63. Min. V UuMmnl. * petek. 13. maru 1901. xli. leto. izhaja vsak dan zvečer izvzema; nedelje in praznike ter velja po postf prejema" za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K za pol leta 13 K, za?ceirt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfcubi.ano s pošiljanjem.'na dom u vse leto 54 K za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, p:ača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse droge dežele in Ameriko :r!o leto 30 K- Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za ozaanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, Če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ia npravntttvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari gredai&tva telefon it 34. Posamezne fttevflke po 10 h. Upravnižtva telefon 61 So Meseca januarja je minister zunanjih del baron Aereuthal z veliko amozavestjo napovedal v delegaciji, da hoče Avstrija zgraditi skozi sandžak Novi bazar železnico do Mitro vite tako, da bi imela Avstrija direktno zvezo do Soluna. Skliceval se je pri tem na berolinsko pogodbo, po kateri ima Avstrija pravico, zidati to železnico. Aerenthalova napoved je vzbudila v celi Evropi vihar. Rusija, Francija in Angleška so se dvignile proti Avstriji, dobro vedoč, da hoče Avstrija sebi in Nemčiji na korist s to železnico utrditi svoje stališče na Balkanu in slovanski Balkan podvreči nemškemu vplivu. Evropa je Avstrijo popolnoma ugnala v kozji rog. Avstrija bo pač lahko zidala železnico do Mitrovice, poleg te proge pa se zgradi še več novih prog, ki bodo paralelizirale in odtehtale vpliv novobazarske železnice ali pa se ne zgradi sploh nobena teh železnic. Aereuthal je s svojim razodetjem o novobazarski železnici sprožil balkansko vprašanje sploh in sicer tako po avstrijsko, da se bo stvar končala z velikim političnim porazom Avstrije. Pred leti sta Rusija in Avstrija na sestanku ruskega carja z avstrijskim cesarjem v Miirzstegu na Štajerskem dogovorili program za izvedbo reform na Balkanu. Vse evropske velesile so se akomodirale temu programu. Vodstvo vseh reformnih akcij na Balkanu je bilo vsled tega v rokah Avstrije in Rusije; ti dve sta igrali na Balkanu prvo vlogo. Avstriji je bilo seveda vse na tem, da se ohrani v veljavi ^- Miirzstegu sklenjeni program. V svojem prvem espozeju v delegaciji koncem januarja je baron Aereuthal še oblastno apostrofiral velesile, naj nikar ne zapuste murzstegskega programa in slovesno je izjavil, da bi bilo konec sporazumu med velesilami, če bi zahtevala katera, naj se za Ma-cedonijo določi generalni guverner, češ, s tem bi bil raztrgan iniirzstegski program in to bi bil začetek velikih nevarnosti. Toda v inozemstvu se že davno \-eč ne menijo mnogo za besede avstrijskih ministrov zunanjih del. Aerenthalovo svarilo ni našlo odmeva. Angleška je s krepko roko raztrgala nesrečni iniirzstegski program, kateremu je Rusija pritrdila pred loti samo ker je vedela, da bo imela vojno z Japonsko iu si je hotela hrbet zavarovati. Angleška vlada jo to, kar je minister Grey pred kratkim še pogojno nasvetoval, sedaj izpolnila. V sredo so angleški poslaniki vsem velesilam izročili noto,v kateri se predlaga, naj zahtevajo velesile imenovanje generalnega guvernerja za Macedonijo. Ta generalni guverner bi bil seveda od turškega sultana skoro popolnoma neodvisen. Na ta način bi se Mace-donija dejanjsko osvobodila turškega gospodstva in obenem bi bila Avstriji pot v Macedonijo najbrž za vedno zaprta. Angleška ima danes intimne zveze s Francijo in z Rusijo. Ni dvoma, da ji bode ta ti dve državi pritrdili. Govor, ki ga je v sredo imel minister Ti t toni v italijanskem parlamentu opravičuje domnevanje, da se bo tudi Italija pridružila Angleški. Avstrija in Nemčija ostaneta osamljeni. Z angleškim predlogom je pokopan iniirzstegski program in večina evropskih velesil začne na Balkanu novo politiko, ki jo bo vodila energična Angleška. Aerenthal je v svojem ekspozeju koncem januarja rekel, da zna ta politika postati nevarna, a to je bilo gotovo pretirano. Avstrija in Nemčija se bodeta pač morali vdati, ker se proti vsem drugim velesilam ne moreta upirati. S slovanskega stališča je le dobro, če se ustavi pangerman-sko prodiranje na Balkan. Otvoritev firvaJkeja šotora. V Zagrebu, 12. marca. Kakor da bi bila Hrvaška na j pragu revolucije, takšne varnostno ! odredbe je izdala protinarodna vlada j bana barona Pavla Raucha vzpričo ! današnjo otvoritve hrvaškega sabora. Vse gornje mesto je eernirnno od vojaštva, vsi dohodi na Markov trg, kjer se nahaja vladna palača in saborsko poslopje, so '/astra/oni od orožnikov in redarjev. Sto orožnikov je bilo poklicanih z dežele, da pomagajo vzdržavati mir in red v Zagrebu. Vsak orožnik je moral prinesli sabo 15 ostrih patronov, dokaz, da balon Rauch resno računa s tem, da bo prišlo do prelivanja krvi. Na dvorišču kornega poveljstva je bilo pripravljenih za vse slučaje lf>0 mož lovskega in 16. pehotnega polka, v vladni palači pa stotnija polka. V saborskom poslopju samem jo 100 orožnikov in redarjev skrbelo za osebno varaosl presvetlega bana barona R a D c h a , kakor da hi so luli poslanci zarot ili proti njegovemu življenju. Skozi vojaški in orožniški kordon se ni puščal nihče, kdor ni imel poslanske ligit iinacije ali vstop- nice na saborsko galerijo. Ob kordonu je bila zbrana silnp množica ljudstva, ki je navdušeno-aklamirala prihajajoče poslance hrvaško-srbske koalicije. Oh 11. so bili vsi poslanci zbrani v saboru. Koalicija je zasedla center in gornje klopi levice, dočim so dolnje klopi zavzeli Starcevičanci. Edini socialno-demokratski poslanec Korać si je izbral prostor na skrajni levici. Točno ob 11. je starostni predsednik Erazmo B a r č i č otvoril sejo. Ko je pozdravil novoizvoljene poslance, je poudarjal, da um je žal, da mora svoje predsedstvo pričeti z odredbo, ki sicer ne odgovarja njegovemu liberalnemu mišljenju. A zgodilo se je nekaj, kar žali dostojanstvo in avtoriteto hrvaškega sabora. Vlada si je prilastila pravico izdajati vstopnice k saborskem sejam. S tem je kršila pravice sabor -skega predsedstva. (Živahno pritrjevanje). Kaj takšnega si dosedaj še ni drznila storiti nobena vlada, zato je treba tako samolastno postopanje najstrožje obsojati. Smatram torej, da sem dolžan zahtevati zadoščenje. (Ploskanje in pritrjevanje v vsem saboru). Mislil sem že sejo odgoditi, a ker jo je odredil kralj, nečem kratiti pravic krone. (Klici:Zivio kralj!) Sklenil pa sem, da dam s svojo predsedniško oblastjo izprazniti galerijo razen one za časnikarje. V to svrho prekinjam sejo.« Nato je kvestor dr. S a 1 v a r y izpraznil galerije. Ob četrt na 12. je predsednik B a r č i č zopet otvoril sejo, poživljajoč poslance, naj z združenimi močmi delajo na dobrobit domovine ter kot en mož stopijo na branik proti napadom in navalom pre-kodravskih takozvanih bratov. (Klici: Proč z nagodbo, proč z Wekerlom in Rauchom!) Predsednik je nato podal sliko borbe za svobodo na Italijanskem ter nnglašal, da hi se moral tudi na Hrvaškem sedaj, kakor nekoč na Laskom, razlegati klic: Ven s tujci! (Viharno ploskanje in pritrjevanje v vsi zbornici, molče1 samo dr. Frank in njegovi ožji somišljeniki). P r o d s e d u i k: Da lahko na tem mestu dajemo izraza narodni volji, se imamo zahvaljevati junaškemu naslopn našega malega, ubogega, a plemenitega naroda. Pozivam vas, da v znak spoštovanja pred tem junaškim narodom vstanete raz svoje se-doze in da se to zabeleži v sojinem zapisniku.« Na te besede so vstali vsi jioslanci ter jeli navdušeno klicati: Zivio hrvaški in srbski narod! To ni bilo po volji Starčevičaneu Elego-v i ć u , ki je v družbi z župnikom J o m o i- š i ć e m jel divje kričal i: Abzug Srbi. V prvem kipu se je zdelo, da ho prišlo do pretepa, a dosto- janstvenemu in pomirljivemu nastopu koalirancev se je posrečilo, da so preprečili vsak nadaljni Škandal. Nato je predsednik Barčić nadaljeval: »Volitve so najostrejša obsodba sedanje vlade. Unikum v parlamentarni zgodovini je, da narod tako enodušno obsodi vlado, kakor se je zgodilo na Hrvaškem. (Viharno odobravanje) . Toda unikum je tudi, da se vlada vzpričo tako enodušne obsodbe ne premakne z vladnih stolic. Unikum je, da so ljudje, ki hočejo vladati proti volji celokupnega naroda. Zato predlagam, da sporočimo banu baronu Rauchu, (Klici: Proč z madžarskim komisarjem!) temu eksponentu madžarske vlade, naj odstopi pred narodno voljo in da mu kličemo: Proč nedostojnik!« Predsednikove besede je hrupno odobravala vsa zbornica in dvorano so polnili klici: Doli z Rauchom! Ko se je hrup polegel, je predsednik imenoval za zapisnikarje najmlajše poslance dr. M. Markovi-č a , dr. Ogrizoviča, dr. Popovi č a in M. K u t u z o v i č a. Zapisnikar dr. P o p o v i č je nato preči tal kraljev reskript, s katerim se otvarja sabor. Ko je končal, je predsednik sporočil vladnemu svetniku H e r v o i č u . tla je sabor zbran in da pričakuje prihoda bana. Ob polu 11. je ban stopil v spremstvu sekcij-skih načelnikov in velikih županov v saborsko dvorano. Dogodilo se je prvič, da ni bilo ponj poslano nobeno odposlanstvo. Nastala je trenotna tišina, nato pa so zagrmeli viharni klici: Živio kralj, živio hrvaški narod! S tresočim glasom je čital ban kraljev reskript, v katerem je podan program vladnega delovanja. Nič novega ni v njem, kar bi že ne bilo povedano v Rauchovih listih. Zato tudi ni napravil reskript na poslance prav nobenega vtiska, zato je bilo tudi vse tiho, ko je končal svoja izvajanja. Poslanci so ga popolnoma ignorirali in odšel je iz dvorane vidno deprimiran. Poslanci koalicije so klicali: Živio kralj, živio hrvaški narod, a odhajajočemu banu ni nihče posvetil niti trohice pozornosti. Sele na ulici je baron Rauch vzbudil vsaj nekoliko zanimanja. Množica mu je piskala in žvižgala, mladina mu je pela znano pesem »O do mein lieber Augustin«, dijaki pa so mu klicali: »Paul, mach' Dir nichts draus!v< Druge nesreče ni bilo. zato so orožniki tudi lahko shranili svoje patrone do prihodnjič. Prihodnja saborska seja bo v soboto ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu te sejt1 bo poročilo verifikacijske-ga odseka in eventuvalno volitve novih delegatov. Zadnja seja avstrijske delegacije. Dunaj, 12. marca. V današnji plenarni seji je skupni finančni minister baron B n r i a n zavračal napade delegata K 1 o f a č a ua razne bosanske funkcionarje ter dokazal iz preiskovalnih aktov, da so Klofače-ve informacije bile napačne. — Nato je poročevalec poročal o sklepu vojnega odseka glede odgovora ogrske delegacije v zadevi predloga L a -t o u r - S c h r a f f 1. — - Delegat R o-jii a n c z u k je kritikoval sestavo delegacije, ki slone na preživelem in zastarelem sistemu deželnega zastopstva, ne pa na živečem organizmu ljudskega zastopstva. Kar se tiče Stiirgkhove resolucije, je trdil govornik, da bo pritiskala bolj na skupno vlado kakor pa na Madžare. — Nato so bili sklepi vojnega odseka sprejeti tudi v tretjem branju, nakar se je minister baron Aehrenthal v cesarjevem imenu in v imenu skupne vlade delegatom zahvaljeval. Pred koncem seje je delegat K 1 o -i' a č interpeliral ministra zunanjih del, da je ogrski ministrski predsednik dr. AVekerle izjavil, da se glede zvišanja častnih plač in izboljšanja hrane moštvu niso vršila nikaka pogajanja med obema vladama, a v avstrijski delegaciji so se skupni ministri sklicevali na taka pogajanja. Parlamentarni položaj. Dunaj, 12. marca. Državni zbor se skliče baje 26. t. m., ako do-žene do tedaj proračunski odsek vsaj najtežavnejši poglavji državnega proračuna, namreč o proračunu na-i učnega in justičnega ministrstva, ta-; ko da bo ostanek proračuna mogoče I rešiti v večernih sejali. Ako pa ne bo mogočo sklicati državnega zbora na dan 26. t. m., potem bo parlament pred Veliko nočjo imel h1 par sej, da dovoli rekrute. Takoj po Veliki noči se skličejo nekateri deželni zbori, tako da se poletno zasedanje državnega zbora začne šele meseca maja. Dne 5. in G. aprila se vrši na Dunaju kronski svet, ki bi definitivno sklenil, kdaj se zopet skličejo delegacije in vse podrobnost i o častniških plačah. Saniranje deželnih financ. Dunaj, 12. marca. V današnji seji enkete za saniranje deželnih financ je govoril profesor dr. Mise !:-1 e r iz Gradca, ki je dokazoval, da ima država dolžnost, prevzeti ; vico stroškov za ljudsko-šolsko uči-teljstvo, nadalje je zahteval, naj bi za dežele, ki so v slabih finančnih razmerah, prevzela drŽava deželne dolgove. Govornik se je izrekel proti LISTEK. ljubezen Kontonoue Klare. XVII. (Dalje.) Zadnji pomoček, s katerim je marki poskusil pripraviti Klarico do tega, da bi ostala na gradu, je bil ta, da jo je strašil s Hrastom. »Nič zalega nečem reči o vašem možu,« je dejal marki, »a to morate sami priznati, da je priprost človek in da ni vajen krotiti samega sebe in svojih ouvstev. Ali si morete misliti, da bo Hrast verjel, kar mu hočete povedati, da se mu namreč niste izneverili? Kako naj verjame, da sto mu ostali zvesti, dasi ga ne ljubite in dasi ljubite tistega, ki vas je hotel zapeljati. Ne bo vam verjel, Klariea; prepričan sem, da vam ne bo verjei. Vse bo v njem vzkipelo,. jeza na mene, sovraštvo njegovo proti aristokratom, osebna užaijenost njegova, razočaranje, čuvstvo, da je prevaran — vse to se bo zlilo v eno in udaril bo na dan tisti strašni srd, pri katerem izgubi človek vso razsodnost in preudarnost. Bojim so za vas, Klariea, in že iz ozirov na svoje življenje je potrebno, da molčite in da ostanete. Klariea jo pač čutila, da jo marki govoril resnico, a vzlic temu so tudi zdaj ni vdala. »Naj se zgodi kar hoče,« jo rekla, »moja dolžnost jo, da govorim. Vem, da bo Hrast užaljen in da ga popade velika jeza. Morda me ne ho samo žalil in poniževal. Morda me bo tudi trpinčil, da, mogoče je tudi, da me ubije. A zato imam vendar dolžnost, da mu vse razkrijem. Ravnala sem proti njemu tako, da si tega sama ne morem odpustiti. Lahko hi bila ostala na svojem domu in tamkaj živela svojim ljubezenskim sanjam. Tako ravnanje bi bilo pošteno. Toda jaz sem hotela priti v vašo bližino, živeli z vami pod eno streho, dihati z vami isti zrak, in tej svoji želji sem žrtvovala ne le sebe, nego v še večji meri Hrasta. Pošten mož je in zaslužil bi ženo, ki ga resnično ljubi. Jaz pa sem v njem namenoma vzbudila zmoto, da ga imam rada in poročila sem se ž njim z zavestjo, da mu ne bom nikdar ljubeča ga žena. To se ne da popraviti in če mi bo vrgel v obraz očitanje, da sem ga prevarila, mu ne bom mogla ugovarjati. A vsaj resnico naj izve, ker si nočem vsaj vest očistiti.« Marki tudi se zdaj ni odnehal; »Pomislite še eno, Klariea. Trpeli bodete vi, trpel bo pa tudi Hrast. On vas ljubi in če mu rnzkrijete svoje srce, bo bolj nesrečen, kakor vi sami. Da ste mu ostali dejanjsko /vesti, tega vam po moji sodbi ne bo nikdar verjel. Nikdar! V najboljšem slučaju vas bo kdo ve koliko let preganjal s svojimi dvomi in s svojimi sumniče-nji, in ko bodo ugasnili že vsi dvomi in tudi zadnji sum, bo pa do konca življenja metal za vami očitanja. Ti sumi, ti dvomi in ta očitanja bodo vam zastrupila življenje, pa tudi njemu. Cetuu hočete to izsiliti? Sebi in svojemu možu storite največjo uslugo, če molčite in ostanete tu. Čemu nas hočete zapustiti f Mene se vam pač ni treba več bati. In zato vas prosim v imenu vseh, ki prebivajo pod to streho, ostanite. Vi ste dobri angel le hiše — ne zapustite nas.« Tedaj pćt so se odprla vrata in cul se je od tamkaj klic: »Resnica je to; Klariea, nikar nas ne zapustite.« Na pragu je stala markiza d' Aureville. Klariea je skočila vsa pre- strašena s stola, a še predno je mogla storiti kak korak, je bila markiza že pri njej in jo je objela ter stisnila k sebi. Da. Klariea, ostati morate pri nas. Cula sem skoro vso. kar sta govorila. Prisluškovala sem. Prišla sem sicer slučajno doli, hoteč vas Klariea obiskati, a čuvši glas svojega moža, sem ostala pri vratih in poslušala. Posebno lepo to sicer ni, a kaj hočete ženska sem. Torej vi imate svojo srčno skrivnost, zlata moja Klariea ? Ali mi verjamete, da sem jaz že davno to slutila f Toda nikdar so nisem upala kaj reči. Saj ste bili vedno tako modri! Torej mojemu možu ste glavo zmešali f Takoj mi daste poljub.« Vsa zmedena je Klariea ovila roke markizi okrog vratu. »Ah, gospa markiza . . . gospa markiza . . .« je ihtela Klariea in solze so ji stopile v oči. »Nič ne jokajte,« je dejala markiza z vso resnobo. »Ne vem, če vas razume moj mož, a jaz, Klariea, sem žena in vas razumem. Ah, in da bodete vedeli, meni se je začelo nekaj svitati že tisti dan po maškeradi pri maršalu Marmontu. Ali še veste kako ste govorili takrat z menoj in ka- ko ste me pripravili da . . . da . . . da sem storila po vaši želji. Takrat, Klariea, sem videla v vaše srce, »poznala vašo tajnost, spoznala pa tudi vaše plemenito mišljenje.« »Markiza . . .« »A ker imam naposled kot žtma, VCildar nekoliko pravice, biti na vas ljubosumna,« je zopet smehljaje nadaljevala markiza, »vam odpustim le pod enim pogojeni, da ostanete.« »Ne morem, markiza, ne morem.« »Morat«1. Klariea. Ne pustim vas proč. Tisti dan. ko ste prestopili prag te hiše, je z vami vred prišlo v to hišo nekaj, česar prej ni nihče pojmil. Prinesli ste v to hišo čistost v čuvstvovanju, plemenitost v mišljenju, resnobno oojmovanje o vsem življenju. To nam je bilo prej vsem tuje, to smo prej poznali le po irnenuv držali smo se pa načela: živeti — uživati. Če odidete, zapusti z vami to hišo angel čuvar. Ostanite, Klariea.« »Ostanem, markiza . . .« Po teh besedah se je od okna odmaknila temna postava in je previdno odšla v noč. Prisluškovalec je bil gozdni paznik Juri. (Dalje prihodnji«.) * splošnim dotacijam in proti razdelitvi državnih prispevkov po določenem ključu, češ, da bi bilo to gospodarsko naivno, matematično pa napačno. Iz pračunskega odse*a. Dunaj, 12. marca. Proračunski odsek je danes sprejel po razmeroma kratki debati proračun brani-bovškega m i n i s t r s t v a. Novi brambovski minister G e o r g i je imel daljši govor, ki je napravil na vse strani najboljši vtisk. Minister je povedal, da reforma vojaškega kazenskega pravdnega reda zato še vedno ni dognana, ker so vladi ne morete zediniti glede jezika pri vojaških sodiščih. Nadalje jo minister obljubil, da so bodo letos delili vojakom dopusti ob žetvi v vseh garnizi-jah. — Glede povračila potnih stroškov nepremožiiim rezervistom je povedal minister, da določajo bram-bni zakoni podporo za take ljudi po domovinskih občinah. Država takih stroškov ne more prevzeti, pač pa se vojno in brambovsko ministrstvo že dalje časa posvetujeta o tem, da se rezervistom povrnejo stroški za vožnjo po železnici. — Glede dveletne vojaške službe je izjavil minister, da se vojna uprava taki zahtevi ne protivi, toda tozadevni zakonski načrt se mora vložiti in sprejeti v obeh parlamentih. Seveda bi se moralo obenem pomnožiti število novincev. Sicer pa take reforme ni mogočo uvesti kar na mah, temne je na to misliti šele potem, ko se izpolnijo gotovi predpogoji. Ako pa se uvede dveletna vojaška služba, se bo moralo podvojiti vojaško ve/banje, za kar ho treba več dobrih prostovoljno službujočih podčastnikov. — Za ministrom je govoril posl. Žitnik. — Posl. M o r s e y je zahteval odpravo dveh zadnjih orožnih vaj. Novi vrhovni deželni maršal za Češko. Praga, 12. marca. Kakor poroča »Hlns Naroda«, je imel njegov dopisnik razgovor z nekim konservativnim deželnim odbornikom, ki je izjavil, da je za bodočega vrhovnega deželnega maršala, na Češkem brez-dvomno določen grof Schonborn. Sklicanje tirolskega dež. zbora. Inomost, 12. marca. Nemški in italijanski krščansko-socialni poslanci zahtevajo, naj se tirolski deželni zbor zaradi konstituiranja in rešitve najvažnejših poslov skliče že meseca marca. Anglija za generalnega guvernerja v Macedoniji. Dunaj, 12. marca. Angleška vlada je sporočila velesilam predlog, naj bi imenovale za Macedonijo vrhovnega guvernerja, ki bi naj bil ali mohamedan ali kristjan, toda od turške vlade popolnoma neodvisen. Prvi je to misel sprožil bivši angleški minister zunanjih del L a n d s -d o w n e že leta 1903. Sedaj je to misel obnovil E. G r e v. To željo je sporočil lani svoji vladi avstro-ogrski poslanik v Londonu grof Mens-dorf f , ki je naglašal, da tak predlog ne sme napraviti angleška vlada sama. Te dni je Grey pred angleško nižjo zbornico zagovarjal svoj predlog ter si pridobil večino med poslanci. Grey je dokazoval, da bi le z imenovanjem nepristranskega vrhovnega guvernerja nastal v Macedoniji mir. Isti predlog je utemeljeval pred višjo zbornico državni tajnik F i t z m a u r i c e ter si tudi pridobil večino. Carigrad, 12. marca. V diplomat ičnih krogih se razglaša, da je angleška vlada včeraj izročila velesilam predlog za imenovanje vrhovnega guvernerja za Macedonijo, obenem s tem pa zajamčila turški vladi nedotakljivost evropejske Turčije. Kmečki nemiri na Ru-munskem. Černovice, 12. marca. Iz Bukarešte se poroča, da postaja položaj vprav kritičen. V mnogih krajih kmetje sploh nočejo skleniti delavnih pogojev z veleposestniki, zaradi tega so se veleposestniki obrnili na ministra notranjih del s prošnjo, naj se jim dovoli poklicati delavce iz inozemstva. Včeraj so si kmetje zopet zaceli deliti graščinsko posestvo, a prišli so huzarji, ki so ubili dva kmeta. Nova zarota proti perzijskemu šahu. London, 12. marca. V Tehe-Tanu so zaprli guvernerja iz Luri-stana. Pri njem so našli dokumente, iz katerih je razvidno, da je v zvezi s poglavarji Kurdov hotel pahniti šaha s prestola. Šahovega strica in nečaka so prijeli kot sokrivca v tre-notku, ko sta hotela ravno pobegniti v inozemstvo. Mulej Hafid v škripcih. Pariz, 12. marca. Iz Tangerja so poroča, da je položaj sultana Mulo ja Hafida skrajno neugoden. Dva njegova ministra sta se po posredovalcih že začela pogajati s protisul-tanom Abdulom Azisem, da se mu pod v rže ta. V južnih maroških mestih so prebivalci proglasili za sultana šerifa Big-Sosa. Potemtakem ima dežela že tri sultane. Dopisi. Iz Ribnice. Pri občnem zboru »Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb za ribniški okraj« je bil izvoljen sledeči odbor: gospa M. G r u n t a r j e v a , notarja soproga (blagajničarka), gospodje: nadsvet-nik P. V i š n i k a r (predsednik), dekan P. D o 1 i n a r (podpredsednik) , P. Bartol, župan in deželni poslanec v Sodražici, P. B u r g e r , notarski kandidat, P. Ilc, posestnik v Goričivasi, I. Lovšin sen., trgovec v Ribnici, kaplan A. Orehe k, oficijal. A. S p e n d e (tajnik), nad-učitelj St. Tomšič in sodni pristav I. T o p o r i š. Novo društvo si je pridobilo takoj od začetka simpatij vseh slojev ter smo prepričani, da bode skušalo po možnosti ustreči namenu, ščititi bedno, zapuščeno in osirotelo deco in ono mladino, katera je v vzgoji zanemarjena ali v nevarnostma se zanemari,ter ji je skrbeti za vzgojo. Pristopilo je takoj 46 članov; ker znaša letnina najmanj 2 K, je podpisalo več članov višje prispevke. Ustanovniki z zneskom 100 K so poslali: Posojilnica v Ribnici, gosp. in gospa notar Gruntar, g. Ivan Lovšin sen., zapuščina Helene Kaplan po posredovanju g. notarja Gruntar-ja. Večje vsote sta nabrala zadnje imenovani in sodni pristav g. Topo-riš. Lupajmo, da se bodo sprijaznili s tem društvom i tisti, ki ga zdaj gledajo nezaupljivo od strani in iščejo — dlako v jajcu. Želeti bi bilo, da bi se zanimale ne samo ribniška dolina, temveč tudi druge občine tega okraja, saj je društvo ustanovljeno za ves ribniški okraj. Iz Celja. Pusta smo srečno pokopali. Slavja ni bilo nobenega. Edina sokolska maškarada se je priredila v sicer pustem »Narodnem domu«. Veselica se je v vsakem oziru dobro obnesla, kakor ste že poročali. Samo radi slabe postrežbe se je zabavljalo. Pa tega smo v »Narodnem domu« že od nekdaj vajeni. Kdo je kriv? Gostilničar in vodstvo »Narodnega doma«. Kolikokrat se je že od raznih strani poudarjalo, da je gospodarstvo v »Narodnem domu« zavoženo! Vsak pameten človek je prepričan, da je edina rešitev, ako se da gostilna v zakup. Toda gospodje pri posojilnici tega nočejo uvideti. Boje se, da bi samostojen gostilničar ne kupoval več vina iz posojilničnih vinogradov. Zaradi njih neupravičene trme trpi gostilničar in trpe oni redki gostje, ki se še zatečejo v »Narodni dom«. Danes lahko reče gostilničar, da ima več gospodarjev nad seboj, kakor gostov v sobah. Zato pa tudi ni dobiti dobrega gostilničarja. In še ta, ki pride, jim obrne kmalu hrbet. Sedaj ima posojilnica zopet čast iskati krčmarja. Človek bi mislil, da se bodo gospodje pri posojilnici vendar enkrat spametovali. Sami, ki niso na gostilno navezani in hodijo v »Narodni dom« le kvartat, ne čutijo potrebe po dobri slovenski gostilni v taki meri, kakor celjski samci in Slovenci z dežele. Skrajni čas je, da se da gostilna v zakup. Potem bo »Narodni dom« zopet zbirališče Slovencev. Na sokolski maskam -di se je pobiralo tudi za »Sokolski dom«. Naš Sokol res nima telovadnice. Omisli pa si jo lahko na drug način, kakor z zgradbo »Sokolskoga doma«. Čemu zidati palačo, ki se ne bo rentirala in za katero se še desetletja ne bo nabral denar! Kaj takega si lahko privoščijo Cehi, ne pa maloštevilni in revni Slovenci. Predvsem zadovoljiti praktične potrebe, potem šele misliti na luksus ob blatni ali prašni cesti proti Gaberjem. Potreben bi bil n. pr. »Dijaški dom«. V tem oziru so se sicer že storili koraki. Pa zadeva sedaj miruje. In ravno letos se je pokazalo, kako blagodejno bi vplival »Dijaški dom« na vzgojo naše slovenske srednješolske mladine. Brezvestni klerikalci so zanesli tudi med srednješolce razpor. Ovaduštvo med dijaki je v bujnem cvetu. Nič čuda, če imajo pred seboj zglede a la Fon. »Slovenski Gospodar« dolži sicer dr. Kukovca, »Narodni List« in »Narodno stranko«, da so krivi slabih uspehov naših dijakov. Ko še ni bilo ne »Narodne stranke« ne njenih organov, so bili srednješolci po pretežni večini svobodomiselni. Zakaj so takrat uspevali? Ali so nemški srednješolci sami tre-tjeredniki, ker relativno boljše uspevajo nego našit! Vzroki tiče drugje, in lahko rečemo, da bi bilo marsikaj boljše, da niso klerikalci, zlasti naši duhovniki vtaknili svojega nosu vmes. Denuncijautstvo cvete. Ravno zadnji »Gospodar« obeta, da pride z razkritji. Za bodočnost naše srednješolske mladine se je treba resno bati. Najboljša pomoč bi bila zgraditi »Dijaški dom«, dotlej pa dijake pro-vizorično v kaki hiši nastaniti, nadzorovati njih duševno in telesno vzgojo. Naši denarni zavodi bi lahko vzeli zgradbo v svoje roke. Prostovoljni "tloneski bi sčasoma njihovo breme olajšali. Sama celjska posojilnica bi n. pr. lahko vsak mesec darovala za »Dijaški dom« tisto vsoto, ki jo plačuje popolnoma po nepotrebnem takozvaneiiiu inšpektorju »Narodnega doma«. To službo bi naj opravljal kak posojilnični ali hranilnic ni uradnik. Naše gospodarstvo, naša politika sta zavoženi. Pa se nam ni treba pred nemškimi in nem-čurskimi someščani sramovati. »Deutsches Haus«, »Waldhaus« in druga podjetja so še na slabšem. Kreniti pa je treba na pravo, praktično pot. Dnevne vesti V Ljubljani, 13. marca. — »Slovensko društvo« v Ljubljani je čestitalo včeraj novoizvoljenim poslancem narodno - napredne stranke na Goriškem s sledečim pismom na naslov poslanca g. Andreja Gabrščeka: »Slovensko društvo« v Ljubljani smatra za svojo prepri-jetno dolžnost, da častita tem potom novoizvoljenim poslancem napredne stranke v pokneženi grofiji goriški kar naj prisrčne j še na častni izvolitvi pri ravnokar dovršenih deželno-zborskih volitvah. Vaši zavedni vo-lilci so pokazali v tem ljutem volilnem boju tako narodno zavednost in požrtvovalno navdušenost, da gleda ves ostali slovenski svet z občudovanjem in upravičenim ponosom na nje. Vaši zavedni volilci so stali pri volitvah v deželni zbor kakor skala za vzvišene narodne in napredne ideje in tudi izvojevali najčastnejšo zmago. Zavednost in narodna navdušenost Vaših volilcev, neumorna delavnost in požrtvovalnost voditeljev narodno-napredne stranke bodo služile odslej vsem ostalim v zgled in prepričani bodite, da Vam bodemo na tem potu sledili i v drugih kronovi-nah. Slava Vašim volilcem! Slava novoizvoljenim poslancem! S slovenskim pozdravom za »Slovensko društvo« v Ljubi juni: dr. Ko k al j, t. č. predsednik. R. Pustoslemšek, t. č. odbornik, j — Prezidij kranjskega deželnega zbora. Vladni listi naznanjajo, da postane dvorni svetnik Š u k 1 j e deželni glavar, baron Liechten-b e r g pa njegov namestnik. Povedali smo že minoli teden, da nima na-rodno-napredna stranka nič proti temu, če vzame vlada deželnega glavarja iz klerikalm nemške večine, ker je to le konstitm ionalno in pravično. Vrh tega je Š u kije po svojem mandatu resničen roprezentant kle-rikalno-nemške večine; izvoljen je bil namreč samo in edino s pomočjo nemških glasov. A vlada je šla še dalje in ni vzela iz klerikalno-nemške večine samo deželnega glavarja, marveč tudi glavarjevega namestnika. Najprimitivnejše politično poštenje zahteva, da dobi tudi manjšina zastopstvo v prezidiju. Tu se pa hoče manjšino popolnoma izključiti in jo ob zid pritisniti. To preziranje manjšine je očiten akt sovražnosti in direktna provokacija narodno - naprednih poslancev, na katero dobi vlada že primeren odgovor. — Nežna obzirnost. V Celovcu in v Beljaku se je raznesla govorica, da nameravata državna in južna železnica napraviti na postajah poleg nemškega imena tudi slovensko ime. Ker je slovenski "jezik na Koroškem ravnopraven z nemškim ter prebiva v teh okrajih toliko in toliko tisoč Slovencev, bi bilo to samo pravično; krivično in nepošteno je, da se to še dozdaj ni zgodilo. Rečena govorica je Nemce silno razburila. Da bi postal Slovenec deležen svoje pravice, to ne gre v nemške butice. Koder so Nemci v manjšini, tam zahtevajo zase vse mogoče obzire; koder so v večini, pa zatirajo druge narodnosti z največjo brutalnostjo in s tisto zverinsko sirovost j o, s katero si je nemški narod nakopal sovraštvo vsega sveta. V Celovcu in v Beljaku so zaradi rečene govorice zagnali velikanski krik in posledica tega je bila, da sta državna in južna železnica izjavila, da nista odredili naprave slovenskih napisov, da na to tudi ne mislita in da sploh ne bodeta nikdar ničesar storili, kar bi moglo količkaj žaliti čute nemškega prebivalstva. Ta obzirnost na nemško brutalnost je kar g i ulj iva. Kdaj pa bo gospodine Gra-fenauer s svojo klerikalno družbo že pred železniškim ministrom s pestjo udaril ob mizo in mu pojasnil stališče, da so Slovenci na Koroškem narod, ki zahteva svojih pravic. Za nas pa izhaja iz takih slučajev opomin, odgovarjati na kršenje naših pravic z brezobzirnimi represalijami. Oko za oko, zob za zob. — Krasnega šolskega slogo si je bil omislil gospod ravnatelj Pucsko na novi Schwarz - Šusteršičevi heil-gimnaziji. To je bil neki Kunibert Leopold Steinlochner, rojen 1876. 1. v Mariboru in žalibog v Ljubljano pristojen. Jeseni se je priklatil po daljšem času zopet enkrat v Ljubljano — menda je prišel po odgonu — in našim' nemškutarjein je takoj zelo imponiral zato, ker je Ljubljančan, a ne zna slovensko. S tem mu je bila tudi zagotovljena kvalifikacija za c. kr. uradnega slugo na c. kr. nemški državni gimnaziji in gospod Pucsko ni čutil nobene potrebe, da bi od ški-ljastega možaka, ki se mu že po vna-njosti vidi, da mora biti dika raznih zločinskih albumov, zahteval kako nravstveno spričevalo. In tako je postal c. kr. uradni sluga človek, ki je bil kaznovan že zaradi hudodelstva oskrumbe (§ 128. k. z.) s 15mesečno ječo, dvakrat zaradi hudodelstva goljufije in tatvine — enkrat eno leto, enkrat 8 mesecev — dalje večkrat radi prestopka goljufije, tatvine in napačne zglasitve. Gospod Pucsko si je morda mislil, če je bil on sam tako-rekoč »mit Nachsicht der faehlichen Qualifikation« po milosti svojih c. kr. in rimskih protektorjev nameščen direktorjem, čemu bi sam na ta način ne nameščal slug? No in Kuno Steinlochner se je izkazal vrednega svoje polpreteklosti ter hvaležnega nemški protekciji s tem, da je zdaj opehari! tvrdko Bambergovo. Vzel je ondi za 150 K nemških klasikov »za šolsko knjižnico« in jih po po-streščku takoj prodal pri Fischerju za nizko ceno. Najboljše je pa to, da je bil Steinlochner še v službi, ko je gospod ravnatelj Pucsko že za goljufijo izvedel. A c. kr. gospod Pucsko ni čutil etične potrebe, barabo Stein-lochnerja izročiti roki pravice, ampak ga je zapodil, da jo je lahko pravočasno popihal bogvekam. Nemšku-tar nemškutar ju oči ne izkljuje. Heil! — 400.000 kron dolga so napravili idrijski občini liberalci, tako so vpili klerikalci in pisarili po »Slovencu«, »Domoljubu«, »Naši moči« in kakor so še naslovi klerikalnih listov. To jim je bilo prvo agitacijsko sredstvo pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Pa kako je v resnici. Računski zaključek idrijske občine za h ro 1907. izkazuje 367.388 K 65 vin. dolga, nasproti pa je vredno premoženje občine 598.190 K 99 vin., znaša tedaj čisto premoženje 230.802 K 34 vin. Zopet nov dokaz, kako grdo so klerikalci sleparili javnost. Drugega pač idrijski klerikalci niso zmožni, sjij je moral celo njihov poglavar dekau in bivši deželni poslanec Arko utakniti v žep toliko lažnivcev, ne da bi si bil poiskal zadoščenja. Pač propadla stranka, ki si mora pomagati le z lažjo in sleparjenjem. — Čudno perilo. Iz Savinske doline se nam piše dne 12. marca t. L: Kakor je tudi že »Slov. Narod« namignil, krožijo o našem novoizvoljenem deželnem poslancu, Alojziju Terglavu, kaj čudne govorice, katere tej diki klerikalne »Kmečke zveze« absolutno ne morejo biti v — čast. Zato pa je nedavno celjski »Narodni list« pozval Terglava na čisto razločen način, naj se na pristojnem mestu opere, t. j., naj vesti, ki se raznašajo o njem, ovrže, ter even-tuvalne njegove »onečastilee« tira pred sodn i jo. Če tega pa kmalu ne stori, no, potem je pač dovoljeno vsa-mur, misliti o Terglavu — to in ono. »Narodna stranka za Štajersko« priredi v ned%ljo, dne 22. marca t. 1. križem slov. Štajerja spet več shodov, kjer se bode govorilo o preosno- vi volilnega reda za štajersko krono-vino, o jezikovnem vprašanju i. dr. — Ožje volitve v kmečki skupini Da Goriškem. K naši včerajšnji brzojavki glede izvolitve klerikalca Kosmača v tolminskem okraju je pripomniti, da je napredni kandidat dobil 618 glasov in ne morda kakih 160, kakor so nekateri razumeli. Is gledališke pisarne. Jutri, v soboto (par) se uprizori zadnjič v sezoni Dvorakova lirična opera „Rusalka" z gospico Gerbičevo v naslovni partiji. To je zadnja letošnja predstava v abonnementu za par. Zrn dražbo sv. Cirila in Metoda je nabral Strelov fonograf v Mokronogu 7 K 85 v pri veselici „starih dosluženih vojakov". Naj deluje ta fonograf še nadalje v isti namen, drugi naj ga posnemajo! Razglednice dražbo sv. Cirila In Metoda so na razpolago in Čakajo naročil, da dostavijo velikonočne in spomladanske pozdrave, pa tudi druga obvestila vsepovsod tja, kamor bi jih naslovil. Te vrste blaga se sioer nahaja obilo za razne okuse, zavedni Slovenec pa imej vedno najraje razglednice naše šolske družbe, dobro pomneČ, da zasvedočiš naslovljenou s tem svoje narodno mišljenje, širiš slovensko zavest, podpiraš pa narodno presveto in obrambo. Razglednice po- šilja pisarna „Družbe sv. Cirila i'q Metoda" v Ljubljani „Narodni domu. Trgovcem je določen primeren popust a več, kakor za popust, jim bodi za vest, da delujejo z razpečevanjem družbenih razglednic narodu v pro-speh Dražbi sv. Cirila in Metoda sta darovala Berta in Vladimir Vojska v Novem mescu 20 K mesto venca na krsto umrlega Fr. Gre-gorača, nadučitelja v Dolenji vasi. Hvala! V pokritje deficita prt „Glas-boni Matici1' je poslal gosp. dr. M. Huduik, odvetnik v Ljubljani znesek 20 K neke kazenske poravnave. Na selo odbora za Trbarjev spomenik, ki bo danes zvečer ob 6. v mestni posvetovalnici na magistratu, opozarjamo vnovič gg. odbornike s prošnjo, da se je za-nesljivo udeleže. Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj. V5e. raj se je temu važnemu društvu položil temeljni kamen. Pripravljalni odbor je namreč imel sejo, na kateri so se sprejela pravila, sestavljena po vzoru trnovske organizacije. Ta pravila se takoj predložjo deželnemu predsedstvu v odobrenje in Čim bodo odobrena, skliče se ustanovni občni zbor, ne katerem se bode volil odbor. Šenrjakobčanom čestitamo na tem koraku, želimo, da bi društvo složno in krepko razvilo svoje delovanje v korist in proč vit Šentjakobskemu okraju „Društvo slovenskih profesorjev" bo imelo v sredo, dne 18 marca ob 8. zvečer sestanek v re-stavracijskih prostorih ljubljanskega „Narodnega doma". Predaval bo g. dr. Josip Cerk o kartogjranchiu osnovah in o prof. Kožuhovem „Na-vodilu h kartografičnim osnovam". Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem ima dne 21. marca t. 1, t. j. v soboio, ob polu 6. zvečer v hotelu „Union" v Ljubljani svoj občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo načeluikovo o društvenem delovanju in gospodarjenju v preteklem letu in določitev letnega prispevka. 2. Volitev dveh revizorjev. 3. Volitev načelnika in namestnika. 4. Volitev odposlanca k zborovanju državne zveze avstrijskih zdravniških organizacij na Dunaju dne 29 in 30. marca t. 1. 5. Raznoterosti (zelo važno t). Ljubljanske podružnice društva poštnih nradnikOV redni občni zbor bo v torek, dne 17 t m. »večer ob polu 9. v restavraciji pri „Roži\ gornja dvorana. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2 Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4 Poročilo pre-gledovalcev računov. 5. Volitev odbora, namestnikov in dveh pregledo-valcev. 6. Naročila odposlancu k občnemu zboru osrednjega društva in predlogi za konferenco delegatov na Dunaju. 7. Slučajnosti Deželnega pomožnega dru* žtva za bolne na pljučih skrb za mladino. G. kr. okrajna sodnija v Idriji obrnila se je te dni na deželno pomožno društvo v zadevi, ki je prav značilna in ki najbolje dokazuje, kako potrebno nam je otroško zave tišče. Blizo Idrije stanuje kot najemnik rudar, ki je težko obolel za je-tiko in se že dva meseca ne more ganiti iz postelje. Od o kr. rudniškega ravnateljstva dobiva na dan po 1 K 50 v, poleg tega v na tur al i j ah na mesec 45 1 pšenice in 80 1 rži, na leto pa 7 m3 drv. Žena mu je pred poldrugim letom umrla tudi za je tiko. Mož ima pet otrok v starosti od 3 do 10 let, ki so doslej zdravi in prav dor.ro izgledajo, ki pa sta* nujoč s težko obolelim očetom v istem prostoru kaj lahko zapadejo jetiki, tem lajŠe, ker so skoraj gotovo tudi po materi podedovali bolezensko nagnjenost. In vendar se dajo vsi taki otroci rešiti, če jih le pra voča8no spravimo v zdravju primerno okolico, dobro redimo in primerno odgajamo. To uvideva tudi o. kr. okrajna sodnija v Idrhi, ki bi otroke najraje oddala v primerno zavetišče, če bi ga imeli. Ker so pa tudi sirotišnice prenapolnjene, skuša za otroke izposlovati primerne podpore, da jih odda drugim zdravim rodbinam ni rejo. — Slučaji, kakor je navedeni, primerijo se deželnemu podpornemu društvu prav pogosto in so dokai, kako nujno potrebujemo pri odvra; Čanju j etike otroška zavetišča, ki naj popolniujejo sioer tako uspešno delo* vanje vskrbovalnic. Žalibog so se podpore deželnega pomožnega dru Štva — tudi ona iz dvamilijonskeg* fonda — izkazale kot premajhne, da bi se moglo pričeti z grad bo v Ljubljani projektovanega zavetišča, za katero se je stavbeni prostor že nakupil. Deželno pomožno društvo *i bolne na pljučih upa radi tega, da se bode o priliki predstoječega jubileji tudi nanj ozirala javna dobrodelnost Saj tvori skrb za otroke, ki jim preti j etika, važen del mladinske oskrbe sploh. Te otroke lahko zenesljivo rešimo in ohranimo Človeški družbi doČim sioer prav gotovo zapadejo kugi morilki. Kunec šolskega leta 1907 08 bo na vseh onih srednjih šolah, moških in ženskih učiteljiščih, obrtnih, trgovskih in navtičnih šolah ter na sorodnih učnih zavodih, kjer bi bil redno 15. julija 1908, že dne 4. julija -— -ce odpadejo takozvane vročinske počitnice. Državna subvencija Deželni muzej Rudoliinuni je dobil za leto 1908 100000 K državne podpore. Is atelierja akad. kiparja Pe-ruzzija. Po mnogih zaprekah so dela za cesarjev spomenik dospela v poslednji stadij Marmor je dospel pred tednom iz Tirolskega punktiran po modelih, ki jih je izvršil kipar Pe-ruzzi še na Dunaju. Spomenik je sedaj v umetnikovi delavnici, kjer bo v teku pomladnih mesecev popolnoma dogotovljen. V ugodnem slučaju bo mogoče odkritje spomenika na cesarjev rojstni dan. Spomenik bo ves iz najfinejšega laaskega marmorja, — torej o kakem „Slovenčevem" vlivanju ne more biti govora. Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" priredi v sredo, 18. t. m. v restavraciji „Narodnega doma" zabavni večer na čast Pepcam iu Pepč-kom. Soored: Petje in komični prizori. Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" bode priredilo v tekočem letu sledeče večje veselice: 31 maja, ve lika vrtna veselica pri Koslerju. 28 junija, ob priliki razvitja zastave veliko ljudsko slavnost, na vrti in notranjih prostorih „Narodnega doma" in 9 avgusta, gozdo veselico pri Plankarju. Slavna društva se prosijo, da se blagovolijo pri določitvi svojih prireditev ozirati na tu naznanjene prireditve „Ljubljanskege Zvona". Umrl le g. Anton Grad. krojaški mojster v .Ljubljani ter bil včeraj pokopan. Rajnis je bil dolgoletni član „Slavoa", dober pevec in prijeten družabnik ter se je posvetil ..Slavcu*' z vso vestno marljivostjo. Društvo ga je spremilo korporativno z zastavo ter zapelo pri mrtvašnici belnice in na grobu žalostinke v zadnje slovo. Zapustil je vdovo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Bodi zavednemu možu in vestnemu Članu prijazen spomin ! Umrl Je včeraj na Dolenjski cesti hišni posestnik Jak. T u r k, star 75 let in Radeokega veteran. Nova tvrdka. Pri deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je izvršil vpis firme „Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev". V na-čelstvu. zadruge so socialni demo-kratje. Morilec svoje matere. Slavno uredništvo! Z ozirom na Vaš listek, priobčen v št. 61. de dato 11. marca 1908 cenjenega Vašega lista pod naslovom „Morjleo svoje matere", prosim Vas vljudno, da na istem mestu in z istimi črkami blagovolite priobčiti v smislu § 19. tisk. zak. nastopni popravek: Ni res, „da je Mihelič svojo mater umoril, ne v trenotku hipne največje razburjenosti, nego preudarno in hladnokrvno, ne v momentu, ko prevzame človeka jeza v taki meri, da več ne ve, kaj dela, marveč po dolgem premisleku. Šel je in najprej izbral ravno tisto orodje, ki je bilo za njegovo namero najprimernejše, kar jih je imel, namreč dolg kuhinjski nož. Potem je šel čisto mirno od svoje hiše dosti dolgo pot do hiše, kjer je stanovala njegova mati. Mirno je vprašal za njeno sobo, in ko je bil vrata za seboj zaprl, je staro bolehno ženo zaklal. Starka je imela na sebi šest jopiče«.' in bila ovita še z neko rjuho. Mihelič pa je zasadil materi nož s tako silo v telo, da je presunil vse te odeje, zlomil rebro in pognal nož 13 cm globoko v materino telo. To je izraz tako kanibalske poživinjeno stri, da pretrese človeka kar groza." Bes je marveč, da je Janez Mihelič to dejanje storil v taki zmotenosd misli, v kateri se storilec ni zavedal svojega dejanja, kakor to zahteva § 2. lit. c. kaz. zak. Vsled tega so tudi gospodje porotniki v smislu § 2. lit. o kaz. zak. stavljeno jim dodatno vprašanje s 3/4 večino potrdili in je bil Janez Mihelič oproščen. Z odličnim spoštovanjem Vam vdani dr. M. Hribar, kot zagovornik Janeza Mihelič a. — Ne vemo, kaj g. dr. Hribar pravzaprav hoče s tem popravkom. Da so porotniki izrekli, da je Mihelič umoril svojo mater v zmote-nos ti misli, to je občno znano, saj bi ga drugače ne bilo sodišče oprostilo, a to vendar nič ne izpreminja na sodbi našega listkarja, ki si jo je napravil na podlagi pri razpravi kon-fctatiranih dejstev. jnbilejske krone pridejo Iz prometa. Kakor se poroča z Dunaja, se bodo jubilejske krone, ki so Še le pred kratkim prišle v promet, takoj po končanem jubilejnem letu vzele iz prometa, ker je na cesarjevi podobi Vsled neke pomote pri kovanju izostal lovorjev venec okrog seno. Občinski odbor idrijski je imel tninoli ponedeljek svojo drugo sejo ob navzočnosti 24 odbornikov. Po otvoritvi se je takoj prešlo k dnevnemu redu. K prvi točki je najprvo poročal odbornik Alojzij Pegan o odločbi deželnega odbora na pritožbo kateheta Osw«lda v sadevi občinskega proračuna za J. 1908. V daljšem in stvarnem govoru je izborno dokazal neopravičenost Oswaldove pritožbe in popolnoma neutemeljeno postopanje deželnega odbora. O stvari se je vnela precej ostra debataj po krivdi virilista Golija tudi zelo glasna in deloma osebna. Za Oswaldovo pritožbo so se zavzeli le klerikalni viri-listi Goli, Didič in Lapajne, sosebno sta prvi in zadnji izzvala z svojim vpitjem in neumestnimi napadi mnogo odpora pri naprednih odbornikih in poslušalstvu na galeriji. Videlo se je, da klerikalna virilna delegacija v idrijskem občinskem odboru ni niti malo kos stvarnemu in mirnemu razpravljanju, zato si mora pomagati s praznim in nedostojnim kričanjem. Končno se je sprejel predlog občinskega svetovalca A. Kristana, da vloži v tej stvari občina pritožbo na upravno sodišče. Pri drogi točki dnevnega reda se sklene proti trem klerikalnim virilistom, da najme idrijska občina 60 000 K posojila. Pritožbo Ane Šinkovec se reši tako, da se ji dovoli imeti pod kapelico Ivana N. prostor za shrambo pive proti reverzu in plačilu 10 v letne najemščine, svinjak pa se ji prepove. Na predlog pohoijskega odseka se določi maksimalni oenovnik za dimnikarska dela in sicer med drugim: za snaženje odprte kuhinje in dimnika 40 v, za snaženje navadnega proplaznega dimnika 80 v, za snaženje štedilnik 20 v a Javni seji je sledila tajna. Dovoljenje za prevažanje oseb je dobila poštna ekspedijentinja. v Šmarjeti pri Krškem gdč. Ivana Kristan, in sicer iz Šmarjete čez Št. Peter pri Novem mestu in nazaj. Vožnja bo vsak dan ena sem in tja. Iz Metlike« Lanskega leta meseca avgusta ie hotel v „Slovencu" neki dopisnik iz Metlike na podli način blatiti ^Belokranjskega Sokola". Poslal sem že takrat v „Slovenca" izjavo, da je to nesramna laž, kar se je o „Sokolu" pisalo, ali v „Slovencu" se ni iz ava sprejela. Ker pa nesramni dopisun še vedno ne miruje, ter je začel zopet lagati o „Sokolu" v zadnjem „Domoljubu" primoran sera prositi dotičnika, naj blagovoli podpisati svoje ime; dokler ne bode tega storil, nazivljem ga podlom ništarijom. — Daniel Makar, starosta „Belokranjskega Sokola". Nov štalerakl-koroškl gorski artiljerijski polk. S 1. aprilom se ustano - i 3. gorski artiljerijski polk, ki se bo dopolnjeval iz Štajerske iu Koroške. Novi polk bo štel 22 častnikov, 355 vojakov, 139 konj in 16 topov. Dve bateriji s kadrom se nastanite v Beljaku, dve bateriji pa v Beli (Vellach). Nemško štajersko obrtno dru- ŠtVO priredi letošnjo jesen ,.jubilejno" razstavo ter pri tem računa tudi na — Slovence. Upamo, da bodo slovenski obrtniki pokazali dostojno svojo zavednost ter se ne bodo dali rabiti od Nemcev le za — štafažo. Pogreša se 38 letni vpokojeni orožniški stražmester Anton Šesko, doma iz Planine pri Sevnici. Zadnje čase je živel v Št,. IIju nad Mariborom, a je bil duševno zmeden. — Iz Ljubnega pa je izginil že 31 januarja gostilničar Luka Sernovršnik, doma iz Mozirja, ki je v pismu izjavil, da se usmrti. Nesreča« Ključavničarski pomočnik Ivan Juršnik v Slovenski Bistrici se je igral s rlobert pištolo. Kar se je ta sprožiia in krogla je zadela v sence 131etno M a-r i j a n o D o r n , ki je pa k sreči stala toliko daleč, da je dobila le majhno rano iu da ni dosti poškodovana. Štiri prste Je odrezal« slamo-rezuicahlapcu Antonu Pistotniku v Špitaliču pri Vranskem. Ustrelil SO Je 191etni poštni onoijant Ivan Broncin iz Trsta, ko se je peljal iz Maribora domov. Zaljubil se je v mlado dekle, ki pa o njegovi ljubezni ni hotela nič slišati. Zavraten umor. 251etni delavec Ivan Vukelič iz Crkvenice je stal včeraj pred tržaškimi porotniki, obtožen, da je 11. septembra 1904 umoril na OpČinah delavca Franca D e c i m o. Po zločinu je zbeial in so ga še le pred 8 meseci izsledili in zaprli. Vukelič je pa trdil, da ni bil nikdar na OpČinah ali v Trstu in da ni on Decimov morilec. Priča Bratuš ni mogel s popolno gotovostjo reči, da je Vukelič umoril Deoima. Vsled pomanjkanja dokazov je bil Vukelič oproščen. Velika tatvina. V Pulju so neznani tatovi vlomili v zlatarnico Bartola Fonde in odnesli ca 20.000 K dragocenosti. Okrožno sodišče * Pulju se v kratkem ustanovi. Le ca rešitev finančnega položaja se Še gre. Pod to okrožno sodišče bodo spadala okrajna sodišča Polj, Labin, Pinjan, Mali Lošinj, Krk, Čres in Buzet. Profesor padel v vodo. Na Reki se ga je 281etni madžarski pro- fesor Imbro K. preveč nasrkal in padel v Eečino, ki ga je nesla do gostilne nPri dobri mamici", kjer so ga potegnili na suho. U Strt jO y Pragi gosp. Jakob Vidio, o. kr. rudarski svetnik v 47. letu svoje dobe. V m. p.! Snb ansptotls rogi a bo promoviran v Zagrebu avskuitant pri on-dotnem dež. sodišču Marko K o-strenčič. Velik ogenj je divjal snoči v Zagrebu na Sajmištu Gorela je velikanska baraka, v kateri so bili gospodarski stroji, last neke delniške družbe, kjer je glavni akcijonar Pri-ster. Škode je 30 000 K. Ogenj je bil poddejan. Zatekel se Je pred 14 dnevi k sodaijskemu crloiatu g. Ivano P v lina na Sv. Petra cesti št. 47 Velik Črn pes, ki ima kratko dlako, tace pa vse štiri noge bele. Pes je brez znamke. Ukradel le predvčerajšnjim ponoči dosedai Se neznan tat trgovcu g. Rudolfu Stritarju že bolj staro dvo-kolnico, vredno 25 K Delavsko gibanj Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 60 Hrvatov, 30 Slovencev pafi*| Slavonije. 250 Lahov se je odpeljalo v Budimpešto, Gradec in Zagreb, 50 pa v kočevski okraj. 20 Čičev je šlo v Rudolfovo. Izgubila Je danes dopoldne neka dama denarnico z manjšo vsoto denarja, katero je našel — njen soprog in dobi seveda tudi postavno najde-nino. — Šolski učenec Gun. Hartmann je našel v Latermanovem drevoredu dragocen zlat prstan in ga izgubite 1 j dobi pri najditelju v Spodnji Šiški št. 61. „Društvena godba ljubljanska" konoertuje danes popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sioer pri predstavah ob 4., 5 , 6., 7. in 8 zvečer. „Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri a večer v hotelu „Južni kolodvor" (A. Seidl). začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Ljubljanski sekstet na lok svira danes v kolodvorski restavraciji na južnem kolodvoru (Jos. Schrev). Drobne novice. — Kletarski nadzorniki. Osrednja vlada stopi z deželnimi zbori vi-norejskih krono vin v dogovor zaradi aktiviranja kletarskih nadzornikov istočasno v vseh takih deželah. — Požigi v Berolinu se nadaljujejo. Včeraj je zopet gorelo na več krajih. Vse sunil j ive osebe je morala policija zopet izpustiti, ker se jim ni mogla dokazati krivda. — Jubilejskega obhoda na Dunaju se udeleži tudi cesar z nadvojvodi in nadvojvodinjami. Za slavlje je proraeunjenih 1,200.000 K. — Obsojen major. Vojno sodišče v Draždanih je obsodilo majorja Tettaua, sina slavnega generala iz fransko-nemške vojske zaradi ponarejanja listin v 18 mesečno ječo, obenem ga izpove iz armade. — Srbsko meso za Dunaj. Dunajska občina je sklenila z belgraj-sko klavsko družbo pogodbo za dobavo 20.000 zaklane govede in 30.000 zaklanih svinj na leto. — Sprememba v deželnih predsedstvih na Koroškem in Solnogra-škem. V parlamentarnih krogih govore, da kmalu odideta deželna predsednika Koroške in Solnograške na višje službe. Za deželnega predsednika Koroške je določen dvorni svetnik grof C h o t e k , za Solnograško pa dvorni svetnik Schmitt - G a -steiger, ki je dosedaj v ministrstvu notranjih del. — Kuhelik, znani virtuoz na gosli, je kupil v Arizoni (Amerika) bakreni rudnik. # — Višje aktivitetne doklade uradnikom v glavnih mestih in v nekaterih zdraviliščih se priznajo s posebno ministrsko naredbo že meseca aprila. Stroški za to povišanje znašajo 2 milijona K. — Pohotnež. V Berolnu so zaprli 551etnega odvetnika dr. Riedla, ki je posilil dve mladi služkinji, ki sta se nato zastrupili. Rožne stvori. * Tožba zaradi srnjakovega napada. Lansko poletje se je sprehajal muzejski sluga V. Kulik po gozdu »Weidlingbach« pri Dunaju, ko mu je prišel nasproti velik srnjak, ki je Kulika naskočil ter ga večkrat vrgel na tla, tako da je dobil Kulik znatne poškodbe. Napadeni je tožil lastnika dotičnega gozda, viteza Maut-nerja za odškodnino 4000 K. Prva in druga instanca sta Kuliku res prisodili 3000 K za bolečine, a nadsodišče je tožbo odklonilo, češ, da je izvedenec izjavil, da srnjak ni bil — hudoben. * Zdravilo proti zobobolju. Dva zakonska moža sta se srečala in prvi se je pritožil: »Strahovito me bole zobje, ali ne veš za nobeno sredstvo?« Drugi mož: »Mene so včeraj tudi bo- leli zobje. Prišedši domov sem potožil svoje bolečine ženi, ki me je pogladila po obeh licih, me srčno poljubila, in konec je bil bolečinam. Daj se še ti na ta način zdraviti.« Prvi: Prijatelj, ti si zlata vreden. Takoj bom napravil po tvojem receptu! Ali je pa tudi dobim tvojo ženo sedaj doma I« * Katalog anončne ekspedicije M. D u k e s nasl. Dunaj I., Wollzeile 9 nam vnovič dokazuje, da je v našem modernem času pot inseriranja v časopisih še vedno najuspešnejša, kadar je treba kupovati ali prodajati posestva, zemljišča, trgovine, najemati si posojila ali nabirati glavnico za ustanovitve ali pa poiskati si službo. Ne glede na to, da ta pot brez dvoma napravi j a najmanj stroškov, je pa tudi najkrajši ako se inserent po anončni pisarni informira o izbiri pravih listov ter o obliki oglasa itd. :r* Vpliv vremena na duševno delo. Pri vseh velikih učenjakih se je pokazalo, da sprememba zraka in temperature vpliva na duševne delavce. Montaigne je rekel: »Kadar sem zdrav ter je dan lep in svetel, tedaj sem pošten človek.« Diderot je govoril: »Zdi se mi, da sem vselej nor, kadar piha močan veter.« Alfi-eri je pisal: »Uravnavam se z barometrom; v razmerju s težino atmosfere čutim vsikdar večje ali manjše razpoloženje za delo. Posebno močno vpliva name toplota.« Napoleon, ki je trdil, da je človek »produkt fizične in moralne atmosfere«, se je bal najmanjšega veterca ter tako ljubil toploto, da so mu celo avgusta morali kuriti stanovanje. Vsa velika dela Darwina, Miltona, Petrarke, Voltai-ra, Bbrona, Goetheja itd., so bila izdelana poleti. Književnost — »Slovenski Pravnik« ima v letošnji 2. številki sledečo vsebino: 1. L—e: Novi državnozborski volilni red v praksi. 2. Dr. M. Dolenc: Nove smeri v kazenski vedi. 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, a) O pravicah slovenskega jezika pri c. kr. nadsodišču v Gradcu na prizivnih razpravah v slovenskih pravnih sporih, b) L'govor kompenzacije proti zahtevi preživitka ni dopusten, e) Katere stroške je pri krida-dražbah upoštevati za stroške posebne mase po zmislu §-ov 29. b) in 31. konk. reda f d) Kdaj dobe dražbeni pogoji pravno moč in kako dolgo je moči zahtevati premembo po §-u 162. izvrš. r. — nedopustnost reviz. rekurza zoper razveljavljenje prvosodnega sklepa (§ 78. izvrš. r. in § 527. c. pr. r. 4. XXI. redna glavna skupščina društva »Pravnika«. 5. Razne vesti. — Edinondo de Amicis. V Bor-digheri je nagloma umrl Edmondo de Amicis, eden najznamenitejših pisateljev italijanskih in sploh sedanje dobe. Dosegel je starost 62 let. Izmed njegovih spisov slovi posebno krasno delo »II cuore«. To je najlepši mladinski spis svetovne literature. Ko je izšlo to delo, je sam Stritar v obširni oceni opozoril Slovence na to krasno knjigo in izrekel željo, da bi se preložila na slovenski jezik. To se je tudi zgodilo. Knjiga »Srce« je vzorno prevedena na slovenski jezik in se dobiva v »Narodni knjigarni« po 2 K 40 vin., s pošto 20 vin. več. Vse tn naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3. Telefonsko in Brzojavni gjoroilliL Berbučeva izvolitev neveljavna. Gorica, 13. marca. Berbučeva izvolitev ne bo potrjena. Berbuč je bil izvoljen, kakor je znano s 3 glasovi večine. Vsaka taka volitev je dvomljiva, ker je skoraj izključeno, da bi skrbna preiskava ne našla vsaj dveh napak, ki bi bili zadostni, da se ž njima razveljavi volilni akt. Ako se najdeta takšni dve napaki, mora deželni zbor volitev razveljaviti. Pri Berbučevi volitvi sta znana dva taka slučaja; v dveh občinah je namreč glasovalo več oseb, kakor jih je bilo vpisanih v volilni imenik. V eni izmed teh občin je volil neki veleposestnik, ki je glasoval že 7. t. m. v veleposestniški kuriji. Že ta slučaj sam zadošča, da mora deželni zbor kot najvišji čuvar zakona razveljaviti Berbučevo izvolitev. Vrhutega pa so vložili volilci iz neke hribovske občine protest proti volitvi, v katerem naglašajo, da jim je klerikalni župan zatajil in prikril ožjo volitev. Župan namreč ni razglasil ožje volitve na običajni način z nabitjem razglasa na občinski deski ter s tem dosegel, da se volilci niso mogli posluževati jim pristoječe volilne pravice. Ker dotičniki, ki so podpisali protest, izjavljajo, da bi volili naprednega kandidata, je jasno, da bi to ko-likortoliko vplivalo na končni rezultat volitve. 2e ta okolnost sama zadostuje, da bo deželni zbor moral Ber-buča poslati domov in odrediti novo volitev. Z ozirom na vse to je pač pričakovati, da Berbuč ne bo čakal sramote, da bi deželni zbor razveljavil njegov mandat in ga vrgel iz zbornice. Volilna reforma za tržaški deželni zbor. Trst, 13. marca. Tržaškemu de-želn. zboru bo v ponedeljek predložen načrt volilne reforme. Novi deželni zbor bo imel 83 članov. Mesto Trst i a okolica bosta razdeljena in sicer mesto na 6, okolica na 3 okraje. A' mestu bodo 4 volilni razredi i u vsak bo dobil 17 zastopnikov. V okolici bodeta 2 volilna razreda v vsakem okraju in bo prvi razred volil 9, drugi razred 6 poslancev. V mestu bodo volili v prvem razredu, kdor plača 200 K realnega ali 400 K osebnega, davku, v 2. razredu poleg uradnikov itd., kdor plača 50 K realnega ali 100 K osebnega davka, v 3. razredu, kdor plača 10 K realnega ali 20 kron osebnega davka. Vsi drugi volilci, ki nič davka ne plačajo, bodo volili v 4. razredu. V okolici bodo v i. razredu volili vsi tisti, ki bi v mestu imeli volilno pravico v kateremkoli izmed prvih treh razredov, v II. razredu pa vsi drugi. Vladni načrt predlaga obligatorno volitev, t. j. da mora vsak glasovati. Konferena romanskih in slovanskih poslancev. Dunaj 13. februarja. Danes so se sestali na konferenco maloruski, slovenski, hrvaški, italijanski in romunski člani nauonega odseka, da se posvetujejo o skupnem taktičnem postopanju v naučnem odseku pri postavki ^ministrstvo za uk in bogoČastje". Doseglo se je popolno sporazumi} enje. Grof HarrfcCh bolan. Dunaj 13 marca Grof Jan Harrach je obolel in se je moral podvreči težki operaciii, ki jo je iz vršil prof. Hohenegg. Operacija se je posrečila in nadejati se je da grof v kratkem okreva. Jezikovm zakon. Praga 13. marca. „Union" zabe-ležuje vest, da namerava vlada zakonski načrt glede ureditve j ezikov-nega vprašanja odgoditi na nedoločen Čas. Položaj v Zagrebu. Budimpešta, 13. februarja. V Zagrebu je danes vse mirno. Jutrišnje seje se udeleži ban baron Rauch z vsem svojim uradništvom. Splošno se pričakuje, da bo jutri v saboru velika demonstracija proti banu, ker ne bo več navzoč pri seji kot kraljevi komissr. Generai De Georgis umrl. Rim 13. marca. Tu je nagle smrti umrl vrhovni poveljnik makedonskega orožništva De Georgis. Za poveljnika je bil imenovan 1. 1904. Pesunja ministrskega predsednika Stoliptna aretovana Pariz 13- marca. Iz Petrograda javljajo, da je policija ar eto vala pestunjo pri ministrskem predsedniku Stolipinu, ker je na sumu, da je v zvezi z anarhisti, ki so nameravali atentat na velikega kneza Nikolaja. Predsednik avstri skega parlamenta v Berolinu. Berolln 13. marca. Danes je prispel semkaj predsednik avstrijske posl. zbornice dr. Weisskirohner, da si kot magistratni ravnatelj ogleda berolinsko podzemsko železnico. 2500 delavcev ustreljenih. Berolln 13. marca. „Lokalan-ze'ger" priobcuje iz Lime skoro neverjetno vest, da je vojaštva v nekem rudniku v Chile v Južoi Ameriki ustrelilo 2500 delavcev, ker so zahtevali povišanje plač. Bombe * Barceloni. Barcelona 13- februarja. V pristanišču so našli na kraju, kjer je zadnjič eksplodirala bomba, še eno bombo, ki se je takisto razpočila med transportom. Kasneje so našli na jako obljudenem trgu še drugo bombo, kmalu nato pa so odkrili še tretjo bombo. zob povzroča otrokom mnogo neprilik. V olajšilo jim je Scottova emulzija Scott pospešuje tek, donaša moč in zdravje in deci daje bele ln zdrave zobćke. SCOTTOVA .'.EMULZIJA je tako dobra in sladka, da jo vsi otroci uživajo z zadovoljstvom in veseljem, uravnava prebavo, miri živce in otroci kakor odrasli po njej mirno spe. io Izvirna steklenica a k so i Maprotai po vi •Ofnmfi nt- lekarnleam. 7764 bbsj "L belo tri ntfi. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 13. sušca 1908. Rodbina Čermakova Pozornost zbuja Marconijeva iznajdba, brezžično brzpjavljanje, pa celo ta velikanska iznajdba je človeštvo komaj bolj presenetila, nego najnovejša pridobitev zdravilne umetnosti: SlektriCnOSt zdravilo. Posebna prednost te pridobitve pa tič i v tem, da se je posrečilo elektriški tok v^obliki pripravnega elektriškega Zivotnefja aparata napraviti dostopnega vsakomur in se torej vsak bolnik s tem aparatom' lahko sam eiektri-zira, sam zdravi. I Elch tro-Ultnllzgr I avst. p .23912, ogr. p. 34972, nem. d. p. 181785 se zove ta aparat, ki je s sijajnim uspehom preizkušen pri skoro vseh boleznih, zlasti za nervoinost, nevrastenijo, revmatizem, bolezen v krlin in v glavi, želodčne in Črevesne slanosti, onemoglost srca, ohromelosti tu VSe slabosti, kar sijajno izpričujejo premnoga zahvalna pisma, katerih izvirniki so razpoloženi v naši ordinaciji. Kdor se torej zanima za ta izborni način zdravljenja, naj spodnji kupon popolno izpolnjen čimprej pošlje na našo ordinacijo, na kar itiu nemudoma pošljemo v zaprti kuverti gratis ih franko našo I" brezplatvo katigo 64 strani obsežno, lepo ilustrovano. 8g6 Elektroterapeotlikii ordinacija, ■sssi Mmm Sesrr vi114 1. ■ltftfcAiir odei. Ol. ■j J(«p»n za »rezptaSao kajlg«. l3-/m-190S- S iElektroterapevtišksordinacija na Dunaju L, Neuer Marki 14.1., odri. 61. ^ Prosim, pošljite mi knjigo „Razpravs o moderni V elektroterapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto, h H Ime:.............................j......................................................................................................................... M Naslov: ........................................................................................................................................ Zakaj v tujini iskati, Če najboljše pred pragom leži. pianinškova pražena kava g-> se je vpeljala v kratkem času širom sveta. In zakaj? ? ? Prva er je najfinejše kakovosti; zato povsod priljubljene. er je strokovno potom vročega zraka pražena; zato fino aromantična* er je prosta nezrelih in nezdravih zrn; zato zdravju neškodljiva. er je nsilzdstnefsa zato ns i cenejša. KAREL PLANINŠEK tjubljana, &n*aiska cesta, nasproti kavarna £ rope. 47 Oeo. kr. avstrijdiia v državne železnice. §zvod iz voznega reda. Veljaven od dne L oktobra 1907. leta. I Odhod is Ljubljane jni. zaLi f-oa zjutrsj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žei., Gorica, d. žn Trst, ckr.drž. tel., beljak čez Podrožčico, Celovec, Prage f 07 rjust^aj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Strala-Toplice, Kočevje. predpoidne. Osebni vlak v smeri; Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, l*rago. i'40 predpoione. Osebni vlak v smeri: imenice, TrbJi, Beljak juž. žel., Gorico tfrž. žel, Trs drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. ■oo popeldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. ±& popoldne. Osebni vlak v smeh: pšenice, Trbi?, Beljak Juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, l^aga. -h> £ veoor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, ^doliovo, Straža-Toplice, Kočevje. -35 r.vo6er. Osebni vlak v amen: Jesenice, Irbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, i^raga. ■l-'hO {4oao6i. OseDni vlak v smeri: Je* 4