naro čmna 1999 Italija 50.000 lir Druge države 65.0)0 lir novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina platana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 3310« Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 3 (942) Čedad, Četrtek, 21. januarja 1999 Na novoletnem srečanju v Kobaridu je bilo tudi letos veselo in prijateljsko vzdušje Naš svet bo v prihodnosti še bolj povezan s Posočjem Pomemben obisk Tudi letošnje kobariško srečanje Slovencev videmske pokrajine in Posočja je potrdilo voljo rojakov z obeh strani meje do vse trdnejšega povezovanja, ki je predpogoj pri skupnih načrtih za boljšo kakovost življenja, tako v Benečiji kot v Posočju, ki ju meja, kot vse kaže, ne bo veC dolgo ločevala. Hotel Hvala v Kobaridu je bil minulo soboto za vse udeležence srečanja skoraj premajhen, vzdušje pa je bilo pristno in prijateljsko. Organizatorji, upravna enota Tolmin in občine Kobarid, Bovec ter Tolmin so se kot vedno izkazali tudi tokrat, poseben peCat pa je srečanju dala tudi prisotnost mnogih uglednih gostov. Med temi sta bila slovenska ministra za kulturo in pravosodje SkolC in Marušič, prisotna sta bila državna sekretarka za Slovence po svetu Logarjeva in predsednik SKGZ Pavšič, videti pa je bilo še celo vrsto županov obmejnih občin, upraviteljev, javnih in kulturnih delavcev. Uvodoma je Slovencem z naše strani meje izrekel dobrodošlico kobariški Zupan Pavel Gregorčič (na sliki), ki je govoril v imenu vseh posoških upraviteljev. V imenu slovenske vlade je nato govoril minister za pravosodje Tomaž Marušič, nakar so pozdravili predsednik Gorske skupnosti Na-diških dolin Firmino Marinič, v imenu Svetovnega slovenskega kongresa Tomaž Pavšič in v imenu dru- štev in organizacij videmske pokrajine Vladimir Predan. Kot zadnji je navzočim Čestital ob novem letu načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar, že vrsto let neumorni organizator kobariških sreCanj in tkalec prijateljskih vezi z zamejstvom. Ponovil je simpatični in že tradicionalni ”obred“, s katerim je župniku Pasqualu Guionu poklonil dobro zalogo cigaret, naš priljublenji župnik pa je sreCanje pozdravil s spodbudnimi besedami, namenjenimi mlajšim generacijam. SreCanje, na katerem je sodeloval Zenski pevski zbor iz Vole, se je nato pozno v veCer nadaljevalo z družabnostjo, (du) beri na strani 3 Ta teden seje mudil na obisku v Ljubljani italijanski minister za zunanjo trgovino Piero Fassino. Obisk je imel delovni značaj, saj je italijanskega ministra spremljala številna gospodarska delegacija, v kateri je bilo zastopanih več kot 50 podjetij. Fassino se je najprej sestal s slovenskim ministrom za ekonomske odnose in razvoj Marjanom Senjurjem, s katerim se je pogovarjal o krepitvi blagovne menjave med državama, ki je že sedaj zelo uspešna, a je Zelja obeh držav, da bi se še okrepila, zlasti z investicijami. Italija je po Nemčiji najpomembnejši gospodarski partner Slovenije s skoraj tremi milijardami dolarjev blagovne menjave. Vendar vse možnosti še zdaleč niso izkoriščene, zato je bilo na dnevnem redu Fassinovega obiska veliko konkretnih vprašanj. Med temi velja omeniti dograditev avtocestne infrastrukture, sodelovanje med pristanišči severnega Jadrana, čezmejne načrte in nov dogovor, oziroma podpis med naftnima družbama ENI in Petrol za gradnjo naftovoda med Konstanco (Romunija) in Trstom. Fassino se je med svojim obiskom v Sloveniji pogovarjal tudi s predsednikom države Milanom Kučanom in zunanjim ministrom Borisom Frlecem. Minister Fassino s predsednikom Slovenije Kučanom Ospedale, i ricoveri ancora per tutto 0 ’99 Il reparto di Medicina dell’ospedale di Cividale rimarrà aperto almeno per tutto il 1999. É questo il risvolto principale dell’audizione dei sindaci del Cividalese presso la Commissione regionale sanità, avvenuta mercoledì scorso. In seguito a questo provvedimento, che cancella le intenzioni di chiusura dei ricoveri da parte della Regione, sabato il Comitato unitario spontaneo per la difesa dell’ospedale ha de-cio di concludere, almeno temporaneamente, l’occupazione dell’atrio della struttura sanitaria. Durante l’audizione - alla quale erano presenti gli amministratori di tutti i comuni delle Valli del Nati-sone - l’assessore regionale alla sanità Aldo Ariis ha anche annunciato di aver consegnato all’ufficio legale della Regione lo studio di fattibilità dell’Azienda sanitaria del Medio Friuli, dove si prevede tra l’altro il collegamento dell’ospedale di Cividale con quello di S. Daniele. Una novità dovrebbe riguardare, intanto, proprio le nostre Valli. Si chiama “golden our” ed è un servizio che dovrebbe essere introdotto al più presto nella nostra zona e quindi nel Cividalese. segue a pagina 2 Caro abbonato e lettore Caro abbonato e lettore, con il nuovo anno è arrivato anche il momento di rinnovare l’abbonamento al nostro settimanale. Molti di voi - ce lo hanno comunicato telefonicamente e per posta - sono giustamente arrabbiati perchè ricevono il giornale con ritardo o, quel che è peggio, non lo ricevono nemmeno. Qualcuno purtroppo, ha anche disdetto l’abbonamento. La rabbia, ma anche l’indigna- zione più profonda, per il disservizio postale è anche nostra. Anzi, siamo noi i più penalizzati perchè per incuria e colpevole inefficienza di altri viene vanificato il nostro lavoro. Sperando che il servizio postale in questo paese diventi degno di questo nome, vi invitiamo a tener duro ed a rimanere nostri abbonati. Per parte nostra abbiamo cercato di venirvi incontro mantenendo l'abbonamento invariato rispetto all’anno scorso. Chi non lo avesse già fatto, può pagare l'abbonamento con il bollettino di CIC postale che troverà all’interno. Gli abbonati all’estero possono pagare con vaglia internazionale. Uurgenw élla legge i tutela Nel momento in cui scrivo, non so se fra pochi giorni la Commissione Affari Costituzionali della Camera aprirà davvero, come annunciato, la discussione della legge di tutela della minoranza slovena in Italia. Si annuncia comunque una discussione che dovrebbe protrarsi per diverse settimane, con inevitabili interruzioni durante le quali la commissione sarà impegnata su altri problemi e scadenze della vita parlamentare. L’ostacolo principale, di quella che sta purtroppo già diventando una lotta contro il tempo, sono soprattutto gli innumerevoli emendamenti, che tenteranno, se non di bloccare, di snaturare la legge. Sul testo del disegno di legge il giudizio dei più diretti interessati, gli sloveni e le loro associazioni, è positivo. Anche se non conterrà tutto il desiderabile, la legge - una volta approvata - sarà uno strumento utile per la definizione dei rapporti della minoranza slovena con lo stato. ; Considero sostanziale che il disegno di legge, di cui è relatore l’on. Domenico Maselli, non preveda le solite discriminazioni a scapito degli sloveni della provincia di Udine, salvo ovvie distinzioni dettate dalla situazione attribuibile ai ritardi del passato. Nel disegno di legge vi sono anche alcune proposte riguardanti la programmazione urbanistica, utili per il graduale superamento delle difficoltà economiche, demografiche e dei servizi. Paolo Petricig segue a pagina 2 naroči se na naš tednik Četrtek, 21. januarja 1999 2 L’urgenza della legge dì tutela segue dalla prima Conosciamo il pensiero, espresso in vari interventi, nelle proposte di legge e negli emendamenti degli oppositori della legge Maselli. La destra ha addirittura coniato definizioni -insussistenti e intimidatorie - come ‘bilinguismo integrale’ (B. Mollicone, Dan emigranta 1999), che vorrebbero far credere che la legge imporrà a tutti, e non solo a chi lo voglia, di e-sprimersi in sloveno. A parte tutto questo, le trappole parlamentari sono imprevedibili e pericolose nel momento in cui si sta sviluppando un opposizione preconcetta alla tutela degli sloveni. Siamo dunque consapevoli dei pericoli che corre la nostra legge e che 10 scoglio rappresentato dai rapporti numerici alla Camera dei Deputati non sarà facilmente superabile, se verrà a mancare la compattezza dei gruppi sostenitori. Il tallone di Achille delle espressioni politiche della minoranza slovena è, se non la conflittualità, la divergenza su alcuni punti considerati irrinunciabili da questo o quel gruppo (Narodni dom, definizione del territorio nella legge, e-lezione garantita di un rappresentante eletto degli sloveni, punti che considero seri e degni di attenzione). 11 dibattito, che seguo sulla stampa, è vivace ed anche molto bello, con schermaglie e fendenti di altissimo livello. 1 punti di contrasto, portati al dibattito parlamentare come emendamenti, sono tuttavia destinati o alla bocciatura dal voto convergente dell’opposizione con settori della maggioranza, o destinati all’approvazione da parte dì quest’ultima con, forse, parte dell’opposizione. Sulla proposta di ridefinizione degli appartenenti alla ‘minoranza linguistica slovena’ in ‘cittadini italiani di lingua slovena’, trovo che l’espressione ‘minoranza linguistica slovena (che sta già scritta nel disegno di legge) è più giusta, perché vi riconosce il carattere di comunità ed è più adeguata alla norma costituzionale. Sarebbe utile che queste divergenze (che non riguardano specificatamente la nostra provincia) venissero subito appianate affinché non si traducano in ulteriori ritardi, perché qui, nella Slavia friulana, nulla scia della legge approvata, ci aspetta una nuova lotta contro il tempo per la utilizzazione delle norme della legge con un lungo lavoro di informazione e di stimolo. Paolo Petricig Ospedale, restano i ricoveri dalla prima pagina In sostanza il “golden our” richiede la presenza di un medico, oltre che di un infermiere, nell’autoambulanza chiamata per un soccorso. Questo permette di e-mettere una diagnosi rapida, e quindi di indirizzare il malato verso il punto di assistenza più adatto, nella prima ora di intervento, quella più importante. La novità è stata accolta favorevolmente dagli amministratori locali, inquadrandosi nell’ottica di un potenziamento del servizio sul territorio, argomento sul quale la riforma sanitaria regionale era finora ad ora carente. Pisrao iz Kima Stojan SpetiC 'i Komaj je evro zaživel, že se zanj zanimajo samo bančniki in trgovec za mojo hišo, ki je pomarančam in cvetaCi zapisal tudi evroceno, vedoC, da je nihče, ne bo plaCal. Zaradi lepšega, paC. Italijansko politiko spet zanimajo samo "geometrije" odnosov med strankami in s tem v zvezi nova sprememba volilnih pravil. Spet je na delu skupina "minerjev" (Segni, Oc-chetto, Di Pietro), razočaranih ambicioznih politikov, ki jih je Cas povozil. Njihov trenutek je že zdavnaj minil, pa se želijo maščevati. Vložili so zahtevek o sklicu referenduma o spremembi volilnega zakona. Tokrat govorijo o ukinitvi proporCne Četrtine parlamenta, kar pa sploh ni res. Ukinili bi le “tretjo glasovnico” in s tem sistem strankarskih list. Ker bi v tem primeru ne vedeli, kako razdeliti “proporCno Četrtino”, bi ne preostalo drugega kot sprementiti sistem. Seveda, Ce bo ustavno sodišCe dovolilo tako rušilni referendum. Zadeva je sporna od leta 1948 sem, kajti ustavodajna skupščina je sklenila, da referendumi niso dovoljeni za mednarodne sporazume, davke in volilne zakone. Da, prav tako. Zagodel jo je “tiskarski škrat”, da je sklicevanje na volilne zakone odpadlo. NiC hudega sluteči ustavo-dajalci so torej izglasovali okrnjeno besedilo, pozneje pa je ustavno sodišCe razsodilo, da ,velja in da je torej tudi “tiskarski škrat” pravnomočen, Ce se mu zahoCe. Odtlej so referendumi o volilnem sistemu dovoljeni, a samo po kapljicah. Če ne, bo parlament moral spet spreminjati volilni sistem, ki že zdavnaj ni veC neutralen, saj ga zmagovalci krojijo po svoji meri. Tako je minister Amato predložil svojo varianto “možnega balotažnega sistema”, ko bi v enomanda-tnih okrožjih šli v balotažo kandidati, ki ne zberejo v prvem krogu vsaj 40 odstotka glasov. ProporCni del zbornice bi ostal, vendar brez “odštevanja” že izraženih glasov. Vse je zelo zapleteno, vendar je logika jasna: novi sistem naj bi nagradil trdne koalicije, medtem ko bi kaznoval samohodce, kot sta Severna liga ali Bertinotti. Čedalje manj je zagovornikov sistemov, ki jih v makaronski latinščini ime-njujejo “Mattarellum” in “Tatarellum”. Oba sta pro-porCna z večinsko nagrado, vendar se s tem krepi politična sredina. Na to karto igrajo sedaj domala vsi, Čeprav vsak po svoje: Cossiga s svojimi “raztr-ganci”, Prodi z ostanki že zamrznjene oljke, Di Pietro s svojim gibanjem vrednot, Rutelli z župani, Di-ni z drobci svoje Obnove in Marini z Ljudsko stranko, ki ima sedaj že preveC konkurentov. NaCrt je najjasneje povedal Cossiga: uničiti Berlusconijev pol svoboščin, potisniti postfašiste Cez rob političnega dogajanja, na izpraznjeni prostor spraviti združeno konzervativno liberalno in katoliško sredino, ki se bo (osvobojena strahu pred desnico) konCno spopadla z levico po merilih, ki veljajo povsod v Evropi. Tu se namreC za oblast spopadajo Schroeder in Kohl, Jospin in Chirac in tako dalje. Samo v Italiji so poli trije: levica, sredina in desnica. Pa se levica in sredina morata nujno povezati, protislovje pa pride na dan pred evropskimi volitvami, ko Prodi tvega, da bo sedel zraven Berlusconija v istem parlamentarnem klubu. “Coc-hemar” bi rekli Francozi. Kažin, po naše. Preteklost obremenjuje sedanjost Preteklost v Sloveniji obremenjuje sedanjost. To velja predvsem v politiki, ki je moCno zaznamovana s preteklostjo in to velja predvsem za stranke desnice, ki bi želele s kriminali-zacijo povojne Slovenije nagraditi predvsem same sebe in zbrati veCji volilni kapital. Zato ni sluCaj, da smo v slovenskem prostoru priCe sitvacijam, v katerih so ljudje ali skupine, ki so bile povezane s preteklostjo, prikazane kot del državnega obrobja, Ce ne že kot nasprotniki zdajšnjega parlamentarnega sistema in ve-Cni nostalgiki (sile kontinuitete). Kaj pa o tem mislijo Slovenci? Delijo mnenje desnih strank, ali razmišljajo drugače? Decembra lani je potekala široka javnomnenjska raziskava o odnosu Slovencev do lastne preteklosti. Raziskavo so pred tremi leti zasnovali zgodovinarja Božo Repe in Peter Vodopivec, sociologinja Spomenka Hribar, politični psiholog Vlado Miheljak ter Mitja Hafner kot sodelavec in Niko Toš kot vodja Centra za raziskovanje javnega mnenja. Raziskava sloni na široki strokovni bazi in je ponudila dokaj različno sliko od tiste, ki jo še danes nakazujejo kot verodostojno nekatere desne opcije v Sloveniji, saj dobršen del svojega politiCno-volilnega kapitala gradijo prav s kri-minalizacijo preteklosti po-dolž in poCez. Velika večina Slovencev se strinja z ugotovitvijo, da so povojni množični poboji predstavljali hudo napako, zaradi Cesar si takratne oblasti zasluzijo obsodbo. Skoraj dve tretjini vprašan-cev je mnenja, da so bili povojni poboji strahoten zločin. Kakšno je pa mnenje Slovencev o povojnem obdobju v Sloveniji? Je vse za v smeti, ali pa ne? Slovenci so mnenja, da so bila osemdeseta leta, pred osamosvojitvijo Slovenije, najboljša v povojnem Casu. Le tretjina je mnenja, da je zadnje desetletje še tako uspešno, večina pa ugotavlja, da so se v devetdesetih letih ostro povečale socialne razlike. “Poglavje Tito”. Javnomnenjska anketa je pokazala okoli tega problema naj-veCje presenečenje, saj veC kot štiri petine Slovencev je še danes mnenja, da je bila zgodovinska vloga Tita zelo pozitivna. Glede na strankarske preference so do Tita najbolj pozitivni pristaši Združene liste, LDS in Ljudske stranke, najmanj pa pripadniki SKD, Čeprav od teh dve tretjini pozitivno ocenjuje “maršala”, negativno pa le ena tretjina. Se en podatek preseneča: o Titu so izrazili moCno pozitivno mnenje mladi med 18. in 25. letom. In na koncu še o vprašanju sprave. Predlaganih je bilo veC odgovorov, med njimi je velika večina izbrala naslednja dva: “priznavanje vsakemu Človeku pravice do njegove resnice in Človeškega dostojanstva” ter “konec medvojnega sovraštva in zaCetek strpnega sobivanja danes”. Tretji najbolj izbran odgovor pa se je glasil: “iskanje soglasja ob temeljnih narodnih vprašanjih”. Raziskava je v bistvu pokazala, da paradigma totalitarno - komunističnega režima v javnosti velja do sredine petdesetih let. Potem pa ne veC. Očitno je, da znake komunističnega totalitarizma kot oznake celotnega povojnega obdobja (1945-90) niso Slovenci pripravljeni podpreti. Kaj, ko bi tudi v politiki nekateri to razumeli tako in se posledično tudi primerno ravnali? (r.p.) Popolazione slovena in calo Popolazione in calo Secondo i dati forniti dall’Istituto di statistica sloveno che si riferiscono al 30 settembre 1998, la popolazione della vicina repubblica ha subito un calo ulteriore. La popolazione era di 1.981.830 unità, rispetto all’anno precedente è stato registrato un calo di 773 persone. Al 30 settembre ’98 i maschi erano 965.665, le donne 1.016.165, gli stranieri 4.853, le persone con permesso di soggiorno temporaneo 29.051, mentre i profughi erano 3.421. Gli sloveni all’estero erano 37.325. Martini a Lubiana Il presidente del consiglio regionale del Firuli-Ve-nezia Giulia Antonio Martini è stato nei giorni scorsi in visita a Lubiana su invito del presidente del Parlamento sloveno Janez Podobnik. Uno dei principali temi sul tappeto quello della tutela delle minoranze. Nodi da sciogliere La definizione del confine marino ed un solo punto controverso riguardo il confine sulla terraferma sono stati al centro dell’attenzione nel corso dell’incontro tra i ministri degli esteri di Slovenia e Croazia Boris Frlec e Mate GraniC, avvenuto alcuni giorni fa presso Zagabria. La soluzione provvisoria alla questione del confine nel golfo di Pi-rano sarà indicata dai tecnici nel corso della prossima riunione, da tenersi entro i primi dieci giorni di febbraio. Se ciò non dovesse avvenire i due paesi si rivolgeranno al Tribunale inter- nazionale di diritto marittimo di Amburgo. Bambini d’Europa Tra i 250 scolari che dal 17 al 23 gennaio parteciperanno al 21 incontro europeo degli alunni delle scuole elementari che si terrà a Autrans, nei pressi di Grenoble, parteciperanno quest’anno per la prima volta anche alunni sloveni. Le scuole partecipanti saranno quelle di Bohinjska Bistrica, Mojstrana e Drežnica. L’iniziativa è promossa dall’Unione europea dei parchi naturali e dal Parlamento europeo. I dati della solidarietà Subito dopo il terremoto nell’alta Valle dell’Isonzo il giornale Primorske novice ed il centro televisivo di Capodistria hanno promosso un’iniziativa pubblica di raccolta di fondi da destinare ai terremotati. Sono stati raccolti 68.753.404 talleri da parte di 5.595 donatori. Un contributo di circa tre milioni di lire a testa è andato a ben 222 famiglie. Rincari d’inizio anno A partire dal 20 gennaio in Slovenia saranno più care del 7% le tariffe postali, sempre del 7% quelle del telefono, del 6% il canone telefonico e dell’8,5% quello televisivo. Via libera al viagra Sulla Gazzetta ufficiale della Slovenia compare il viagra. Con la registrazione del farmaco, attesa con impazienza, è stata accesa la luce verde al viagra che comunque non si trova ancora in vendita nelle farmacie slovene. Četrtek, 21. januarja 1999 “Mlada Lipa” dono d’amore per Subit La pubblicazione è di Bruna Balloch “Mlada Lipa” è il titolo di una pubblicazione che per la seconda volta esce in prossimità delle feste natalizie ed è opera di Bruna Balloch che propone, come scrive lei stessa, “una paginetta di storia del Subit di u-na volta”. Bruna Balloch è un’insegnante e si rivolge soprattutto ai bambini “perchè rimanga memoria di ciò che è stato un paese come il nostro”, ma anche agli adulti che hanno l’occasione di tornare al tempo della propria fanciullezza Občni zbor Kd Trinko Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada obvešCa svoje člane, da bo v torek 26. ob 13. uri v prvem sklicanju in v sredo 27. januarja ob 18.30. uri v drugem sklicanju redni občni zbor društva, na svojem sedežu v Čedadu. e rituffarsi nei ricordi. Si tratta di una bella iniziativa e da ogni pagina di questa pubblicazione si sente l’amore dell’autrice per il proprio paese. Vi ripercorre le tradizioni e le usanze legate al Natale ed all’inizio dell’anno come la koleda, il ballo, il kolo per il novo lieto, il fogo-rino. Segue poi il bel racconto di Juana che viveva in una grotta nelle Moraca, appena fuori paese. Bruna Balloch in questo suo semplice quanto prezioso lavoro ha poi fatto una ricerca sui microtoponimi del territorio di Subit, che sono di origine slovena e ne ha spiegato il significato. Ha aggiunto poi una curiosità e cioè che un’amena località della Scozia si chiama Balloch, un cognome diffuso a Subid. Uno spazio particolare merita il racconto Sveta Mreteca, scritto nel dialetto sloveno di Subit che è davvero una chicca, sia per chi ama lo sloveno in tutte le sue varianti e quindi può avvicinarsi a quello parlato nei paesi di montagna di Atti-mis, ma anche per l’abilità dell’autrice nel dipanare il racconto. 3 Govorniki v Kobaridu poudarili pomen zaščite za našo skupnost Srečanje podobnih misli, želja in ciljev je začelo vzvratno štetje tega tisočletja, naša skupnost rada pokazala z odobrenim zaščitnim zakonom. Do tega, žal, še ni prišlo, čeprav je Predan obenem ocenil kot pomembne korake naprej, ki sta jih glede tega vprašanja naredili Prodijeva in D’Alemova vlada. Predstavnik Beneških Slovencev je izpostavil še zlasti občutljiv položaj manjšine v videmski pokrajini, kjer med drugim še vedno ni videti ne slovenskih TV programov RAI ne TV Slovenija. Predan je podčrtal pomen kulturnih stikov in izmenjav, ki pa jih je glede na potrebe še vedno premalo, zelo pozitivno pa je tudi ocenil vse tesnejše sodelovanje med SKGZ in SSO. Dejal je še, da manjšina od slovenske vlade pričakuje jasnih odnosov, parlament pa bi moral uzakoniti finansiranje manjšin, Predan pa je kot član vodstva Zadruge Primorski dnevnik obenem izrazil potrebo, da slovenski parlament sprejme tudi zakon o podpori tiska. (D.U.) mino Marinič je dejal, da je čezmejno sodelovanje na dobri poti, vendar samo dobra volja še ni dovolj. Zavzel se je za uresničevanje skupnih projektov, kritično pa se je obregnil tudi s prve strani Slovenski minister za pravosodje Tomaž Marušič se je v svojem govoru na kobariškem srečanju dalj časa zadržal pri vprašanju zakonske zaščite naše skupnosti. Dejal je, da je skraji čas, da Italija izpolni to svojo ustavno obvezo, pri čemer ne gre za formalnost, pač pa za nujen ukrep, ki naj da manjšini občutek varnosti za uspešno življenje v njenem okolju. Marušič je ocenil , da bi morala Italija nuditi Slovencem v Italiji enako raven zaščite, kot za Južne Tirolce. Predsednik gorske skupnosti Nadiških dolin Fir- Za dobrodošlico je poskrbel ženski pevski zbor iz Volč Minister za pravosodje Tomaž Marušič med svojim govorom ob poskuse revizije zgodovinskih dejstev, zlasti glede druge svetovne vojne v naših krajih, ko se skušajo krvniki postavljati v vlogo žrtev, borci za svobodo pa se prikazujejo kot kriminalci. V imenu slovenskih organizacij in društev iz videmske pokrajine je na kobariškem srečanju govoril Vladimir Predan. Najprej se je predstavnikom občin Posočja in tolminske upravne enote zahvalil za pozornost in sodelovanje, ki uspešno traja že desetletja ter je bistveno pripomoglo k utrjevanju zavesti naših ljudi. Predan je poudaril, da bi se v trenutku, ko se Spotljivo vederbavanje slovienskega izika od samih slovienskih inteletualu Posebna duša vsakega izika Tek ponavja an se pargliha kokodekanjem drugih bogatih dežel, tist slavo uonja Nie parvo, ki pišem go mez tuole. Dvakrat mi je te rotalo tam v Spietre za natečaj "Naš domači izik”, ki ga je napravjala špietarska poglavarska klapa an ki ga nie vic. V trecjo san pa dugo varsto šleutastih besied nakliestu dol v Čedade med prijateljskim srečanjem pesniku s Tolminskega an Benečije. Guorin o sramotnem, špotljivem vederbavanju slovienskega izika zastran tistih “inteletualu”, ki po slovienski televižjoni an radie packajo an mažejo latinsko-italijanske besie-de s sloviensko smrajo. Necjem s tuolim ree, de kar je sloviensko smardi ampa muoram tle partar-dit, de tek se oponaša an ponavja an se pargliha kokodekanjam drugih bogatih dežel, tist slavo uonja: an tuo so nimar gospodarji, oznanjevauci an pridigarji z bielim rokavicam, politiki, časnikarji an vsako sort, takuo imenovani “inteletuali", ke-rim mat pravi "učeni Judje" an tudi ona tekrat se mot. Teli “besednjaki”, ki žive gor na njih lage, ki bogatijejo in se pitajo z njih praznim guorenjem, ki ku prasci sede na žametnih kavčah v televižioj-nskih izbah, pred mikrofonom... se še kažejo velie an pametni, kar venašajo tajšne besiede, ki Buog se usmil, kimeti an dieluci bruozar na poznajo... tarifno, kompenzirat, ini-ciral, spontano, sugestijo, preparacija! Takuo mi pride na pamet dragi Doric, ranik, ki ankrat dol v Cedade me je biu povabu na glaž tokaia glih nauriedič Novega Matajurja an jau mi je biu tenčas, de lepuo po sloviensko pišem. Ist vi-em, de nie ries ampa ku-ražo mi je dau, če ne dru-zega za nimar poviedat, kar mislin. An Dorič, vien, je biu lieta nazaj napisu parhli-žno takole: ki hudieja pišeta o vaših intervencijah gor po kumetuških bukvah, kuo more naš beneški kumet, za zluodja vas zastopit. Midruz po- šteno pravimo cepljenje, kar uštoknemo seukovo cieplje v zariezano lešnikovo deblo. Zlate besiede a nanu-cne. Kamani niemajo uh. Imam nieke bukvaca Mohorjeve družbe od ran-cega Neta, mojga nona, ki so ble natisnjene lieta 1899 an ki gredo pod naslovom “Premišljevanje o Presv. Rešujem Telesu" an muoram ree, de san jih vse pregledu an niesan ušafu obedne latinske besiede notar. Lasje mi gredo v luht, če pomislin sa-muo, kuo bi ble donas prepisane v novem ljubljanskem iziku. Tek’ eje zastopit naj zastop, kar je masa an gre čeries. Mislin nazaj od-targat televižjonsko sloviensko anteno gor z mojih kore, ki san se biu potru-diu lieta nazaj jo parklo-pit. Opice, ki se igrajo, ki kažejo mudante, ki guore an ponavjajo druge opice tujih dežel, me dielajo foto an necjem se jezit, kadar bi se imeu ku Slovenj veselit. Zihar decifrirate an komentirate kompak- tne šokantne pietete al pa maltretirate škandalozno neutralnost ambi-cijoznim, gracijoznim spiritistom. Veste kaj, ušeč mi je vsak drugačen izik na svi-ete, kar ostane tak, zak u sebe skriva an zadarža sojo posebno dušo, vonj an okus, zatuo je uriedan, de se ne zgubi. Uče ra san gledu napo-letanski film “lo speriamo che me la cavo”. Atu otroc so guoril go mez Angleže, Francuoze an Milaneže an so pravli na-dužno “io loro li schifo e li odio perchè..." an po njih so poviedal pru. Kuo bi jal v Jubjan: skifizaci-ja, odioznost? An tuoi četa, de ohrani le tisto dušo an pomien? Raj po sloviensko sovražit an se zanest na tega, ki je uriedan. Kar se tiče mene, naj me mat ne zamieri, tistim “učenim judem", ki ona prav, povien, de s slovien-skim sarcam an z napole-tansko dušo "... io li škifo e li odio tuti". Zaries! Barčanj Fornasaro “out” dall’ente Mittelfest Il Comune: non ha dato contiibuti apprezzabili Franco Fomasaro, farmacista, scrittore prolifico (ha appena dato alle stampe “Naturalmente sport”, dove spiega quanto sia importante praticare l’attività sportiva abbinata ad una corretta alimentazione), non è più il rappresentante del Comune di Cividale all’interno del consiglio di amministrazione dell’Associazione Mittelfest. La decisione della giunta guidata da Giuseppe Pascolini era forse attesa, ma hanno colpito i modi. “Dalle esperienze fino ad o-ra maturate - ha affermato la giunta - non sono emersi contributi apprezzabili prodotti dal rappresentante del Comune a questa amministrazione”. Fornasaro replica dicendosi “mortificato” da tale affermazione. Sostiene di aver sempre risposto alle indicazioni del commissario regionale, che l’aveva nominato, e quindi di aver più volte sollecitato l’assessore comunale alla cultura Giuseppe Passoni per far sì che il Comune si incontrasse con la Provincia, la quale ha a disposizione un contributo per l’allestimento di una struttura coperta per gli spettacoli. Fornasaro parla anche di “revoca tardiva, che doveva avvenire, semmai, subito dopo le elezioni comunali”. Replica l’assessore Passoni: “Quando si dice che Fomasaro non ha prodotto risultati apprezzabili ci si riferisce soprattutto ai suoi contatti con l’amministrazione comunale. Da quando ci siamo insediati l’ho incontrato tre volte, e non mi sembra molto. Per quanto riguarda la revoca tardiva, abbiamo voluto aspettare, godendo Fomasaro di stima in campo culturale». Non c’è stata però affinità, tra il Comune e Fomasaro, o semplicemente è mancato il dialogo, visto che Passoni rileva come, per un incontro con la Provincia, il Comune aspettava che fosse il rappresentante nell’Associazione Mittelfest ad attivarsi. Ora il posto di Fomasaro verrà preso da una persona indicata dal sindaco Pascolini. Sicuramente una figura i-stituzionale del Comune, quasi sicuramente l’assessore Passoni stesso, (m.o.) Četrtek, 21. januarja 1999 4 Incontro tra il direttivo ed il consigliere regionale Tesini “Comunità cancellate solo a certe condizioni” La possibile soppressione delle Comunità montane nella nostra regione è stato il tema sul quale si è incentrato l’incontro avvenuto venerdì 15 gennaio, a S. Pietro, tra il direttivo della Comunità montana delle Valli del Natisone ed il consigliere regionale Alessandro Tesini. Per l’ente montano erano presenti, oltre al presidente Giuseppe Marinig, gli assessori Fabio Bonini, Beppino Crisetig e Patrizia Cian. Tesini, presidente della Prima commissione regionale che si occupa di affari istituzionali, ha ascoltato il punto di vista della Comunità riguardo la riorganizzazione degli enti locali. “Proponiamo il mantenimento di tre Comunità montane a livello regionale - ha affermato Marinig - Giuseppe Marinig così come è stato evidenziato in molti nostri documenti approvati dall’assemblea”. La politica regionale in questo momento però volge a sfavore di questa proposta. Esistono infatti ben tre proposte di legge, in Regione, che prevedono la soppressione di questi enti. Secondo l’ente delle Valli del Natisone le proposte sarebbero accettabili alla condizione che vengano predisposti finanziamenti e incentivi per l’unione dei servizi tra i Comuni, che in seguito si dovrebbero fondere. “La chiusura della nostra Comunità in particolare - ha rimarcato Marinig - presenterebbe delle difficoltà poiché abbiamo la delega dei Comuni per quanto riguarda i progetti comunitari”. Nel corso dell’incontro sono stati affrontati anche altri argomenti come i finanziamenti per la teleformazione, l’ospedale di Ci-vidale e le prospettive di cooperazione transfrontaliera con la vicifla Slovenia. (m.o.) ZELENI LISTI ^ Ace Mer molju Kriza prerašča v tragedijo Kosovska kriza prerašča v tragedijo, katere razpleti niso jasni. Ob tem je potrebno opozoriti na nekatera dejstva, ki jih komentatorji radi spregledajo. Konec koncev je zgodovina Jugoslavije v javnosti malo znana. Najprej je pomembno dejstvo, da so po drugi svetovni vojni Albanci na Kosovu izvajali narodni preporod. Temeljil je na opismenjevanju množic, na širjenju kulture (univerza v Prištini je predvsem naro-dno-humanistična) in nenazadnje na demografski rasti. Spominjam se, kako so mi pred tolikimi leti albanski pisatelji razlagali, da je demografska rast bistvena za narod. Tej politiki se je skušal upreti Rankovič, ki je ukazal policiji, da posi- ljuje mlada dekleta. Po tradiciji se posiljena ženska ni smela poročiti in torej imeti otrok. Kosovski Albanci so razpletli tudi močno trgovsko mrežo in skušali urediti lastno ekonomijo. Cilj kosovskih voditeljev je bil napraviti iz etnije zaveden in omikan narod. Tito se je odločil za avtonomijo Kosova, ker je vedel, da ima lahko represija hude posledice. S tem je izpodbil Rankovičevo linijo in potem je sam Rankovič padel v politično nemilost. 2e pred mnogimi leti so v Jugoslaviji pravili, da se bo država pričela sesuvati na Kosovu. Ni bilo tako, vendar je na Kosovu počilo. Ob tem ne smemo pozabiti, da se je sesula Albanija in da je veliko Albancev tudi v Makedoniji, ki živi v zatišju. Odločitev Albancev na Kosovu za upor ni od muh, saj sem prepričan, da razpolagajo z veliko bolj pripravljenem vodstvom kot Albanci v Albaniji. Po drugi strani se na Kosovu izpolnjuje usoda Miloševiča in njegove Srbije. Vemo, kaj pomeni za Srbe Kosovo. Prav na ko-sovu je Miloševič pričel kličati Srbijo k zgodovinski revanši in tam izkopal vojno sekiro. Važnejše od simbolov pa je dejstvo, da je za Miloševiča in njegovo garnituro najnevarnejši mir. V miru bi se moral srbski vodja soočati z ljudmi in njihovimi vsakodnevnimi potrebami, ki so danes ogromne. Vojni propagandni stroj lahko še trka na srce velikosrbskega nacionalizma, mir pa bi izpostavil preži-vet\’ene potrebe. Miloševič je človek konfliktov in vojne ter nenazadnje nosilec interesov tistega podzemlja, ki si z vojno polni žepe. Skratka, na Kosovem se odigrava kruta igra preživetja Miloševičevega sistema in Albancev kot naroda. Zato je popuščanje malo verjetno. L’analisi dei contributi che la Comunità montana ha ricevuto o sta per ricevere Oltre 32 miliardi dall’Ue Gli importi più rilevanti grazie all’Obiettivo 5B che prevede anche l’albergo diffuso Titolo progetto Importo finanziamento note Sistemazione idraulico-forestale torr. Cosizza (Postacco) 300.000.000 appaltato Sistemazione idraulico-forestale - Comuni: To-Pr-Sl 250.000.000 appaltato Sistemazione idraulico-forestale Bocchetta di Calla e varie 339.000.000 approvato Sistemazione idraulico-forestale vari rii : Sa -Gr-St-Dr-Pr 450.000.000 approvato Art. 8 L.R. n° 50/93 (Capannoni Čemur e Brischis) 1.750.000.000 approvato Art. 8 L.R. n° 50/93 richiesta attuale 3.500.000.000 L R. n° 13/98 - Sede C.M. - quota Comunità Montana 800.000.000 impegnati L.R. n° 13/98 - Sede C.M - finanziamento regionale 1.000.000.000 importo impegnato Sistemazione viabilità forestale (finanziamento regionale) 3.000.000.000 importo impegnato Punto informatico turistico "Totem" 100.000.000 appaltato Progetto "Chiesette votive del '400-’500" (fondi U.E.) 40.000.000 approvato Realizzazione carta turistica "Valli del Natisone" 38.500.000 • approvato 11.567.500.000 Sono in totale oltre 32 i miliardi che la Comunità montana delle Valli del Natisone ha ricevuto o sta per ricevere grazie ai contributi dell’Unione europea. Il resoconto è stato stilato di recente dal presidente dell’ente, Giuseppe Marinig, come risposta ad un’interrogazione del consigliere Sergio Matte-lig. “I soldi - ha spiegato Marinig - non sono contenuti nei bilanci dal 1995 al 1997 perché ricevuti proprio a partire dal 1997. Certi progetti, poi, come quello dell’albergo diffuso, sono stati solo seguiti dalla Comunità montana”. Il riepilogo dei contributi vede un importo totale di 10 miliardi 292 milioni per il 1996 grazie all’Obiettivo 5B. Le voci più “pesanti” so- no quelle dell’abergo diffuso (lavori appaltati per 6 miliardi) e del catasto montano (progetto approvato). Seguono il parco urbano di S. Pietro, la rinaturalizzazione delle aree del Matajur e di Ce-pletischis, i sentieri tematici di Pulfero e Savogna, il centro di documentazione di Clodig e il centro manifestazioni di Topolò, i sentieri di Topolò e la Gastaldia d’An-tro. Sempre attraverso l’Obiettivo 5B l’ente ha richiesto finanziamenti per l’area di stoccaggio del legno a Čemur e la valorizzazione dei prodotti lattiero-caseari e ortofrutticoli, mentre sono stati approvati i progetti che riguardano il telelavoro e la teleformazione a distanza. In totale la cifra raggiunta dovrebbe superare i 4 miliardi. Il “totem" telematico di Cividale Grazie allTnterreg II sono stati approvati contributi per 2 miliardi 471 milioni, con la fetta più grossa per la ristrutturazione e l’ampliamento del Centro di raccolta e conservazioni dei prodotti locali di Ponte S. Quirino. Altri progetti sono lo sviluppo turistico dell’area Kolo-vrat-Castelmonte, lo sviluppo della conoscenza reciproca transfrontaliera, l’adegua- mento dei rifugi alpini e le manifestazioni ad alto livello socio-culturale. Dal Leader II si attendono 4 miliardi, trasferiti alla Regione nel fondo montagna. Infine il lungo elenco di opere di pertinenza della Comunità montana, una parte delle quali già appaltate (vedi specchietto), per un importo totale di 11 miliardi 567 milioni, (m.o.) Resia, la Pro loco con entusiasmo Sabato 16 gennaio si è tenuta l’assemblea annuale della Pro Loco di Resia che, riattivata dall’amministrazione comunale qualche anno fa, associa una trentina di persone. La presidente, Anna Micelli, ha illustrato l’attività svolta nel 1998 ricordando la partecipazione alla realizzazione di diverse manifestazioni quali il Pust, l’organizzazione della “Camminata in Val Resia” il primo maggio, la partecipazione con l’Apt del tarvisia-no alla stampa di inviti e manifesti della prima Festa dell’arrotino, la collaborazione alla corsa regionale di marcia in montagna. All’inizio dell’anno la Pro Loco ha convocato tutte le associazioni, circa una trentina, per la stesura del calendario delle manifestazioni e per promuovere una collabo-razione reciproca. Nel mese di aprile è uscito l’opuscolet-to turistico “Benvenuti in Val Resia 1998”, che raccoglie informazioni sulla valle, sul Parco delle Prealpi Giulie e il calendario delle manifestazioni. Un’+altra importante iniziativa è stata la partecipazione alla società consortile che gestirà il programma europeo Leader II dell’area della Comunità Montana del Canal del Ferro e Val Canale. La partecipazione nella Consulta del Parco delle Prealpi Giulie è stato un altro importante avvenimento. La presidente ha poi ricordato lo svilupparsi dei rapporti con la Pro Loco di Moggio Udinese, il buon punto raggiunto con l’Apt del Tarvisiano per la realizzazione di un ufficio di informazione e assistenza turistica in valle. Al riguardo, la Pro Loco aveva già aperto nel mese di agosto del 1998 e 1997 un punto di informazione turistica. Visto il buon esito dell’esperienza e la necessità di avere in valle un punto di riferimento per i turisti, la Pro Loco si è attivata per la ricerca di spazi da destinare a ufficio IAT e sede della Pro Loco, spazi identificati in un vano all’interno del Municipio messo a disposizione dall’amministrazione comunale. Per l’anno in corso l’attività sarà concentrata sulla realizzazione di questo ufficio. Non mancherà la collaborazione con le associazioni locali. Verrà realizzato l’opuscolo turistico e ultimato il progetto delle cartoline. Si manterranno i rapporti con la società Open leader di Pontebba e con l’Ente Parco. L.N. Četrtek, 21. januarja 1999 “Naš Stiefan je dopunu že ’no lieto” “Hey, Bunkj! Imaš že adno lieto, al vieš? Sigurno, de si zastopu, sa na 16. dičemberja je paršlo puno žlahte an pa-rjatelju te pozdravjat, častit an Šenke nosit... Puno veseja an malo počivanja si parnesu tle h Dortih v Koze. Kar si bil Sele tu trebuse smo ti pravli “Bam-Bam” zak si takua cabu, de tiste je blua veStu-dierano glih za te; potlè '> ■•osnem» ja smo vebral riesne imena za čečico al za puobcja. Si paršu ti an smo te klical Stefano, takuo de bomo mogli pravt an po naSin Stiefan. Pa s cajtan si ratu an Stefi, Steficjo an Stefic! Ku de bi na bluo zadost so ti ostal tud Bunkjac, Bunkj an Bunkjetto zavoj ki, kar si se rodil, si bil glih ku ’na burja. Težkua je lovit cieu dan tebè an kužina Matteuna (Nini - Teo), ki ima dvia li-et (ponoc pa se slaviš, za jo ree med nan...), Se bruazar, de imaS bratra Davida (Pu-hac), ki ima 9 liat an vas zna lepuo komandierat. Ah, zavojo Božo, pustita ga kajsinkrat par mieru: manku kar študja! Ben nu, smo guoril od menè: man puno imen, san luštan, puno igran an se ve-selin, vsi me imajo radi pa... iman že ’no lieto obi-uno an... nič zobi!!! Božičku (Babbo Natale) smo napisal, če mi gaje bil mu parnest on kajšan, pa san uSafu samuo nieko dentiero od bombonu, ki od sile san hitro zbasu gu usta grede, ki vsi so se smejal, nie bla glih miera takuo Se Davide an Matteo so mi jo pomal žvečit! Malo je durala! Smo se zlo trostal na Befano, pa viSno, de tista atù ima samuo igrače an vuogje tu nje koS: usierode smo pre-gledal... fardamantò če je bluo obednega zoba tu čeriaujah, ki smo nastavli! Eh, takuo je: san Selè skarba-zobac an vsi mi diajo, de jih bon meu pa zdrave an močne. Dua vie, mi le napri čakamo, ka’ druzega mormo narest? Pa vesta, ratavan an Stuf: po-viejta mi vi še dost bon rnuaru čakat za grizt torrone an bagigje? (Sada, ki tle v Italiji se igra puno, al mamo luašt v vajio tudi mi?)” Telo pismo nam je paršlo iz Kozce, kjer živi tel frišan puobič. Njega mama je Andreina Trusgnach -Cekova iz Malega Gar-mikà, tata je pa Michele Tomasetig - Dortih iz Kozce, kjer družina živi. Ki doluošt Se? So takuo lepuo napisal, de nie pru nič za doluožt, samuo naše uoSčila, de bi Stiefan lepuo rasu napri, ku do seda (an de bi mu zrasu tud kajSan zobčič!) an de bi biu pridan, ku njega brat Davide. m t a* Kakuo so pridni Jurcovi otročič! Vi na vesta, ki diela an truda je bluo za zluošt vse tele otrokè na divano za jih fotografati Vič ur so se tru- Miesca luja kupe s Komitatam za Ažlo Gremo v Budapest Se jih je vpisalo tarkaj, de tu an par dni so napunli veliko korie-ro. Guormo od izleta, od gite, ki so jo organizal tisti od Komitata za Azio za iti gledat luštno, glavno miesto Uogarije, Budapest. Ker ’na koriera je že napunjena an se le napri drugi vpisavajo, so poš-tudieral doluožt Se ’no koriero, takuo an cajt v-pisovanja nie samuo do konca ženarja, pač pa do 15. februarja. Pa pohitita, de na ostaneta spet brez prestora! Tisti od Komitata za Ažlo so nas prosil, za napisat Se adno rieč: na-mest iti od petka 2. do nedieje 4. luja, so od-ložli na drugi tiedan, tuo se pravi, de se puo-de od petka 9. do nedieje 11. julija. Se ank-rat vas zmislemo, de š-pindata samuo 370.000 lir. Za se vpisat se muo-reta obarnit v gostilno Rinascita iz Ažle. Pohitita. Sono bastati un paio di giorni per esaurire i posti in corriera per la gita a Budapest che il Comitato per Azzida ha organizzato per i primi di luglio. Visto il successo e visto che sono ancora in tanti che vorrebbero iscriversi, hanno pensato bene di prenotare un’altra corriera, ma per poterlo fare hanno dovuto “spostare” anche le date della gita, che invece di tenersi dal 2 al 4 luglio, si terrà da venerdì 9 a domenica 11 luglio. Vi ricordiamo che il costo della gita è di 370 mila lire e comprende il passaggio in pullman gran turismo, due pernottamenti (sistemazione in camera doppia), 3 pranzi e 2 cene (la cena dell’ 11 sarà libera e a discrezione, in quanto si svolgerà lungo il tragitto di ritorno), visite guidate, serata con spettacolo folkloristico. Per prenotarsi dovete rivolgervi alla trattoria Rinascita di Azzida entro il 15 febbraio. dii marne, tata, strici, tetè, noni: kar so bli usednjeni na pet, je manjku te Sesti, kar je paršu te Sesti je z-manjku te parvi... na koncu se je zgodiu čudež: an ma-gnjen, glih an magnjen so bli vsi atù, kupe, takuo kajSan je utegnu partisnit na batone fotografske makine an narest fotografijo, ki seda jo videmo tle. So vse čičice, samuo adan je puobič (pa je takuo frišan, de vaja za deset!) an so navuodi Jurcovih sestri an brata iz Gorenjega Bar-nasa. Ta velika je Stefania Blasutig an živi tle v vas (nje tata je Renzo, mama pa Raffaella), ta par nji je Simone Ariatti an živi v Skrutovem (njega tata je Andrea, mama je pa Sonia Polauščakova iz Tarčmu-na), potlè je Marzia, sestrica od Stefanie, blizu nje so sestrice Lorena, Alicya an Sara Bergnach (žive v Belgiji, njih tata je Marino Mateužinu iz Gniduce, mama je pa Belgijanka an se kliče Fabienne). Je bluo lansko lieto, miesca vošta, kar kužini, ki imajo njih koranine v Jurcovi družini, se srečajo an v hisi, kjer so se rodili njih noni je vse takuo živuo, de je ki... “Se previe” je poštu-dieru kajSan med te velikimi, ki je loviu cieu dan tele otročiče! Pocera - stara Trotova hiša. Ma stara stara, sa' tela fotografija, ima parbližno stuo liet. Seda Trotova hiša nie vič taka: kjer so bli leseni pajuoli seda je cimentava "terrazza” an tudi porajhal so jo; pa tudi sanožeta okuole hiše nieso vič take, seda je host an kjer je biu sierak, ta pred hišo, seda je trava. Fotografijo jo je naredu Giuseppe Zorza - Muhorač iz Marsina, ki je biu znani fotograf an je imeu njega studio du Vidme: on je runu fotografije an jih je tudi razviju, žvilupavu Vesel rojstni dan prijatelj Toni! Osemdeseto obletnico ni vsak dan. Tokrat praznuje Toni Hrast, doma iz Livka, stanujoč pa v Tolminu. “Beneška korenina” zato radevo-lje spregovori o tamkajšnjih ljudeh o nekdanjem trpljenju in se spominja beneških gričev in dolin. Rodil se je, kot tretji otrok Zvanovega Janeza iz Livka in matere Pepe iz CeplešiSč iz Beneške Slovenije. Trenutno raje spregovorimo o zdravju, da bi bil Toni Se veliko let med svojimi in prijatelji. Je večletni naročnik časopisa Matajur in upamo ter želimo, da ga bo Se dolgo prijemal in bral. Janko Mlakar fL ^/Vt/\7sfc jih prave... Nono Bepo je poklicu njega navuoda Marjaca an mu dau škedo od “Superena-lotto” za videt, če je kiek udobiu. Marjac je vas pobledeu, kadar je zagledu, de nono Bepo je zagonu vsieh šest numerju an de je udobiu dvajst miliar-du! Hitro je leteu klicat vso njega družino za se poguorit, kuo imajo narest za ga vi-zat, ker je imeu že an par infartu an so se bal, de njega sarcè na bo moglo udaržat taj-Sne grozne novice. Za-tuo so odločil za poklicat famoštra, ki zna lepuo an modro guorit, za mu dat tisto novico. - Dragi Bepo - je začeu famoštar - a igraš kajšan krat na Superenalotto? - Oh ja, vsakoantar-kaj igram! - An ka’ bi naredu če bi ti udobiu, recimo, dvajst miliardu? - Beh, za Sigurno bi dau pu tistih sudu cier-kvi! Famoštar je pobledeu, obamu oči an ho-pnu na tla: umaru je z infartam!!! Stari Zanet je umie-ru gor v kambri, kadar mu j’ paršu dol s špor-geta an dobar duh od obiejanega kruha. S to zadnjo sapo, ki mu je ostala, je poklicu ženo Toninco an jo poprašu naj mu da ’no fleto tistega kruha. - Eh ne, muoj dragi Zanet - je odguorila hitro Toninca - še takuo ga bo premalo za tiste, ki te pridejo var-vat za martvasko ve-Ijo! ! ! *** An marešjal velik an debeu je runu Beneške križanke. Na 7 vertikal seje ustavu an poprašu apuntata: - Na besieda, ki ima pet kažel, v to parvo an to drugo je paršlo SI, tu to četarto an to peto pa KA, mi manka tista tu sredi. Defini-cjon prave takole: četudi nie zlo velika more sparjet adnega moža an če je velik an debeu. - Simka! - je hitro odguoriu apuntat. - Oh ekko, pamesi-mi ’no gomo za po-kančelat!!! Četrtek, 21. januarja 1998 6 Migliaia di reperti estratti dalle tombe di Most na Soči Nella necropoli urne e corredi funerari Minimatajur Abbiamo già anticipato una descrizione sommaria dell’aspetto esterno della necropoli ad incinerazione di Most na Soči, aspetto più o meno comune a tutte le necropoli del gruppo di Santa Lucia. Le tombe erano scavate a profondità variabili; in rari casi presentavano pa-retine laterali di pietre poste verticalmente o semplici rivestimenti interni fatti con pietre. In alcuni casi si osservarono dei sassi posti in cerchio intorno la fossa, per impedire che le lastre di copertura schiacciassero le urne ed i vasi. Di solito sulle tombe era posata una lastra di pietra, di varie dimensioni, da una trentina di centimetri di lato fino ad oltre un metro, alcune pesantissime, fino a 60 quintali, nel caso di tombe di defunti appartenenti alle famiglie più abbienti. Le pietre, in gran parte calcare e scisto locale, non recavano - si faccia attenzione - né tracce di lavorazione, né iscrizioni. Molte tombe erano prive della lastra di copertura, probabilmente perché era stata sottratta per essere utilizzata per qualche lavoro agricolo. Salvo rare eccezioni, sotto ogni lastra si trovarono i resti di un solo defunto. Raramente vi si trovarono resti di più morti nella stessa tomba. In un unico caso addirittura cinque: si pensa che si trattasse di u- na morte avvenuta contemporaneamente. Andiamo ad osservare ora le urne che conservavano le ceneri del defunto ed i resti del rogo funebre. Le urne cinerarie erano presenti solo nel 10 per cento circa delle sepolture, la gran parte dunque ne era sprovvista e le ceneri erano posate in terra. Le urne erano comunemente di terracotta, rigonfie e strette all’imboccatura, alte dai 30 ai 90 centimetri. L’argilla usata per la fabbricazione delle urne era di impasto friabile e grossolano, decorata semplicemente con qualche disegno lineare, qualche modesto rilievo e piccole anse, più di carattere decorativo che pratico. Alcune urne presentavano dimensioni particolarmente grandi con ornati a zone rosse e zone nere separate da cordoni, più o meno ben conservate. Alcune risultavano riparate con resina e piombo fuso, forse per il valore che rappresentavano per le famiglie di condizioni economiche più modeste. Gli ossuari di bronzo e-rano molto rari, precisa-mente solo 6, di cui 4 a forma di situla (secchiello tronco conico decorato), 2 a forma di anfora. Per il valore del manufatto, è presumibile che le urne più grandi contenessero i resti di persone di riguardo e di buone condizioni economiche. «Le singole lastre, onde si compongono, [le urne di bronzo] sono così saldamente unite tra di loro, che non vi resta la più piccola fessura, ed i chiodi vennero esternamente tanto bene ribaditi, che le loro larghe capocchie appena si scorgono ad un esame più minuto» (C. Marchesetti, 1893). Marchesetti compilò un elenco dettagliato di tutti gli oggetti che componevano il corredo funerario, posti nella fossa accanto alle ceneri ed i resti del rogo, oppure nell’urna quando questa era presente. Circa il 10 per cento delle tombe furono trovate prive di oggetti di corredo funerario, che era invece costituito da cocci di vasellame di terracotta. Quasi senza eccezioni nelle tombe dei bambini della necropoli di Most na Soči Fibule a ‘doppio ardiglione' della tomba n. 1140 scoperta dal Marchesetti nella seconda campagna di scavi non furono osservati oggetti di corredo. Per dare un’idea generale del valore archeologi-co delle scoperte e del materiale di studio accumulato dal Marchesetti a Most na Soči, ecco un elenco degli oggetti di corredo funerario raccolti fra il 1884 e il 1892. Dobbiamo precisare che questo materiale si riferisce esclusivamente ai ritrovamenti del Marchesetti, le cui scoperte rappresentavano circa il 55 per cento delle tombe della necropoli, per cui l’intero m ‘corpus’ andrebbe raddoppiato. Ecco un elenco sintetico dei manufatti: fibule 1737, di cui 1629 di bronzo e 108 di ferro; spilloni e a-ghi 458, di cui 437 di bronzo e 20 di ferro; anelli 346, di cui 318 di bronzo e 28 di ferro; armille (bracciali) 197, di cui 144 di bronzo e 53 di' ferro; ‘tor-ques’ 57, di cui 18 di bronzo e 39 di ferro; orecchini 174 di bronzo; cinture 84 di bronzo; bottoni 790 di bronzo; pendagli 120 di bronzo; perle 456, Kajje družina Kadar se dva za roke držita, KADAR SI DVA POLJUBE DELITA, ZADEVA JE FINA, A TO NI DRU2INA DRUŽINA SO TRIJE, ODPADE DVOJINA. Kadar dva skupaj mačko imata, KADAR SE Z NJO LOVITA, IGRATA ZADEVA JE FINA, A TO NI DRUŽINA, IN MAČKA V TEJ STVARI NAS NIC NE ZANIMA. Kadar pa dva v isti postelji spita, KADAR PRI MAMI LJUBEZEN JE SKRITA, ZADEVA JE FINA, CE BO PUNČKA, BO NlNA, SE MALO, SE MALO PA BO DRUŽINA. Andreja Borin Iz Galeba St. 5-1998 di cui 313 di vetro e 134 di ambra; perlette 2312, di cui 615 di bronzo e 1697 di vetro; coltelli 51, di cui 2 di bronzo e 49 di ferro; lance 7 di ferro; asce 7 di ferro; aste 2 di ferro; spade 1 di ferro; mannaie 1 di ferro; ossuari 286, di cui 6 di bronzo e 276 di argilla; altri vasi 1910, di cui 80 di bronzo e 1821 di argilla; oggetti vari 109, di cui 93 di bronzo, 11 di ferro e 3 di argilla. In totale abbiamo 9252 oggetti ritrovati da Marchesetti. Degli oggetti raccolti 4652 erano di bronzo, 327 di ferro, 2016 di vetro, 134 di ambra e 2113 di argilla. Per quanto riguarda i vasi, la maggior parte non conteneva ossa e ceneri, perché erano semplice-mente accessori rituali, oppure contenitori di cibi e vivande «per confortare il defunto nel suo lungo viaggio». Ma questo è già un altro discorso. (Archeologìa, 46) Paolo Petricig Beneške križanke (Guidac) Horizontal Vodoravno 1 - Voščila bralcem Matajurja. 14 - Dirigirati an koro. 15 - Velik daž!.... kola lom! 16 - Kuost... laška! 17 - Moralna filozofija. 18 - Skopja, če se stopi na njo. 19 - Velik an Carin zimski tič. 20 - Je piela na Liesah z mamo Ano. 21 - Caries, buj gor. 22 - Ga imajo vse., avtomobili! 23 - Marta, Tarezija, Olga (zač.). 24 - Z njo se runa an dobar mineštron. 25 - Vujadin, trener talijanskega nogometa 26 - Ida Ipekova. 27 - Jozip Broz... 28 - Hišica iz lesa v hribah. 29 - Riezat ušenico. 30 - Boj. 31 -Caj. 32 - Muroza. 34 - Se kuca... v Kobaride. 35 - Ga nose Befana na rameneh. 36 - Takuo diejo “tudi” v Subite. 37 - Je spartiena na dva kraja od 38Q paralela. 38 - Sejo da na rame parjatelju. 39 - Vilma, Rozina, Orsola (zač.). 40 - Jure, slovenski smučar. 41 - Igra s parstmi an krajdo! 42 - Takuo se bo uekalo zadnji dan ’99. Vertikal Navpično 1 - Slovenski “Babbo Natale”. 2 - Prositi, šuplikat. 3 - Samuo adno. 4 - Se ugasne tu pepelnike. 5 - Nemčija, Turčija, Avstrija. 6 - Takuo začne piesam “... božime”. 7 - Mesto znano za sporazum 10/11/75. 8 - Ga imajo zlo radi pijanci! 9 - Jo runajo “tifosi” v Stadije. 10 - Noto, ki da diapason. 11 - Takuo je vzkliknu Archimede. 12 - Sta se srečala Vittorio Emanuele II an Garibaldi. 13 - Suole za otroke od 6 do 11 liet. 18 - Jo lovi... maček. 19 - Tumo, fila. 21 -... Božja! 22 - Velika jama v Krasu. 24 - Je nareta z lasmi al s panoglam. 25 - Vas med Sauodnjo an Prehodam. 27 - Za te. 28 - Znani je tisti od Ravela. 29 - Ruski general, pridobiu Berlin. 30 -... Federovič, znani ruski car. 31 - Bielo vino, ki ima po mandolj. 33 - Jezus Nazarenus Rex Judacomm. 34 - Kokoši brez ko. 35 - Rije tu varte. 37 - Kode, ku. 38 - Edgar, znani pisatelj. 40 - Kadar. 41 - Mikelina Lukcjova. novi matajur Četrtek, 21. januarja 1999 7 Sport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Zaule/Rabujese 0-1 3. Categoria Gaglianese - Savognese 2-1 Juniores S. Gottardo - Valnatisone 1-1 Allievi Valnatisone - Pasian di Prato 5-1 Amatori Mobili Mirai - Reai Filpa 1-1 Valli del Natisone - Montenars 4-1 Treppo Grande - Poi. Valnatisone 2-2 Vertikal Val Torre - Argonauti 3-1 Agli amici - Drenchia/Grimacco 1-1 Calcetto Pizzeria da Toni - Merenderos 1-6 Al Trieste -'Padufest 9-11 Naisate Baraonda - Paradiso dei golosi 4-3 Prossimo turno 1. Categoria Domio - Valnatisone Gemonese - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Fulgor JUNIORES Valnatisone - Reanese Allievi Valnatisone riposa Giovanissimi Tavagnacco - Valnatisone Amatori Warriors - Reai Filpa Team Calligaro - Valli del Natisone Pers/S. Eliseo - Poi. Valnatisone Agli amici - Vertikal Val Torre Argonauti - Drenchia/Grimacco Psm sedie - Passons Tolmezzo - Fantoni Alta Val Torre Calcetto Merenderos riposa Galapagos - Padur est Paradiso dei golosi - Val Judrio Classifiche 1. Categoria Costalunga 36; Venzone 31; Tavagnacco 28; Tarcentina 26; Domio* 24; Riviera, Union Nogaredo 23; Valnatisone*, Gemonese 22; Reanese 21; Zaule/Rabujese 20; Natisone 19; Tor-reanese 15; Bearzicolugna 12; Bujese, Tre Stelle 9. 3. Categoria Nimis 25; Comunale Faedis, Serenissima 21; Fulgor 20; Buttrio 18; Stella Azzurra 17; Savognese, Ciseriis* 16; Ga-glianese 14; Cormor 13; Chiavris* 11; Fortissimi 1. JUNIORES Tavagnacco, Valnatisone 33; Pagnacco 28; Natisone, S. Gottardo 18; Reanese 17; Buttrio, Azzurra, Com. Faedis 16; As-sosangiorgina 14; Chiavris, Cividalese 12; Serenissima 10; Cussignacco 9. Allievi Mereto/Don Bosco 33; Valnatisone 26; Bujese 25; Buonacquisto 24; Chiavris 22; Nimis 19; Reanese, S. Daniele 17; Rivolto 13; Fortissimi 12; Lestizza 10; Tavagnacco*, Ragogna* 7; Pasian di Prato 5. Giovanissimi Pagnacco 33; Gemonese 29; Savorgna-nese 27; Astra 92 23; Majanese 21; Audace 20; Assosangiorgina 17; Mereto Don Bosco, Tre Stelle 15; Riviera 13; Biauzzo 12; Tavagnacco 11; Torreanese 10; Gaglianese 6. Amatori (Eccellenza) Coopca Tolmezzo 15; Reai Filpa Pulfe- ro, Warriors, Bar Corrado 14; ; Mereto di Capitolo, Turkey pub, S. Daniele 11; Ter-mokey 10; Al sole due, Mobili Mirai, Chiorpis Viscone 9; Hypobank 5. Amatori (1. Categoria) Racchiuso 16; Fagagna 14; Valli del Natisone, Coop Premariacco 13; Rojalese 12; Polisportiva Valnatisone, Amaro 11; Treppo Grande, Venzone, Pers S. E-liseo 10; Team Calligaro 9; Montenars 3. Amatori (2. Categoria) Dinamo korda 20; Bottega Longobarda, Sedilis 14; Ai frati 13; Agli amici 12; Argonauti, Vertikal 11; Al bocal 10; Drenchia/Grimacco 9; La tana del luppolo 8; Moulin rouge 7; Sittin 3. Le classifiche dei campionati giovanili e a-matoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno La squadra allenata da Armellini fatica ad aver ragione del Pasian di Prato, ultimo in classifica Gli Allievi vincono senza convincere Battuta d arresto per la Savognese nel derby di Gagliano - Gli Juniores raggiunti alV ultimo istante mantengono il primato in classifica - Nel calcetto passi avanti dei Merenderos e della Padur est La Savognese ha iniziato il girone di ritorno con una sconfitta nel derby di Gagliano. 1 gialloblù, sotto di due gol, hanno fallito al termine del primo tempo un calcio di rigore che Massimiliano Campanella si è fatto parare dal portiere amaranto. Al 1 ’ della ripresa è andato in gol Samo accendendo la speranza di un pareggio che non è arrivato. Gli Juniores della Valnatisone sono passati in vantaggio per primi a S. Gottardo con Peddis. Nel minuto finale la beffa con il gol dei padroni di casa. Questi ultimi in precedenza erano stati graziati dall’arbitro che non aveva concesso un calcio di rigore ai valligiani. Brutta esibizione degli Allievi che hanno faticato più del previsto per avere ragione del fanalino di coda Pasian di Prato. Passati in vantaggio con Gabriele Gorenszach, i ragazzi allenati da Gianfranco Armellini sono stati raggiunti dagli udinesi, che in seguito hanno fallito la trasformazione di un calcio di rigore. Nei minuti finali del primo tempo Davide Duriav ig riportava in avanti i locali, che nel finale della gara arrotondavano il punteggio con la doppietta di Elvir Besič e il gol di Maurizio Suber. I Giovanissimi dell’Audace iniziano il ritorno domenica mattina a Cavalic-co, ospiti del Tavagnacco. Nel campionato di Eccellenza Amatori il Reai Filpa di Pulfero ritorna con un pari dalla trasferta di Remanzacco. I rosanero allenati da Severino Cedar-mas hanno fatto centro con Fazio. In Prima categoria amatoriale largo successo della Valli del Natisone sul Montenars grazie alla doppietta realizzata da Stefano Pollauszach e alle reti di po Grande, è riuscita a pareggiare con i gol realizzati da Bolzicco e Nigro. In Seconda categoria buon pareggio in trasferta per il Drenchia/Grimacco che è uscito indenne dal campo di Branco grazie alla rete di Patrick Chiuch. La Vertikal Alta Val Torre riprende alla grande il suo cammino mandando Mercnsa alza la saracinesca Walter Petricig - VALNATISONE 0 ZAULE/RABUIESE 1 Valnatisone: Venica, Cornelio, Marinelli, Cla-vora, Tuzi, Bledig, M-linz (1’ st Podrecca),To-masetig, Corso, Sedi, Brandolin. Zaule/Rabuiese: Mer-cusa, Klinkon, Bruschina, Musolino, Zelle, Fava, Visentin, Sorini (46’ st S a i n a ) , M u 11 o n , S t e f f è , Vecchiutti. San Pietro al Natisone, 17 gennaio -La Valnatisone esce a testa alta dal terreno di gioco, anche se ha dovuto lasciare i tre punti alla squadra ospite. I V Melbournu se je te dni zaključilo svetovno prvenstvo v jadranju Arianna Bogateč na 25. mestu Medtem ko je pri nas pravkar zaživela smučarska sezona, je v Avstraliji poletna sonCna pripeka, zato je na vrsti jadranje, s svetovnim prvenstvom, ki se odvija v Melbournu. Tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu je tekmovala slovenska jadralka tržaškega pomorskega kluba Sirena Arianna Bogateč, ki je skušala izboljšati svoje dosedanje uvrstitve. SpoCetka je kazalo, da bo tako, saj je bila BogatCeva v finalnem delu tekmovanja uspešna in se je od 37 najboljših jadralk na svetu uvrstila na 14. mesto. Potem so, žal, nastopile težave. Manjkal je pravi veter, bila je tudi huda sonCna pripeka in tako na končnem tekmovanju v razredu Evropa naši jadralki ni uspelo priti više od 25. mesta. No, treba je razumeti, da je v svetovnem merilu to še vedno dober rezultat, Čeprav je Arianna Bogateč sposobna krepko višjih uvrstitev. Za to pa bo treba počakati na naslednjo priložnost. Na prvenstvu v Avstraliji je zmagala Nizozemka Margaret Mathijsse, druga je Avstralka Melaine Dennison, bronasto kolajno pa je osvojila Britanka Shirley Robertson. valligiani hanno impostato una gara di attacco che li ha visti dettare il gioco per tutta la durata della gara, falsata da alcune decisioni arbitrali che ne hanno determinato il risultato finale. La Valnatisone era partita bene sfiorando al 20’ il vantaggio con Sedi, che da buona posizione calciava la sfera sul corpo di Mercusa. Sul capovolgimento di fronte Visentin, con una conclusione da fuori area, sorprendeva la difesa locale portando in vantaggio i triestini. Iniziava quindi l’assalto sanpietrino alla porta di Mercusa che al 26’ parava una punizione calciata da Brandolin. Un minuto più tardi, su cross di Cornelio, Brandolin colpiva il pallone di testa che terminava a lato. Ancora una prodezza dell’estremo ospite che volava al 35’ per deviare in angolo una staffilata di Corso. Vibranti proteste del pubblico al 38’ per la mancata concessione della massima punizione a causa di un atterramento in area subito da Brandolin. La prima frazione si concludeva con un tentativo da oltre trenta metri di Marinelli che il bravo Mercusa bloccava a terra. Ancora un doppio tentativo di Sedi al 5’ andava a vuoto. Al 7’ respinta di pugno del portiere sull’insidioso tiro di Cornelio. Continuavano le prodezze del portiere ospite che deviava in angolo una punizione di Brandolin. Al 26’ si registrava l’ingiusta e- Artdrea Specogna ed Enrico Cornelio, punti di forza della Valnatisone spulsione di Clavora, ma erano ancora gli azzurri a farsi pericolosi con Sedi. L’attaccante al 34’ colpiva il pallone di testa, la sfera veniva fermata con la mano e poi allontanata da un difensore. L’arbitro anche stavolta faceva continuare il gioco. Prima del termine della gara, al 43’, Bruschina impegnava Venica su punizione. Nei minuti di recupero l’arbitro completava la sua opera di “demolizione” espellendo Bledig. Mercoledì 20 gennaio la Valnatisone giocherà in notturna la gara di recupero con il Domio. Domenica prossima sarà impegnata nell’insidiosa trasferta sul campo della Gemonese. I valligiani saranno certamente incompleti a causa delle squalifiche e dell’influenza. (p.c.) Mauro Clavora e Patrik Birtig. Ancora un pareggio per la Polisportiva Valnatisone di Cividale che, sotto di due gol sul campo di Trep- a casa gli Argonauti con tre reti sul groppone. Riprendono il prossimo week-end gli Over 35 della Psm sedie di Cividale e della Fantoni Alta Val Torre. Nel campionato di Eccellenza calcetto amatoriale i Merenderos, con l’organico al completo, hanno ottenuto il secondo succes- so consecutivo allontanandosi dalla zona retrocessione. In Seconda categoria successo in trasferta della Padur est, mentre in Terza categoria brusco stop per il Paradiso dei golosi sul campo del fanalino di coda. Ai sanpietrini non sono bastati i tre gol realizzati da David Specogna. četrtek, 21. januarja 1999 SPETER Petjag Med nas je paršla Barbara Glih na dan pred Božičem, na 24. dičemberja, mama Petra Nikolič an tata Brane Klarič sta par-nesla damu njih mineno, lepo čičico, ki je bratrac Manuel čaku. An mama an tata mu niesta mogla narest lieušega Šenka. Barbara, takuo se kliče čičica, je arzveselila božične praznike v mladi družini, ki je paršla živet tle v našo vas pet liet od tega. Tle se ušafajo dobro an tle žele ostat. Tudi Manuel, ki ima “že” osam liet an hode v dvojezično Suolo v Spietar, ima puno parjatelju v Suoli, v vasi pa tudi v ekipi, kamar hode cabat balon. Barbari želmo, de bi rasla zdrava, srečna an vesela. Sevieda, tuole voščimo tudi te “velikemu”. SVET LENART Škrutove Dobrojutro Michele! V dvojezični Suoli v Spietre so nastavli velik plavi flok na vrateh sale, kjer se srečavajo učiteljice, meštre, za oznant, de adna med njim je ratala mama. An učiteljca, meštra, ki je ratala mama, je Sabina Terlicher gor s Skrutove-ga. V pandiejak 11. žena-rja v Spitale v San Daniele je porodila adnega pu-občja, kateremu ona an Paolo Dressi, tata od pu-občja, sta dieia ime Michele. Za rojstvo Mihe se vsi vesele, kolegi an kolegice dvojezične Suole, otroc, ki hodejo v dvojezični vartac, njih mame an tata an vsi parjatelji mladega para. Mihu želmo vse narbu-ojse v njega življenju s troStam, de kupe z mamo an s tatam pridejo živet tle h nam. novi matajur -• Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associalo all'USPt Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2iro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Dolienjane Zapustu nas je Luigi Salamant V cierkvi an potlè v britofe v Kozci smo v saboto 16. ženarja zjutra dal zadnji pozdrav našemu vasnjanu Luigi Salamant, ki je za venčno za-spau v čedajskem Spitale, potlè, ki je biu dugo cajta bolan. Na telim svietu je zapustu sinuove, neviesto, navuode, sestre, kunjade an drugo žlahto. BARDO Se je rodiu Nicholas V Novi tržaški kreditni banki, ki ima svojo filialo tudi v Čedadu, so se veselil zak njih kolegica Stefania Battoia iz Barda je ratala mama. 12. januarja se ji je rodiu an pud-bič, ki se kliče Nicholas. Njega tata je Claudio Alberi. Mlada družina živi v Bardu (Lusevera). Stefani an Claudiu čestitamo, malemu puobčju želmo veselo an srečno življenje. BELGIJA Tamines Je paršla Emy V pandiejak 11. žena-rja se je rodila Emy Lainè. Napišemo telo novico zak mama od čičice ima koranine tle par nas. Je Samantha Lauretig (nje tata je biu nepozabni Toni Lenkcju iz Gniduce, ki nas je prezagoda zapustu ’no lieto an pu od tegà, nje mama je Renata Kata-rinčna iz Zverinca, nje nona je pa Ida Piškerjova iz Dolenjega Barda). An v srienjskim an v garmi-Skem kamunu vsi lepuo poznajo Samantho an nje družino, zak zvestuo par-hajajo tle damu, kjer imajo puno žlahte an parjatelju. Tata od male čičice je an Belgijan, ki se kliče Michel. Mladi par ima že adnega puobčja, ki se kliče Joey an ima dvie liet an pu. Za rojstvo čičice se vsi vesele, tudi kužini Eline an Simon an vsa Zlahta tle doma. Cičici, ki se je kumi rodila, pa tudi nje bratra-cu želmo, de bi rasla sre- Dežume lekarne Farmacie di turno OD 25. DO 31. 2ENARJA Podboniesac tel. 726150 OD 23. DO 29. ZENARJA Cedad (Minisini) tel. 731163 Ob noliejah in proznikah so odpaite samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoc se moie klical samuo, Cc riccia ima napisano »urgente«. čna an vesela an Zlahta tle doma se trošta, de tata an marna jo parpejejo duon telo polietje, takuo ki so obečal. SREDNJE Gor. Tarbi - Cedad Zbuogam Luigina Na žalost nie Sio kon-čavat, finjavat, takuo, ki so se vsi troštal: buoga žena, ki se je v nediejo 10. ženarja okuole pudne-va zgubila po hostieh gor nad Sauodnjo je umarla. Kot že vsi vesta, Luigina Drecogna - Francolno-va iz Gorenjega Tarbjà je v nediejo šla kupe z mo-žam, ki je Giuseppe Qualizza - Rounjaku z Li-es an z drugimi parjatelji v hišico, ki jo imajo jagri gor blizu Svetega Martina. Odločila se je iti na kratek sprehod, pa se nie vič varnila. Hitro so jo začel gledat po stazicah an hostieh atù blizu, pa od Luigine nie bluo obedne-ga sledu. Takuo so parskočil na pomuoč financarji, kara-binieri, policija, tisti od gorske reševalne službe (soccorso alpino), tisti od civilne zaščite (protezione civile)... v torak so ušafal an facu, potlè Se ruto an ’no Spilo za daržat kupe lase. V sriedo 13. popu-dan so ušafal pa buogo Luigino, sključeno pod adno uoznico, ki peje iz Prievaia pruot sauonjskim Barcam. Luigina je bla zlo poznana, ne samuo v srienjskim kamune, kjer se je rodila, pa tudi dol po Ce-dade, kjer je puno liet učila, sa’ je bla meštra. Učila je puno liet tudi v nje vasi, v Gorenjim Tar-bju, an pru v nje hiši je bla Suola. V nje družini so imiel tudi druge Suolane ljudi: adan nje brat je biu gaspuod, drugi pa je imeu vesoko kariko pri vojakih, v ežerčite. Z nje smartjo je Luigina pustila v žalost moža Bepulna, hči Emmo an zeta, brata an sestro, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v petak 15. ženarja popudan v Rualisu. PODBONESEC Dolenj Marsin Žalostna iz naše vasi V čedajskem Spitale je mierno zaspau Mario Go-renszach. Imeu je 74 liet. Za njim jočejo Zena Pia, hčere Franca, Chiara, Ornella, Claudia, Alba an Michela, zeti, navuodi, brat, sestre an vsa žlahta. Njega pogreb je biu v sriedo 13. ženarja popudan. Brišča Dva pogreba v naši vasi 9. ženarja je biu trideseti dan smarti našega va-snjana, ki je umaru v videmskem Spitale. Luigi Malghin se je klicu an je biu Mežnarju po domače. Imeu je 74 liet. Za njim jočejo Zena Emma, hči Sandra an vsi tisti, ki so ga imiel radi. Venčni mier počiva v britofe v Briščah, kjer je biu njega pogreb 11. dičemberja. Buog mu di venčni mier an pokoj. *** Na naglim je umarla Onelia Cencig uduova Angeli tle z naSe vasi. Imiela je 77 liet. Žalostno novico so sporočili sestre, navuodi, kunjade an žlahta. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v torak 19. ženarja popudan v domačem bri-tofu v Briščah. Rifuma^ SO'LA&ie Aperto venerdì, sabato e domenica mémÈmm Siamo molto dispiaciuti per i disservizi postali che negli ultimi tempi hanno provocato disagi ai nostri abbonati e anche a noi. Per questo motivo abbiamo deciso di mantenere invariato il costo dell’abbonamento per il 1999. ITALIJA 50.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošti) 65.000 lir Miedihi v Benečiji DREKA doh. Vittorino Bertolini Kras: v sriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj:v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak odi 1.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar. v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 anod 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 KomisarjatCedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad 731987 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281