85"5^ AA OSREDNJA ^JIiNlCA P.P. U6 60100200 PPbiviURSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ . AA Abb. postale 1 gruppo Leiia 400 IlF Leto XXXVII. Št. 40 (10.862) TRST, torek, 17. februarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NEDELJSKA GOVORA STfl RAZBURKALA POLITIČNE VODE DERLINGUER 0 SINDIKALNI POLITIKI VISENTINI 0 ŠIRŠI VLADNI VEČINI CiSL in UIL proti predlogom tajnika KP1 o proporcionalnem sistemu v enotni zvezi - Ostre reakcije PSDI in PSI na govor predsednika PRI RIM — Nedeljska govora Berlinguerja v Turinu in Visentinija v Ravenni sta bila včeraj osrednji temi politične razprave. Tajnik KPI j<> ob priložnosti sklepnega posega na shodu komunističnih delavcev P ata obravnaval med drugim tudi vprašanja sindikata in njegovih težav, ki jih je treba po njegovem premostiti z odpravo enakega zastopstva treh sindikatov v organih enotne z ve.-e in uvajanjem propor- cionalnega sistema (kar bi močno okrepilo položaj najbolj množičnega, CGIL). Predsednik PRI Visen-tini pa je v republikanski «trdnja- vi* obudil in bolje opredelil svoj nedavni predlog o «vladi tehnikov in poštenjakov* ne giede na strankarsko pripadnost, ki je prav tako izzval val polemik. Medtem ko del Berlinguerjevega govora, ki je potrjeval nasprotovanj KPI vsakršni obliki zunanjih pritiskov ali celo intervencij na Poljskem, ni vzbudil nobeni' novih komentarjev. saj je bilo to stališče že znano in je prav predvčerajšnjim komunistično glasilo ponovno zavrnilo kremeljske kritike s tem v zvezi. so predlogi tainika KPI o politiki sindikatov dvignili precej prahu. Prvi so seveda reagirali nekomunistični sindikalisti, predvsem iz vrst CTSL in UIL. Generalni tajnik CI SL Carniti je pri tem dejal, da mo- ra «sindikat sam odločati o svoji notranji organizaciji* in poudaril, da je »nesprejemljiv vsak zunanji pritisk*. Pritrdil mu je tajnik UIL Benvenuto, češ da je «Berlinguer slabo informiran in predlaga zgrešene izbire*. Ne gre torej po njegovem za to, da odločajo komunisti, ki jih je več ampak je treba notranjo demokracijo v sindikalnem gibanju uveljavljati z glasovanjem članstva o temeljnih vprašanjih. Visentinijev govor, ki je bil močno kritičen do delovanja (oziroma nedelovanja) Forlanijeve vlade in je zaradi tega ponovno predlagal u-stanovitev drugačne vlade, ki naj bi uživala podporo parlamenta «vsaj glede nekaterih temeljnih vprašanj*, je pa sprožil plaz negodovanja in kritik v strankah vladne večine. Najostrejši komentarji prihajajo iz vrst socialdemokratov, ki zelo trdo zavračajo predlog predsednika PRI v današnjem uvodniku glasila PS KLJUB POMIRJUJOČIM IZJAVAM ZNANSTVENIKOV Ljudstvo južne Italije se boji novega potresa Avellino se je včeraj popolnoma izpraznil Potresni sunki ponovno razgalili bedo Juga DL V njem predvsem oporekajo Vi-sentiniju pravico, da napada vlado, v kateri je tudi njegova stranka, nakar mu pripisujejo namen vključevati KPI v vlado prek tehnikov, vse skupaj pa ocenjujejo kot poskus uvajanja »zmedenega* zgodovinskega kompromisa »tehnično - industrijsko - finančnega framason-stva Visentinijev. Car lijev, Agnellijev in podobne druščine*. Socialisti so o tem izrazili nekoliko razčlenjena mnenja, član vodstva Balzamo je dejal da PSI, upošteva le uradna stališča, tajništva PRI. ki podpira vlado in naglasil, da bo bližnn republikanski kongres priložnost za razjasnitev, kam ciljajo »prijatelji republikanci*. Landol-fi, ki je prav tako vpliven voditelj PSI, pa je naravnost obtožil predsednika PRI, d" zasleduje padec Forlanijeve .vlade in predčasne volitve, s čimer bi tudi odpadli referendumi. Levičar Querci pa je bolj zmerno priznal, da so Visentinove kritike vladi delno upravičene, njegovi predlogi pa niso prepričljivi, češ da je edina alternativa vlada pod socialističnim ali laičnim vodstvom ob sodelovanju vseh demokratičnih strank. Ob največji zadregi republikancev, ki odklanjajo vsak komentar (v nedeljo je namreč tajnik Spadoli-ni v Salernu zagovarjal Visentino-vim povsem nasprotna stališča), so tudi ostale stranke zelo previdne. Liberalci sicer oporekajo Visentini-ju protislovnost n nejasnost, najbolj prizadeta KD pa še sploh ni reagirala, morebiti zaradi odsotnosti tajnika Piccolija, ki se mudi v ZDA. Glasilo KPI po svoji strani ugotavlja, da je predlog predsednika PRI še nejasen, medtem ko je jasnejša njegova ostra kritika vladnim usmeritvam, zlasti kar zadeva gospodarsko politiko in zadržanje do terorističnega pojava. 7 Seja zunanjih ministrov Ef.S žensk je skušaia zasesti šolo na Trgn Karla 1IL v Neaplju (AP) BRUSELJ — Zunanji ministri Evropske gospodarske skupnosti bodo danes razpravljali predvsem 0 uvajanju nadzorstva nad uvozom japonskih proizvodov, zlasti avtomobilov, televizijskih sprejemnikov in strojev, potem ko so se izjalovili poskusi sporazumne omejitve japonskih izvoznikov. Nato bodo razpravljali, na osnovi poročila italijanskega ministra Co-lomba o njegovem nedavnem srečanju z Reaganom, o gospodarskih in političnih odnosih z ZDA. Na dnevnem redu seje so tudi vprašanja v zvezi z okrepitvijo političnega sodelovanja med državami EGS, .razmere na Poljskem in odnosi s 1 Turčijo. TEŽAVE PO VSTOPU GRČIJE Ministrski svet EGS bo razpravljal o uvozu mesa iz Jugoslavije BRUSELJ — Na rednem zasedanju ministrskega sveta EGS, ki bo danes 'v Bruslju, bodo razpravljali o gospodarskih odnosih z Jugoslavijo v zvezi z vstopom Grčije v skupnost. Predlog dnevnega reda predvideva razpravo o pristojnostih komisije EGS za začetek pogajanj z Jugoslavijo o dodatnem protokolu sporazuma SFRJ - EGS, o tako imenovanem »protokolu - Grčija*, s katerim bi rešili odprta vprašanja. Težave so v zvezi z izvozom jugoslovanskega govejega mesa, ki ga Jugoslavija po sporazumu t deveterico izvaža 34.800 tem na lete. V zadnjih letih je Jugoslavija izvažala v Grčijo, ki je postala članica EGS letos, 50.000 ton na leto. Že oktobra lani pa je Grčija prenehala uvažati jugoslovansko govedino, menda zaradi »nejasnega režima* pred formalnim vstopom v EGS. Gre za vrednost približno 100 milijonov dolarjev h eno največjih posameznih postavk celotnega jugoslovanskega :zvoza. EGS za zdaj še ni uskladila stališča o pristojnostih komisije EGS za pogajanje z Jugoslavijo, kar že negativno vpliva na jugoslovanski izvoz. Na lanskem sestanku ministrskega sveta so sprejeli začasni režim, ki izvoz jugoslovanske govedine v EGS omejuje na trimesečni kontingent, iredviden s sporazumom SFRJ -EGS samo za prejšnje tržišče devderice, to je na 8.700 ton. Po nekaterih govoricah namerava deseterica ponuditi kontingent v višini 34.800 ten, zanemarit pa dejstvo, da je Jugoslavija poleg tega samo v Grčijo izvažale nadaljnjih 50.000 ton govejega mesa na leto. To bi pomenilo trajro omejitev jugoslovanskega mesa v Grčijo, kar je nesprejemljive za Jugoslavijo in v nasprotju z lanskim sporazumom med SFRJ n EGS. To bi pomenilo kršitev sporazuma s širšimi negativnimi poledicami na medsebojne odnose. Po nedavnih pogovorih člana jigoslovanske vlade Stojana An-dova v Dublinu, Parizu, Haagu n Bruslju pa je slišati ocene, da bo deseterica to vprašanje obravnavala, zavedajoč se njegovega -pomena, (dd) PO REAGANOVEM MNENJU BI KORISTIL VARNOSTI V EVROPI ZDA končno pristale na francoski predlog o razorožitveni konferenci Razorožitev naj bi zajela ameriške enote v Evropi ter sovjetske tja do Urala ■ Vzhod je že dal vedeti, da francoski predlog ne more sprejeti MADRID — ZDA so se včeraj prvič izjasnile za konferenco o razorožitvi v Evropi ter pozdravile francoski predlog o razorožitvi na stari celini «od Atlantika do Urala*. Voditelj ameriške delegacija Kam-pclman je izjavil, da je ta sklep sprejel predsednik Reagan. Dodal je, da se je predsednik Reagan odločil popolnoma podpreti francoski predlog o sklicu konference o razorožitvi v Evropi, ker ponuja možnost za resne in koristne pogovore o krepitvi varnosti v Evropi. Kot edini govornik na zaprti plenarni seji konference o evropski varnosti in sodelovanju je Kampel-man dejal, da je pogoj drugega dela konference o razorožitvi v Evropi sprejetje novih ukrepov za krepitev vojaškega zaupanja, ki jih vsebuje prva faza konference, ki jo predlaga Francija. Kampelman je poudaril, da mora vzhodna stran sprejeti te ukrepe na celotnem evropskem ozemlju in sicer v znamenju »visoke politične obveznosti*. V pogovoru z novinarji je Kampelman poudaril, da ZDA zavračajo, da bi bilo tudi ozemlje ZDA območje, na katerem bi izvajali razorožitev. Po francoskem predlogu bi razorožitev zajela ameriške enote v Evropi. kot tudi sovjetske vse do U-rala. Zunaj teh ukrepov pa bi bilo ozemlje ZDA, kot tudi sovjetsko o-zemlje v Aziji, ker to ni Evropa, je rekel Kampelman. Toda Vzhod je že dal vedeti, da ne more sprejeti francoskega predloga. Druga ameriška zahteva je, da zagotovijo napredek na vseh področjih izvajanja helsinških sklepov, kajti konferenca o evropski varnosti in sodelovanju ne more preživeti. «če se bomo pogovarjali samo o varnosti*, je rekel Kampelman. Kampelman je še rekel, da bi na naslednji konferenci o evropski varnosti ip sodelovanju proučili bilanco pivih pogajanj o evropski razorožitvi. To Kampelmanovo izjavo razlagajo kot zavračanje stališč Vzhoda o začetku procesa vojaškega popuščanja in razorožitve v Evropi. (dd) MOSKVA — Sovjetsko - japonski odnosi so se v zadnjem obdobju poslabšali zaradi usode Kurdskega o-točja. Sovjetsko zunanje ministrstvo je izročilo japonskemu veleposlani- SCHMIDT JE SPRENENIL VRSTO CILJEV, KI JIH JE POSTAVIL ZADNJI KONGRES SPD ZADNJI MEDNARODNI DOGODKI PO VZROČNI KRIZO MED NEMŠKIMI SOCIALDEMOKRATI Socialdemokratsko voetvo ne priznava, da bi stranka bila v krizi in na robu razcepa ku v Moskvi protestno noto zaradi »nezakonitih* zahtev Japonske nad Kurilskim otočje, ki ga je sovjetska armada zasedla pred koncem druge svetovne vojne. Reagan zadovoljen MOSKVA — Omahljivost, brezod-pornest, neprevidljivost in nezanesljivost so štirje okrasni pridevniki, s katerimi je včeraj sovjetska tiskovna agencija «TASS* označila Dopisnik DELA za Primorski dnevnik BONN — Vpadljivo pogoste n vidno škodoželjne izjave krščans> demokratskih politikov, da je karier brez zaslombe v lastni bazi h da ga «podpira le še opozicija bi socialni demokrati lahko odpi-vili kot »sovražno propagando*, e ne bi vsaj del SPD tudi mislil, a se je v razmerju med stranko bazo (milijon članov) in vlado i-kaj bistvenega spremenilo. V vri vprašanj dolgoročnega pomena a zahodnonemško družbo se je p-gmatični bonski kancler s podpo konservativnega dela svobodnih «-mokratov postavil počez čez tis, kar je olga leta veljalo za efe socialnodemokratske politike: rar rožitveni cilji so podrejeni novi načrtom v ameriški mednarodni {- litiki, jedrska energija v miroljuben*; ‘namene nenadoma zavzema o-srednjo pozornost v dolgoročni energetski politiki, načrti gospodarskega razvoja vedno manj upoštevajo tiste, ki jih stagniranje gospodarske rasti najhitreje in najmočneje prizadene (delavce in deloma nameščence). Spori, ki so nastali v socialnodemokratski stranki na teh vprašanjih in ki so nekatpre vzpodbudili, da so govorili o krizi ter celo o razpadu stranke na dva dela, so vsaj deloma posledica objektivno drugačnih mednarodnih razmer, kot so veljale tedaj, ko so socialni demokrati na zadnjem rednem kongresu v zahodnem Berlinu (decembra 1979) začrtali tudi vladno politiko za prihodnje. Afganistanski dogodki, zadeva z ameriškimi talci v Iranu, izvolitev Reagana za novega ameriškega predsednika v pričakovanju vzpostavitve premoči nad Sovjetsko zvezo — vse to je bistve- NEAPELJ — Medtem ko zemlja v prizadetih krajih južne Italije še vedno podrhteva, se nevarno širi Psihoza, da lahko v kratkem pričakujemo nevaren katastrofalen sunek, ki bo dokončal razdejanje v južni Italiji. Ves trud strokovnjakov. da bi ljudi prepričali v neumnost in zgrešenost takih govoric Je bil zaman. Včeraj se je tako Avellino popolnoma izpraznil. Starši so šli po otroke v šole pred koncem pouka, trgovci in obrtniki so prekinili m delom, le varnostne sile so ostale v mestu. Potresni sunki so na novo razgalili južnoitalijanško stvarnost. Včeraj je bilo v Neaplju »vroče*. Cestne zapore z gorečimi barikadami so več ur ohromile mestni Promet v raznih neapeljskih četrtih. Karabinjerji in policija so morali marsikje poseči na zahtevo krajevnih oblasti, da so brezdomce j ugnali iz javnih zgradb, ki so jih Nasedli v noči od sobote na nede-V°- S prizadetega območja prihajajo ponovno vesti o primerih šakal-stva. Kar pa je najbolj zaskrbljujoče, novi potresni sunki so popolnoma zrahljali živce brezdomcev, k> si skušajo na lastno pest mimo oblasti priskrbeti streho nad glavo. Vselitve v še nedokončana stanovanja mimo prednostnih lestvic st> na dnevnem redu, ob vsem tem j Pa glavno škodo trpi podoba dr- ' zave, ki jo je potres tako hudo \ načel. Ljudem je težko dopovedovati. naj bodo strpi ji vi. nai počakajo, ko temperatura zdrkne globoko pod ničlo jim razpadajoča stoletna bivališča ne vlivajo več nobenega zaupanja. Krivca iščejo tudi tam, kjer je počasnost rezultat objektivnih težav, sami pa ne razumejo, da so s svojim trmastim Vztrajanjem na prizadetem območ ,iu. ne da bi koristili pri reševalni nkciji in začetku obnove, oblastem samo .škodili. Ob vsem tem na se mod italijansko javnostjo vedno nol.i širi strah in nezaupanje v usodo visokih finančnih nakazi), ki ■l>n bo država iztržila od davkoplačevalcev za obnovo prizadetih kr u jev. ........................................................mi POTOVANJE WOJT¥LE V AZIJO SE JE KRVA O ZAČELO Spodleteli atentat v Karačiju prtd govorom papeža Janeza Pavla II. zbranin vernikom Atentatorju je bomba predčasno eksplodirala v roka in povzročila njegovo smrt - Vatikanska prizadevanja za zbližaje s Kitajsko RIM — V Rimu so bile včeraj Pogrebne svečanosti za Emiliom San-tdlotn, namestnikom šefa policije Papež Janez Pavel rimskem letališču pred odhodom v Azijo (Telefoto KARAČI — Prvi dan potovanja papeža Janeza Pavla n. v Azijo se je pričel s spodletelim atentatom V mestnem stadionu pakistanske prestolnice, kjer je poglavar rimske cerkve 20 minut kasneje spregovoril številnim vernikom. Vesti iz Karačija so sicer protislovne. Kaže, da je še neidentificiranemu atentatorju ročna granata predčasno eksplodirala v rokah in povzročila njegovo smrt ter ranila policijskega agenta in dva mimoidoča vernika., Težko je reči, če je bil mali peklenski stroj namenjen prav papežu ali kaki dru-’ gi, izmed' številnih osebnosti, ki bi morale prisostvovati papeževemu nastopu v Karačiju. Kakorkoli že, atentat ni skalil prazničnega vzdušja na stadionu, saj se večina poslušalcev sploh ni zavedla, da je prišlo do eksplozije, policija pa je iz varnostnih razlogov, da np bi povzročila paničnega navala vernikov, nemudoma razširila vest, da je treba eksplozijo pripisati okvari električnega transformatorja. V Karači je Janez Pavel II. dopotoval ob 14.00 po italijanski uri. po šestili urah neprekinjenega leta. V Pakistanu je letalo pristalo zgolj iz tehničnih razlogov zavoljo oskrbe z gorivom. Wojtyla pa je šteje približno 48 milijonov prebivalcev pa je prpko 40 milijonov krščenih. Jasno je torej, da predstavljajo Filipini za katoliško cerkev le izhodišče za razširitev svoje vere v tradicionalni muslimanski svet. Papeževo potovanje je torej zlasti propagandnega značaja. Odpiralo naj bi pot številnim misijonarjem, katerim je kar v 15 deželah Daljnega vzhoda prepovedan vstop. O-blastem teh držav bo iz sosednjih dežel papež Wojtyla- naslovil poziv za vzpostavitev svobodne veroizpovedi, strpnosti in dialoga. Vendar pravi, dasiravno prikriti cilj papeževega potovanja je Kitajska. Pavel VI. je že pred desetimi leti iz sosednjega Hongkonga skušal sprožiti dialog s Pekingom, od takrat pa so se časi, in tudi vzdušje, bistveno spremenili. Previdni optimizem je zamenjal dosedanjo čmoglednost. Najzgovornejši znak vatikanskih namer je v tem, da se bo papeževo letalo na poti na Japonsko izognilo preletenju nacionalistične Formoze (in s tem podaljšal polet za več tisoč kilometrov). da ne bi izzval takojšnje negativne reakcije kitajskih voditeljev in pridobil njihovo naklonjenost, s politično enostavno, vendar pomembno gesto. Obenem se je tako Wojtyla izognil nevšečnosti, da kot »gost* Formozinega zračnega izkoristil priložnost za kratko s denje z verniki in tamkajšnjimi žavnimi voditelji, ki so mu prirei prisrčen, vendar neuraden sprej na letališču. Prva etapa papeževega potoval je sicer Manila, glavno mesto lipinov, kjer se je pred deseti leti že mudil papež Pavel VI. F pini so pravzaprav mali »krščj kot »gost* ski otok* v morju drugih verč prostora naslovi na tamkajšnje vo-povedi. V vsej Aziji je nad 2 i ditelje poslanico in zahvalno pismo, lijardi in 400 milijonov prebivalci kar je pred odhodom, na rimskem le 89 milijonov kristjanov, od t letališču papež Janez Pavel n. sto-61 milijonov katoličanov. Škrat ril za vse ostale države, ki jih bo borih 2,4 odstotka celotnega prej .preletel med svojim »romanjem* v valstva. V tej azijski državi, Azijo. no spremenilo izhodišča za vodenje relativno samostojne politike popuščanja napetosti in v tem okviru tudi razorožitvene politike. Hkrati so se spremenile mednarodne gospodarske razmere,: Zvezna republika Nemčija je zabeležila primanjkljaj v plačilni bilanci, konkurenca iz Japonske ji dolgoročno grozi odvzeti vsaj del sijaja tehnološke velesile, špekulantske milijarde dolarjev. ki so v svetovnem denarnem obtoku, so z nastopom Reagana in njegovo politiko visokih obresti o-grczile položaj nemške marke. Podražitev nafte je sama na sebi povečala težo privržencev razvoja jedrske energije, posebno še, ker druge zahodne države nimajo pomislekov in grozijo tudi na tem področju dolgoročno prehiteti zvezno republiko. Vse te sporne družbene teme sta vlada in kancler reševala po pragmatični poti, ali bolje, nista se borila za uresničenje duha socialnodemokratskega programa, ko so razrpere postale manj idealne. V mednarodni politiki je de-tant nenadoma izginil iz bonskega besednjaka (v času obiska Djura-noviča kancler na primer ni niti enkrat omenil popuščanje napetosti in se tako držal formule z zadnjega srečanja z Giscardom), razorožitev ohranjajo kot verbalno možnost, v katero kratkoročno nihče ne verjame, zato pa toliko bolj verjamejo v rakete srednjega dometa, nezaposlenost jemljejo v račun, ko krizne pojave rešujejo z zmanjšano rastjo družbenega proizvoda in notranjo stabilnost cen ohranjajo z nizkimi obrestnimi stopnjami. Rešitev konfliktov znotraj stranke je za določen čas izbojeval predsednik stranke Willy Brandt na podlagi programa petih točk, ki so ga na dramatični nočni seji obravnavali minuli teden na predsedstvu SPD. Sklep sestanka je nekakšen delovni kompromis, ki zagotavlja vladi potrebno operativno varnost, je pa nedvomno tudi pobuda za razmišljanje v bazi. Izhaja iz predpostavke, da SPD »želi še naprej nositi odgovornost vodenja*, zato mora ostati v koaliciji s svobodnimi demokrati (FDP) in pristati na vrsto kompromisov, ki po besedah Willyja Brandta, «niso tako lepi, kot bi kdo želel*. Umetnost mogočega torej v času srečevanja zvezne republike s težavami na svetovnem prizorišču. V programu petih točk je na prvem mestu pripravljenost podpreti koalicijsko zvezo do leta 1984. na drugem pa opozorilo, da je jz berlinskega primera videti, kako je mogoče z razumno politiko »začeti znova* (mišljeni so prvi uspehi novega zahodno-berlinskega župana Hansa - Jochena Vogla). Na tretjem mestu so omenjeni cilji družbene politike, na katerih naj bi se nič ne spremenilo, razen prednostnega vrstnega redu (namesto splošni vzpod-bujevalnih programov gospodarske rasti naj bi za nova delovna mesta skrbeli v doslej deficitarnih gospodarskih panogah, med drugim v stanovanjski izgradnji in v energetski panogi). Na najbolj spornem delu skupnostne politike, pri vprašanjih razvoja jedrske energije, je predsedstvo ostalo pri kompromisni formuli in dalo prednost uporabi premoga ter razvoju alternativnih virov, navsezadnje pa je potrdilo vrednost in veljavnost bruseljskega dvojnega sklepa o novem oborože-vaftju zveze NATO. Opazovalci v Bonnu menijo, da spori s tem niso izginili, ker so preprosto preveč vsebinski, da bi jih bilo mogoče čez noč odpraviti. Računajo s trajnim problematiziranjem politike kanclerja Schmidta, čeprav je iz programa očitno tudi, da se je vodstvo' demonstrativno odločno postavilo za kanclerja Schimidta. Vodstvo ni pristalo na tezo, da je »v krizi* in da »grozi razcep*, na novo je le razporedilo naloge in o-cenilo možnosti v pričakovanju dogodkov na mednarodnem prizorišču. Willy Brandt je to pričakovanje izrazil takole: Zdaj so možnosti nakazane, aprila pa bo treba vlado vprašati, katera od prepastavk se je uresničila, čemu bi se bilo mogoče izogniti, kaj je neizogibno, in kje je kakšna možnost, na katero lahko vplivamo. MOJCA DRČAR-MURKO Nov rekordni vzpon dolarja: 1.062 lir RIM — Ameriški dolar je dosegel včeraj nov zgodovinski rekord: njegov tečaj je bil v Italiji 1.062 lir v primerjavi s 1.038, kolikor je kotiral v petek ob zaprtju italijanskih valutnih tržišč. V enem samem tržnem dnevu se je torej prevrednotil v odnosu do italijanske valute za 24 lir, oziroma kar 2,3 odstotka, kar je še posebej rekord v zgodovini italijanskih denarnih tržišč. Vzpon dolarja se torej nezadržno nadaljuje, kljub prizadevanjem nemške in drugih državnih bank, da branijo tečaj svojih valut. Pod največjim pritiskom je še vedno zahodnonem-ška marka, ki je včeraj zabeležila nadaljnjo izgubo vrednosti. Italijanska lira se je sicer razvrednotila v odnosu do dolarja, malenkost je pa , pridobila v menjalnih tečajih z ostalimi evropskimi valutami, z izj-emo angleškega funta šterlin-ga, ki se vzpenja sorazmerno z dolarjem. , -Gena zlota je ostala na vseh svetovnih tržiščih v bistvu ustaljena, v Italiji pa se je zlata kovina vseeno nekaj podražila, kot posledica naraščanja tečaja dolarja. V Londonu se je unča zlata pocenila od petkovih 491,50 dolarja na včerajšnjih 490,25, v Milanu pa se je v istem času gram zlata podražil od 16.400 na 16.750 Ur. novo Reaganovo administracijo. V Washingtonu so lahko zadovoljni, saj .je iste pridevnike »TASS* rabila tudi za Carterja, Reaganu pa je bilo do sedaj prizaneseno. Končali so torej «medeni tedni*, sovjetska občUa se že vračajo k običajnemu besedišču morda pa bodo skovale še kaj novega, kar ne bo niti težko, saj Reaganova politika razburja tudi bolj strplji-ve ljudi. iMiiiiiiliiiiitMiiiiiiiiiiHiiiiiliMiiMimiiiiiiiitiiiiiiimimiiiiiiiiiiftiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiMuiiiilM ZDRAVILSEJEVBOLNIŠNICI V PARMI Terorist Cesare Maino pobegnil iz kaznilnice Bil je član skupine «22. oktober» Cesare Maino PARMA — Cesare Maino, star 40 let in pripadnik prevratniške skupine «22. oktober* je včeraj zarana pobegnil iz glavne bolnišnice v Parmi, kjer se je že dober mesec zdravil zaradi ciroze. Terorist je bil zaprt v kaznilnici v Parmi, zaradi o-bolenja pa so ga začasno premesti-U v bolnišnico, kjer so ga stalno nadzorovaU pazniki. Kaže, da se je Maino že več dni pripravljal na beg. Prepihi je re-šteke ter se po rjuhi spustil z okna prvega nadstropja, kjer je bila njegova celica na cesto. Tu ga je čakal pajdaš in skupaj sta se z avtomobilom oddaljila neznano kam. Za svoj beg se je torej poslužil najbolj klasične metode, ki pa mu je kljub vsemu odprlr pof«v svobodo*. Cesare Maino je pričel s prevrat-ništvom že pred 12 leti. Bil je član skupine «22. oktober*, nekake pred- hodnice rdečih brigad. Njihov voditelj je bU tedaj Mario Rossi, ki so ga nekaj let kasneje aretirali. Skupino so odkrili spomladi 1971 po umoru kurirja zavoda za ljudska stanovanja Alessandra Florisa. Zaradi ugrabitve Sergia Gadolle so Maina obsodili na 15 let zaporne kazni. Že pred nekaj leti je poskušal zbežati iz kaznilnice v Firencah, beg pa mu je spodletel. Ime skupine «22. oktober* je prišlo kasneje ponovno v ospredje v zvezi z ugrabitvijo genovskega sodnika Sossija. Rdeče brigade so kot znano v zameno za sodnikovo izpustitev zahtevale osvoboditev pripadnikov skupine «22. oktober*, med katerimi je bil tudi Maino. Na zahtevo državnega pravdnika Ccca pa do osvoboditve ni prišlo, Sossija so rdeči brigadisti kljub vsemu izpustili, nekaj mesecev kasneje pa so maščevalno ubili sodniki Čoca. Sodnik Zilfclti: «Smr(na kazen ni dopustna» FIRENCE — «Obstaja nevarnost, čim dlje se ustavljamo ob hipotezah o mednarodnih vezeh terorizma, da se tem bolj oddaljujemo od našega stvarnega problema: itahjanskih teroristov*. To je poudaril podpredsednik vrhovnega sodnega sveta Ugo Zilletti med včerajšnjo razpravo o boju proti terorizmu, ki jo je deželni svet Toskane priredil v Firencah, Obširno ja še govoril o nedavnih aretacijah dveh rimskih odvetnikov ter o problemu smrtne kazni ki po njegovem mnenju ni dopustna. PO OCENI SESTANKA S FORLANIJEM IN DE MICHELISOM Uslužbenci miljske ladjedelnice oklicali stavko za nedoločen čas Z včerajšnje skupščine delavcev miljske ladjedelnice Alto Adriatic« V NEDEUO V GLEDALIŠČU PREŠEREN V BOLJUNCU Prešernova proslava v Bregu priložnost za obračun dela na kulturnem področju Dri kulturnem sporedu sodelovoli predstavniki vseh društev v Bregu - Slavnostni govor Dušana Kalta - Podeljena odličja prijateljstva zaslužnim kulturnim in javnim delavcem V nedeljo je bila v občinskem gledališču France Prešeren v Bo-Ijuncu skupna Prešernova proslava kulturnih in prosvetnih društev iz dolinske občine. Pomen osrednjega slovenskega kulturnega praznika ni toliko več v obujanju spomina na umetniške dosežke pesnikovega pisanja, ki so vsem že dobro znani, temveč v občasnem snidenju prijateljev slovenske kulture v duhu Prešernove Zdravljice. Na Prešernovih proslavah je torej predvsem pomembno, da se za trenutek ustavimo z mislijo ob usodi naše skupnosti, s pogledom na to, kaj nam pripravlja prihodnost. Obenem pa lahko enkrat na leto. u-pravičeno, potegnemo črto in seštejemo sadove našega truda na kulturnem področju pri nas. Nekaj podobnega se je zgodilo v nedeljo v gledališču v Boljuncu. goglasnost slovenske besede. Oglasil se je otroški zbor iz Boršta, ki ga vodi Boža Hrvatič. Žene iz Pre-benega so povedale nekaj Prešernovih pesmi. Moški zbor Valentin Vodnik iz Doline je vod vodstvom Ignacija Ote v pesmi povezal ves slovenski svet od Trsta pa do širne Rusije. Dekleta iz Mačkolj so recitirale nekaj pesmi naših domačih tržaških ustvarjavcev. Mešani zbor France Prešeren iz Boljunca pa je pel pesmi svojega pevovodje Draga Žerjala in proslavo zaključil s simboličnim Delavskim pozdravom Radovana Gobca. Na ta bogat in prisrčno izveden kulturni program pa se trdno navezuje pogled v sedanjost in v bodočnost, ki ga je s slavnostnim govorom podal časnikar in kulturni delavec Duško Kalc. Prerez v trudapolno preteklost, polno odpovedovanja, žrtvovanja in neomajne vere v delo za dobrobit Slo- v Miljah, predsednik KD Fran Venturini Peter Krmec, prosvetni in javni delavec Zdeno Hrvatič iz Ric-manj, prosvetni in javni delavec Drago Slavec iz Doline in prosvetni in javni delavec Stano Žerjal iz Boljunca. Ob drugih priložnostih so za enake zasluge dobiti, odličje tudi Ignacij Ota. Drago Petaros, Milka Žerjal in Mario Magajna. ris Delavci miljskega obrata Cantie-ri Alto Adriatico so včeraj dopoldne za nedoločen čas prekrižali roke in zastražili ladjedelnico. S tem hočejo od pristojnih oblasti — deželne uprave in rimske vlade — izsiliti takojšnjo uresničitev načrta za pristop vsedržavne finančne družbe Fincantieri k upravljanju poslednjega ladjedelniškega obrata na Tržaškem. Stavkali bodo vse dotlej, dokler se vprašanje mimo formalnih obveznosti ne premakne s slepega tira z dejanskim ukrepanjem. Med stavko bodo pa po skupinah vseeno delali v samoupravnem režimu, in to z vzdrževanjem Strojev in opreme. To je bilo sklenjeno na glavni skupščini delavcev CAA v veliki menzi obrata, ki se je začela ob pol devetih in zaključila okrog e-najstih. Razburjenemu delavstvu sta spregovorila predstavnik kovinarskega sindikata Capozza in član tovarniškega sveta, nakar je bila soglasno sprejeta resolucija, ki odraža stališče 360 delavcev glede izida nedavnega sestanka s pred sednikom vlade Forlanijem in ministrom za državne soudeležbe De Michelisom. Mimo obljub na vladni ravni ni bil sprejet noben ukrep, ki bi karal da ladjedelnica ni > vpč v dramatičnem položaju, pravi resolucija. Deset mesecev že vlada obljublja poseg pri družbi Fincantieri za rešitev lad.jedelnice in obdržanje zaposlenostne ravni (medtem je marsikateri delavec presedlal na novo službeno mesto. op. ur.), takšno zavlačevanje pa, ki ga delavci najostreje obsojajo, vodi naravnost k zaprtju obrata. Poraja se sum, je rečeno v resoluciji, da hočeta vlada in deželna uprava zvrniti vso krivdo za zapečatenje ladjedelničl-nc usode na sodstvo in na Fincan ticrf. toda v vsakem primeru bi bili za zaklenitev mil iškega obrata kriti edinole Forlanijeva vlada in Co-mellijev odbor. Resolucija nava;a zatem štiri za hteve, mimo katerih ladjedelnici sploh ne bi bilo mogoče zajamčiti nadaljnjega obstoja: nemudoma naj se ustanovi nova družba Friulia -Fincantieri; vse delavce, ki so sedaj zaposleni v obratu, je treba vključiti v novo družbo in ,iim zagotoviti, da ne izgubijo doslej dozorelih ekonomskih pravic; nujno potrebno je jamstvo, da se bo v obratu tudi pod novo upravo nadaljevala ladiedelniška dejavnost; takoj je treba podstaviti temelje novi ladji, o kateri je bilo že pred časom zatrjeno, da je na spisku naročil, ki pa je še ni bilo mogoče začeti graditi zaradi negotovega položaja v ladjedelnici. , Glede upravnega prehoda od družbe CAA k družbi Friulia - Fincantieri, ki naj prevzameta, kot je v načrtu, 49 oziroma 51 odstotkov glavnice, resolucija poudarja, da se mora operacija tako izvršiti, da delavstvo ne bo ostalo i'alj časa križem rok: razen tega se novi družbi ne sme naprtiti težkega finančnega bremena, ki se je nakopičilo za časa divjih špekulacij »tolpe Napoleone - Rinaldi - Broggi*. kakor resolucija označuje poprejšnje zasebne upravitelje ladjedelnice. Sodna oblast naj razkrije njihove odgovornosti, pa tudi morebitno potuho na politični ravni. Resolucija ugotavlja, da denar za kritje dolgov je, saj so delavci s protestno akcijo, ki je trajala od aprila do novembra 1979, izbojevali povišanje glavnice CAA na 10 milijard lir, ki ga je odobrilo tudi zakladno ministrstvo. Po delavski skupščini sta komunistična parlamentarca sen. J. Gerbec in posl. A. Cuffaro naslovila ministru za državne soudeležbe De Michelisu brzojavko s prošnjo, naj takoj poseže pri Fincantieri za u-stanovitev nove družbe, ki bo u-pravljala ladjedelnico. Prosita ga tudi, naj prizadete delavstvo nemudoma seznani s sklepom sodstva glede problema pretečega stečaja CAA Z druge strani je tajništvo tržaške federacije KPI v tiskovni noti naglasilo nujnost, ''a se še ta teden razrešijo vsi problemi v zvezi z miljskim obratom, ter pripomnilo, da bi vsakršen sodnijski sklep, ki bi bil sprejet pred zagotovitvijo nadaljnjega obstoja ladjedelnice, negativen in nerazumljiv. IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIM tllllllllllllllUlilllllllltllflllllllllllllltiMIMIIIIHli m || im mi iitiiiiiiifiiiniiiiiiiiiiiilll III UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHItllllllllltlllltlllM 1 VČERAJŠNJE JAVNE SKUPŠČINE V OBRATU Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu je treba zagotoviti prodornejšo vlogo Delavstvo se že 8 mesecev bori la povečanje njene produktivnosti - Solidarnost krajevnih uprav in političnih strank V Tovarni velikih motorjev (GMT) pri Boljuncu je bila včeraj popoldne na pobudo tovarniškega sveta napovedana javna sindikalna skupščina, katere so se udeležili tržaški parlamentarci Gerbec, Cuffaro, Tom besi in Gruber - Benco, predsednik pokrajinske uprave Carbone, župa ni tržaške, dolinske in miljske občine Cecovini, Švab in Bordon, funkcionar deželnega odborništva za industrijo Bossi (odbornik De Carli je bil zaradi bolezni odsoten, vendar je sporočil, da bo v prihodnjih dneh sprejel predstavništvo tovarniškega spreje. preusiavm^v^v^ ^a pogojev s pogoji, ki PSDI, pokrajinski tajniki CGIL Gia luz, CISL Dfegmsi Fabricd, člani pokrajinskega odbora FLM in številni časnikarji. Skupščina se je začela s poroči lom, ki ga je podal član tovarniške- Drevi seja občinskega sveta Drevi, ob 18.30, se bo sestal tržaški občinski svet. Po običajnih odgovorih na vprašanja in interpelacije, med katerimi ni izključeno, da bi občinski odbor odgovoril ne vprašanji, ki sla mu jih zastavili svetovalski skupini KPI in PR v zvezi z javno manifestacijo na Trgu Unita, na kateri je bilo slovenskemu Dredstavniku prepovedano, da bi 'ahko spregovoril v materinem jeziku, bo občin ski svet razpravljal o nekaterih resolucijah in o vrsti u-pravnih sklepov. Kar se resolucij tiče bo na drevišnji seji govor o vprašanju vojaških služnosti: v razpravi bosta dve resoluciji, ki sta ju vložili KPI ter PSI • PR. izhajajoč iz različnih ugotovitev se obe zavzemata za zmanjšanje bremena vojaških služnosti na področju tržaške pokrajine. ga svata Minitti. Poudaril je, da Tovarna velikih motorjev, ki bi morala igrati vodilno vlogo med pro izvajalci dizlovih motor jv. v v Italiji in Evropi, že deset let praktično životari, ne da bi se znala rešiti številnih spon, ki zadržujejo njeno rast in ki so se prepletle predvsem zaradi nezmožnosti vodstva in izrazite odvisnosti od krovne organiza cije Fincantieri. Tovarniški svet je že pred osmimi meseci sprožil sindikalni spor, ki še vedno traja in s katerim hočejo delavci poleg ize- primer .U"vcve,..tQvflrne . ,VM), predvsem temeljito preosnovo proizvodnih struktur in večjo produktivnost, tako da se bo tovarna lahko polnokrvno u-veljavila na italijanskem in tujih tržiščih. Sedanji proizvodni trend ne vodi nikamor — je poudaril Minitti — in v takšnih okoliščinah je kriza na daljši rok neizbežna. Tovarniški svet pa je smatral za potrebno. da opozori pravočasno javno mnenje na to nevarnost, da b' se izognili negativnim izkušnjam, kakršne pretresajo danes delavstvo miljske ladjedelnice «Cantieri Alto Adriatico*. Polno solidarnost z delavci, ki si prizadevajo za večji razmah proizvodnje in ki so prav te dni sklenili, da bodo svoje zahteve po obnovitvi dopolnilne delovne pogodbe podprli s prekinjanjem dela po štiri ure na teden, so izrekli predsednik pokrajinske uprave Carbone, dolinski župan Švab, tržaški župan Cecovini, poslanec KPI Cuffaro, poslanec KD Tombesi, poslanka LpT Gruber-Ben-co, senatorka KPI Gerbec, miljski župan Bordon, Pecol - Cominotto za PR, Gombač za SSk in Martini za PSDI. Govorniki so poudarili nujnost skupnega nastopa vseh dejavnikov v obrambo ogroženega tržaškega gospodarstva, zlasti kar zadeva obrate z državno soudeležbo. V ta namen naj bi pristojni organi čim-prej sklicali 2. konferenco o držav- NIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIimilHIIIIlniatlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll CARINIKI PREKRIŽALI NAČRTE TREM KAMIONISTOM-TIHOTAPCEM • Jutri ob 17. uri se bo sestal rajonski svet za vzhodni Kras, ki bo med drueim razpravljal o varianti na PEEP in o proračunu tržaške pokrajine. Včeraj zjutraj so finančni stražniki na mejnem prehodu pri Fernetičih zaplenili večjo količino cigaret, ki so jih trije kamionisti skušali pritihotapiti čez mejo. Približno ob 6. uri so na mejo dospeli trije francoski tovornjaki s prikolico. Prihajali so iz Jugoslavije: kamionisti (francoski državljani) so carinikom izjavili, da so že raztovorili in da so prikolice prazne. Finančni stražniki pa so vseeno pregledali tovornjake in od krili veliko količino tujih cigaret, ki so bile spretno skrite v prikolici. Kamionisti so skušali pritihotapiti v Italijo približno 5.000 kg cigaret, katerih tržna vrednost se na črni borzi suče okoli 125 milijonov lir. Tihotapce - kamkmiste so priprli in odpeljali v koronejske zapore. Preiskavo o tem primeru je prevzel sodnik Claudio Coassin, ki bo skupaj s policijskimi organi in finančnimi stražniki skušal ugotoviti, ali so francoski kamionisti imeli pajdaše in kam je bilo blago namenjeno. Na sliki: tovornjak s skritimi zaboji cigaret. Kulturni program so s petjem m, ygncev v Bregu j- pomenila poč.eli-recitacijami izpolnili aktivni člani fev odličja prijateljstva občine Donosih društev v Bregu in s tem o- nna nekaterim najzaslužnejšim kul-pommli obemstvo na lepoto m bla- turnim in javnim delavcem naših vasi. Duško Kalc se je v svojem govoru navezal nr Prešernovo moč gledava naprej, na njegovo veliko občutljivost za prihodnost. Drugi del govora pc je posvetil naši zamejski stvarnosti, v kateri se veliko dela, a kljub temu, z nekaterih gledišč, ni zadovoljiva, ni taka, kot bi morala biti. »V napore za kulturno rast se morajo zato vključiti vsi tisti dejavniki, od politične upravnih enot, socialnih centrov in ženskih gibanj do mladinskih krožkov, ki se še v nezadostni meri povezujejo v enotno fronto. V tem smis’:i se bo skupno delo obogatilo z novimi spoznanji in napotki in v tem smislu se bomo dejansko lahko pribHžali širši viziti kulturnih potreb, kaiti naš narodnostni obstoj je tudi kulturni boj», je nb koncu svojega govora poudaril Kalc. nih soudeležbah. Prav tako je treba zahtevati izvajanje predvidenih vladnih posegov za razvoj ladjedelstva ob upoštevanju takp italijanskih potreb po novih ladjah, kakor tudi možnesti, ki se v tem pogledu od Proslava pa je dosegla višek, ko je župan občine Dolina Edvin Švab Nepričakovana premestitev na tržaški kvesturi Na vrhu tržaške policije je prišlo do nepričakovanih sprememb: voditelja miljskeg-. komisariata, podkve-storja Lorenza D’Onofria, so imenovali na čelo Digosa (nekdanjega političnega oddelka kvesture); dosedanjega voditelja tega pomembnega urada, komisarja Giovannija Vol-peja, pa so premestili na openski komisariat. OB ZAKLJUČKU TECAJA 0 NARKOMANIJI NARKOMANI PREVEČKRAT PREPUŠČENI SAMIM SERI Udeleženci tečaja opozarjajo na pomanjkljivo delovanje centra CMAS in zdravstvenih ustanov na tem področju Pred kratkim se .je zaključil dvomesečni tečaj o problemih narkomanije in narkomanov v naši stvarnosti. Udeleženci tečaja so ob zaključku le-tega izdali komunike, iz katerega izhaja njihovo gledanje na pomanjkljivosti v delovanju pristojnih služb na tem področju Med drugim tečajniki opozarjajo, da je med razpravo večkrat prišlo na dan, kako mamilaši odklanjajo sprejem v bolnico, čeprav ie večkrat nujen Obstaja pa še druga plat problema, saj se je že večkrat pripetilo, da narkomanov na meroma niso hoteli sprejeti v bolnico, ker bi lahko «kvarili» mir posameznih oddelkov. Zato so se zasvojene osebe zatekle v Centre za umsko zdravje čeprav to za kon št. 685 izrecno prepoveduje in pravi, da bi narkomane morali sprejeti v bolnice in druge obstoječe zdravstvene strukture. Poleg tega so udeleženci tečaja v svojem komunikeju poudarili, kako slabo deluje center CMAS. predvsem za radi pomanjkanja denarja in o-sebja, za kar bi morala skrbeti dežela Narkomanu pa ni dovolj odvajanje od mamila: potrebne je. da se ponovno vključi v družbo in v tem pogledu naša pokrajina za iiltiiiiiMiiiHHiiiiuiiiiiiiiiitiMiiliiiiiMtiiiMtiiiitiiiiiiiiiMiiiMiiiiiMiiiniiitiiiiimiiHiiutiiiitiiiiMiiimiiimiit pirajo v deželah tretjega sveta. Katj poklical na oder sedem zaslužnih zadeva sindikalni spor v tovarni! kulturnih in javnih delavcev, ki so GMT, se je med razpravo izobliko- se v preteklosti in se še sedaj nese-vala o zamisel o sestavi enotnega od- bično trudijo, da bi v njihovih roj-poslanstva, ki naj bi se zavzel za stnih vaseh ne zamrle slovenska be-njegovo rešitev na pristojnih mestih seda in kulturna dejavnost in ki ve v Rimu, in sicer predvsem v smi-lil o svojih sil posvečajo boju za u-slu priznanja večje avtonomije tr- veljavljanie demokratičnega sožitia žaškemu obratu, kakor zahteva to- in slovenskih pravic na ozemlju ob- varrtišfti švfct. Skupščino je zaključil član tovarniškega sveta Zarli, ki je med dru-gitfr poudaril "solidarnost vseh delavcev z 21 kolegi, ki jih je vodstvo GMT nedavno tega prijavilo sodnim oblastem zaradi sodelovanja pri stavkovnem gibanju. tike Dolina. PoncMi sMb trn hjiho-vn lelo in hvaležni za žrtev in zgled, ki a dajejo mlademu rddu! V‘ nedeljo so odličje prijateljstva dobili: pevvodja Drago Žerjal iz Boljunca,pevovodja Vlado Švara iz Rtc-tnaj. pevovodja Cveto Marc iz Dolini ki vodi zbor v Mačkoljah in V OKVIRU PRIPRAV NA OČN1 ZBOR ČLANSTVA DELEGACIJA DEČKE ZVEZE PRI REPENTABRKEM ŽUPANU Prikazala mu je težki položajkmetijslva na Tržaškem Pismo uredništvu Kamnolom bi zadušil Bazovico Spoštovano uredništvo V verodostojnih krogih smo Ba-zovci zvedeli, da nameravajo kljub našemu odločnemu nasprotovanju le nekaj desetin metrov daleč od prvih hiš nasproti ^Kotelcem* odpreti zloglasni kamnolom. Kaže namreč, da za odprtje kamnoloma manjka samo še pooblastilo gozdarskega nad-zorništva, ki pa naj bi bilo zgolj formalnost To, skratka, pomeni, da se bo Bazovica morda že v kratkem dobesedno kopala v prahu, ki ga bo nadnjo potiskal južni veter, ter se na drugi strani tresla ob oglušujočem ropotu. Kaj res naši izvoljeni predstavniki in demokratične politične sile sploh ter vsi, ki se proglašajo za zaščitnike Krasa, ničesar ne morejo ukreniti za preprečitev takšne nadloge? Pepi žagar v Sc o Prešernovi proslavi v Bazdvici Prejeli smo s sklicevanjem na za kon o tisku: Spoštovano uredništvo, v torek, 10. 2., je Vaš list objavil pismo, v katerem nekdo svojevoljno navaja vsebino mojega govora na Prešernovi proslavi v Bazovici. Naj ta prirejeni sestavek tokrat popravim samo tam, kjer je govor o E. Kardelju, kateremu sem ugovarjal, ko je bil še čil in je na moje pisanje tudi reagiral. V nedeljo pa sem dobesedno rekel: »Nič nam ne bodo pomagale Prešernove slavnosti v Kot smo kratko le poročali, se je te dni delegacija Kmečke zveze sešia z zastopstvom repentabrske občine. Sestanek se je uokviril v niz snidenj KZ s predstavniki občinskih in drugih krajevnih uprav pred skorajšnjim občnim zborom naše strokovne organizacije (13. marca). Predsednik KZ A. Guštin, tajnik E. Bukavec, odbornik E. Purič ter odgovorni za zadružništvo D. Križ-mančič so župana P. Coljo ter občinskega odbornika A. Križmana temeljito seznanili s kriznim položajem kmetijstva na Tržaškem z ugotovitvijo, da temu botruje predvsem brezbrižnost pristojnih oblasti in še zlasti deželne uprave do kmetijske problematike. To odraža tudi določen politični odnos do Slovencev: kmetovalci so skoraj izključno slovenske narodnosti, a v ustanovah ter organizacijah, ki so poklicane za pospeševanje kmetijskih dejavnosti (npr. kmetijsko in gozdarsko nadzorništvo ter deželna ERSA), ni enega samega človeka, ki bi obvladal slovenščino. To se kajpak maščuje z neučinkovitostjo kmetijskih uradov in organov, saj vanje kmečki človek vse manj zaupa. Delegacija KZ je poudarila nujo po takojšnji izdelavi področnega načrta za kmetijstvo, kot tudi deželnega načrta o kmečkem turizmu, ter se zavzela za učinkovito financiranje zadružnih pobud v kmetijstvu. Sredstva naj po možnosti prispeva Sklad za Trst, iz katerega za kmetijstvo doslej ni bilo niti pare. Nujno potrebna je tudi odobritev zaščitnega znaka za krajevna vina, brez katerega vinogradniki pravzaprav sploh ne morejo širiti svojih trtnih nasadov. Glede specifično krajevnih problemov so predstavniki KZ naglasili nujnost ureditve poljskih poti in postavitve zadevnih prometnih znakov v zaščito živinorejcev in goveda pred motokrosisti in nedeljskimi motoriziranimi izletniki. Kmetom je nadalje treba znižati ceno vode za živino in zalivanje, sploh pa priskrbeti več vode s kmečkim vodovodom (dežela je nakazala 40 milijonov lir za izvedbo ustrezne študije, kaj je s slednjo, pa nihče ne ve). Dalje je bila naglašena potreba po razbremenitvi kmetov davka v smislu Bucalossijevega zakona, saj se jim godi absurdna krivica. Govor je bi’ še o načrtovanem cvetličarskem centru na Proseku, glede katerega se deželna uprava ne drži sprejetih obvez. istopstvo repentabrske občinske upve je delegaciji KZ zagotovilo, dae bo konkretno zavzelo za reši-teuiavedenih vprašanj. Občina je že aročila izdelavo variante k re-gucijskemu načrtu za njegovo pri-lajditev deželnemu urbanistične-miiačrtu, poleg tega bo ustanovila pobno komisijo v kmetijstvo. (dg) • ponedeljek, 23. februarja, bo v liki dvorani Krožka za kulturo in metnost (Ul. S. Carlo 2) sre-čae na temo »Gledališče Giusep-peerdi v Furlaniji - Julijski krajin ki ga organizira avtonomna usnova gledališča Verdi. Odborniki in pevci mešanega zbora KD Slavec iskreno čestitajo ZDENKU HRVATIČU in VLADU SVARI ob prejemu «Odličja prijateljstva*. želimo jima, da bi še naprej tako uspešno opravljala svoje požrtvovalno delo. KD Valentin Vodnik - Dolina prisrčno čestita svojemu dolgoletnemu in neutrudnemu članu DRAGU SLAVCU za visoko odlikovanje tOdličje prijateljstva*. paca VPRAŠANJI SODNIH IICONOV tBČINA DOSLEJ ZAGOTOVILA TAN0VANJE 62 DRUŽINAM loti koncu leta bo tudi IACP izročilu stunovanju \ gradnji pri Vulmuuri in v Naselju sv. Sergiju Cankarjevih in drugih domovih, če bodo slovenskim učencem v šoli po sredovali nauk slovenskega marksističnega ideologa, da bo s kapitaliz rnom umrl tudi narod. Mi moramo tukaj pri nas odklanjati to pogubno teorijo z vsem našim življenjem, a predvsem tako, fa očistimo svoja tkiva manjvrednostne navlake, da se rešimo tega zlega bacila, ki oku žuje naša bitja.* Bacil je bil torej manjvrednostni kompleks, kar ni prav nič v zvezi s Kardeljem. Svoj govor bom v ce loti objavil in se bo vsak lahko seznanil z njegovo vsebino; kdor želi, pa lahko že zdaj posluša trak, na katerega je bil govor posnet. Boris Pahor Iz citiranega odlomka izhaja, da ! i je poslušalec na Prešernovi proslavi v Bazovici logično razumel tako, da se je beseda tbacil» nanašala na Kardeljevo teorijo o narodnostnem vprašanju, ki jo B. P., na o-snovi iz celotnega konteksta Karde: Ijevega zndnsiveno - 'Afi16iofskega marksističnega opusa iztrgane in samovoljno prikrojene' fraze, označuje za «pogubno*. B. P. zdaj pojasnjuje, da se je beseda rbacil* nanašala na *manjvrednostni kompleks*, ki pa se v citiranem odlomku neposredno povezuje na prejšnji stavek o tpogubni teoriji*, ki jo B. P. pripisuje E. Kardelju. Prešernove proslave v tCankarje-vih in drugih domovih* nam bodo še in še pomagale, če bodo slovenskim učencem v šoli (tudi zamejski) posredovali na čimbolj neposreden, nepotvorjen način, celovito Kardeljevo teorijo o razvoju slovenskega narodnostnega vprašanja v povezavi z zgodovinskim dejstvom, da je prav ta teorija predstavljala temelj zmagovitega narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda proti njegovemu uničenju, in za njegov obstoj in razvoj. Prav nič pa nam ne bodo Prešernove proslave pomagale (predvsem ne nam v zamejstvu), če jih kdor koli izkorišča za svoje polemične namene, kot je to storil B. P. - Uredništvo ostaja. Udeleženci tečaja so na koncu povabili deželnega odbornika Antoninija in predsednika tržaške bolnice na srečanje, na katerem bi obrazložila, čemu navedene pomanjkljivosti. • Rajonski svet za skedenj in Čar-bolo se bo sestal 20. t.m. ob 20. uri na sedežu v Ul. Ronchvto. območju Valmaure in za 108 stanovanj v Naselju sv. Sergija. • Včeraj dopoldne je župan Ceco vini sprejel predsednika Kluba pri-1 jateljev UTAT G. Cividina, ki mu je izročil ček za 2.921.000 lir, koli-1 kor je navrgla klubska nabirka za \ potresence v Riciglianu. laška občinska uprava je te dni izala skupini družin, ki jih je pri-zal sodni izgon, ključe stanovanj, kb jih pridobili s preureditvijo ne občinske stavbe v Ul. Baia-mii, za kar je občina izdala o-kr 100 milijonov lir. Odbornica zapcialno skrbstvo Frausin je v tevezi poudarila, da je občina s terešila le del perečega vprašanji* ga predstavlja pomanjkanje prih stanovanj v mestu, medtem kie število družin, ki doživljajo so izgon, postopoma veča. Trend je še 86 družin na tem, da jih uszna razsodba požene iz stanovi nakazilom 1,3 milijarde je ob-čia uprava pred časom odkupila 31anovanj (22 pri Alturi in 9 v mju »Poggi Paeses), z dodeli-tv stanovanj v Ul. Baiamonti pa jzelej utegnila spraviti pod stre-htuipno 62 družin. Večje število dm bo dobilo novo domovanje pi koncu letošnjega leta, ko bo Zd za ljudske gradnje izroči) ob čfctanovanja, ki jih gradi z nakazi 5 milijard po zakonu štev. 25., i.a uuidvnuvo vpra Kretno gre za 58 stanovanj na | izvajanjem osimskih V petek na Opčinah «Žensk e se predstavijo» V petek, 20. t.m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah bogat in zanimiv kulturni večer pod naslovom tženske se predstavijo*. Z originalnimi pesmimi, črticami in lutkovnim prizorom o aktualnih problemih se bodo predstavile žene iz Brega. Na večeru sodelujeta tudi ženski pevski zbor V. Vodnik iz Doline in dramska skupina kulturnega društva F. Prešeren iz Boljunca z veseloigro *Venderig’le na plače*. Nadvse zanimivo gostovanje pripravljata skupaj kulturno društvo Tabor in sekcija Zžl - UDI in naj bi bil uvod v proslavo mednarodnega ženskega praznika 8. marca. Lažja nesreča na delu Včeraj popoldne se je v tovarni farmacevtskih artiklov Pharmaseal v Ul. Flavia 122 pripetila lažja nesreča na delu. 50-letna delavka Claudia D'Avila se je ponesrečila, medtem ko je delala pri stroju za izdelovanje igel za injekcije in ji je stroj stisnil roko, tako da ji jo je polomil. Zdraviti se bo morala 25 dni. Prosveta touJ iaLor in sekcija Zžl - UDI z Opčin priredita v petek, 20. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah gostovanje Zveze žena iz Brega «ženske se predstavijo* z originalnimi pesmimi, črticami in lutkovnim prizorom o aktualnih problemih. Sodelujeta ženski pevski zbor V. Vodnik iz Doline in dramska skupina kulturnega društva F. Prešeren iz Boljunca z veseloigro «Venderig'le na Dlace*. E.............1 UBNB Namesto cvetja na grob Edi„a Kocjančiča in Ninija Pertota daruje Dušan Košuta z družino 20.00 lir za moški pevski zbor Vesna iz Križa. Ob 5. obletnici smrti dragega moža in očeta Marčela Siege daruje družina 30.000 lir za TPPZ. Ob obletnici smrti Justine Milkovič darujejo hčerka Pia. Albino in Pierina 5000 za ŠD Adria, 5000 za ŠD Primorec in 5000 lir za Atletsko sekcijo šZ Bor. Pino Čepar daruje 10.000 lir za ŠD Adria. Namesto cvetja na grob Ninija Pertota darujeta Savica in Ottavio Verginella 10.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na Ivana Zobca daruje Giovanni Ukmar 10.000 lir za Center za rakasta obolenja. Železnina Pam daruje 5000 lir z« KD Primorsko Mačkolje. Ob poravnavi letošnje članarine darujejo za KD Primorsko - Mačkolje Nadja Zonta 7.000, Vesna Pur-ger 3000, Marino Zobin 2600 in Vil-Iko Smotlak 5000 lir. Ob 60. obletnici rojstva in v spomin ; na svoje ,starše daruje Miro Žerjal (Boljuneč 133) 10.000 za sekcijo KPI občine Dolina, 10.000 za tržaški časopis Delo, 10.000 za Zvezo borcev - Boljuneč, 10.000 za KD F. Prešeren, 10.000 za ŠD Breg. 10 tisoč za Godbo Breg, 10.000 za Godbo Ricmanje in 10.000 lir za Vesele godce iz Boljunca. Namesto cvetja na grob Ninija Pertota darujejo za ŠD Kontovel Žarko in Marina 10.000 ter pekarna Malalan 10.000 lir. V spomin na pok. Ninija Pertota darujejo za ŠD Kontovel: Lojzka Guštin 3500, Danica Starc 5000, Mario Daneu činka 10.000. Alfredo Danev 10.000, Milio Kosovel 5000, Marjan Starc 10.000, Stojan in Olga 10.000 ter Marija in Angel Son-cetova 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Nini.ia Pertota darujeta Maria in Ado Starc 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. V spomin na pok. Ninija Pertota darujejo za popravilo dvorane na Kontovelu: družina Bruna Pertota 12.000, Gino in Sidi 10.000 ter Majda in Rado 5000 lir. Ob priliki rojstnega dne očeta Josipa Olenika darujeta Marija in Milan Pangerc 20.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje. V spomin na pok. Alojza Geča darujp družina Bandelj 5000 za ŠZ Bor in 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev .spomina na pok. I-vanko Rupel roj. Guštin darujeta Danica in Emil Regeift 5000 lir za amaterski oder Jaka Štoka. 17. 2. 1975 16. 2.1981 Ob 6. obletnici smrti dragega Darkota Maverja * ga spominjajo SVOJCI Boljuneč, Trst, 17. februarja 1981 Danes seja deželnega sveta Deželni svet se bo danes ponovno sestal na svoji redni seji. Na dne v nem redu bo razprava o sporočilih odbora, nadaljevala pa se bo tudi razprava o stanju rekonstrukcije na potresnem območju v Furlaniji. Danes bodo z delom začele tudi posamezne komisije, ki bodo nadaljevale s sejami do konca tedna. V četrtek bo v komisiji za prevoze poročal deželni odbornik Rinaldi, ki bo orisal zakonski osnutek za razvoj prometa v deželi. V petek pa se bo sestala posebna komisija za obravnavo vprašanj v zvezi z sporazumov. Dne 15. februarja nas je zapustila naša draga teta MARIJA ZERJUL Pogreb bo danes, 17. februarja, ob 15. uri iz hiše žalosti v Prebenegu št. 61. Žalostno vest sporočajo nečaki, družine Zerjul, Bembich, Flor Rosso, čok, Bo-neta, Draga Zerjul in drugo sorodstvo Prebeneg, 17. februarja 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob peti obletnici smrti našega MARČELA SIEGE se ga spominjamo z veliko žalostjo in neizpremenjeno ljubeznijo vsi njegovi Trst, 17. februarja 1981 SLOVENSKI KLUB v Trstu L L. SV. FRANČIŠKA 20/11 priredi danes, 17. t.m., ob 20.30 torkov večer OKULTIZEM IN POEZIJA O navzočnosti duhov v literarni umetnosti nam bo govoril pesnik SAMO SIMČIČ iz Ljubljane, ki nas bo tudi z osnovnimi informacijami uvedel v svet črne in bele magije ter okultnih ved. KD VALENTIN VODNIK - DOLINA PRIREDI v soboto, 21. februarja, ob 20. uri in v nedeljo, 22. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu PREDPUSTNI PLES IGRAJO — Ansambel ARIES (v soboto) VESELI GODCI (v nedeljo) Srečolov — zabave — kioski Vabljeni! Gledališča VERDI Jutri, 18. t.m., ob 20. uri za red F/B tretja predstava Puccinijeve opere «Manon Lescaiit*. Nastopajo: Mara Zampieri (Manon L.), Angelo Romero (Lescaut), Ermanno Mauro (Renato Des Griaux), Carlo Del Bosco (Geronte di Ravoir), Ermanno Lorenzi (Edmondo), Lucio Rolli (gostilničar), Franco Ricciardi (baletni učitelj), Aracelly Haengel (glasbenik) in drugi. V priredbi gledališča iz Palerma režira Carlo Maestrini, dirigira Daniel Oren. Orkester in zbor gledališča Verdi, vodi Andrea Giorgi. Prodaja -vstopnic Dri blagajni gledališča. J ROSSETT1 Danes ob 20.30 uprizoritev Strindbergovega «Pelikana» v izvedbi članov Stalnega gledališča F-JK. Režija Gabriele Lavia. Rezervacije pri osrednji blagajni. V abonmaju — o-drezek 5. Zadnja predstava. * * * Od jutri, 18. t.m., gostuje gledališka skupina Teatro Carcano iz Ritna s Shakespearjevim delom «Co-Kie vi piace*. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Rezervacije pri osrednji blagajni. AVDITORIJ Od četrtka, 19. t.m., bo na sporedu «Karl Valentin Kabarett» v uprizoritvi Stalnega gledališča dežele Furlanije - Julijske krajine. Režija Giorgio Pressburger. Rezervacije pri osrednji blagajni. V abonmaju — odrezek 3. ■VVra KASTA HI |1 ŠZ iBOf# oš ■ t « TT, (od 20.30 dalje) 01. Rossetti 33, Ul. Roma 16. lekarne v okolici 'Boljunec: tel. 228 1 24. Bazovica: g* 226 165, Opčine: tel 211 (MU. ,ri,sek: tel 225 141; Božje polje mk: tel 225 596; Nabrežina: tel f-P-121. Sesljan: tel. 209 197; Zavije' tel. 213 137; Milje:»tel 271 124. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20(1(1 do 8 ure tol. 732 627, predpraznična od 14 do ure in praznična od 8. do 20 Ufe, tel.' 68-441. SLOVENSKO S STALNO. a GLEDALIŠČE V TRSTU Oi\( AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL danes, 17. t.m., ob 10. uri in ob 14. uri v telovadnici v Nabrežini * * * LUIGI PIRANDELLO ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST v petek, 20. t.m., ob J6. uri v, Kulturnem domu v soboto, 21. t.m., ob 19. uri v Kulturnem domu GLASBENA MATICA TRST 6. abonmajski koncert V četrtek, 19. februarja 1981, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu GUNTER LUDVVIG klavirski recital Na sporedu: Haydn, Schumann, Bartok in Chopin. Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure ter uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Razna obvestila ŠD Vesna priredi v soboto, 21. februarja, v Ljudskem domu v Križu od 20.30 do 5. ure «Pustni ples* za člane in simpatizerje. Vabila lahko dvignete na sedežu društva vsak dan med 18. in 19.30.. Igral bo ansambel Melody. Vabljeni. /, Zveza vojnik invalidov NOV - Trst obvešča vse člane in stranke, da bodo uradi Zveze zaprti do vključno četrtka, 19. februarja 1981. Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, VZ Pl - ANPI, Društvo slovenskih upokojencev in ŠZ Bor združeni v Krožek za rekreacijsko udejstvovanje — Trst «KRUT» sporočajo, da začne od četrtka, 5. marca 1981, tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Članom omenjenih organizacij so na razpolago vse potrebne informacije na začasnem sedežu KRUT, tel. 79-51-36. Prijave sprejemamo do 2. marca 1981. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi v četrtek, 19. februarja, ob 17» uri.v Gregorčičevi,dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, Prešernovo proslavo. Na sporedu so: beseda o Prešernu, recitacije, samospevi in mladinski pevski kvintet. Vabljeni. VZPI - ANPI sekcija Križ vabi na članski sestanek, ki bo na sedežu sekcije v Ljudskem domu jutri, 18. t.m., ob 19.30. Dnevni red: 1. izvolitev delegatov za pokrajinski kongres VZPI-ANPI, 2. razno. f Čestitke Danes praznuje v Mačkoljah MAJA..ZONTA rojstni dan. yge najboljše ji želijo mama, papa, brat, noiii, nono ter stric in teta. Čestitkam se pridružujejo Ivo, Mitja, Saša in Iztok. Ob rojstvu krepkega fantka IVANA ZOBCA iz Boljunca mu želijo veliko sreče, zdravja in zadovoljstva mama, tata, sestrica Maja, no-na, nono, teta in stric. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 OSMICO je v Doberdobu odprl Ar-naldo Jarc - Kukukov. Toči beio in črno vino. MLAD zakonski par išče trosobno stanovanje — Zajamčena resnost in poštenost — Telefonirati v jutranjih urah na št. 733033, Stefa-nini. OBČINA Dolina razpisuje javne natečaje za dve mesti šoferja (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih) in tri mesta splošnega delavca (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih). Rok zapade 10. ,3. , 1981 ob 12. uri. Podrobnejše informacije na oglasni deski ;Og, občiiiskem sedežu ali v občinskem tajništvu v uradnih urah. IMPORT - EXPORT išče uradnico z znanjem knjigovodstva. Telefon št. 795-822. PRODAM fiat 128 letnik 71 po ugodni ceni. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 211-997. ZVONKO OSTROUŠKA - Zagradec št. 1 je odprl osmico. Toči belo in črno domačo kapljico. TRGOVSFC podjetje sprejme v službo uradnika/co s prakso. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Takojšn;a zaposlitev*. PRODAM fiat 128 letnik 1980 prevoženih 11.900 km. Telefonirati od 19 do 21 ure na št. 744-021. PRODAM peugeot letnik 1978 tip 304 brek prevoženih 67.000 km, 4 nove gume in 4 ježevke. Cena 3.800.000 lir. Razlog prodaje — nakup avtomobila na dizel gorivo. Telefon 229-190. OSMICO nadaljuje Robert Pipan Mavhinje. Razstave v Slovenskem klubu v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja olja in risbe akademski slikar Lucijan Bratuš iz Vipave. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih v uradnih urah in zvečer. V Kulturnem domu v Trstu — Ul. Petronio 4 si lahko ogledate raz stavo akademskega slikarja Silve stra Komela. Razstava bo odprta do 21. t.m., jutri od 17. do 20. ure, danes, v četrtek in v soboto pa od 16. do 19. ure. KD Vesna vabi v soboto, 21. t.m., ob 20.30 v dom Albert Sirk na otvoritev razstave kriških ustvarjalčevi Sodelujejo Mirko Dovšak. Robert Daneu, Miloš Kovač, Mario Bogateč in Liana Tence. Avtorje bo pred stavil-prof Milko Rener. Sledil bo kulturni spored. BANCA-DI’ ČBEDITO'Ql TRlESTE TRŽAŠKA KRED ITN A'B ANKA ** V/- . , S. P. A. '■ ./ TRST - U Ul CA F. >J LZL.10 - "E? 61-446 16. 2. 1981 Ameriški dolar 1057,- Funt šterling 2380.— Irski funt šterling 1740.— Švicarski frank 515.— Francoski frank 202,— Belgijski frank 28,50 Nemška marka 469.— Avstrijski .šiling 66.- Kanadski dola- ' 875,- Holandski l.orint 432.— Danska krona 151.— švedska krona 230.— Norveška krona 190.— Drahma 18.— Mali dinar 27,50 Veliki dinar 27,50 MENJALNICA vseh tujih valut NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981 Celoletna Polletno 49.000 lir 35.000 lir 7.000 lir _. . Mesečna . . . Celoletna ^naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49000 lir velja za tiste, 'ki jo poravnajo do 30. aprila Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84 000 lir. Vsem naročnikom borno še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE m ČESTITKE. Vsi, ki tnalo pora . riali naročnino do 28. tebruarja 1981. bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev XXIV ma.;a I Tel 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT II'5374 Tržaška kreditna banka: Tek račun št. 192 PO OSAMOSVOJITVI TOVARNE «TRIESTINO» V podgorskem'tekstilnem obratu bodo zaposlili okoli 800 oseb Ko je leta 1977 zašel v krizo, je imel 1.600 delovnih mest Za podgorski tekstilni obrat (Coto-nificio triestino) se piše nova faza zgodovine, svetlejša od tiste, ki se je pisala .doslej ali vsaj zadnja štiri leta. Z ločitvijo od holdinga Bu-stese, ki ima svoj sedež v Milanu, je postal podgorski obrat popolnoma samostojen v vseh pogledih, kar mu daje vse možnosti za postopno premostitev dolgotrajne in globoke krize. Z razsodbo sodišča je namreč predsednik upravnega sveta Naza-rio Romani postal lastnik 96 odstotkov vseh delnic ter še že pogaja o njihovi prodaji novemu lastniku. Kakor nam je povedal predsednik Romani, bo novi delničar, ki bo lahko zasebnik ali predstavnik javnega sektorja, prinesel svež kapital, potreben za tehnološke izboljšave in n zaposlitev okoli 800 oseb, ki so sedaj in že dolgo časa doslej vpisane v dopolnilno blagajno. Podgorska tekstilna tovarna je za: šla v krizo zaradi hude konkurence, ki so jo evropskim obratom v letu 1977 pričele delati države v razvoju s svojo prvo stopnjo industrializacije, ki so jo začele prav z izgradnjo tekstilne industrije. Prva posledica te konkurence je bila u-kinitev proizvodnje v kemičnem oddelku «Fiocco» ter odpustitev 300 v njem zaposlenih delavcev. Zmanjšanje obsega prodaje je kaj hitro zmanjšalo finančne prihodke, zaradi katerih je ves holding zašel v težave. Pred njimi so branili ta veliki industrijski tekstilni kombinat tako, da so ga razdelili. V razdobju od 1977. leta pa do danes so tekstilni delavci z goriške skoraj neprestano v dopolnilni blagajni, ker obrat svojih izdelkov ni mogel prodajati in bi proizvodnja bila namenjena skoraj izključno samo za skladiščenje.. Najprej so jih v blagajno vpisali 1. februarja 1978. leta Nekaj časa po posegu deželne finančne družbe, ki je vstopila kot delničar s 500 milijoni in je prispevala posojilo v znesku 1,1 milijarde lir, pa so jih septembra lani ponovno vpisali v dopolnilno blagajno v kateri so še danes, Deželni finančni poseg je bil odločilne važnosti z? dokončno cddvo-jitev podgorskega obrata od holdinga Bustese, Tu jo je po daljšem postopku preišnji petek odredilo milansko sodišče.' Z modernizacijo naprav bo podjetje lažje premostilo krizo italijanske in svetovne tekstilne industrije, krizo, ki že dolgo časa traja in o katejri ,-se MPiMdfr ji bo sapa kpia-iu. posla.■ - ... yjwitreb&B©s§ljej poudarjati, da so v delavskih'-vrstah vest sprejeli z olajšanjem. Njena pomembnost je zlasti v tem, da se odpirajo možnosti za. postopno obnovitev proizvodnje, s tem pa možnosti za vrnitev na delovno mesto domala vseh, ki so vpisani v dopolnilno blagaj- no. V kriznem času se je namreč precej, delavcev upokojilo, nekateri pa so si dobili nova delovna mesta. Ugodne vesti o obnovitvi proizvodnje pričakujejo zlasti delavke, saj si, poleg mladih, v sedanji zaposlitveni krizi najtežje najdejo novo delovno mesto. V Detroitu dopolnilna blagajna še za 14 delavcev Položaj v tržiškem podjetju se je ob koncu prejšnjega tedna še zaostril, tako, da so v dopolnilno blagajno, od včeraj, vpisali nadaljnjih 14 delavcev. Tako je trenutno brez dela že 150 delavcev tega podjetja, kjer se kriza javlja na dokaj čuden način. Naročil ne primanjkuje, pač pa so, kakor pravijo, sindikati, v podjetju ostali skijraj povsem- brez zalog reprodukcijskega materiala, ki -ga že nekaj -mesecev ne nabavljajo več. V zvezi z nadaljnjim poslabšanjem, so sindikalni predstavniki zahtevali čimprejšnje srečanje z. deželnim - odbornikom De Carlijem. ■ ■ - ' Poštni1 urad v Doberdobu sporoča, da bo pokojnine kategorije’ SO, začel izplačevati pojutrišnjem in da bo izplačevanje zaključil 20. fe- bruarja. Jutri, 18. februarja, bodo izplačevali pokojnino upokojencem od črke A do črke G, 19.' februarja od ,črke I do črlfe' JA. ; 20. februarja pa od črke P do črke-2. .4. IN o. JULIJA V ŠTEVERJANU- Vsakoletni festival i V? C ' ■ ' ' ' ■ \ narodno-zabavne glasbe Pokroviteljstvo je letos prevzela goriška pokrajinska uprava Nastop glasbenih skupin iz Slovenije in zamejstva , Enajsti festival narodno-zab%vne glasbe v Števerjanu bo 4. in 5. julija letos. Tako sporočata prireditelja. Slovensko katoliško prosvetno društvo F. B. Sedej in ansambel Lojzeta Hledeta. Letos se je, kar zadeva organizacijo, poja-, vila novost. Pokroviteljstvo nadj festivalom, ki vsako leto privabi v; števerjan množico'. ljubiteljev 4e glasbene, zvrsti, je prevzela goriška pokrajinska uprava. Zg letošnjo prit reditev je predvidenih pet denarf nih nagrad in sicer za’ .aajbpijfi melodijo, za najboljšo izvedbo, ža -najboljši zamejski ansambel, za najboljše besedilo ter še nagrada občinstva. Nelahkim opravilom izbire najboljših skupin, se bosta tudi letos ukvarjali, dve komisiji in sicer ena, ki bo ocenjevala besedila in ena za ocenjevanje glasbe. Tudi: tokrat velja določilo iz prejš- njih, festivalov; sjdadbe, ki jilj bodo izvajali morajo biti izvirne tfer prvič izvedene prav na štdverjan-skem festivalu. -' ;. Pa še to: rok za prijave ansamblov poteče 30. aprila letos. ,/V knjižnici DAM1RA FEIGLA bo jutri, RT februarja, ob (18.-., urPppiUftavitev knjige !: / «SLOVENSKA 1 'BJ.EM1ŠKA PISMA* iiiiiiiimiiiuiiiiii V SOBOTO V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU Z glasbenim nastopam počastiti dan slovenske kulture Nastop medlih gojencev glasbene šole je uvedel otroški pevski * zbor kulturnega društva «Oton Župančič» Edi, Tanja (violina) in LoT«4a«8 Petejan (klavir)' ‘^rel^ na so- i-. -< >, botni Prešcrnovi proslavi v domii Andreja Budala v štandrežu " f bi JrisF. sW’R sjoiiš ; Kulturno društvo «Oton Župančič* v štandrežu je v soboto počastilo naš kulturni ..praznik tako, da je največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu, na čast posvetilo glasbeni večer. V ta namen se je v prostorih doma Andreja Budala •iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiifiiHiiiipiiiiiiiMiimimnifiinuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimirtiiiiiiniiiimiiiimuiiiiiiHi PRIZADEVANJA ŠTANDREŠKIH DVOLASTNIKOV Mejni prehod Vrtojba je odprt urediti pa je treba cesto Obmejno postajališče je staro cesto dobesedno «požr!o» - Občina naj poskrbi za ureditev primerne poljske poti ob pokopališču štandreški kmetje dvolastniki, ki imajo njive 'na jugoslovanski strani, na vrtojbskem, nekateri pa nekaj gozda, so se, tako rekoč tik pred začetkom del na polju, znašli brez mejnega prehoda. Da ne bo nesporazumov. Mejni prehod je ostal, le da je obmejno postajališče «požrlo» staro pot. Še do jeseni so kmetje s traktorji in vozovi peljali kar preko gradbišča te velike mejne strukture, ker pa so dela zdaj skoraj dokončana (odprtje je menda napovedano za mesec maj), je odpadla tudi ta možnost in tako je mejni prehod, ki služi samo dvolastnikom ostal odrezan. Štandrežci si prizadevajo, da bo goriška občina poskrbela za ureditev druge poti, ki bi bila speljana tik ob postajališču ter bj se priključila na staro tržaško. cesto v neposredni bližini pokopališča. Za rešitev tega vprašanja se te 'dni posebej • zanima predsednik kmečkega društva Viljem Zavadlav, ki je na vprašanje že, opozoril predstavnike goriške občinske uprave. S tehničnega vidika bi se dalo vprašanje razmeroma hitro rešiti. Toliko bolj, ker so nekatere parceje, kjer naj bi speljali novo pot, last občine. Pa še ugotovitev, da bo mejni prehod Vrtojba ostal odprt tudi v bodoče. V tem smislu sta predstavnikom štandreških kmetov dala u-strezna zagotovila še prejši.ji gori-ški župan De Simone in podžupan Zucalli. V Podturnu pridno pripravljajo pustno prireditev Tudi letos bodo prebivalci Podturna, pravzaprav tamkajšnje druš tvo za »hranjanje ljudskih izročil, v sodelovanju z mladimi tega dela mesta ter goriško občinsko upravo, pripravili pustno prireditev (tretjo po vrsti) in tekmovanje alegoričnih pustnih voz in mask. Prireditev bo v nedel.jp, 1. marca popoldne, ko se bodo udeleženci zbrali na nogometnem igrišču v Podturnu, od koder bodo v sprevodu šli po mestnih ulicah. Najlepše maske in najbolj domiselno okrašene vozove bodo nagradili z vinom in klobasami, ki jih bodo za to priložnost merili kar na metre. Da bi se izognili organizacijskim težavam, ki se po navadi pojavijo v zadnjem trenutku, prireditelji prosijo skupine, ki nameravajo sodelovati, naj to sporočijo do četrtka, 26. februarja. V Novi Gorici umrla Olga Devetak Furlan zbralo veliko štdtllo dbfhačindč Ih staršev nastopajočih tudi iz drugih krajev. Na prireditvi so namreč nastopili gojenci glasbene šole iz Štan-dreža, Sovodenj in Gorice. Pred ob-čmstvem so zaigrali na klavir, harmoniko, violino in kitaro. Mlade glasbenike je pozdravil o-troški pevski zbor kulturnega društva «Oton Župančič* pod vodstvom Elde Nanut s tem, da je zapel nekaj pesmi. Katerokoli ocenjevanje izvajanj posameznih skladb bi bilo na tem mestu odveč, saj gre za mladino, po-gostoma celo za otroke, ki so se šele pričeli oplajati z glasbeno kulturo in se bodo z njo obogatili le, če bodo tako vztrajali pri pouku kct vztrajajo sedaj, in če bodo ob vsakem nastopu pokazali napredek, kot so ga v primerjavi s prejšnjimi pokazali v svoboto Take mladine pa se prav zaradi prijetnega presenečenja, ki gr je pripravila, nadvse veselimo, saj je med njo več glasbenih talentov. Naša dolžnost je, da ji prisluhnemo in jo spodbu jamo. Prepričani smo, da je imel sobotni večer takšen spodbudni značaj, bil pa je tudi odraz medsebojnega sodelovanja, saj so poleg štandreških gojencev nastopili še naši najbližnji. sosedje, gojenci iz Sovodenj in iz Gorice. Pod skrbnim vodstvom glasbenih Včeraj nas je pretresla žalostna vest. Sredi najlepših let je v Šem-pcTrski bolnišnici preminila za hudo boleznijo 53-letna Olga Devetak Furlan, znana aktivistka in sodelavka narodnoosvobodilnega gibanja v Rupi, Mirnu in bližnjih vaseh. Pokojnica se je rodila v Rupi, v zavedni družini ter se še zelo mlada povezala z narodnoosvobodilnim gibanjem ter opravljala' na terenu mnogo pomembne naloge. Zelo jo je prizadela krivična razmejitev po vojni, ko je njena rodna vas in veliko slovenskih krajev ostalo izven meja nove Jugoslavije. Zato se je leta 1949 preselila v matično domovino, kjer se je kmalu zatem poročila s Silvom Furlanom. Dom sta si uredila v Solkanu, v bližini nastajajoče Nove Gorice, Pogreb tjp jutri v sredo, ob 15.45 izpred mrliške veže solkanskega por kopališča ng.npvo pokopališče v Stari gori. Otrokoma Mirandi in Silvu, možu, bratu in drugim sorodnikom,, naše iskreno sožalje. Glasbena matica Zveza slovenskih kulturnih društev Zveza slovenske katoliške prosvete ■, vabijo na klavirski recital pianisfa GUENTERJA LUDVVIGA v petek, 20'. februarja, ob 20.30 v-palači Attems v Gorici. Koncert prirejajo v' okviru letošnje abonmajske sezone. pedagogov' profesor jev - Sil vana Križ-mančiča, Helene Plesničar, Klavdije Jamšek, Erike Zavadlav in Ivana Klanjščka so v zelo pestrem programu, ki je obsegal 16 točk, nastopili naslednji gojenci: Lara Nanut, Boris Zavadlav, Boris Lutman, Irena Gulin, Valter Petejan, Daša Hoban, Vojko Pahor, Sabina Fabbro, Igor Primožič, Sonja Nanut, Štefan Nanut, Edi Petejan, Tanja Petejan, Lcredana Petejan, S8ra Hoban, Magda Prinčič in Marko Vižintin, Usoden korak mlade bolničarke Na nevrološkem oddelku: gorišk? bolnišnice, kjer je bila na zdravljenju, se je 25-letna Anna Cher iz Tarčen ta odločila za usodni korak. Skočila je s stopnišča četrtega nadstropja v praznino ter bila na mestu mrtva. Cherova je bila po poklicu bolničarka. O všebini in 'važposti te khjige bo spregovoril njen urednik, prof. Pavle Merku.. O izdajateljski dejavnosti Založništva tržaškega tiska pa bo govoril direktor knjižnih izdaj ZTT. Marko Kravos. V knjižnici Lo ob tej priložnosti odprta raz-, stava knjig ZTT. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo priredi 22. februarja izlet na Nevej-,sko sedlo, na srečanje, ki ga prireja tamkajšnja Smučarska šola za udeležence tečajev smučanja. Vabilo velja samo za tečajnike rojene r letih 1971, 72 in 73. Prijave sprejemajo (samo osebno) na sedežu društva samo še danes in jutri. Prosvetno društvo Danica na Vrhu priredi v petek, 20. t.m., ob 20. uri- Prešernovo proslavo. Kulturni spored bodo izvajali Sovodenjski nonet, dekliški zbor Danica ter recitatorji. Prireditev bo v šoli. Sovodenjska občinska uprava vabi v četrtek, 19. t.m., na vaški posvet na Vrhu. Pogovor med upravitelji in občani bo v gostilni Devetak, s pričetkom ob 20. uri. Kino Gorica, VERDI 20.30 Italijanska gledališka predstava. CORSO 17.30-22.00 «11 bambino e il grande Cacciatore*. W. Holden in R. Schreder. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Tržit PRINCIPE 17.30 - 22.00 «Orinoco prigioniero del sesso*. EXCELSfOR: 16.30-22.00 «Mi faccio la ttarčaf. ■’ ■ - " ■■ i ,v;u ' ’ ' J\om"Gnri< a iti okolica SOČA 18.00—20.00 «Besni zmaj*. Hongkonški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Žrelo H. del*. Ameriški film. DESKLE 19.50 «železni križ*. Ameriški film. Včeraj-danes Razstave V galeriji II lorchio, v Ui. sv. Klare v Gorici, so v soboto odprli razstavo mladega videmskega slikarja Eligia Vianella. Odprta bo do 27. t.m. Izleti SPD Gorica priredi 1. marca smučarski izlet na Zoncolan, ob priliki zimskih športnih iger.' .Vpisovanje na sedežu (društva do-srede, 25. februarja. Rok vpisa za tekmovalce pa zapade v petek, 20. februarja. f Čestitke Za 50. rojstni .dan IDE GERGO LET DACEVE iz Doberdoba, ji. mož in otroci kličejo še ha mnogavjgta v zdravju !n veselju. Enaka, voščila naj gredo tudi sestri dvojčici Akni. tu 11 n n 111,*, i,iii,ii i ni ■■■ i ■ m m i ul n lin lil ■ ■ um imtioiii um ■minili mn uti il il ima II uit ■■■(■Miiiiitdn m m il il NE BO ODVEČ VEČJA PAZLJIVOST V ------------------ —^----:---- ' ' - Od danes semaforji na križišču Tržaške ceste Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Tomaso Perozzi, Mau-rizio Sternativo, Cinzia Carollo, Tom Pagliarone, Martina Fabris, Miriam Della Vedova, Daniela Pe-corari. Davide Battara, Matteo Mi-dea, Bojan Kovic, Martina Grandi, Stefano Casagrande. \ SMRTI: 88 letni upokojenec Karlo Kovic, 83-letna upokojenka Maria Puttigna, 81-letna upokojenka Maria Masau vd. Pian, 79-letna upokojenka Marija Susič, 74-letni upokojenec Anton Podgornik, 81-letna gospodinja Marija Blečič por. E-fesini, Soletni delavec Fedgrico De-vetag, 66:letna upokojenka Gugliet-ma Zotti por. Speranza, 54-letni u-sliižberiec Rodolfo Raida, 78-letna upokojenka Maria Gaspari vd. Ga-gliardo, 77-letna gospodinja Ljudmi-ia Ambrosi vd. Sfiligoj, 81-letni u-pokojenec Giacomo Felisi, 89-letna J gospodinja, Pierina Merluzzi, 63-let-1 ni policist Bruno Bertcni, 79-letna upokojenka' Sofia Brumat, 22-letni Umberto Estreili, 83Jetni upokojenec Matteo Marsano. POROKE: uslužbenec Pierpaolo Robba in uslužbenka Nadia Abrami, delavec Andrea Mauri in delavka Luisa Pausi, profesor Laurino Nardin in računovodja Marie Claudie Michaud. OKLICI: uslužbenec Carlo Visintin in prodajalka Emanuela Simone, u-službeneč Francesco Pelizzari in Uslužbenka Cristina Cermel, uslužbenec Albin Hvalič in uslužbenka Manuela Sfiligoj. Semaforski sistem deluje povsem avtomatsko Na križišču Tržaške in Ulice Duca d'Aosta v Gorici, z odprtjem ob mejnega postajališča pri Vrtojbi bo to križišče postalo med najbolj prometnimi v Gorici, bodo danes vključili nove. avtomatske semaforje. Prejšnje dni so na cestišču zarisali še zadnje znake, včeraj pa so semaforski sistem tudi uspešno preizkusili. Od danes torej naj bi šlo zares. V bistvu ne bo velikih sprememb glede dosedanjega načina kroženja vozil na omenjenem križišču, so nam povedali na poveljstvu mestnih redarjev. Novost predstavlja edino, sicer tudi s sertiaforjem urejen, prehod za pešce, ki prečnato seka kri žišče, r. Semaforski sistem je doceFa avto matski To pomeni, da je prižiganje zelene luči prilagojeno gostoti‘prometa. Ob koncu ne bo odveč še priporočilo na previdnost vsem, ki se vsak dan vozijo tod mimo, saj jih utegne nova ureditev sprva nekoliko motiti. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21-24. Pris •331 Pred dnevi smo poročali o nabirki za nakup rešilnega avtomobFa za goriški Zeleni križ. Vodstvo te humanitarne ustanove je za pomoč zaprosilo goriške denarne zavode, trgovce in posameznike. Nekateri so se že odzvali Objavljamo seznam: NN 200 tisoč lir, Salvatore Sciortino 10.060, podjetje Algadeni in Toso 10 tisoč, mlekarna Lisa Furlan 10.000, NN 300.000. Giovanna Gasparini 50 tisoč, trgovina Medeot 10 000, bar Commercio 50.000, Antonia Romanm 50 000, mesnica Rocco Žnidarčič '50 tisoč, tapiserija Cozzutto 20.000, piz-zeria Unione 5:000 lir. Športno drušivn Mladost Iz Doberdoba izreka gloh ko sožalje odborniku Bronu Dežmanu in družini ob težki izgubi dragega očeta Romana. Sekcija KPI Doherdob izreka globoko sožalje Marjo in Brunu Duž-manu ob težki izgubi dragega očeta Romana. NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI Roma spet sama na vrhu Inter igral le neodločeno v Cagliariju - Pomembna zmaga Juventusa v Comu - Po zamenjavi trenerja Udineseju zelo pomembni točki NOGOMET I. ITALIJANSKA LIGA Nogometaši Rome so še naprej na prvem mestu lestvice ■/, zmago nad Brescio. Končna odločitev je padla iz najstrožje kazni in prisebni Pruz-zo enkratne priložnosti seveda ni za-streljal. Delni neuspeh Inter ja, ki se je moral v neposrednem spopadu z vrsto Cagliarija zadovoljiti s točko, sta izkoristila turinska zastopnika — Ju-ventus in Torino, ki sta premagala Como in Catanzaro. V boju za. prvo mesto ostaja še naprej tudi Napoli, ki je bil tokrat prisiljen na počitek, saj je novi potresni sunek spet poškodoval stadion San Paolo, tako da so srečanje z Ascolijem preložili. Vsi ostali tekmeci pa imajo prevelik zaostanek, da bi lahko kandidirali za osvojitev prvega mesta. Izredno hud boj bo seveda tudi za obstanek med najboljšimi, saj je, če seveda izvzamemo že ohsojeno Perugio, med Cagliarijem, ki je na 6. mestu, in trojico, ki ima 13 točk, razlika samo 4 točke. Tu pa imamo kar deset enajsteric. Prepričljivo zmago je tokrat izbojevala Bologna, ki je Perugii nasula štiri gole. Vrsto porazov je prekinila Fiorentina, dve zlati točki pa je pospravil Udinese, ki je tako le pomiril duhove po zamenjavi trenerja. Bettega (Juventus) IZIDI, 17. KOLA Bologna Perugia i Brescia - Roma 4:0 1:2 Cagliari - Inter 1:1 Como - Juventus 1:2 Fiorentina - Avellino 2:1 Napoli - Ascoli prelož. Torino - Catanzaro 2:0 Udinese - Pistoiese 1:0 LESTVICA Roma 23; Inter 22; Juventus 21 Torino 20; Napoli 19; Cagliari 17 Bologna in Catanzaro 15; Ascoli, Co mo, Fiorentina in Pistoiese 14; Avellino, Brescia in Udinese 13; Perugia 8. PRIHODNJE KOLO (22. 2.) Ascoli - Cagliari; Avellino - Torino; Catanzaro - Fiorentina: Inter -Como: Juventus - Brescia: Perugia -Udinese; Pistoiese - Napoli; Roma -Bologna. HOKEJ NA LEDU Dva poraza Jugoslavije BUDIMPEŠTA — Hokejska reprezentanca Jugoslavije je tudi letos razočarala na tradicionalnem turnirju za »Pokal prijateljstva*. Na odprtem drsališču, ki Jugoslovanom očitno ni ustrezalo, so «plavi» najprej izgubili z Romunijo s 6:3 in potem še z Madžarsko s 6:2. I I dokajšnjo mero sreče ■ • j , i 9 • 9 ■ h Triestina osvojila točko Tržačani so stanje izenačili v zadnji minuti igre Trento— Triestina 1:1 (1:0) TRENTO: Paese; Cianchetti, Telch; Chiarotto (Parlato), Favaro, Sala; Bocchio (Bertin), Domenicali, Bertocchi, Lutterotti in Villanova (Mayr, Pellegrini in Prati). TRIESTINA: Bartolini; Lombardo, Magnocavallo; Di Risio, Prevedini, Mascheroni; Štrukelj, Amato (Zan-degu), Mitri, Franca in Coletta (Tor-resin. Lenarduzzi, Scarel in Di Croce). STRELCA: v 22. min. Štrukelj (avtogol), v 90. min. Bertocchi (avtogol). SODNIK:‘Galbiati iz Monze. Upati' je le, da se je vrsta neuspehov Triestine le končala. Iz Trenta so se Tržačani vrnili z izredno dragoceno točko, pa čeprav ni kazalo, da se bo za goste vse tako dobro končalo. Domačini so povedli že po 22. minuti igre, ko je v gneči pred vrati Bartolinija Štrukelj preusmeril žogo v lastno mrežo in tako spravil v vodstvo domačo e-najsterico. Potem je imela Triestina stalijo, pobudo, toda zopet se je izkazala izredno neučinkovita v napadu. tako kot na zadnjih nastopih. Potem ko je kazalo, da bodo va- NAMIZNI TENIS V PRVI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI KRAS OSVOJIL ODLIČNO TRETJE MESTO ■\ i V ; -. , J ; , . \ i > i Sonja Doljak in Damjana Sedmak sta v nedeljo tesno izgubili proti vodečemu moštvu San Elpidia - Naši predstavnici tudi tokrat povsem zadovoljili - 3. mesto je yelik uspeh Sonja Doljak Kras je z nedeljskim tesnim porazom na «Prvem maju* v Trstu (telovadnica v Nabrežini je bila zasedena) proti vodečemu moštvu San Elpidio a Mare pri Anconi končal letošnje prvenstvo v ženski A ligi na | nepričakovanem odličnem tretjem mestu. Krasove namiznoteniške i-gralke (Sonja in Vesna Doljak ter Damjana Sedmak) so povsem upravičile zaupanje svojega trenerja Sonje Miličeve, ki je prav v nedeljo ponoči povila brhko prvorojenko Vanjo. Ne samo, da so krasovke ostale v skupini najboljših, osvojile so kar tretje mesto, kar predstavlja nedvomno velik uspeh. Velik napredek, ki' sta ga v tem prvenstvu pokazali Sonja Doljak in Damjana Sedmak, smo lahko opazili tudi, v nedeljo proti vodečemu na lestvici. Krasovki sta izgubili s te-snim 2:3 in ip ^i ne,n^bl^ ddno-vedali v igri dvojic, bv,lahko prišlo do velikega presenečenja. Dol jakova .^e za Kras. osvojila .prvo točko z zanesljivo žmago nad Man-niccijevo po dveh setih igre. Izkušena Rosaria Mauriello je kaj kmalu stanje izenačila, s tem da je prav tako po dveh setih premagala Sedmakovo. Od igre dvojic je bilo nato odvisno, če bi lahko Kras proti favoriziranemu nasprotniku lahko poskrbel za veliko presenečenje. Naši igralki sta pričeli odlično in osvojili prvi set z 21:13. V drugem nizu se je bila o-stra bitka, naposled pa sta le slavili italijanski predstavnici, ki sta nato zanesljivo osvojili še tretji set. Doljakova je ’ zelo dobro pričela tretjo tekmo. Osvojila je proti Mau-riellovi, ki sodi v sam vrh italijan- Kras — San Elpidio 2:3 Doljak — Mannicci 2:0 (21:15; 21:19) Sedmak — Mauriello 0:2 (13:21; 14:21) Doljak, Sedmak — Mauriello, Man- nicci 1:2 (21:13; 18:21; 12:21) Doljak — Mauriello 1:2 (21:19; 14:21; 14:21) Sedmak — Mannicci 2:1 (21:18; 13:21; 21:11) SODNIK: Marina Marziani (Trst) . ... 'ti I V višjintaftjartški ligi! Pri fcenj pa moremo, žal, mimo ugotovitve, da naši ljubitelji športa gotovo niso bili ob veliko pomoč mladim Frasovim igralkam. Tudi v nedeljo se je namreč na stadionu «Prvi maj* zbrala le kopica navijačev. Zares za obe Krasovi igralki, ki sta z veliko skromnostjo in požrtvovalnostjo dosegli za svoje društvo in za ves naš šport res lep uspeh. B. Lakovič Komentar Mirka Novosela Ljubljančanom ni uspel podvig Štiri kola pred koncem prve jugoslovanske košarkarske lige je ostalo stanje na vrhu lestvice še nespremenjeno. Cibona vodi z dvema točkama prednosti pred beograjskim Partizanami. t ,. Kazalo je, da bomo o končnem zmagovalcu jugoslovanske lige izvedeli že po te M kolu. V-Ljubljani jet namreč beograjski Partizan izgubljal proti razigranim košarkarjem Iskre Olimpije vse do pet minut pred koncem. Ljubljančani so zanesljivo igrali, s consko obrambo so povsem onemogočili gostom urejene napade, skratka, vse je kazalo, da bodo Beograjčani zopet izgubili in s tem bi bilo vprašanje prvaka rešeno: Cibona bi nam reč predčasno osvojila končno zmago. Pet minut pred koncem pa se je razigral Ktčanovič, ki je dotlej dokaj slabo igral. Njegovi koši so bili odločilni, obenem pa so Ljubljančani izgubili tudi bitko pod košem, saj je medtem moral zaradi petih osebnih napak z igrišča zanesljivi Polanec. Če dodamo še, da je ljubljansko moštvo že v uvodnih minutah izgubilo Pipana zaradi poškodbe, potem je na dlani, da so košarkarji Iskre Olimpije tokrat povsem zadovoljili in da jim je velik podvig le za las ušel. Od ostalih srečanj predstavlja presenečenje poraz Crvene zvezde doma proti Bosni. Beograjčani v zadnjem času igrajo poprečno in sedaj jim četrto mesto ogrožajo Sarajevčani. Zanesljivo na tretjem meštu pa je Zadar, ki je brez težav premagal šibenko, ki je igrala brez izključenega Slovnica. Borba na dnu lestvice pa postaja iz. kola v kolo bolj dramatična. V zelo slabih vodah je predvsem splitska Jugoplastika, ki je tokrat gostovala v Beogradu in tudi zasluženo izgubila proti Rad-ničkemu LMK. Spličani, ki so dvakrat izgubili proti Rabotničkemu, so trenutno na najslabšem položaju in bodo morali v naslednjih kolih celo jurišati ita zmago ali v Zagrebu proti Ciboni ali doma proti Partizanu. Njihova naloga pa je skoraj brezupna. Dramatično pa je bilo tudi srečanje v Skopju, kjer je Rabot-nički tesno premagal titograjsko Budučnost in tako osvojil zlata vredni točki v borbi za obstanek v skupini najboljših. Ta teden pa čaka tri jugoslovanska moštva nova in težka preizkušnja v evropskih pokalih. Zagrebška Cibona bo danes igrala prvo polfinalno srečanje v pokalu pokalnih prvakov v gosteh proti Barceloni, beograjska Crvena zvezda bo v polfinalu Koračevega pokala gostovala v Ba-daloni, v pokalu prvakov pa bo sarajevska Bosna v Moskvi jurišala na podvig proti sicer letos skromni peterki CSKA. IZIDI 18. KOLA V LJUBLJANI: Iskra Olimpija Partizan Beograd 103:106 NA REKI: Kvarner - Cibona Zagreb 96:110 V ZADRU: Zadar - Šibenka Šibenik 95:86 V BEOGRADU: Crvena zvezda Bosna Sarajevo 101:109 V SKOPJU: Rabotnički - Budučnost Titograd 77:72 V BEOGRADU: Radnički LMK Jugoplastika Split 109:100 LESTVICA Cibona 34; Partizan 32; Zadar 24, Crvena zvezda 20; Bosna 18; Šibenka 16; Iskra Olimpija, Radnički LMK in Budučnost 14; Rabotnički in Jugoplastika 12; Kvarner 6. PRIHODNJE KOLO (21. 2 ) Zadar - Radnički LMK; Šibenka - Rabotnički; Budučnost -Crvena zvezda; Bosna - Iskra Olimpija; Partizan - Kvarner; Cibona - Jugoplastika. ikega namiznega tenisa, prvi set, v freostalih dvehfp§pje morala prizna-Ij, premoč nasprotnice. rrJČJrugo točka za- Kraš- pa je pridobila Sedmakova, ki je po treh setih igre premagala, resnici na ljubo tokrat ne preveč razpoloženo Mannic-cijevo. Če upoštevamo, da je Kras v prvem delu proti temu nasprotniku izgubil kar z 0:5, je torej napredek več kot očiten. Ko bi naši predstavniki v večji meri zaupali v lastne sposobnosti, bi verjetno celo pripravili velik podvig. Vsekakor pa sta Krasovi. igralki še zelo mladi. V tem prvenstvu sta že poskrbeli za »prave čudeže*. , «Z današnjim nastopom naših i-gralk sem zadovoljen, čeprav sem od njiju več pričakoval v igri dvojic. Ko pa pomislim, da smo v prvi tekmi proti temu moštvu izgubili z 0:5, sem s porazom z 2:3 povsem zadovoljen in mislim celo, da bi bil že poraz z 1:4 za nas sprejemljiv,* nam je po srečanju dejal požrtvovalni Krasov namiznoteniški delavec Zvonko Simoneta. «Z nastopom v tem prvenstvu ste v društvu lahko . povsem zadovoljni ...» ." j «V tem prvenstvu smo startali za obstanek v ligi. Osvojili pa smo tretje mesto, kar predstavlja vsekakor lep uspehi* je dejal zadovoljen Zvonko SimonČta. Kaj pa menita Krasovi igralki? Sonja Doljak: «S tretjim mestom v: prvenstvu sem zelo zadovoljna in mislim, da je s tem zadovoljna tudi naša trenerka Sonja Milič. S Sedmakovo sva si v tem prvenstvu nabrali veliko dragocenih izkušenj. Najini najlepši prvenstveni zmagi pa sta proti drugi ekipi Barija in Recoaru, ko sva zmagali s 5:0.» Damjana Sedmak: «V začetku sem ss precej bala, da bi ne ostali v A ligi. Posebno v drugem delu prvenstva pa sva igrali dokaj dobro: in tako nepričakovano osvojili tretje mesto.* Za mnenje o Krasovjh igralkah smo vprašali trenerja gostujočega moštva iz San Elpidia Marcella Bor-garellija, ki je takole dejal: «Obe Krasovi igralki sta tehnično zelo dobro pripravljeni in veliko tudi obetata. Pokazali sta velik napredek. O Sonji Doljak lahko rečem, da ima talent, da lahko doseže uspehe, ki jih je imela Sonja Milič.* Vsekakor laskava, menimo pa tudi povsem zaslužena ocena za naši predstavnici,, ki sta tako uspešno branili ugled našega športa v naj- OBVESTILA ZSŠDI obvešča, da se bo v ponedeljek, 23. t.m., pričel tečaj za vaditelje košarke. Začetek bo ob 16.30 na sedežu ŠD Kontovel (košarkarsko igrišče). Vpisovanje na sedežu ZSŠDI Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767304) od 10. do 12. ure vsak dan. • « • SPD Igo Giuden - ŠD Sokol vabita člane in prijatelje na »REDNI OBČNI ZBOR* ki bo v društveni dvorani v petek, 20. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.' uri v drugem sklicanju. v . -m KOLESARSTVO DIRKA PO SREDOZEMLJU -VS|',>H uiot‘ j* i&i n oaronmjii iii-j tylA'J etapa PERPIGNANO — Letošnja mednarodna kolesarska dirka za profesionalce «Po Sredozemlju* se je končala s presenetljivo zmago Švicarja Stefana Mutterja. Italijan Saronni je zmagal na zadnji etapi, toda na končni lestvici je obtičal na skromnem 14. mestu. Svetovni prvak Hinault pa je bil nekoliko boljši, — četrti — toda tudi njegov zaostanek je precejšnji (več kot 11 minut). KONČNI VRSTNI RED: 1. Mutter 18.55’3” ■2. Jones po 16” 3. Tinazzi po 9'41”. rovanci trenerja Bianchija spet izgubili, so v zadnji minuti igre izenačili iz prostega strela. Nad Zan-degujem so napravili prekršek in isti igralec je potem iz prostega strela z močnim strelom zadel živi zid, ki je preusmeril žogo mimo nemočnega vratarja v mrežo. S precejšnjo mero sreče je tako Triestina le osvojila točko. IZIDI 20. KOLA Cremonese - Empoli 5:1 Fano - Mantova 2:1 Modena - Casale 0:0 Novara - Spezia 0:0 Parma - Forli 0:2 S. Angelo Lod. - Piacenza 1:1 Sanremese - Prato 2:0 Trento - Triestina 1:1 Treviso - Reggiana 2:0 LESTVICA Cremonese 27; Fano 26; Triestina, Treviso in Forli 24; Reggiana 23; S. Angelo Lodigiano in Sanremese 22; Mantova, Parma, Empoli in Modena 21; Trento 19; Piacenza 16; Casale 15; Novara 14; Spezia 11; Prato 9. PRIHODNJE KOLO (22. 2.) Empoli - Sanremese; Forli - Trento; Mantova - Novara; Piacenza -Cremonese; Prato - Parma; Reggiana - Fano; S. Angelo Lod. - Treviso; Spezia - Modena; Triestina -Casale. V 2. ITALIJANSKI LIGI Milan in Lazio tesno zmagala V italijanski B ligi strelci zadnje čase niso več tako razpoloženi, kot so bili ob začetku prvenstvi. V 21. kolu so dosegli samo 15 golov. Ne glede na to pa sta Milan in Lazio naskok še povečala,-ker sta si Samp-doria in Cesena porazdelili izkupiček, Genoa je celo izgubila in Piša se je morala zadovoljiti s točko. Obe vodeči enajsterici nista pokazali blesteče igre, vseeno pa sta zmagali. IZIDI 21. KOLA Atalanta - Palermo 1:1 Foggia - Catania 0:0 LR Vicenza - Taranto 1:0 Lazio - Verona 1:0 Lecce - Bari 1:3 Milan - Varese s trna oJunlflO Pescara - Genoa:torij:!,. Piša - Monza -V* -r-~- 1:1 Rimini - Spal r -—-r—-1*0 1 Sampdoria - Cesena 0:0 LESTVICA Milan 31; Lazio 28; Cesena 26; Sampdoria 25; Genoa in Piša 22; Spal, Foggia, Lecce in Pescara 21; Bari in Catania 20; Rimini in Atalanta 19; Verona 18; Palermo 16; Taranto, LR Vicenza, Varese in Monza 15. PRIHODNJE KOLO (22. 2.) Verona - Atalanta; Palermo - Foggia;. Catania - Lazio; Varese - Lecce; Genoa - Milan; Monza - Pescara; Cesena - Piša; Bari - Rimini: Taranto - Sampdoria; Spal - LR Vicenza. TEKMOVANJE «REVIVAL 1981» RAZPIS NAZIV TEKMOVANJA Odbojkarski »REVIVAL 1981». 2. ORGANIZATOR Odbojkarska komisija Združenja slovenskih športnih društev v I-i taliji. i 3. NAMEN TEKMOVANJA Popularizirati to športno panogo in jo vključiti med širše plasti naših športnikov, obenem pa obuditi med bivšimi aktivnimi športniki veselje do telesnokultumega udejstvovanja. 4. NASTOPAJOČE EKIPE Po eno ali več ekip lahko prijavijo: a) slovenska športna društva; b) slovenske organizacije, in društva Združenja; c) slovenske rekreacijske skupine; č) slovenska podjetja; d) priložnostne področne skupine sestavljene nalašč za to priložnost. 5. NASTOPAJOČI IGRALCI a) v moški konkurenci nastopajo lahko igralci rojeni leta 1957 in starejši, v ženski konkurenci pa igralke rojene leta 1960 in starejše. Možna je izjema pri igralcih, ki so nastopili že na dveh izvedbah »Revivala*; b) vsi nastopajoči igralci lahko nastopajo samo za eno še-sterko; c) vsi nastopajoči igralci morajo obvladati slovenski jezik. Možna je izjema le pri igralcih, ki se že vrsto let stalno udejstvujejo v sklopu kakega slovenske- ga športnega društva ali skupine ali pa so že nastopili vsaj na dveh-izvedbah "«Revivala*; ž) predstavniki nastopajočih ekip morajo ob vpisu predložiti tudi seznam igralcev z odgovarjajočimi letniki (v dveh kopijah); d) pravico do nastopanja imajo neaktivni člani FIPAV oz. i-gralci, ki v sezoni 1980-81 niso nastopali na kakem prvenstvu FIPAV; e) igralci se morajo obvezno predstaviti na igrišču v športnem dresu. 6. TEKMOVANJA a) tekmovanje bo potekalo v dveh konkurencah: moški in ženski: na letošnji izvedbi bo sodelovala tudi Goriška s svojo tekmovalno skupino. Finalista z Goriškega bosta nastopila na velikem finalu v Trstu; b) tekmovanje n bo načelno odvijalo v večernih urah. na i-griščih, ki jih bo določila Odbojkarska komisija ZSŠDI; c) organizator datumom ii> urnikov tekem načelno ne bo spreminjal. Če se pojavijo nepredvidene zapreke, mora zainteresirana skupina pismeno prositi Odbojkarsko komisijo ZSŠDI za preložitev tekme; preložitev tekme mora tehtno argumentirati vsaj 10 dni pred najavljenim datumom. Skupno s prošnjo mora zainteresirana skupina dostaviti Odbojkarski komisiji 5.000 lir. 7. SODNIKI Za sodniški kader bo poskrbela Odbojkarska komisija ZSŠDI. 8. RAZPORED TEKEM O podrobnostih v zvezi z razporedom tekem, urniki, igrišči, porazdelitvi po tekmovalnih skupinah in podobno se bodo predstavniki vseh prijavljenih ekip dogovorili na skupnem sestanku, ki bo v torek, 17. marca 1981, ob 19. uri na sedežu ZSŠDI. 3. ROK VPISOVANJA Ekipe se morajo prijaviti nepreklicno do sobote, 14. marca 1981, na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767304). 10. VPISNINA Vpisnina za vsako nastopajočo ekipo znaša 30.000 lir. Poleg vpisnine pa mora vsaka nastopajoča ekipa vložiti še 30.000 lir kavcije. 11. PRAVILA Veljavna so pravila odbojkarske zveze FIPAV, razen če ni ali ne bo organizator določil drugače po svoji uvidevnosti. Organizator rešuje sporna vprašanja in si pridržuje pravico, da spremeni pravilnik tega razpisa. Možen je priziv na tekmovalno komisijo prvenstva: ob prizivi, je treba plačati 20.000 lir kavcije, ki se v primeru zavrnitve ne vrača. 12. POŠKODBE Organizator si ne prevzema nikakršne odgovornosti za morebitne poškodbe. 13. ZAKLJUČEK Ob zaključku tekmovanja — finale je predviden za nedeljo, 31. maja — bo organizator pripravil športni dan s finalnimi tekmami ter s piknikom v naravi za vse nastopajoče. Ob tej priliki bo tudi nagrajevanje skupin oz. posameznikov. milllllllllllllHIUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUltlimilllllMIIMIIHHIIlllllllllIllMIIIlillllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIHMinilllia KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Hurlingham in Tai Ginseng izgubila Tržačani izgubili doma proti Turisandi, Goričani pa proti Billyju Hurlingham — Turisanda „ 77:88 (45:46) HURLINGHAM: Laurel 11 (3:5), Lavvrenee 19 (3:5), Rito6sa 22 (2:2), Baiguera 8, Mina 10 (3:9), Tonut 6, Meneghel, Scolini 1 (1:3), Jacuz-zo, Čuk. TURISANDA: Giani, Vescovi, Sal-vaneschi 4 (2:2), Mottini 8, Morse 24 (2:3), Zanatta 14, Meneghin 25 je proti kar 56 točk KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NERODEN PORAZ P0LET0VCEV V zaostalem srečanju so izgubili proti moštvu Scoglietta i olet ,— Scoglietto ^(37:37). 71:77 POLET: Ferluga 12, Kerpan 14 (2:4), Taučer 13 (1:3), Sedmak 6, Gantar 2, Spsič -12, Pisani 4 (2:3)„ Daneu 8. SODNIKA Zucchi in Stefi. Še en nerodni poraz Poletove e-kipe v promocijski ligi: v zaostali tekmi s peterko Scoglietta so pole-tovci točno ponovili to, kar so počeli v prejšnjih srečanjih. Izenačena igra ves prvi polčas, odločno nadaljevanje (tokrat kar šest točk prednosti 47:41), neverjeten cblack aout* v srednjih minutah drugega polčasa (delni izid 15:0 za Scoglietto, ter vodstvo 52:51) nenadna predra-mitev, ki se pa neizbežno konča z zgrešitvijo lahkih metov, ko bi se bilo treba priključiti nasprotniku (v zadnjih petih 'minutah so poletovci zgrešili tri stoodstotne »zicerje* pri —5 razlike). Kaj .reči? Verjetno je treba po-letovcem le ena zmaga, da prebrodijo to psihološko krizo, saj so drugače dokazali, da povsem zasluženo sodijo v to ligo in da bi,bila prava nepravica, ko bi izpadli. Od posameznikov bi tokrat omenili »prebujenje*, Edija Sosiča po več kolih slabe igre, ter potrditev dobre forme Valterja Kerpana in Andreja Sedmaka. Sergij Tavčar IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Barcolana - Polet 69:58; CUS -Stella Azzurra 64:65; Edera - Kontovel 68:69; Polet - Scoglietto 71:77. LESTVICA OB KONCU 1. DELA Ferroviario 24, Bor, Don Bosco in Barcolana 18, Edera 14, Kontovel, Scoglietto in SGT 12, Stella Azzurra 10, Grandi Motori 8, Polet 6, CUS in La Tal pa 2. PRIHODNJE KOLO . Bor - Stella Azzurra (21. 2. ob 20.30 na stadionu «1. maj*); Don Bosco -Grandi Motori; Scoglietto - Edera; CUS - Barcolana; Ferroviario - Kontovel (22. 2. ob 11.30 v Miramarskem drev.); Polet - SGT (22. 2. ob 16.00 v Dolini). Počitek: La Talpa. 97:73 MLADINCI , • Ipter 1904 — Bor A (45:39) BOR A: Pegan 27 (5:11). Cancia-ini 18 (4:6), Raseni 11 (1:8), Barut 10, Meneghetti 5 (3:6), Slavec 2, štavar, Bajc. V prvem povratnem kolu je Bor A izgubil proti vodečemu Interju 1904, pa čeprav je le-ta igral v okrnjeni postavi. Borovci so odlično začeli in kazalo je že, da bodo poskrbeli za velik podvig. Zlasti je v prvem polčasu dobro igral Andrej Pegan, ki je v 20 minutah igre dosegel kar 21 točk. V nadaljevanju pa so košarkarji Ipterja 1904 začeli odlično igrati 'in za borovce je splahnelo upanje po velikem podvigu. Max IZIDI 6. KOLA , Inter 1904 - Bor A 97:73; Saba -Stella Azzurra 53:63. LESTVICA Inter 1904 10, Bor A, Saba in Stela Azzurra 4, Bor B 2. Bor B ima tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Bor B - Inter 1904 (22. 2. ob 8.30 na stadionu <1. maj*); Bor A - Saba (22. 2. ob 11.30 na stadionu «1. maj*). Počitek: Stella Azzurra. V PRIJATELJSKEM SREČANJU Visoka zmaga Ljubljančanov Bor — Elan Ljubljana 61:93 (35:43) BOR: R. Kneipp, B. Kneipp 11, Marsich 16, Mesesnel 6, Jančar, Race 19, Koren 6, Trevisan 2, Tremul. ELAN: Noč 10, Ctanek, Pirih 40, Kolman 16, Remic 15, Papler 2, Urbanc 4, Franko 6. V soboto so Borovi člani odigrali prijateljsko srečanje proti Elanu iz Ljubljane, ki ga sestavljajo rekreativci. Naši fantje so tekmo visoko, izgubili, treba pa je povedati, da so .stopili na igrišče v okrnjeni postavi, saj-:so bili nekateri 'mladinci zaposleni 's. prvenstveno tekmo. Gostje, ki predstavljajo tovarno iz Begunj, so prikazali zelo hitro in duhovito igro, poleg tega pa bi lahko rekli, da bi se ti »rekreativci* prav gotovo lahko še uspešno udejstvovali 7. aktivno košarko, saj so bili boljši od naših v vseh elementih igre. Daleč najboljši na igrišču je bil Pirih, ki je zbral kar štirideset košev, pri Boru bi omenili dobro igro Raceta, medtem ko so ostali zaigrali nekoliko slabše kot običajno. Cancia (9:10), Bergonzoni, BaSsett 5 (1:3), Mentasti 6 (2:5). . - Hurlinghartm ni uspelo, da-bi poskrbel za podvig: Tržačani so se sicer častno borili, vendar je bila prvouvrščena Turisanda za požrtvovalne domačine le pretežak nasprotnik. Lombardijeva ekipa pa je pokazala, da zmore še morebiti zmagati v Rimu in Brescii, kar bi ji verjetno zadostovalo za obstanek v A-l ligi. Nedeljska tekma je bila zanimiva in razgibana predvsem v prvem delu, ko se je Hurlingham z razpoloženimi Ritosso, Baiguero in Law-renceom enakovredno kosal z moč nejšim nasprotnikom. Le-ta je dokazal, da .upravičeno.,p)eri,,na(1dc^Vr ni naslov, saj sta predvsem Morse in Meneghin igralca, kj, jg, je. t^p zaustaviti. Drugi del je bil mnogo manj zanimiv, Tržačanom nikakor ni šlo (Laurel je tokrat zaigral porazno), gostje pa so zadevali iz vseh položajev in si celo priborili 18 točk prednosti (86:68). Poslednje minute pa so bile le formalnost. Tal Ginseng — Bllly 77:78 (41:41) TAI GINSENG: Puntin, Valentin-sig 6, Turel 7, Pondexter 18. Premier 16, Ardessi L", Pieric, Hayes 18, Antonucci, Campestrini. B1LLY: Dino Boselli 10. Franco Boselli 10. Biaggi, D'Antoni 12, Fer-racini 11, Cerioni 12. Mossali, Gal-linari 9, Battisti, Giannelli 14. Tai Ginseng je povsem nezasluženo klonil Billyju v zadnjih minutah srečanja. Prav napake v ključnih trenutkih so preprečile Goričanom: da bi poskrbeli za drugo veliko presenečenje in ponovili tudi z Billyjem podvig, ki jim je uspel S Squibbom. Gostje so pričeli srečanje zelo dobro, s »pressingom* in hitro igro. Čeprav niso bili posebno točni v metih na koš, je bila njihova premoč izrazita, predvsem pri lovljenju odbitih žog. Domači so se zbra-4 šele ob koncu polčasa, potem ko je Turel zamenjal Valentinsiga. Nadoknadili so 7 točk zaostanka in šli k počitku pri izenačenem stanju. Drugačna je bila slika v drugem polčasu. Tai Ginseng je bil v tem delu zelo točen v metih na koš in si je pn zaslugi Ardessiia in Ha-yesa priboril 7 košev prednosti. Prednost so domači ohranili do 6 mi nut pred koncem tekme, ko je stopil na igrišče Cerioni in s tremi zaporednimi koši iz kota zopet vzpo stavil ravnovesje. Konec je bil izredno izenačen, tako da so ob si- reni za las prevladali gostje, predvsem zaradi številnih napak Go- ričanov. M. M. IZIDI 3. KOLA 2. DELA Squibb - Grimaldi 92:81 Tai Ginseng - Billy 77:78 Ferrarelle - Pintinox 84:75 Recoaro - Bancoroma 79:74 Hurlingham - Turisanda 77:88 I&B - Antonini 108:61 Scavolini - Sinudyne 72:69 LESTVICA Turisanda 48, Scavolini in Billy 42, Squibb 40. Grimaldi 36, Sinu-dyne 34, Ferrarelle in Recoaro 26, I&B 24. Pintinox in Bancoroma 22, Hurlingham 20, Tai Ginseng in Antonini 12; rt; PRIHODNJE KOLO (22. 2.) ^‘Antonini '- Billy; Sinudyne - Recoaro: Squibb - Scavolini: Bancoroma - Hurlingham (21. 2.); Grimaldi - Ferrarelle: Pintinox - I&B; Tai Ginseng - Turisanda. A-2 LIGA IZIDI 3. KOLA 2. DELA Štern - Superga 74:85 Liberti - Honky 63:58 Matose - Fabia 78:76 Sacramora - Tropic 104:90 Carrera - Brindisi 110:92 Magnadyne - Mecap 66:57 Eldorado - Rodrigo 97:76 LESTVICA Carrera 48, Liberti 40, Superga in Brindisi 38, Honky 36, Matose 30, Sacramora 28, Tropic in Fabia 26, Eldorado 24, Magnadyne in Mecap 22, Štern in Rodrigo 14. LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV Malagoli 884, Grochowalski 859, Dalipagič 834, Jura 807, Mengelt 787 itd. «POULE C-1» IZIDI 3. KOLA Mobilenarduzzi - Servolana 83:80 Gabrielli - Jadran 69:86 Emiltex - Elcrom 88:69 H Mobile - Pachera 68:80 LESTVICA Jadran, Mobilenarduzzi Spi-limbergo in Emiltex Vicenza 6, Pachera San Bonifacio, Gabrielli Cittadella in H Mobile Codroipo 2, Servolana in Elcrom Tržič 0. PRIHODNJE KOLO Servolana - II Mobile; Jadran - Mobilenarduzzi (21. 2. ob 20 00 v Dolini); Pachera - Elcrom: Gabrielli - Emiltex. niiiiiiiiiiiiMiiiiiiiaimimiiiimiiiiiiir HiiiiiiiiiiiiMiMniiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiMiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiMiii>iMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii»"llf Košarkarska prvenstva na Tržaškem KADETI A SKUPINA IZIDI 12. KOLA Bor - Libertas 56:66: Ferroviario B - Servolana 38:87; Don Bosco A -Inter Milje 111:48; Ricreatori - Polet 48:110. LESTVICA Don Bosco A in Servolana 22, Polet in Libertas 14, Inter Milje 12, Ferroviario B 6, Ricreatori 4, Bor 2. PRIHODNJE KOLO Inter Milje - Ferroviario B; Don Bosco A - Libertas; Polet - Bor (22. 2. ob 11.00 na Opčinah); Servolana -Ricreatori. B SKUPINA IZIDI 9. KOLA Don Bosco B - Stella Azzurra1 74:69; Ferroviario A - Inter 1904 79; 58; Alabarda - Kontovel 58:70. LESTVICA Inter 1904 16. Kontovel in Ferroviario 12, Alabarda 8, Don Bosco B 4, Stella Azzurra 0. PRIHODNJE KOLO Stella Azzurra - Ferroviario A; Kontovel - Don Bosco B (22. 2. ob 9.30 na Kontovelu); Inter 1904 - A-labarda. NARAŠČAJNIKI IZIDI 15. KOLA Ricreatori - Sokol n.o.; Inter 1904 -Saba 103:59; Alabarda - Ferroviario 79:60; Bor A - Don Bosco 63:94. LESTVICA Don Bosco 26, Alabarda 22, Inter 1904 20, Ferroviario 16, Bor A in Saba 12, Sokol 6, Ricreatori 2, Bor B 0, Don Bosco in Saba imata tekmo več, Ricreatori ima 2 tekmi manj, Alabarda ima tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Sokol - Bor A (21. 2. ob 16.00 v Nabrežini); Don Bosco - Inter 1904; Bor B - Alabarda (22. 2. ob 10.00 na stadionu «1. maj*); Ferroviario -Ricreatori. Počitek: Saba. DEČKI IZIDI 13. KOLA Libertas - Jadran n.o.; Alabarda -Don Bosco n.o.; Ferroviario - Ricreatori 91:60; Inter 1904 - Kontovel 100:76; Inter Milje - Barcolana 99:23. Počitek: Bor. LESTVICA Don Bosco 22, Alabarda 20, Inter 1904 16, Bor in Inter Milje 14, Ferroviario 12, Libertas in Ricreatori 6, Kontovel in Jadran 4, Barcolana 0. Libertas in Inter Milje imata tekmo manj, Barcolana ima tekmo več. PRIHODNJE KOLO Ricreatori - Kontovel (22. 2. ob 8.15 v športni palači); Inter Milje - Bor (22. 2. ob 9.00 v Miljah); Jadran -Ferroviario (22.2. ob 9.30 na Opčinah); Don Bosco - Libertas: Barcolana - Alabarda. Počitek: Inter 1904. PROPAGANDA B SKUPINA IZIDI 3. KOLA Sokol - Barcolana 35:30; Saba -Don Bosco B 27:42; Grandi Motori -Inter Milje 64:32. LESTVICA Don Bosco B 4, Sokol, Grandi Motori in Saba 2, Barcolana in Inter Milje 0. PRIHODNJE KOLO Sokol - Inter Milje (21. 2. ob 17.30 v Nabrežini); Barcolana - Saba; Grandi Motori - Don Bosco B. SMUČANJE »7 ZA SVETOVNI POKAL V AREJU Stenmark «samo» drugi v slalomu P. Mahi? mu je za tri tisočinke sekunde preprečil rekordno 63. zmago ■ Eros na odličnem 5. mestu - Polom Jugoslovanov V zadnjem skandinavskem tekmovanju svetovnega pokala je v nedeljo Američan P. Mahre krepko skvaril praznik, ki so ga Švedi na domačem snegu pripravili svojemu ljubljencu Stenmarku. Vse je v drugi vožnji že kazalo, da Stenmarku ne more nihče več odvzeti njegove 615. rekordne zmage v svetovnem i>okalu (trenutno ima 62 zmag. enako kot Moser-Prollova). saj je imel dobro desetinko prednosti pred presenetljivim Avstrijcem Gruberjem, toda Mahre ie vozil izredno zanesljivo, hitro in brez napak, na cilju pa je bil v skupnem seštevku za tri tisočinke sekunde hitrejši od velikega Šved skega športnika. Stenmarku je zamrl nasmeh na licu za njim pa tudi vsem Švedom, saj v tistem trenutku res ni prav nič več kazalo na to, da bi lahko kdo še spodnesel Stenmarka s prvega mesta. Tekmovanje kot celota je bilo dokaj dramatično, saj sta bila do prvi vožnji med prvimi tremi kar dva Sovjeta (Andreiev. Žirov), Stenmark pa je bil z zaostankom 57 stotink sekunde celo šele na devetem mestu. V drugi vožnji pa Sovjeta nista vzdržala psihičnega pritiska. Gruber je bil nekoliko preveč previden, Stenmark je opravil svoj sloviti «sprint» iz «ozadja», nato pa je postavil piko na «1» P. Mahre Italijani so lahko zadovoljni z zelo dobro uvrstitvijo Grosa, manj pa s padcem Nocklerja in neuspe hom ostalih «azzurrov». V jugo- slovanskem taboru je prišlo do pra vega cpokola*: najprej je bil diskvalificiran Bojan Križaj nato pa so šli s proge prav vsi. od prvega do zadnjega, kar sp doslej še ni zgodilo. Zopet so se kot ekipa izkazali Švedi, ki imajo v prvi deveterici kar tri svoje smučarje. Tekmovan.je za svetovni pokal bo zdaj prekinjeno do marca, ko bodo tekmovalci odpotovali na a meriško in japonsko turnejo, nato pa bodo letošnjo sezone zaključili še z nastopoma v Bolgarih in v Kranjski gori. LESTVICA SLALOMA- 1. P. Mahre (ZDA) - 1'34"36 2. Stenmark (Šve.) ,,, 1’34"39 3. Gruber (Av.) . 1'34”51 Ob rojstvu prvorojenke VANJE ' ’ čestita Sonji in Lucijanu Miliču ŠD Sokol. Našima Sonji in Lucijam Miliču se je rodila krepka hčerka VANJA Srečnima staršema iskreno ■čestita, mali Vanji pa želi ‘ 'obilo *sreče v življenju odbor ŠK Kras. 4. Fjaellberg (Šve.) 1’34”77 5. Gros (It.) 1’34"88 6. Andrejev (SZ) 1’34”92 7 Luthy (Švi.) 1'35”26 8. Frommelt (Lie.) 1'35’ 49 9 Strand (Šve.) 1’35”57 10. Halsnes (Nor.) 1'35”69 LESTVICA SVETOVNEGA POKALA 1. Stenmark 2. P. Mahre 3. Miiller 4. Žirov 5. S. Mahre 8. Križaj 7. Podborski, insky in Wenzel 260 219 140 117 112 111 Weirather, Orla- 105 Bologna - Perugia I Brescia - Roma 2 Cagliari - Inter X Como - Juventus 2 Fiorentina - Avellino 1 Napoli - Ascoli nev. Torino - C at a n žaro 1 Udinese - Pistoiese 1 Atalanta - Palermo X Lecce - Bari 2 Sampdoria - Cesena X Reggiana - Cavese 1 Alessandria - Rhodense X gVL' KVOTE 12 — 1.898.100 lir 11 — 77.600 lir SMUČANJE ______■; NA VELESLALOMU ZA 6. POKAL «LEPI VRH» V TRBIŽU Med zamejskimi društvi tokrat najboljši SK Devin i f Pokal osvojili gostje iz Kranjske gore - Startalo čez 300 tekmovalcev vseh starosti - Veleslalom organizirala devinski smučarski klub in kulturno društvo «Lepi vrh» iz Ukev v Kanalski dolini Smučarski klub iz Devina in kulturno društvo iiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiMiiiuiii... V'NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE NOGOMET f-v • Tv s 1 • . * . , x 1 ‘ v. . v Nobena naša enajsterica ni doživela poraza Razgibano srečanje V Križu - Kar pet golov v Bazovici - Kras in Breg iztržila točko Vesna — CGS 2:1 (0:1) VESNA: Bubnich, Purič, Peresut-ti, Acquavita, Pribac, Vecchio, Bor-tolotti, Pipan, Starc, Candotti, Zuc-ca (Dolia). CGS: Del Bello, Sellan, Cespa, Bi-sel, Celigoi, Auber. Depangher, A-nuleti, Abrami, Škabar, Lusetič. STRELCI: 19. min. p.p. Abrami; v d.p. 21. min, Candotti iz enajstmetrovke, v 37. min. Starc, s’ in ioni Takšne tekme že dalj . časa .nismo videli. Akcije, priložnosti in.dramatični trenutki so se vrstili kot na tekočem traku. Zmaga Vesne je tokrat res zaslužena. »Plavi* so v tej tekmi dali vse od sebe. želeli so si zmago in - koncu se jim je sreča le nasmehnila. Križani so začeli takoj v velikem slogu in so od samega začetka zaposliti nasprotnikovo obrambo. Toda prvi so do gola prišli gostje z A-bramijem, ki je lepo izkoristil dolgo Podajo Lusetiča. Reakcija domačinov je bila takojšnja, toda žoga ni hotela v mrežo. Zlasti nevarni so bili Križani s Candottijem, ki je najprej s prostim strelom zadel Prečko, nato je z drugim prostim strelom sicer premagal vratarja, toda branilec mu je na sami gol - črti Preprečil zadetek Drugi polčas je bil podoben prvemu. Vesna je napadala, CGS- pa se je dobro branil.. Edinstvena priložnost pa se je pripetila Candottiju, ki je sam (pustil je za seboj tudi vra tarja) zgrešil. Vrata Tržačanov so bila kot začarana, toda tudi vratar ji moral na koncu kapitulirati, če-prav je gol padci iz 11-metrovke. ♦Plavi* pa se niso zadovoljili z remijem in so nadaljevali z odprto ter napadalno igro. V tem pa so favorizirali nasprotnikov protinapad, saj so gostje. med drugim, tudi zadeli o rog. Vesna pa je vsekakor ved- Zaradi preobilice športnih vesti in pomanjkanja prostora bomo d nekaterih dogodkih, med katerimi tudi občnem zboru ŠD Mladina iz Križa in atletskem tekmovanju nižjih srednjih šol na stadionu «1. maj* poročali v jutrišnji številki. UREDNIŠTVO OBVESTILA Ob priliki 15. zimskih športnih Iger organizira ŠD Polet AVTOBUSNI IZLET na Zoncolan, dne 1. marca. Vpisovanje za izlet in tekmovanje bo v društvenih prostorih Prosvetnega doma na Opčinah in sicer v četrtek, 19. in v petek, 20. t.m. med 20. in 21. uro, t“r v soboto, 21. t.m. med 18. in 19. uro. * » * ŠD Primorec sklicuje v petek, 20. t.m., oh 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah 15. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1- Otvoritev občnega zbora 2. Poročila 3. Pozdravi in diskusija 4. Razno Vabljeni! • • • M’adlnskl odsek SPDT vabi 22. t.m. na smučarski izlet v Trbiž (z «bellm vlakim*). Zbirališče ob 6 45 pred železniško postajo. Cena prevoza 6.000 lir. Vpisovanje na sedežu SPDT Ul. sv. Frančiška 20/111., danes. 17. in Jutri, 18. t.m., od 19. do 20. ure. no imela pobudo v svojih rokah in gol je tako rekoč visel v zraku: Ponovna zmaga nosi podpis Starca, ki je tako pravi crešnik* Križanov. Na koncu so bili vsi zadovoljni. Igra ih predvsem borbenost igral cev dobro obetata za prihodnost. Fabio Zarja — Domio 3:2 (1 ;1) ZARJA: Puzzer, Mosetti, Grgič, Franco,''‘;Saniese;'"Križmančič; Fabič ' Raž&tf, DdHa 'UenrfrdužiS (V 84. miri. Eupitiir Vojkb’»Ra?em in Fonda. '*" ■ DOMIO: Favento, Crevatin, Salomone, Legovich, Cinguč, Barnaba, Binetti (v 60. min. Livanj, Visintin, Grbec, Roici in Ferrini. SODNIK: Orioles iz Pasian di Prato. STRELCI: v 8. min. Sahfiese, v 24. Grbec, v 59. in 62. min. Fabio Ra-žem in v 68. min. Ferrini z enajstmetrovko. Po dobri predstavi v prejšnjem kolu je Zarja tokrat igrala zelo slabo. Res je, da je morala nastopiti v okrnjeni postavi, ler sta manjkala Macor in poškodovani Žagar, ven dar pa tb ne sfne biti v izgovor, saj je manjkalo tokrat’ Bazovcem predvsem zagrizenost Edina zasluga zarjanov je bila. da so izkoristili vsako najmanjšo napako gostov in tako na precej lahek način prišli do golov. Po začetnem žvižgu je izgledalo, da bodo imeli domačini lahko delo, saj so že v drugi minuti zadeli z Lenarduzzijom vratnico. Toda gostje bi že v naslednji akciji skoraj presenetili Puzzer ja. ki ga je to krat rešila1 vratnica. Domio je od minute do minut, igral bolje, toda v vodstvo je prišla Zarja, potem ko je Samese z močnim strelom presenetil Faventa Gostje so po golu silovito pritisnili in izenačili v 24. min. z Grbcem. V drugem' delu je Zarja le zaigrala bolje in prevzela vajeti igre v svoje roke. Domir se je silovito u-piral, toda v 59. min. se je Lenar-duzzi pognal za žogo in z lepim, diagonalnim strelom zadel vratnico. Žoga se je odbila v polje, tam je bil r.ajprisebnejši Fabio Ražem. ki jj je potisnil v mrežo Le nekaj minut nato je isti igralec izid še povišal. Domio pa se ni vdal in čez nekaj minut je zniža) rezultat, potem ko je sodnik dosodi1 popol noma upravičeno enajstmetrovko. Po golu so skušali gostje izenačiti, toda bazovska obramba je bila ved no na mestu, tako da Se' rezultat |»i več spremenil. • i , . s Sodnik je tokrat odlično opravil svojo nalogo in ni dopustil, da bi se tekma izrodila. >> *,•.• Big San Marco — Kras 0:0 KRAS: Paulin. M. Milič. Terčon. Puntar, Škabar, Dilič, Gulia, (v 34. min. d.p. Germani) Vil-lalta, Ferfolja (k,). Blazina. Colja, (v 12 min d.p. L. Milič). SAN MARCO: Balzarini, Giraldi. Strandi, Clon. Ellini (k), Rosin, Clementin, Filipaz, Visintin, Berna bei. Pacor. SODNIK: Barleta iz Trsta V nedeljskem kolu so Manzutovi varovanci gostovali v Ribiškem naselju pri ekipi San Marco. Tekma je na papirju izgiedala težka-saj so morali «rdeče beli* tokrat nastopiti brez izključenega Lanze. Tokrat iim je le uspel podvig in so s težkega gostovanja le odnesli pomembno točko,, čeprav bi lahko z malo več športne src-če pripravili svojim navijačem prijetno preše nočen je. Tekma se je ugodno pričela za Kras, saj se je Villalta, do. podaji Ferfolje znašel prod vrati, vendar so branilci v kritičnem trenutku preprečili najhujše. V protinapa dih so bili domačim vedno nevarni. a njihovi napadalci so pili netočni pri zaključevanju. Edinstveno priložnost je imel Ferfolja prot! koncu polčasa, ko je nemoteno prodrl proti -vratom, a mu v zadnjem trenutku ni uspelo dati žogi {Sjfov.e smeri. tjV začetlcu,.nadaljevanja so se do / V wkim0b$jk:‘skupxm nogo-mtmga^t^eristva 2. ■ aifiater- < ske .jtige sg dosegli v nedeljak \te izide: " . ‘ ; CEP - Opicina S. 0:0 Staranzano - Costalunga 2:2 Vesna - CGS 2:1 Sl’ Marco - Kras 0:0 Zarja Domio 3:2 Campanelle - Rosandra 0:1 Breg - Giarizzole 0:0 Baxter - Libertas 1:2 LESTVICA \ Costalunga in Vesna 27, Rosandra 26. Zarja 24, Libertas; 21. Staranzano in CGS 20, S. Marco 19, Campanelle 18, Breg in Kras 17. Giarizzole 16, CEP 15, Bazter 14. Opicina S. 12, Domio 11. PRIHODNJE KOLO Rosandra Baxter, Giarizzole Vesna, Libertas Zarja, Domio S. Marco, Costalunga -Breg. Opicina S. - Campanelle, Kras - Staranzano, CGS - CEP. mačini trumoma podali v napad, a Krasova obramba, z vratarjem Paulinom na čelu, je bila veda > na pravem mestu. V 33 min. ,it' odlični Berna bei s prostim strelom zadel prečko. Tri minute pred končnim sodnikovim žvižgom vratar San Marca < žoge ni zadržal. Polastil se je .je Ferfolja, ki jo je (obkroženo od branilcev) , poslal le malo mimo vrat. Minuto ored koncem tekme, pa je Paulin z izrednim posegom-'“re šil Krasov tabor ■ pred nezasluže nim porazom. Številni navijači, ki so tudi tokrat v velikem številu sledili težkemu gostovanju Krasa. so zadovoljni zapustili igrišče Tokrat je bil najboljši mož na igrišču Krasov vratar Paulin, ki ie brez dvoma najzaslužnejši, da je njegova ekipa zapustila Ribiško naselje neporažena. Z. S. Breg - Giarizzole 0:0 BREG: Grsinič, Albertini, Tul, Dazzara, Dagri, Pinzin, Samec, Žerjal, Mikor (v 19. min. d.p. Lovriha), jQy Strnstj GIARIZZOLE: Viezzoli, Buttigna-no, Bencich Pregare, Bossi, Zac-chigna, Tedeschi, Sulini, Jenko, 12. Pecchiari, 13 Sulčič. Pelac. SODNIK: Conzutti iz Gorice GLEDALCEV:. 300 Brežani so igrali proti ekipi, ki se bori za obstanek v ligi. Rezultat je bil važen predvsem zato, ker so po novih pravilih za končno lestvico veljavna medsebojna srečanja. Igralci so bili zelo živčni, ampak sodnik Conzutti je znal pravočasno krotiti živčnost igralcev. Pri tem pa se je kar sedemkrat poslužil rumenih kartonov, rdeči karton pa je pokazal igralcu Giarizzol Zaccarii. Rezultat je‘ pravičen, kajti ekipi sta si bili enakovredni. V prvem polčasu se je igra razvijala po. vsem igrišču, ampak moštvi nist$ ogfoža-la oba vratarja. Obe ekipi sta se dobro branili...Ves drugi« polčas in par minut prvega (ko so Giarizzole igrale brez zelo nevarnega krila Zac-carie) so .Brežani imeli več možnosti. Večjo možnost za gol so imeli Brežani v 8. ram.,' ko je vratar odbil močan strel Ježa. Zadnjih 15 minut pa so se nasprotniki zaprti v obrambo ter so Brežani stalno napadali, toda niso ustvariti nevarnih akcij, ker so bili preveč živčni in neučinkoviti. Franko Korošec Organizatorja, SK Devin in KD Lepi vrh, se zahvaljujeta vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nedeljskem tekmovanju v veleslalomu za 6. pokal «Lepi vrh* v Trbižu in vsem, ki so prispevati, pokale, kolajne in plakete.' 37' '22 27. Malalan Kristjan (M) 37"88 28. Benet Andrea (KG) 39”69 29. Sosič Sarah (M) 41"10 30. Klinar Dani (J) 42”82 31. Novak Anže (KG) 43”31 32. Ferluga Peter (P) 43”91 33. Seganti Tanja (SPDT) 54”00 34. Dolhar Tatjana (S) 55”07 Izključeni: št. 9, 17, 34, 35, 41. Vpisanih: 46. Miške 1. škrilec Romana (KG) 24”22 2. Čehovin Tanja (KG) 26”27 3. Eniko Alenka (J) 28”09 4. Vindišar Maja (J) 29”I6 5. Gherlani Martina (S) 33”32 6. Volpi Katja (SPDT) 33”90 7. Pertot Tatjana (S) 34”03 8. Bresciani Oriana (M) 34”72 9. Zajt Maja (SPDG) 34”85 10. Fanutti Silvia (LV) 35”0O 11. Tence Maja (M) 37”60 Vpisanih: 13. Odsotni: 2 št. 52, 62. Miški L Markež Blaž (J) 24”33 2. Slivnik Janez (KG) 24”54 3. Makra Igor (J) 24”77 4. Samar Primož (J) 25"24 ,5. Oman Igor (KG) 25"30 6. Dolhar Erik (D) 25”40 7. Zidarič Kristjan (D) 26"15 8. Franza Mauro (D) "^"79 9. Pesjak Blaž (J) 27” 11 10. Pečar Jani (KG) 27”46 11. Škerk Sandi (D) 27”49 12. Zidarič David (D) 27”70 13. Sosič David (M) 27”90 15. Gombač Davorin (SPDT) 29"38 15. Peric Silvano, $09 16.. Kokorovec Samo (P) 30 o4 17. Errat Peto (&f S svK5.«h»>’4i 20, Gregoretti Michele (D) 32”59 21, Gombač Jure (SPDT) 33"41 22, Kustelj Andrej (KG) 33"55 23 Ciani Edi (P) 34"U 24. Bellafcntana Gian (P) 3B”01 25. Tomazetič Igor (D) 42"53 Vpisanih: 34. Izključeni: št. 84, 88, 104. Dame 1. Bavcon Sandra (SPDG) 30”29 2. Ruchin Silvia (M) 31"93 3. Rebula Zofka (M) 33”05 4. Canziani Nataša (SPDG) 35”03 5. Škabar Marčelina (M) 36"28 6. Urban Nada (KG) 37"73 Vpisanih 6. Medvedke 1. Pangos Valentina (M) 41"25 2. Novak Mojca (KG) 41”51 3. Purič Vilma (D) 47”07 4. Antonič Elena (D) 48”92 5. Mandeljc Mira (KG) 52"50 6. Gabrovec Kristina (D) 58”85 7. Verč Elena (D) 1T5”83 Vpisanih: 12. Izključeni: št. 2, 4, 7, 8. Medvedki L Rojnik Bor (J) 36”42 2. Gosar Grega (KG) -36”44 3. Potočnik Sandi (J) , 37”13 4. Melnauner Mitja (KG) 42”04 5. Lutman Damjali (SPDG) 44”15 6. Kokorovec Moimir (P) 44”76 7. Mučič Samo (SPDG) 47”61 8. Klinar Robi (J) • 50”06 9. Gomizelj Dorjan (KD) 50”47 10. Moschitz Aless. (LV) 52”01 11. šiškovič Kristjan (S) 52”19 12. Guštinčič Marjan (M) 52”56 13. Križman Peter (KD) 53”90 14. Ehrlich Rafko (LV) 56”05 15. Peric Marjan (D) 1'37”00 Vpisanih: 26. Izključeni: št. 13, 14. 15, 23. 28, , 31. 36, 37. Cicibanke - 1. Dolžan Vesna (KG) 38”69 2. Pristov Mojca (J) 40”40 3. Škrinjar Aleksandra (D) 48”56 4. Canziani Marina (SPDG) 48"78 49''86 56”11 56"86 57”55 59"24 ril "09 1’30"22 5. Corbatto Barbara (D) 6. Kokorovec T. (SPDT) 7. Škabar Tamara (KD) 8. Unussi Fabrizia (P) 9. Škrk Kristina (P) 10. Sosič Helena (P) 11. Martelanc Jana (P) Vpisanih: 17. Izključeni: št. 41. 50. 51. 54. ZAMEJSKA DRUŠTVENA LESTVICA L SK D:vin točk 182 2. ŠD Mladina 161 3. SPDG 151 4 SPDT 143 5. ŠD Polet 73 6. TPIi Sirena 64 7. KD Lepi vrh 29 8. Kraški dom 25 9. Klub zam. študentov 24 10. Adria . 2 Cicibani 1. Vidic Boštjan (KG) 31”81 2. Koblar Tomaž (J) 36" 18 3. Plavčar Marjan (KG) 36"40 4. Klinar Igor (J) 37"51 5. Vodopivec Igor (SPDT) 46”55 6. Cesar Devan (SPDT) 47”72 7. Škabar Aljoša (D) 48”19 a# 48”67 48"81 49”57 50"87 51”73 13. Antonič Aleksander (D) 53”12 14, Chemelli Marko (D) 53"79 15. Grilanc Aleksander (M) 1'17”55 16. Leban Aleksander (P) 1'32"68 Vpisanih: 25. Izključeni: št. 67. 70, 73, 78. 72. 74. SKUPNA LESTVICA DRUŠTEV 1. SK Kranjska gora točk 245 2. SK Jesenice 164 3. SK Devin 107 4. ŠD Mladina 92 5. SPDG 87 6. SPDT 80 7. TPK Sirena 39 7. ŠD Polet 39 9. Klub zamejskih študentov 17 10. KD Upi vrh 15 11. Kraški dom 9 12. Adria 0 V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE NOGOMET Javentina odločila derbi s Sovodnjami v svojo korist Visoka zmaga Prosečanov - Tudi Gaja osvojila obe točki - Primorec klonil Olimpii Juventina — Sovodnje 1:0 (0:0) JUVENTINA: Bregant, Furlan, A-dragna, Lorenzon, Muner, Medeot, Panico (Acccncia), Russo, Klanjšček. Lauri. Blason. SOVODNJE: Cabas. A. Kovic. Devetak, Tomažič. Tomšič, Vižintin, Butkovič, Milloch, Šuligoj, Gomi-šček. Sambo (F. Kovic). SODNIK: Baisamo iz Gorice. STRELEC: Lauri (11-metrovkaJ v 34: min.' d.p. - Priznanje Primorskega dnevnika V prvem slovenskem derbiju povratnega dela prvenstva 3. AL na Goriškem ie Juventina, pred domačim občinstvom, zmagala proti Sovodenjcem in s tem še okrepila položaj na naši posebni lestvici. Do konca prvenstva sta na sporedu še dva derbija, tako da ima le doberdobska Mladost teoretično možnost, da prehiti štan-drežce. IZIDI Sovodnje - Juventina 2:2 Sovodnje Mladost 0:3 Mladost • Juventina 0:2 Juventina - Sovodnje 1:0 LESTVICA Juventina 3 2 10 7 Mladost 2 10 12 Sovodnje 3 0 12 0 (pr) OPOMBE: blatno igrišče; gledalcev 300; izključena Muner in A. Kovic. Juventina iz štandreža je v prvem slovenskem derbiju povratnega Še pred pričetkom tekme sta predsednika obeh društev izročila 17-letnemu Simonu čevdeku (igral je za obe ekipi) spominsko plaketo, potem ko se je pred časom vrnil iz bolnišnice, kjer je prestal hudo operacijo, saj so m i odrezali nogo. Po prvih nezanimivih minutah srečanja, ko so bile napake, tako i eni kot na drugi strani, na dnevnem redu, so Sovodenjci poizkusili z učinkovitejšo igro v napadu, tako da so dvakrat zapored od blizu o-grozili vratarja Breganta, ki se je izkazal z lepimi posegi. Po teh razburljivih trenutkih se je igra spet dela z minimalno razliko premagala Sovodenjce v srečanju, ki ni bilo kdove kako zanimivo s tehničnega vidika in v katerem je bila živčnost na igrišču glavna značilnost, umirila in se le občasno razživela, predvsem zaradi grobosti nekaterih igralcev. Nekoliko bolje je bilo v drugem polčasu, ko se je igra delno razživela. Sovodenjci so imeli v prvi četrtini dve zares lepi priložnosti za gol. Obakrat pa je štandreški vratar odlično posegel. Sčasoma pa so gostom, tudi zaradi blatnega igrišča, pojemale moči, tako da so štandrežci, končno, pomislili tudi na napad. V 34. minuti pa je, do takrat dober sodnik Baisamo. napravil svojo prvo napako, ko je prenagljeno kaznoval z najstrožjo kaznijo prekršek Tomažiča nad Klanjščkom, ki je, po našem mnenju, padel prej sam, kot zaradi prekrška sovodenjskega branilca. Za strel se je odločil Lauri in žogo poslal pod noge Cabasa. Drugo napako pa je sodnik Baisamo napravil nekaj minut zatem, ko je brez kakega posebnega razloga izključil branilca Juventine Muner ja. Po vsej verjetnosti je s tem hotel kompenzirati prejšnjo napako. Zares čudna mera sojenja! Ob teh dogodkih so se igralci, še posebne sovodenjski, precej razburili in to se je poznalo ob koncu srečanja, ko je Kovic, potem ko ga je Baisamo upravičeno izključil zaradi grobega prekrška, nameraval udariti sodnika. Ni prvič, da se taki dogodki primerijo na igrišču, ne bo pa zadnjič, da tako početje obsojamo, saj ne pelje nikamor. 0-bratno, to negativno vpliva na celotno ekipo, ki mora nositi posledice neodgovornega obnašanja svojega igralca. Rudi Pavšič Sistiana — Primorja 1:5 (1:2) AURISINA: Dambrogio, Casalan guida, Verzi, Husu, Andreini, Nor-bedo, Rosetti, Madalen, Raseni. Del Piano Segulin. PRIMORJE: Babuder. Tomizza. Husu. Mitič (v 75, min. Germani), šugan Angeleri, Pertot, Zaccaria, Cauzer (v 36. min. Besin), Persi, Rustja. STRELCI: v 6. min. Del Piano, v 21., 36.. 55. in 70. min. Rustja. v 77. min. Pertot. V gosteh pri zelo šibki ekipi Si-stiane, edini ekipi, ki je v tem prvenstvu že premagala Proseča-ne, je Primorje slavilo tokrat visoko in zasluženo zmago. Toda srečanje se je za «rdeče-rumene* pričelo slabo, saj so domačini po šestih minutah igre biti že v vodstvu z lepim strelom izven kazenskega prostora. Izgledalo je. da se bo ponovila tekma iz prvega dela prvenstva, ko Prosečanom kljub napadom, ni uspelo doseči gola. «Rdeče-rumeni» so namreč tudi tokrat, po tej hladni prhi, takoj reagirali, toda preden je Rustja remiziral, so Prosečani s Cauzerjem in z Rustjo zgrešili vsaj tri izredne priložnosti. Toda na srečo je imel v nedeljski tekmi Rustja dober dan. saj je predstavljal pravo uganko za obrambo Sistiane. ki je ored odmorom prejela drugi gol. vedno po zaslugi spretnega Rustje. V nadaljevanju pa je premoč «rdeče-rumenih» prišla še bolj do izraza, saj so domačini popolnoma prepustili pobudo Prosečanom ki so dosegli še tri gole, od teh dva po zaslugi Rustje. ki .le bil pravi protagonist tega srečanja, saj je realiziral štiri zadetke in dal predložek Pertotu ki je bil strelec zadnjega gola Prosečanov. H. V. S- Andrea - Gaja 1:2 (0:1) GAJA: Adamič, Kalc, Olenik, Križmančič, Gabrielti, B. Rismondo, M. Rismondo, B. Grgič, Bržan (Stran-ščak), Salvi, Kante. S. ANDREA: De Visir.tin, Mara-spini, Florio, Macor, Cusma, Longo, Bubnič, Fetracci, Villini, Rozzecco, Inchiostri, Bertocchi, De Carlo. SODNIK: Ussia iz Trsta STRELCI: v 44. min. p.p. in 20. min. d.p. B. Grgič in 38. min. d,p. Bertocchi. Tekma se je začela z rahlo prednostjo igralcev S. Andrea, ki so si v začetnih minutah igre ustvarili nekaj ugodnih priložnosti za gol, katerih pa niso znali izkoristiti. »Zeleno-rumeni* so si po začetni zmedenosti kaj kmalu opomogli ter organizirali igro na sredini girišča, kjer sta prevladovala brata Rismondo. V konici napada sta presenetljivi Kante in B. Grgič spravljala v nenehne težave nasprotnikovo obrambo. Nasprotnik je sicer skušali re- agirati, toda obramba gajevcev je bila vedno na pravem mestu. Ko je že vse'kazalo, da se bo polčas končal pri belem izidu je i. Grgič po lepi pedaji Kanteja zatresel nasprotnikovo mrežo. V drugem polčasu so gajevd še naprej obdržali vajeti igre v svojih rokah in diktirati svoj tempo i-gre. Po lepi kombinaciji je dvojica Kante - B. Grgič spet poskrbela za gol, ko je zadnji po lepi skupni akciji neubranljivo premagal nasprotnikovega vratarja. Sodnik je tudi poskrbel za neprijetno presenečenje gajevcem, ko je brez razloga poslal Križmančiča v slačilnice, številčna premoč je nasprotnike nekoliko o hrahila. Do častnega zadetka so prišli sedem minut pred koncem srečanja, kaj več pa niso zmogli. M. D. Olimpia — Primorec 2:0 — 1. Ibiurno 2. Tacambaro 2. — 1. Frioiero 2. Ovieda 3. — 1. Agagianian 2. Vallandru 4. — 1. Zoccolo dl Iesolo 2. Romualdo 5. — 1. Cafsal 2, Malareo 6. — L Seliano 2. Oblada KVOTE 12 - 5.571,960 lir 11 - 345.000 lir 10 - 37.000 Ur Pionirke 1. Kotnik Romana (KG) 37"08 2. Skerk Katja (D) 39 ”68 3. Paulina Elena (D) 41”27 4. Rebula Katja (M) 42”6l 5. Malalan Mertina (P) 49"93 6. Klančič Daniela (SPDG) 51"74 7. Adam Marjana (D) 52”89 8. Milič Katja (S) 53”72 9. Hmeljak Tanja (SPDG) 1'25”33 Vpisanih: 11. Odsotni: št. 84 , 89. Pionirji 1. Ravnikar Blaž (J) 35"24 2. Gosad Andrej (KG) 36"42 3. Borštnik Lojzi (J) 36”53 4. Matiz Damiano (LV) 37 *40 5. Piščanc Andrej (S) 37"72 6. Pangos Andrej (M) 39"39 7. Vižintin Beno (SPDG) 39"82 8. Inamo David (P) 40’73 8. Vodopivec D. (SPDT) 40"2S 10. Stefančič Aleš (SPDT) 41"60 11. VValtritsch D. (SPDG) 42”31 12. Kralj Marko (M) 42”45 13. Bavcon Mit:a (SPDG) 42”47 14. Purič Klavdij (KD) 44"05 15. Gombač Igor (SPDT) 44”08 16. Čaudek Julijan (SPDG) 44”97 17. Lutman Edi (SPDGJ 45”22 18. Kodermac Marko (SPDG) 45"37 19. Moschitz Roberto (LV) 45"50 20. Ka'c Marko (SPDT) 4S"75 ?1. Guštinčič Igor (M) 48"58 22. Vechiet Dimitri (SPDT) 49”17 23. Košuta Diego (M) 5 Pa bi na tihem radi, a si za dosego tega premalo prizadevamo! Ob kulturnem prazniku so orga-b‘*atorji likovnih prireditev poskrbeli za poslastico, kot le ma-Jdkdaj. Mestna galerija je predstavila panoramo »Mojih sodobnikov* _ portretnih karikatur ar-•utekta Boruta Pečarja, že nepogrešljivega kronista svojega časa, je v dolgih. letih zabeležil na stotine obrazov kulturnih, znanstvenih in javnih delavcev, in samo tristo jih je našlo prostor v Sglerijskih prostorih, med njimi fudi spdem karikatur letošnjih Prešernovih nagrajencev. Ewut Pečar je izvrsten risar: v bistvu ohranja realistično po-vendar s poglobljeno analizo ausevnosti portretirancev. Nered--° so avtorjeve karikature pre-|-ete s humorjem, ki temelji na aomaj opaznem predimenzionira-*?JU značajskih in fiziognomičnih t n pg&ujcv pomen v slovenski Kulturni zgodovini je čedalje več-■J',na svojski, avtorski način (podobno kot Božidar Jakac), je o-uranil najbolj neposredno in prl-*adet° pričevanje o naših sodob-niKih. Naj bodo to družbeno-po-uticni delavci — med njimi tudi osip Broz - Tito. Stane Dolanc, *jyvard Kardelj, Sergej Kraigher, *ranc Leskovšek - Luka, Mitja jvibičič, yida Tomšič... književni-vladimir Bartol, France Bevk, "*atej Bor, Božidar Borko, Ferdo Rodina, Rudolf Golouh, Karel , 'abeljšek, Alojz Gradnik, Ma-f®v2 Hace, Andrej Hieng, Anton mgolič, Mile Klopčič, Edvard r^dbeg, France Koblar, France “j Ciril Kosmač. Alojz Kraigher, Miško Kranjec, Bratko Kreft, Da-"“° Lokar. Janez Menart, Mir* Avstrijski zvezni mladinski orkester a Dunaja z avstrijskimi solisti ter Akademski pevski zbor Ivan Goran Kovačič iz Zagreba sta izvajala v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani Beethovnovo Deveto simfonijo Mihelič, Tone Seliškar, Anton Slodnjak, Josip Vidmar, Cene Vipotnik . Ciril Zlobec, Beno Zupančič, Miroslav Krleža in desetina drugih (skupaj kar 70 karikatur), dalje 65 portretov slovenskih gledaliških igralcev vseh generacij, nad 40 znanstvenikov, 25 likovnih umetnikov, skoraj trideset glasbenikov — od Dani:a Švare, Ubal-da Vrabca. Luciana Marije Škerjanca in Matije Bravničarja, do Irene. Grafehauer, Igorja Ozima in Dubravke Tomšič, nad deset zdravstvenih delavcev, skoraj, dvajset novinarjev in publicistov, do. vrste kompozicij — Prešernovi nagrajenci po letu 1975, ob jubilejih ljubljanske Drame SNG. Prešernovega gledališča v ■ Kra-n Hj, Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Drame SNG Maribor, Slovenske filharmonije. Slovenskega okteta, Okteta Gallus, Tria Lorenz, slovenske delegacije na drugem žasedanju . AVNOJ, SGP Gorica y L.ubl.iani. je že leta 1975 prejel nagrado Prešernovega sklada za razstavo gledaliških karikatur na Borštnikovem srečanju v' Mariboru. Sedanja ljubljanska razstava vzbuja zanimanje. kot ga spričo svojega bogastva upodobljenih in predstavljenih obrazov tudi zasluži. V --ikovnem razstavišču Rihar da Jakopiča pa je razgrnil -svojo desetletno bero (1970-80) predsednik Društva slovenskih likovnih u-metnikov. akademski slikar Jože Ciuha. Njegovih 38 slik (mešane tehnike na pleksi steklu) ter 25 barvnih sitotiskov smemo pred staviti že kot malo retrospektivo, čeprav se razstava uvršča V cikel «Prisotnostb>, kamor Moderna ea-lerija uvršča samostojne pregledne razstave na ividnejših slovenskih sodobnih likovnih ustvarjalcev. Že na Otvoritev razstave je prišlo skoraj štiristo ljubiteljev in poznavalcev slikarstva Jožeta Ciuhe svetovljanskih, estetsko dovršenih del,'kot bi jih avtor brez zadrege lahko predstavil v najbolj znanih svetovnin galerijah. Ciuha je angažiran umetnik, tudi pesnik je in pisatelj, esejist, ilustrator, kulturni politik, a hkrati svetovljan po dojemanju razsežnosti tem človekove aktivnosti, domač po tenkočutnem prisluhu izvirnosti in specifiki našega kulturnega izročila. Njegova aktualizacija grozljivosti sodobnega sveta kljub groteski ne preseže :.ieje sprejemljivosti: posamezne teme (v ozke norme uklenjeni človek, poraz narcizizma, namišljene veličine) so podane prej dramatično, kot avtorjev spopad ali vsaj kritični dialog z družbo, tudi njenimi simboli tradicije, varnosti, izročila. Njegove opice so lahko tudi ljudje komedijanti, roke njegovih figur tudi tipalke v nov svet, njegove ikone tudi notranjost organizma in historična dimenzija sveta, angelski obrazi njegovih ženskih figur tudi posmph človeški (ne)čistosti; njegovi kontrasti v zlati in temni barvi tudi anta-goznimi spoznavnega, zamišljenega' resni,nega. Jože Ciuha je izreden risar, oblikovalec celostnega sporočila svojih del, ki nočejo ostati samo na nivoju čiste likovnosti, marveč segajo mnogo dlje; z antropomorfizačijo si je dovolil prestopiti krog likovnosti in vstopiti v novo krožnico-sveta, človeka in niegove zgodovine. > MARIJAN ZLOBEC ZDRAVNIKOVO MNENJE Otroška bolezen mumps Virusno obolenje, ki je razširjeno po vsem svetu - Ne prinaša posebnih težav, pozna pa več komplikacij IfJiPI Mumps je virusno obolenje, ki je razširjeno po vsem svetu. Po nalezljivosti se sicer ne more meriti z ošpicami ali noricami, vendar opažamo prav tako epidemije zlasti v šolah, vrtcih, pa tudi v vojašnicah in internatih. Primere obolenj najdemo v vseh starostih, toda največ v šolski dobi. Obolenje zapušča trajno odpornost. Smrtnih primerov praktično ni, večinoma bolniku samo o-bolenje ne povzroča posebnih' težav, čeprav so komplikacije kar pogoste. , Obolenje se širi kapljično, vendar tudi prenosa preko okuženih predmetov ne smemo povsem zanemariti. Inkubacija je dokaj dol-ga, celo do enega meseca. Bolnik zboli naglo z glavobolom, s, splošnim slabim počutjem ter z zvišano temperaturo. Pri nekaterih se pojavijo še prebavne motnje. O-bičajno kmalu otečejo predušesne žleze slinavke. Navadno sta priza-č ti obe strani. Oteklina preide tudi na okolico in sega od predušesne slinavke preko kota čeljust-nice zadaj za uho. Koža nad o-teklino je včasih napeta in se sveti. Včasih pa je oteklina komaj opazna. Oteklina je mehka, testasta in ni pretirano boleča, vendar pa moti bolnika pri odpiranju ust. Pp dveh do treh dneh doseže oteklina višek. Včasih prizadene tudi žleze slinavke pod brado in pod jezikom. t Temperatura je. zelo različna. Včasih je le nekoliko zvišana, večinoma pa se drži med 38 in 39 stopi C. Vsekakor je temperatura pri odraslih višja kot pri o-troku. Če je prizadeta le ena stran, traja bolezen 5 do 7 dni, če pa se oteklina pojavi še na drugi strani pa do 14 dni. Čeprav obolenje otroku običajno ne povzroča posebnih težav, pa ste le lahko pojavijo komplika- cije, ki utegnejo biti včasih prav neprijetne. Že stari Grki so poznal) zvezo med mumpsom in vnetjem spolnih žlez pri dečkih, redkeje se vnamejo jajčniki pri deklicah'. Vendar je ta komplikacija le izjemoma vzrok za poznejšo sterilnost. Pogosteje se pojavi kot komplikacija, vnetje trebušne slinavke, ki pa večinoma mine tudi samo od sebe že v nekaj dneh. Komplikacije lahko opazujemo tudi na centralnem živčnem sistemu, pod sliko akutnega vnetja možganskih ovojnic. Na srečo pa tudi ta komplikacija le redko pušča trajne posledice, tako da je preplah večinoma neutemeljen. O-bičajno se pojavijo komplikacije, ko samo obolenje že izzveneva. Ponoven porast temperature, še pospbno pa glavobol in bruhanje, sta gotova znaka komplikacij, zato je dobro, da vidi takega bolnika zdravnik, ki bo presodil, ali se bo otrok lahko zdravil doma, ali pa bo potrebna hospitalizacija. Sprejem v, bolnišnico je potreben le izjemoma, često bolj za pomiritev staršev kot pa zaradi otroka samega. Tudi vnetje mož ganskih ovojnic (meningitis) se lahko zdravi doma, če poteka v lažji ; obliki, saj tak bolnik ne potrebuje nobenega posebnega zdravljenja, ki ne bi bilo možno tudi doma. Sicer pa se težave po navadi že po enem tednu pomirijo. Bolnik z mumpsom tudi sicer ne potrebuje nobenega posebnega zdravljenja. Doma naj ostane, dokler traja oteklina. Pri visoki vročini (preko 38 st. C) priporočamo le sredstva -proti vročini. Danes sodi tudi mumps med bolezni, proti katerim se lahko 'zaščitimo s cepljenjem. Po preboleli bolezni. pa tudi po cepljenju, ostanemo trajno odporni proti tej bolezni. dri R. R. TROJE NOVIH DEL NA KNJIŽNI POLICI SEBASTJAN IJAEFNER: Hitler Čeprav je v svetu izšlo že veliko Knjig, v katprih avtorji pišejo in razpravljajo o nacizmu in Hitlerju, najbrž knjiga nemškega novirnarja Sebastjana Haffnerja, ki se je leta 1938 umaknil v An glijojn se/pb'vbjnt vrail.v domovino, ni nArii-zadma. najmanj pa ne med-idaliijni: »Najbrž sodi med boljša tovrstna dela in. jo je zato prav zanimivo prebrati. To pa ie slovenskim bralcem omogočila Državna založba Slovenije, ki ie iz dala slovenski prevod te dovolj zanimive knjige in ga uvrstila' v Zbirko Biografije. Toda knjiga, ki jo interno sedaj pred sabo, ni biografija v običajnem pomenu besede in o Hitlerju in njegovem živ; l.ierr-u ne govori, Dejansko .je to razgledanemu bralcu namenjena knjiga, ki predstavlja neko kritično sintezo vseh ugotovitev in suoznanj o Hiferju. in neke vrste sintezo veh mnogih biografij in monografij o nacizmu in njegovem voditelju. Avtor je snov razdelil na sedem pog^vij, ki govore o Hitlerjevem žIvHenju. o n egovib dosežkih:, u spehih, zmotah, napakah, zločinih in izdajah in dajejo bralcu svoie vrsten /pogled v Hitlerjeve dosežke še bol' pa v njegova stran pota in zločine. Avtor namreč priznava, da je Hitlerju uspelo marsikaj napraviti za Nemčijo Toda niegov poglavitni -motei je bilo uničen,te, uničenje vsega, kalni bilo po njegovi volji,- In uniče nje je Hitler obljubljal in namenil tudi Nemcem, če ne bodo zmogli a'i če ne bodo hoteli uresničiti niegnvih ciljev pri uničenju dru gib narodov. Zato je bilo osebno Hitlerjevo de’o uničenje Židov. Ciganov in uničevan'e slaboumnih in bolnih Nemcev. Pri tem na te zanimivo — in to tudi ugotavlja Haffner v svo.ii knjigi — da naj-večiega zla Hitler ni pripravil tistim narodom, ki iih ie hotel uničiti. temveč drugim Tako je Sov: jetska zveza po zaslugi Hitletia in obrambe proti nacizmu postala velesila, kar pred vojno ni bila. Poljska je teritorialno bolj enotna. Židje so dobili po 2000 letih svojo državo. Nasprotno pa .je Anglija, proti kateri se Hitler pravzaprav ni hotel bojevati izgubila svoj imperij. Nemčija je izgubila četrtino nacionalnega ozemlja in se razdelila na dve državi, to su nedvomno nekatere ugotovitve avtorja, kn-jige; ki jo je zaradi -zanimivosti. in logičnih ' ter prepričljivih zaključkov vredno prebrati, če prav sama.po sebi kaj bistveno, mirnega ne^ pove. Bralec pač na podlagi knjige lažje razume nekate re nemogoče odločitve, nekatere i{L pretepi*. i#e- lIMi! . _ krOt^arcegSaJ nekaterimi, drugimi politiki. ORIANA F AHACA: Neki človek Niti ivto-rja, niti knjige našim bralcem ni treba posebej med stavi jati: Omenimo pa naj, tla ie ta svojevrstna knjiga svojevrstne italijanske novinarke, znane do vsem svetu zaradi njenega neizprosnega peresa, izšla tudi v slovenskem prevodu Vere črtajič pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani in bo zaradi svoie jse vedno aktualne vsebine za slovenskega bralca kljub dolgoveznosti dobrodošlo branje Nekateri sicer sodijo, da gre celo za ideološki roman, vendar je to na jbrž preveč. Hoče pa knji ga svetu povedati resnico o naši lju v Grčiji nad naprednim čin vekom, kot je bil to znani Pana guliš, obsojen na smrt;, pomiloščen kasneje pa vendar skrivnostno ponesrečen v neraziskani promet ni nesreči. Pač samo zato. ker je bil dosleden, napreden duh in se je z dejanji, besedo in zgledom boril proti diktaturi polkovnikov v Grčiji. Oriana Fallaci opisuje tako v tej knjigi ne samo človeka borca proti tiraniji m za napredne ideje; temveč tudi, delček političnega življenja včerajšnje Grčije. Opisuje pa tudi svojo osebno povezavo m svoje življenje s Pa nagulisom. tako da je roman tudi - neke vrste ljubezenski. - #*M»io roman: Pa čeprav' ie bite prav na račun.' tega v 'stfirure cej očitanj Fallacijetf , dtriSttv*-jg resnico. Ne glede na to, da pisateljica najbrž ne odkriva popolne resnice. Da se pred nami odpre košček življenja sodobne Gr či.je, z obsodbo diktature in ori-kazom odpora proti njej. In s prikazom množice drobnih dogajam in velikih idej. Pa čeprav v dolgoveznem, formalno nezanimivem tekstu. KATJA ŠPUROVA: Ljubezen je boleča Krajši roma., Katarine, Šouro-ve Ljubezen je bolečina je izda la Pomurska založba v Murski Soboti in -vesta svojemu programu dopolnila svojo založniško bero izvirnih novitet z novim delom Katarine špurove. Roman Ljubezen je bolečina naj bi, kot pravi pisateljica, obravnaval izmišljeno zgodbo, vendar pa naj bi življenj napisalo nešteto njenih inačic. Toda vse to ni bistvenega pomena, kajti bistveno je, ali gre za umetniško dovršeno, boljšo ali slabšo stvaritev. In prav v tem pogledu se zdi, da roman ne do sega nekaterih drugih stvaritev i-ste pisateljice in da ostaja na poprečni ravni. Vsaj vznemirljivega v tem tekstu ni ničesar. Bolj ali manj vsakdanjega zgodba bralca ne prizadene, pa tudi v u-metniškem izrazu tekst sam ne pomeni ničesar nekaj. # kar bi pomenilo -korak naprej. Tako je ta romau-boij ali- manj lepo in solidna,.»*pisaJa življenj.*-ska zgodba. ; Roman nam sicer pripoveduje o učiteljici, ki je med Vojno prekinila šolanje, pri poučevanju spoznala učitelja Borisa, se zaljubila, prestala srečno vojno in se z njim proročila. Ko je slednjič dobila z njim otroka, pa jo je zapustil in odšel v tujino z ženo svojega bratranca. Pri tem je v ospredju prikaza trpljenje dekleta in žene, ki. zaradi svoje ljubezni do naraščajnega, omahljivega in mehkobnega Borisa trpi, medtem ko si on ne uoa prevzeti na ra mena nobenega bremena in nobene odgovornosti ter stremi le za lahkotnim življenjem in njega uživanjem. Prav ta različnost značajev njega in nje pa vodi do nesoglasij in njenega trpljenja, ki se konča s polomom ljubezni in zgrešenostjo življenjske odločitve. Ta zgodba sama je pripovedovana lepo, tudi dovolj zanimivo, toda bralca ne vznemiri niti mu ne pove česa bistveno novega. Prav to pa tega romana ne uvršča med posebno velike, pa čeprav solidne stvaritve naše sodobne književnosti. ' Sl. Ru. m V slikovnem razstavišču Riharda Jakopiča je razstavil svoja dela slovenski akademski slikar Jože Ciuha. Že odprtje razstave je privabilo Mio veliko ljudi A Vd ENTE NAZIONALE PER UENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO ROMA — VIA G. B. MARTINI 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC 10% OBVEZNIŠKO POSOJILO 1975 - 1982 ZA 300 MILIJARD LIR I. EMISIJA Po izžrebanju, ki je bilo 9. februarja 1981 ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo, začenši s 1. majem 1981, vnovčljive pri običajnih poverjenih bančnih zavodih spodaj navedene obveznice, ki sestavljajo sledečih sto «serij»: 1 - 6- 7-18-23- 26 - 29 - 30 - 33 - 38 - 42 - 44 - 47 49 - 52 - 55 - 58 - 59 - 62 - 66 - 67 - 72 - 74 - 75 - 76 - 77 79 - 84 - 85 - 89 - 92 - 93 - 99 - 100 - 101 - 105 - 108 - 109 - 110 113 - 114 - 116 - 118 - 121 - 126 149 - 150 - 151 - 152 - 156 - 157 183 - 186 - 188 - 191 - 192 - 194 229 - 231 - 232 - 233 - 238 - 241 265 - 267 - 270 - 272 - 285 - 286 130 - 134 - 137 - 138 - 144 - 146 - 147 163 - 164 - 165 - 169 - 175 - 179 - 180 196 - 200 - 205 - 207 - 209 - 213 - 226 242 - 246 - 248 287 - 297 • 299 254 - 259 - 260 - 263 - izžrebane in izplačljive v smislu amortizacijskega načrta. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja 13.30 Dan za dnem, Posebna oddaja Dnevnika 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Anna, dan za dnem 14,33 Danes v parlamentu 14.40 Zrcalo sveta 15.00 Ihtavi, simpatični Braccio di fvrro 15.25 Vino in kruh, 4. in zadnji del 16.30 Remi ; 17.00 Dnevnik 1 — Flash •17.05 3, 2, L . . stik! 18.00 šolska vzgoja: ENERGIJA . ' . 18.30 Kulturna aktualnost dnevnika 1 19.00 Opla, cirkus. - : . 19.20 5alty 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Jesenska zgodba 22.15 B. B/ Band in koncert Ob koncu DNEVNIK, danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi Kanal 12.30 Rabinovo gnezdo, T. film 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: STARŠI 14.00 - 18.00 Popoldanski spored Vmes ob 14.10 Manzcnijev roman »I pro-messi sposia, 1. del 15.25 Šolska vzgoja: Jezik za vsakogar 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan Programi za otroke 17.30 Čebelica Maja, risartt film 18.00 šolska vzgoja: 10 otroških zgodb 18.30 .Iz parlamenta. Dnevnik 2, Športne vesti 18.50 Dober večer s. .. Aliče in' EUen Kessler Vmes glasbena risanka iz serije »Muppet show» Vremenska slika 19.45 -DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 Dnevnik 2 — Spazio sette Giuseppe Barra je komik, ki ga imajo za najbolj posre čenega komika neapeljskega žanra. Oddaja »Spazio sette* naj bi nrikazala tega komika, ki je bil v zadnjih desetih letih vedno v sredi ,šču gledaliških novosti. Reportažo o njem je oripravil Antonio Lubrano, ki je v ta namen organiziral tudi nekakšno »mini prireditev*, v bistvu potovanje v umetniško domislijo In v samo življenje Giuseppa Barre. !1.30 Duel - film Qb koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanci %W vzgoja: ¥*■ -Problemi obrtništva 2(140 XXHr: festival »Due Mondi* 21.20 I film del consiglio ngzionate delle rice-rche Film «Duet» izhaja izpred 10 tet in je delo Stewena Spiel berga, mladega ameriškega režiserja, ki se je zelo naglo uveljavil z nekaterimi filmi, med katerimi je tudi film »Lo squalo*, ki smo ca pred leti,gledali tudi v naših ki nematografih, Tudi v filmu »Duel* je gledalčeva pozornost napeta ves čas trajanja filma. Gre za metaforo sožitja s strahovi, ki grozijo od ure do ure, iz ‘dneva v dan, tako da je človekovo psihično ravnotežje v nevarnosti. Tr govski potnik David Mann gre s svojim avtomobilom na običajno poslovno pot, toda «v praznini avtomobilske ceste* opari «prikazen» v obliki avtomobilske cisterne, ki mu sledi in mu grozi, skratka, ki ga izziva. Gre za šalo? Morda, tako se vsaj v začet- ku zdi, toda temu m tako, kar dokažejo poznejša doga janja. .. 22.40 Viaggio sentimentale nellTta-lia dei vini' JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: TV koledar, Veliko pristani šče. Kolesa 10.00 TV v šoli: Prirodopis, risanka, Književ nost in jezik, Zgodba, glasbe ni pouk. .. 16.20 Šolska TV: Filmski jezik. Športni dan Oddaja Ne mimo življenje bo govorila o socialistični zvezi, vendar na nekoliko nevsakdanji način. Delo te organizacije bo skušala po kazati na primerih. V os ,' predju bodo konkretni pro blemi. ki ljudi v. posameznih Slovenskih krajih najuoi, pt stijo. Zato je bila posneta sredi življenja sred1' leh pro blemov. potemtakem tam, kjer naj bi svoje m.sto ime la tudi ta naša organizacija. Zakaj nedvomno se je z vpra sanji, ki najbolj štrlijo, edi mle znotraj socialistične zve ze ti-di mogoče uspešno spoprijemati. 17.20 Poročila 17.25 Lolek in Bolek, risanka 17.35 Ptuj 80 18.05 Pisalni svet: Uroki 18.35 Obzornik 18.45 Mostovi - Hidak Za današnjo uvodno oddaje iz ciklusa o telesni vzgoji smo, uvrstili filmske posnet ke športnega dne, ki ga je pripravila osnovna šola Da vorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem. S kamero smo zabeležili, kako. je šola spre menila športni dan v krajev ni športni praznik ki .le pritegnil poleg otrok s številni mi zanimivimi aktivnostmi tudi starše in druge kra jane. 19.00 Knjiga 19.15 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Ne mimo življenja, aktualna tema V aktualni temi tokratnih Mo stov bo govor o pripombah, ki jih imajo učitelj: dvojerič nih osnovnih šol na sedanji predmetnik. V razprave za preoblikovanje predmetnika so Se vključili zlasti pripad niki madžarske narodnosti, ki so uspešno razvili sistem dvojezične slovensko-mrdžarske osnovne šole. V tej oddaji se nadaljuje tema: ekonomski položaj — narodnostni dejav nik, tokrat obrtništvo. 20,55 Zgodba d vitezu Des Grieuxu in b Manon Lescaut, nadalj 21.50 V znamenju 22.05 Iz koncertnih dvoran J. Brahms: Koncert za kla vir in orkester Koper 17.10 Grevais, film (ponovitev) 19.00 Odprta mpja 19.25 Otroški kotiček 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.35 Pet burkežev v Španiji, film 22 00 DNEVNIK - Dane? 22 10 Narodna glasba 22.40 Aleksij Tolstoj: Trnova pot Zagreb 17.45 Otroška oddaja 18.25 Kronika občtee Osijek li .45 Naša obramba 20.00 Slop 21.00 Dvuboj do un čenja — film ŠVICA 18.00 Program za otroke 18.50 »Častni dolg* — film : 7 - V- TRST A 7,00, 8.00,10.00, 13.00, 14,00. 17.00, 19.00 Poročila;' 7.20 Dobro iutro po naše; o,10 Jutranji almanah: Primorska duhovščina pod fašizmom; 9.00 Glasbena matineja; 10,10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Radijski koncert komorne glasbe; 11.30 Folklorni odmevš 12.00 Četrtkova srečanja; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano! Pripravlja Maja Lapornik; 15,00 Sodobni sound; 16.00 Mladi pisci; ir,15 Romantični trenutek; 16.30 Rezervirano za...; 17,10 MJ in glasba: Nove plošče; 18.00 »Florentinski slamnik*, komedija; 18.50 Priljubljeni motivi. KOPER (ltali|anski program) 7.30, 9.30, 8.30, 10.30, 11.30, 12.30. 14,30,16.30, 17.30,18.30 19.30 Poročila; 7.00 Glasba , za dobro jutro; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.32 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.32 Horoskop; 12.01 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne: 15.00 Mia di pred mikrofonom; 15.45 Poje zbor A. Rlersberg iz Trsta; 16.00 Glasovi našega časa; 18.32 Crash; 17 00 Glasbena fantazija- 17.45 Radijski oder; 18.32 Opereta; 19,00 Zbori v večeru. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25. 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Veselo v dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklarr*?; 6.37 Kinospored; 7.15 Objava sporeda; 13.00 Najava sporeda: 13.05 Domači pevci; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14,37 Gla sbeni notes, objave in reklame; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Mešana zbora »Anton Možina* in »Slovenec*; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8,00, 9,0Q, 12.00, 13 00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; g-.OO Radio. anch’io; 12.03 Vi in jaz; 13.30 Glasfcenogovomi program, 14.03 Zgodba jazza; 15.30 Rally; 15.30 Errepi — 1; 17.03 Patehvvork; 19.40 La civilta dello spettacolo; 21.31) Check-up; 22.00 Folklorna glasba; 22.30 Današnja in včerajšnja gla sba; 23.00 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16,30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 • 8.45 Dnevi; 9.05 Ot.ocento: 9.32 Radio 2 - 2131; 11.32 Šolska vzgoja; 12.45 Radijski stik; 13.41 Sound - Track; 15.00 Radio 2 -3131; 16.32 Disco dub; 17.32 Sku pina MM; 18 32 Glasbeno govorni program: 19.50 Prostor X; 22.00 22.50 Nottotempo. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 11 00, 12 00, 44 00 19.00 Poročila; 5.30 Prva jutranji kronika; 6.20 Rekreacija; 6 50 Do bro jutro, otroci!, 7.30 lz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Glasbena šola Fram Šturm; 9.05 Z radiem na poti; 9.40 Turistični napotki za naše raste iz tujine; 10.05 Rezervirano za.. ,: 11.05 Operne’ arije in monologi 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Danes smo izbrali; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 1300 Danes do 13. ure; 13.30 Priporoča jo vam.. .: 15.00 Dogodki in od mevi; 15.30 Zabavna glašba, 15.50 Radio danes, radio jutri!, 16.00 Vr tiljak; 17.00 Studio ob 17. uri 18.00 Sotočje; 18.45 Glasbena medi gra; 19,25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20 30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 T|p ke in godala; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 S popevkami po Jugoslaviji ; 00.05 - 4.30 Nočni progi am. Uredništvo, uprave oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • S7 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletne 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din. za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizaciie in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,"00. PRIMORSKI DNEVN Postu) tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-3374 Stran 8 17. februarja 1981 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 iADIT» OZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 nad., teleton 22207 Oglasi Cb delavnikih- trgovski 1 modul 'šir 1 st., viš. 43 mm) • 22.600 lit Finančni 800, legulm 700 osmrtnice 300. Soia' a 400 lir za mm višine v širini l siolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi iz vseh druqih dežel v Itaiiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tisk* f Nfrs' Zdioinikov •j« 4J-,;;' . . ... ■ - ; m&m ' m-i J* »fcti... ,,4 ATENTAT V NOČI MED SOBOTO IN NEDELJO V VIDMU TEMPIRANA BOMBA RAZDEJALA NOTRANJOST ŠOLSKEGA POSLOPJA