I L E T N I C O i obhaja letos /I "Amerikanski )J Slovenec" l stev. (no.) 236 V AMERIKI in resnico — od boja do imagei DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V SKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH. Organizations) ■ NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ , PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH* chicago, ill., skgda, 19. decembra — wednesday, december 10, 1941. Japonska nenadno udarila na otoke in ladje v Pacifiku Vojit napovedala tudi Anglija Kongres odgovoril na japonski napad z vojno napovedjo. — Predsednik ob svojem apelu podal opis poteka dogodkov. — Japonska še med napadom vodila pogajanja. WASHINGTON, D. C. — Na apel, ki mu ga je izrazil predsednik Roosevelt v svojem govoru, v katerem je obsodil "neizzvani in podli napad" Japonske na ameriške posesti na Pacifiku, je kongres Zed. držav v ponedeljek, malo po 12. uri opoldne, proglasil, da obstoja vojno stanje med Zedinjenimi državami in japonskim imperijem. Med tem pa prihajajo poročila s pacifiških otokov, da se napadi, s katerimi so pričele japonske bojne sile z nepričakovano in z vso naglico, še vedno nadaljujejo in, da so zahtevali baje že do dva tisoč življenj. Da odgovori na ta čin Japonske, je dal predsednik sklicati v ponedeljek skupno zasedanje obeh zbornic kongresa in njegov govor, s Kateri n? je osebno nastopil pred tem zasedanji«, nudi tinti kratkoZgodovino celega poteka. Govor se v izčrpkih glasi: "Včeraj, 7. decembra 1941 — dan, ki bo živel v sramoti — so bile Zed. države ameriške nenadno in premišljeno napadene od mornariških in zračnih sil japonskega imperija. Zedinjene države so živele v miru s tistim narodom in na prošnjo Japonske so bile še v razgovorih z njega vlado in njega cesarjem, pričakujoč, da se bo na Pacifiku ohranil mir. Se celo eno uro potem, ko so japonske zračne sile pričele bombardirati Oahu, sta japonski poslanik v Zed. državah in njiegov tovariš oddala državnemu tajniku uradni odgovor na nedavno ameriško poslanico. V tem odgovoru se je sicer omenilo, da se zdi brezpomembno, nadaljevati obstoječa diplomatska pogajanja, rojakinja podlegla nagli smrti Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo se je na cesti nenadno zgrudila, zadeta od srčne ka-, pi, in preminula po prevozu v bolnico 53 let stara rojakinja Mrs. Margaret Judnič, 1848 W. 23rd St. Pokojna zapušča moža in dve hčeri ter je bila doma iz Bogneče vasi, fara Trebelno, od koder je prišla v Ameriko v letu 1914. Njeno dekliško ime je bilo Zore. Truplo lezi v kapeli Zefranove-ga pogrebnega zavoda, od koder se bo vršil pogreb v četrtek s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana ob 10. uri zjutraj^ in cd tam na Resurrection pokopališče. KONGRES PROGLASIL VOJNO Z JAPONSKO LETNIK (VOL.) L. KRATKE VESTI — New Yorki N. Y. — Pre-mogarska CIO unija je dosegla cilj, zaradi katerega je šla pred nekaj tedni v stavko, namreč unijonizirghje premogovnikov jeklarski! družb. Tako je odredil v neideljo posredovalni odbor, postavljen od Roosevelta, na Jiaterega odločitev ste prfetalijobe stranki. — Washington, D. C. — Novi sovjetski poslanik za Ameriko Maksim Litvinov je pri spel semkaj zadnjo nedeljo. Litvinov je pototal z aeropia-nom preko Pacifika ter se je ravno pravočasni še umaknil, da ga ni vojna dohitela tamkaj. . — Kuibišev, Rusija. — Volitve v vrhovni npki sovjet, ki bi se imele vršiti? ta mesec, so bile s posebno ofiredbo, izdano v soboto, odložene za eno leto ter se je za ta čas podaljšala oblast sedanjega vrh. so-vjeta. PRIVATNIM AEROPLANOlt PREPOVEDANO LETATI Washington, D. C. — Od o- blasti za civilno aeronavtiko je bila zadnjo nedeljo izdana j' odredba, da morajo do nadaljnjega vsi privatni aeropla-ni ostati na tleh,' vsem civilnim pilotom pa še. je začasno preklicala njih licenca; izvzeti so samo tisti piloti, ki služijo na transportnih aero-ptanih. Naročilo je biK> istočasno poslano governerj;em vseli držav, naj zastražijo s policijo vsa letališča, -i— Komisija za komunikacije pa je isti dan odredila, da morajo vse amaterske radio postaje takoj prenehati obratovati, izvzemši, a-ko niso direktno pooblaščene od oblasti. .* -o- njo svetovno vojno, ki na ta način razplamtela okrog in okrog cele zemeljske oble. Predsednik je nato še omenil, da je kot vrhovni povelj Berlin, Nemčija. — Sirom se je ce*e Belgije se je zadnjo ne- deljo razglasilo, da se je ovdoveli kralj Leopold ponovno poročil, in sicer je bila poroka že pred tremi meseci. Nje- nik že izdal potrebna naroči-|gova Ž€na- stara 30 let» ie hči la za obramfbo ameriških posesti, ter je izrazil zaupanje, da bo končno zmagoslavje na strani Amerike, na kar je spričo dejstva, da sovražnosti itak že obstojajo, apeliral na kongres, naj uradno proglasi vojno stanje med Zed. državami in Japonsko. Kongres se je tt mu apelu nemudoma odzval, in sicer enoglasno. London, Anglija. — Ne, da bi čakala na Ameriko, da prva napove vojno Japonski, je Britanija storila to v ponedeljek sama od sebe. Ob tej priliki se je Churchill izrazil: pogajanja, vendar pa ni bilo v njem ni-kake grožnje ali migljaja na vojno ali oboroženi napad. Zaznamovati je, da je i? razdalje med Havaji in Japonsko razvidno, da je bil napad v premišljenem načrtu že pred več dnevi ali celo tedni. Tekom tega časa je japonska vlada premišljeno skušala preslepiti Zed. države z napačnimi izjavami in izrazi u-, panja po nadaljnjem miru. Včerajšnji napad na havajsko otočje je povzročil resno škodo ameriškim mornariškim in vojaškim silam. Zelo veliko ameriških življenj je bilo izgubljenih. Poleg tega se poroča, da so bile ameriške ladje torpedirane na morju med San Francisco in Honolulu. Včeraj je japonska vlada izvršila napad tudi na Malajo. Snoči so japonske sile napadle Hong Kong. Snoči so japonske sile napadle Guam. Danes zjutraj so Japonci napadli Mid way Island." — Z omenjenimi besedami je predsednik Roosevelt podal kratko poročilo ameriškemu ljudstvu o poteku dogodkov, ki so prisilili Zed. države, da so tudi one posegle v seda- nekega bivšega belgijskega ministra in ni plemenjtaškega rodu. Leopold ima 40 let. . "Zdaj ne preostaja obema velikima demokracijama nič drugega kakor, da se spravite na svojo nalogo z vso močjo, kar je jima Bog da." Omeniti je, da je japonski napad veljal tudi britanskim posestim na Pacifiku istočasno, ko so bile ameriške posesti napadene. S tem je Anglija tekom par dni stopila v vojno s štirimi novimi državami. Zadnjo soboto je namreč napovedala vojne tudi Finski, Ogrski in Rumu-niji. pogrebniku zefranu ukradli limuzino Chicago, 111. — Tukajšnji znani pogrebnik Louis Zefran trpi občutno izgubo, ko so mu zadnjo soboto zvečer ukradli neznani pobalini njegovo veliko limuzino, ko jo je imel par-kano pred svojim zavodom na 1941 W. Cermak. Louis se je ravno pripravljal, da se odpelje jemat premikajoče se slike v cerkev, kjer je imela Marijina družba svojo pobožnost, ko mu je limuzina takorekoč izpred nosa izginila. Izguba NAROD KON ČNO ZEDIN JEN Napad Japonske dosegel, da so v Ameriki izginili spori med raznimi strujami in strankami. — Ogorčenje nad Japonsko. Washington, D. C. — Docela nepričakovana vojna z Japonsko je takorekoč v enem trenotku ustvarila med ameriškim prebivalstvom tako edinost, kakor bi je ne mogla r.i-ti najbolj intenzivna propaganda, četudi bi jo vodili skozi več let. Ako bi bila Amerika prva napovedala vojno, bi ta dogodek našel narod globoko razdvojen, kajti vse do zadnjega se je upalo, da se utegne Amerika obvarovati pred dejanskimi sovražnostmi. Zdaj pa, ko je postala dežela žrtev napada, so mahoma izginile vse razlike. Zdaj ni več. niti intervencijonistov, niti izolaci-jonistov, niti demokratov, n i ti j republikancev. Vsi I jem i Da branijo deželo v se dan j i resni nevarnosti. i Bolj kot karkoli drugega jej pripomoglo k edinstvu med narodom veliko ogorčenje, ki se je pojavilo nad zahrbtnim načinom, ki so se ga Japonci posluževali. Kakor se je predsednik sam v svojem govoru izrazil, se je dejanski napad že izvršil, ko sta se japonska zastopnika še vedno pogajala v Washingtonu. Japonski cesar je sicer izdal uradno napoved vojne, toda istočasno so japonske sile tudi že udarile. Razvidno je iz tega, da so se Japonci doma temeljito pripravljali za vojno, med tem, ko sta se njih zastopnika pogajala v Washingtonu za — mir. -o- — Ali ste že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovi* no? Akj) se ne, položite Čim-preje mal dar, domovini na altar! Vesti o domovini Četniki, ki jih je do 80.000, in so izvrstno organizirani, obvladajo skoro vso Srbijo. Med četniki se bore tudi žene in mladina. — Se druge vesti o stanju v domovini. .....______i n j Mib-: j Iz ameriških virov o (je ranjenih. V drugi bitki ja odpuščeni se bodo morali najbrž vrniti Washington, D. C. — Zaradi izpremenjenega položaja, ki je nastal vsled vojne z Japonsko, so vojaške oblasti pri čele izvajati načrt za čim najbolj daiekosežno ojačenje ar made. Predvsem se bodo poklicali v službo vsi registrirani rezervisti in med temi bodo najbrž prvi tisti, ki so bili nedavno odpuščeni, ker so prekoračili 28. leto starosti. Najnovejše vesti najdeta v dnevniku "Amer. Slovenca!" •Širite amer Slovenca* prizadela toliko škode, ker ima Zavarovanega, toda v njem je imel dragocen "movie" aparat, ki se je seveda z limuzino vred avtomobila samega mu ne bo [odpeljal, in to ga bolj boli. Jugoslaviji London, 15. novembra (AP) — Predstavnik jugoslovanske vlade v izgnanstvu je izjavil, da se je srbskim četnikom navzlic ubijanju v Jugoslaviji v množicah — po uradnih poročilih je bilo ubitih čez 350.000 oseb, — posrečilo iztrgati s svojo 80.000 mož močno organizacije večino srbskih krajev iz rok sil osišča. Teh 80.000 borcev, mož, med katerimi so tudi žene in mladina, ki so pred ubijanjem pobegnili v planine, se bori v treh armijah v Bosni, Orni gori, Srbiji in Hercegovini in dejansko so v njihovi oblasti tri četrtine Srbije. General Simovič je sinoči v ^femci ravnajo s srosKimi ci kot z vojaki redne jugoslovanske vojske* in dejal, da jo v zadnjem Času bilo v . sMih borbah med jugoslovanskimi četami in nemškimi zasednimi oddelki v Beogradu, Sabcu, Kragujevcu in Kraljevu ubitih nad 8100 Jugoslovanov. Prej je neki predstavnik jugoslovanske vlade izjavil, da so z ustrelitvami v presledkih izvršili smrtno kazen nad več-kot 2300 osebami, vse zaradi ubojev 26 nemških vojakov. Predstavnik vlade je izjavil, da borci, ki se njihovo delovanje razteza po ozemlju dvajset fnilj zahodno od Beograda pa skoro do italijanskih vojašnic v Črni gori, ogražajo in u-ničujejo prometne črte osišča. Omenil je polkovnika Draša Mihajloviča, bivšega častnika jugoslovanske vojske kot poveljnika 'najodločnejše zasle- bilo ujetih 270 četnikov, med njimi osem žena. Bern, 14. novembra (AP) — Švicarska poročevalna družba prinaša vest iz Beograda, da je v zadnjih borbah padlo 350 Srbov v bojih z oddelki, ki jih upravlja osišče. Med temi oddelki je bilo prav tako žrtev. Poroča se; da je bil ujet in ustreljen general Putniko-vič Na cesti proti Požarevcu je bilo ubitih petdeset upornikov. V Rači so uporniki zavzeli pošto in druge državne zgradbe in razglasili 'sovjetsko republiko'. Upor so zadušili šele, ko so ubili 150 oseb. 80 upornikov je bilo ujetih. V Siveliču je bilo ubitih 30 oseb, 40, med V ZASEDENI KRIMSKI PRESTOLICI stalnega razdira ni a železniških prog in mostov sn oblasti odredile, da se poseka vse drevje do 500 jardov od proge. Ta ukaz mora biti izvršen pred prvim marcem. Rim, 12. novembra — Vsi vojaki Hrvati, ki so jih Italijani ujeli v vojni v mesecu a-* prlu v Jugoslaviji, so z uka-zem Mussolinija osvdbojeni. Ukaz se nanaša na 2486 vojakov, ki so bili v ujetniških taboriščih v Italiji in Albanij!. Zagreb, 12. novembra (UP) —_ Hrvatske oblasti so prijele nad 40 Hrvatov z dr. Švrljugo, predsednikom zagrebške borze in bivšim jugoslovanskim finančnim ministrom. Obtožiii so ga vzdrževanja^ vezi s prostozidarji. Medxujetimi sta dr. Ivo Belin, bivši podpredsednik in dr. Krbek, podpredsednii: za časa dr. Vladmr^a Mačekc. Zagreb, 18. nov (AP) — dovalne vojske, ki deluje v Poročila iz vseh d slov Jugr>- Pogled na mesto Simferopol, ki j« prestolic* južnega ruskega polotoka Krima. Mesto je sdaj v na-zijskih rokah, kakor je ves ostali polotok, fcvzemii skrajnega juirtega dela, namreč mesto Sevastopol z okolico. Zdi pa ce, da postaja položaj za Nemce tamkaj kritičen, ko so jih prisilili Rusi k umiku na južni froi\ti. Bosni*. Borci so oboroženi s puškami in s strojnicami, ki so jih skrili pred nemškim vpadom in jih potem poiskali. Posamezni Srbi imajo tucli lahke topove. Čeprav se te čete *bc-rijo v glavnem proti Nemcem, je neka skupina pobila v nenadnem napadu na Črno goro '1000 Italijanov in kvizlin-gov\ To je bilo maščevanje za italijansko obstreljevanje črnogorske obale. • Ker se borijo četniki v planinskih predelih v divjini, je četam osišča zelo oteženo delovanje letal in drugega modernega orožja. Čeprav so bitke v velikem obsegu redke, je oddelek četnikov i-mel v svojih rokah mesto Sa-bac več dni, upirajoč se nemškim napadom, dočim je drug oddelek ostal v Kraljevu dokler ni uničil industrije tega mesta z malo tvornico letal vred. Budimpešta, 15. novembra. (UP) — Madžarska poročila iz Beograda, pravijo, da so se vojaki osišča borili s četniki v bližini Svilajnca 60 ur. 103 četniki so bili ubiti in 200 je ( bilo ujetih. Večina Ujetnikov slavi je, ki prihajajo v Zagreb poročajo o nezaupanj ti, nemirih, terorju in celo o pravih državljanskih vojnah v posameznih delih. Poročila se nepopolna, kar je spriče slabih prometnih zvez in vojaškega nadzorstva razumljivo, vendar v celoti kažejo sliko nemirov. Dobro oborožene čete, ki jim pomagajo nemške zasedne o-blasti se borijo v obupnih bojih z ostanki jugoslovanske vojske, četniki in tako imenovanimi 'komunisti'. Celo v "neodvisni" Hrvatski cklopni vlaki krožijo po železniških progah v borbi proti poškodovanjem. V črnih pla-ninah Črne gore, ki so jo zasedli Italijani so obstreljevali in požigali vasi, kjer so se sovražni Črnogorci uprli zased-uim oblastim. V Južni Srbiji, ki jo je po bojih na Balkanu zasedla Bolgarija, čeprav o*I tam skoraj sploh ni vesti, je prišlo do velikih uporov. General Milan Nedič je pozval, naj se ustavi borba in o-pozoril, da se razvija prava državljanska vojna.. Omenil je (Dalje na 4. strani) AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geelo: Za vero in narod *a pravico tn resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH. (Oifitinl Chrnan ot imlt Slovenian Oraanitaiionxl Stran S AMERIKA PISKI Sreda, 10. decembra 1941 Amerikanski Slovenec Prvi in nafstarejH slovenski Ust Ustanovljen leta 1891. I shaja vsak dan rum nedelj, pone-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544 Naročnina: .$6.00 Za celo leto J ____________ Za pol leta_____________3.00 Za četrt leta_____1.75 Za,Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___$7.00 Za pol leta_____3.50 Za četrt leta_______________2.00 Posamezna številka _______________ Se The first and the Oldest Slovene , Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, lion-day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year_____________$6.00 For half a year________________3.00 For three months______1.75 Chicago, Canada and Europe: For one year______$7.00 For half a year_____—---3,50 For three months __________2.00 Single copy........ 3c Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan hi pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879. Napad na Ameriko metodam. V to vrsto spadajo Hitler, Mussolini in njima so se pridružil! zdaj še neodkriti zahrbtni Japonci. Vsi napadalci na demokratične dežele si naj pa zapomnijo, da so se v svojih računih ušteli. Bodočnost jim bo dala zato pošteno plačilo! V nedeljo popoldne po ameriškem času so Japonci zahrbtno brez vsake napovedi napadli tri važne ameriške postojanke. Napadli so z bombniki glavno pomorsko hi-ko na havajskem otočju Pearl Harbor, otok Guam in več krajev na Filipinih. Šele tri ure po napadu je japonska vlada obvestila ameriško vlado, da Japonska napoveduje Združenim državam vojno. Tako se je miroljubna demokratična Amerika v mirnem popoldnevu prve adventne nedelje znašla v vojni z zahrbtnimi, neodkritimi azijati Japonci. Napad seveda ni bil tako nepričakovan. Vendar ameriški višji vladni uradniki, kot kabinetni tajniki raznih uradov so vseeno verovali, da imajo posla z vsaj nekoliko odkritimi predstavniki japonskega naroda. To, da se je na Japonskem kotila sebična politika proti Združenim državam, je bilo že dolgo znano. Zadnje dve leti pa je bil glavni podpihovalec proti ameriški politiki na Japonskem Hitler, oziroma nemški možganski trust, ki vodi Hitlerjevo politiko v svetu. Hitler je baje Japoncem obljubil ves Pacifik, vso oblast nad vso Azijo in bogvekaj še vse, samo da jih je sprani v napad na Ameriko. Ta zahrbtni napad je prišel in Japonska se je politično in drugače globoko urezala, če misli, da se bo Amerika njenega napada ustrašila. Ce kai, bo še le ta napad zdru-. žil vse sloje in struje tega velikega demokratičnega ameriškega naroda, ld bo znal svojo demokracijo in svoje pravice junaško in viteško braniti. Zdaj bomo postali vsi Amerikanci še le eno in bomo posvetili vse svoje sile in moči le enemu cilju, boj totalitarizmu, boj vsem tiranom, ki bi radi zakovali svet v svoje suženjstvo. Japonci bodo drago plačali za to svojo zvijačnost. S tem napadom na Ameriko so pokazali, da so v svoji naravi stari zahrbtni Azijati. Ko so Japonci napadli Ruse pred 36 leti v Port Arturju, so japonski častniki hinavsko pili po portarturskih kavarnah z ruskimi častniki do polnoči. Nato so se vrnili na svoje ladije in čez dobro uro so japonske bojne ladije že obstreljavale Port Artur. Na prav podoben način so napadli tudi zdaj. Okrog 15. novembra pred tremi tedni so poslali v Washington svojega posebnega zastopnika Kurusu, kateri je s svojimi pogajanji spretno zavlačeval. Medtem so se pa Japonci pripravljali za napad. Napad so prikrito pripravili, to kaže napad na havajsko otočje in celo napadi s podmornicami na ameriški parnik komaj 1300 milj od San Francisco. Ne da bi sebi pripisovali kako modrost, mi smo že več let videli v bodočnosti neizogiben napad od japonske strani in smo o tem od časa do časa tudi pisali. S tega gledišča smo tudi še lansko poletje zapisali, da Amerika bi storila edino pametno, ko bi bila udarila na Japonsko takoj in jo onesposobila, ne pa da čaka, da bo Japonska prva udarila. Ona se bo pač poslužila ugodnega trenotka, kadar bi razmere za njo najbolje kazale. Ta domneva se je zdaj uresničila. Ne mislimo sicer, da je ta ugodnost za Japonsko taka, ki naj bi bila nevarna za AmeriiŠ, ne, ampak če je sovražnik pripravljen, je z njim boj toliko težji in žrtve so toliko večje, kakor pa če se ga prime, kadar še ni pripravljen za svoj izpad. Prav tako bi Amerika ne smela čakati na razne sunke od strani Hitlerja. Točke, kakor so francoska posestva na obrežju Južne Amerike in celo na zapadni obali Afrike, bi bilo treba kar zaseči in jih postaviti pod varstvo ameriških topov, ne pa čakati, da jih bo sovražnik postavil pod varstvo svojih topov. Sedanja vojna ni vojna s kakimi poštenimi državniki in diplomati, v tej vojni imajo opravka demokratične dežele z najbolj neodkritimi in neiskrenimi političnimi lopovi, ki jim ni nobena zvijačnost prepodla, samo če tako kaže za njihove interese. S takimi je treba govoriti samo v takem jeziku, ki ga taki lopovi razumejo. Taki tipi spoštujejo samo gorjačo, dokler vidio, da z njo lahko dobijo po glavi, ko pa ta nevarnost mine, se pa zopet vrnejo Ti svojim starim lopovskim SVETOVNA POLITIKA V ZAKUPU Johnstown, Pa. Ko človek čitaš zapisnik ta-kozvanega narodnega kongresa, dobiš utis, da Imata g. Mo-lek in g. Kristan v zakupu vso svetovno politiko in da smo Slovenci v politiki le na pol odraščeni otroci. Smernice zborovanja Slovenskega narodnega kongresa, morejo prinesti le blamažo in potrato časa ameriški Sloveniji. Kdor verjame, da se bodo razne republike in federacije držav delile po nasvetu ameriških Slovencev, mora biti slep in silno naiven. Vlada v Washingtonu gleda demokracijo z vse drugačnim očesom, kakor slovenski naprednjaki. In to je, da si bodo evropski narodi imeli sami, kakor pač vsak narod sam zbrati in postaviti obliko vlade, ne pa kaka druga vlada ali narod --v tem slučaju ameriški Slovenci. Postavljati kakemu narodu obliko vlade, ni ameriško in ni demokratično. V tem ste lahko zagotovljeni, da boste naleteli na gluha ušesa pri ameriški vladi. — Kakor tudi ne. bo kakega vročekrvnega Slovenca poslušala, kedaj naj udari z vojsko na Nemčijo in zaveznike. Po mojih mislih bi imeli Slovenci v Ameriki dosti dela za osvoboditev Slovencev izpod )afma tujih držav. Torej združenje slovanskega naroda. To bi moral biti naš edini cilj, vlado si bodo že sami postavili, ko pride Čas za to. Hiša, to je prvo, potem pride šele oprema. Trdno sem prepričan, da predstavniki jugoslovanske vlade ne bodo nasproti združenju Slovencev. Zakaj bi potem ne sodelovali z vlado Jugoslavije, ki je od vseh vlad postavno pripoznana in po katerih zastopnikih bi lahko prišli do odgovornih osebnosti naklonjenih vladi v Washingtonu in Londonu. Cemu delati zapreke samim sebi in revucijonira-ti z republiko, ako nam je kaj za zasužnjene brate in'sestre? Menda ni slovenski narod v Ameriki še pozabil kaj je prineslo republikansko združenje v zadnji svetovni vojni. Isti voditelji, iste ideje, republike, federacije, brez vlad, ali vlade v pregnanstvu. — Predno si morem postaviti hišo, si moram kupiti zemljo! In čemu zakrivati dejstva, ki so vsakemu znana? Kje v Evropi je danes kralj diktator? Kiso li Mussolini, Hitler, Stalin delavci ? Italija ima sicer kraja, a diktira Mussolini in ne po naročilu kralja. Mussolini, nekdanji urednik lista "Avan-ti'\ Hitler, nekdaj barvar, sedaj najstrašnejši trinog v zgo- dovini človeštva. Dalje. Kje je poroštvo, da v republikah ne more priti dg diktatorstva ? Niso lifoile Nemčija, Avstrija, Francija republike? Niso .li ti narodi imeK naprednih idej, kakoršne vi silite vedno y ospredje? Danes ječi j o vsi ti narodi pod peto diktatorjev. Bomo li pod krinko demokracije vsilili svojim trpečim bratom nihilizem? Mila nam majka. — Ako ste zares pošteni in demokratični, potem na stran z republikami, federacijami in kraljevinami. To naj bo delo narodov. Oblika vlad je njih zadeva, federacije pa vlad in narodnih zastopnikov. Kajti, kadar bodo lahko govoril, si bodo sami vredili svojo hišo — v tem slučaju vlado, za kakoršno so zreli, da bodo vladani, kakor sami želijo, za" kar imajo vso pravico. H koncu še enkrat povdar-jam, da imamo veliko dela, dokazati svetu ,da živijo Slovenci in kaj smo Slovenci. Da nam dajo kar nam po pravici gre — prostor na soncu! Združen slovenski narod, združen, svoboden, si bo znal pomagati sam. — Laglje pa boste dosegli uspeh skupno s predstavniki jugoslovanske vlade, kakor pa s praznimi naprednimi idejami. Matt Klučeršek o- JASLICE ZA LJUBEGA « JEZUSA St. Lovu«, Mo. Kdo že3i pomagati, da napravimo boljše jaslice ljubemu Jezusu, ko bo zopet rojen na svet v svojih črnih bratcih in sestricah? Msgr. Rogan piše: — "Dokler ne bomo mogli postaviti bolnišnice za matere, bosta mogli naši dve • sestri nadaljevati hoditi v zamorske koče. Pridejo namreč po nje ob vsakem času, ob vsakem vremenu, ponoči in po dnevu. Pomislite na delo, ki čaka na uboge misijonske sestre, na daljavo, na slabe poti, hevar nosti v samoti, neprijetnosti bivati v zakajenih temnih zamorskih kodah. Ce bi imeli pri-prosto štiri stensko bolnišnico za nje, bi jih lahko sem vzeli in skrbeli za nje po več dni ali tednov, če bi bilo potreba. Pater Braun piše: — "Noben cent nam ne ostane za zidavo bolnišnice in dom za matere. Zaradi pomanjkanja teh dveh poslopij imamo žalostne dogodke. Uboge bolnice ležijo pozabljene in zapuščene v zelo oddaljenih kočah. Trikrat uboge ženske, katerih čas je dopolnjen, same, brez pomoči, daleč zunaj v samoti. Ubogi otročički, katerih prva postelj je trda zemlja. Mi se trudimo, da bi kaj prihraaiili in tako pomagali ubogim trpinkfcm, pa nikakor ne moremo. Misi-jon je zelo razširjen, imamo veliko potreb, da se mi vrti v glavi, ko mislim na nje. "Ubogi gobavci me zelo skr-be, zaradi zdravil. Imamo jih v našem okrožju 1602. Potreboval bi $1000.00, da bi mogel skrbeti za nje eno leto, a jaz nimam sredstev. Ne vidim druge poti iz pomanjkanja, kakor da pošljem domov velijo število bolnikov in da skrbim samo za te, ki si sami ne morejo prav nič pomagati. Lepo prosimo, če morate poslati malo božično darilo iz ljubezni do ljubega Jezusa, ki je iz ljubezni do nas bil rojen v zapuščenem hlevu, in za u-boge gobavce, da bi mogli v misijonu še dalje skrbeti za nje. — Bog,sam bo vaše veliko plačilo! Družba sv.- Petra Klaverja hvaležno sprejema in odpošilja darove ubogim afriškim misijonom. — Kadar pošilja te, napišite svoto, ki jo darujete in pa vaše ime in naslov. Vse skupaj z darom vred pošljite na naslov: Družba sv. Petra Klaverja za afriške mUtjone 3624 W. Pine Blvd., St. Louis, Mo. ---o- KAKO SMO SE IMELI NA ZAHVALNI DAN NA FAR MAH V MICHIGANU West Pullman, 111. Pa vam povem cenjeni bralci, kako je po naključju prišlo, da sem bil na Zahvalni dan na farmi pri rojaku Mr. in Mrs. Joe Konda, v Paw Paw, Michigan. — Mr. Konda si jc predno je odšel na farmo, v So. Chicagi naprešal nekaj vina, meni je pa pustil ključ od spodnjega štuka, da pogledam včasih, kako je ta naprešara kapljica kipela. — Pa me je oni dan poklicala Mrs. Tini Martin na telefon, če imam jaz ključ od kevdra in da ga prinesem v So. Chicago, ker da gresta ona in nje soprog Frank Martin v Michigan, k njeni materi in očetu za Zahvalni dan in da bosta ob tej priliki odpeljala s seboj tudi sodče« še starega vina za Mr. Konda. Jaz sem se takoj oglasil pri njih, oddal ključ in ob enem vprašal, če bi mogel še jaz prisesti ter se z njimi peljati v Michigan. Mr. Martin mi je to seveda obljubil. Tako je Frank naložil dva sodčka in pa še letošnjega za pokušnjo in ob 5 uri smo se že odpeljali proti Paw Paw, Mich., da smo bili tam še pred osmo' uro. Mr. Konda se je začudil, ko nas je zagledal, zlasti mene ni pričakoval, medtem ko je za one vedel da pridejo, ker so se Mr. in Mrs. Podlipec ravno tisti (dan k njim presdlili. Mrs. Konda nam je kar hitro pripravila zajutrek, ali če hočete "kosilo", da smo se pokrepča-li in se malo pomenili. Mr. Frank Martin je odšel na kraj, kjer so poprej živeli Podlipče-vi, da je še nekaj njihove lastnine od tam pripeljal. Jaz in Mr. Konda sva- se podala malo okolu po farmi. Najprej sva stopila v hlev, h kravam. Krasne živali, pa tudi prebrisane so. Ko so na paši po vrtu, kjer rastejo jabolka in hruške, če niso mogle jabolk doseči, sd pa pograbile za vejo in po-tresle, da so jabolka padala na tla, pri hruškah prav tako. Hrušk je bilo še na Zahvalni dan precej na drevesih in sem jih naklatil skoro za cel bušel, samo paziti sem moral, ker so mi hotele tudi krave pomagat pobirat. Na drugem vrtu, kamor krave ne gredo, sem jih pa kar po tleh pobiral in jih nabral več kot bušel, tako da smo imeli zopet kaj domov peljati. — Potem smo" si še ogledali konje, ki so taki, da bi jim lahko na hrbtu ležal. Dobri bi bili za razstavo v Chicagi. — Od tam sva šla v vinograd. Kar lepo je, za pogledat na tr-tje, ki tam raste na daljavo kar ti oči nesejo. Njegovega trtja je skoro 50 akrov in vse lepo vrejeno. — Od tam sva se podala zopet proti domu in smo v "kevdru" enega dvignili ter se pokrepčali. Mrs. Konda je pa imela veliko o-praviti s puranom, ki je bil prevelik za v peč in ga je morala peči v drugi peči. Puran ni-tehtal nič manj, kot 24 funtov. — Tako nekako ob eni uri popoldan je bil pečen in Mr. Konda mi ponuja čast, da bi bil jaz za mesarja. — Ne bos Jože, sem rekel, še nobenega nisem, pa tudi tega ne bom. Potem se je obrnil k Mr. Martin, češ, ga boš pa ti. Posrečilo se mu je, da je bil kaj kmalu z njim gotov, medtem so pa ženske drugo pripravile, kar pač spada k puranevemu obedu. — Naj še to om:c«m. da imajo Mr. in Mrs. Konda plin, da kuhajo kakor v mestu in za to plinsko peč je bil seveda puran prevelik. Plin pa dobe tam v posebnih tankih, pa prav tako gori, kakor mestni. Zanimivo je tudi to, da imajo iz kuhinje v jedilno sobo "elevator", da jim ni treba iz kuhinje hoditi po stopnicah v jedilno sobo. Dve kuharici sta biV v kuhinji, drugi dve pa gori v jedilnici, ki so zalagale mizo, da bi se ji kmalu nog« polomile, toliko je bilo vsega naloženega na njej. Ko smo se vsedli okrog mize, nas je bilo kar štirinajst in sicer Mr. in Mrs. Konda ter njih dekle, Mr. in Mrs. Podlipec, in Frances, Mr. in Mrs. Frank Martin z o-troci, ona dva farmarja, od katerih je Mr. Konda kupil fai-mo in pa moja malenkost O južini pa ^noram reči, da je bi la izvrstna, poleg smo pa še imeli pet let staro vino, kakor šampanjec je bilo, s katerim smo si gasili žejo. Tega dne pa ne bom tako kmalu pozabil. — Ko smo po obedu še malo pokramljali, je bilo treba zopet proti domu. — Prav lepa hvala za tako postrežbo in pa hruške, ki sem jih odpeljal. Pa glej Jože, da se kaj kmalu o-glasiš, s— Hvala lepa pa tudi mojemu šoferju Mr. Frank Martin za vožnjo tja in nazaj in pa za tovor, ki si mi ga pripeljal domov. — Hvala vsem skupaj. Martin Golobich Dogodki j Med SJorend pt '1* Ameriki -== POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Rs-dio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. Megla povzročila nesrečo Cleveland, O. — Gosta megla je bila vzrok, da je avt:, katerega je vozil Milan Ur-fcancik iz East 163rd St., zadel v dva parkana avtomobila Euclid Ave., v East Clevelan-du. Pri tem je bil poškodovan voznik avtomobila. Še hujše poškodbe je pa dobil Anton Koprivnik iz East 147th St., ki se je z omenjenim vozil ter so ga morali odpeljati v Emergency Clinic bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili; da ima počeno lobanjo, zlomljeno levo nogo, zlomljeno nosno kost in pretresene možgane. Po o-brazu je pa dobil toliko ran, da so mu morali zdravniki napraviti nič manj kot 60 šivov. Zaključek bazarja So. Chicago, 111. — V ned j-Ijo 30. novembra zvečer smo pri nas zaključili letošnji cerkveni bazar, ki se je vršil dve zaporedni nedelji. Prvo nedeljo ni bilo kaj posebnega, toda. zadnjo nedeljo se je pa nabralo faranov v dvorano toliko, da je nastala prava gnje-ča. Uspeh bazarja je prav lep. Hvala lepa in Bog plačatf vsem, ki so kaj pomagali in o-nim ki so žrtvovali. Zabavali so se vsi, eni so pa še nagrade domov odnesli. Čudna najdba Cleveland, O. — John Ker-čič iz Dibble Ave. je oni dan našel v Erie jezeru, na koncu 55. ulice truplo neznane ženske. Komisija je dognala, da je morala biti ženska stara o-krog 35 let. • Smrt rojaka Sheboygan, Wis. — V bolnišnici Fond du Lac, Wis., ie pred kratkim umrl tukajšnji sheboyganski rojak Frank Sa-vinšek, v starosti 64 let. Pokopan je bil na Greendale pokopališču tukaj v Sheboyganu. Nov grob v Clevelandu Cleveland, O. — Po dolgi sest mesecev trajajoči bolezni je v Women's bolnišnici preminula Terezija Božič, rojena Hrvatin, iz Buckeye Rd., v starosti 62 let. Doma je bila iz Kotozeve vasi, fara Žabic na Notranjskem in je prišla v A-meriko pred 39. leti. Zapušča soproga, dva sina, pet hčera, tri brate in več vnukov, v starem kraju pa mater, brata in sestro. Pokopana je bila v petek 5. decembra iz cerkve sv. Lovrenca na pokopališče. Na dopustu Cleveland, O. — Xawrence Zupan, sin Ivan Zupanove družine, urednika Glasila K. S. K. Jednote iz F|ist 120th Stret, je prišel za deset dni na dopust. Lawrence služi Strica Sama šele štiri mesece, pa je že toliko napredoval, da je postal korporal. MOC BREZ MOCl Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!'* (344) (Metropolitan Newspaper Service) 1 IBaK 1)11 PUFFED UP OVER HIS ACCEPTANCE BY THE A PES. TOMMY RESOLV-T6 BECOME LIKE TARZAN.... Napisal: Edgar Rice Burroughs ... HE WOULD HAVE BEEN SHOCKED Tt> SEE MOW POWERLESS WAS THE APE-MAN NOW !N KRASA'S CAGE/ p JL^-* iJm H Ponosen nad sprejetjem v opičjo družbo* si je Tommy domišljal, da bo kot Tarzan ... . . . Toda bil bi precej potrt, če bi videl, kako brez moči je bil mogočni Tarzan, katerega je imel v pasti' čarovnik Kraga, AND AROUND TARZAN WARRIORS WERE POSTED, "fc> SLASH HJS MAN D 5 IF HE SHOULD TbuCH THE BARS- In okolu pasti so bile postavljene straže, ki naj bi mu ranile, roke. če bi poskušal z njimi prijeti za železno kletko. WHEN WE CATCH WILD QRL ANO WHfTE 0OY. WE KILL ALL THREE TOGETHER i" THE WITCH-DOCTOR. ANNOUNCED. "Ko bomo prijeli belo deklico in belega dečka, bomo ubili vse tri skupaj," je oznanil čarovnik. alahP. pacifiški in atlantski, pa je že uvedeno vojno stanje. o-- TURČIJA DOBIVA POMOČ IZ AMERIKE Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je izdal zadnjo sredo kratko izjavo, v kateri je povdaril, da je obramba Turčije bistvenega pomena za obrambo Zed. držav, ter je obenem OBSTRELJEVANJE BEOGRADA Washington, D. C., 14. novembra (JCO). — Prinašamo vrstice očividca o najbolj usodnih trenutkih naše jugoslovanske prestolnice. Beograd je med najstarejšimi mesti na svetu. Ustanovili so ga pred več kot dvema tisočletjema Kelti. Bil je pod oblastjo Grkov, Rimljanov in Slovanov. Pod njegovim obzidjem se je prelivala kri barbarskih azij-cev, v njegove temelje so vzidane kosti hrabrih srbskih sinov. V prejšnji svetovni vojni so Beograd obstreljevali več let, dvakrat je prišel v roke sovražnikom, obakrat so ga njegovi branilci vnovič zavzeli. Vendar nikdar ni bil Beograd bolj barbarsko in bolj krvavo porušen in nikdar bolj po nepotrebnem kakor v prvih dneh nemškega vpada v Jugoslavijo, 6.-ega in 7.-ega a-prila 1941. To krasno, odprto in ne branjeno mesto med Savo in Donavo, slava in ponos naroda, katerega krona je bilo, je nepričakovano in neusmiljeno napadlo sto in sto nemških bombnikov. Mesto, ki je tisočletje Sbilo zibelka borcev za svobodo in edinstvo naroda in jugoslovanske kulture se je v teh dneh spremenilo v grob svojih najboljših sinov. Trideset tisočev je pokopanih v njegovih razvalinah. Ko bo Beograd iz svojega trpljenja spet vstal, svoboden in ponosen, bo našemu narodu še bolj priljubljen in bolj svet ter še bolj neomajen znak ljubezni našega naroda do svobode. V noči med petiip in šestim aprilom je bilo malo spanja. Kakor da bi človek nagonsko čutil, da se bliža nekaj iz redno velikega, nekaj žalostnega. Zaspal sem okrog treh .vuuv Ig'^ v maujoai guil ,1 -------- dal potem slika Bohinja in drugih; Jaročil° lend-lease administra-pokraj in stare domovine ter več drugih slik. Pratika vsebu- je s platnicami 100 strani in je prav vredna svoje cene 30c. Prepričani smo, da vsaka slovenska družina je bo z veseljem pozdravila. Naroča se od Knjigarne "Amer. Slovenec" 1849 W. Cermak Road, CWca- ZZZZTa^*1 ™ ™™ec n. ' mnenja, da utegne ta predsed- go, III. Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. ON 25, ONA 70 Kakor privita, je njuna poroka re-zultat prave in čiste fjcbexni, ki me poena nobenih starostnih razlik.- In ta razlika je dokajinja, kajti nevesta, katere ime je l*ou Wilkens. lih ima ie 70. fenia. Raymond Vina, pa komaj 25. Oba sta zaposlen« pri verskem de lu v lMpriMWnB*2MVi^ torju, naj skrbi za to, da se bo poslal čim najhitreje Turčiji obrambni materijah katerega potrebuje. Dasi se iz zanesljivih virov ugotavlja, da je Amerika pošiljala Turčiji pomoč že od meseca maja, vendar je povzročil predsednikov ukaz precej senzacije. Izražajo se namreč nikova izjava spraviti Turčijo v vedno strašnejše. Obleci nase kar utegneš in poidi v klet. Tam so se že zbrali vsi stanovalci petnadstropnice, kamor sva se z ženo pred petimi dnevi preselila. Moški in ženske, ponajveč v nočnih haljah, spalnih srajcah in oblekah, v copatah in sandalih si se stiskali v mračni kleti, tresoč se bolj vsled groze in stra hu kot pa vsled mraza. Z majhnimi presledki je ob streljevanje Beograda, prvo trajalo poldrugo uro. Ko se jc končalo, smo pogledali na uli co. Pod klancem,-proti Dušr novi ogromna jama sredi uli ce; zgoraj ob Dositejevi go:t Narodno gledališče pri Spomc niku. Plamen, zavit v oblak. črnega dima, sika proti nebn Skočimo v hišo, se v naglic: primerno oblečemo, ter spe', na ulico. Požar v zadnjem dr lu gledališča je vse hujši, n kogar ni, ki bi gasil. Ogenj v? • naokrog, povsod razdejanje vmes pa posamezniki, poveč' ni paglavci, stikajo v svoji rr. dovednosti. Prvi zadetki nejmškega lc talstva so razrušili vodovod i električno centralo, tako da j bil Beograd že od zgodnjef jutra brez vode in brez hit . Naša protiletalska obramba — mislim aktivno obramo, di lovanje protiletalskega topni štva in lovskih letal nemškemu letalstvu ni moglo prepn čiti načrtnega rušenja. Sprič razdejalskega obstreljevanj nemških Stuka in bombnikov so se podirali, trli in razpr dali živci ter vozlji beogfra.-skega mestnega ustroja. '/, električno centralo in z vodovodom je bila v istem čas strašno razdejana železnišk postaja z vsemi bližnjimi pc-zjutraj in se zbudil že ob pol slopji. V ruševinah je Vojnr sedmih. Sežem po nedeljski, številki Politike. Citam uvodnik; nisem ga še prav končal, ko se je, malo pred sedmo uro zjutraj, začelo. Najprej presunljivo tuljenje beograjskih siren, takoj za tem odmeva-rje izstrelkov protiletalskega topništva in končno detonacije eksplodiranih 'bomb. Torej je prišlo tisto usodno: Jugoslavija je stopila v vojno; Nemci so jo napadli preden so bile njene priprave za vojno končane. Ni bilo veliko časa za premišljevanje. Detonacijte letalskih bomb in streljanje protiletalskih topov je postajalo neprijetnosti, češ, da ji grozi nevarnost, da je naziji ne napadejo pod pretvezo, da je odkrita zaveznica Anglije. Doslej je bila Turčija toliko srečna, da se ni zapletla y vojno, dasi je takorekoč popolnoma obkrožena od boju jočih se držav. Akademija, Vojno Minister stvo za notranje zadeve, Ore žniško poveljstvo, Agrarn; banka, Hotel Srbski Kralj ii hiša mestnega načelstva v Si-mini ulici. Niajhujše je trpel žc zjutraj židovski četrt. Vse je zaplesalo v metežu zmešnjave. Iz podrtih hiš in iz poslopij brez varnih kleti si stanovalci rešujejo golo življenje bežeč proti zgradbam z varnimi kletmi. Različne boleče vesti o strahotah in grozi se širijo v mestu: velikanska bomba je padla v sredo zavetja v Karadžordževem parku in ubila v njem sto petdeset, drugi pravijo tristo, tretji spet trdijo sedemsto ljudi. Dorčol je bil že po prvih bombah do tal razdejan; Bajlo-nov trg in okolica tudi. (Dalja prih. -o- Katoličani to tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. . Slovenska pratika k; •• • • i ji je ime m ARAG0VA PRATIKA" = 5 Si IA je izšla te dni. Lepa je! — Tiskana v dveh barvah. — Vsebuje mnoge važne informacije. — Zanimiv je političen pregled. — Pestra je kronika vidnejših slovenskih dogodkov v Ameriki. — Kronika vojnih dogodkov. — Uganke in zanimive črtice. —- Krasijo jo mnoge slike. — Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez nje. — Izdalo se jo je le omejeno število. — Hitite z naročilom, da ne ostanete brez nje. Mane 30 centov I %XS Ji / naroča se od - i Knjigarna fcmerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Za naročilo pošljite Money Order, ček, ati pa znamke po 3 cente. "NA INDIJO" Ruski spisal G. P. Danilevski Preložil Al. Benkovič ZGODOVINSKI ROMAN — Dobili bomo vode ... studenec je blizu*! je rekel BekoviČ. Ali pa bo tudi vprid? — Nič ne skrbite, knez, veselite se, razveselili bomo carja.- — Ah, te sanie, kakšne sanje ... žena, višnjeve košuljice .. . Kasatkinu se ie ob žaru bliska zdelo, da Bekovič plaka. Dež je prebudil in osvežil tabor. Zjutraj je bilo veselje še večje. Vodnik, Kalmik Manglaj — Kaška je bil šel s hol-ma, krenil na levo in še bolj na levo ter pričel klicati. Vse je hitek) tja. V grapi se je pokazal globok, neusahljiv vodnjak s starinsko vago. Okrog vodnjaka so zelenela zelišča, šumel je zelen in kot drevo visok trs. — Hiva! Hiva! — je ponavlal Manglaj in kazal na desno. Ljudje so hiteli k vodi, drug drugemu trgali iz rok vedra in ovjne čutare, napajali tovorno živino ter se polivali. Vse je osveželo; peli so, kričali, napravljali kupe iz bodičja, ki so ga bili navlekli iz bližine. Eno vrsto od vodnjaka so našli vojaki še neko votlino in v njej nekak iztok vodnja- ne, neodvratne žalosti je kakor jastreb obletaval njegovo glavo ter ga od začetka potovanja ni zapusti niti za hip. Izguba žene in otrok mu ni šla iz spomina ter mu ni dala miru. Prenašal je težave pohoda kakor vsi drugi, spal kot vojaki na golih tleh — iz oči pa mu je gledala groza in smrt. ^ t y: Da bi tisti dan, ko so zagledali bregove Aibugire, kneza razveselili, so ga častniki povabili v branjevcev šator. Tam so izpraznili nekaj še ne pokvarjenih steklenic vina in se zabavali. Povabljen je bil tudi veseli vodnik Manglaj. Zviti Kalmik je pripovedoval o bližnji Hivi: kaki visoki, kamniti zidovi, so tam, strelske line, mošeje in daleč, več vrst daleč viden okrogel stolp z rumenimi, rdečimi in višnjevimi, v solncu svetlikajočimi se ploščami. "Kamorkoli pogledaš, povsod je Velenje, voda, stogi sena," je opisoval Manglej. "Po vrtovih bele murvine jagode in rumena jabolka; po bazarjih vroči kolači, koštrunova pečenka, med, glinaste hiše Uzbekov pod starim, senčnatim, hla-dečim drevjem . . Častniki so vlekli na uho in sline so se jim cedile. Peš hodečemu Mangleju in dvema njegovima kalmiškima tovarišema je kot nagrado za njih vnemo in vpričo bližnjega konca pohoda Bekovič podaril konje. A komaj je bil oddelek zaspal v nadi, da bodo drugi dan potovali dalje, so Manglaj in njegova tovariša v temi zasedli darovane konje ter oddirjali v stepo. — Grdo so naredili! so govorili starejši vojaki. Preplašili bodo hana ter nas izdali. — Bog ie z nami, so mirili mlajši. Kaj nam morejo neverniki? Vodnik pohoda je postal giljanski Turkmen Hadža-Nefes, ki je že dalje časa prosil za ta posel. — Ali bomo že skoro, je premišljeval Kasatkin, na obzorju ugledali mogočno reko Indije, v gorah motno, v ravnini čisto, našemu morju odtrgano, potepinsko reko Amu-Darjo? . . . Ali bomo izpolnili visoki carski ukaz? Cim dalie so šli, tem bolj so se nižale pe-ščenčeve, strme in razklane, kot velikanski kupi podrtin tu ležeče skale. Pojavljalo se ie zelenje, grmovje. Ko so stopili na samcat holm, se je dvignil pred prednjim oddelkom orel. — Bivališča niso daleč, zadišalo je po živem! so govorili vojaki. Ko se je pričelo daniti, so zagledali krdelo antilop in divjih koz. V daljavi je po ravnini z lahkim vzmahom nog tekel mr-šav stepni volk. Kratkorepi psiček Rjabka je po vetru obračal nos in prisekana ušesa, neprestano renčal in lajal ter gledal v tisto stran, kjer je bil izginil volk. "Na koga pe se jeziš, ti cucek vražji?" so govorili vojaki. — Med griči so ujeli razcapanega Hivinca na konju z lokom in pu-šicami na hrbtu. Vse je kazalo, da je zasledoval oddelek. Ko so ga zvezali, je pri-poznal, da je nedaleč Aibugir, zaliv Aral-skega morja. Sestal se je svet. Bekovič je poslal k hi-vinskemu hanu Širgaziju sla s stotnijo ko-zakov z začasnimi darili in pismom: da prihaja v miru, zaradi trgovinskih namenov in drugih prijateljskih potreb. Zaloge so bile pošle. Ob reki Akkul so prišli knezu nasproti poslanci s hanovimi darili: s konji, kafta-ni in svežim hivinskim sadjem. (Dalje prih.) Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 47. leto. Članstvo: 37,500. Premoženje: $4,935,000 --. Zakaj tega nisi prej povedal, ti vrag zijalasti, so kričali vojaki nad Mangla-jem. Ali si zaklad skril tukaj? — Hiva, Hiva! je jecljal vodnik ter kazal v daljavo. Veselje oddelka je bilo brezmejno. Vojaki in kozaki so hiteli k tekoči vodi, se kopali, umivali in sušili košulje. Razveza-vali so telečnjake in jemali iz njih razno drobnjav, šila, niti in jermene. "Sokoliki, sokoli!" — so prepevali v grebenski stot-niji. — Ej, kakšen si! je očitaje rekel vojak kozaku, ki se je bil n^g , iztegnil v tekočem, opolzkem blatu blizu vodnjaka. Tako le si se iztegnil? *— Tu se ne kadi . . . grlo imama čisto izsušeno. * ^ Kasatkin je povedal Bekoviču nasvet Frankenberga in drugih starejših častnikov, naj se s stražno verigo zabrani dostop k vodnjaku in potoku, da se ljudje preveč ne napijejo in prehlade. — Preopili se bodo in zboleli, je rekel. — Naj delajo po svoji volji, je odgovoril Bekovič. — No, ta naš knez! je premišljeval Kasatkin, nameščajoč straže. Kaj bo neki z njim? Stvar se bliža koncu, on pa, kakor da ne vidi tega ... — Oj, bratje, pustite me, je kričal napol nag zaostali kozak z ranjenimi nogami. Dajte, da se okopljem, srce me boli... — Dajte mu pol vedra, da se napije in umije, so ukazali častniki. — Več, več, je prosil kozak. . Konji so napeli rdeče, izsušene, vroče nozdrvi ter z besnim rezgetanjem drli od vozov k nastavljenim golidam. Knez Kasatkinu ni šel iz glave. Tudi vsi drugi so bili vsak dan bolj prepričani o nečem pogubnem, usodnem, a niso imeli za to niti imena, niti razjasnjenja. — Ali vidite? so izpraševali častniki starega zdravnika. — Kaj? — Kneza! . i — Da, je ta odgovoril in zmajal z glavo. — No, kaj vi mislite? — Melanholija. "Res je," je pomislil Kasatkin. "To je prava beseda . . . kdo bi si bil mislil!" Niti veselje niti žalost, niti svetloba niti senca navidez ni genila kneza. Oblak čr- SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19%. Če ho£eš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljii, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruje! sa smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K.' S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Zk pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: so s stotinami kanonov, da je vsem jemalo in vzelo sapo. Drugi so pa večinoma lo "delali", politiko in se prepirali, in ničesar niso naredili, in tako se je dogodilo, da so ti, ki so le "delali" in ničesar naredili, prišli, ko je prišlo, meii-ua z enim kanonom in tega so vlačile krave 3 milje na uro, in tako je prišlo, kakor je zdaj. Le gola dejstva povem,-kritizirajte drugi, lahko kritizirate mene, zmirjate lahko Nemce, jamrate in se jezite nad drugimi, kakor je vam drago, ako nimate drugega dela, in morda še zdaj le "delate", ko velja edinole-delo. Morda so pri tem izjema le tisti res ateistični Rusi, ki so pa le tudi delali, kakor so delali Nemci, in zdaj delajo tem delavnim Nemcem težkoče, da jim more radi lastnega dela še zima malo vsaj pomagati, ko Nemci baje zmrzujejo v jekle nih trdnjavah, s katerimi so prišli, pa tudi oni, namreč pre-brsani Nemci, niso vsega naredili, ker so pri vsem delu de lali le preveč tudi z nadutostjo. Tudi Rusom ne bo dosti pomagalo, ako bi bili dosti naredili zoper nadute Nemce, pa bi delali po skončanem delu, enako zopet z nadutostjo, da bi delali za komunizem na vsem svetu, in bi Rusi ne delali, da bi nekaj- pametnega naredili le za se in za vse Slovane. Tako je z delom, in tudi z "delom". -o- — Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi reve i i v stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim, zbirajmo za nje prispevke! GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois ffh Društvo sv. Jožefe štev. S3, KSKJ, Waukegan, I1L 41. leto pri K. S. K. Jednoti. Društvene seje se vršijo vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj, v šolski dvorani. Vsak slovenski katoličan, odrasli in mladi, naj pristopi k naši napredni K. S. K. Jednoti. Skupno društveno imetje znaša nad $21,500.00. Članstvo šteje 540 članov (ic). Za nadaljna pojasnila obrnite se na društveni odbor: John Miks, predsednik Joseph Zore, -tajnik, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, IU. Joseph Petrovič, blagajnik. MICHAEL TRINKO IN SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravijači ometa in sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) dalo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, Sa daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste —in kot Slovencem priliko, da podamo naše cena sa delo. Pleskarska deta vršimo točno in za iste jamčimo. Kaka Združena Slavija je vsa le utopija, sanje. Bi bilo nekaj pogojev, malo le jih je, glavni pogoj poleg zdrobi jen j a germanizuma pa mora in more priti le iz Moskve. Tudi tam je nekaj, dvomljivo pa je, če tam mislijo na kako združenje med Slovani, ali pa le na komunistično zavojevanje vse ga sveta, kakor trdijo mnogi pri nas, ki se jim svetijo oči, ko naziji prodirajo, pa pobeša-jo glave, kadar jih naziji dobijo po glavah. Tudi taka Slavija bi se ne mogla odtegniti popolnoma političnemu vplivu drugih sil, ampak vsaj razni "protektora-ti" bi morali izginiti, in naj potem pridejo od katere koli strani. Znotraj, to je, med Slovani samimi bi se moralo še temeljito izpremeniti pri naziranju in ravnanju med seboj. Ta vas pride pod tc pleme, ona pod drugo, le slovansko pleme. Na-silstvo mora biti izključeno, ampak vojevanja in spopadov pa ni treba ni grobega zmirja-nja in neumnega prepira. Med Slovani ni raznarodovanja. Ali pride kdaj do tega? Vse le utopija? Res, da je na Balkanu kvar-Ijiv vpliv tujca, Nemca in Laha, ampak pri nesreči bi bilo lahko več razsodnosti. Tujec kolje, pa se koljejo še med seboj, ker pri samem zmirjanju ne ostaja, in za maščevanje se pripravljajo, ne za mirno sožitje, če bi se vreme izpreobrnilo. Pamet se pač ne vliva s kakim lijakom, ampak zmirjanj z "ušivci" kaže, da mora neka trdna sila glave postaviti prav vsem na prava mesta, ker drugače se bodo plemenjaki Se med seboj poklali, kakor že zdaj te robe ne manjka. Ko je zviti Italijan prišel v Dalmacijo, so mnog* odšli v "Slobodno", pa je tam tako, da morajo zdaj Italijane prositi, naj jih vzamejo nazaj. Višja in trdna in velika sila, in pametna in odločna, da bo zagrmela in raznim elementom zaprla gobce, ali pa jih spravila na varno, vsaj za mreže, če ne v krtovo deželo. Ne bo šlo ali ne bi šlo drugače, ker tako ne gre, kakor zdaj gre. * Nemci, le zmirjanje in zgražanje prav nič ne pomaga in jamranje še manj, so skozi leta delali in naredili, in ker so delali in naredili, so prišli z mašinami in železnimi trdnjavami 40 milj na uro in prišli DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor za leto 1941: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Anthony J. Forttma, 1093 E. 64th Str.; Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. rff ~ LmmiriiitoJM BI^M J^Mfe-SbX-v«« ^ PROSLAVITE BOŽIČ OB LEPIH JASLICAH Jaslice, kakoršne prikazuje gornja slika, so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive; 16 komadov obstoječih iz pastirccv. angeljev, ovčic in jaslic se zloži skupaj, kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro štiri čevlje in pol v dolžini in so en čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikovitejših barvah, kar olepša vso hišo. v kateri se te jaslice postavi Narejene so tako trpežljivo da trpijo ob primerni pažnji najmanj do deset let. Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Zgornje jaslice stanejo s poštnino____________________________________$2.00 DRUGE MANJŠE JASUCE ZELO LEPE JASLICE, tudi iz trdega papirja (Cardboards), trpežne za več let, stanejo......................51.00 JASLICE SREDNJE OBLIKE, iz papirja, lepo irnctno narejene, stanejo ................50c MANJŠE OBLIKE, lepe umetne jaslice ......................................................................... 1................-...............35c ZBIRKA PASTIRCEV za jaslice, ki se stavijo iz papirja ...............................................Z..ZZZZZZZjJSc Naročila se sprejema samo do 16. decembra, ker poznejšim naročilom ne bo mogoče nuditi točne dostave. Zato pozuri se vsak z naročilom takoj. Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu, kakšne jaslice želijo in za kakšno ceno. da jim bo mogoče po želji postreči. Po C O. D. teb narošil ne pošiljamo, razven če želi tak naiočnik stroške za C. O. D. nositi sam. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Dober zanimiv list, ki daje pouk, je, najboljši človekov prijatelj. Do-ber list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO $2.00 - NAROČITE SI GA SE DANES! OPTOMETRIST \\ Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 1 Uradne ure: vsak dan od 9. ' zjutraj do 8:30 zvečer i Chicago, Illinois * a Stran 4 AMJLRMLAJISKJ SLOVCNCB Sreda. 10. decembra 1941 VESTI O DOMOVINI i : (Nadaljevanje s 1. strani) 1 sedem mest, ki so vsled te borbe bila spremenjena v pepel. 1 Zdi se, da do glavnih spopa-dov prihaja na površini 75 . milj južno in južnozapadno od Beograda in v Mačvi, za-padno od Beograda. Poročila pravijo, da postajajajo napadi i na nemške vojake vedno bolj pogosti navzlic ubijanju v,, množicah, ko sto in sto talcev plača s svojim življenjem u-boj vsakega nemškega vojaka, njihova trupla pa visijo ob cestah za opomin, kotniki pripovedujejo, da se tisoče Črnogorcev poslali v prisilna taborišča zato ker so se uprli italijanski zasedbi. Ista poročila 1 pravijo, da se voditelji uporč s prezirom odbili ponudbo italijanskega poveljstva za po- gajanja in izjavili, da bodo"z upori prenehali šele takrat, kadar bo zadnji Italijan z>.-pustil zemljo. V hrvatski prestolnici je prišlo do protiitali-janskih demonstracij . . . -o- Predstavite vašim prijateljem "Aroer, Slovenca" in jim t« priporočite, da ae nanj na-ročel Listen to > PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of the Dial)