HocWdbl. k. k. Hofbibliothek, St. 11. V Gorici, 14. marcija 1878 „SoSa" izhaja vsak cetrtek in velja g posto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 230 Cetrrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ,.j>0-$lanicah" se placujs zanavadno tristop-no Trsto: 8 kr. Le se tiska 1 kr&c 7 „ „ „ „ 2 „ « » » » it 3 „ Z% veCe fake po prostoru. SOČA Tedaj VUi. Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposk. uVci blizo „treh kron". — v Trstu v tobakarnici „Via dclla ca-senna 60". Dopisi naj se blagovoljno poSiliajo uredniStva „Soce" v Gorici Via del Mu-nicipio v Kalistrovi higi III. nadstr, narod-uina pa opravnigtvu „Soce" v Gorici „Via scuole" h. Stv. 429, II. padatr. Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcero in drugim neprflmojtaim se narocnina zniza, akose oglase pri urcduistvu. (jlasilo slowoskega politicuega drnStva gori&kega za brauibo narodnili pravic. HlL.i.^TTj_».,; Iz drzavnega zbora. | LetoSnja razprava o drzavnnn proraeunu za Itto lL7t) ni bila sicer tako dolga, kakor po navadi, a sli-&alc so se v njej zelo ostie besede zopcr sedanji v|ad-ni bistom v Avstriji. Mej opozirijonaluiiui govorniki go se odlikovaii po&lanct Monti, iDalmatiwe) Schtiiie-rer, D.r Vo*njuk Nauiuovic' (Uutetu'c), Fandorlik. Jako zanitniv je Moiiti-jt>v govor. s katerun po- bija duali/ein; za to ga podajamo tukaj v prevodu; ffKolikor tkupna monailiija, toliko specitiOno av- strijska drzava sti zdaj v zel<> ohialovanja vrcdnetii po- litifncin in tinaucijelu<*iii stauji. Ko je po razglasu c« >ai>kega diploma od '2o, ok-tobra IhijO nebula ataolutiMinm vlada v monaihiji, naatala je v Avstriji mogouui titratika. Privr/.eua to. stranke so iiueli, izvzeniM kratck L»»>, v&eloj veuuo v av.«trij*kt'tn dr/avnein zboru in so ilosledtio do leta ISfi* vladaii ado monarhijo. poteui pa naso drzavno polovico ter so imt'li na osmlo uv.strijhkih uarodnv in deitrl ndltfen upliv, Po vsej praviri muviuu /daj to stranko prasati: Kaj hte tiart:<1 iJt iz uvstrij-sk e moiiarhtjc? l>ana»iiji' tinaiu ijtdno stai»jf di/avc d«ika/uj<* naj-bolj^*, kako ueprevidno in skodljivo jc pispodarila omenjttim ittranka. V prviMti parlanientarut'in projafiu-nu za leto XHi'i so bili vsi driavni btro^ki ci-Ie av-strijske raonariiije, h katcri jc spadalo takrat tudi Ilc-nuAko in del I^ombanlij^ pronriunjeni na 3S» miljo-nov. LctoSnji driavni strofiki te dr/avne p o 1 o v i c e p r c s c g a j o i> ojt p m take m p o p r e tl-l o z c n e m p r o r a 0 u n u z a 32 m i 1 j o n o v v s c st roSke, kolikor jili jo pied ne vec nogo 16 leti sknpna monarhija iniela. Da so sr &tro*ki tako ogromno potnuozili, je go-tovo ne nialo piipomogla dualisticiia prcuravnava mo-narhije. Se ^eCemu pomno2<'nju stroskov je pa duali-zem duri odperl v drugi driavni polovici, kder so na-ttale Se huj.se tinanfne razmere od nasih. Ali se je pa blagostanjc v rnonaihiji in zla.sti Wa-gostanje v tej drzavni pulovici v j&ti priiueri pomno-fiio, y kateri so s« pomnozili drzavni stro§ki v nio-narhiji> oziroma v tej drzavni pol'jtici ? Jaz menim, da ni v tej veleslavni zhoruici nikcgar. ki bi .^i upal na to uprasanje odictno -da" odgovoiiti, tnorda niti gospod tintDani ministerne. Po mojera mnenji, akoprttn LISTEK. Casopisje na trdih kmetih. (Spis. Job.) CasniStvo Je veleinof, se ne vmika ni eno- ni dTOglatnim orlom, ie skrojenej turSkej kni ne. To zlato resnico so Slotenci ie pri zibclki svojega glov-stva premiSljef ali; vsled tega izkljila je iz Vodnikovih Hoik cela bojna Ceta tlovenskih fasnikov in CMniS-koTt ki zastopajo rodne interesse. Jc-U pa tudi slo-vensko CasniStvo doseie pomen velemodi, ne veni za trdno, dvomitn pa precejlnje; Svatoplukove palice ini vse drege misli vzbajajo. Vsaku vas bi rada imela svoj Sasopisek, da vsak sosed lahko iz?6, koliko je njego? sosed krompirja in repe pridelal, ob koji kamen ivt-pan Se ni trCII in ni robote vkazal ltd. Marsiktero bi rad po?edaI o naiej papiroati ?eletnoLi in spe, pa se bojim sgubiti iuio narodnjaka; in k 5emu bi se trud-ni Job ba?il s tako zalostnim predmetom?s eerviob-Bijani Job, raje si to2ne ure s budomuSntcami krati. 0 publicistiki pa vendar hofiem pisati; o kakej pa? Vganajte! .0 publicistiki na trdih kmetih; o zivem Casopisju, ki ne potrebuje ni pisanja, ni stavcev, ni tlskovne preie, ki zaradi dopianiko? in gradiva nikoli ni v WeiCah. Sostavo in obseg teb 2ivih Casnikov sem vfiasih Studiral, sadove teh itudij podajcm y izpisku tlavnerau obCinstv^, ni mcrodajno, bi se moralo mariveC naono uprasanje odgovoriti: „Au contrair" (nasprotno). Politicna svoboda je draga, pa prinaSa tudi veli-kc koristi. Oua svoboda pa, ki jo imamo mi, stanc, kakor se mi zdi, sioer imuigo, pakakoSna svoboda je to? Kaj je avstrijakim narodom kori-htilaV Nadi'jani se, da se vcfina veleslavne te zbornice, da se tudi oua do zdaj v avstrijskem drzavncm zboru vladajufa voeitia, sledujiO prepriCa, da po dosedanjem potu ne inorenio iioprej hoditi, Kuakovazje v drzavuein gospodarstvu ni niogoLc, (•e ni enakovazja v politicni upravi, v dr2avi. Do take-ga enakovazja pa prideiuo le po izdatuih. naravno ustav-mh relbriiiah, katere bi morale na to nieiiti, da se dosi^it di^avim celokupno.st v vhcui, karjo. ueobhodno potrebno, da He zagotovi iiarodiiostui olwtoj in legiti-iiii'ii naro(lno>tui razvoj vsem Ijudstvom v drzavi, da se popoliionia zavarujejo politicue svobodnosti vsem dizavljaiiom, ^lednjiC da ko podeli zakonita avtonomi-ja vsem kraljestvom in dczidam v ebne intorosc pOMum'/nili nut'odov in de2el. Dd hediiiije vlade ali od sedanjega pailanienta se ne more ni pricakovati ni zahtevati, da bi katero ta-ko retonuo zuputola in doguala, ali se spioh kake glo-boko v politicni orgaih;,eui uase drzave aegujoCe preu-ravnavo lutila, Dauasiija vlada in danaSnji parlament sta v ta-ki'in polo/aji, da ne more ni edeu ni drugi kaj zares dobicga za tlerzavo bturiti. Ker mi ni za to, da bi zelel ali zaiiteval spre-incnibo v osebah, katere daiidaues drzavo oskrbujejo, inarivee sprviueiubo vladuega zistema, za to mi ni dru-zega zeleti, ncgo da se kmalo razpuvti ta veleslavna zbornica. Potein pojdejo stvaii morda veudar boljSe. Kedo izmed nas ne razume, da so le notranje razmere v monarhiji krivc, da ni zavzemala naSa drzava pri reSevaiiji orijentaluega vpraSanja onega mesta, katero bi se bilo njegovim interesom najboIjSeprilcgalo? In ce nastaue pri ^edanjih zvuuanjih zapletkah v naSo najveio nesreco vojska mcj naSo monarhijo in Rusijo, poinishte, gospodje, v kak poloiaj pridcjo av-s Irijsk i SIovanil Ztnago luonarhije Zeleti in k tej zmagl pripomofii, kakor bi bilo njihova doliuust, ali bi ne pomenjalo to z ozirom na njihov danaSnji politicni polo2aj toliko, kakor narodno sami sebe umoriti? Drzava je hudo, nevarnobolna. Ta drzava naj ne bo ni neinSka, ni slovanska, najmanjpa madjarska. Ona mora tcdaj biti in ostati to, kar je po svojej naiavi z vserni onimi pogoji za njo razvoj in z vscsmi mofiini, katero posedujo kolikor v svoji celoti toliko v svojih delih. Jaz mislim, da avatrijski Nemci laliko k tcmu najveL pripomorejo, kcr je po mojcm mnenji osoda niouailiije v njili rokah. Oni no morcjo biti in naj ne bodo vladarji, a ostauejo vedno prvi v monarhiji. Mislim, da so naSi Slovani pripravljeni za obstoj in blagor drzave vho 2rtovati, kar ho more in smo od katerega naroda zahtevati; a vedno so bodo z vsomi mo('i\ii upirali proti ucvarnosti, da bi bill bodi v dv-^avi bodi v nje ru/A'aliiiah zakopani. To jo prod Bo-gom in Ijudini njili praviua in njili dolzuost in nikdo jiiu ne more tega v zolo Stcti. iiojim nado, da bode gorka ljubozen da dotnovi-ne in naioduosti tudi ono Ijiulstvo, katoro zavzema tako odlit'.no, v zadnjih Canih Hkoro vladajoCe stalififie v drzavi • ¦ Madjare, naguala, da privolijo v veliko in odva/,nodejanje, vslod katerega se dosc2oiu okrepi drL avno zedinonje po taki preu-ravnavi, katera bi zagotovila vsakemu narodu potrebno pogoje narodnega ob-stoja in oamo svojega razvoja b politifini-u;i svobodnostmi. Jaz menim, da je u2e skrajni Cas; da Be vb! pa-trijoti sloino lotijo tega dejanja." Veliko ostreje je govoril poslanec vitez SchO-ncrer, razlozivsi, kako nevgodno mnenje ima ljudstyo o sedanjem parlamentu, o katerem sodijo v mnogih krogih, da ni druzega „nego ma§ina za pokoncevanje dijet." Predaednik je sicer govornika posvaril, naj se po-slu2uje dostojnejSih lzrazov, a SchOnerer je nadaljeval: nParlamentarno 2ivenje je po di mi si j s ki k o me-diji naSega minsterstva v Avstriji motno diskrediti-rano in se je use dejausko v slab kredit pripravllo. V javnih prostonh, gospoda, in v druStvenih krogih se uze Cisto nepokrito razpravlja o razpadu driave in se odkazujejo posamezne dezele sosednim drzavaml" nPovsod nam strme provizoriji nasproti in samo deficit je stalen.....Po mojem mnenji zamore Zivi ca.^opis na trdih kmetih obsega vse predale tiskanih fiasopisov *. ima svoje vvodne fclanke, dopise, lokaloe vesti, ven do oznanila tujeev, borznih podat-kov, loterijskih Stevil in anons, samo s tern vaznim razloCkom, da ti sostavni elementi dasopisovi neso crao na belem po dolgih kolonah natladeni, temved lofieni drug od druzega po dveh nogah okoli hodijo, ne lo-mijo oCi obCinstva, le uSesa so jiro pristopna vrata k njemu. Oglejmo si po vrsti dele iivega Casopisja. Tvodni Clanki so oftvljeni v rejenej postavi o-5eta lupana, ki znajo modrejSe govoriti, kakor Salo-monovi pregovori. „05a ^upan so rekli", to velja ti-sofierim poddanim toliko, kakor „Roma locuta, causa finila" t. j. ilim je spregovoril in to^bo zavoril. Pa v politiki, v politiki, tu ti je rudeeeliCen oCanec ves pretkan, zvit, ko kozji rog, gladek, ko jegulja; nje-govo bistro oko z v rog vdelanimi o5ali neizmerno po-oatreno, ne predera le kocastih kulis diplomacije, ono razbera zasukane mozgani vseh evropskih ministrov in vladarjev, vseh obisti in srea so mu jasna; v prihod-nost bistro gleda in dogodke v njej Se bolj natanjko razloSuje, kakor „cifYert na zamazanej Svicaiski uri na steni. Pa, kako doloCen, krepak, pomenljivje jezik njegov, kadar o visokej politiki razpravlja. Ta minister je pravi osel; uni general neumna krava, tista postava „ferdainanay itd. to so pogostoma ponavljajoCi se teh« ni5ni izrazi uvodnih ilankov, Pobocnik oCeta lupana je Lov§ev Lajh, vsespoStovani tajnik obCinski, ki je pred letom 1848 ven do parve s tako potrpe^ljivos^o jarem ufienja vlaCi!, da mu je profesor Pelikan v je-aenskih perijohah „monumentum acre perenniua" na* pravil v skrivnostnih Stevilkah 3333, iz kteilh zamore bistroumna glava duScvne pridobitke Lovdeve po pet* letneui ubijanji glave izraduniti. Kakor Pythagoras svoje sv. stevilke, tako tudi Lajh skrbuo hrani jsvoj diplom, pokaie ga nobenemu. Oca 2upan so prebrisan moz\ pisati pa ne znajo, izun neke krofi^je s kredo na duri; brati znajo le hru§ke tebeljke in droniS naz mizo. Ker se pa morajo y svojem visokem uradu pogostoma podpisavati, izumil jim je Lajh prav bistro-umno napiavo i vdobel jim je v koScek opoke ime in priimek. Kedar se imajo ofika ^upan podpisati, pa kar lojenico priigejo, opoko osliuijo, pa na zubelju, okadijo, pritisnejo na akt in se vsakrat zadovoljno na-smejajo vide6i lepe „vintett, ki visokej gospodi povedo, da se RakovSki 2upan pi§ejo: Jurij Motovilo. — LovSev Lajh in Jurij Motovilo sostavljata uvodne ilanke kmeckega 2ivega Moniteurja; priocetu zupanuje tudi glavni stan, redakcijski bird. Par takih uvodnih Clan-kov bi pa res radi slisali. Nate jul — Neko nedeljo popoldne je bila 2upanova hiSa prenapolnjena s pivci. Govorilo se je razlieno, najvefi o davkih, ker ravno pred je bil berifi porazdelil eksekucijske liste, ki so jih zaporedoraa Lov§u, danes dvakrat va2nejSemu, ka-zali, da jim je lofiil, koliko imajo Se vreCi v nenasit-ljivo davkarijsko denarnico. „Nekam se mora ta stvar preobrniti; Se za sol clovek nema in zdaj 15 gold. I8V2 kr. tem volkovom tje v grlo potisniti; „bajsou moram pOd zgubo prodati, Ceravno bo tje po sv. Mar-tinu storila", Skripa Plevelov BoStjan. Pritoibo za-sliSi o2e Motovilo, in pri tej prifii se zajine i njego-yega dttlnega. wotovija prekrasen ^q4en «we,k awtati, pri nas s a mo en pripoinofiek zakesmti driavenrazpad, da se namreS vvede ob-jjoo neposrednje volilno in glasovalno pravo. Edino ljudska zbornica, kinastane po takem volimem pravn in njej primema vlada zamoreti po mo i mislib zopet vrediti drzavno gospodanUO." * Poslanec Naumovicz popisujezivimi barvami zalostne razmere Rutencev v Galiciji, priraerjaje nji-hovo stanje onemu bivSe turSke Raje; pravi, ,da je tako imenovani deielni minister za Galicijo zastopmk poljskih privilegijev in pe^sonificirana negativa vseh naravnih in politicnih pravic rntenskega naroda.B „Ako so dezelni ministri potreboi, nadaljuje govornik, potem naj jib sedi tukaj 17; zakaj se ne daje ceii deieU, ampak eni sami strauki v deieli tako velika pred-noat, tega ne moremo razumeti, Je ne namerava via-da — d* govorim diplomaticno — nas na steno pri-tisniti, to je, nas narod polonizovati in nnifiiti." D.r Voinjak je iivo obrisal ravnanje vlade in njenih organov proti avstryskim Slovanom; rekel je, da «e Avstrija ne postane pravicna Slovanom, si saraa svoj grob koplje.—V enakem tmlsta sta gotorila tudi Fanderlik in Wurm. Po tem je seja prenihala, kcr je doSla v drzavni tbor zaloatna vest, da je obee priljubljeni nadvojvoda Franc Karel, cesarjev oce, umerl. Zborovanje prestane, dokler se ne izvrsJ pogreb. Dopisi. Iz goriito Okolice, 12. marcija. (Izv. dop.) Dobre ceste in obcinske poti sprifiujejo, da spoznava obcinski zastop prave koristi svoje obfiine. Kaj spri-fiujeti tedaj obcinski cesti od Vertojbe do Bilj in ona od Ovfije drage skozi Bilje proti mirenski dri. cesti ? Kedor se je skozi te kraje vozil, lahko sodi, — a mora tem ostreje soditi, fie se ozira po biljenskih in bukoviSkih opekarnicah, iz katerih se dan na dan te2ki vozovi pomikajo na vse straw. Koliko Skodc na vo-zovih, koliko na blagu! in slednjifi pa koliko mora pretrpeti uboga zwal na takih razritib, nepogruScanih cestah ? — Zares je ubogo posestvo hudo oblozeno z davki in dokladami za najrazlifinejSe namene in tudi ceste pobirajo mnogo denara; — a ta denar se posebno v obrtnijskih krajib tako rekoc na obresti na-lags, ker dobre ceste pospeSujejo obrtnije, — slabe pa jih zelo zaverajo. Sicer je pa na pr. v takih zi-mah, kakor je bila letoSnja, prav labko, da se po-sestniki in obrtniki skupaj spravijo, cesto razdele in da vsak svoj delez dobro pogruSfia; za to ni treba mnogo vefi, nego nekoliko razumnosti in dobre volje. Cesta skozi Bilje in Bukovico pa do-kazuje najvefio nemarnost in po pravici se sme dotifi-nim zupanom ofiitati, da popolnoma zanemarjajo dol-znosti, katere jim nalaga obfiinska postava, ko jim zapoveduje skrbeti za obcinske ceste, poti itd., da se drz6 v dobrem stanu, daije za varno in lahko ob-cevanje po cestah itd. — in da sploh zanemarjajo najvalnajSe obfiinske interese. IZ Seiane, 12. marcija. (Izv. dop.) NaS kraj je gotovo eden najvaznejSih na cell zeleznifini crti od Trsta do Ljubljane. To vainost ma dajcjo zraven ze-leznice — drzavna in skladovna cesta, ki se tukaj krizati in javno obfievanje pospeSu.eti. Bavno zarad tega so jako pomenljivi in 2ivahni sezanski niesefini sejmi; posebno zlvinski sejmi privabijo vsakrat veiiko prodajalcev in kupcev in dajejo vsled tega obfiini o-bilne dohodke na stantnini. Ti mesefini sejmi obstoje v Se2ani uze kakih 18 let; a dasiravuo so bili obcinski denarnici v znamenito korist, ni vendar obfiin-aki zastop za to skrbel, da bi bil odmenil za ta Da-men primeren, prilezno vrejen prostor. i Davki morajo biti, so bili in bodo. Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Bozjega. Pa to dela ta gospoda napak, da se z zupanom ne posvetuje, koliko kmeti zamorejo dati. (Da bi potem Motovilo nifi ne placal, zaSepeta Oblizek iz gmajne; dobro, da ga prvi ni sliSal.) Ti buteljni pa le po svoji glavi delajo; kako pa delajo? Moj Bogl moj stari ofia soplafievali po pet zlatih in eno beneSko liberco, jaz sem jih pa Iani dal 46 gl.; no I to je, da Se nesmo brez stare zaloge. Vidite to je pa tako; jaz pomnim,ko sta bila v kanceliji sama dva gospoda in en pisar, pa so vse opravili; sedaj jih pa cencari doli 24; pomagalecima 2e pomagalca; kar mi v denarnico znesemo,se zago-Bpode ni dovolj. Solo je ufiil ranjki Flisov Stefe, skla-dali smo mn 40 gl. in vsaka Stevilka pol bokalaajde in cajno oblic in krompirja; sedaj pa Skrateljc vlefie iz denarnice po 400, 500 gld.— Vcasih smo v mesto vse utovorili in iztovorili; kdo je vpraSal takrat po gladki cesti. Odkar so pa zafieli vozniki s temi kolo-vrati po cestah ropotati, hofie gospoda imeti lepe gladke ceste: v vsako jamo spelujejo ceste. Cesta se pa ne dela sama; koliko sem le jaz te leta plafial, pdkar smo zafieli po naSi dolini tega vraga trgati — Kaj pa Se le vojaM pogruzijo I Vse stare puSke so bajda dali prenarediU; pred bo poSteno spredaj basali, Proti konca preteklega leta pa je sezanska oV ; fiina v avtonomnem oziro storila pomenljiv korak na ' potu napredka; izprosila si je neodvisno gospodarstvo, ! svoj poseben gospodarski svet, kateri, ko se je u?ta- \ novil, si je prav srefino za nafielnika izbral g- Raj- j munda Mahordida, moLa, ki se pravmarljivo, pa tudi prav r a z u m n o tradi za prave koristi na§ega kraja. | Prvo svojo skrb je odmenil vredbi iivinskega trii§fia — in njegovema prizadevanja, pa radovoljmm zrtvam [ seianskih sosedov in onih iz bli^njih vasi se je po- | srefiilo, da imamo zdaj tako izgledno trziSfe, s kakor- j Snim se ne more ponaSati noben drug kraj na GoriS- j kem. Cesar Se manjka, to bode menda tudi [kmalo I preskrbel — kal, v katerem se bode mogla na trg 1 prignana iivina napajati in bladiti. — Drag velik kal J se za domaco rabo ravnokar izvriuje; izvrstno bode I tlakovan in obscgal bo 9000 veder vode. Enaki po- | trebi bi morale tudi dmge kraske obeme v okom I priti, kajti pomanjkanje vode je na Krasn obfino in | zlasti zivinoreji je to v veiiko kvar. Ce n2e zdaj po | zimi vode premanjkuje — kaj bode pa za fiasa po- I letnc vrofiine? 1 Na?adba okoli obfiinskega vodnjaka v Sezani \e [ tudi u2e-kakih 15 let zanemarjena — a postala bi, i prevrejena in oftvljena, poseben kinfi na^emu prijaz- I nemu kraju, kder treba tem veS za primerno o!ep§a- I nje skrbeti, ker se tu tako pogostoma zbora trzaska I gospoda, kateri se le tedaj dobro prikupimo, ako ji J ponudimo ves mogofi konfort. Kadejamo se torej, da I bode gosp. nafielnik sfiasom tudi v tem ozira kaj do- I stojnega priskrbel. _____ I Z Iderskega pri Kobaridu se nam pi§e 12. t. m.: Zalosten dogodek porofiati Yarn imam danes. V I pondeljek jutro je bil ubit v Iderskem vsled nekega j prepira premozon kmet, po domafieTomai imenovan. j Ko te verstice piSem, ni §e znano ime nesrefinega ubi- I jalca. Cuda ni, da se se ni v naSi mirni dolini kaj I tacega ze poprej godilo. Naj vam pojasnim nekoliko | na§e razmere in krajno policijo. Vefi let ie se poda- I jajo naSi mladenfii fiez poletje k de!u pri zeleznicah. I Proti jnseni s.. pa vrafiajo na dom, da to, kar prislu- I zijo s kervavinu hiY)i v tujih de2elab, po zimi doma I zapravijo. Za to jim je lepa priloznost dana. Ko so I nekteri domafiinci uvideli* da imajo fantje denarje, I obesili so koj na hiso vejo v znamenje, da se tukaj do- I b:va popaficno vino in strupeno 2ganje. V teh S^elun-1 kah se sbaja zveccr mladina. Tukaj veselo pije dub | in telo moreci strap, poje nefiedne pesmi, igra prepo- I vedanc igre,—vniez se pa vcasih zarad lepsega do do- I brega skrega in skavsa, vse to po navadi do petelino-1 vega petja. OCetova beseda in materna solza ne za- I derziijeti sina od slabe tovar§ije. Ko ni vefi cvenkav 1 2epu, gre zopet na tuje srefie iskat. — Stars!, kaj bo j iz Vasih sinov, fie si it v miadih ietih serce pokvar- I jajo in nedolznost zgubljajo? Tem sinovom izrofiitevi I pozneje Vase premo^enje. PremiSljujte, kaj fiaka take I dru^ine ? Ko vdobi sin gospodarstvo v roke, zanemar- l jal bo domafia opravila, ker se mu bodo vedno cedile j sline po pijafii in kvartab,—prodajal bo kos za kosom, j mir in srefia izgineta iz mirne hi§e. Vam bo namesto I vdanosti in Ijubezni izkazovai le nehvaleinost. Vedite, I drevesce se da §e pogniti mlado, drevo pa ne vefi. I NaS obfie spoStovani ^upan mora zdaj vsled te j celo obfiino sramotefie novice strog ukaz proglasiti, da I smejo biti odperte gostilne in 2ganjarije k vefiemudo I 10 ure zvefier v ogib velike kazni, da se ne bode vefi I pohujgevala naia mladina v takih nevarnih krajih.— | Ce kdo to prepoved prestopi, naj ga zupan prav I ojstro kaznuje ne glede ne na levo ne na desno. Ce I izve, da se mladina zbera okrog starih, zvitih cvikar- j jev, ktere je na bojazljivem pogledu in nemirnem obna- j Sanju najla^e spoznati, naj naznani neraudoma vse igral* I ce c. kr. okr. sodniji, da se opocijejo po velikem tru- j du v tolminski palafii. Za to njegovo izverSitev ma I bode cela obfiina hvaleZna. I SBBBeen sedaj pa le od zadej; prekovanje denar pobera, koristi pa nifi; pred je sovraznik padal, sedaj bodo pa nasi same sebe streljali, ker od zadej krogle vtikajo. Uni dan mi je pravil odsluzen korporal, da viSji ofi-cirji par let sMijo, fie se vojska bliza pa s sprifieva-lom k zdravniku letijo, da jim penzijon izklepolje. Tudi gumbe na jopah menda vsak teden premeuujejo; zastonj jih jim javaljne kedo daja. — Zdaj pa se ti drzavni in dezelni zbori; pa vidrugi tega ne razumete. Glejte ysaka de2ela poSilja svoje mo26 v domafii zbor, nekaj jih pa ven na Duuaj guzajo. Pogovarjajo se tu in tarn poslanci, kakor nasi mozje, kadar jaz stare-Sinstvo skiifiem, samo s tem razlofikom, da mi vemo zakaj skupaj pridemo in tudi kaj pametnega sklenemo; tarn se pa eel fias le o tem prepirajo, zakaj so se zbrali, pa nifi ne sklenejo. Jaz bi jim povedal, zakaj se zberajo; doma za 5 gld. na Duoaju pa za 10 gld. in Se za kaj druzega, ki se pa ne da z zlico jesti, ki je le dim, kakor pravijo naS gospod, to je cast. Aha! sedaj vsste kam naii zulji gredo. Ko bi jaz v celi drzavi tako mofi imel, kakor tu pri vas, bi jo ze zual zasukaii, pa — ne smem vsega povedati. . (Da^e prih.) Iz Kala, 2. marcija. (Izv. dop.) Nasa obfiinska zemljiSfia hudo peSajo in posebno drviSfia se tako trebijo, — da mora zalost obliajati vsakega razum-nega filoveka, kedar misli na prihodnjost. Tudi pre-teklo jesen je sekira neusmiljeno gospodarila po na-Sih bostab, posamezni gospodarji so si napravili samo za zimo toliko-drvi, kolikor jih drugod v celem letu posefiejo. Uze zdaj postaja drviSfie drobno in redko in fie pojde tako naprej, ne bo za 10 let grma, za katerem bi se zajec skril. — Za to bi. bilo veiiko boljse, ako bi se vsa naSa obfiinska zemljiSfia v last razdelila med posamezne gospodarje, vsak bo potem idabo in gerdo sekal za kurjavo, lepSe in ravnejSe pa rasti pustil, da bi postali lepi gozdi. Tudi poti so pri nas straSno zanemarjene, filo-vek more na vsako stopinjo paziti, fie nefie imeti blat-nih rok, ali celo krvavih. Vse hvalevreden je nasvet g. dopisnikaiz Tolminskega v 8. stev. nSofie" zarad cestne firte, od Grgarja skozi Bate, BanjSice, Kal, Lom do av. Lucije, kajti gotovo bi korist presegala stroske; saj bi cesta jako basnila vsem omenjenim obfiinam in Se nekterim drugim. Sedaj se spominjam dopisa iz goriSke okolice v 48. Stev. BSoCe", kjer pravi dopisnik „za mrtve skrbe za &\\g pa ne, in da so pokopaliSfie tako lepo popravili in razsirili, da hi si filovek zclel v Sempasu umreti". Ali pri na» pa se more refii: da ne skrbe ne za 2ive ne za mrtve. PokopaliSfie je tako zanemarjeno in podrto, da bi se vsak berafi bal tukaj umreti: da je res tako, se lehko vsak preprifia. Clovek bi misli], ko bine bilo kapeltce sv. Tomaza na njein, da je vrt kakega govedaija, ne pa katoIiSko pokopaliSfie; kapelica je bila zidaua mi-slim sredi petnajstega stoletja. Glejte tako je, kjer niso ljudje sIo2ni !* Pred Stirimi leti so ze bili kupili zemljiSfie za novo pokopaliSfie, namrefi bivSi g. vikar in Se nekteri mozje, in sicer bligej farnc cerkve, ker stari je skorej pol ure dalefi in stoji na veternem hribu; pa nekteri nezadovoljnezi so se zafieli tozmti proti kupljcnemu zcmljiSfii, reksi, da naj sestaro pokopaliSfie popravi, a v resnici niso hoteli ni novega nare-jati, ni starega popravljati. Zdaj pa je vse vkup za-spalo:. novega ni, staro pa je vse posuto in podrto. Ce je bilo mogofie v teh dveh letih nove, lepo donefie zvonove omisliti, koliko laiej bi se bilo na* pravilo prepotrebno pokopaliSfie! J. H. Iz Trsta, 12. marcija. (Izv. dop.) (Korso in koncc pusta v Trstu. — Slovcnskim pevcem priznanje. -~ NaS magistrafc in njega dohodki. — Nova 2elez-nica na papirju. — Nova glediSfia. — Nemci in Slovene! pa glediSfie v Trstu. — Hazno.) Kot stalen in dosleden porofievalec vam ne smem dol2an ostati saj kratkega popisa zadnjih pustnih dnevov v Trstu, ako-pram smo u2e popolnoma v fiasu pokore. V Trstu je takozyani pustni korzo kaj tako zanimivega, da se v Avstriji nobeno mesto ne more ponaSati z enako ve-likansko in krasno ljudsko veselico.—Pustno nedeljo zafiae korzo in traje tri dni; pa veselja nikoli siti Trzafiani zdaljSajo ga celo za en dan, ker voznja v St. Andrej na pepelnifino sredo nij tudi nifi druzega, kakor korzo, prav za prav pa preseza ta voznja v e-leganci vse tri poprejSnje korze. Letos je Kurentovo kraljestvo se posebno podpiralo najkrasnejSe vreme. V nedeljo vozilo se je kakih 200 kofiij od velikega trga do javnega vita, v pondeljek je bilo morda nekoliko manj kofiij, pa bile so bolj elegantne, ker v pondeljek se vozi samo nobel svet. V torek pa je dosegel korzo svoj vrhunec: fiez 300 kofiij, vefiinoma elegantnih, napolnjenih z najlepSimi damami (moSki se malo vozijo, oni le mefiejo konfete in Sopke) pre-mikalo se je prav pofiasi od javnega vrta do onega trga, kder stoji monument Maksimiljanov, vmes pa so korakale Seme, tako da nij bilo nikoli konca dveh yrst, ene dol pomikajofie, druge pa vratefie se; to vam je prizorov raznovrstnih, kmalo lepih in mikavnih, kmalo smeSnih, oko nijma pofiitka; a kmalo zafine straSna nora vojska, gospodje mefiejo polne pesti kon-fetov na lepe dame, te jim vrafiajo; konfeti in slad-kerije, pa mali in veliki Sopki cvetlic letajo po zraku, mej tem ko takozvana ?mularijaa (poba'ini, katerih glavni stan je ulica) Sviga iz vrat gledavcev od vseh strani in se pull za sladkarije ne zmenefia se za gle-dalce in kofitje, da Se celd na kofiije skafiejo ti tr-zaSki Rgamiciu in pulijo damam konfete iz rok. Kmalo je ves tiak pobelen in stopa se le po konfetih. Mirni gledalec je kmalo v nevaruosti, da ga vriejo pobalini, ali pa da mu prileti cela pest debelih cukrenih kro-gelj v obraz in — ubogi cilindn — to ropofie po njiht Ta dirindaj traja fiez tri ure, ves Trst je na nogah, na tisufie in tisufie Stejofia mnozica premika se kakor morski valovi po ulicah in trgih, kder je korzo. Posebno zanimivih Sem nij bilo videti, namrefi sem politifinega pomena, kakorSne posebno ugajajo naSim Italijanfiifiem; zanimiv je bil edino en voz, na katerem so k-iCale pence s praznimi Skafi: „dove e l'ac-; qua del h ic& ?* Ta maSkerada je bila demonstracija i proti mestnemu stareSinstvu, ki uze toliko let iSfie | botfSe in obilnejSe voae zaTrst, toliko projektov dela, pa nobenega ne izvede, mej tem ko za druge nepo-I trebne refii trosi brez premisleka. Refii moram, da so | bile letos Seme celo nenavadno lojalne; kajti letoSnja ! njih pesem bila je marl v besedab, katerega je aek. • «B*? niladi trSaSki komponist posvetil ceaarju in tudikrstil I Franc-Jozefov marS. Ko je pustni torek jenjala korza, potem je Se le zaCelo pravo 2ivenje v gostilnah in kavarnah, Id bo bile vse preuapolajeiie do zadujega kota; najlepSi pogled pa je oil navelikem trgu, kder je celo noft t» tisuCe ljudi oSemljenih in neosointyetiih pusta prodajalo na vse mogoCe in razne nacine. To noC se v Trstu praznujejo v pravem pomenu „baka-nalije", v tem obziru je Trst originalen in vredno je, da si tujec cel6 pride pogledat to noriijo v velikem Stilu, Na pepelnicno sredo vre tukaj vse proti Sv. i Andreju in Skednju (Servola), kakor v Gorici proti Standrezu, z razloCkom, da se je tukaj letos vozilo Cez 300 voz, mnogo Se lepSih, nego prejsnji dan na korzi, raej temi nekateii z4mi konji in da senapro-menadi proti trzaSkemu Standrezu sreCa §e vse polno Sem, tako da niC ne kaze prvega fpostnega tine. — Tukaj sem povrsno narisal trzaski kameval, a reiem vam, da bi se o tem predmetu dal napisati jako ob-Siren listek poln najzanimivejSih momentov in epizod. Kar me je pustne dni kot opazevalcu v oei bodlo, I bili so mnogi mali otioci, katere so pijani star&i o-pijanili in kriceee po mestu voziH; nekoliko deCkov 12!etnih lezalo je popolnoma nezavedenih na velikem trgu, ustniliti se jih je morala policija ter vzeti v svoje varstvo. Od druge Btraiti pa sem z veseljem opazil na korzu nekatere lepe koeije, katerih konji so bili okincani s kokardami in trakovi v uarodnih barvah. Se bolj zanimiv prizor pa je bil na pustni torek, ko je kakih 24 do 30 slovenskih pevcev pelo mozko korakajc Cez veliki trg in glavne ulice Zajcev „U boj" in Se druge krasne slovaruske pesni. Ljudje so se ustavljali in posluSali ter so jcli celd ploskati in mej ploskanjem kricali go „bravi gli Slavi". Mi ni to Cudna prikazen v Trstu V NiC druzega nij, nego stara pravljica, da ljudstvo sodi in se navdu&uje po liiomen-tanib vtisih. Tisti, ki so morda pred nekoliko casom kiicali „morte agli Slavi", kricali so pri oni priliki ttbravi gli Slavi." Nasi; trzasko ljudstvo je sploh leh-kozivo; masa presneto inalo razunri polit. teznjeteali one stranke: „kedor prej pride in prej placa, prej melje1*. Pri nas na pnliko meljejo prvi gospodje od magistrata, ki imajo ve&t iz drata, zatorej pa jaz zme-rom trdim, da je treba tarn zaccti Cist it i. Ker «em uLc pri magi.strutu (okolicaui ga zovejo manjistrat) naj vam povem, koiiko nase inestno stare-Sinstvo dobi samo uzitnine na leto. V lanskem Ictu zuesel je dac od vina gold. 1.353.424; od piva gold. 318.218, od zganja gl. 125.057, od mesa gl. 338.371, skupaj gold. 2,117.011, to je satuo uzitninski davek, kje pa je gaz, kje so dokla. Tudi Mauroner-jevo glediSce, kije bilo pogorelo pred nekaterimi leti, se bode nekda zopet sezidalo in Se lep§e, nego je bilo poprej. Denara, tukaj ne premanj-kuje, ljudje zidajo vkljnb slabi trgovini in obCni mi-zeriji, da je vesefte. Ta post bomo imeli v Trstu ncmSko glediSCe v nArmonia" in morda tudiv rFilodramatiko*.yemciBe tukaj se precej Sopirijo; oni imajo mnogo zabavnih druatev in vsako leto tudi nemSko glediSce. Nasaslo-ttnska muza pa si ne upa se v Uzaska gledi§ia in vendar bi utegnilo ljubljansko dramatifino dru§tvo vrlo dobro opraviti, pa se vec koristiti, ko bi morda po-skusilo, dobiti za nekoliko vefcrov zaslovenske pred-stave morda gledi^e „filodrammatico*. Naj bi se ta rec v Ljubljani resno ventilirala. Korajza velja! Te dni nam je do&la v Trst vest, da je pogorel v egejakem morji Lloydov parobrod ^Sfinx". Na pa-robrodu je bilo 2500 Cerkezov, katere je poslala tur-Ska vlada v Azijo. Ker je kapitan z gore&m paro-btodom bitro vesljal v najblifcnjo luko. je bilo mogoLe reSiti vse brodsko osebje, mnogo blaga in 2000 Cerkezov, a 500 Cerkezov poginilo je v veliki konfuziji v valovib. Kedor si misli te divje ljudi na gorefiem parobrodu, cuditi se mora, da se je moglo sploh Se toliko ljudij resiti. Nekda so Cerkezi tudi to nesreco porabili.v svojo korist, pokrali so kapitanu in ma-trozom vse, kar so imeli na ladji. Ustrelil se je en korporal c. k. pogreb&ekov iz sraniote pred kaznijo, kigajev6akalazarad prestopka, Voja§kega ^trombetaca, Skrla, od Weberjevega polka pogreSali so kakih 8 dni; a pred nekaterimi dnevi naSIi so v vodnjaku v Greti mrtvo truplo vo-jaka, v katerem so spoznali Skrla. Nij pa mogoie vedeti, ali je sam skoCil v vodnjak, all ga je kedo HOtri vrgel. Janez Boiil iz Ponikev pri Tolminu domn ]e ui5e davno priSel k nekemu tuk. urarju in ga jena-prosil, naj bi mu posk»; eno lepo uro z verigb vred na dom, da jo pokazVsvojemu stricu in potem placa, Ce se bode dopadla stricu. Urax res poSlje svojega a-genta na naznanjen mu kvartir, kder iga B. uze c&ka, vzame uro in rcCe agentu, naj pocaka v sobi, dokler poka2e uro stricu in prinese denar iz bli^uje sobe. Agent Caka in Caka, a Bozlca nij hotelo biti nazaj. Odpre torej tista vrata, skoz katere je zginil B., a kako se zacudi, ko ne najde ve6 neBoii6a, nestrica, ki ga nij nikoli bilo, anipak prazno sobo in vrata na stopnice odprta. \ Sel je z uro in verigo vredno cez 100 gld., placal nij niti gospodinji, katera mu je bila dala v najem 2 sobi in pustil je V sobi en —"prazen ! zaboj. (Policija ga nij mogla zaslediti dolgo casa; po-begnil jo je bil najprej v Videm in od tam v Zagreb in se bi ga ne bila dobila policija, ko ne bi bil v Zagrebu nekaj prav enacega ucinil, zarad Cesar je bil tam $ mesecev zaprt, a po dostani kazni, ga je tir-jala tuk. sodnija sem v Trst in tukaj je vceraj dobil zopet 0 mesecev prostega stanovanja in hraue. Vaino se mi je zdelo porocati o rafinirancm, komaj 221et-nem svindlerju, ki je Studiral in bil tudi nekaj Casa za pisarja v Gorici, kder ga bode gotovo marBikedo poznal. j Stirje BazoviSki fantje so pili v Trstu v neki mali gostilni in hoteli placati s prav slabo z roko po-narejenim desetakom; a gostilnicar jih je ovadil po-liciji, .katera jih je delft pod kljufi. Da ima policija trzaska dosti posla, lchko sodite po tern, dajevlovila in zaprla v pret. men. februvarji 84 hudodelnikov. NaSa vrla „Edinosttt je bila v nevamosti; toiila sta urednika glavar Ogrinec in zupuik g. Markifi iz Logatca zarad obrekovanja; 11. t. m, je Imela biti obravnava pred porotniki; a tozmka potegnila sta to2bo nazaj, ker se je refc po drugi javni poti porav-1 nala. List „L* Intlfpcndento* je pa mej casom od zadujega do toga rnojcga dopisa zon(»t docakal nekoliko konliskacij in njegov urednik jet nekoliko tednov kazni zapora, pa nekoliko zgube na kavciji. Kedo se bode neki poprej navelicol ? NaS natucstui*.. ki skoro vcdno potujo mej Tr-stom in Dunajem, bc je vferaj zopet odpeljal na Du-naji k pogrebu nadvojvode Vronca Karla. V Nabrcilini je pozdiavil italijanakega kraljica Aniadeja, ki je po-toval z enakim natnenoin na Uiiiiaj. Vreuie je pri nas tuko gorko, da mandelji, marelice, breskvo cvetii in da je tudi drugo drevje mocno popje pognalo. Zime letos skoro nij bilo v Trstu. Tam v novembru nekoliko dnevov burje — a uze par mesecev se nijmaino prito^evati ^cz to nad-lcznico in ce burje nij, je v Trstu Se veliko gorkeje, ni'go pa v Gorici. Tako gorkih dnevov v tem casu uze atari ne pamtijo. Samo da nas april ne iznenadi s kako nevihto. Politidni pregled. V dr^avnemzborujeministerskipred-sednik grof Auersperg dne 8 t. m. odgovori! na interpelacijopoljskihposlaucev zarad na TurSkem usmrtenih Poljakov,—da je vlada precej, ko se je vest raznesia, da so Rusi na TurSkcm usmr-tili vec avstrijsko-ogerskiU podlo^uikov, natancno po oblastnijah pozvedavala, ali je kaj resntfnega na tem, pa da se je izkazalo, da so one vesti popolnoma neresnicne. Daljeje odgovori 1 navpra-sanje, ali se misli avstrijska vlada na kongresu. potezati za poljske podloznike v Rusiji, dakon-gres, ki se ima sniti, bode imel samo ta namen, da dolofino uredi orijentalne zadeve. V tem zmislu je vlada razposlala vabiio na kongres; zarad tega bo vsaka druga stvar izkljuLena od posvetovanja. 0 razpravi dr^avnega proracuna za 1. 1879 govori prvi 61anek danaSnje stevilke, V delegacijah je predlo^il groi Andras-sy svojo predlogo o kreditu 60 miljonov in je omenil, da bo morda treba izrednih naredb za varovanje interesov nase monarhije* Da se v tem slucaji zalozijo potrebni izredni stroSki, naj se bode ta kredit porabil. S tem se ne bode tto-polnila in oborozevala nasa armada, ampak skupna vlada dobi pomofcke, s katerimi bo mogla na svojo odgovornost o pravem Casa vse storiti. da hitro porabi kredit za vojskino organizucijo ter obvaruje monarhijo vsake nevarnosti in vsakega iznenadenja. V budgetnem odseku avstrijske delegacije je rekel Andrassy, da ni v naraenuvlade, da bi A\-Etrija Bosno zasedla in da ae pred kongresom tudi mobiliziralo ne bode; vse kar se govori o mobilizactji, je rekel, je izmiSljeno. Da^je jena-8tei na^robno avetro-ogerske intereae ia katere terfctorijalne spremembe se ne smejo terpeti X& skrivni del Andrassyjeve razloibe je ^ekda jako pomenljiv, C e s a r je obiskal na Dunaji nekdanjega jAU nistra grofa Potockega. Isfcega. dne je bil tudi nadvojvoda Albrecht pri Potockem. To je tako nenavaduo, da se sploh misli, da bode Pp-tocki na novo vlado pozvan. -.''"'• R u s k i d v o r je 10. t. m. praznoval rojstni dan carjeviCa Nikolaja, kateremu je car poslal zlat, z dijamauti okinCan mefi z napisom: wZa izvrstno poveUniStvo rugCuskega oddeika.* Kongres je zdaj skoro gotov; sniti ae ima 31. marcija v Berlinu pod predsedniStvom Bismarkovim. Anglezka diplomacija zopet intri-guje, zahtevaje, da ima biti tudi GrSka na kongresu zastopana. Mari nemajo veliko vefie pra-vice Rumunci, Serbi in Cernogorci? j IzBelgradase poroCa, daboda Serbija vsled sklenenega miru poveCana za 1210 kvadrat-nih milj in 250.000 dug. Iz Carigrada se brzojavlja: GrSki pro-stovoljci v Epiru so bili popolnem tepeni; pokoj je zopet narejen.—Mehemet-AH je imenovan za-Casno za vojnega ministra.—. Iz At en pa po-roCajo, da so vstaSi v Macedoniji vzeli Platanos in Rapso, zveze pretrgali med Macedonijo in Te-salijo ter dekretirali pridruzenje z Grfeko. V italijanski zbornici je zopet kriza. Pri volitvi podpredsednikov se niso mogli poslan-ci niti toliko zjediniti, da bi bili dosegH potreb-no veCino. Vsled tega je ininisterstvo odstopilo in Cairoli je prcvzel kraljevo naroCilo, da sestavi novo ininisterstvo. f Nadvojvoda Frmic Karel, ofio naficga ce-sarja, je umcrl na Dunaji v putek dne 9. t. in. po kratkcj bolezni. Cesar in nadvojvoda Karel Ludvig iu Ludvig Viktor so bili od ranega jutra pri bolnem occtu, dokler jo ob 3/4 na I uro, previden se sv. sa-krameuti zdihnil blago duSo. — Rajnki nadvojvoda Be ni nikdar vtikal v javne zadeve, Dunajfianom je bil priljubljen zarad svoje uljudnosti in skromnosti. Vse avstrijsko Casopisje izrazuje 2ivo socutje do visoke vladarske biSe. Fraue Karel Josip, nadvojvoda avstrijski, ro-jen 7. dccembra 1802, je bil tretji sin cesarja Franca I. in Marije Terezije, izmed Slirih sinov cesarja Franca ediui pri zivyenji ostali brat rajnkega cesarja Ferdi-nanda. Ko je ta 2. decembra 1846. cesarsko krono odloiil, je ni maral Franc Karel sprejeti, ampak seje odpovedal na korist svojemu sinu Francu Jozefu. Po-roCen je bil z nadvojvodinjo Sofijo, bavarsko prince-sinjo, ki je pred njim umcrla. Iz tega zakona so 4 sinovi: Franc Jo2ef, cesar avstrijski (rojen 13. av-gusta 1830), nadvojvoda Ferdinand Maks (rojen 6. julija 1832 in nesreCno konCal v Mehiki), nadvojvoda Karel Ludvig (rojen 30. julija 1833) in nadvojvoda Ludvig (rojen 15. maja 1842). Dne 21. oktobra 1885 rojena nadvojvodinja Marija Ana, Karolina je umerla uze 5. febr. 1840. Zarad smrti svojega starega oCeta je bil cesar* * jeviC Rudolf, ki se je mudil na cesarskem dvoru v Berlinu, naglo domov poklican. — Dvorno zalovanje bo trpelo G mesecev. Razne vesti. Pogreb nadvojvoda Franca La?la je bil vCeraj na Dunaji velikansk. Zalostne slovesnosti so se delezili Nj. VeliCanstva cesar in cesarica in vsi udje cesarske rodbine, ital. princ Amadej, princ Leopdld Hohenzollerski, princ Jury Saksonski, princ Aleksan-der Hessenski, vsi udje avstro-ogerskih delegacij, pre.d-sednika obeh driavnih zbornic in vsi drzavni poslanci, skoro vse plerastvo, kardinal Schwarzenberg, nadSkof Haynald, dunajsko stareSinstvo, nad^upan PeStanski z deputacijo, mnogo korporacij in deputacij. Kardinal Kutschker je vodil cerkveni obred. ' Izraz socuiya so objavili Nj. V. naiemu ceaarju vsled zgube preljubljenega oCeta Franca Karia dezelni odbor, mestni zastop in c. k. kmetysko dru-Stvo v Gorici. Cesar je telegrafiCno naroCil triaSkemu gosp. namestniku, naj naznani omonjenim zastdpom, da je z dopadajenjem sprejel njihovo pomilovaiye. Tudi obCinska zastopa Cerviujanski in TeriiSki sta t>b isti priliki po g. namestniku objavila svoje soCutje. „V Isonzo" postane zaCetkom prihodnjega nw-seca drugi dnevnik v Gorici. *Troppo lusso*tza naSo lepo Gorico in |za omejeno Stevilo naroCnikdv, katerin Steje k vtfemu 300. Vsakftkor jepoJrtQvai- nost Isonzovih patronov vse hvale vredna, kajti zrto-vati bo treba mnogo, ce bodo hoteli, kakor so nam stvari znane, trajno konkurencijo delati „Gorizianutt, ali ga celo Izpodriniti. Mestno stareSinstvo je v seji dne 2. t. in. potrdilo nairt olepSav okoli stolne cerkve. StroSki bodo znaSali nad 3000 gold.; prevzv. nadSkof je po-daril v ta namen 1000 gld., cerkev da tudi nekoliko, ostalo se pa nabere po prostovoljnih darilih. Dr. Jona, znani goriSki odvetnik, je po dol-gi, hudi bolezni 63 let star 9. t. m. umerl.— Rajnki je bil lOletzaporedoma mestni stareSina, pri zadojih volitvah pa ni hotel ve6 sprejeti kandidatare; mot je Cutil, da so mu zaiele mo«i pesati. — Dr. J o n a je dolgo let uplivno segal v javne zadeve gori&ega mesta, posebno v presneh mestnega solstva si je nekda mnogo prizadeval. Bil je na&lnik tukajSnje izraelske obCine, predsednik ital. bralnega druStva, in po smrti dr. Risraondo-a tudi predsednik odvetni&e zbornice. V nedeljo popoludne je bil slovesen pogrcb, ka-terega so se deleftli zastopniki vseh oblastnij in ne-katerih drustev se zastavami in velika mnoiiea Ijud'u f Feliks Carli, uiitelj nakobariSkipripravnici, je §e ne 25 let star, pretckli torek 6. t. m. v Tol-minu po dolgi b .lezni v Gospodu zaspal. GoriSko Ijudsko Solstvo je zgubilo v rajnkem odlifino moC, Kobariska pripravnica pa zares nenadomestljivega u-eitelja. Rajnki se je dolgo let kot sainouk pri-pravljal za uciteljstvo — izSolal se je po tera na go-riskem preparandiji in bil je toko marljiv, da se mu je zares posrecilo preraagati vse tezave ter nabrati si tako bogat zaklad vednosti, da ga je gosp. deielni Solski nadzornik sposobnega spoznal za ufcitelja na novi pripravnici v Kobaridu, kder je tako marljivo in uspeSno delovai, in tudi kot neutrudljiv pevovodjato-liko storil za prospeh posvetnega in cerkvenega petja, da si je neminljiv spominek postavil v srcu vseh svo-jih ucenk in ucencev in da bo Kobarid Se dolgo za-loval po blagem mladenieu. Ravno njegovo neumorno delovanje predcgalo je rahle fiziCue moel in za to je moral zalibog veliko prerano utrujen vlecl se k vefi-nemu pocitku. U6itelji na deieli vzgledajte se v vr-lega tovarSa Feliksa t Trgovska zbornica. Volilna koraisija trgov-ske zbornice naznanja, da je iztekla doba, za katero so bill voljt'ni gg, odborniki Edvard Cohn, Andrej Pauletig, Lelio Reggio in Josip Streekel iz vrste tr-govcev, Hektor baron Bitter pi. Zahony in Gavdencij Vitez Tosi iz vrste fabrikantov in gg. Ivan Gasser, rajnki Mai Lenassi, Ivan Paternolli in Aoton Strainz iz vrste obrtuikov. — Volilui iraeniki so v zbornicni pisarnici v pregled razgrnjeni; ugovori proti njem se sprejmejo do 23. t. m. Kraljevi princ ital. Amadej, brat kralja Humberta se je peljal v pondeljek po no& z brzovla-kom skozi Gorieo na Dunaj k pogrebu cesarjevega oLeta Franca Karla. V Nabrezini se mu je poklonil cesarski namestnik baron Pino. — Kralj Humbert je nekda vposebnem pismu do cesarja izrazil svoje gorko aoCutje zarad velike zgube, ki je zadela naso cesar-sko hi§o in tudi kraljica Margerita je pisala v ena-kem zmislu na§i cesarici. S tern da je kraljevi dvor italijanski poslal princa Amadeja k pogrebu, odvrnil je Cast, katero je skazal avstrijski na.lvojvoda Rajnar Italiji pri pogrebu r. kralja Viktorja Emaauela. Obravnave pred porotniki. Dne 11. t. m. proti Jozefu BlaiUc-u od Andreja, rojenemu v Mirni, a bivajocemu v Gorici; zatozenec ima 27 let, jej)2e* njen, Cevljar, in je obdolzen uboja. Sodnija: predseduje Pavelj Sbisa, okr. sodnije predseduik, sodnika sta svetovalea Brusi6 in Poliak, zapisnikar dr. Morpurgo, javni toiitelj drl pravd. namestnik Ganevari. 12. t. m. proti Andreju Fornasaric-u od Joiefa iz Dolnje Vertojbe, 191etuem kmetu; z&toien je zarad uboja. — Sodnija: predseduje svetovalec pi. Gironcoli, sodnika sta svetovalea Brusifi in Poliak, zapisnikar Kircher. Javni to2itelj drzavni pravdnik Urbancia. 13. t. m. zatozenec France Suimelj r. Ste-fena s Trnovega, neo^enjen, kmet, u2e vefikrat zarad tatvine in dr. kaznovan, je obdolzen tatvme iz navade. — Sodnija: Predsednik Sbisa, sodnika Brusic" in Poliak, zapisnikar dr. Morpurgo; javni tozitey driavni pravdnik TJrbancic. Pri prvi porotni obravnavi je bilJosip Bla2i6za-toien, da je na vecer 8. d«cembra 1877 v kremi Mon-teknko v StraCicah se sovra2nim namenom ranil z no-iicem Antona Podgrivec-a imenovanega Mocnik iz Go-rice v levo stegno tako hudo, da je ta vsled tega umerl,— in da je lE.avgusta 1877 v isti kremi previdoma veC-krat lahko ranil Jozefa Ternovec-a. Na stavljena vpraSanja so porotniki BOglasno po-trdili da je Blazlc kriv zlocina uboja in prestopka zo-per teiesno varnost,-vsled iesar je bilobsojen na 6 let trde, poostrene je5e. — Pri drugi obravnavi je bil A. FornazariC nekrivega spoznan in kojzapora onro-S6en. Iz Dtmaja se piSe ,Sl.Nar.a: Nemilaosoda je nam Sloyencem zopet se smrtjo ugrabila enega na§ih najinteligentnejSih rojakov, dr. Peter Roller je denes po noci svojo duso izdihnii. Ranjki, rojen Go-rifian, sin v Gorici zelo ftslane rodovine Roller, ka-tere oce si je v Gorici pridobil mnogo zaslug, §e le 42 let star, je bil vijlji svetovalec pri tukaJSnjej fi-nancnej prokuraturi. Prijatelj Slovanov zel»?l si je vediio primerno sluzbo dobiti v juzuih dezelab. Ker je bil v visjih kregih zavoljo svoje neuraoine delav-nosti jako priljubljen, odprta mu je bila Le lepa ka-riera; izvrsten jurist imei je vsigdar nalog zasto-pati najbolj zamotane pravde, tako se mu jc posrecilo za tukiijSnjo bolnisnico priboriti 200.000 frankov v Milanu, kamor ga je poslal Anan^ni prokurator baron Godl koncem meseca januarja. Raniki se je vrnil u Milana 2. februarja tize nekoliko boleben — bolezen je vsak dan postajala huj»a in denes po noci je unirl na veliko zalost svojih znanccv in prijateljev. Kako je bil ranjki priljubljen in ei&ian, ka/.e to, da so iz visjih iinancnih uradniskili krogov vsak dan po tri-krat dali si porocati o stanji bobzui. Mi Siovenci izgubimo z dr. Kollerp'm gorkfga prijatelja nase do-muvine. Naj mu bode zeinljica lehkat Koliko je konj v Evropi 9 Po zadnjem popi-su poaedujejo posimezne evropske velevlasti konj: Ru-sko 16.1UO.000, Avstrijsko-Ogersko 3.-156.S34. NeinSko 3.352.231, Fiancoriko 2.H82.«51t Angle&ko l/«o2.50«J in Italija 1.11)6.128. C'e se te Stevilke primerjajo s povrsjem doticnih driav. je Angleako v tern oziru prvo, ker §teje na vsak stiijanki kilometer 8 konj, ko iteje NemSko na istem povisji 6, Avstr. Ogersko 51/j,, Fraucosko tudi 5\/o, Italija 4 in Uusk»» sanio H kouje. Ce primerjaino pa Steviio konj s prebivatstvotn, pride na 1000 oseb: ua Ruskem 227 konj, na Avstro-O-gerskem 103, naAngleskemb3, na NemSkem 81, na Francoskem 80 in v Italiji 45. Vabilo. Podpisani odbor vljudno vabi vse gg. drult-venike vinorejskega dru§tva za Brda k Ictnemu obdnemu zboru, ki bo 21. marcija to6no ob 10, uri predp. v prostorih goriSke Citalnice. Na dnevnem redu bo: 1. Porociio o dru§tvenem delovawji. 2. DrnStveni raLunt. >^^ 3. Dolo^iter razdelitve bilf in sadnih drev^-s 4. Razgovor o nacertu za drustveno delovatyKl v prihodiijem letu. 5. Posaiaezni predlogi drustvenikov. 6. Volitev enega odbornika. Odbor vinorejskega drustva za Brda. Predsednik POV§E. izdavatelj in < (tenanilo. Jemljem si east slavnemu ob6instvu nazna--niti, da se pri podpisanemu nahaja bogata zalo-ga voska, sve6 in tar5 iz slavnoznane tovarne Beali Ga\azzi-a v Benetkah. Bila je odlikova-na od cesarja avstrijskega, Franciska Jozel'a, od kralja bavarskega, Maksimiliana II., od kraija pruskega, Friderika Viljelma in od timrlega fran-coskega cesarja, Hapoleona III. Obdarovana je bila pri razstavi v Londonu I. 1862, pri obert-nijski razstavi v Parmi, pri razstavi v Turinn, v Milanu, v Luki in slednjiS pri razstavi v Filadelfiji. Gg. narofinikom se bo postreglo z vso skerb-ljivostjo in natan6nostjo in prav ugodno ceno. Cena je: I. versta 2 gl. 40 sold. H. „ 2 , 20 . Podpisani se tedaj zanaia, da bo v krat-kem pocasten s prav obilnimi narocili. Jakob Falla v Eorminu. Kupuje se staro Mezo in zlom- _ Ijeno ielezje v Batujskih fuzinah in 4 I v Gorici pri Karlu Mulicii. Stev. 93. Razpis uditeljskili sluieb. V4tem solskem okraji se razpisnjejo nditeljske sluibe enorazrednic v iolsk. obCinah III. pla-cilne vrste: v Brestovici, Gorjanskem, Rodikn in v Stjakn. — Dohodki teh sluzeb so dolodii v dez. sol-skih postavah 10. marcija 1870 in 16. oktobra 1875. — USitelj v Gorjanskem bode vilval tudi osebno doklado let. for. 50. — I*rosi!ci naj vloiijo svoje proSnje previde-ne % dokazom uciteljske sposobnonti naj dalje do 15, aprila t. i. pri dotiL*nib kraj. lolskih svetih. — Prosilci, ki ne sMijo v tern okraji, naj prosijo po njem predstavljenih lolskih oblastih, — C. k. okrajni lolski svet v Selani 1. marcija 1878. „PRIIIC1MA UKUPOllLA.^ NOVO! NOVO! NOVO! STnii. *i!ir« «¦ iUi* U pr»v«(* , rfKEIIUOJKKi.A % otl*n«Jo **dau bele tauj tr n« ««m*Bjm x n^clrarim ««ki> irtnfm ,<'SiiB*»ri>br#m*1 k»-t«ro po.laac rumtmt nit p{» wttoiidnetm r»hti lit Je n*i« t>I»fo il»t>i> Titnu, oi.ri m» d» .>»t«tj2 bolo, .,2 „ »iiic. . „ I'Mli l;2 .. nn/tv . ., '-' -I Teh 27 ki>*(it »• ttvtii Ubko ri»k p«*i-»|S „ HiC.ie . ,, .:> I»rj, aei p» f.l »kun«i k-.» k.mpSttni I /»jcm«T«t ... „¦ :.'#l »i>r*itevr!l*s«ntf'J ••luli tmh'sv.j t iHr* /.« iTtkih'i . „ ".:> t, i.aJbUJnik'iT /* «../* tt.l. 1 V) i JAK»> KI.EUAMW u»R.i»«« *tai z enirn djcitium i»tiiii{<> »r<»I:(irr)« |t.i»«.l*; I i l»t. p»»k«# treb tf buj«t in <; v.ii. i a*m*«o 22 gld. za saroo i» r!. Kr,.u.nou KKKUKltSfc /.Y.l'Si. I;«K! (• < k, kovn»g« urcJa pu-gkuicne, ttttniiiu r<;tf'.i!ir«ne in toriin lfli»"« • ;j!«tnliu p!,r»«l*i!0», t »re»>. citiD'itrrt* * nerjjj.t nam. |{i, 12 «atno fl.S V* „ ,, k . t „ r«m',3(.t.r-ura • krut. otaklitm tnarij* »« 1"! !!*"'." *¦ *';'•* l rin.'r. i Urct kya.'*» nan. fl. 31 i»m:i el. V, '»\ «" «»«nl «•«, Wmljerae urne variiia mj |{M. •.;-'> «Ii» fi:t, 7. . Najnovejsa apecijalitcta! PHnovtr lampe, ki si- prenasajo, n,„^ ,«.,>, t>r*t >ui, (tan. U) in ht*t ciEinlrat 4 aparaeom v;rd |i,nit»v!j»j.; U'lko n» ttutr, a!i i.!if4,ijo na till, all na po>i-utraj.jo. litAituta za v»«kc({ft in /,» v»«ki krajr L.np. « u. ««... W#. 4. V , |1(iif pJ|n< .., fcr VtiUiK Mtf %t " " l*i't«:r»p 1 " 4.'.'."i' ,m* l*,nl'« f*1''!". *« *»»ki i-mt»n» Lepftl plaiiu-n kakor pri pn*nmKo%em plinu, r»0,,/,) n-m'Jl oil p^trollju. Ohttrna CKBlkn {mUIjnuiu /A*cmiJ, l't»|{.i i<» le proti pUt:iiu all piitinam poT/ietjjj. I»,j)»iv* «c sASIi» pr» lilxpoictlittii^ I Jottollieini, Wien, Margarethenstrasse 13. haailo. Kddr zeli dobrega, zvedenega in skuienega oskerbnikio dobiti in muizroCiti oskerbovanje hi§ ali druzegi\ enakega premoienja, ravno tako tndi za nadomesf.ovanje, naj se oberne do opravni-Stva tega Mi& ali do podpisanega urednika. M^^'^^-i^^hi'^f )pi>vy i% fry* Xijznanilo. Primerne jel^i in pijace izbirati ^e zadeva prav velike vaznosti posebno tarn, kjer se vsa-ka neprevidnost vv tern obziru pokaie, kadar prebavanje ne gre po navadnem pravilu. Ako se to zanemari, nastancio dolgotrajne ^elodcne bolezni. \ Ker se take neprevidnosti ttidi pri najveel pazljivosti ne dajo popolnoma odstraniti, se nam zdi primerno opozoriti na neko od vseh strani poterjeno sredstvo. To je ilr. MUller-jev, lift Dunajir sodnijsko preiskovani, tako imenovanl Praeservativ-Balsam, iu se posebno priporoca proti kerdn, ki delovanje ^elodca vredi, vsako akutno in kronicuo vnetje v zelodcu in crevah odstrani, metanje, driskOj zlatcnico itd, naglo ozdravi. i Edor se po morji vozi, je za-nj ta balsam vsega priporoSevanja vreden, ker odstrani nag-neye k morski bolezni. Laboratorij in centralni depot Ma raMpo§i<-Ijanje: J. a. Miller, lekarnkar Kronstadt, Siebenburgen. V Gorici edino nahaja se pri lekarnicarju Pontoui-u v KaStelu, v MeH pri A. F» Gott-hardt et Comp. mmj A»T(0 ^BUi^I, — Ti#«: MAtoCr ? (forMi'