V Celju, dne 4. maja 1911. Št. 18. Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (do-pisi, reklamacije, vprašanjaitd.) je pošiljati na naslov: MMaroi*(il Lis«" m Celju. — Reklamacije eo poštnine proste. — Uredništvo: Scbillerjeva oesta štev. 3. „Narodni List" stane za oelo leto 4 K, za pol leta 9 K, za > Četrt leta 1 K. Za Amerik« in druge dežele rl pot ogrskim ponarejenim vinom v naše dežele. 4. Dr. Korošec se da lahko drago zavarovati, ker so mu ljudje pripomogli do bogastva. 5. Dr. Korošec se vozi po železnicah brezplačno, drugi pa morajo še dražje plačevati kakor prej. Torej ravno nasprotno od tega je delal, kar ie obljubil! In tak ni za kmečkega poslanca. Korošec in delavci. Preprost delavec nam piše: Korošec se vedno dobrika nam delavcem tedaj, kadar nas rabi, drugače pa je vedno proti nam. Korošec je bil vedno za draginjo. Ko je glasoval za visok davek na sladkor, je rekel, da ubogi ljudje ne rabijo sladkorja. Tu je pokazal, da ne ve, da se pri zdajšnji draginji preživljamo ubogi ljudje, posefonu pa naši otroci, mnogo s kavo. Kava zajutrek, kava večerja. Tudi za davek na pivo je glasoval. Vina Si že človek itak ne more kupiti, zdaj'pa še naj bo pivo dražje! Seveda tak gospod, ki ima vsak dan po 20 kron kot poslanec in še druge dohodke, že lahko plača. Kako se pa nam godi, o tem se mu še sanjalo ni! Na shodu v Kalobju je dr. Korošec naravnost besno hujskal zop|r šentjursko mlekarno. Takšna je njegova ljubezen do naprav, ki prinašajo kmetu dobiček. Plačilo mu ne izostane. Sejmov ni treba, tako je govoril dr. Korošeč nu shodu v Št. Jurju ob j. žel., češ saj imamo v Mariboru zadrugo za vnoVčevanje živine. Tako torej! Sejmi, katerih kmetje-živinorejci že komaj zopet pričakujejo, So po dr. KoroŠčevem mnenju nepotrebni. Lep zagovornik kmečkih koristi je ta kandidat »kmečke« zveze tir. Korošec. Kmetje-živinorejci* dr. Korošec pravi na shodih, da so sejmi nepotrebni. Le volite ga, sai Vam bo on brez sejmov polnil žepe!!!!! »Na zrak so postavili« klerikalni zborovalci v Opoki pri Štorah šentjurskega kmeta Zvižaja, ki se je na shodu izjavil za Robleka. Tako postopajo na dr. Koroščevih shodih s kmeti-volilci! V Opoki pri Štorah je moral Korošec iti zborovat pod kozolec, ker so mu notranje prostore delavci zasedli. To je tista Koroščeva »zmagonos-na« pot po okraju! Iz Polzele. Te dni smo imeli nekateri priliko videti mešetarja g. dr. Korošca na Polzeli. To člo-veče leta po Savinski dolini, kakor zgubljena ovca in mešetari sam za sebe, kakor najhujši konjski mešetar. Po mojem mnenju pač tako početje ne daje ugleda njemu kot katoliškemu duhovniku, kot doktorju svetega pisma, kot deželnemu poslancu in kot kandidatu za državni zbor. Če misli dr. Korošec na ta način priti do mandata savinskih kmetov, se zelo moti. Pač pa bi vprašali mi dr. svetega pisma, ali se mogoče ne upa javno nastopiti, negu da v zakotnih sobah v gostilnah, farovžih itd. poizveduje o dotičnem kraju? In to celo s takšnim človekom, katerega se vsak značajen poštenjak izogiblje, ter ga na Polzeli v splošnem nazivljejo ljubitelja nočnih — vil. S tem človekom se za enkrat. ne bavimo več, ter se vrnimo k stvari nazaj. Ce bode dr. Korošec prišel javno pred nas volilce, vprašali ga bodemo, kdo ga je postavil za kandidata nam savinskim kmetom? Mi volilci celjsko-vranskega okraja si sami izbiramo kandidata: zato smo sklicali na velikonočni pondeljek javni shod v Žalcu. Zastopane so bile vse občine v tem okraju, bilo nas je nad 600 volilcev. Naš dosedanji državni poslanec nam je razodel svoje delovanje v državnem zboru, uspehe, ovire itd., kar je že itak opisal »Nar. List«. Zahvalil se je svojim volilcem za njihovo naklonjenost, s katero so mu vedno stali ob strani, s katero so ga pred štirimi leti tako častno izvolili svojim zastopnikom. Oddajal nam je mandat nazaj, kakoršnega je prejel, čistega in neomadeže-vanega. To je bil shod, kakoršnega Vi, gospodine dr. Korošec, ne bodete nikdar dosegli. Tam smo si izbrali sami kandidata iz svoje srede, m&ža, kateri je in^živi med nami, moža, kateri pozna naše težnje, moža, katerega vsi poznamo kot poštenjaka, sokmetovalca-hmeljarja, kateremu smo pred štirimi leti pripomogli do tako sijajne zmage, moža, kateri nas je tako požrtvovalno zastopal v državnem zboru, posebno nas hmeljarje, kateri bi bridko občutili, ako ne bi imeli tam na pristojnem mestu požrtvovalnega dosedanjega državnega poslanca g. Robleka. — Našo prošnjo, naj pVevzame zopet kandidaturo, je odklanjal, češ, da iz gotovih ozirov tega prevzeti nikakor ne more. Torej ni se nam vsiljeval, kakor mešetar dr. Korošec, ampak volilci celega okraja smo ga prisilili, da je moral pre- vzeti kandidaturo. Šlo je od ust do ust po čeli veliki dvorani: g. Roblek mora biti zopet naš poslanec'in nihče drugi. Videč naklonjenost in zaupanje svojih volilcev, je g. Roblek prevzel kandidaturo. Kajti ljudski glas je božji glas. Tako je kandidat nas savinskih kmetov g. Roblek, posestnik v Žalcu, in nihče drugi. Poglejmo si pa kondidata, mešetarja dr Korošca. Kdo je pa njega postavil za kandidata savinskim kmetom? Mi polzelski posestniki smo bili v velikem številu zastopani na javnem shodu v Žalcu, dočim sta na zaupnem shodu takozvane kmečke, v resnici duhovniške zveze v Celju bila iz Polzele samo župnik in mežnar. Taki ljudje naj bi nam prebujeriim savinskim kmetom postavljali kandidate? Nikdar ne. Mi ostanemo, kakor smo bili. Priporočali bi samo dr. Korošcu, naj se nikar veliko z nami ne igra. kajti se mu zna zgoditi, če pride k nam, kakor pred štirimi leti dr. Povaleju. —■ Dr. Korošec, svetujemo Vam, ostanite tam, kjer ste dosedaj bili, v Vašem okraju, če so Vam pa tla prevroča in Vas ne marajo ter nič več ne dajo na Vaše sladke besede in prazne roke, potem pa je boljše, da se umaknete s političnega polja. — Ako Vas ti ne marajo, ki prihajajo v jesen k nam Savinčanom hmeli obirat in ki so večinoma vsi iz Vašega bivšega okraja, naj bi Vas mi zavedni kmetje v celj-ske-vranskem okraju volili? Ne, nikakor in nikdar ne. Vas naj le volijo mežnarji, organisti in ljubitelji nočnih — vil. Mi pa, zavedni kmetje, oddamo svoje glasove dne 13. junija vsi kot en mož našemu kmet-skemu kandidatu g. Robleku, posestniku v Žalcu. Kajti g. Roblek je naš kandidat in nihče drugi. Ven so jih začeli metati, namreč klerikalni čuki napredne volilce s. Koroščevih shodov. Tako se je zgodilo zadnjo nedeljo v Št. Jurju ob j. žel. ih v Opoki pri Štorah. Pa ne morda zaradi razgrajanja, ampak ker sta dotična mirno in stvarno govorila za napredno stvar in za Robleka. »Straža« s ponosom pripoveduje, kako sta »ven frčala«, še prednu sta prav začela govoriti. Dr. Korošcu povemo samo to, da se bo tako postopanje njegovih Čukov na njem bridko maščevalo. Savinčani, pozor! Iz Št. Jurja ob juž. žel. »Delati nemir in zmešnjave, je najsvetejše sredstvo do zmage«, to je geslo, po katerem misli »učitelj miru« kaplan dr. Korošec zasesti poslanski stolec g. Robleka. Priredil si je shod »izvoljenih« v Št. Jurju v dičnem katoliškem domu, kjer je kat z loparjem udrihal po vsem, kar se upa malo s svojo glavo misliti. Na poti mu je bil dr. Ploj, ljubljanski Hribar, seveda najbolj je zabavljal čez našega kandidata bivšega našega poslanca g. Robleka. Rekel je med drugim, kako klerikalci s svojimi podjetji vzorno gospodarijo (saj se poznamo!!) in da liberalci nič ne delajo, se ne brigajo za ljudski blagor in če kako podjetne- tadi ustanovijo, da v kratkem falira. Napadal je predvsem našo mlekarno, da ima bojda 30.000 K dolga, da slabo gospodari. Oglasil se je tudi en drugače misleči in je povedal, da so kmetje, po večini tudi klerikalni kmetje, dobili iz naše mlekarne marsikateri stotak in so vsi pametni veseli, da so se našli v Št. Jurju enkrat ljudje, ki so ustanovili enkrat mlekarno nc samo na papirju (kakor klerikalci že dvakrat!), ampak da ista tudi deluje v korist vseh svojih članov. Stavba in uredba mlekarne je res stala lepe tisočake, je pa Vendar nekaj tukaj; mlekarna že posluje prav dobro četrto leto in se obrestuje, kakor se je še tudi vsakemu članu izplačalo, kolikor je imel dobiti za mleko, redno in natančno. Iz nič je Bog svet ustvaril, a tako poslopje in toliko strojev nabaviti se pa ne da iz nič. Gospodari se z mlekarno prav dobro, obresti se redno plačujejo in izkazujejo mesečni izkazi lep čisti dobiček. Mlekarna vživa zaupanje med člani, ker je edino društvo v Št. Juriju, od katerega dobivajo člani denar. V letu 1910. se je izplačalo K 24.416.60 za mleko, in že letos od prosinca do konca aprila K 7952.06; ako se pomisli, da dobivajo ta denar po veliki večini le mali posestniki, je podjetje »Jubilejna mlekarna« velika dobrota za celi okoliš. S hujskanjem proti mlekarni je pokazal dr. Korošec nevoščljivost, da bi kmetje prejemali dohodke iz mlekarstva, ko mora vendar že iz ten številk vsak videti, da so jako znatni. In takega človeka, ki je zgrešil svoj vzvišeni prvotni poklic kot »namestnik božji in učitelj miru«, naj bi bil nas poslanec! Ne in nikdar ne! Vsakdo, ki voli Korošca, pljuva v lastno skledo, kajti on je nešltetokrat že težko oškodoval kmetijstvo. Navedemo le par slučajev, in vsem se morajo oči odpreti: gla soval je za ogrske nagodbo, ki je naše avstrijsko kmetijstvo grozno oškodovala; prikimal je velikemu posojilu, ki ga je vlada najela za nove ladije in kanone; držal je roke križem, ko je okoli 80 slovenskih občin prosilo za odprtje sejmov, in je hotel vreči volilcem peska v oči, da je šel v ministerstvo, da se sme živino doma prodajati, kar je bilo že itak dovoljeno. Škoda, ki jo trpimo kmetje vsled tega, je neprecenljiva. Za danes samo povemo živinorejcem. Vaš škodljivec je dr. Korošec, ki je držal roke križem, ko so se občine in napredni poslanci trudili za odprtje sejmov, in je mešetaril s svojo zadružno prodajo, ki stremi za tem, da se odpravijo sejmi. V i n o r e j c i : Dr. Korošec je s svojo brezvestno in nerodno obstrukcijo v štajerskem deželnem zboru zavrl cel deželni voz, cela vrsta važnih kmetijskih vprašanj je ostala nerešena, izplačalo se ni niti eno brezobrestno posojilo za obnovljenje vinogradov. S svojo obstrukcijo je le celo deželo hudo oškodoval, za Slovence pa ni ničesar niti v narodnem, še manj pa v gospodarskem oziru dosegel. In tak človek naj bi bil poslanec vinorejcev? Ne in nikdar ne! Hm e-1 j a r j i : Dobro Vam bo še v spominu, kako je dr. Korošec hvalil hmeljsko provenijenčno postavo, ki Vas ie hudo zadela, in se je le na prizadevanje aič-nega delavnega poslanca Robleka z naknadnimi določbami spremenila v Vašo korist. Čas je sedaj, da Obračunate z dr. Korošcem, in dajte na dan 13. juri. vsi, glasove svojemu rojaku, stanovskemu tovarišu, kmetovalcu g. Franc Robleku. Dan 13. jun. naj bo obsodba dr. Korošca! Iz Petrovč. Roblek bo naš poslanec! Če potrebujemo kako pomoč od poslanca, tedaj Robleka vsaj najdemo, ker vemo, kje je doma. Kje bomo pa Korošca iskali? Še škof ne ve, kje vse se klati njegov »zauber« kaplan. Korošec hoče biti le zato poslanec, da bi ga vsi častili in da bi za naše "krvave žulje lahko uganjal po svetu svoje burke! Za nas kmete mu je le tedaj mar, kadar so volitve. Tedaj je vedno »vera« v nevarnosti. V resnici pa je v nevarnosti samo njegova čast in pa — žep! Korošec in hmelj. Korošec pozna malo hmelj šele od tedaj, ko je začel nemir sejati po naši lepi Savinjski dolini. Prej ga je poznal samo v pivu. — Ko je prvokrat videl hmeljsko rastlino, je bojda v vozu vzkliknil: »Joj, kako visok fižol je to!« — Zato je pa tudi glasoval za tisto postavo, ki ie za nas savinjske hmeljarje tako škodljiva. Pa tudi za večji davek na pivo je glasoval. In tak človek se upa vsiljevati Savinjski dolini! »Ponosna Savinjska dolina« piše sedaj v Slov. Gospodarju. Ponosna je bjla res naša lepa dolina tedaj, ko nam je hotel Korošec vsiliti financarja, pa smo ga napodili. In ponosna bo spet, ko bomo napodili tudi Korošca. Št. Peter v Savinjski dolini. Naša kmečka zveza pa ima nas kmete res samo za norca. Za deželni zbor so nam postavili tisti gospodi, ki pravijo, da so kmečka zveza, za poslanca našega Terglava. Res smo izvolili Terglava. Zdaj pa vidimo, da so nam gospodi dali Terglava samo za to, da bi nas pridobili za — Korošca. Za Gradec je bil Ter-glav dober, za Dunaj pa ne! Tja bi rad šel Korošec sam, ker je tam več »šihtov« in so boljše plačani! Mi pa mislimo: če je Terglav za Gradec dober, bi bil tudi za Dunaj, saj ni na Dunaju nič bolj težko ko v Gradcu. Terglava bi še volili, doktorja Korošca pa nikdar! Za norca se res ne damo imeti. Zato svetujemo vsem: volimo Robleka! Iz Savinjske doline. Kaj hoče dohtar Korošec pri nas? Poslanec mora vendar poznati kraje, ki jih zastopa. Zato bi naj bil Korošec, če že mora biti poslanec, za tiste kraje poslanec, kjer je doma in ki jih dobro pozna. Pa tam bojda ljudje Korošca preveč poznajo! Kdor hoče koga opehariti, pa mora iti drugam, kjer ga še ne poznajo! Zdaj je zastopal Korošec drugi okraj. Zakaj pa tam ne ostane? Ker je ljudem pri zadnjih volitvah mnogo obljuboval — storil pa nič. Tam so ga pač siti! Zato se prestavlja iz okraja v okraj. Mi pa pravimo, da še hlapec ni mnogo vreden, ki preveč menjuje službe. -Veste, gosp. Korošec, pregovor pravi: goste službe redke suknje! Korošec prireja shode. Navadno ima v kakem važnem volilnem kraju pridigo in mašo, da pripravi ljudi na politični shod. Če to ni zloraba cerkve, tedaj ne vemo, kaj je. Kako-li more zvesto opraviti' službo Bogu, ko mu rojijo samo misli na shod pu glavi? Ako je Korošcu res kaj za službo božjo, naj pusti politiko in naj služi samo Bogu, kakor je prisegal! (Op. uredn.: Sicer nam pa poročajo iz Št. Jurja, da se je tam dr. Korošec celo tercijalkam zameril, ker je mašo v par minutah »skup zmetal«.) Korošec v Celju. Korošec je silno ošaben človek. Zadnjič je bil nekoč v Celju, pa se je na kolodvoru obnašal kakor kak petelin na gnojišču. Napihoval se je kakor žaba in sukal po eni peti, da bi ja vsak videl, da je to najbolj »odlični« naš poslanec. V katekizmu pa stoji, da mora biti pravi kristjan ponižen. Gospod Korošec, učite nas z lepim zgledom prave vere in ne smešite se pred svetom. Kdor previsoko leta, lahko globoko pade! Na naslov celjskega okrajnega šolskega sveta! Ali mu je znano, da je župnik J. Čemažar v Teharju dne 28. aprila 1.1. med poukom veronauka delil med šolarje za njih očete-volilce listke s sledečo vsebino: »Prihodnjo nedeljo popoldne ob 4. uri bode imel dr. Korošec volilni shod na Opoki pri Sitarju. Pridite in pripeljite sosede! J. Čemažar, župnik.«? Kaj misli si. okrajni šolski svet tozadevno ukreniti? Brežic«- Sanica-£a$Ko. Dr. Vekoslav Kukovec, deželni poslanec, Celje. Iz Zidanega mosta nam poročajo o volilnem gibanju z dne 30 aprila: Ljudstvo je pri nas naravnost divje proti dr. Benkoviču, ki lazi že 2 dni pu hribih okrog Zidanega mosta od hiše do hiše. Včeraj se je mudil v Loki. Ravno ko se je Benkovič skušal prikupiti gostilničarju Zelezniku, so se spla-šili vsled prihajajočega hrvaškega vlaka njegovemu vozniku Savincu jz Radeč konji. Prevrnili so voz in povozili. Savinca. Težok ranjenega so ga pripeljali k zdravniku dr. Homanu, ki mu je moral na več mestih rane zašiti. Shod zaupnikov v Brežicah. Dr. Tekoslav Kukovec — kandidat naprednih kmetov. Minulo nedeljo so se zbrali v mnogobrojnem številu zaupniki kmečkega in delavskega prebivalstva v sodnih okrajih Brežice, Sevnica in Laški trg, da si postavijo kandidata za državnozborske volitve, moža, ki bi bil sposoben volilni okraj uspe- šno zastopati in do katerega bi lahko imelo ljudstvo neomejeno zaupanje. Da si dosedanji zastopnik tega volilnega okraja ni znal pridobiti pri slovenskem ljudstvu sjroštova-nja in zaupanja, o tem gre samo en glas. Kmetje, ki so 1. 1907. govorili: Benkovič, ta je tič, pravijo ^sedaj: Benkovič je hudič. Njega več; ne volimo. Hočemo drugega. Narodna stranka je ustregla tej želji ;,in dala odličnim možem iz vrst volilcev priliko, da- si poiščejo primernega naslednika dr. Benkoviču. Shod se je vršil pri Volčanšeku na brež. kolodvoru. Otvoril in vodil ga je: g.' dr. Štiker iz Brežic. Poročilo o političnem položaju in o »uspehih« dosedanjega poslanca je podal predsednik narodne stranke in deželni poslanec g. dr. Kukovec. Priobčili smo ga na drugem mestu. Prvi se je potem oglasil k besedi župan največje občine v brežiškem okraju, kmet Ivan Malus. Omenil je, da pravi ljudski poslanec ne pobira samo dijet na Dunaju in uživa najvišjo čast, ki jo more komu podeliti ljudstvo, temveč da stoji v vedni zvezi s svojimi volilci in jim pomaga z besedo in dejanjem. Gospod dr. Kukovec ni doslej zastopal v štajerskem deželnem zboru niti jednega kraja Iz tega volilnega okraja. Vendar pa je rade volje pomaga! kmetom tudi iz tega okraja, kjer je le mogel. Ni pravi kmečki poslanec oni, katerega sicer kmetje izvolijo, najsibo že kmet ali odvetnik, potem pa jih prepusti njihovi usodi ali pa jih celo oškoduje -temveč kmečki poslanec je oni, ki za kmete tudi \ resnici kaj stori. In dr. Kukovec se ni le zavzel za uravnavo Sotle pri Gregovcih in Bračni vasi na Bizeljskem, on je tudi pripomogel bizeljski občini do tega, da si je prihranila 80 tisoč kron, katere bi morala plačati po nedolžnem in nepotrebnem za zidavo farovških poslopij. Napravil je tozadevni re-kurz zastonj in šel bizeljskim kmetom z besedo in dejanjem na roko, dobro vedoč, da se nahajajo vsled slabe vinske letine v velikih stiskah. Za to mu bodo Bizeljanci vedno hvaležni. K besedi se je oglasil nadalje urednik Lešničar in kazal na Benkovičeve neuspehe glede sotelske železnice: Poleg dobrot, ki bi jih prinesla ta železnica za vse občine, po katerih bi tekla, za vedno, bi dala tudi premnogim kruha in zaslužka, ko bi se gradila. Benkovič je onemogočil skupno delo Slovencev in Nemcev za to železnico in ustanovil se je poseben slovensko-klerikalni železniški odbor, ki ni doslej za gradnjo železnice ničesar storil. Dež. posl. Jankovič kuje povrh tega glede gradnje te železnice načrte, ki so neizpeljivi. Sedaj je šel glavar kranjske dežele, Benkovičev somišljenik, pl. šuklje in se pogajal glede te železnice z Nemci, Benkovičev železniški odbor je pa popolnoma prezrl. Poslanca, ki bi ne delal resno za sotelsko železnico, okraj ne rabi in zato ne bo volil dr. Ben-koviča. Izpregovoril je tudi upravitelj brežiškega okr. zastopa baron Moscon in slikal z izbranimi besedami lepo nalogo ljudskega poslanca. Dr. Benkovič ni brežiškemu okraju ničesar koristil, za to ga tudi ne bode volil. Kmetje si naj danes izberejo zmožnega človeka za kandidata, ki ga bo tudi on volil. Padle so iz ust več navzočih kmetov ostre besede glede Benkovičevega stališča proti sejmom. Po Benkovičevih shodih hodi po okraju neki škric iz Maribora, ki pripoveduje, da sejmi niso potrebni, ker bodo sedaj vole prodajali in kupovali mariborski kaplani, združeni v nekako zadrugo. Take klerikalne volovske zadruge že poznamo: Ljubljanska gospodarska zveza je tudi pravila kmetom, da bo jim kupovala in prodajala vole — a v resnici jih je kupovala na Madžarskem. Benkovič in kaplani ne bodo prepovedovali kmetom sejmov. Saj so klerikalni poslanci itak glasovali za to, da se na debelo vozi k nam hrvaška živina in razširja razne živinske kuge, ki so napravile kmetom na stotisoče škode. Nastopil je neki Urek iz Globokega in nekako pripovedoval, da kmetom ne sme nikdo' pametne besede reči na shodu, ako ni klerikalni podrepnik in ako ne odobrava počenjanja klerikalnih ljudskih sleparjev. Seveda se je zmešanemu govoričenju vse smejalo. Pribiti pa je treba, da si ta Urek naj-brže ni upal priporočati Benkoviča ali pa se ga je sramoval. Z velikim navdušenjem se je konečno sprejel Malusov predlog, da naj kandidira v tem okraju dež. posl. dr. Vekoslav Kukovec iz Celja. On je dober politik, izvrsten govornik in odkritosrčen prijatelj trpečega kmečkega in delavskega ljudstva. Sedaj pa vsi na delo za njega. Naj zmaga ljudska volja! Iz Jurkloštra. Pri pogrebu g. And. Šmida je bilo tudi zastopano Učiteljstvo iz Planine, iz Jurkloštra z učenci, dalje tukajšnje c. kr. orožništvo, uradništvo grajščin: Jurklošter in Planina, kar je zadnjič menda pomotoma izostalo. — Volilno gibanje se pri nas počasi razvija. Dasi je pri zadnjin volitvah ravno naš kraj Benkoviču veliko pripomogel, ima sedaj tu slabše stališče — vzrok: neizpolnjene obljube. -Saj pa tudi za noben okraj ni tako malo storil, kakor za naš. Pred dvema letoma, ko je naš kraj, zlasti živinorejce, suša tako oškodovala kakor nikjer, smo dobili po izposlovanju Benkoviča komaj borih 400 K podpore, kar je toliko, kakor kapljica vode v požar. Pa še v marsičem ima dr. Benkovič slabo vest. Sliši se, da namerava narediti shod na žegnanje pri Sv. Trojici. Naj se le pripelje v zaprti kočiji, v njej govori ter tako odpelje, če ne, se mu zna slabo goditi. Jevšovar in par drugih ga še dobro poznajo. — Naj se še do- taknem nekoliko tukajšnjega župnika K. Tribnika. Pregovor pravi: Kdor ima masla na glavi, naj ne hodi na solnce. Naš župnik pa svest si svojih velikih grehov, vedno hujska proti miroljubnim ljudem, ki mu niso nikdar storili kaj hudega. Varujte se, gospod župnik, da ne vdarimo po Vas. Kaj bi Vi i,, pr. rekli, če bi obširno objavili dogodek, ki se Vam je pred par leti pripetil na Sv. Trojici, prišedšemu pred altar? Ali pa povest o Vas in Mačkovšku; kako sta skupaj hodila na spoved? Nazadnje tudi lahko, kako dobro znate čardaš plesati, itd. itd., celo knjigo, če hočete. Glejte, da nam ne mine potrpljenje, če ne, bomo s takim glasom prinesli o Vas te vesti, da se bode čulo do Rima. Razumete? Pišece. Pišečki klerikalci pač mislijo, da samo učiteljstvo zna pisati. Revčeki! Imamo mi tudi lepo vrsto mož za sabo, ne samo vi. Pri Vaši stranki imate same brezznačajneže, kateri so bili svoje dni liberalci, dandanes so pa res babam podobni, zato moramo vojsko tako voditi, kakšne imamo sovražnike. Ne mislite si. da smo se ustrašili Vašega dopisa, da bomo utihnili. Vi mislite, da je Vaš dopis podoben kamnu, mi pa regljajočim žabam v mlaki. Gospodje — vse pride na vrsto, samo potrpljenje. Gradiva dovolj. Ja, ja, res težko je pisati dopise v »Slov. Gosp.« Ko bi bil pri kakem sobratu »testament« za pisati, bi več neslo, potem še bi zrastla kakšna hiša. — Čudno je tudi to, da Gerec bo le ozdravel na posluhu. So pač »volitve«, te preženejo vse bolezni, ki jih sicer noben zdravnik ne ozdravi. Možu svetujemo, naj agitira po pameti in naj dobro prej premisli, kaj bo spregovoril, da ne bo imel sitnosti. Ker ž njim imamo še letos precej dela. Gospodu županu na srce polagamo, naj pazi na volilni imenik, da ne bo zopet v farovžu cele noči, kakor je bil ob času deželnozborskih volitev. Oprostite mi, zvezarji, da v resnici na vašem shodu niserri dobro videl, če so bili konji ali — osli; kakor sem videl, tako sem pa poročal v »Narodni list«. Pa zdravo! SloV. Gradec - jVlarettbcrH - Šoštanj-Gornjigrad. Ivan Verdnik, župan, Otiški vrh. Le počasi — medved je še v planini! V »Slov. Gosp.« čitamo neko zahvalo, katero je sklenil gor-njegrajski okrajni zastop bivšemu poslancu dr. Ver-stovšku »za vso skrb in sodelovanje« v korist okraja. Obenem se tega gospoda naproša, naj bi tudi v prihodnje ne odtegnil svoje »vplivne« pomoči okraju. — Cela ta zahvala je maslo mlajšega Turnšeka. Ta gospod je namreč prinesel gornje-grajskemu okr. zastopu vest, da mu je povedal dr. Verstovšek, naj bi prosili pri splošni zavarovalnici v Gradcu proti nezgodam za posojilo 200.000 K, ki bi ga dobili tam po 4X%; ker ima okraj sedaj posojilo po 5%, bi se s tem precej prihranilo. Okrajni zastop je sedaj vložil prošnjo za posojilo, o katerem se še ne ve, če ga tudi dobi; obenem je pa sklenil bobnečo zahvalo Verstovšku, ki posojila — ni izposloval in ga na — njegovo priprošnjo tudi nikdo ne bode dal. Najlepše bo, če bodo preurni gornjegrajski okr. zastopniki s prošnjo in zahvalo pošteno — obsedeli. Sploh pa ne bi bila nobena zasluga, temveč navadna dolžnost Verstovškova, da bi se za lepe desetake nezasluženih dijet malo potrudil za okraj, ki mu je pripomogel do mandata, in ki je glede svojih bremen zares olajšave potreben. Shod y Šmartnem pri Slovenjgradcu. Tudi volilci gornjegrajskega, šoštanjskega, slo-venjgraškega in marnberškega volilnega okraja bodo dne 13. junija obračunih z našimi ošabnimi klerikalnimi hujskači, koristolovci in izdajalci kmečkih interesov! Kljub slabemu vremenu so se zbrali v mnogobrojnem številu zaupniki tega volilnega okraja v nedeljo, dne 30. aprila v kolodvorski restavraciji g. Kaca v Šmartnem pri SiovenJ-gradcu, da izrazijo svojo samostojno kmečko voljo in prepričanje. Zborovanje je otvoril občepriljub-ljeni g. Iv. K a c ter predlagal za predsednika g. Konr. Iršiča iz Mislinje, ki je prosil zastopnika Nar. stranke g. dr. B o ž i č a iz Celja, da poroča o političnem položaju. Med velikim zanimanjem na-glaša g. govornik pred vsem, da moramo v tem okraju četrtič, odkar obstaja Nar. stranka, voliti poslanca. Ker Verstovšekovo poslančevanje sploh ne pride v poštev, si hočemo, kakor zadnjič, tako tudi danes izbrati vrednega naslednika rajnega Ježov-nika, ga pa tudi z vsemi močmi podpirati, da pride v drž. zbor. Govornik se nadalje temeljito bavi z vzroki, ki so nam tako krivično vlado privedli do tega, da je razpustila državni zbor. Ožigosa nesrečno taktiko klerikalnih poslancev, ki so v delegacijah po svojem zastopniku izjavili, da so voljni dovoliti vladi za vojaštvo in vojne ladje celo več nego 500 miljonov, ne glede na to, da bo vlada kmete in delavstvo hotela obremeniti z novimi davki in jih pahniti v še večje siromaštvo. Po svojih klerikalnih zastopnikih so prišli Slovenci ob vso veljavo, ker so se ravno v odločilnih trenotkih popolnoma udali vladi, ki hoče tudi v Avstriji uvesti ogrske in hrvatske razmere. Posrečilo se ji bode to, ako pošljemo v parlament same kimovce. Kaj je Verstovšek storil za svoj volilni okraj? Obljubljal je zlate gradove, a še ga volilci sedaj vprašajo, kaj jim prinaša dobrega, pokazati mora praznts roke. Zato se tudi boji svetlobe. Plazi se od hiše do hiše, od farovža do farovža, od kuharice do ku- harice (Burna veselost in odobravanje), a javno si ne upa nastopiti. Taki poslanci pa morajo izginiti, da se razmere temeljito predrugačijo. Danes bo za to treba izbrati sposobnega moža, zmagati mora prava ljudska volja. — Burno odobravanje je sledilo tem izvajanjem. G. Iršič razloži z izbranimi besedami, zakaj se ravno kmetu dandanes tako slabo godi. Je še premalo poučen o poslančevem delokrogu, premalo se zaveda svojih pravic, zamudi vsled svoje ponižnosti in nesamostojnosti ugodno priliko, da bi poslal v parlament res sposobne zastopnike, katerim bi poslančevanje ne bilo samo molzna krava, ampak kateri bi ga smatrali za resno delo v korist svojih volilcev. Govornik pozna takega moža, ki je že v dosedanjem svojem delokrogu izvršil več nego mu nalaga dolžnost, ta mož je g. Ivan Verdnik p. d'. Podržan na Otiškem vfhu prj Sp. Dravogradu. Njega predlaga v imenu slOVenjgraškega okraja za kandidata. — G. Pahernik iz Vuhreda izjavi v imenu marberškega okraja, da je iskrena želja vseh tamkajšnjih prebivalcev, da kandidira kot pravi kmečki kandidat g. Verdnik. — G. dr. Božič pcVdarja, da je prišlo iz šoštanjskega in gornje-grajskega okraja veliko število izjav, ki splošno tudi Zahtevajo kandidaturo g. Verdnika, ki jim je že znan po raznih shodih. Pri vsaki izjavi so zbo-rovalci z velikim veseljem burno odobravali kandidaturo občepriljubljenega g. Verdnika. Navdušeno pozdravljen nastopi ta in izjavi, da kandidaturo sprejme, dasi se je le težko odločil za to, ker ve, kakšno odgovornost ima dandanes poslanec, ako hoče vestno izvrševati svoje dolžnosti. Stavi se mu vse polno ovir, žalibog najbolj od lastnih rojakov. Vsak stan si izbira tudi iz svoje sredine zastopnike, zakaj' bi si volilci tega okraja ne izvolili sotrpina-kmeta. Pričakuje, da ga bodo vsi z vso močjo podpirali v volilnem boju, da bo zmaga sijajna. Ako zmaga prava kmečka volja, hoče delovati v državnem zboru z vso vnemo in ohraniti poslaniški mandat neomadeževan. G. dr. Božič izrazi v imenu Narodne stranke veselje nad tem, da so s? volilci izbrali za kandidata g. Verdnika. Nar. stranka ga bo z vso vnemo podpirala, dolžnost vseh samostojno mislečih volilcev teh okrajev je tudi; da zastavijo vse svoje moči, da bo zmaga zoper one, ki ne ljubijo jasnosti, sijajna. Po nekaterih vprašanjih na g. kandidata, na katera je spretno odgovarjal, je g. predsednik zaključil ta velepomembni shod, ki pomeni začetek volilnega boja v tem okraju, boja, ki mora pri intenzivnemu delu tudi tukaj dobro stvar privesti ciu zmage. Vseh zavednih, samostojno mislečih volilcev kandidat je g. IVAN VERDNIK veleposestnik In župart v Otfškenr vrhu. Mestna sHtpta. Ivan Rebek; ključavničar v Celju. (Gelje, Laško, Sevnica, Brežice, Šoštanj, Slov. Gradec, Vuzertica, Sobota, Muta, Gortina, Marberg, Zg. Vižinga, Št. Lovrenc nad Mar., Studence, Slov. Bistrica, Konjice, Vitanje, Vojnik, Rog. Slatina, Rogatec, Ormož, Ljutomer.) Laški trg. Zadruga rok. obrti za Laški okraj je imela svoj občni zbor 30. aprila v Trbovljah. Iz poročila se posnema, da ima zadruga 110 članov, 64 pomočnikov in 85 vajencev. Blagajno stanje znaša K 630.99. Med> drugimi raznimi stvarmi se je sklenila ustanovitev podpornega sklada za obolele aH onemogle člane. Povabljeni g. Rebek je v krasnih besedah razložil pomen zveze obrtniških zadrug za Spod. Štajer. Sklenilo se je, pristopiti k snujoči se zVezi. O. Zupane se spominja drž. zborskih volitev, obžaluje, da rte pripada od 38 jugoslov. mandatov nobeden obrtništvu; pač pa pozdravlja, da sta se obe spodnještajerski stranki zjedinili skupno delati za izvolitev g. Rebeka v mestrii skupini; nakar prebere g. Pinterič sledečo r e S;o 1 u c i j o : »Udje obrtniške zadruge za Laški okraj, zbrani na občnem zboru dne 30. aprila v Trbovljah, pozdravljajo kandidaturo g./Rebeka najsrčnejše, ker so si- v svesti, da' je on edini pravi mož, ki je vsestransko zmožen zastopati koristi obrtnika kakor delavca v drž. zboru; Dolžnost vsacega volilca 11. volilne, skupine, ki spoštuje obrtništvo, je, da se udeleži volitve, ne oziraje se na mišljenje. Po Spodnjem Štajerju naj zadoni en klic: Rebek mora biti'naš poslanec!« fmfi ofrajf. Iz Rog. Slatine. Nedavno sem imel opravka v ROg. Slatini. Nedelja je bila in ker je ravno k 10. maši- klenkalo, sem svojo dolžnost opravil in sel v cerkev. Mladi duhovnik, čigar imena nisem mogel zvedeti, je pridigoVal— a na koncu-govora je omenil, da tisti; ki ne bodo pri državnozborskih volitvah klerikalno volili, so tista žival, ki ima štiri noge, sivo obleko in dolga ušesa. Mene kot inozemca volitve v drž. zbor nič ne brigajo, a čudil sem se -kako more kat. duhovnik s sv. mesta volilce tako grdo napadati. Po maši sem se z možmi pogovarjal in ti so rokli: Ta duhovnik, ki nas tako grdo obira; si zasluži ime tište živali, ki ima ščetine, štiri noge in rilec. Ker se mi je ta odgovor jako dopadel — je vreden, da se razzve in razširi/ Iz Žetal. Dne 30. aprila smo imeli čast videti v stari šoli našega bodočega državnega poslanca, in zopet smo za nekaj obljub na boljšem; do dejste\ itak ne pridejo naši poslanci, imeli so pa zato že časa dovolj. Ja ko bi se vse dalo doseči, kar nam je povedal. Pa ti klerikalni poslanci znajo farbati imenitno, namesto da bi z g. dr. Plojem, ki je tako imeniten poslanec kot noben pri tej slavni kmečki zvezi, skupaj delali; povsod ga napadajo in tudi dr. Jankovič ga ni pustil iz spomina, ker baje z g. Rob-lekom ^mečeta polena poslancem kmečke zveze. Povedal nam je tudi, da Korošec kandidira v celjskem okraju zato, da bo podrl zadnji steber liberalizma!? G. kaplan Krajnc je na zadnje še omenil, da bo letos tak volilni boj, kakoršnega do zdaj še ni bilo! Sirota, ali se čuti tako močnega? Tudi kmetske pesti so trde. Ali gospod ek vidi kako strašilo, da bi se z njim tepel? Saj še ni nastavljen dosedaj niti noben protikandidat. Videl si na tem shodu res mnogo ljudi, a odobravali so samo kaplan, Lah in Gašpet, kteri je navzoče s tem pozdravil, da se je pohvalil kot ud pol. društva v Slatini in »velikega« katoliškega društva v stari šoli itd. itd. Bili so tu tudi g. Bele iz Donačke gore, ki pa so bili tokrat s svojim lepim govorom tiho. Amen! Žetale. Katoliško bralno društvo je baje sklenilo, da bo odsihmal opustilo »SI. Gosp.« in ga ne bo več toliko množino dobivalo; rajši bojo baje kupili tistim otrokom ob nedeljah kruha, kateri pridejo v staro šolo dolgega časa naganjat. Ko smo to zvedeli, smo rekli: to je pač modrejša naprava kot toliko hujskajočih listov za mlada srca. Torej le kruha mladim v tej slabi letini, ne pa strupa. Še pač vendar nekaj pametnega stuhtajo modre lehterno. Zerovinci. Tukaj se je vršil v nedeljo dne 30. aprila t. 1. volilni shod klerikalnega kandidata Bren-čiča. Spremljal ga je nadrevizor Pušenjak. Poslušalcev bilo je 35—40. Govor, katerega se je gospod Brenčič na pamet naučil, za naše razmere ni bil prikrojen in radi tega so bili ljudje skrajno nezadovoljni. Sploh se tukaj nikdo ne more preveč vneti za tega gospoda. Iplip Veste moja navada ni, da bi nekaj okrog govorila kar sem samo slišala! Pri v preliiem ekstraktu ,sZeneke livafe' sem se pa sama prepričala, daje najbotjšl1 i n' najzaricc! i ivejši pralhi prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako bžltenje perila. S pralnim ekstraktem ..Žsriska hw«'!a<' naiiiočeno perilo, pere se v poiotfieo krajšem času, bres truda i n popolnoma čisto! Štajerce ttrike. Slovenci! V soboto, dne 6. t', m. se vrši ob t>. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma pogovor glede ustanovitve moške in ženske podružnice »Branibora«. O pomenu tega velevažnega društva govorita g. potovalni učitelj C. M. družbe Iv. Pre-keršek in g. dr. Koderman. K polnoštevilni udeležbi vabi vse c. dame in gospode — Klub naprednih slov. akademikov v Celju-. Planinski sejm v Celju. V nedeljo, dne 7. rriaj-nika se vrši od mnogih strani tako željno pričakovani »Planinski sejm«. Predpriprave so v najboljšem teku ter skoraj že dokončane. Začetek je določen na 4. uro popoldne ter se takrat vrši koncert pomnožene »Celjske narodne- godbe« v veliki dvorani; O 5. uri otvoritev presihajočega studenca. Automatični bufet odpre se ob 6. uri zvečer. Ob 7. uri proizvaja se opereta-enodejanka »V Kocbekovi koči«, ki je prirejena ih uglasbena nalašč za to slavnost. (Brez posebne vstopnine.) Tudi izide slav-nostno-humoristični list' »Planinski šaljivec«, ki prinese med drugim tudi besedilo pesmi, ki se pojfejo v opereti. Ob 9. uri ples v Veliki dvorani. Za razna presenečenja je skrbljeno. — Opozarjamo slavnu občinstvo, da bodo cene jedi itt pijače jako nižke ter se ni treba nikomur bati, da se ga bode izkoriščalo. Vstopnina je tudi jako rtialk, znaša samb 40 vinarjev. Na svidenje torej v nedeljo dne 7. majnika ob 4; uri popoldne v celjskem Narodnem domu. Svetinje. Dne 20. aprila 1.1. se je vršila pod vodstvom c. kr. komisarja dr. Lubeca iž PtUja komisija, ki je definitivno sklenila nadzidavo nadstropja na fa-rovž ter stavbo novih hlevov. Ta sklep je bil sklenjen že pred 3 leti, a je ugovarjalo proti temu okoli 160 posestnikov Svetinjške župnije. Bili so torej poklicani k tej komisiji tudi 4 zastopniki dotičnih, ki'sU ugovarjali. Vsi ugovori in sptemirtjevalni predlogi so bili brez vsakega uspeha. Zidalo se bo in nekaj nad 10.000 K izžemalo se bode iz žepov v pretežni večini v skrajno slabih gmotnih razmerah se nahaja-jočih župljanov. C. g. župnik Bratušek je dognal to, kar je njegov prednik začel. Farani, Vas pa še čakajo marsikateri drugi izdatki, če ne boste poskrbeli, da pridejo v cerkveni konkurenčni odbor možje, ki bodo dovolili le to, kar je delati neobhodno potrebno in kar farani tudi lahko plačajo, ne pa vse, kar se kakemu gospodu poljubi. Da pa se to doseže, treba se pobrigati pri občinskih volitvah. Zvezno trgovino v Celju sta kupila gg. Gori-čar in Leskovšek dne 1. t. m. Znana sta kot solidna, dobra trgovca in bota gotovo vsakomur najboljše postregla. Slovenskemu občinstvu ju toplo priporočamo. Vojaški nabori v Ptuju. Pri vojaških naborih za ptujsko okolico je od okoli 900 fantov potrjenih 240. — Sv. Vid pri Grobelnem. V sredo 26. aprila je odšel naš zvesti organist, kateri je pri nas svojo cerkveno službo že črez tri leta zvesto im redno opravljal. Vsi napredni Šentvidčani smo ga zaradi njegovega mirnega značaja splošno ljubili. Posebno se je bal, da bi bil kdaj razžalil svojega predpostavljenega č. g. župnika, našega dobrega dušnega pastirja. Našim klerikalcem je bil kot trn v peti, ker ni hotel trobiti v njih rog. Zato ga je sovražila cela kaplanova stranka s kaplanom vred. Najbolj se je pa šopirilo neko črno klerikalno človeče iz Vodreža, ki mu pa naš odišli organist nikdar nič žalega storil ni. Daritve božje službe se pri nas brez petja in orgljanja tiho opravljajo. No, Lentek, poprimi se še tega posla! — Mlinarjev Pepček. Iz Noveštilte. Tu je umrl zopet en otrok na škrlatici. — Dne 19. aprila pa je umrla 191etna Ivanka Zagradišnik. — Dne 24. aprila je kruta smrt že znovic kosila po naši fari. Pobrala je kmečkega mladeniča Martina Cernevšeka, brata znanega mladinskega organizatorja Franca Cernevšeka. Martin je bil star šele 21 let in bi moral letos k naboru. Bolehal je že dalje časa na influenci; v zadnjem času pa so mu začele še otekati noge. V pondeljek 24. aprila je še zjutraj in opoldne hodil sem in tje. Pcpoldne so šli drugi na polje, a niso ostali dolgo. Ko pa so se vrnili, so ga našli na klopi pri peči mrtvega. Pokojnik je bil tihega, mirnega značaja, marljiv in vedno le doma. V prostem času je vedno' prebiral knjige, kar je bilo njegovo največje veselje. Njegovi rodbini, osobito njegovemu vrlemu bratu Francu, naše globoko sožalje! Prodaja posestva. Lepo ležeče Šulerjevo posestvo v Grižah i"n deloma tudi v Št. Petru v S. D., sestoječe iz hmeljišč, vinogradov, polj in travnikov, se bo na javni dražbi dne 13. t. m. pri c. kr. sodniji v Celje prodalo. Vadija je treba vložiti 1350 kron. Slovenec na odličnem mestu. Našega štajerskega rojaka g. Jos. Goričarja iz Mozirja je imenoval cesar za voditelja avstro-ogrskega konzulata v San Frančišku v ameriških združenih državah. Družbina šola na Muti je za tri tedhe zaprta radi lahkega slučaja osepnic v hiši. Muški zdravnik dr. Schroder je mislil, da je škrlatica. Prišel jc okraj^-ni zdravnik in konštatiral dobrce. samo TolslovršRo slatino ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guitanj (Koroško). jfrttsffcne in drug? priredita. »Slovensko delavsko podporno društvo v Celju« priredi dne 14. maja pešizlet na Teharje. Odhod od 2. uri popoldne od gostilne »Stadt Graz«. Ob 3. uri veselica s petjem, tamburanjem itd. V slučaju slabega vremena se vrši izlet teden dni pozneje. Iz Celja. Klub napr. slov. akademikov v Celju je sklenil na svojem izvanrednem občnem zboru dne 22. aprila prirediti na predlog tovariša predsednika meseca septembra ali oktobra veliko ljudsko slavnost, na katero že sedaj opozarjamo in prosimo bližnja društva, da se blagovolijo na to ozirati. »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju« je priredil v nedeljo, dne 30. IV. izlet v Laški trg; in sicer je bil to poučni zlet v »Delniško pivovarno«. Radi slabega vremena in blata nismo izle-teli ob levem bregu »Savinje«, kakor smo mamera vali — pač pa smo se pripeljali — 16 izletnikov nas je bilo — na dveh splavih, občuduje krasoto marave, po 1 in pol urni vožnji v Laški trg, kjer smo si ogledali pivovarno: Bodi-izrečena tem potom še enkrat najlepša zahvala^ slavnemu ravnateljstvu za prijazen sprejem in gospodoma razkazovateljema za njihov trud'in veliko prijaznost. Odbor. |f fsbaol.^e A 6w$ G\ Ker se nama ni mogoče posloviti osebno od vseh najinih veleč, gostov, se tem potom iskreno zahvaljujete za dosedanjo naklonje-'■ nost, se priporočave za bodočnost ter kličeve prisrčni: „Z Bogom!" Maribor, l.rhaja 1911. Lojzika in Pepca Leon. Odbor telovadnega društva »Sokol« v Brežicah naznanja, da prirede krški diletantje v nedeljo, dhe 7. maja 1911 v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah gledališko predstavo »Čevljar baron«, burko s petjem v tteh dejanjih. Odbor »Sokola« vabi in prosi, da se p. n. občinstvo te predstave v lepem številu vdeleži od blizu in daleč in sicer točno ob 7. uri zvečer, ker se morajo p. n. diletantje iz Krškega že z enajstim vlakom pO noči odpeljati. S predstavo se ne bode čakalo! Odbor brežiškega Sokola. Iz Ormoža. V nedeljo, 7. dne maja ob 3. uri popoldne se vrši čebelarsko predavanje na šolskem vrtu Ormoške okoliške šole. Predava g. Jurančič, potovalni učitelj za čebelorejo. Čebelarji iz ormoške okolice, udeležite se v prav obilnem številu tega zanimivega predavanja! »Slov. pevsko društvo v Ljutomeru« priredi v nedeljo 7. maja t. 1. v gostilniških prostorih g. Pr. Sever-a v Ljutomeru tombolo. Začetek ob 6. uri zvečer. Čisti dobiček je v poravnavo računa Za novi društveni glasovir. K obilni udeležbi vabi — •odbor. Učiteljsko društvo ta polft. okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dbe 11. maja t. 1. ob 10. uri pri Sv. Duhu. Izven navadnih točk je na dnevnem redu razgovor o letošnjih konferenčnih vprašanjih in volitev delegatov za Zvezino zborovanje. Poletimo vsi na prijazen griček na tovariški sestanek! Odbor. Slov. podp. in izobr. društvo »Domovina« v Gradcu priredi v nedeljo, dne 7. maja t. 1. v dvorani »zum goldenen Stern« (Sparbersbachgasse 65) veliko narodno veselico z gledališko predstavo: »Eno uro doktor«, petjem, tambur&nj&m, plesom in prosto zabavo. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina: pred-kup 60 v, pri blagajni 80 v. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. Batna 92 40-11 ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito, ki hoče odstraniti solnčne pege in zadohiti ter obdržati nožno mehko kožo in belo polt, se nmi va s&mo i Steokent»ferd - lilijnomlečnim milom (znamka Steckenpferd) od Rergmanna & Co., DeČin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah. Nočemo biti nahodni, hripavi, zasliženi, ne kaš-Ijamo, nismo slabi, ne nervozni, ker rabimo Fellei-jev fluid z znamko »Elsa-fluid«. Ducat na poskušnjo franko 5 kron. Imamo dober apetit, zdrav želodec, nobenih slabosti, zato pa Fellerjeve odvajalne ra-barbara-kroglice z znamko »Elsa-kroglice« 6 škatlic franko 4 krone. Dobijo se pri: E. V. Feller v Stubici, Elzin trg 264 (Hrvaško). Antiseptično »Praško domače mazilo« varuje rane pred inefkcijo in vsled tega tudi pred vnetim prisadom; kar povzroči, da celijo brez bolečin, veliko lažje in hitrejše. — Ti učinki so pripomogli, da se je sprejelo »Praško domače zdravilo« med dO-mača zdravila. Glavna zaloga: Lekarna B. Frag-ner, c. kr. dvorni zalagatelj v Pragi. Dobiva se pa tudi v vsaki lekarni. LISTNICA UREDNIŠTVA. Št. Pavel pri Preb.: Zdi se mi, da je to vendar preosebno. S tem ne dosežemo mnogo. Uspeh bo le v pozitivnem delu od osebe do osebe. Na zdar! Loterijske številke. .Gradec, 29. aprila 1911: 21, 51, 57, 47, 3. tj&riaj, „ „ „ 73, 50, 9, 28, 76. Iščem pekarijo dobro idočo, v trgu ali majhnem mestu na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe pod naslovom ,,Pekarija" na upravništvo lista. ni je prišlo. Največja izbira najfinejših možkih, ženskih in otroških šolnjev, ter najcenejša Tudi na obroke. Popravila ceno in točno. Štefdn Strašek, Celje, Kovaška ul. 3. 207 4-3 | Dve sestri, krščanske vere, 21 in 26 let stari, 2 dobro meščansko vzgojeni, inteligentni, razumni-; vsaka z 235.000 kronami gotovine, iščeta brez vsakfega gmotnega interesa Odkritosrčne, dobrosrčne može, vendar ne zdravnika, lekar arja ali odvetnika. — Ne anonimne ponudbe na: ,Postlagerkarte 66, Berlin N. W. 71. ■ ■■ I. ...............'i • - - .~u~I>~MVI_»»_... feniteil Višjega štab. zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito 248 12 1 OLJE ZA SLUH odstrani hitfti in temeljito nastalo g'uhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo Apotheke „Z UR S ON NE", Gradec, JakoHiiniplatz 24. Podpisana Marija Devčnik p. d. Hevka v Sp. BMinji pri Celju izjavljam, da nisem plačnica za noben dolg, ki ga napravi brez moje vednosti kjerkoli moj mož Ivan Devčnik. •Sp. Hudinja, 10. aprila 1911. Marija Devčnik, 212 p. d. Hevka Pozor! Imam kupce za razna posestva. Kdor želi prodati, naj mi naznani obseg, lego in ceno posestva ter oddaljenost od železnice. Vse obširno. Naslov: 246 3-1 Hotel ^Avstrija", Slov. Bistrica. . ---....... Teliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo k 3 80. 229 3-1 Krasna požl&čeria prec. anker ura z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robčtev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 tisnjata denarnica, 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double 'zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je saina tega denarja vredna, stane samo K 3-80. Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej, ftunftjska osrednja razpošiijalnica Ch. Jungwirth, Krakov štev. B 103. NB. če sfe naročioa dva zavoja, se priloži 1 prima-angl. britev. Za neugajajočfe denar nazaj. Lepo posestvo četrt ure od železniške postaje Štore, obstoječe iz 36 oralov zemlje in sicer: 10 oralov gozdov, 10 oralov travnika, 16 oralov »jiv in vinograda s hišo, se po nizki ceni radi gospodarjeve smrti takoj proda. Njive so posejane in gozda sta polna. Poslopij je pet in so v dobrem stanju. — Več se izve pri lastnici Heleni Gajšek, Št. Lovrfene št. 57, pošta Štore. Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalčična ovojka. Pozor: Pristno le v škhtljicah za svalčice pod imenom Jacobi. 243 52-1 Proda se lepo lansko s&HO in Otava in v najem se dajo travniki za tekoče leto. 9. Majdič, paromlin, Celje. 240 3-1 fl SKl mUk IB pfc. ^L^m^* ^^ on m močnih 8K., »onske obleke po 20® m , kambrikaza.ženske q fimh 12 £ zel0 trpežne 17 ® narodne ^Lk. v Cel*u Najizvrstnejše iD najboljše tamburiee izdeluje in razpošilja Prva sisačka tvornica tamburic J. Stjepušin, Slsak Hrvaško, Odlikovan na pariški razstavi 1.1900 in na milanski razstavi leta 1896. Razen tamburic in skladb za tajn-burice ima razna godala, kakor: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike oka-rine itd., za, katera pošlje poseben cenik s slikami. Velik in ilustrovan cenik se pošlje vsakemu franko in zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod naslovom „T a m b u r i c a", ki poleg pouka prinaša tudi krasne tamburaške skladbe in s»ane na leto samo 8 kron. 55 12-6 < w Ul -J t y-V T » • / » '.j A i*t'»». 1,-ff f ^ priredi že mali dodatek „pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v sleherriem gdšpbdinj Ivu. i9b 13.2 Adolf Bursik čevljar v Celju, poieg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vljeno obute«. Proda se lepo posestvo krog 25 oralov, obstoječe iz vinogradov, travnikov, gozdov in njiv; lepo novo poslopje. Vse v najlepšem redu. Cena se izve pri posestniku Fr. Rančigaj, Gotovlje 110 p. Žalec. 939 2-2 Pohištvo lastnega izdelka priporoča MARTIN STOJAM, miz. mojster, Teharje Več kompletnih sob pohištva v zalogi Prevzamejo se vsakovrstna stavbena mizarska dela, kakor tudi oprave za šole in pisarne. 218 4-4 „Za 10 vinarjev liter" najboljšega jabolčnima skoraj jednakega pristnemu vinu, se pripravi samo iz najnovejše iznajdbe „Jablus". Iz „Jablusa" pripravljena pijača izdigne (vre) kakor naravni mošt ter je zdrava in krepilua. 1 zavoj „Jablus" z navodilom 5 kron 30 v. po poštnem povzetju. Prekupci odstotke, zastopniki se iščejo. 215 4-4 Glavno zastopstvo: „Jablus", Podplat, Štaj. 1 lahko zasluži vsakdo v mestu in na deželi, tudi v Cisto malih krajih. Pošljite svoj naslov na do-— pisnici na tvrdko Jakob KSnig, Dunaj VII-733 (Postamt 63). jeve SINGER šivalne stroje kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem —znamenju. ——~ 10 (N Ne dajte se zapeljati po naznanilih, katera nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce, ampak jih proda-. jamo naravnost občinstvu. SINGER Co. Delniška družba za šivalne stroje v Celju, Graška ul. 238 2-2 Kdir želi kupiti po ceni s sedmimi oddelki, iz hrastovega lesa, najbolje ohranjene, naj se oglasi pri gospodu Kari Janic-u v žaicu. Hlev se lahko odda dvema kapcema in sicer enemu trije, drugemu štirje oddelki. Slikar in pleskar prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršaje solidno in po najnižjih cenah. Za mnogobrojna naročila se priporoča Mihael pobrale 1 Celju, Gosposka ulica št. 5. I P°zdravljam Vas v ^ * novem svetu, v nadi, da tudi tam radi pušite cigaretni papir OTTOMANI kot ste ga doma. 244 52-1 t O t t t C C t t C o C t t flaznanilo in priporočilo Naznanjamo s tem, da smo v naši lasti se nahajajočo zalogo blaga, tiskovin in založnik knjig Zvezne trgovine v Celju Rotovška ulica št. I s I. majem t. I. prodali tvrdki Goričar & Leskovšek ir Celju katera bode obrat še nadalje vodila v polnem obsegu pod tvrdko Zvezna trgovina ((joričar & Leskovšek) Zahvaljujemo se pri tej priliki cenj. odjemalcem za nam izkazano zaupanje ter prosimo, da isto ohranite naši naslednici, katero v vsakem oziru najtoplejše, priporočamo. Zvezna trgovina. Cenjenim odjemalcem, vsem uradom, šolam in denarnim zavodom vljudno naznanjamo, da smo s 1. majem t. 1. prevzeli pod tvrdko Zvezna trgovina v Celju Rotovška ulica št. I obstoječo trgovino s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami, knjiga r i itd. ter bodemo isto pod tvrdko Zvezna trgovina ((Joričar & Leskovšek) ( vodili naprej. — Sklicujemo se na poleg stoječe naznanilo ter prosimo, da nam prejšnji tvrdki izkazano zaupanje ohranite tudi zanaprej. , Z odi. spoštovanjem Goričar & Leskovšek. 9 ® O O 9 228 2-2 Kupim kmečko posestvo kakor stoji in leži, tudi gozd. Vsak ponudnik naj ga natančno opiše in pove ceno. Naslov: Eranc Yald, poste restante. 3 močne (N uie čisto nove, blizu kolodvora, se prodajo. Več se izve v uprav-ništvu „Narodnega Lista", Celje. 231 2-2 Sprejme se taKoj učenec 5 primerno solsKo izobrazbo V trgovino z mešanim blagom J05. BoedO V Brežicah. 31 V »suhem vremena zdržijo naši gumijevi fraki za cepljenje trt najmanj 14 dni na. trsu. Zahtevajte vzorec in ceno v Zvezni trgovini v Celju (Gorlčar & Leskovšek). 211 -4 Vsakdo se naj prepriča da je praško domače mazilo y vsaki hiši potrebno. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. IV Razpošilja se vsak dan. "VI 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 4 pušice, za 7 K pa deset pušic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije Pozor na Ime Izdelka, izdelot atelja, oeno in varstveno znamko. Pristno je po 70 v. Glavna zalega B. Fragner, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu" Praga, Mala strana, vooal Nerudove ulice št, 230. Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske. Naznanilo. Vsem cenj. Celjanom in dragim posetnikom Ljubljane iz Štajerske najvljudneje naznanjam, da sem 8 I. majem t. I. prevzel # hotel in restavracijo na južnem kolodvoru v LJubljani ter se vsemu občinstvu najtopleje priporočam za obilni obisk. Jamčim za točno, solidno in dobro postrežbo. Z vsem spoštovanjem 242 21 Ljubljana, 1. maja 1911. AVgUSt Stel2 f. Caic^i toplice s KriaisiKi pol ure od železniške postaje Brežice (Rann) z vozom; pol ure od železniške postaje Dobova peš hoda. Akrathoterma prve vrste, toplote 40—42° R vplivajo eminentno proti protinu, mišični in členski revmi in njih posledičnim boleznini, kakor tudi nevralgiji, kožnim boleznim in ranam, kroničnemu materničnemu vnetju, eksudatu itd. ttatfAtlaitia in knnalički h 3 70 tli nanovo sezidani odgovarjajo vsakim higijeničnim zahtevam. Go- >ianovan}a m gopausm oatgm stilno je prevzel n*vi gostilniear< ki bo skrbel za dobre jedi ^ pijače, tako da bodo tudi v tem ozira gosti zadovoljni. — Kopališki zdravnik je j|j>f M JUfatOVU. Vsa nadaljna pojasnila daje kopališko oskrbništvo toplic, pošta Brežice. -—=- v J Delniška družba pivovarna ,Union4 ^ ft ^ v Spodnji Šiški pri Ljubljani ^...... I v priporoča svoje Izborno marčno p dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. 205 12-4 Graška cesta štev. 45 (gostilna Zaloga v Celju: „ mesto Gradec"). ucS: M M tlflJi'*^iS^m^^^rJt^/^if^ItK Iv. Jax & Sin, LJubljana 12 20 50 Dunajska cesta štev. 17 Priporočata svolo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. pridete v gospodarstva le, č« rabite dobra čas prihranjnjoča orodja, posebiio HegenbartSlOvi izdelki z znamko „lev'' so za Vas nepogrešljivi. 235 5-1 Patentne vile za žetev (Merkur). Na zeleno vejo Zahtevajte zanimive cenike od tvrdke: Franc Hegenfoartli , 1 komad Kunnersdorf pri Schlnkenau (Češko). z zamenjalnimi zobovi Delajo za 6 mož. 150 cm z 31 zobovi 12 kron, 150 „ ,. 40 ,. ' 14 .. Mahs ZabuhošBh krojaški mojster Celje krojaški mojster priporoča svoj 203 12-5 modni salon za gospode in svojo veliko zalogo angleškega blaga l^0*°]"n'čn' m i TT75H1 DaH^U stavbeni in umetni Ključavničar, :f: I * VdO vodovodni instalater rt»ke des A.Thierry in Pregrada faei RohifrscN-Sauerbrunn. Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. » Telefon štey. 48. Ogrske pdttne hranilnice račun št. 26.283. Pleapna je v Celju, ftotov&ke ulice it. 12 0 © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od a.—12. upe • © © dopoldne. © © © 25 61-17 U »a PT hpanilne vloge od vsakega, je £lan zadruge alf vite in jih obrestuje po registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju od sto (5%) Hpanilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obpestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Zuezna tiskarna o Celju Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa tieprečitane v koš. Sle-ftetiii, ki f6 Upošteva ih tfeltije dosledno v tem smislu, zamore Vsak čas fačunati »a dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oMru izvršiti nartičilo ški-ajno natančno M ž natoenu poirebtaim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju modeme tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena % modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotišnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — " Naročila izvršuje točno in solidno. — Gene nizke. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po IV 41/g0/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za pori navedene okraje. --- ■f^osedaj je dovolila za dijaške ustanove V 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole II.I00 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, ^skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hpanilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi Se pretrgalo obrestovanje. ===== Slovenci, vlagajte v Jil hratliltliffl svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar naiafate denar xa mladoletne utoimiiiu a|j yarovance in zahtevajte pri sodiščih, .v^. . . , A da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v ]UZnQ5ia]u?tyO RraMinlCO. 204 —4 Lastnik u 'imatelj: Narodna založba v Celju < <'fciv.ii)i urednik Vek os lav Spindler. Tisk Zvezne tiskarne v Celiu. Slikar i> plcsHar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za Innogobrojna naročila. Sprejme takoj več pomočnikov. Diktor Beuc, Celje 59 Graška cesta šteu. 8. 49-Naj boljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg nelefinega, snežnobelega, pulje- I vega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14.70, 17"80 in 21-—; zglavniki 90 cm' dolgi, 70 cm širok K 4'50, 5"20, 5'70; podpornica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 141 -8 S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko. 0 1 > 11 o o o I) o (I <) (I I) o o o o o o o 0 1 > o o o o o 0 < ► < I I) < > < > 1 > I) (> 11 o 11 (> < I < > Veletrgovina s špecerijskim blagom in,-z deželnimi pridelki Ant. Kolenc, Celje Graška cesta 22 in Narodni dom. Prazen je izgovor, Jk^tffi ker Vam nudi domaČa, zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagem, tako da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom. — Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. 23 28-17 V zalogi imam vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in drugih pridelkov. Ia Zabukovški premog ponudim po K 2-10 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola, orehov itd. ter rabljene soljnate in druge vreče, petrolejske in oljnate sode. Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. Ljudevit Bornih —— puškar —— v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od mene preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! 6i 5210 88 Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske ia lovske čevije. Izdeluje se po meii v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-12 »MssBOMHa Trgovina s papirjem, pisalnim ln risalnim orodjem »■■■■■n | Goričar & Leskovšek, Celje, K""68 ! S _ _ A_ —__. ,_______ .... ^ ........Lastna zalogašolskih ln vsen tiskovin za urade. 1«*.»»*« Na debelo. 33550-16 Na drobno • i lamuam i | j Največja trgovina in velikanski! zaloga ur, zlatnine, srebrnine, i ? S/o i V6lig' uhanov'. zaP°nk> priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. ] Sj " ^ " ZO Ženine in nCVCStiGC P010fine zlate Prstane ter ženitovanjska darila jj pj, ■ J!--vse po ir1 najnižjih cenah, "ph J ! 2 i ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov L t. d. jjj < 5i 46 50-16 Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! g 2. h\ i*. Salmič, Celje, Nar. dom. jI Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Svoji k 8yojim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo ee v sodčkih in steklenicah. 62-m Pri gnojenju travnikov, deteljišč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 401» kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata s Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ,,MERKUR", P. Majdič V Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75-46-13 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih ebrestuje po 4 V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahkoTpoljubno razpolagajo s čeki 0 svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 67 49.15 , Posojilnico v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo 1 v lastni hiši »Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K j Prva južnoštajerska vinarska zadruga Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z 0. z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. 44 50-16 Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikamifje lis 25-8 Jlustrovani tednik" ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le Kfl'80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: Jlustrovani tednik", Ljubljana. SOOOkroiizaslužka piačamjonemu, ki dokaže, da moja^Čudežna zbirka 300:*kosov za samo S k 90 vin. ni priložnostni kup in sicer: .pr \ 1 prava švicarska^StSt: "Roskopf-pat. Žepna ura. dobro idofia in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik. donblezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manžetni, ovratniški in prsni gumbi). 1 amer. žepni nož, eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fazone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album 8 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov. 5 indijskih proroških hudiCkov, ki zabavajo oelo družbo in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane M 5*90. — Dobi se po povzetju pri S. Urbach, svetovna razpošiljalnica, Krakov št. 61. Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angi. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj. 178 -3 5000 K zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 600 kosovlzafsamo 6 K ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska sist. Roskopi-pat. žepna ure. dobro idoča in tečno regul. s pismeno 31etno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (5delni), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica , 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudič-kov, ki zabavajo celo družbo, in še 550 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6*—. 189 2 Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od: 1 A, Gelb, razpošiljalnica Krakov 423. Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak rizjko izključen. llllotor-holo 233 3-2 tdobro ohranjeno, želi kupiti F."JelovŠek, Virštanj p. Podčetrtek (Štaj.) jMn JtoHeK, KT« posojilni«« hiši) priporočajo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obntalo po zmernih cenah. 39 50-16 Avstro-Americana, Trst 33 morskih parnikov. Redno prevažanje potnikov in blaga med Trstom in Italijo, Grško, Francosko, Špansko, Severno-, Centralno in Južno Ameriko. Najbližji odhodi iz Trsta v potnih črtah v New-York čez Patras, Palermoi 13. maja parnik Oceania v Buenos-AIres čez Almerijo, Las Palmas, Rio de Janelro, Santos, Montevideo: 18. maja parnik Atlanta Zabavne vožnje po sredozemskem morjn z velikimi parniki prekmorskih črt. Pojasnila dajejo-Ravnateljstvo, Trst, Via Melin piccolo 2. Naslov za brzojavke: Cosulich, Trst),''dalje vsi glavni zastopniki: Schenkei- & Co., Dunaj L, Nentorg. 17; Passagierbureau der Anstro-Američana, Wien I., K&rtnerring 7, II.; in v Gradcu : Fr. Kloiber-ja sinovi, potovalna pisarna, S. Schwarz, potovalna pisarna, Annenstr. 61. 195 17-3 ......* ' ".................——....-i-^iT-r—»-ivr.rrrrM-r.-«-«..«.djiou^M. CROATIA | Ustanovljena 1.1884 | zavarov. družba v Zagrebu 41 12-5 j Telelon Ste v. 25-9*\ Podružnica v Trstu, Corso štev. 1. Glavna zastopstva: Osjek. Reka, Sarajevo, Novlsad. Ljubljana. Centrala: Zagreb, v lastni blšl, vogal Marovske ln Preradovičeve ulice. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proli škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje v vseh delih znašalo je leta 1909 ......K 2,116.216*86 Od tega temeljna glavnica................ 800.000*— Letni dohodek premije s pristojbinami............ 1,117.856*03 Izplačane škode.................... 3,923.163*48 ===== Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji, mi Natančneje imformacije daje Podružnica .Croatiae* Trst, Corso St. 1,1, n., odnosno glavno zastopstvo ,Croatiae* v Ljubljani Ho podjetje V H ?nfa jttžttoftajcrsHa Kamnoseška Stavbena in nrnetna kam-noseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov ldt. U različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnlh miz, prižnic, kropiinih in krstnih ::: kamnov Itd. Brušenje, poliranje Id strnganje kamena s stroji. industrija dražba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Brzojavl:,Kamnoseška Industrijska družba Celje*. 53 12-5 Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov B Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::> Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočlb marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-:;; lavanje napisov v iste. :::