DEMOKRACIJA
Leto V. - Stev. 3
Trst - Gorica 19. januarja 1951
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
V
Švicarski vzori
Švica je nedvomno ena izmed najbolj demokratičnih evropskih držav. Ta njena demokratičnost se ne kaže samo v postopanju z državljani kot posamezniki ali s političnimi begunci, ki se že od davnine zateka.o v njeno varno zavet'1!, temveč se odraža še prav posebno v načinih, kako je znala Švica urediti sožitje raznih narodnosti, ki naseljujejo njeno državno ozemlje.
V tem pogledu bi lahko ta alpska republika služila za vzor vsema svetu.
Zanimivo je n. pr., da so imeli Italijani, ki tvorijo komaj 5,5 odst. švicarskega prebivalstva, v zadnjih dvajsetih letih stalno svojega predstavnika v centralni državni vladi, obstoječi iz samo 7 članov! Eni dvajsetini prebivalstva je torej pri-padala ena sedmina vlade. V Švici ni nihče oporekal, da je italijanska manjšina prešibka, da bi uživala tako veliko pravico. Slo je za načelo. Zato smatrajo švicarski Italijani za upravičeno, da imajo ne glede n.i svoje majhno številčno stanje z i-jamčeno soudeležbo pri centralnih državnih oblastvih.
Ko je bil pred kratkim dosedanji član centralne vlade, po narodnosti Italijan, imenovan za poslanika v Rimu in so na njegovo ministrsko mesto imenovali nekega švicarskega Nemca, so Švicarji takoj popravili napako in so izvolili Italijana za predsednika parlamenta, medtem ko je istočasno drug njegov sonarodnjak zasedel podpredsedniško mesto v švicarskem svetu držav.
Človeku se pri tem nehote vsiljuje misel: kako pa postopajo Italijani s Slovenci, ki tvorijo na Tržaškem svobodnem ozemlju in nekaterih delih italijanskih ob mejnih pokrajin precej več kot 5,5 odst. prebivalstva? V primerjavi s švicarsko širokogrudnostjo in dem/t-kratično poštenostjo bo vsakdo brez truda uvidel in spoznal kako malenkostni izgledajo vsi tukajšnji prirejeni volivni manevri in matematike, ki skušajo preprečiti, da bi Slovenci sploh primerno prišli do izraza, kje šele do soudeležbe pri oblasti! Temu odgovarjajoči pa so seveda tudi uspehi, ki jih dosegata obe politiki: v Švici mir in zadovoljstvo, nobenega suma v lojalnost manjšin, tu pa stalna zapostavljanja, borbe in trenja celo za najosnovnejše pravice. Ali je tega treba?
Švica se zaveda, da je posebno v današnjih nevarnih časih napraviti vse, kar je mogoče, da bodo vsi državljani čimbolj zadovoljni, kai-ti nezadovoljstvo, pa naj bo še tako majhnega dela prebivalstva, ni nikdar državi v oporo.
Bernski kanton (ena izmed zveznih švicarskih držav s približno
750.000	prebivalcev) ima v Juri francosko manjšino, ki pa ne dosega niti 1/7 kantonalnega prebivalstva. Doslej ni imela ta manjšina nobenih posebnih pravic in službeni jezik bernskega kantona je bil samo nemški, čeprav se je francoska manjšina že od leta 1914 vztrajno borila za svoje pravice.
Zadnje dni lanskega oktobra pa je padla odločitev: z 69.000 proti samo 7.000 glasovom so vsi volivci bernskega kantona (torej tudi velika večina Nemcev!) sprejeli zakon, s katerim so zajamčene francoski manjšini iz Jure v bernskem kantonu sledeče pravice: 1) prizna se ji značaj samostojnega »naroda«;
2)	francoščina postane drugi službeni jezik bernskega kantona; 3) v kantonalni vladi bo imela francoska manjšina iz Jure odslej dva stalna člana; 4) podpredsednik kantonalne vlade bo po narodnosti vedno iz vrst omenjene manjšine (sedaj »naroda«). Vse te pravice je dobila manjšina, kateri pripada, kakor kažejo volivni rezultati, komaj dobrih 10 odst. volivcev! Tako je postal bernski kanton po volji svojega prebivalstva dvojezičen in dvonaroden.
Tudi to je živ primer, kako je treba postopati z narodnostnimi manjšinami, ako se hoče resnično uveljavljati svobodoljubna in demokratična načela. Mar ne bi 90 odst. volivcev lahko enostavno preglasovalo ostalih 10 odst.? To bi bila najenostavnejša rešitev, ki bi se je v podobnem primeru gotovo po-služili vsi oni naši italijanski gorečneži, ki jih preteklost še ni naučila, da je pot zapostavljanj napačna in škodljiva. Med Švicarji pa je nasprotno zmagala hladna pamet, zmagali so širši državni in pokrajinski interesi.
Ali zahtevamo preveč, ako pozivamo, da je skrajni čas, da se tako italijanska oblastva na Goriškem in sosednjih predelih, kakor tudi zavezniška oblastva v Trstu dvignejo nad kratkovidne strasti ulice in pričenjajo urejati boleče narodnostne probleme po onih vzorcih, ki jih stoletna švicarska tradicija s svojimi uspehi menda dovolj o-
I
Svoboda in pravica
Smotri politike Združenih držav v Trumanovi zgodovinski poslanici kongresu
Predsednik Truman je dne 12. januarja prečital kongresu poročir lo o notranjem položaju Združenih držav.
Truman je v svojem poročilu povedal ameriškemu narodu, kakšne so zahteve, ki jih nalaga v mirnem času obrambni napor gospodarstvu. Povedal mu je, zakaj je treba zadostiti tem potrebam zaradi lastne varnosti in za ohranitev svoboščin, ki jih Amerikanci uživajo z drugimi narodi. Truman ima namen s svojim programom pripraviti državo na popolno mobilizacijo, če bi bilo to potrebno. Zato hoče povečati aktivne oborožene sile na tri in pol milijona mož in žena, zato hoče pripraviti industrijsko zmogljivost, da bodo v primeru potrebe lahko v kratkem času izdelali o rožje in dobave, ki bi bile potrebne za vojno v polnem obsegu.
Trumanovo poročilo so čitali s hvaležnim odobravanjem po vsem svobodnem svetu. Predsednik je pogumno in odkrito odgovoril onim Amerikancem, ki bi radi odločno omejili ameriške obveznosti v Evropi. Povedal jim je, da je evropska obramba strateško, gospodarsko in moralno del ameriške obrambe. Predsednik je z dokazi popolnoma podprl svoje ravnanje. Poudaril je, da Sovjetski zvezi ni treba napasti Združenih držav, če si hoče zagotoviti svetovno nadvlado. To prav lahko doseže na enostaven način, da najprej izolira Združene države, potem pa požre ostale svobodne narode. Prav bi bilo, da bi ameriški narod priznal to dejstvo in prepričani smo tudi, da se velika večina Amerikancev tega zaveda. Amerikanci morajo vedeti, da je njihova narodna varnost tesno povezana z varnostjo njihovih prijateljev v Evropi in povsod drugod. Prav je tudi, če pomislijo, da o njihovi pomoči ogroženim evropskim narodom ni kaj več sklepati in odločati. A-merika se je že odločila. Združene države so že obvezane po atlantski pogodbi, da morajo pomagati dru-
gim državam podpisnicam, če bi bile te napadene. Zato sleherni A-merikanec, ki vztraja na stališču, naj Združene države pokažejo hrbet Evropi, zahteva naj bi veliki ameriški narod odstopil od svojih obveznosti, ki jih je slovesno prevzel.	,
Predsednik je ostro obsodil Hooverjeve pristaše, ki sebično iščejo le zase zaklona pred nevihto. Taf-tove pristaše, ki so Hooverjevim podobni — poudarja »Washington Post« — pa je opozoril, da so topovi, ki so namerjeni proti ameriškim zaveznikom, prav tako naperjeni tudi proti Ameriki. Predsednik jih je pozval, naj pomislijo kakšne posledice bi imelo za ameriško industrijo sovjetsko zasužnjenje Evrope in Evropejci, ki so slišali njegove odkritosrčne besede, bodo vede-
li, da se v Ameriki ni prav nič rna ala odločnost, da ibodo Amerikanci branili Evropo rajši kot da bi se z nje umaknili in jo potem ponovno osvobodili. Ze zaradi samih lastnih koristi ne more Amerika Sovjetom dovoliti, da bi dobili v svoje roke evropske tovarne.
V svojem govoru je Truman dejal: »Sovjetski samodržci so jasno pokazali, da moramo imeti tudi moč na naši strani prav tako, kot je na naši strani pravica. Ce gradimo svojo moč — in to tudi delamo — bodo sovjetski samodržci računali z dejstvi ter hodo opustili svoje načrte .za svetovno nadvlado.«
Truman je tri dni kasneje podkrepil svoje izjave s predlogom proračuna za leto 1951/52, ki predvideva 71 milijard 760 milijonov dolarjev izdatkov. To je doslej naj-
višji ameriški proračun v mirnem času. Toda že sedaj predvidevajo nekateri poznavalci razmer, da predvideni krediti ne bodo zadostovali, in ne izključujejo možnosti, da bodo skupni izdatki v prihodnjem finančnem letu dosegli o-gromno vsoto 100 milijard dolarjev. V tem primeru bi dejanski izdatki po svoji vsoti dosegli doslej najvišji ameriški vojni proračun iz leta 1945, toi je znašal prav tako 100 milijard dolarjev.
In ob zaključku: »Mir je za nas dragocen. Toda še dragocenejša ko; mir sta^ svoboda in pravičnost. Ce to treba, se bomo borili, da ohranimo svojo svobodo in da preprečimo uničenje pravice. Te stvari dajejo pomen našemu življenju in za nje priznavamo, da so večje od nas samih.«
Tito, De Gasperi in Trst
Kljub ozkogrudni in nerazsodni sebičnosti bo STO obstalo in obveljalo
Istega dne, to je 13. januarja, sta spregovorila o Trstu Tito in De Gasperi. Zanimivo je, da sovpadata razgovor beograjskega dopisnika italijanske tiskovne agencije »An-sa« z maršalom Titom in zaključni govor italijanskega vladnega predsednika De Gasperija ob priliki zunanjepolitične debate v senatu z novim valom italijanske zunanjepolitične propagandne dejavnosti, naperjene proti mirovni pogodbi in njenim posledicam v zvezi z našim ozemljem.
Dopisnik »Anse« je postavil Titu celo vrsto vprašanj, nekatera s prozornim namenom, da izzove v italijanskem tisku, pri nas v Trstu pa pri že nadležnem Difgii de. Crstru. val »pristnega« ogorčenja. Glede Trsta je Tito dejal, da gre za edino navidezno resno vprašanje, ki
ovira iskren sporazum med Jugoslavijo in Italijo, kajti vsa ostala viseča vprašanja so take narave, da ne .izključujejo možnosti zadovoljive rešitve za obe stranki.
Po Titovem mnenju še ni dozorel čas za koristno reševanje tržaškega vprašanja; najprej bi bilo treba določiti za obe državi nesporno in' obojestransko sprejeto mejo, kar bi bistveno pripomoglo k hitri rešitvi spornega vprašanja. Časovno neprimerno izbran pristop k reševanju tržaškega vprašanja bi le koristil krogom, ki si ne želijo dobrih od-nošajev med obema državama.
Tito se je verjetno držal načela, da mnogo pove, kdor malo izjavi. IčisČ v,- bistvu je vendar potrdib-da je pripravljen prodati tržaške Slovence in da je pri vsej kupčiji sporna samo še cena! Upravičeno se
Komunistični neuspehi
Kjer žive svobodni ali samozavestni ljudje je komunizem nazodoval
Preteklo leto je prineslo komunističnim silam uspehe povsod tam, kjer so lahko nastopale s surovo silo in z brezobzirnim uničevanjem svobode.
Toda povsod tam, kjer so bili odvisni od svobodne volje državljanov, ki jim še ni zmanjkalo poguma za odkrito besedo in dejanje, povsod tam so komunisti istočasno doživljali tudi velike poraze in izgube. Oglejmo si samo vsaj del teh podatkov s strankarsko političnega področja.
Vsi komunistični kandidati pri volitvah v Avstraliji so klavrno pogoreli. Dosegli niso niti minimalnega števila glasov in so jim zaradi tega tudi propadle kavcije, ki jih mora v tej deželi po angleškem o-bičaju položiti vsak kandidat. Od 64.800 glasov, kolikor so jih dosegli leta 1946., so padli na 40.941 glasov!
Pri volitvah v Veliki Britaniji so izgubili komunisti edina dva poslanca, ki so jih imeli v londonskem parlamentu. Skupno število glasov, ki so jih dobili komunisti, je padlo od 102.780 v letu 1945 na 91.815.
Pri občinskih volitvah na Danskem so dobili komunisti samo 24 sedežev. Prej so jih imeli 76, tako da so jih 52 izgubili. Prav tako so izgubili komunisti tudi dva poslanca pri volitvah v spodnjo zbornico. Danska ima sedaj samo 5 komunističnih poslancev.
Podobno so komunisti izgubili tudi 27 od 58 sedežev pri pokrajinskih volitvah na Nizozemskem. Šte-
pravičuje? Posebno pa naj velja ta poziv tukajšnjim predstavnikom o-nih velikih demokratičnih držav, ki prav za prav odgovarjajo, da se demokracijo in enakopravnost na tem zaupanem jim predelu Svobodnega tržaškega ozemlja tudi stvarno izvaja.
Za vse dalekovidne in poštene je to edina pot, ki vodi do trajnih rešitev. Kratkovidni in zaslepljeni pa bodo nedvomno naknadno otipljivo spoznali njeno upravičenost in zato naj se nihče ne plaši njihovega morebitnega sebičnega krika in vika.	*	*	*
vilo njihovih glasov je padlo od 11,4 odst. v letu 1946 na 6,7 odst. Število izvodov komunističnega lista »De Waarheid« pa je padlo od
400.000	leta 1945 na letošnjih 100 tisoč.
Pri občinskih volitvah na sovjetskem področju v Avstriji so komunisti dobili samo 5 odst. glasov. Izmed 11 komunističnih županov jih je 10 izgubilo sedež. Prvega maja se je 100.000 ljudi udeležilo protikomunistične demonstracije na Dunaju. Pri volitvah v Burgenlandu novembra meseca pa so komunisti izgubili kar 206 od 247 sedežev v občinskih svetih, izgubili so vseh 13 županov in dobili so samo 3 odstotke glasov.
Ugibanja o razvoju na Koreji
Čuden je razvoj vojnih dogodkov na Koreji. Od najavljenega novega masovnega navala Kitajcev na zavezniške obrambne položaje pred vratmi Južne Koreje ni nič! Zalo so čete OZN s posrečenimi izvidni-škimi predori zopet zasedle mesti Osen in Suvan, s čimer so se na zahodnem bojišču približale prestolnici Seulu kar na 32 km. Vendar je težišče pozicijskih bojev v sredini polotoka pri Wonjuju, kjer so morali zavezniki po srditih borbah zapustiti Wonju, ki je sedaj docela porušen, in se umakniti na gorske prelaze južno od mesta, da branijo ključne dohode do mostišča pri Fusanu.
Glede korejske vojne so mnenja v OZN deljena. Prva struja zastopa umik s Koreje z nadaljevanjem vojne do končne zmage z bombardiranji in pomorskimi nastopi; druga struja zagovarja ohranitev mostišča pri Fusanu, da obrani OZN v rokah primeren položaj za trenutek pogajanj; tretja struja pa zagovarja odločen odpor in pošiljanje po potrebi novih čet na bojišče, da veže čimveč Kitajcev in sovjetskega orožja, da se na ta način prepreči druge komunistične pohode po Evropi in Aziji.
V Belgiji so komunisti pri volitvah za poslansko zbornico in senat dobili sedem poslancev in tri senatorje, kar pomeni, da so izgubili pet poslancev in dva senatorja, ali skoro polovico prejšnjega stanja.
Občinske volitve na Švedskem so zabeležile padec komunistov od 6,3 odst. v letu 1948 na 5 odst., zaradi česar komunistična stranka nima v občinskih odborih nobenega zastopstva več.
Tudi na Westwalskem so komunisti dobili pri volitvah junija mesca samo 12 sedežev, medtem ko so jih prej imeli 28.
Pri volitvah v Hessenu, prav tako v Zahodni Nemčiji, so dobili komunisti 4 odst. vseh glasov, medtem ko so jih leta 1949 imeli 6,7 odst. V Wuertembergu-Badenu so dobili 4,9 odst. glasov, a leta 1949 so pa imeli 4,1 odst. glasov. Kljub komunističnemu odločnemu bojkotiranju za volitve v zah-odnem Berlinu pa ije pri teh najznačilnejših nemških volitvah glasovalo kar 90,4 odst. volivcev, medtem ko jih je leta 1948 glasovalo 86,2 odst. Volivci so seveda pokazali tudi tu odločno protikomunistično stališče.
Neuspehi niso ostali omejeni na Evropo. Pri volitvah na Japonskem za 132 sedežev gornje zbornice sta bila izvoljena samo dva komunista, tako da šteje celo komunistično predstavništvo samo 4 komuniste. Število komunističnih glasov je padlo na polovico.
Ce bi nam prostor dopuščal, bi lahko našteli še mnoge druge neuspehe, ki so jih komunisti doživljali v delavskih organizacijah, v stavkovnem gibanju, ki so ga skušali izkoristiti za svoje politične namene, itd. Toda kaj nam povedo vse te številke?
Kažejo nam, da so posebno narodi v neposredni bližini komunističnega raja tudi v preteklem lelu vedno bolj spoznavali vso laž komunističnih obljub in da dajejo temu svojemu spoznanju vedno močnejši in stvarnejši izraz. Obenem nam podani razvoj jasno dokazuje, da je komunizem povsod tam, kjer vlada svoboda, obsojen na propast.
vprašamo: kdo je upravičil samozvanega diktatorja, da prodaja slovensko zemljo, da prostovoljno odstopa od pametnejših rešitev, ki jih je mirovna pogodba že potrdila? Za svoje izjave in namere ni dobil o-dobrenja od slovenskega naroda, še manj pa od tržaških Slovencev, ki jih -tako lahkomiselno zaigrava.
Tržaški Slovenci, ne pozabite Titovih besed, ko vas bodo na prvih volitvah njegovi tržaški opričniki zopet prosili za zaupanje. Vprašanje meje je Titu danes še edina o-vira, da vas ne prepusti Italiji, ki mu preko uvodnika v »Giornale d’ Trieste« že ponuja tozadevno tajno pogodbo.
Tito je v svojem razgovoru sploh vljudno molčal o pogodbenih obveznostih, ki jih je Italija prostovoljno sprejela z ratifikacijo mirovne pogodbe. S tem je omogočil, da sta iredentistični italijanski tisk in predsednik De Gasperi z drznimi zavijanji odprla novo fazo borbe za Trst.
-De Gasperi je pri razpravljanju o italijanski zunanji politiki samo nadomestoval obolelega zunanjega ministra Slorzo, zaradi česar niso bila njegova izvajanja zavita v diplomatsko kopreno, zato pa za nas podučnejša.
Italija zatrjuje sicer, da izgrajuje svojo povojno zunanjo politiko ur spoštovanju prevzetih obveznosti in podpisanih pogodb! To nam svečano zatrjuje sam njen vladni predsednik demokrščan De Gasperi. Svečano razpoloženje, ki jo je jela povzročati v nas tako dalekosežna izjava odgovornega italijanskega prvaka, moti že naslednje De Gasperijevo tolmačenje italijanske predanosti stvari mednarodnopravnega pogodbenega reda. Italiji je po zaslugi take mirovnim in zunanjepolitičnim pogodbenim načelom zveste politike uspelo »rešiti« Trst, zaradi česar se smatra za n pravičeno, da od zahodnih zaveznikov zahteva izpolnitev znane izjave tudi glede jugoslovanskega tržaškega področja!..
Ali se sedaj čudite, da je politični vzdevek, »la perfida Albione«, namenjen angleški zunanji politiki, vzbrstel na italijanskem zeljniku? Italijani so namreč sodili Angleže po svojem kopitu.
Omenili smo uvodoma, da so vprizoriJi Italijani svoje sedanje zunanjepolitično zanimanje po določenem načrtu, ki naj bi uresničil njihove težnje po uničenju vseh pogodbenih in drugih obveznosti, ki povzročajo današnje cinične izbruhe bivšega »zmagovitega« vladnega predsednika Orlanda:	»Sovražim
Evropo, živio Italija!«
Mi smo misli o evropski skupn.i-sti nadvse predani, ker vidimo v tej skupnosti edino možno rešitev naših sedanjih težav in splošnih svetovnih neprilik. Zaradi tega niti najmanj ne dvomimo o tem, da ne bi Svobodno tržaško ozemlje s svojo življenjsko, politično in gospodarsko silo koristno prispevalo svoj nujni delež k splošnemu po-mirjenju. Zato bo tudi ostalo in obveljalo, pa naj ga še tako napadajo!
Izselita možnosti
Kot poroča Mednarodna begunska organizacija (IRO) iz Ženeve, bosta Kanada in Nova Zelandija sprejele letos 53.000 razseljenih oseb iz Evrope.
Priznanje predsednihu Trumanu
Predsednik Woodrow tVilsonove ustanove je dne 10. t. m. na posebni svečanosti v Beli hiši predal predsedniku Trumanu odlikovanje za njegova prizadevanja ra »okrepitev Združenih narodov v njihovi obrambi demokracije proti tiraniji«. Woodrow Wilsonovo odlikovanje so začeli podeljevati leta 1925. Do sedaj so ga prejeli vied drugimi britanski državnik lord Cecil, ameriški zunanji minister pok. Elih Rooi, pok. Henry h. Stimson in Cordel Hull, pok. Tomaž Masaryk, oče češkoslovaške republike, finančnik in predsednikov svetovalec Bernard Baruch in južnoafriški državnik pok. maršal Smuts.
Obisk jugosl. parlamentarcev v Angliji
Te dni pride v Anglijo na uraden obisk skupina jugoslovanskih parlamentarcev. Ta obisk spada v o-kvir izvajajočega se zbližanja jugoslovanskega državnega socializma ali titoističnega komunizma z angleškim laburizmom in evropsko socialno demokracijo.
Najavljen je tudi obisk jugoslovanskega komunističnega ideologa Milovana Djilasa, ki bo celo predaval v okrilju angleške kraljevske akademije.
Romunski ministri so nervozni
Romunski uradni list »Buletinul Oficial« je nedavno objavil spremembo romunskega zakona o nošenju orožja. Sprememba navaja o-sebe, ki jim ni treba imeti dovoljenja za nošenje orožja. Ministri, njihovi namestniki in člani predsed-ništva velike narodne skupščine sedaj lahko »nosijo orožje in muni-cijo vsake vrste brez dovoljenja«.
Evropska zmogljivost
»Proizvodnja zmogljivosti druge največje industrijske ‘pokrajine sveta, Zahodne Evrope, je danes okoli 50 odst. večja, kot v času, ko se je je polastil Hitler. S svojo povečano produktivno sposobnostjo lahko Evropa letno proizvaja hlaga v vrednosti, ki je večkrat večja kot deset milijard dolarjev, ki jih je Amerika investirala v evropsko obnovo.« Tako je izjavil W. Austin, ameriški delegat pri Združenih narodih.
Mirovna pogodba z laponsko
Ameriško zunanje ministrstvo sporoča, da je predsednik Truman imenoval Johna Fosterja Dullesa za svojega posebnega predstavnika z osebnim činom veleposlanika in mu poveril nalogo, da v imenu Združenih držav vodi razpravljanja in pogajanja, ki so potrebna za u-spešno sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko.
Manjši atomski poskusi
Ameriška komisija za atomsko silo namerava izkoristiti neko puščavsko področje v zahodni Ameriki za določene manjše poskuse, ki bodo bistveno važni za razvoj a-tomskega orožja.
Komisija je sporočila, da bodo za poskuse uporabljali področje v bližini Las Vegasa v Nevadi, katero uporabljata sedaj letalstvo in topništvo za strelske vaje.
iSporočilo poudarja, da bodo poskušali atomske eksplozije, ki so v zvezi z raziskovanji o atomskih bombah. Pri poskusih bo poskrbljeno za primerno varnost. Področje, kjer bodo imeli poskuse, je 48 km naokrog neobljudeno in bo zaprto za vse, ki ne sodelujejo neposredno pri poskusih.
SPORAZUM O OPCIJAH
Tretji vami dogovor, ki je bil dne 23. decembra 1950 podpisan v Rimu med Italijo in Jugoslavijo, ureja vprašanja opcij. O dogovorih, ki se tičejo vojne odškodnine in plačila imovine itali.anskih državljanov v Jugoslaviji, pa smo itak že poročali v prejšnji številki.
■Dogovor o opcijah ima 8 členov in dopolnjuje ga posebno pismo, ki sta si ga izmenjala minister Ive-ko-vič in g.rot Siiorza.
V 1. č;enu določata podpisani vladi, da bodo v.si oni italijanski državljani, ki so bili 10. junija 1940 v državni službi na ozemlju, ki je pripadlo Jugoslaviji, a niso na tem ozemlju rojeni, obdržali italijansko državljanstvo, tudi če niso optiraii. Dovolj je, da so se odselili.
V 2. členu se jugoslovanska vlada obvezuje, da bo najkasneje v 90 ■dneh po uveljavljanju tega dogovora rešila vse opcijske iz.ave o-seb, ki ,so zapustile njeno ozemlje.
V 3. členu se omogoča osebam, ki so zapustile jugoslovansko ozemlje, a niso še doslej optirale, da lahko podajo opcijsko izjavo v novem roku 90 dni od dneva uveljavljanja tega dogovora. (Ker je dogovor stopil v veljavo z dnevom podpisa, traja novi rok za opcije do 23. marca.) Jugoslavija bo te .nove opcijske izjave rešila najkasneje v roku na-daljnih 90 dni.
V čl. 4 so določeni odgovarjajoči opcijski roki za osebe, ki niso še zapustile jugoslovanskega ozemlja. V Jugoslaviji znašajo ti roki 60 dni, in sicer od dneva objave odnosn.h določil v jugoslovanskem uradnem listu.
V čl. 5 se jugoslovanska vlada obvezuje, da bo omogočila ponovno revizijo vseh tistih primerov, v katerih je odbila opcijo osebam, ki ;o obdržale svoje prebivališče na nje-
nem ozemlju. Rok za vložitev prošnje je 60 dni od dneva objave v jugoslovanskem uradnem listu. Rešitev ‘bo sporočena prizadetemu najkasneje v nadaljnih 60 dneh.
V čl. 5 se Jugoslavija obvezuje, da bo načeloma ugodila opcijskim izjavam oseb, ki so zapustile njeno ozemlje. Pri reviziji opcijskih oseb, ki so še ostale na njenem ozemlju, pa bo postopala širokogrudno, upoštevajoč načelo enakopravnosti, družinske razmere, kakor tudi posebne primere, ki bi jih Italijanska vlada priporočila.
Cl. 7 določa, da smejo osebe, ki žele na osnovi členS 20. mirovne pogodbe z Italijo prositi za jugoslovansko državljanstvo, a tega doslej še niso napravile, vložiti tozadevno prošnjo v roku 30 dni oi dneva, ko bodo predmetna določi'a objavljena v italijanskem uradnem listu.
Cl. 8 dogovora pa govori o objavi tega dogovora in določa, da stopa dogovor v veljavo z dnevom podpisa. Obe vladi se obvez-ujeta, da bosta v roku 30 dni od podpisa dogovora v uradnih listih obeh držav objavili datum, od katerega je .računati roke navedene v členih 4, 5, 7.
V pismu, ki ga je minister Iveko-vič napisal grofu Sforzi, izjavlja v imenu jugoslovanske vlade, da je po njenem mišljenju skupno največ 200 takih primerov, v katerih bodo odbite opcije osebam, ki so zapustile jugoslovansko ozemlje. V tem številu so vštete tudi vse one opcije, ki so že bile doslej odbite in ki bodo ostale odbite tudi po reviziji, ki jo bo izvršila jugoslovanska vlada nad svojimi dosedanjimi odločitvami. Jugoslovanska vlada ne bo dokončno odbila nobene opci-
Da si moremo jasno predočiti težavno nalogo naših pevcev, vedimo, da je moral vsak tekmovalec navesti do 15. decembra, to je do zaključnega prijavnega dneva 6 samostojnih prizorov in arij, po možnosti v originalni izvedbi. Komisija je vsakemu pevcu določila spored šele tik pred nastopom!
Danilo Merlak je zapel arijo D: n Basilia iz »Seviljskega brivca«, On-dina Otta arijo Nerine iz »Don Pa-squala« in Dušan Pertot ,z Ondino Otto duet o češnjah iz »Prijatelja Fritza«. Dušan Pertot in Danilo Merlak sta nastopila še v vlogi Ke-cala in Janka iz »Prodane neveste« v slovenskem jeziku in z velikim uspehom zaključila mednarodno pevsko tekmovanje.
Težka je bila razsojevalca naloga komisije, ker so bile moči 12 tekmovalcev zelo izenačene. Razdeljenih je bilo pet enakih prvih nagrad samo sopranom, in med temi tudi naši Ondini Otti. Ostalih 7 pevcev, med njimi Dušan Pertot in Danilo Merlak, je prejelo častne diplome.
Za naše pevce se je takoj zanimalo več dirigentov z laskavimi ponudbami za angažmane.
Tenorju Dušanu Pertotu, basu Danilu Merlaku in prav posebno sopranistki Ondini Otti najtopleje častitamo k velikemu uspehu, ki so ga dosegli v Lozani, kjer so uveljavili izgrajenost naše pevske omike in lepoto naše besede.
čun, saj so se lahko zavrteli po mili volji kar na dveh plesiščih in >c igranju dveh godb.
Zanimivost večera so povzdignile res lepe narodne noše, igranje kola ter nekaj lepih šlagerjev, ki jih je toplo zapela ena izmed plesalk. Bil je res lep večer!
Izvedeli smo, da se je na društveno vabilo odzvalo celo večje število obiskovalcev, kakor je bilo razposlanih vabil. Posebej moram-) pohvaliti lepo navado mnogih naših zavednih Tržačanov, ki so na prejeto vabilo društva odgovorili s tem, da s-o poslali svoje denarna prispevke, čeprav se plesa niso u-deležili. Upoštevali so ih pravilno ocenili socialni namen prireditve m se temu primerno oddolžili. Res posnemanja vredno!
Želimo, da bi Slovensko dobrodelno društvo nadaljevalo lepo .tradicijo »Slavjanskih plesov«, ki so od 1. 1912 dalje s plesi Slovanskega pevskega društva in Trgovskega izobraževalnega društva, s Planinskim plesom, s Sokolsko maškera-do in s Ciril-Metodovim plesom tvorili središče slovenskega družabnega izživljanja v Trstu pred prvo svetovno vojno.
je, ne da bi dala italijanski vladi prilike, da sporoči razloge, ki priporočajo v posameznih primerih pozitivno rešitev. Ak-o bo opcija, kljub temu odbita, bo jugoslovanska vlada priznala prizadeti oseoi pravico, da zahteva v roku treh mesecev od dneva prejema rešitve, izbris iz jugoslovanskega državljanstva. Tej zahtevi bo vedno ugodeno, ako bo Italija pripravljena priznati dotični osebi italijansko državljanstvo. Poleg tega se Jugoslavija obvezuje, da .bo plačala odškodnino za imetje, ki so ga zapustile v Jugoslaviji vse one osebe, pri katerih bi Italija kljub odbiti opciji vztrajala na stališču, da bi opcija morala biti vendarle sprejeta.
Končno se v tretji točki tega pisma Jugoslavija .obvezuje, da bo na italijansko zahtevo »širokogrudno« ponovno pregledala vse Liste opcije, ki so bile po italijanskem mišljenju priznane osebam, katere ne izpopolnjujejo pogojev, da bi lahko optirale za italijansko državljanstvo v smislu člena 19 mirovne pogodbe z Italijo. Vladi se -bosta medsebojno posvetovali, katere že sprejete opcije bi bilo treba naknadno preklicati. Vendar se tudi s tem Italija nikakor ne obvezuje, da bo priznala italijansko državljanstvo osebam, ki po njenem mišljenju ne izpopolnjujejo pogojev za opcijo, ne glede na dejstvo, ali bi Jugoslavija njihovo -opcijo sprejela ali ne.
Pismo, ki sta ga izmenjala Ive-kovič in .Sforza, tvori za obe vladi obvezen sestavni del dogovora z dne 23. decembra 1950.
K tolmačenju tega dogovora, Vi utegne biti v gotovih pogledih za begunce tudi zelo neugoden, se še povrnemo.
Seja glavnega odbora SDZ
Glavni odbor Slovenske demokratske zveze za STO je na seji dne
14.	t. m. sprejel sklepe o:
1. borbi za ohranitev Samostojnega tržaškega ozemlja,
2. ustanovitvi organizacije SDZ za mesto T.rst in
3. nadaljevanju borbe za .ustanovitev slovenske šolske u-prave in rešitev ostalih odprtih vprašanj v slovenskem šolstvu.
Pravica do rezidence
Vsem onim, ki so na dan 1. novembra 1950 bivali že eno leto na našem ozemlju, .svetujemo, naj takoj zaprosijo za pravico do rezidence na pristojnem občinskem uradu. Naj noben upravičenec ne zanemari tega našega priporočila!
Kasači ja v Trstu
Državni pravdnih Vitanza se je ob svojem govoru ob priliki otvoritve sodnega leta v Trstu dotaknil tudi vprašanja kasacijskega sodišča in v Trstu še vedno veljavne italijanske zakonodaje.
Njegova opomba, da se Tržačanom, prav za prav tržaškim Italijanom ne more odreči pravica do kasacijskega sodnega postopka, je neumestna in vse prej ko pravno utemeljena. Gospod državni pravd-nik Vitanza pozablja namreč, da je ZVU s svojim ukazom to zadevo že uredila, in sicer na trenutno najprimernejši način:	pooblastila je
posebni oddelek našega apelacijske-ga sodišča, da posluje kot kasacij-sko sodišče. Tržačanom, torej tudi tržaškim Italijanom je s tem dana polna možnost, da se pri reševanju svojih pravnih zadev poslužujejo tudi v Trstu kasacijskega postopka.
Veljavna italijanska zakonodaja v Trstu pa še ne pomeni, da je v Trstu učinkujoča tudi italijanska vrhovnost! Naj gospod državni pravdnik Vitanza ne pozablja, da je avstrijska zakonodaja imela polno veljavo v Trstu tudi pod Italijo, in sicer vse do leta 1926!
Ker se je gospod državni pravdnih Vitanza dotaknil zopet hreščeče strune o bivši italijanski vrhov-nosti nad Trstom, si ga dovoljujemo vprašati, da-li morda ne dobiva tudi on od svoje vlade v Rimu posebno doklado »per missione all’e-stero«?
Kako so gospodarili?
Izvedeli smo, da uprava slovenske počitniške kolonije v Devinu še ni izplačala okoli enega milijona lir, ki ga dolguje dobaviteljem živil iz Sesljana, Devina in Tržiča.
Upiava kolonije dolguje n. pr. mesijanskemu peku Mirku Legiši nič manj kot 400.000 lir! Ostalo vsoto pa dolguje devinskemu trgovcu Bravinu, še drugemu devinskemu trgovcu in mesarju v Tržiču!
Ali se torej še kdo čudi, če smo se mi tako zavzemali za to, da bi upravo kolonije vodil slovenski strokovnjak?!
Ameriški kmetijsk strokovnjaki v Trstu
V Trstu se je mudil Richard Al-len, ameriški kmetijski strokovnjak. dodeljen ameriškemu veleposlaništvu v Beogradu. R. Allen je iz Trsta odpotoval na Reko, kjer bo nadziral razdeljevanje ameriške prehrambene pomoči Jugoslaviji.
Mr. Alexander zapušča Trst
Trst je zapustil Mr. Robert A-lexander, bivši šef oddelka za javna dela pri ZViU, ki je premeščen na Daljni vzhod.
Promet tržaške in reške luke
Lani je reška luka zabeležila nov rekord prometa. Celotni blagovni promet luke je v tem letu dosegel
2,382.700	ton nasproti 2.179.300 ton v prejšnjem letu, 1,659.400 ton v letu 1949 in 970.000 ton v letu 1917. V primeri s prejšnjim letom je Dil lani promet za 9.4 odst. večji, v primeri z letom 1948, ko je reška. luka že presegla rekordni promet pod Italijo, pa za 43 odst.
V letu 1939 je znašal promet re-ške luke 952.000 ton in promet su-šaške luke 568.000 ton, celotni promet reške in sušaške luke pa 1 milijon 520.000 ton. V primeri z letom 1939 je bil torej lani promet za 57 odst. večji. Kakor je zna.no, Reka pod Italijo nikoli ni dosegla prometa kakor v najboljših letih pred razpadom avstro-ogrske monarhije, zlasti v letu 1913. Lani pa je bil promet reške luke že za 13 odst. večji kakor leta 1913. (»Slovenski poročevalec« z dne 11. januarja).
Da omogočimo pravilnejšo presojo dviga prometa v reški luki, navedemo, da je znašal višek prometa tržaške luke pod Avstrijo 3,500.000 ton. Trst je v preteklem letu ta višek že presegel.
Slovensko narodno gledališče je dalo kar tri zaporedne predstave v »Auditoriumu«. V soboto je vpri-zorilo Finžgarjeve »Razvaline življenja«, v nedeljo popoldne »Rdečo kapico« in v nedeljo zvečer »Primorske zdrahe«.
Vse tri predstave so bile dobro obiskane. »Primorske zdrahe« so spravile v dobro razpoloženje poslušalstvo, »Razvaline življenja« so pa čustveno povlekle občinstvo za seboj.
Dan za dnem imamo dokaze, kako .nam je potrebna stalna gledališka dvorana, kakor sploh tudi drugi društveni prostori, da bi se mogli pod lastno streho shajati in družabno ter prosvetno izživljati! Upajmo, da nekega lepega dne pridemo tudi do tega!
Gradbeni načrti
Na področnem predsedstvu so napravili vrsto novih gradbenih načrtov. Med drugim bodo zgradili 40 stanovanj v Stivanu pri Devinu in nekaj barak za begunce v Sv. Križu pri Trstu.
V načrtu je tudi gradnja novega nebotičnika nasproti palače ZVU v Trstu.
Študijska štipendija
Zavezniška čitalnica objavlja, da raizpisuje tvrdka Joseph Seagram iz Louisville, Kentucky (USA), študijsko štipendijo za teoretično-praktič-ni izpopolnjevalni tečaj v tehniki destilacije in kvašenja ter v industrijski organizaciji, ki se bo začel
1. septembra 1951 in bo trajal približno devet mesecev.
Štipendija je določena za absolventa visoke šole, ki ima že praktična izkustva v fermentacijski industriji (kvas, proteini, penicilin, kvasna živila, industrijski alkohol:, škrobne kisline itd.). S tečajem je .združeni tudi študij splošne kulture in civilizacije Amerike ter obisk raznih industrijskih naprav.
Jabrani kandidat bo prejemal ves čas trajanja tečaia 52 dolarjev tedensko. Odposlanstvo Uprave za gospodarsko sodelovanje v Italiji pa bo krilo potne stroške iz Italije v Združene države in nazaj.
Neobhodni pogoj ie dobro znanje angleškega jezika. Nada-lnie informacije glede tečajev in glede potrebnih 1'Stin so na razpolago v Zaveizniški čitalnici v ulici Trento
2, telefon 57-09. Prošnje je vložiti do 25. januarja 1951.
ZVU naenkrat nasprotuje povišku plač obč. osebiu
področno predsedstvo ie odobrilo predlog tržaškega občinskega odbora o enkratni dokladi 25.000 lir vsemu občinskemu osebiu na račun obliubljenega poviška. Zavezniška voiaška uprava ie na odklonila svei Dristanek, ker bi izdatek okoli 100 milijonov lir občutno obremenil občinsko gospodarstvo. Povišek bo morda odobren komaj po izvršenem orealedu občinskega gospodarskega poslovania, to se pravi proti koncu inavee mesca.
Občni 7.b^r Ustanove tržaškega velesejma
Dne 11. 'anuaria ie bil občni zbor Ustanove tržaškega veleseima. Cisti dobiček prvega poslovnega leta leta znaša 2,217.099 lir, od katerih bo 665.130 lir vrnienih podoisnikom u-stanovnega posoiila. Preračun za leto 1951 znaša 210.000.000 lir. Na občnem zboru so tudi sklenili, zgraditi vrsto novih razstavnih prostorov.
Javljajo, da je Jugoslavija že obljubila svoio udeležbo na letošnjem tržaškem velesejmu.
Ukaz št. 242 je ustanovil »Sklad za zimsko pomoč«, ki bo skrbel za podpiranje revežev v tej zimski dobi.
Sklad bo upravljal oddelek za socialno pomoč, in sicer po upravnem odboru, ki ga bo imenoval o-menjeni oddelek.
Posebno pristojbino bodo pobirali do 30. aprila 1951 vsako nedeljo in 19. marca 1951 pri izdaji vsake vstopnice za veselice in za vsako vrsto javnih ter športnih prireditev, ki so združene s stavami ali brez njih, pri katerih se pobirajo davčne pristojbine.
;Ta posebna pristojbina ni podvržena državnim pristojbinam, niti prometnemu davku.
Državne železnice bodo pobirale v korist omenjenega sklada posebno pristojbino k voznim listkom, in sicer v naslednjnh osmih nedeljah: 7. in 21. januarja, 14. i.n 18. februarja, 4. in 18. marca, 1. in 15. aprila.
Vsa javna prevozna podjetja bodo pobirala pristojbino v korist omenjenega sklada, in sicer ob prej o-menjenih nedeljah.
Zahvala
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu se toplo zahvaljuje vsem darežljivim rojakom v Trstu in na podeželju, ki so v denarju, slaščicah ali na drug način prispevali, da je dobro uspelo obdarovanje slovenskih osnovnošolskih otrok z zvezki in Miklavževimi darili, kakor tudi za uspelo silvestrovanje Prav vsem prisrčna hvala!
Dariln za Slov. dobrodelno društvo v Trstu
Gospa Agnelettova je v spomin svoje pokojne matere Ivanke Zidar da'-r"a'a 5.000 lir v dobrodelne namene. Za isti namen In v spomin Ivanke Zidar so zbrale odbornice in odborniki Dobrodelnega društva
5.700	lir.
Od srede  do srede_
10. JANUARJA: Na sestanku britanske ustavne skupnosti v Londonu pripravljajo kompromisni predlog za tprenehanje vojne na Koreji.
— General Eisenhoiver je iz Belgije odletel na Holandsko. — V Ljubljani so ustanovili Slovensko izseljeniško matico pod predsedstvom pisatelja Toneta Seliškarja. — F Rimu je umrl znani ameriški pisatelj Sinclair Lewis. — Tudi francoski socialistični vojni minister Moch ostro nastopa proti nevtrali-stičnim pojavom v Franciji. — Čete OZN na Koreji so z uspešnim protinapadom prodrle zopet do Wo-njuja.
11. JANIUARJA:	Komisija treh pri OZN je sestavila nov predlog za konec vojne na Koreji, na pod-iagi katerega naj bi konferenca ZDA, SZ, Anglije in LR Kitajske uredila vprašanja Daljnega vzhoda, Formoze in kitajskega predstavnika v OZN. — Predsednik italijanskega parlamenta Gronchi zahteva odstop zunanjega ministra Sforze, vojnega ministra Pacciardija in gospodarskega ministra Pelle; Sara-gat izjavlja, da v primeru vladne krize socialdemokratska stranka ne bo več sodelovala z demokrščani.
— Ameriški republikanski zunanjepolitični strokovnjak Foster Dulles potuje na Japonsko, da načne razgovore o mirovni pogodbi med ZDA in Japonsko. — Kitajci izvijajo na srednjem korejskem bojišču močan pritisk na čete OZN.
12. JANUARJA: Zaključno poročilo o zasedanju držav britanske skupnosti poudarja potrebo po nujni in zadovoljivi rešitvi vseh vprašanj na Daljnem vzhodu. — Sile OZN se pred Wonjujem silovito u-pirajo nasprotniku, ki jih skuša obkoliti. — Truman Zahteva v svoii gospodarski ix>slanici 140 milijard do'.arjev za vojaške potrebe v pri-nodnjih dveh letih; davki bodo zvišani za S milijard; proizvodnja jekla pa v prihodnjih štirih letih dvignjena za 120 milijonov ton; m koncu poslanice pravi Truman, da morajo ZDA napraviti vsakršen napor za preprečitev vojne ali pa zn zmago v morebitni vojni. — Italijanski zunanji minister Sforza zahteva odstop predsednika parlamenta Gronchija. — General Eisen-houier je odpotoval na Norveško.
13. JANIUARJA: OZN je z veliko večino glasov sprejela predlog komisije treh kot podlago za mirno rešitev korejskega vprašanja in drugih vprašanj Daljnega vzhoda; predlog bo sporočen kitajski vladi.
— Na srednjem delu korejske fronte so se borbe zopet začele, ker so se verjetno kitajske čete že pripravile za nov odločilni sunek proti jugu. — Eisenhotuer je dospel v London. — V Angliji in Franciji razsaja silovita epidemija influence. — Zahodni odbor za surovine bo imel svoje poslovno središče v ZDA. — Angleški rudarji so zmanjšali svoj odpor glede vseljevanja italijanskih rudarjev.
14. JANUARJA: V japonski prestolnici Tokiu se posvetujejo z generalom Mac Arthurjem najvišji a-meriški častniki; ni izključeno, da razpravljajo o možnosti izpraznitve Koreje. — Baje je kitajska vlada pripravljena, da sprejme predlog treh OZN kot osnovo za pogajanja glede Koreje in Daljnega vzhoda, s čimer bi prišlo do vidnega izraza močno nesoglasje s SZ. — Cete OZN so izpraznile korejsko mesto Jongvool. — Zahodna nemška vlada pripravlja odgovor na predlog Vzhodne Nemčije glede državnega zedinjenja. — Italijanski komunisti pripravljajo velike demonstracije proti generalu Eisenhovoerju, ki v kratkem obišče tudi Rim. — Tajnik italijanske demokrščanske stranke Gonella najavlja primerne ukrepe proti saboterjem, ljubiteljem dvojne igre in kompromisarjem.
15. JANUARJA: Indijski zastopnik Benegal Rau in tajnik OZN se optimistično izjavljata glede možnosti, da pristane tudi kitajska vlada na pogajanja o koncu sovražnosti na Koreji. — Italijanska vlada grozi s strogimi kaznimi proti demonstrantom, ki bi motili prihod generala Eisenhowerja v Rim. — V Nišu so obsodili na 5 do 25 let ječe skupino bolgarskih teroristov, ki so prišli v Jugoslavijo, da bi vršili vofuinsko in sabotažno delovanje. — Zahodna Nemčija izključuje možnost pogajanj z Vzhodno Nemčijo glede državnega zedinjenja in vali na komuniste odgovornost za sedanji položaj v Nemčiji.
16. JANUARJA:	Bivši	ameriški
zunanji minister Byrnes zahteva, naj ZDA oborožijo tudi Španijo in Jugoslavijo. — Tudi Kitajci so se začeli posluževati na Koreji letalskih napadov; odvrgli so že par »napalm« bomb. — Anglija Jcažc veliko zanimanje za Titove izjave o možnem sodelovanju z evropskimi socialističnimi gibanji. — Nemško sodišče je obsodilo na dosmrtno ječo vojno zločinko lise Koch. — Nemški vladni predsednik Adenauer je sprejel angleškega podtajnika za zunanje zadeve Daviesa.
Pesti s Tržaškega
Odličen uspeh naših pevcev v Švici
Po zamisli umetnice Marize Mure! je bil od 6. do 10, januarja v Lozani prvi mednarodni natečaj, ki se ga je udeležilo 70 pevcev (23 •sopranov, 13 lahkih sopranov, 12 baritonov, 9 basov, 8 tenorjev, 4 mezzosopranov in 1 kontralt) sio-venske, nemške, italijanske, švicarske, francoske, grške, avstrijske, argentinske, braziljske, holandske, irske, švedske in severnoameriške narodnosti. Posebnost natečaja je bila v tem, da so morali tekmovati pevc-i na .odru, ,in sicer z masko.
Izločilnih nastopov v koncertni dvorani lozanskega konservatorija se je udeležilo 62 pevcev (medtem je namreč osem pevcev odstopilo), in sicer 20 na dan. Pevce je sprem-, ljal na klavirju dirigent Gallo iz Milana. Sodni zbor so sestavili o-perni pevski izvedenci iz Pariza, Milana, Gstaada, Strasbourga, Stockholma, Stuttgarda in Lozane.
Edino 14 pevcev od 62 je prišlo v zaključno tekmovanje, ki je bilo dne 9. in 10. januarja v lozanskem opernem gledališču. Med temi 14 izbranci so bili vsi trije naši pevci iz Trsta: Ond-ina Otta, Dušan Pertot in Danilo Merlak, ki so naši glasbeni javnosti dobro poznani z radia in drugih koncertnih nastopov.
V teku zaključnega koncerta sta bila izločena še dva pevca, ker se nista ujemala z orkestrom, ki ga je vodil dirigent Cupolo z milanske Scale.
Slovanski ples
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu nas od časa do časa razveseli s svojimi dobro uspelimi prireditvami, ki imajo razen dobrodelnega tudi narodni pomen. Počitniške kolonije, podpore osnovnošolski 'n srednješolski mladini, miklavževa-nja, silvestrovanja ter pomoč v stiski vsem, ki se nanj obračajo, to so bili dosedanji vidni izrazi njenega delovanja. V zadnjem času se nam je predstavilo tudi z veliko kulturno prireditvijo in z lepo u-spelim »Slovanskim plesom«. Na svojih prireditvah poveže v skupnost prav vse Slovence. S »Slovanskim plesom« je spet obudilo staro tržaško navado. Ples je v vsakem oziru najlepše uspel.
Prireditev je bila v četrtek, 11. januarja, v velikih in lepih prostorih tržaškega hotela »Excelsior« na morski obali. Tržačani so napolnili vse prostore do zadnjega kotička. Zavedali so se socialnega pomena prireditve. Bilo je prisotnih tudi precejšnje število zavezniških častnikov. Prišli so slovenski gostje iz Gorice, Vidma in eeld iz Benet< Ob veselem kramljanju in plesu so kaj naglo potekle prijetne ure zabave. Plesalci so prišli na svoj ra-
Prireditueni odbor Slouenshe demokratske zveze v Trstu
vabi našo javnost na	-	mmsmmmm
_ PUSTNO RAJANJE^
ki bo v torek 6. februarja 1951 od 20.30 dalje v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11.
Slovenska demokratska zveza v Nabrežini priredi v soboto, 27. januarja 1951 v kinodvorani
plesni venček
 :—Mlin
Začetek ob 20.30 uri - - - igra plesni orkester
V lastnem bufetu bomo točili izvrstno nabrežinsko kapljico in preskrbljeno bo tudi za dober prigrzek.
Priporočamo se za obilno udeležbo
Slov. narodno gledališče Pristojbina na vstopnice
Isto, samo nekoliko drugače
Koliko smemo zaupati italijanski svečani besedi ali doori volji italijanskega postopka, je oceniti najbolje po izjavah Italijanov samih. Ob oni znameniti otvoritvi novega poslopja tržaškega vseučilišča, ko so visokošolce držali v izvestni razdalji, ker je rektor smatral za umestneje, da zbere okrog sebe čim večje število policije, je rekel m,-nister Gonella, da se tržaško vprašanje more rešiti edinole po zakoniti poti, in to je z revizijo obstoječe mirovne pogodbe. Mirovna pogodba o Trstu je torej obstojala in obstoja po Gonellini iz.avi tudi danes. Ako bi Trst moral pripasti I-taliji, bi se ji moral šele vrniti! To je torej pomenilo, da je bila opuščena zloglasna Cammaratina teza o nadaljevanju in daljnem trajanju italijanske vrhovnosti. Se jasneje se je v tem pravcu izrekel podtajnik za notranje zadeve Andreotti. Tudi zanj bi Trst moral biti vrnjen, in to vrnitev so zahtevali, želeli in v raznih odtenkih predvidevali, vendar pa je šlo vedno le za... povrnitev.
■Sedaj pa izgleda, da pričenjaio Italijani z novo ofenzivo. Zopet prehajajo na Cammaratino tezo o neprekinjenem nadaljevanju italijanske vrhovnosti. V kolikšni meri pa je ta teza znak moralne bede današnje pa menda tudi prejšnje italijanske miselnosti, v koliko ;e ta teza spričevalo moralne nizkosti in nesramnega cinizma, na to smo opozorili že ob raznih prilikah. A-li, ako je bilo treba še dokazov, da so vse italijanske .uslužnosti gola laž in prevara, da izrek »itimeo Da-naos« v polni meri velja za današnje Italijane, ker oni samo preže na priliko, da bi nekaznovano pregazili svoje obveze, to današnje njihovo zadržanje vse to dokazuje in izpričuje.
Vendar pa to ni svojsko le za naše domače Italijane, ni le posledica moralne zastrupljenosti enostranskega nacionalizma, ampak obča značilnost italijanske miselnosti, je neiskrenost in zavratnost ljudi, ki v vsakem zakonu vidijo način, da bi ga izigrali, ki s svo.o besedno igro in ,z namerno uporabo neodre-jenih izrazov poskušajo prevarali ljudi s .tem, da se na videz delajo prijazne in celo prisrčne, da ne o-tnenjamo italijanskih gobezdačev najnižjega kalibra. Italijani iz Italije sicer neprestano karajo in opominjajo tržaške, da morajo voditi računa o prilikah, v katerih danes živi Trst, in o okolnostih, v katerih se nahaja. V bistvu pa tudi oni niso nič drugačni. Teza rektoria Cammarate, ki je po poreklu iz Burbonske Italije, se bistveno ne razlikuje od političnega rezonira-nja kakega Caratfe. Sedaj nas pa s Cammaratino tezo ne osrečuje nihče drugi kot sam državni pravd-nik Vitanza.
Da se tržaško sodišče vmešava v politiko, to ni prvi primer. Njegova bahata in neoprezna izjava, da je slovenski jezik na Tržaškem svobodnem ozemlju tuj jezik, to dovolj dokazuje. Vendar pa to ni prvi primer, da tržaško sodišče kar na lahko roko sprejema politično hipotezo in da takim političnim hipotezam prilagoduje svoje sklepe. Italija nam posoja svoje pravnike. Kakšni pravniki so to, vidimo po njihovem zadržanju odnosno stališču, ki ga zavzemajo. Vsekakor Cini niso verni predstavniki nekega višjega moralnega činitelja, niso predstavniki in nasledniki one Te-mide, ki jo prikazujejo povezanih oči, ker ne sme gledati na bližnjega ali dalnjega, ampak mora neizprosno uveljavljati vrhovna prav-
na načela, »fiat justitia, pereat mundus«.
Ne, ni nevarnosti, da bi se kaj takega moglo zgoditi v Trstu. Medtem ko drugod sodnik, uveljavljajoč doslovno zakone celo uniči tudi koristi mladoletnikov in nezašči-tencev, se v Trstu, sodeč po teh primerih, glavna skrb sodstva izraža v izigravanju sodnih predpisov. Mirovna pogodba se ne uveljavlja morda zaradi tega, ker bi njeno u vepavljanje bilo nemogoče, ampak se ne uveljavlja zato, ker je netr-žaškim samovoljnikom pravne fakultete in 'tržaškega sodstva glavna skrb njeno izigravanje.
Ta popolna nezanesljivost italijanskih .izjav in obljub, ta prilagoditev italianske politike zakonom o paralelogramu sile, to stalno iz-s.iljevanie Američanov, katerim na oko in videz izjavljalo najpristnej-še prijateljstvo, v resnici se pa navzlic vsem Marshallovim in ERPo-vim blaarom pripravljajo na to, da jih na najsramotnejši način pusti? na cedilu, ta naravnost zgodovinska nehvaležnost italpanskesa svetega egoizma prihaia tako zgovorno do izraza v izjavah importiranih italijanskih pravnikov. Tukaj pri nas kakor v južnem Tirolu. Razlika je le v tem, da je v južnem Tirolu odpor proti takim vsiljen-cem čvrsto organiziran in da se nepovabljenim vsiljencem pokazujejo vrata.
Ali kakršen koli je že položaj pri nas, mi moremo in moramo Italijane držati za besedo tudi tam in tedaj, kadar se po vsej priliki nahajajo v zmoti.
Od njih se sliši, da imajo na koncu koncev tudi Tržačani pravico, da sami brez tujih vplivov odločijo o svoji usodi. Popolnoma v redu. Ali ne pozabimo, da so bile volitve 12. junii:a 1949 prirejene kot plebiscit in da je ta plebiscit kljub vsem dodatkom in izjbrisom, kliub priznavanju in odrekanju tržaške nripadnosti in rezidence ter teh dodatkov in izbrisov, ki so jih Itali-iani in njihova uprava vršili na izključno škodo Slovencev, prizadeval deset in deset tisoče volivn!h unravičencev, vendar pa le z rezultatom, da je komaj 60 odst. od pitipuščenih volivcev področja A. glasovalo za Italijo. Kai pa bi bilo, če bi se te volitve organizirale pošteno, če bi bili vsi rojeni Tržačani ibrez razlike narodnosti pripu-ščeni h glasovanju in da se volivni seznam' ,niso »iznoDolnievali« s katerimi koli prišleki?! In četudi postavimo, da bi mesto Trst iz katerih .koli razlosov dalo nedvomno večino za priključitev k Italiji, ali bi to pomenilo, da so tudi okoliška občine, v katerih si Italijani niti svojih kandidatnih list niso upali postaviiti, pristale na priključitev? Ako Tržačani italijanske narodnosti zase mimo mirovne pogodbe in potem ko je ista bila ratificirana zahtevajo pravico samoodločbe, zakaj
bi te pravice ne priznali tudi nam? Toda v tem primeru naj vsak nepristranski in uvideven človek na geografski karti ugotovi, kateri del svobodnega tržaškega področja A bi pripadel nam in kateri Italijanom.
Mirovna pogodba je dodelila e-nakopravnost Italijanom in nam. A to pomeni, da iste pravice, ki si jih Italijani prisvajajo na svojem področju, .imamo pravico zahtevati tudi mi na našem, in te so uradni jezik, šolsko samoupravo in gospodarsko .neodvisnost.
Italijani hočejo gospodariti, ali to morejo samo na svojem, ne pa na našem! Oni si lastijo mesta. In če prebivalstvo to res hoče, in to domače, ne pa doseljenci, bi mogli imeti tudi prav. Vendar pa mi Italije nočemo, mi je ne potrebujemo in jo nikdar ne bomo potrebovali, ker jo poznamo, in sicer doslej poznamo le kot sistematično verolo-milko. Pa tudi tedaj, ako bi Italija bila drugačna kot pa je, bi za nas ostala tuja oblast, škodljiva za nas na kulturnem, škodljiva za celotno področje v gospodarskem pogledu. Italija bi za Trst pomenila mrtvašnico. Onega pa, kar bi Trst pomenil ,za Italijo, ni treba opisovati...
Za to naj govore grobovi v Sred-polju kot priča nacionalističnega besnenja, govore naj one milijarde, ki jih goltajo nepozvani paraziti, govore naj oni brezposelni, ki dajejo mestu tako težko obeležje. Zaman se hvalijo italijanski doseljenci in samozvani branilci Trsta, da so dobro razpoloženi do -nas. Mi ne potrebujemo simpatij in naklonjenosti, mi potrebujemo svobodo, da sami odločamo o svoji usodi,
PUST V ISTRI
Če partijec nima sreče...
Tovariš Riko se je pred openskim tramvajem spomnil, da bi moral še nekaj reči tovarišici Marini. Stopil je v bližnji bar. Šestkrat je zastonj vrtel telefonsko kolesce z debelim kazalcem, kateremu so ameriški makaroni povzročili debelo oteklino. Stalno mu je na oibilni uhelj brnel glas, da je aparat zaseden. No sedmič se je končno le oglasila telefonska svoboda in na uho mu je udaril ženski glas s prizvokom mutiranja.
»Ali si ti tovarišica?« je vprašal tovariš Riko.
»Seveda sem jaz«, se je oglasi'o iz slušalke. »Kaj je spet? Dela i-mam čez glavo!«
»Vzemi svinčnik in papir ter piši!« je z nekdanjim partizanskim naglasom zabrundal tovariš Riko.
»Razumem, sem pripravljena!«
»Pazi, numero aden: Titovci so odpustili iz službe 51 svojih kola-boratorjev. To je njihova najnovejša taktika, da bi jih kot spokornike vrinili v naše vrste. Livio naj takoj ugotovi njihova imena in mi drevi sporoči, kako je izvršil direktivo. Obenem naj bo to resen opomin za ves naš kolektiv, ki je na plačilnem spisku! Kdor ne doseže norme v priganjaštvu za zborovanje 21. januarja, se bo brez pardona pridružil brezposelnim ti-tovcem. Direktivo je takoj sporočiti vsem celicam, si razumela?«
»Razumela!«
»Numero dva. V ,11 Traffico’ piše, da je S. A. Finanziaria per i Traffici Internazionali, Via Geppa 9 dobila nov upravni odbor: predsednik: Enr.ico Caso (Italijan), tajnik Angel Kupanja. Upravni člani: Mario Manzoni, Ivan Pfeifer, dr. Friderik Šlibar in ing. Josip Sturl. — Vidiš, Marinka, pa so nas spet potolkli s fratelanco. Ne vem zakaj Justo odlaša in ne postavi na
oder fratelančnega dvojezičnega .Hlapca Jerneja’. Pošlji mu takoj direktivo! Pri tem mu zasotovi, da ’e njegova hišna posest skoraj za-sigurana. Ali si razumela?«
»Razumela!«
»Numero tri. Na Gasperinijev poziv v »Deiu« od 6. januarja, bi prepričevalno in udarniško ugotavlja, da v Trstu kmalu ne bo več kvalificiranih delavcev pod novimi križarji .zahodne’ kulture, so v gostilni ,pri Micki’ govoričili neki socialno nezavedni provokatorji, da kvalificiranih delavcev ni več, ker so vsi avanzirali za gosposke uradnike pri KPI. Trojka št. 17 naj takoj ugotovi obrekovalce! Ali si razumela?«
»Razumela!«
»Numero štiri. Reakcija v taverni kritizira, da so v izvršilni komite goriške federacije KPI izvolili od 11 članov eno samo Slovenko, Lino — Rijavec — Miro. Zakaj »Delo« ne pojasni, da so tudi Sim-sig, Batti in Blasutti bili nekdaj Slovenci? Takoj stvar urediti. Ali si razumela?«
»Razumela!«
»Numero pet. Na Opčinah je sinoči zopet razgrajal pri Francki’ Pepo R. in gobezdal, da Mario Kocman veže otrobe pri »Delu«. Pepo je posebno nevaren, ker je bil v Rusiji, na Ogrskem in na Češkem. Kričal je, da je Tito najvzornejši učenec Stalina in da je komunizem vse ena pašta, pa naj piše, da je skuhana v Rusiji ali v Jugoslaviji. Kocmana, tako je dejal, je pred Titovim komunizmom strah, ker prav ta tu na našem pragu dokazuje, kam bi nas rad pripeljal: v popolno suženjstvo, v največji teror, v stradanje in beračijo. Titov-ci, je kričal, niso komunizma izdali, pač pa so ga razkrili in to Kocmanu ne gre v račun. Jaz, je še
rekel, bi vso to komunistično gospodo poslal za nekaj mescev v Sibirijo; zakaj Svetozar Novak ne gre na lice mesta pogledat, kako je po 33 letih »začelo sovjetsko ljudstvo na;plemenitejšo ofenzivo zgodovine«? Kjer je prostora za i'3 mili!onov, bo tudi še zanj lončpk »plemenite« oorb'e. Pepo in taki, ki so dezertirali, so hujši in nevarnejši od titovcev, to povej tov. Kocmanu! Taktiko je treba takoj spremeniti! Naiboljši dokaz je »El Campesino«, saj veš, kako škodo je napravil naši stvari v Parizu. O tem obvesti takoj poveljstvo N.K. V.D., sekcija Pikeljc. Si razumela?«
»Seveda«, se je oglasil lakonični glas, »saj sem tako srečna!«
»Kako srečna? Marinka, še vedno nisi na liniji, pravi partijec n.» more biti srečen, dokler vlada reakcija in dokler so tu ameriški imperialisti. Marinka, to je črna pika, ki je zaenkrat mogoče še ne bom pritisnil na tvojo karakteristiko, ampak pazi!«
»Seveda sem neznansko srečna, da se ne imenujem Marinka in da nisem aktivistka KPI. Moje ime je Nada in vi, dragi gospod Riko, ste napačno zvezani!«
»Hudiča!« je debelo pljunil .tovariš Riko, ko je z vso jezo potiskal slušalko na aparat. »Saj sem reke', partijec nima sreče!«
SLOV. DOBROD. DRUŠTVO v TRSTU
pripravlja veseloigro v treh dej.
„ Stari grehi “
Josipa Stolbe
Predstava bo v zavezniškem »Auditorium-u«
Ze za svečnico se zberejo fantje, da se pomenijo, .kako bodo »škoro-matili«. Seve, že vnaprej tudi pijejo na račun pusta ali, kot pravijo, »zapijejo pusta«. Izberejo si dva kolovodja. Eden je vodja plesa, drugi pa vodja pustnih šem (»ško-romatov«).
iZaobljubijo se za v to družbo in nihče ne sme potem odstopiti. 3 do 4 dni pred pustom gredo po domači vasi in sosednjih vaseh pobirat klobase, jajca, vino, žganje. Pobirajo le »poberini«. Navadno sta dva. Eden je oblečen po vsakdanje. Le koš nosi na rami. Drugi pa je oblečen v narobe obrnjen kožuh z zvonci. Nosi tudi bele hlače z rdečimi trakovi, klobuk ima okrašen s papirnatimi rožami in trakovi. Pobirata, kar jima ljudje dajo. Kar ne ibo za rabo, pozneje prodajo.
Sledijo jima šeme (»škoromati«', ki pa ne pobirajo darov, le tu pa tam kaj popijejo ali pojedo. »Sko-romatijo« samo fantje. Oblečeni so v belo žensko obleko, obraz imajo pa pokrit s pajčolanom. Tako imenovani »skopiti« 'so oblečeni v črno povoščeno platno. Na glavi imajo rešeto, ki je okrašeno s kokošjimi peresi, v rokah nosijo velike lesene klešče, s katerimi strašno ropotajo. Te šeme so najhujše. Vse se jih boji. Vendar se le po dva tako oblečeta.
Najbolj zanimiv je »medved«. Fant si narobe obrne kožuh in nadene kožuhaste hlače. To je »medved«. Njegov »gospodar« pa tiči v dolgi suknji in s širokim klobukom na glavi. Ne manjka tudi dim-
nikarja, telefonista, cigank s torbo pepela, itd.
Vsi imajo očrnjene roke in bi najraje vse olisali. Samo šeme v belih oblekah nimajo črnih rok. V vsaki vasi zaidejo v gostilno. Stroške si plačajo iz izkupička, ki ga bo vrgel ples. Ples imajo dvakrat: na pustno nedeljo in na pustni, torek. Na pustni torek se .začne ob 9. uri zvečer slovesna večerja, ki traja do 10. ure. Povabijo tudi dekleta. Potem se ples nadaljuje.
Pusta sežgejo na pepelnico izven vasi, ponekod tudi v vasi. Dolg sprevod in jok pri pogrebu.
V nekaterih krajih severne slovenske Istre (že blizu Trsta) je navada, da se ka.k fant in punca oblečeta v »hrvatsko« istrsko narodno nošo, medtem ko se za praznik sv. Peti a mladina obleče v slovensko istrsko narodno nošo. Ker namreč šemi (fant in dekle) pobirata po vasi jajca, mast in žganje, morala vzbujati pozornost in z nošo in govorjenjem mečiti srce gospodinj, da rajši kaj darov odrinejo. Domača slovenska narodna noša je preveč svečana, da bi jo smeli zlorabljati v take pros aške namene. Zato mora obleka biti — tuja, to se pravi »hrvatska«. Tako našarjena fant in dekle, »čič« in »čička«, gresta »na lov« darov tudi v sosednje vasi. Doma ju mladina komaj čaka, da se vrneta s »poberom«, da si nacvro jajc. Ce se pa »čič« in »čička« vrneta nazaj »natrkana« (presita in napita), jima vzamejo, kar jima je še ostalo, in ju vržejo kam na gnojišče.
STARI TRST IN KRAS
Slovenci so od davnih dni živeli s Trstom. Ne samo, da so v velikem številu bivali v njem in ob njem, marveč so Trstu posredovali premnogo življenjskih potrebščin, kakor so jih tudi zase v njem kupovali. Mnogo trgovin je sploh bilo v slovenskih rokah, kot jih je še danes mnogo z docela slovenskimi imeni, čeprav marsikak tak trgovec rajši klepeče v italijanščini.
Da si ustvarimo sliko o nekdanjem Trstu in Krasu ter ljudskem življenju v njem, si osvežimo nekatera zanimiva dejstva! Leta 1717 je v Trstu bilo le 5600 duš. Cez 80 let, t. j. leta 1797, ko je dne 29. o-prila Napoleon stopil na tržaška tla in prenočil v Brigidovi hiši v ulici Pozzo del Mare, je pa Trst štel skoraj 24.000 duš.
ilz 'Trsta na Kras je tedaj vodi'a samo ena, Stara openska cest-i. Kljub svojemu precejšnjemu številu mestnega prebivalstva pa je Trst vsaj v ljudskem življenju bil še zelo konservativen. V gostilnah so ob petkih postregli samo z ribami in nemesnimi jedmi. Edino tujec ali drugoverec je na izrecno željo dobil meso, a je moral sesti vstran v posebno sobo ali k posebni mizi. To je bilo zlasti važno v adventnem in postnem času, ko je vsepovsod, po deželi in v mestu, vladal strog post.
Nekdanji Trst ponoči ni . bil razsvetljen. Sele leta 1769 so uvedli nočne oljnate svetilke. Te vrste lučke so bile v navadi do leta 1847.
Kljub že upeljani nočni razsvetljavi pa so gostilne in kavarne ponoči morale biti zaprte. Poseben zvon je namreč vsak večer ob določenem času dajal znamenje, da morajo gostilne zapreti in vsi oditi
spat. Le nočne straže in brleče oljnate svetilke so ostale po u-licah.
Slovensko zaledje v okolici in na Krasu je seveda prav tako živelo mirno življenje. Vsaka večja vas je imela cerkev, ki še danes stoji. Cerkev je bila najvišja zgradba v vasi in okolju. Bila je kamenita in s kamenito streho pokrita. Kame-nite strehe so sčasoma prekrili z opeko. Vaške hiše so pa pred dobrimi 200 leti še vse bile krite s slamo. Sele proti koncu 18. stoletja so jih začeli prekrivati s skrilami. Dimniki s,o bili kameniti. Na vrhu so imeli in še imajo kameniti križec. Nad vsako kamenito streho je bil križ, Bog. Najlepšii dimniki so oni s tako imenovanim plaščem. V notranjosti hramov je bilo snažno. Tako v kuhinji, ki se ji na Krasu pravi hiša, tako v pritlični izbi, ki ima ime kambra, kot v sobi v prvem nadstropju, ki so ji rekali in še rekajo pod. Po stenah so visele svete slike. Razen verskih slik je komaj kje bila kaka druga podoba. Svete slike so bile ali na papirju ali na platnu ali na steklu. Zadnje so dalj časa, zlasti obe vojni skoraj docela pobrali.
Tudi hišno okolje je nosilo znake božjega. Ko so sredii 18. stoletja začeli zidati vodnjake s šapami, sc tudi vanje vrezali verske znake, kot I.H.S ali križ ali podobo Marije. Celo svetopisemske dogodbe so večkrat .zapisali, kot je n. pr. v Tišlarjevi šapi v Avberju zapisano: »Kadar je biu Jezus 12 let star, sta Maria in Joshef gori shla u Jeru-salem.«
Tudi okrog vasi, zlasti na križ-potih, je bilo več svetih znamenj, kapelic in pilov. V pilu je bilo razpelo ali sveta podoba.
17
Jtonvab Zelenko:
{Pri slovenski časti
Že po nekaj korakih je Štefan uzrl pred drav* skim mostom visokega nemškega vojaka s čelado in z nasajenim bajonetom. Spreletelo ga je po vsem životu. Hudičev nacist! Morda je celo eden tistih, ki so ubili Brenčičevega Miha! Naj ga vrag! Ali naj mar Štefan zares tvega v bližino? S seboj nima dru* gega izkazila kot akademsko legitimacijo in indeks s slovenske univerze kralja Aleksandra. Prokleto, slabo izkazilo in priporočilo! Ne, ne pojde Štefan kar tako nacistom pod nos! Prej se hoče preveriti, ali straža pešce ustavlja, jih legitimira ali ne. Morda pa vojak straži samo most! Kdo ve? Vsekakor bo Štefan toliko postal in počakal, da pride kdo od kod in pred njim zareta na most...
Dokaj vznemirjen je Štefan potegnil iz žep‘j nemški časopis, ga razgrnil in stopil z njim pod električno svetilko sredi ulice. Pričel je na videz bra* ti, da bi ne vzbudil suma, čemu neki se je nenadoma ustavil. Pa ni prebral niti ene besede, le z očmi je spodočki škilil in oprezoval na levo in desno in še nazaj se je zdaj pa zdaj plaho okrenil in spet boječe ozrl naprej proti mostu, kjer sc je kakih 300 metrov od njega sprehajal nevarni nacist z nasajenim bajo* netom. Štefanu so se ti trenutki čakanja zdeli cela večnost.
Končno je le iz stranske ulice, tam po cesti, ki vodi od valjčnega mlina na Studenčnici ter iz Haj* doš in Skorbe, prikrevsal nekoliko vinjen starejši
moški. Majal se je sem in tja in si hripavo pel v nem; ščini en sam reven stavek:
»Auf einer griinen Wiese steht ein Krokodil, juju, ein Krokos kokodil...« (Na zelenem travniku stoji pa krokodil, juju, krokoi kokodil...)
Štefanu je bilo nerodno, da se je pijanec zibal naravnost proti njemu. Previdno in molče se mu je umaknil. Vinjeni moški z lovsko ‘brado pa je dvignil roko in zavreščal hripavo:
»Heil Hitler! Weis du, wer Hitler ist? Ein Held, Held! Hitler und ich, wir zwei haben Untersteier* mark befreit!« In vinjeni človek v ozkih škornjih in črnih jahalnih hlačah se je istočasno še ponosno po* trkal na velik pozlačen kljukasti križec na uniformi* ranem suknjiču. »Nur Hitler und ich, \vir zwei, mein liebe>\ haben Untersteiermark befreit! Und \vas bist du? Nicht einen halben Pfenig wert, ein \vindischer Hund!«
Štefana je prijemalo, da bi vinjenemu izdajalcu, ki se je vzporejal z »junakom« Hitlerjem, s katerim da je družno osvobodil Štajersko, pripeljal za žaljiv? ko prav krepko okoli ušes, vendar si zaradi vojaka v bližini le ni upal. Premagal se je in pomolčal. To* da nesramneža je le dokaj čvrsto odrinil naprej. A domišljavi popotnik se še ni dal odgnati. Stisnil je pest in jo dvignil ter Štefanu v nemščini pretil:
»Boš že videl, kdo sva Hitler in jaz! Boš že videl, kaj midva zmoreva! Štajerska bo komaj dlaka v hu* dirjevem repu! Boš ti, krota, že videl, kdo sva Hitler in jaz!«
Štefan se je nevoljen in razkačen obrnil in od«
stranil nekaj deset metrov nazaj. Če bi bila sama, bi mu že iztepel Hitlerja. »Zaslužni« nacist je potem le odmotovilil proti mostu. Pred stražarjem je dvig* nil kar obe roki in začel noro vzklikati in lajati: »Sieg<= heil, Sieg* heil, Sieg* heil! Hitler und ich, wir zwei, wir zwei, wir zwei!« Stražar je molče od* ločno mahnil z roko in pokazal pešcu na most, naj gre svojo pot. Vinjenec pa je tudi po mostu pel: »Auf einer griinen Wiese steht ein Krokodil, juju, ein Kroko* kokodil...«
Štefan ni vedel, kaj bi storil. Da je stražar pijancu brez vsakega ustavljanja velel naprej, je po* vsem umljivo. Kdo pa se bo ukvarjal z norcem. Toda njega treznega, mirnega popotnika pa utegne ustaviti. Morda bo zahteval celo legitimacijo! Oni zlomek je imel na suknjiču kljukasti križec in to je bilo še več kot vsaka izkaznica! Štefan bi si g.i za ves svet, tudi če bil stokrat zlat, ne pripel! Te sramote že ne! Tudi za prevaro ne! Kako pa naj poj* de čez? Kaj pa z razgrnjenim nemškim časopisom? Dobra misel, se je zdelo Štefanu. Zares, z razgrnje* nim nemškim časopisom pojde.
In zares je Štefan poskusil srečo. Kot da se ne more odtrgati od branja, je z razgrnjenim časopisom lezel proti stražarju, dolginu v širokih nizkih škor* njih, ki je z nasajenim bajonetom grozil, da prebode celo v nebo. Štefan si je nervozno grizel ustnice, češ kako neki se bo iztekla ta tvegana reč. Čim se je približal stražarju, je ta nenadoma vzkliknil:
»Jiingla, gibts drin was neues?« Štefanovo branje spotoma je torej tudi njemu vzbudilo radovednost,
če je v časopisu kaj novega.
J	(Se nadaljuj«)
Pesti z Goriškega
Dr. Bregant Marjan
0 zaščiti Slouenceo u lialiii
Zadnje čase se zopet šepeta po Gorici o nekem zakonskem ukrepu, ki ga misli izdati vlada v Rimu za zaščito pravic Slovencev v Italiji. Mi vemo samo to, da pošiljamo v Rim zahtevo za zahtevo in da jih bomo še nadalje pošiljali, dokler se naše pravice ne uveljavijo in dejanski zaščitijo. K stvari moremo pripomniti in dodati le kratko izjavo nekaterih poslancev, ki se glasi: »Vlada pripravlja zakon z;, zaščito Slovencev na Goriškem«. To izjavo so ti poslanci dali pred par mesci in nas prav nič ne navdušuje-, ker smo takih izjav slišari že nešteto od julija 1945 dalje, tudi prav od strani samega ministrskega predsednika Ge Gasperija in drugih vladnih zastopnikov. In vendar smo ostali z našimi tozadevnimi zahtevami tam, kjer smo bili ob začetku!
Morda so rimski vladni krogi nalašč vrgli gari omenjeno vest v svet z namenom, da si ustvarijo u-godno ozračje pri pogajanjih z jugoslovansko vlado, ki že nekaj časa tečejo v Rimu in ki imajo za cilj razčistiti marsikatero zamotano zadevo. Vprašanje je le, ali so prišli zastopniki dveh držav po lastnem nagibu in iniciativi k diplomatski mizii ali pa jih je k temu prisilila tretja sna, ki nekaj velja in ukaže v tem .usodnem času, ko jo pač tako Rim kakor Beograd nujno potrebujeta, da jima pomaga iz zagate , spričo »suše«, ki jo prvi in drugi tako hudo občutita... Saj vemo, da ima tudi beseda »suša« širši pojem, ki se lahko imenuje tudi »pasivna rezistenca kmetov«, »kominformistična - komunistična nevarnost in strah«, itd.
Vse obljube, ki nam jih Rim v sili in nevarnosti siplje v svet, trajajo, dokler trajata sila in nevarnost, in sicer v skladu z znanim napolitanskim rekom: »Passata ia festa, gabbato lo Santo.« (ko mine nevarnost, ne rabim več svetnikove pomoči).
Prav iz tega razloga ne verjamemo še nobeni trditvi in nobenemu namigavanju o neki vladni komisiji, ki naj bi prišla v Gorico določevati kraje in meje za uvedbo dvojezičnosti. To trditev (z vprašanjem!) je pretekli teden vrgel v javnost »Messaggero Veneto« z namenom, da bi motil razgovore v Rimu in prisilil še druge njegove zveste bratce, da protestirajo proti takemu vladnemu naklepu. Saj v Italiji sploh »ne obstoja noben ) vprašanje dvojezičnosti« — trdi bedasto »Messaggero Veneto«! Priznava pa da smo Slovenci vztrajni pri svojih zahtevah in tudi vsi edini, ko gre za naše jezikovne pravice! Zakaj pa bi vsaj v tem oziru nekaj ne bili? Ali je to zločin? Nikakor ne, saj tudi De Gasperi sam poziva svoje komuniste italijanskega porekla, naj bodo zvesti branilci narodnih koristi!
Smeši se pa vedno »Messaggero Veneto«, ko trdi, .da nas ni, na dragi strani pa priznava, da smo vztrajni. Tolče z glavo v zid in pravi: »Zidu ni, zidu ni!..« Glava pa krvavi od ran!
Ker so v teku v Rimu razgovori z Jugoslavijo, so dali od sebe svjj glas tudi razni elementi »Lege Nazionale«, ki so v nedeljo 14. t. m. zborovali v Krminu. Tudi oni so pihali v zadevo izginulih v maju 1945 in izjavili, da ni moči doseči
nobene pobratimije (»affratella-mento«) s tistim, ki ne nudi utehe v najbolj tragični ,bolesti, gazeč temeljne pogoje vsake najosnovnejše človeške pravice in omike same.
Gospod prefekt dr. Palamara pa je dejal svojcem izginulih v maju 1945, da globoka rana, ki jo je zadeva »odpeljanih« odprla, ne samo da se ne more zaceliti, ampak pritiska na srce prizadetih čim minevajo mesci in leta ter izkopava vedno bolj nevarna in globoka brezna spora med dvema plemenoma, ki jima je prav za prav usojeno, da se stekata miroljubno na skrajni meji dveh svetov.
Res ganljive solze pristašev »Lege Nazionale« in lepe besede gospoda prefekta. Toda solze in besede veljajo samo za Italijane, ker proti nam Slovencem sta se do sedaj izkazala tako »Lega Nazionale« kakor prefekt samo v službi kršitve naših pravic in raznarodovanja. S -cer pa mi nimamo kaj opraviti z »odpeljanimi« in »izginulimi«. Naj poiščejo krivce in naij jih kaznujejo! Prej pa naj kaznujejo tiste fašiste, ki so klali naše brate in požigali naše domove!
Cas bi bil tudi, da bi se beograjska vlada enkrat zavzela za našo manjšino v Italiji! Zdaj je prilika zelo ugodna! Ali se >bodo Titovi komunistični diplomati v Rimu zavedali svoje naloge in dolžnosti ter stavili na mizo vprašanje naše zaščite? Ali pa jim gre tudi sedaj samo za oblast, pri čemer pozabijo na nas, kakor so nas pozabili vsaj zaščititi na mirovni konferenci, medtem .ko so dobro zaščitili svoje brate na Tirolskem Avstrijci, v dolini Aosta pa Francozi?!
Poadižje in Goriška
Zadnje čase posveča italijansko časopisje veliko pozornost italijanskemu življu v Poadižju, kjer živi močna nemška manjšina, ki šteje preko 190 tisoč članov. Človek ima vtis, da si je to časopisje začrtalo jasno pot, po kateri prepričati italijansko javno mnenje in zlasti še vladne kroge, da je omenjena manjšina nevarna, smrtno nevarna italijanski »manjšini«, ki 1x3 mnen.iu teh časopisov sploh ne more več živeti v takem ozračju, kot je trenutno v Bocenski provinci.
iNi naš namen zagovarjati ene a-li druge stranke, ki sta si v laseh, ker ne poznamo krajevnih razmer in zato ne moremo objektivno in nepristransko soditi. Eno pa moramo v tej zvezi poudariti, in sicer na škodo Italijanov. Tudi mi na Goriškem živimo v nekako istem položaju. Toda tukaj je italijanska politika povsem drugačna in tudi pisarjenje italijanskih časopisov — istih, ki tako vneto in človečansko zagovarjajo interese »ogrožene« italijanske skupine, ki je v Poadižju slučajno v manjšini, zveni vse drugače. Tu zavzema italijanska skupina isto stališče do nas Slovencev, ko jo zavzemajo, po poročilu italijanskega tiska poadižki Nemci do Italijanov. S slovenskimi šolami na
Goriškem se dogaja isto kot z italijanskimi v Poadižju, kjer so urejene po deželnem statutu in poseo-nem zakonu, ki ju je izdala rimska vlada!! Nemci ravnajo z njimi po zakonu. In Italijani se pritožujejo, ker niso oni v premoči! Zapostavljanja, ki smo jih deležni mi v raznih uradih, občutijo Italijani s strani Nemcev; z eno besedo, kar se godi nam na Goriškem, se godi Italijanom v Poadižju. Oudno je edino to, da se za svoje ljudi znajo potegovati, istočasno pa delajo sami še večje krivice drugi narodni manjšini!.. Morda pa naši sodržavljani italijanske narodnosti mislijo, da smo Slovenci manjvredni ljudje, ali pa da sploh nismo ljudje in da za nas ne veljajo listine človečanskih pravic, katere je pred kratkim Italija tako slovesno podpisala. To se nam sicer malo čudno zdi, ko se vendar Italija pogaja — pogaja in ne diktira s C.rnci v Libiji, da bi zagotovila svoji tamkajšnji manjšini tiste pravice, ki jih nam dejansko noče priznati.
To ni drugega kot stara preizkušena taktika italijanske politike, ki stoka in joka, ko je v manjšini, a ko se čuti močna, pokaže svoje zobe, a žal ne-le pokaže, pač pa tudi pošteno ugrizne!
Za zaslužek jim gre
Pred kratkim so dobili vsi učitelji okrožnico, s katero so vabljeni, naj se vpišejo v neko društvo, ki bo imelo na razpolago določenega zdravnika. Zdravnik je seveda italijanske narodnosti in se je, kakor trdi okrožnica, zavezal, da bo računal po tri sto lir za vsak pregled, to je za znesek, ki ga ENPAS učiteljem vrača. To se pravi loviti pa-cijente v svojo ordinacijo!.. Saj vemo vsi prav dobro, da so tudi nasi zdravniki pripravljeni iti na roko vsakemu učitelju in zaračunati pregled po ceni, ki jo ENPAS priznava. Zakaj naj bi se potem ustanavljalo posebno društvo?
Fašisti na korzu
V nedeljo zvečer 14. t. m. so se vračali iz Krrnina mimo Gorice zastopniki »Lege Nazionale« iz Trsta. Imeli so s seboj tudi svoje godce. Eden od teh je bil tako navdušen za fašizem, da je po sredi korza trobental na vse grlo fašistične bojne pesmi. Nihče ga ni motil, ker je bil od »Lege Nazionale«! Pa pravijo, da ao pred kratkim v zbornici odobrili zakon za pobijanje fašizma!
Trgov, odnosi s Slovenijo
Po podatkih, ki jih je objavil Pokrajinski urad iza trgovino in industrijo, je bilo v dvomesečju no-
vember-december iz Slovenije u-voženega blaga za 47,063.200 lir. V istem obdobju je pa šlo z Goriške v Slovenijo za 71,800.146 lir raznega blaga. V to vrsto spada tudi 14 milijonov 909.409 lir za popravila raznih jugoslovanskih avtomobilov, ki so jih izvedle Združene goriške mehaniške delavnice.
Med uvoženim blagom zavzema prvo mesto gradbeni les, ki znaša preko 20 milijonov lir. Uvožena goveja živina pa znaša preko 6 milijonov. Lesa za -kurjavo so uvozili za 9,798.000 lir.
Prvo mesto v izvozu zavzema lekarniški material (9,961.500 lir) in mehaniško orodje (9,870.097 lir).
Svetogorska Mati božja na Kostanjevici
V soboto zvečer so slovesno prenesli podobo M. B. iz Ljubljane na Kostanjevico. Kot je znano, so tr> podobo pred časom cerkvena obla-stva vrnila slovenskim frančiškanskim patrom, ki so jo odnesli v Ljubljano. V soboto se je pa zopet vrnila med svoje primorske o-troke in bo sedaj ostala do pomladi na Kostanjevici, od koder jo bodo nato prenesli na njen pravi dom — na Sv. goro. Ob prihodu na Kostanjevico jo je sprejela velika množica vernikov in lepo okrašena cerkev.
Odgovorni urednik: dr. Jan ko Jež T i t fc o : tiskarn* »ADRIA«, d. d. v Trstu
Pogozdovanje soškega obrežja
V pondeljek 15. januarja se je pričelo delo pogozdovanja v okolici soškega mostu »IX Agosto«. Pri delu bo zaposlenih kakih 60 brezposelnih za dobra dva mesca. Predvidenih je 4 milijone stroškov.
Popis surovin
V smislu zakona št. 1 z dne 3. januarja 1951 morajo razne trgovine in podjetja prijaviti zaloge surovin in blaga, ki so v omenjenem zakonu navedena. Prav tako morajo nekatera podjetja javiti zmogljivost svoje proizvodnje. Vsa podrobna navodila in pojasnila dobijo zainteresirane! pri Pokrajinskem uradu za trgovino in industrijo ali pa na tajništvu Trgovske zbornice.
Uničevanje borovega prelca
Goriški župan je s svojim odlokom dne 8. t. m. odredil, da morajo v teku tega mesca vsi lastniki gozdov kakor tudi posameznih borovih dreves poskrbeti, da uničijo vsa gnezdišča borovega prelca. Kdor v omenjenem roku tega ne stori, zapade kazni in bo plačal vse stroške za to delo.
Svetoletni odpustki
Kot je znano, se v tem letu zado-bijo popolni svetoletni odpustki povsod, razen v Rimu. Predpisan je običajni obisk štirih cerkva in vse tiste molitve kot za svetoletni odpustek v Rimu.
Naborniki
Vsi mladeniči, rojeni leta 1933, se morajo vpisati v seznam nabornikov. Razen državljanov so to dolžni storiti tudi vsi tujci, ki s tem lahko dobe italijansko državljanstvo. Ce tega mladeniči sami ne store, so to dolžni storiti njihovi starši. Prav tako so starši dolžni javiti in z listinami izpričati smrt svojih otrok, ki so bili rojeni leta 1933.
Novi ubežniki
Pretekli teden se je zopet posrečil beg iz Jugoslavije dvema fantoma — Jakobu Rampovič in Petru Tumpas iz Subotice —, ki sta prekoračila državno mejo v bližini goriške bolnice pri Rdeči hiši. Ta dva sta skupno s tremi drugimi sklenila pobegniti iz Jugoslavije, kjer je še vedno nemogoče življenje za mnogo ljudi, ki ne mislijo in ne delajo, ikot zahteva Rankovičeva policija. O ostalih treh ubežnikih ni ne duha ne sluha. Verjetno jih je podrla krogla Titovih graničarjev tik na pragu v svobodni 'svet.
Važno za polovižarje
V smislu člena 1 zakona št. 142 od leta 1946 (»Contributi unifica-ti«) so, kakor vsi ostali delavci, čudi kmetje najemniki polovičarji o-proščeni zavarovalnine, katero pa mora v celoti plačati delodajalec odnosno gospodar — lastnik zem-
lje. Tako je razsodil kasacijs.ki zbor 22. decembra 1950. Pred tem zakonom sta morala plačati vsak polovico, oziroma vsak svoj delež tako delodajalec kot delavec, sedaj mora plačati pa celotno zavarovalnino za delavca gospodar ali delodajalec. Kmetje najemniki polovičarji imajo celo pravico zahtevati povrnitev vseh že plačanih znesikov, ki so jih morda plačali od leta 1945-46 dalje. Ni še znano, če ta odlok velja tudi za naše najemnike polo-vičarje, ki nimajo prave polovičarske pogodbe. -Na to vprašanje bodo lahko odgovorili sindikati.
Izseljenci v Franciji
Delavci, ki so se izselili v Francijo po 19. marcu 1946 in imajo v Italiji družino, lahko pošljejo domov 60 odstotkov svoje čiste plače. Ostali delavci pa lahko pošljejo v Italijo le 30 odst. svojega zaslužka. Ta odredba je stopila v veljavo 1. januarja t. 1. Ugodnosti, katerin so bili deležni kmetijski in TUdni-ški delavci pri menjavi valute, ostane še v veljavi za vse delavce navedenih kategorij, ki so se naselili v Franciji do konca leta 1950.
SLOV. DOBROD. DRUŠTVO v TRSTU
priredi za pustno nedeljo dne
4.	februarja t. I. v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22-11
OTROŠKO MASKERADO
z rajanjem od 15. do 18. ure.
Naprošamo slovenske matere, naj pripeljejo svoje malčke po možnosti v maškeradnih oblekah na to prireditev.
Na razpolago bo bogat buffet.
Natečaj
Zakladno ministrstvo (»Ministero del Tesoro«) je razpisalo natečaj za 114 mest uradnikov skupine B pokrajinskih zakladnih uradov. Prošnje za sprejem k izpitu je treba predložiti do 31. januarja 1951 na sledeči naslov: »Ministero del Tesoro — Direz. Generale del Tesoro« ali pa na krajevno Finančno intendanco.
Prijava premoženja v Eritreji
Ministrski odlok od 27. deceipbra 1950 podaljšuje do 30. aprila 1951 rok za prijavo premičnega ali nepremičnega premoženja italijanskih državljanov, ki se nahaja v bivši italijanski koloniji Eritreji.
Gospodarski medpokrajin-ski shod v Gorici
V soboto so se sestali predstavniki goriške, tržaške in videmske pokrajine na svoj tretji shod. Razpravljali so med drugim o zgraditvi nove avtoceste Trst-Benetke in Vi-dem-Trbiž. Za to delo predvidevajo 50 milijard stroškov. V načrtu je tudi gradnja medpokrajinskega sanatorja Lugosullo, 950 m nad morjem.
DARILA za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu:
Učiteljstvo slovenske osnovne šele pri Sv. Ivanu daruje 3.000 lir v počastitev pok. Ferdinanda Ferluga, očeta didaktičnega ravnatelja pri Sv. Ivanu.
POMENKI O PREHRANI
Kako važna svetovna zadeva je prehrana, nam dokazujejo težke preglavice, Id jih povzroča vsem državam; v premnogih evropskih državah dele hrano še vedno na živilske nakaznice, v drugih državah pa so nabavne cene živilom skoro bajeslovne. V zadnji vojni so desettisoči trpeli in umirali zaradi -akote, in žal še danes moramo priznati, da je na svetu nepregledna armada lačnih. Ne smemo se zadovoljiti s samo ugotovitvijo: vsi bi morali vedeti za vse vzroke pomanjkanja in skupna dolžnost vseh ljudi bi morala biti, da posvetijo vse svoje sile toliko materijalni kot duhovni obnovi sveta.
I.
Koliko važna je prehrana za človeka, ni treba posebej poudarjati, kajti s hrano se hranimo, z drugimi besedami: hrana dovaja telesu snovi, iz katerih telo obnavlja svoje obrabljene dele in proizvaja silo (energijo). Prehrana omogjča in pospešuje rast otroka in dorašča-jočega. V človeškem telesu se celice stalno starajo, obrabljajo in odmirajo. Dolgost celičinega življenja je različna in nekatere človeške celice so celo v stanu podaljšati svoje življenje na račun drugih človeških celic; n. pr. živeča celica. Postopno odmiranje celic v človekovem telesu bi moralo nekega dne prenehati, t. j. onega dne, ko bi odmrla zadnja celica. Toda prehrana dovaja telesu snovi, iz katerih to obnavlja izrabljene in odmrle elemente in celo tudi dele.
Prehrana je zelo važen činitelj higiene: 'z njeno pomočjo nedvomno lahko vplivamo na dolgost človekovega življenja. Sama po sebi se vsiljujejo neka vprašanja, ki so iz higienskega in kulturnega vidika posebno važna:
1) Kaka svojstva mora imeti človekova prehrana, da bo nedvomno zdrava?
2) Kake posledice za zdravje i-majo napake v prehrani?
3) Ali je prehrana našega naroda v protislovju z zakoni higiene?
4) Kje so vzroki nezdrave prehrane; v gospodarskih ali v kulturnih činiteljih?
5) Kako lahko izločimo neugodne okoliščine, ki vplivajo na našo prehrano?
Fiziologi se že od davna ukvarjajo z določitvijo kalorij, ki so člo- ■ veškemu telesu neobhodno potrebne za obstoj. Tako je Riibner določil najmanjšo količino kalorij in tudi najmanjšo količino beljakovin, posebno mesnih, ki so potrebne za življenje. Po današnjih vidikih pa so njegovi podatki nekoliko previsoki. V zadnjem času se je človekova prehrana v marsičem spremenila. Sedaj dajejo n. pr. prednost vegetalnim, t. j. rastlinskim hranilom, posebno, ker vsebujejo mnogo vitaminov. Ni mogoče pa zamolčati, da je izključno vegetarijanski način prehrane škodljiv.
Kadar postavljamo svoje minimalne zahteve po hrani, ne jemljemo v poštev samo količine, ki naj nadomeste v telesu izrabljene snovi, temveč skušamo ustreči tudi čutom in okusu. Vemo, da so budi nekakšne »psihične vitamine«, brez katerih ne morejo ljudje biti polni življenja, delavni in veseli. Radi tega ne smemo podcenjevati raznih »dražil« kot so vino, pivo, čaj, razne dišave itd. Nikdar pa ne smemo zlorabljati teh hranil, kajti zlorabljanje lahko povzroči v prvi vrsti, da trpi nabava prepotrebnih in važnih živil, v drugi vrsti pa njihov strupeni učinek lahko oškoduje zdravje.
Med zadnjo vojno je lahko vsakdo opazoval okvare človeškega zdravja, ki ao nastale zaradi nezadostne prehrane. Omenjamo samo mimogrede in le nekatere posledice nezadostne prehrane. Zaradi izginevanja tolšče in mišičevja ošibe najprej organi, nato se pojavi malokrvnost; pri otrocih opažamo zastoj v telesnem in duševnem razvoju; pri odraslem opažamo propadanje telesnih sil, mišične napetosti, telo se naglo utruja in narašča morbiiiteta. Tudi čutila občutno trpe in niti duševnemu življenju ni prizaneseno:	zveča se razdražlji-
vost toliko posameznika kot kolektiva.	(Se nadaljuje)
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9—12 in od 17—19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 25597
VSE HA OBROKE
Radio-aparate, harmonike, šivalne stroje proti plačilu
ostanek v mesečnih obrokih po
na račun lir 1000.-
Soudeležba na ueliki loteriji HUGBERO lir 2000.-
RUGGERO ROSSONI
Corso Garibaldi S
Radio Trst II
NEDELJA, 21. jan.: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. —
12.00 Od melodije do melodije. —■
13.00 Glasba po željah. — 18.33 Oddaja za najmlajše. — 21.00 Z domače knjižne police. — 22.00 Schubert - Simfonija št. 9.
PONEDELJEK, 22. januarja: 18.53 Glueck: Orfej, uvertura. — 19.09 Iz filmskega sveta. — 21.00 Puccini: Madame Butterfly, opera v dveh dejanjih.
TOREK, 23. jan.: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Howard Hanson: Simfonija št. 4. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Evropski variete. — 21.00 Vzori mladini. —
23.00 Večerne melodije.
SREDA, 24. jan.: 13.45 Baletna glasba. — 18.45 Dvorak:	Slovanski
■plesi. — 19.00 Zdravniški vedež.
20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. — 22.25 Nekaj večernih melodij.
ČETRTEK, 25. jan.: 13.10 Slovenske narodne izvaja pevski duet, na harmoniko spremlja M. Sancin. 18.15 Glasbeno predavanje. —
19.00 Slovenščina za Slovence. -
21.00 Radijski oder - Pavel Schu-crek:	PESEM	S	CESTE,	igra v
(treh dej., nato Lahka glasba.
PETEK, 26. jan.: 13.00 Glasba po. željah. — 19.00 Pogovor z ženo.
20.30 Tržaški kulturni razgledi.
21.00 Mojstri besede - Iz nemške moderne lirike. — 22.00 Čajkovski: Simfonija »Manfred«. — 23.00 Nočne plošče.
SOBOTA, 27. jan.:	13.20	Šramel
ikvintet Veseli godci. — 19.00 Programski periskop. — 20.30 Komentar vojnega položaja na Koreji. — 21.00 Sobotni večer. —
22.00 Vesela glasba za zaključek tedna.
Tržaško krznarstvo
Pellicceria Triestina
Vam nudi veliko izbiro navadnih in dragocenih krznenih plaščev, ovratnikov in kož. Izdeluje plašče po naročilu in popravlja stare solidno in točno
Trst, Piazza S. Giovanni 4-III
£ovci, pozor1
KUNE BELICE - KUNE ZLATICE
za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnevnih cenah
077. Fischer
TRST, VIA P IET A' 24
(Telefon 93,134)
Kole za trte, deske s mren kooe, mačet snope in tri dih l e s o o, trame in par■ kete nudi najugodne/e
Mizarji I kmetovalci | podjetniki •
TEL.
90441
CALEA
TRST
Viale Sonnino, 2 4
NUDI NAJ. BOLJŠE VRSTE KO NA PO NAJUGOtHEJŠIH CENAH
OKUŠAM pni PIACUll!
Trst - ulica XXX Ottobrc 11 - tel. 29-374