Stev. IM I "i trV Iri V trstu, v 24. lulj§n 1*1» Letnik XtltL. Iz irfja v^ak dan zjutraj, ttwli ob nedeljah In praznikih. — Ureaiuatvo: Liku sv. Frančiška AstSkfga it. . 30, L nadsi?. — Dopisi naj se. po|fijaio : "tniihm. — NdrauUifana pisma sg nt sprejemajo, rokopisi 3c ne vračajo. Izdajatelj ju odgovorni urednik Šteian Oodln3 — Lastnik konsorcij Hsta iidlnostl* Ti* k If^cartK fl»!*dlnosti — Telefon uredništva in u pri ve števil^?. — Naročnina zuaiia: /t relo Jelo K 40—, pol teta K 20-—, tri m^secc K IG - za nedeljsko izdajo aa ceio leio K -8-—, pot leta K 4'—. - Poaurcezns* številka v Trftti in okoMci: 10 vinarjev. ■ -- cal.isi p:> oddelek /edino ni". Naročnina in reklamacije se Plačuje se izključno le upravi nahajata ----— Posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. sprejema pošiljajo upraVi tista. —. .Edinosti-. — Isprava in hisuttui oddelek se v ulki sv. Frančiška As 31 20. PoštnohrdnilaiČai racu-t St. 341.G5i*. Baron HussarsK - bodoči _ Jt jjevni beji jugovzliodiKi ta vzhodno Reim- fI|DZ# ] Včeraj smo sestrelili 52 sovražnih letal j In 4 privezne balom;. Posvetovanja dr. Hussareka z zastopniki posameznih strank in njegovi!: ^T^n ' načrti _ Približanje Gehorn in Jugoslovanom ? j " fi;, nacm. rnuii^auj^ s SOFIJA, 21. (Kof*) Običajno oboiestran- POSiOH^KCI fmmlm ° topovsko delovanje. Zapadno OFirid- DUNAJ, 2'6. (Izv.) Bivši naučni minister pod grofom Sliirgkhom, drl Maks baron Hussarek, ie bil včeraj popoldne potom ar. Seidlerja naprosen od cesarja, naj poizkuša. s pomočjo uradniškega ministrstva resiti najnujnejše državne potrebščine. — Baron Hussarek se je takoj podal k ce-sariu Karlu, nakar je konieriral z odstopi vsi m ministrskim predsednikom. Po tej konferenci ie posetil pozno zvečer predsednika poslanske zbornice, dr. Grossa, s katerim ie dogovoril posvetovanje z načelniki posameznih parlamentarnih strank. Posvetovanja definiranega novega ministrskega predsednika, dr. barona liussa-reka, s parlamentarci so se pričela že ob 9 dopoldne in so- trajala & presledki do 11 ponoči. Prvi so prišli k njemu zastopniki nemških nacijonalcev, ki so mu predložili cel register vsemogočih zahtev. Baron Hitsarek jim je odgovarjal iako rezervirano. Izjavil jim je, da se ne more popolnoma nič vezati in da je mož dovolj, da ve. kaj se mora in kaj se more storiti. — Posebno hladno so sprejeli designiranega ministrskega predsednika nemški krščanski 'Socijalci. Očitali so mu namreč, da je tekom svolega šestletnega delovanja kot naučni minister najmanj storil ravno za krščanske socijalce, s katerih pomočjo je bil takrat imenovan za ministra. Ob eni popoldne so prišli na vrsto češki poslanci. Baron Hussarek jim je obširno pojasnjeval svoj program. Čehi so odgovorili, da Jemljejo njegove izjave na znani© in da bodo poročali o njih »Svazu«. Ob 4 popoldne sta se zglasila načelnik Jugoslovanskega kluba, dr. Anton Korošec in istrski poslanec prof. Vekoslav Spinčič, ki sta se zamudila pri Hussareku celo uro. l a jima je naglašal, da je delovni program za poletno zasedanje zbornice jako majhen in da gre predvsem za rešitev proračunskega provizorija. Pač pa bo poizkušal izvesti v jesenskem zasedanju zbornice dalekosežne upravne reforme in dovršiti davčne reforme. Nato se je baron Hussarek jako obsežno bavil z jugoslovanskim vprašanjem. Italijanska zastopnika, P o si. Faiduttija in dr. Bugatta je vprašal //ussarek za njiju stališče napram gospodarskim in nar odno-po u ličnim vprašanjem na Goriškem. Oba sta mu odgovorila, da bo sedaj najvažnejša vprašanja: obnovitev Goriške in Gradiščanske, ugotovitev vojnih Škod in njih povračilo strankam. Kar se tiče narodno-poliiičnih razmer, sta poudarjala oba mnenje, da težkoč ne bo težko premagati. Romunskima poslancema, dr. Isopesculu Grecula in dr. Simio-novici.ru je zatrjeval dr. Hussarek. da je trdno odločen, da reši narodnostne razmere tako na Češkem in v Galiciji, kakor tudi na juga. Izvesti hoče dalj« upravno reformo, od katere bo vodila pot k obsežnim ustavnim reformam. Za sedaj hoče obdržati v kabinetu vse dosedanje člane Seidlerjevega kabineta, razven poljedelskega ministra grofa Sylvo Taroticcc. ki sam ne mara ostati na svojem mestu. Zato pa namerava dati vladi v jeseni izrazito parlamentarno obiiežje. da se mu bo izvedba raznih reform posrečila tem lažje. Rusinska zastopnika, baron Vasiljreo in dr. Petruszevvicz, sta informirala Hussareka o željah Ukrajincev, napram katerim ie slednji zavzel svoje stališče. Oba rusinska delegata sta izjavila, da morata počakati na sklep kluba o stališču Rusinov, o katerem ga bosta obvestila že jutri. Ob zvečer so se nemški nacijonalci zgla-sili-v drugič pri Hussareku. Oni še vedno niso edini. Večina, obstoječa iz skupin dr. Urbana in dr. Sylvestra. ie za brezpogojno podpiranje nove vlade, druge skupine, alpski Nemci, pa le za podpiranje pod gotovimi pogoji (za ceno utesnitve jugoslovanske agiacije). Slednji so izjavili iius-sareeku, da bodo končno skopali šele iutri in mu izid naznanili takoj. Zastopnikoma dunajskih svohodomiselccv, posl. Friedmannu in dr. Ofnerju je zagotavljal Hussarek. da se hoče brezpogojno držati parlamentarizma. Kratke poletne počitnice poslanske zbornice hoče porabiti predvsem v svriio, da skliče v jeseni zbornico čimprej k novim resnim nalogam. — Vztraja pa na vsak način na dovolitvi šestmesečnega proračunskega provizorija. Poljaki so prišli na vrsto šele ob 9 zvečer iu so konierirali s Hussarekom do 11 zvečer. DUNAJ, 23. (Izv.) Novi designirani ministrski predsednik, baron Hussarek, se ie posvetoval včeraj s cesarjem o svojem delovnem programu, ki obstoja iz dveh delov. Prvi se tiče delovanja zbornice^ do zaključka sedanjega poletnega zasedanja, drugi pa programa za bodočnost, iz katerega je razvidno, da se peča Hussarek z jako dalekosežnimi načrti. Vaš korespon-dent je izvedel danes iz avtoritativnega vira, da je cesar naročil Hussareku, naj poizkuša doseči zbližanje z Jugoslovani in Čehi. DUNAJ, 23. (Izv.) Za slučaj, da bi se baronu Hussareku misija, ki jo je prevzel včeraj, ponesrečila, je za rezervo še bivši minister-in bivši nižjeavstriiski namestnik baron Handel, ka je že prispel danes na Dunaj in se zglasil tudi v poslanski zbornici. ^ V T uvi« V '■<' «« i skesa Jezera sfc vdrle naše napadalne čete DUNAJ. 23. (Izv.) V zbornici se je danes nadaljevala debata o predlogu glede vložitve obtožnice proti ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju in bivšemu notranjemu ministru grofu Toggenburgu. V debato ie posegel med drugimi tudi slovenski poslanec, prof. Jarc, ki ie opozarjal na posebno čudni avstrijski sistem, ki poživlja Čehe in Jugoslovane, naj pošiljajo svoje liste v čim večjem številu na fronto, a jiii potem vse, razven Susteršičevih »Novic« in.češkega iHlasa Naroda« kra-tkomalo sežiga, v si cd česar imajo vsi ti listi velikanske izgube. Pri glasovanju o izročitvi predloge o ministrski obtožnici odseku, je prepade! predlog z 215 proti 162 glasom. Za predlog dr. Stranskega so glasovali Čehi, Jugoslovani, opozicijonalni Italijani. Vsepoljaki, poljski socijalni demokrati in zastopniki poljske ljudske stranke. Ostali poljski poslanci se niso udeležili glasovanja. Na današnji seji parlamentarne komisije Poljskega kluba je bilo namreč najprej sklenjeno, da -morajo člani kluba glasovati proti predlogu, plenarna seja kluba pa se je izrekla potem za predlog, toda s pripombo, da se ne sme na nikogar izvrševati pritiska. Predsedstvo kluba je nato naznanilo svoj odstop, ki pa ga je že popoldne zopet preklicalo. Ko je bila v zbornici soglasno sprejeta predloga o draginjskih dokladah-učiteljem, se je pričela tajna seja o dogodkih na Plavi in v zaledju. DUNAJ. 23. (Kor.) Na današnji seji je bilo preči-iano cesarjevo lastnoročno pismo o demisiji kabineta. Finančni minister Je predložil izkaz o stavbenem in investicijskem programu državnih železnic in regulaciji rek v 1. 1917. Rok proračunskega odseka za poročanje o-proračunskem provizoriju je bi! podaljšan tio petka, 26. julija. Tekom nadaljevanja razprave o predlogu Stranskega in tovarišev glede obtožbe ministrskega predsednika dr. Seidlerja iu bivšega notranjega ministra grofa Toggenburga je pesi. Pacher govoril proti prcdlosu, češ tla ni resen, ker izhaja od največjih sovražnikov ustave. Kar se tiče demisije, ie izjavil, da je izbruhnila kriza, kakor da bi v tem resnem času ne imeli drugega dela, kakor da se igramo z avtoriteto vlado in zbornice. Nemci dvigajo krepko svoj glas za zahtevo, od katere ne bodo več odnehali: oni žele ven iz tega nesrejnesn gospodarstva. Govornik ie pojasnjeval, kako pravična in samoobsebi umljiva je nemška zahteva po obmejitvi in samoupravi nemške Češke in da je ločitev nemških ozemelj od čeških utemeljena po stoletnem razvoju. Nemci zahtevajo, da se izvede okrožni red Čim hitreje in sicer izboljšano.* da se bo r'omejitev raztezala tudi na sodne okraje. Posl. .farc se je priioževal radi preganjanja Jugoslovanov in posebno jugoslovanskega Časopisja, potem radi preložitve kadrov naših slovenskih polkov in pritiska na uracništvo. Svaril ie vlado pred nameravana zadušitvijo občinske avtonomije in naglašal končno, da se bodo Jugoslovani vsled preganjanj strnili v še krepkejšo enoto. Posl. v: t cz Moraczecoski je izjavil, da bo glasoval za rredlog ne samo radi okrožne naredbo za Češko, ampak tudi radi nameravane razdelitve Galicije, ker gre za stvar, ki se tiče predvsem Poljakov in Ukrajincev. Poljski socijalisti bodo glasovali za predlog- Pos!. dr. Soukcp ic istotako nastopal za predlog. V pc'mcnsl.em glasovanju je bil predlog Stranske sa slede obtožbe ministrov odklonjen z 215 proti 162 slasovoni. Nato je bil zakon glede dravinjskih Joklad učiteljem sprejet v drugem in tretjem čitanju. Sledi! je od načelnikov vseh strank stavljeni predlog glede dogodkov na jugozapadni fronti in v zaledju. Predsednik "dr. Gross je predlagal tajno sejo v svrhe posvetovanja, ali naj se razpravlja ta predlog v tajili s-eji, kar je bilo tudi sprejeto ."n galerije t?koj Izpraznjene. Nato je sledila razprava v tajni seji. Tajna seja, ki se je pričela ob pol 1 popoldne, je bila ob pol 6 zaključena. Prihodnja sera jutri ob 10 dopoldne. Dnevni red: Nadaljevanje tajne seje. mm ARMDM POROČILU. AVSTRIJSKO; DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša: Na italijanskem boHšču topovski bo*» iiienji.iočc se sile. Na albanski fronti je sovražnik nadaljeval svoje napadalne poizkuse na obeh straneh gornjega Devolija. Sil ie odbit. Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO. BEROL1N, 23. (Ker.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Angleški oddelki sa na več točkah fronte napadli naše črte. Bil! so odbiti. Topovsko delovanje je zvečer zopet oživelo.— Armada nemškega cesar jeviča: Na bornih frontah je zavladal začasno mir. Južno Aissie sovražnik vsled težkih izgub včeraj ni obnovil svojih napadov. Tudi topovski boj je popustil tu na sili. Na obeh straneh Ourcqa in rnedOur-cqom in Marno je izvršil sovražnik skoro v vseh odsekih srdite delne napade, ki sc bili odbiti. Južno Ourcqa so bili izjalovljeni s protisunkom. Sovražili oddelki, ki so na obeh straneh Jauigonna vdrli v naše predstrazne postojanke ob Marni, so bili s protinapadom pognan? proti reki. Kra- v sovražne strelske jarke in se vrnile z razmni vojnim ?nater??s?OTn. V ozemlju Meglene smo uničili neko sovražno baterijo, zapadno Vardarja pa neko municU-sko skladišče. Južno Ljumnice so bile opa-Ž2ne močne eksplozije. V dolini Stmme južno Seresa za nas ugodni patruljni spopadi. TURŠKO. CARIGRAD, 21. (K^r.) Iz glavnega stana se poroča: Razven posameznih topovskih I;ajev je vladal mir. Pri Mami smo pregnali močen sovražen poizvedovalni oiHelek. Na ostalih ircitati nič važnega. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 22. julija. — Delovanje sovražne artiljerije v to-nalskem ozemlju, v dolini- Brente in ob Piavi. Naše baterije so razpršile sovražne delavske skupine ob gori Cevedale, kakor tudi tovorne avtomobile cb Piavi. Sestrelili smo dve sovražni letali. — V Albaniji so ujele nase čete 100 mož in uplenile 7 strojnic. Francosko poročilo. 19. julija zvečer. — Bitka med Marno in Aisno se je nadaljevala danes ves dan s skrajno srdi tost jo. Sovražnik je zastavil na vsej fronti močne rezerve in je poizkušal ovirati naje napredovanje. Kljub njegovim naporom sti se nadaljeval! naši uspehi na večjem delu fronte. Na levem krilu smo se vzdržali na planotah higozapadno Solsscnsa in v Cljaudunu, v središču smo prekoračili črto Vanr—V:T!ers—Helon- Norov sur Ourca i.a treh točkah; na desnem krilu so zavzele naše čete po hudem boju planoto severno Bouocsa in višino severno Courchampa in prodrle preko Tcrcya Število desedaj ugotovljenih ujetnikov presega 17.000; uplenil! smo 360 tonov. :ncd njimi t .o 21 cm baterijo. 20. julija popoldne. — Včeraj, koncem dneva in ponoči, so francoske in ameriške čete nadaHcvale svoje napredovanje na v čicm delu fronte med Aisno in iVtarno. Francozi s > dosegli Vierzv. prekoračili selo Maulny in osvo »li Neuillv St. Front in Lie3* Clignon. Južno Marn * so naše čete porazile Nemce med Fosroyem in $uillyein in pridobile proti Marni na prostoru. 20. julija zvečer. — Rezultat naše zmagovite pretiofenzive se le že pokazal. Na desnem krilu južno Marne srdito napadeni Nemci so bili prisiljeni k umiku preko reke. Med Aisno in Marno so iran-cosko-ameriške čete, ki so nadaljevale prodiranje, vrgle sovražnika, ki se srdito brani, nazaj. Dosegli smo Ploisy in Parcy Tigny in prodrli preko črte St. Rcmy—Bianzy—Rozet St. Albifk Dalje južno drže naše čete splošno črto Priez, severno Courchampa. Kljub srditemu odporu sovražnika smo v gozdu Courtonu in v dolini Ardre pridobili na prostoru. Število ujetnikov, ki smo jih ujeli od t S. t m. dalje presega 20.000; uplenil! smo 400 topov. 22. julija zjutraj. — Ponoči so omejili Nemci svoje topovsko delovanje le na severno stran Ourcqa in na Reims, predvsem pa na gozdove Ccurton in Roye. Med Ourcqotn in Marno smo izjalovili pri Grisellesn in St. Germatnu močne napade nasprotnika in obdržali svoje postojanke DOGGODKf NA MORJU. BERLIN, 23. (Kor.) Naši podvoAuki so potopili v Sredozemskem morju tri dragocene parnike in eno jadrnico, skupno 19.0«>0 ton. BERLIN, 23. (Kor.) »Vcssisclie Zeitung piše po v dem potopitve največjega ameriškega prevoznika ; Leviathsna«: Boljšega dokaza o sposobnosti naših pod vodnikov sploh ni mogoče podati. Amerikanci so '.jpall, da jim bo spravila ta ladja tekom enega l^ta čez morje okoli dvanajst divizij. G« tovo :c na vsak način, da ie bila prizadejana sovn /niku silno iežka izguba, ki je ev.aka izgubi bitke. I.ONDON. 22. (Kor.) Adir:ra!iteta naznanja, da je arteški rnšifee -Marne uničil neki nemški ped-vodick. IZ VELIK F RUSIJE. -Položaj v muriiiis.Tski suhtirniH MOSKVA, 20. (Kor.) Pravda« poroča: General Cur'rov je bi! imenovan za poveljnika zavezniških čet v Murmanu. Pod protektoratom entente bo u?t novHena republika Volokdu, ki bo obsegala Murnian in dele severne Rusije do Urala. S rOCKHOLM, 23. (Kor.) iz Helsingforsa poroča, da prodirajo Ang'eži nr^ti Murmann. Slednje imenov .:no mesto je v nevari»osti. člani deli>\sVega soveta v Kemu so bili ujeti in usmrćeni. Poziv Trockega. MOSKVA, 21. (Kor.) Trockij objavlja poziv, da treba Volgo, Ural in Sibirijo očistiti sovra .nik.t in zadaviti sibirsko kačo, ki zabranjuje C jvoz kruha. Prepoveduje dalje vsem vojaškim uradnikom vsako pomoč angleškim iu francoskim oficirjem. Sovjet v Arhangebku ie rdredil izpra .iitev vojnega pristanišča, napravo utrdb, mobilizacijo ženiisklh in delavskih čet in splošno mobilizacijo najmlajših pet letnikov. Carjeva mu rt. MOSKVA, 19. (Kor.) Včerajšnja številka Pravde* proslavlja ustrelitev carja. Molitve duhovnikov, ki so molili za njegovo zdravje, ga niso mogle zbuditi. Nikolaj U. ie bil žalostna prikazen, strašen nazadniak in sokrivec vojne. Na dveh straneh, je bil v zvezi z imperijalizmom roparskih drŽav Evrope, ki ga bodo ob jokava le Republika Honduras napovedala Nemčiji vojno. VVASHINOTON, 22. (Kor.) Republika Hou.'uras je dne 19. t m. napovedala Nemčiji vojno. I>plo-matične zveze so bile prekinjene že 18. m i = ka. Sddlerjev polom — etapo do ROBftesu nasesa trlumfa. Scidler >e majhna pojava; majhen je že po svoji postavi, majhen po svojih horizontih, majhen v koncepcij: svoje politike, majhen v sredstvih svoje taktike, neizmerno majhen v razumevanju pt treb države v tako težkih časih, torej tudi v razumevanju dolžnosti voditelja državne politike. Naravnost pri ti i kuv pa v preso- j janju možnost vladanja v konstitucijonel-nr, a narodnostno tako mno^obarvm državi, kakršnja je Avsn iia. Za Hcidleija je obstajala Avstriia ie iz visokih in nekoliko nižih birokratiških krogov, iz generalitete, »nemškega* Dun tja in par milijonov Nemcev okolo njega To je bila -- po njegovem — avstrijska država. Vse drugo — velika večina — ni obsiajalo zanj kot činitelj, ki bi ga bilo vpoštevati pri urejevanju notranje državne politike. Na kratko a izčrpno je označil svoj politični koncept v stavku: v Avstriji mora vladati nemški kurs! Tak kurs je začrtal sebi* in ga hotel dekretirati tu;!i vsem svojim naslednikom. V tej svoji slepoti je bil pa res — velik! In naravnost velikan v svojem optimizmu. Se potem, ko je večina carlamenta odločno izjavila, da z ogorčenjem odklanja njegovo poiit-ko in cilje,- ki jih zasleduje, in še potem, ko ie čul. kako so njegova izvajanja izzvala viharje jeze in nevolje nfied večino državljanov, se je še vedno nadejal, da se mu zopet posreči nasilje na narav? države in na nje narodih. Nadejal se je do zadnjega. Niti pojavi v zadnjih sejali zbornice, ki so mu neizprosno govorili, da v tej zbornici nima in se ne more nadejati večine, ga niso mog H uveriti o absolutni nemožnosti njegovega kur z a... AH, končno je veiidar-ie prišlo, kar je bilo vsem razsodnim ljudem že davno gotovo dejstvo, je prišlo, kar je moralo priti: Seidler je definitivno padel. Vprašanje, kdo bo naslednik, kaj pride za njim, nas ne vznemirja. Že zato ne, ker se ne udajamo nikakim iluzijam; ker vemo, da naš čas se sicer bliža z velikimi koraki, da pa še ni oizkusi le rušijo temelje države; da ne gre, pa ne •gre," kakor bi hotele razpaliene glave naših Vse-in Veleneniccv, da narava te države mora končno zmagsti! In klasična naša priča je bila tudi kratka epizoda Kor-berjeva. Ta mož je menda edina bistra glava med današnjim političnim nem-štvom. Iz njegovega peresa so bile tiste nadebudne emmcijacije z visokega mesta. mog. zistemu, ki so mu ga usilievale —-r.tzme-re. In isti razlogi, oziroma razmere so —: menda se ne motano — odstranile tudi r.rinca liohenlohe bivšega tržaškega ua-mesaiika, z visokega in velevplivnega mesta, ki je je zavzemal. V tem smislu —- kot znak. da v Avstriji ne more več vspevati enostram»ko proti-slovanski kurs — poz Iravljamo padec SciJierjev. Nai le poskušajo z drugimi možmi! Vsi pojdejo pot vseh Seidlerjev, če c2tanfcnK> Slovani taki, kakor smo se pokazali ie zadnje diii. Kriza, kt «o mora preživljati sedaj država, nam daje zlatega pouka: da moremo metati svoj meč na tehtnico razvoja z odločilno težo. Cehi in Jugoslovani so si že ustvarili .U.SiiJ koncepte za politiko, ki jej morejo sled ti proti Seidlerijadam. Tudi Po'iaki so nastopih seiai s presenetljivo energijo, v prej-š u j ili časih so -e n dajal i domnevi, da le v zvezi z Nemci hočejo biti nio^-Čiia i ali- "Jiii Da um so bili. tisti uspehi eiemerm, minHIvi in nasprotni njihovim velikim narodnim ciljem. SeLtaj vidijo, da trajne uspehe, na katerih bo mogla varno sloneti bodočnost njihovega naroda, morejo doseči le na strani svojih krvnih in plemenskih bratov! Ce so ta strašna vojna in neizmerne žrtve m trpljenja, ki nam jih je naložila, prinesla preporeuje tudi v politiko Poljakov, potem smemo z mirnim srcem ponoviti, da jo polom Seidlerjev važna etapa na poti do našega končnega tri^mfa. Ocfstcp Seic.le.jeve vlade. O dogodku gc-vorima na drugem mestu. Tu hi opozo-rili na nekatere momente v ročnem pismu, s katerim nositelj krone spreie.na demisijo Seidlerjevega kabineta. Pi- no je — po zahtevi ustanovnih določen, komra-signirano od g. Seidlerja. To pomenja. da ie on odgovoren za njegovo \ sebino. sam izjavlja torej, da ie ovira i»rd-klanjajoeega stališča« napram državnim potrebščinam. Mišljeni ?o tu cč:.\id»!o Pw ljakL Po te] stilizaciji bi mogla nastali domneva, da so vodili Poljaki le osebno borbo preti Seidlerjevenm zistemu. To' pa ni res. Govorniki Psi. I>a:7\ nskije v svojem fenomenalnem govoru izrekel porazno sodbo o Seidlerjevem političnem kitrzu. iZn sam pasus v ročnem pismu je, ki b? ga mogel kdo raim.»ti Se'dlerju v prilog: kjer izraža namreč željo, da bi sc nadaljevala no Seidlerju zasledovana smer. Proti takemu tolmačenju pa stoji nasproti dejstvo, ki smo je že naglašali, da jc namreč vsa zbornica, izvzemši edino le Nemce, obsodila Seidlerjev politični kurs, ter da ročno pisma, naglasa potrebo zaupnega razmerja do tistih strank, ki > pripravljene nastopati za državne potrebščine. Torej tudi do ne?ieniš*ih strank! Te pa odklanjajo Seidlerjevc politične smeri. Tudi pada v oči, da ni v ročnem nobenega toplejega akcenta, nobenega izrazitega priznavanja in ne odlikovanja. Nu, to lahko še pride. Bits-tvena točka v ročnem pismu ostaja: priznavanje, da Seidler ni mogel debiti večine nit? za proračunski provizorij. — Nekoliko vf dat-kov iz žalostnega življenja te vlade. Po odstopu grofa CIam-Mnrtinica 2?.. jiurja 1917 ie bila Seidlerju poverjena sestava prehodnega ministrstva z nalogo, da zagotovi proračunski provizorij. Dne .?1. avgusta je sledil definitiv ni kabinet Seidlerjev, v kateri je vstopil tudi Slo.encv-vitez dr. Žolger, ki pa je pozneje odstopil, ker mu ni bilo obstanka pod takim šefom! V drugič ,;e Seidler demisijonira! dne Tebruvaria t. 1. vsled poljskega odpora proti preračunu. Vladar pa ai sprejel v!č-misije. Sedaj je Seidler zopet demisijoni-ral; mislimo, da — za vedno! Zaroto proti ustuvi na Hrvatskem, na kateri so živo sodelovali frankovci — kakor je sedaj dokumentarično dokazano — je zasnoval, kakor vse kaže, sedaj odstavljeni bivši šel generalnega Štaba in potem armadni poveljnik na Tirolskem, maršal Conrad Moizendorf. Ta visoki vojaški dostojanstvenik da ni imel le vojnih načrtov za vojno proti Italiji, ampak tudi načrt, kako bi» se s si!o udušilo vsako ria-rr dno gibanje in stremljenje v tej državi — torej tudi ustavno življenje. Iz dokumentov, obelodanjenih v hrvatskem boru, je razvidno, da se je nameravala uvedba vojaškega komisarijata — ako le možno — z a vse jugoslovanske pokrajine na jugu monarhije, ali pa vsaj za Hrvatsko in Slavonijo. V take namene najeti frankovci so po vseii možnih potih o\ a-j31! malone ves hrvatski in sibski živel v Banovini. Dalmaciji in Istri kot nelojalen. nezanesljiv in veleizua aiski. Dia-t čno oziiača osiješka »Hrvatska Obrana to faUarijo frankovcev vsklikom: »Kaj bi rekli o tistem, ki bi šel obrekovat svoje brate v namen, tla ruinira svojo mater?!« Stranka, ki se je osramotila s takim katilinarskim delom, naj čim prej iz gine z Hca zemlje! LSrez mlškcdum in hrez aneksiji C. kr. koresponaenčni urad je poročal te dni: Nrya Dagligt Allehanda poroča z zan.e šljive strau:: Pinski poslanik v Berohnu, državni svetovalec Hjelk, je ob svojem zadnjem posetu dorr vine sporočil sena tu. da nemški cesar \ iljem želi, da bi ede,; njegovih sinov zasedel prestol Finske. Žrtve Jiikos1o\ an*ev in Neufcev v v^iui. Jtrgoslovaiiski klub je !9. t. m. vložil naslednjo interpelacijo na domobranskega ministra: Dne 12. julija t. 1. je nemško-radikalni poslanec \Vichtl na shodu v Slovenski Bistrici na vprašanje, kaj se bo etorilo > ^iovani. izjavil, da jih je treba najprej decimirati, nato pa razdreti njihovo skupnost. Vojna je bila v dosego tega smotra najboljše sredstvo. O tem se jc skliceval na številke, s katerimi jc dokazal. na kako strahovit način so nemške ^ete, vojna iu lakota Slovane v Srbiji, Bosni i.; Hercegovini, Dalmaciji, Benečiji in OaKciji decimiralc. N.mci so po govorni-:(,- ;}« tcseJah manj uteli. Dokler popol- o razkosanje Jugoslovanov ni mogoče, ircb.t gle JZiti, da jih vojna kolikor moli uee hiiiči. Sredstva za to so v prvi vrs. I" in otaekanjc živil — lakota. Meci ; o o o :-Io\anit je znano, da je bila vsenem 1 ]:a i* ranka f»d začetka vojne z armailnlm «m a r^. *-« . » - -.s" - - jBHNOir«^ T mttt, 4N K ftllfja I9T5 i —--- - ■* j)ov elj'jftvorii v stalnem stiku, zato te izja-Ve vseneinškega poslanca Slovane tembolj vznemirjaj-o. ko upravičeno domnevajo, da so poveljstva v tej nameri oddajah na fronto vedno več slovanskih nego nemških čet. V svrho pomirjenja med Si i; van i je neobhodno potrebno, da se objavio statistični podatki o uporabi nemških in nenemških čet na fronti in v ozadju. Zato si dovoljujejo podpisani Vašo ekscelenco vprašati: Ali je Vaša ek-sce-knca pripravljena na podlagi natančnih statističnih podatkov dati pojasnila o uporabi čet slovanske In nemške narodnosti?« Interpežacija Jugoslovanskega kluba. Dne 16. julija je vložil Jugoslovanski klub med drugimi tudi naslednje interpelacije posl. Ravniharja in tov.: 1. na ministrskega predsednika in pravosodnega ministra Tadi ustavljenja časopisja »Domovina« v Ljubljani; 2. na železniškega ministra radi premeščenja in-spektorja južne železnice g. Vrečkota iz Maribora; 3. na pravosodnega ministra radi imenovanja dr. Wies-thaierja za notarja v Mariboru; 4. na domobranskega ministra radi sirovega ob oašimja nadporočnika pešpolka št. 17 Seu niga; 5. na sodnega ministra radi imenovanja sodnih slug na Kranjskem za pocU pradnike; 6. na pravosodnega hi frnan Onega ministra radi službene obleke shiram hi eksekutorjem odnosno ekvivalenta v denarju, današnjim razmeram primernega; 7. na trgovskega ministra radi službene obleke poštnih uslužbencev v Ljub-lja-ir; 8. na minis-trs-kega predsednika v ? iJevi intervencije načelnika nemške nacionalne zveze poslanca VValdnerja rad' izvesarh dogodkov pri ustanovnem zboru Jugpsiovanske demokratične stranke. Dne 22. julija 191S so bile nadalje vložene sle Ječe interpelacije: 1. posl. dr. Ravni harja in tov. na jiastlčnega ministra v zadevi neresničnih navedb v odgovoru na interpelacijo poslanca dr. Ravniharja, vloženo v seli državnega zbora dne 26. februarja 19 i&. ki se tiče uradovanja dr. Bra-čiča, prvega državnega pravdnika v Celju; 2. posl. dr. Ravniharja in tov. na notranjega ministra radi razpusta občinskega odbora v Kraniskigori in aprovlzačnib razmer v tej občini: 3. posl. dr. Ravnttiar in iov. na domobranskega ministra glede zadrvruiia madžarskega bataljona v Ljub-ifnn . ženski VoHtsrai za AvstHio. Posnema t a po nemških listih: Vodstvo neonskega iolssrata za Avstrijo je imelo 18. julija t. J. na f vunaju sejo. v kateri se je vzelo na z -auje razveseljivo napredovanje folk'*.-raio skega gibanja. Na Gornjem štajer-fckerv Gornjem Avstrijskem in v Vzhodni Sleriji se je sklenila ustanovitev folksrata v. katerih probuditelji -so tudi že sporočili uamen, da se ti folksrati pridružijo nemške nu folksratu za Avstrijo. Pcleg Iv i oeiii poslovnih stvari se je uvedlo poizvedovanje o vojnih izgubah Nemcev v Avstriji in sklenilo, da se dajo navodila fr ksratom glede udruževanja nemških v jnih udeležencev, za kar se je že napravile zgiedno delo na nemškem Češkem. V z : sie se naznanje poročili nekega člana. ki se je predkratkim na licu mesta poučil o stanju primorskega namštva, ter predsednika nemškega folksrata za Češko. dr istvenega svetnika dr. Titte o narodnoi olitičnem položaju na Češkem. Glede -zlasti po poslancu dr. pl. Lodgma-»i: zastopanega stališča, da naj bi se na-rT' tastnl mir kupil s prepustitvijo nem-i /Jh manjšin in zlasti vsega nemštva »a i;jf i usodi, je bilo vodstvo soglasno mne-r a, da ti nazori kratkovidno prezirajo r Ti*en sedanje svetovne vojne in nalogo. Premog. 20 ki aa modre izkaznice Razdeljevanje 24. julija. — Cena 1 i.' « v . W kf. Sv. Vid: 171—220 (44) Bosco 26. — j.sra mitnica: 1301—1420 (49) Risorto 17. Koks. 10 kg na modre Izkaznice. Razdeljevanje 24. julija. Cena 2 K 70 vin. za 10 kg. Sv. Vid: 221—620 (44) Lazz. vecchio 17; 612—740 (44) Bosco 26. — Staro mesto: 1—100 (42) Altana 10. — Nova mitnica: 501—700 (52) Scusa 12. — Sv. Mar. Magdalena zgornja: 1—100 (37) Guar-dia 42. ves^l. Odvetnlški izpit sta napravila včeraj pred tr- ki pripada avstrijskemu nemštvu v okviru fcnpnega nemštva, da zanašajo v vr-.-"e avstrijskega nemštva neslogo in ostala iai i njega odporno silo. Sklenilo se ie. ti a ta predmet postavi na dnevni red prihodnje seie vsevkupnega folksrata. — Podčrtali smo zgoraj mnenje posl. Lodg-irnna, ki očividno kaže največ umevanja dejanskega položaja, ravno tako pa tudi n;nenje vodstva nemškega folksrata, ki i q najskrajnejšo narodno ne-strpnost. ^Preden bo petelin dvakrat zapel, me Loš trikrat zatajil!« Tako bi bil dr. Seidler mogel reči nemškim nacijonalcem, preden se ie končno poslovil iz ministrskega predsednislva. in prav bi bil imel. Komaj je bila Seidlerieva demisija sprejeta, in ko celo Seidler še vedno vodi posle ministrskega predsedništva do imenovanja naslednika. pa so že prišli nemški nacijonal-ci, ki so še pred par dnevi stali na stali: šču: ali Seidler ali pa parlament, zatajili ubogega Seidlerja in ga vrgli v staro šaro. Torkova »Tagespost« že piše istočasno, ko javlja sprejetje demisije, da po odstopu kabineta prihaja olajšanje v parlamentarnem položaju, in pravi dobesedno: »Tu se je vedno zastopalo mnenje, da se dr. ph Seidler tie sme smatrat] za posestno stanje nemškega naroda«. Da, to mnenje se zastopa danes, ko ie Seidler moral iti, a se ni zastopalo včeraj, ko se je mislilo, da se zna mož vendarle še vzdržati na površju. Seidler je pač lahko vesei teli svoiih zvestih pristašev, ki so se ga znali tako hitro in tako temeljilo otresti. Pirooiaia kuriva. Ojrlje. 50 kg na rumene izkaznice. r?.u-delievanje 24. julija. — Cena 80 vin. za kp. K v. Vid: 1501—2110 (15) Lazzaretto vecchio 17; 1—500 (16.) Forttanone 18. — Staro mesto: 1—50^ (13) Capifelli 14; 501—550 (13) Altana 10. — Novo mesto: 2127—2277 (13) S. Francesco 2; 1—1000 (14) S. Francesco 2. — Stara mitnica: 3001—3780 (13) Paduino 13; 1—300.(14) Risorto 17; 301—600 (14) Sorgente 7. — Nova mitnica: 301—500 (15) Ama-Ba 4; 501—1500 (15) Acque 20; 1501—2385 (15) Acque 20. — Sv. Jakob: 201—300 (17) Erto 4; 301—600 (17) Guardio 42; 601—700 (17) Oiuliani 21; 701—805 (17) Oiuliani 12; 1—200 (18) Rivo 10. — Ore ta: 1—152 (10) Greta 127. (82 vin. k a.) žaškim višiim deželnim sodiščem odvetniška kan-didata dr. Leopold Boštjan£ič in dr. Janko Olip. Preselitev goriških učiteljišč v Gorico. Z ozirom na vest. da se obe goriški slovenski učiteljišči, moško in žensko, z začetkom prihodnjega šolskega leta zopet vrnete v Gorico in bi tako torej moralo ostat! večina učencev dosedanjih zaposlovalnih tečajev v Trstu brez pouka na cesti, se nam sporoča a pristoirre strani naslednje: Obe učiteljišči se paC fes vrnete v Gorico, kler se prične pouk rrihodnje šolsko leto. Zato se odpravijo tudi za-poslovalni tečaji v Trstu, toda ne naenkrat, temveč postopno, tako da bodo mogli vsi gojenci obeh spolov, ki so b!l« v pravkar poteklem Šolskem let« v Trstu na nčitet|fških zaposlovalnib tečajih, v Trst« dokončati svote nauke, S prihodnjim letom se opusti prvi letnik in se torej ne bodo sprejemali v prvi letnik vstopajoči učenci. Prihodnje leto se opusti drugi, potem tretji in končno še zadnji letnik. Tako prenehajo ti 2aposlovalni tečaji v Trstn. Poskrbljeno pa je torej, da naša tržaška mladina, ki se je posvetila učiteJjišklm Študijam, dokonča te študije v Trstu. Prepričani smo, da i gojenci i starši sprejmejo to^obvestilo z zadovoljstvom. Strah pred Slovani. Graško županstvo te izdalo na hišne posestnike v Gradcu ginljiv oklic, v katerem jih opozarja na skrbi vzbujajoče dejstvo, da Nenemci pokupujejo čim dalje tem več hiš v nemškem Gradcu. Posebno veliko da je med kupci Slovanov. Nekateri teh vsiljivcev da so kupili kar do osem hiš. Tu gre očividno za skrbno zasnovan načrt, ki zelo ogrožuje nemški značaj mesta. Hišni posestniki se nujno pozivajo, da naj hranijo svoje nepremičnine nemškim rojakom, nasprotno bi bilo izdajstvo lastnega naroda. Poziv zaključuje: Nenemške roke proč od naših prirojenih svetih nemških tal! — — ki še danes nimajo nemškega temveč slovensko ime! Bela lisa, ki — govori. Pred par dnevi smo mi zabeležili, kako so >Novice« slovesno prisegale, da dr. Susteršič ni pisal nikakega pisma, kjer bi bil ova jal strelski polk št. 2, in da torej ni on prev-zročil premeščenja tega polka iz Ljubljane. Pač pa da je osebno dobil na merodajnem mestu informacije o razmerah v polku, ki so zahtevale tako odredbo. Z ozirom na tako priseganje »Novic« napisal »Slovenec« notico pod naslovom: »Kaj je s pismom?« Cenzura pa je notico zasegla. Zakaj? Vsakdo si bo to belo liso tolmačil tako, da je bilo tam povedano kaj, kar bi bilo neljubo mero-dajnemu mestu in — dr. Susteršiču! Blagor njim. ki morejo osebno hoditi po informacije na mero-davna mesta. (Kajti misel, da hodijo tudi — dajat informacije, bi bila pregrešna). Kako so jim olajšane polemike in — potajevanja! Preganjanje slovanskega časopisja Je na dnevnem redu. Je bila ena armatur iz Seidlerjevega arzenala. Na Češkem ga ni skoraj dneva, da ne bi oblasti zaustavile kakejra lista. Na Slovenskem so zaustavili »Tedenske Slike*, »Domovino«, »Jugoslovana«. Vsem drugim listom pa je pošiljanje na fronto ali direktno prepovedano, ali pa ovirano na razne in vmes tudi nehonetne načine. (Sežiganje in uničevanje tuje lasti na poštah.) Pardon: po dveh listih ne pada težka roka. To sta »Resnica« in »Novice« — Šnsteršičevi glasili. In to je lahko razumeti, ker to niste glasili za varovanje interesov slovenskega naroda! Utemeljevanje teh per-sekucij od strani oblasti je istotako enostavno, kratko in komodno, kakor je povsem neosnovano in neveljavno. Pisava teh listov da je *protizako-nita«. V čem neki obstoji ta »protizakonitost?« Mari v tem. da se ti listi bore za uresničenje programov in idej, ki so neljube kaki — Seidlerjevi vladi?! Kje je tisti zakon, ki obvezuje državnike, da morajo biti zaljubljeni v kak določen politični zistem, ali pa cclo v osebo kakega ministrskega predsednika? Kje je kaka določba zakona, ki prepoveduje vsako stremljenje po kaki izpremembi v političnem redu države, če se to stremljenje uveljavlja zakonitim in dopuščenim potom! Ce bi veljalo tisto utemeljevanje oblasti — da je protizakonito vse. kar teži po kaki izpremembi, potem bi morale oblasti zaustavljati enega za drugim — nemške liste, ki dan za dnem zahtevajo odcep-ljenje Galicije In Dalmacije in uvedbo nemškega državnega jezika v nasprotstvu z obstoječimi in veljavnimi državnimi zaoniki! Ne! Stvar stoji faktično tako, da borba sama za kako idejo, za kak politični cilj, ni nikdar nezakonita, dokler so sredstva, ki jih rabi. legalna in se ne zagre?ajo proti zakonu. Zakaj pa oblasti ne označaio protizako-nitosti sredstev, s katerimi se bore naši listi za naše narodno ujedinjenje?! Sele tedai. ko morejo dokazati to nezakonitost, bi smele zaustavljati liste in bodi tudi, osebno sodno preganjati grešnike. A ravno tega poslednjega nočejo, ker pred sodiščem bi morali dokazati in z dokazi opravičiti svoje postopanje! Zato si raje potrt3gaio z zaustavljanjem listov in takozvanim objektivnim postopanjem. Ubijajo liste, ali vseh se ne dotikajo radi tega. kar te osebe pišejo. Protizakonski zistem si pomaga s persekucijami!! Se o vojaških pisarnah. V včerajšnji »Edinosti* smo povedali, kako ie nameščanje mladega, za resno delo. popolnoma nesposobnega ženstva v vojaških pisarnah naravnost prava nadloga za ostale, zlasti moške pisarniške moči, ki so preobložene z delom, in ravno tako tudi naravnost ovira rednemu, točnemu in natančnemu poslovanju oisaren. Danes naj pa navedemo še nekatera dejstva, ki se redno ponavljajo skoraj izključno v vseh vojaških pisarnah, v katerih so nameščene ženske pisarniške »moči« in še bolj potrjujejo zgoraj^njo trditev. Kot moške pisarniške moči se uporabljajo v vojaških pisarnah ljudje, ki so aH že za časa svojega rednega voiaškega službovanja oprvljale pisarniška dela. predvsem računski podčastniki, potem drugi v pisarniških poslih po svojem civilnem poklicu izvežbani, ali pa taki ljudje, ki jim njihova izobrazba omogoča, da se kar v najhitrejšem času vžive v vojaška pisarniška dela, ki je v vojnem čsu gotovo silno obsežna in poleg tega tudi še kar najzamotanejša. So to ljudje, ki imajo za sebol večinoma dolgo vrsto vojaških let v po enkrat trkala smrt na vrata v sovražnem ognja, iz katerega Kk Je rešila dobra sreča z bolj ali manj nevarnimi ranami ali boleznimi, ceradi katerih so nesposobni za službovanje na fronti. Med temi pisarniškimi močmi je gotovo nad dve tretjini ljudi, ki v civilnem življenju izvršujejo inteligenčne poklice, v katerih marsikateri zavzemajo mesta, enakovredna tudi stotnlškemu in majorskemu činu. Kot pisarniške moči v vojaški pisarni morejo seveda doseči največ »narednika«, z 90 vinarji plače na dan Kakšni so potem odnošaji med tako, četudi najinteligentnejšo moško pisarniško močjo in Častnikom, nam ni treba praviti: loči Ju nepremostljiv prepad. Službeni pravilnik, subordinacija, *stehen Sie »Habt Acht« vor mir!« Sedaj pa 161etna gospodična, ki ni sposobna za drugo kot za »lini-ranje«, in dobiva za to »delo« po 160 K na mesec, častniško hrano pri častniški mizi itd. itd! (Kako so pa pomožne moči plačane v drugih uradih? Vzemimo c. kr. pošto. Za vse naporno, odgovorno delo, opraviti je tudi z denarjem, treba je trpeti morebitno izgubo itd., dobiva taka pomožna ženska moč 2 K 45 vin. na dan. In vsega skupa} še 81 K vojne doklade. drugega pa nič in nič. Seveda tu ni »pokroviteljev«!) Gospodov Častnikov je napram -gospodični" sama vljudnost, uslužnost in postrežijivost. »Fraulein. gestatten, dass fch mich vorsielle: Major X., Obe. stleutnant Y., Oberst Z.« Za delo v pisarn! Je odgovoren »Sie re!dwebel, Ztigsfilhrer, Korporal,« ki kolne potihoma, da se ogenj delg — na glas bognedai! — češ, »ta prokleta ..prihaja celo uro pozneje v pisarno, kadar ni ravno »marodtr, potem si snaži nohte, popravlja lase, vzame morete v roke pero in črtalo, da potegne par črt, potem se pa zopet pripravlja za obed v Častniški obednici, Jaz naj pa delam zanjo in vtikam zaradi nje nosove v žep!* Ce se pa drzne pritožiti pri gospodu častniku, pa dobi stereotipni odgovor: »Kaj hočete, napram damam (!!) ne smemo biti prestrogi, od njih ne moremo zahtevati toliko. Potr pite!« Mož salutira in gre; toda v tistem hipu ne bi bilo nobene ženske pisarniške moči več pod dvoglavim orlom, če bi ! se uresničila njegova sicer nema, a tem iskreneia t molitvica, ki jo je pomolil sam zase, ko je napra- j vil »Kehrt euch.« in poklical ž njo vse strele izpod neba na ljubke glavice vseh t dam* in prav posebej še njemu dodeljenih. In da bi sam rekel taki »dami«, da naj stori to ali ono. ali morda celo nekoliko hitreje! »Vi mi nimate ničesar ukazovati. Jaz sem šarževka bre? č'na, spadam k častništvu, vi pa k moštvu!« Da. s takimi nesramnostmi se drznejo prihajati na dan te »dame«, ki so popolnoma varne na zgoraj, kjer so s svojo »radodar-nostjo« tako zavezale roke svojim »pokroviteljem«, da potem lahko delajo, kar hočejo. In vendar so le čisto navadne pomožne pisarice. katerih bi ne spreiela rada v službo nobena civilna pisarna niti na poizkušnjo. V rednih časih so se takih »močic branili trgovci celo za prodajalke z 20 do 30 K plače na mesec. In za častništvo le potem častno, da sedi za isto mi?o s takimi »damami«;, dočlm pa je nečastno, če častnik sedi v lokalu, kjer se. nahaja par t mož«, ki v svojem civilnem poklicu stoje na enaki stopnji ž njimi ali pa celo tudi visoko nad njimi, in mora »mož« v službi mirno trpeti vse revskanje in bevskanje. Rekli smo že, da se nahajajo m£d ženskimi pisarniškimi močmi v vojaških pisarnah tudi poštena dekleta, zmožne in pridne delavke; dostavili bi pa, da nam jih je naravnost žal, kajti Črna senca onih drugih pada žal, tudi nanje. Izpričevalo o službovanju v vojaški pisarni bo v bodočnosti pač za večino teh uslužbenk te priporočilo za zavračevanje njihovih prošenj za civilne službe, ker se je v javnosti čisto upravičeno popolnoma utrdilo mnenje, da za veČino žensk med službovanjem v vojaški pisarni ln hotnišnici ni bogve kakšne razlike. Vsa stvar le grda, zelo grda in, žal. Ie preresnična! V 97. letu svoje dobe je urnrl v četrtek v Zagrebu najstarejši meščan, hišni posestnik Fran pl. Koš-čec. Pokojnik je bil zadnja še živeča priča krvavega julijskega dogodka I. 1^45. na Markovem trgu v Zarrebu. Njegovo ime ie tudi med gardisti »Narodne garde«, ki jo je leta 1848. uredil ban Jelačič v Zagrebu. Po poklicu je bil pokojni Koščec jer-menarski obrtnik. Udeleževal se je vedno političnih borb in je stal vsikdar v vrstah opozicije in neodvisnega meščanstva. lajuiški odsek pol. društva »Edinost« bo Imel v četrtek, 25. t. m. ob 6 popoldne sejo v pisarni dr. J. M. Coka in je navzočnost vseh članov odseka potrebna. Razdeljevanje sukanca. Zavod za pospeševanje mijlih obrtov je preskrbel pariijo črnega, belega in sirovega sukanca v klobčičih po 30 metrov, porab-nega izrecno za Čevljarje, knjigoveze, tapetr.ike, sedlarje itd., ne pa za krojače. Kdor potrebuje takega sukanca v svojem obrtu, naj se zgiasi v četrtek, 25. in petek, 26. t. m., od 9 do 12 ali od 4 do 5 v uradu zavoda v ulici Lazzaretto vecchio št. 52 ter se izkaže z obrtnim listom ali kakim drugim uradnim izkiizilom. Dramatično društvo. Odborova seja se bo vršila jutri, v sredo, 24. t. m. ob 7 zvečer v pisarni dr. I. M. Coka. Prosim, da se seje vsi odborniki udeležijo. Vojaški pogreb. V tukajšnji garnizijski bolnišnici št. 9 je umrl 23. t. m. črnovoj, pešec 97. pešp.. upok. invalid Radivoi Jakob Franc, rojen leta 1«95. v Piranu. Pogreb se bo vršil 24. t. m. ob 5 pop. iz omenjene bolnišnice na vojaško pokopališče. Orkester tržaške Omladine. Danes ob 7 zvečer važen pomenek o zadevi orkestra v telovadnici tržaškega Sokola v nI. Stadion St. 21. Prosim, pridite vsi. ki ste v tem letu sploh sodelovali pri orkestru. Kapelnik. Mestna zastavljalnica. V četrtek, 25. t. m. se bedo dopoldne prodajale na Javni dražbi dragoce-nosti, zastavljene na razne prejšnje številke, popoldne pa nedragocenl predmeti, obleka in perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142. V nedeljo, dne 2& t. m. vprizore člani »Dramatičnega društva v Trstu*; v veliki dvorani v Skednju, najuspelo burko »Nervozne ženske«. Pri tej izborni burki igrajo naši domači igralci. Začetek predstave ob 7. uri lo pol zvečer. Poslano! Svarilo. V mojem stanovanju, v Malem Repnu St. 3, poŠta Prosek pri Trstu, obstoječem iz treh sob s pritiklinami se nahajajoče pohištvo, vsa ostala oprava, sobna ln kuhinjska, obleka in perilo, sploh vse. kar se nahaja v stanovanju in kar je bilo morda že odneseno iz njega, je moja osebna last. Zato svarim vsakogar, da naj ne kupuje ničesar iz te moje lastnine, pa naj bi mu bilo ponujeno v nakup od kogarkoli, posebno pa ne, če bi ponujal v nakup moj soprog MaJis Milič, kateri nima niti najmanjše pravice do te izključno moje lastnine. Proti vsakomur, ki bi si na tak nezakonit način prilastil mojo lastnino, nastopim sodno pot. VINCENCIJA MILIC Mali Repen št. 1 FRATELLI flVANIO Trst, ulica S. Splriđlons št. 1 (Nasproti Hotel Volpich). •) Za članke pod tein naslovom odgovarla uredništvo le toliko kolikor veleva zakon. IŽIVNOSTENSKA BANKA \ PODRUŽNICA v TRSTU i Bika tetiffiti tOcol eL ESarla !sr?& • Lasisg pelita. * Dciniika gUvnlca K l9).uO0.000. - Rez. zaklad K 41,500.0*) t izvršijs va fcaačr. a Bnajatefat taKSlrtijs. | - ■ uradne ura osi * - i pop. —-1 B^la izto fo-togialžioiii apara-laoljeittim Zrto, Gosrz, Vont-lander Iti Fota-BrairiBč wm\-de najiuijsiii io-ia;ii. Razvijanj? Ml io kolanje. -- [m Diint. -■ r Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Umetni zobje % in brez čeljusti, zlate t rone in obrobki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnlk Trst, uL nafivoi. Frana Josipa 13. 11 Ordinira od 9 pred . do 6 zvečer. ■ r- f~" i- 99 / « a« ali zamenja moško o' le :o zaraoč* o rib rg^b >, novi nepremoć j ivi nahrbtnik Fandel, ul. dcU Olmo 2, HI. 249 4 mesece ft r, se proda takoj. Chiadino in monte 155. 248v» H^fdinl^ Fasztol Naslednik Ivana D^ ?>5coIzuana Trst — ulica da] To to št. 1 knpuje cunje s; v^aki mne a n shfna stvari I fiSfff modema, nova temna, poročna soba i t LtpUf bukovega ls a, ne prodat takoj Ulica To litario 29, I. Kranc. 2490 n Vreče v*ake ViCte lrao"je Fran Mcllr.o grand- št. 2f>. Babifi. Ulic-24S.'> vefižleo je zgubla uboea ženama Od ul. T»Oi>adoni 14 do 'rga Barriera. Kdor prinese verižico v uL Poc doiil 14, vr. 8, dr.bi pr! merno nagrado. 2401 "jj-eM (mle kreosotov aimp) naj-11**1 lili bolj s pripomoCek f^oti kronič- nemu kataru i i bole£i>i uiiiainib orgviov Izdelu je lekarna Cjdermaz, Trat, Ul. lilhorgu 17. D 7 r ZGBOZDKAVNK v Dr. J* Cermak v Trstu, ulica Poste vecc lle 12 vogal ulice delle Po;ts Izdiranje zobci/ brsz bo leein. — Plombiranje. UM&T&I ZOBdE -- V*"«? (Oetkarjev prašek) zt-^^nilll SU?.* plašči ce, pripravljen bre -amonjaka ter \.o iste :, u tčinu kakor v normalnefn času, se dobiva v leknrni Jeronit;, Piaar« Caser-ma št. 6. D 17 pretini) se prodaja v v=eh lekarnah. D 16 7f!*ffill!f)?!fi> *TVI 7 L®fecteure (iiru;- LUlUvljbhjb konr.fn.riranepa Sal*aparigl TulN]CA. — — ESKOMf MBXIO Telefoni; 1463, 1793 in 207® Uradna vrai od 9 do 1 popoida Brzojavi: JADltANSKA. j Ktp čJaif? M ^ ti osi 100 litrov • a raj. Prodajani Istrsko in dnimatlnsKo olno na đroisno In tie^lo. Slfre m Mi Oilif. uL Mm l. Strci za fluanje In vezanje, prsti nem-SKl uzorci. SeidelilleuisigJVRii^ta Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako po* pravljanje. * TVrdka ustanovljena leta 187S. — FRANCESCO BEDNAR it C kr' ^^ priv' I Ausfr. kreditni zavod ! za trgovino In obrt Podružnica Trst, Trg Harije Tsrez^Js 2. Za shrambo vrednostnih papirjev in dokiimeniov se pri-poroča vzeti v najem varnostno jekleno celico (^p.fes) pod ključem najemnika, katera je zavarovana prc«ti o^iiju in tatvini v Oklopne m zakladu podružnice c. kr. priv. Avst. zavod za trgovino in obrt, — Podružnica Trst, Tr^ Marije Terezje St 2.