......................... ..v......
Takšen Je danes po-
glect na ulico, v .Tel-,	,v
AVJvu, židovskem - me-	'	Nt	'
stu. v Palestini, po
pobojih med ž|dl in	„	*	j	^vflll
Arabci. Po ulicah pa-
truljira vojaštvo in	s
skrbi za red. Kakor	\'*ČM
znano, Je prišlo do	.MM*
teh izgredov, zato, ker .	•	■-''	»Mj
se Arabci uoirajo pre- ' fcgs8|k "
velikemu priseljevanju	v.-frr	.	$§§11
ziuovskega življa. '	IglK:-.--*
Angleški kolonijski ml-
nister Thomas Je mo-
ral odstopiti. Očitali
so mu namreč, da Je
izdal svojim prijate-
IJem neke finančne ^
dolotbe ii novom pro-
računa, Se preden le	«fit
prišel » Javnost, in da	čm8S8X$B&S&B&
so prijatelji to iz-	^B^SsSBsČIHl
rabili v svojo korist.
Minister, dolgoleten ugleden politik delav-tke stranke in Mae-
donaidov prijatelj, Je ogorčeno tajil, da bi bil komurkoli kaj izdal. Ni neverjetno, da Je mož nedolžen, toda na Angleškem, v deželi politične morale, javnost ne prenese, da bi ostala na ministru le senca umazanosti.
Zgoraj
Začasni voditolj francoske zunanje politika Paul-Boncour.
Spodaj
Bruno in Vittorio Mussolini, sinova predsednika italijanske vlade, ki sta se udeležila vojn« v Abesiniji kot letalca, sta se ta dni vrnila iz Vzhodne Afrike. Na sliki ju vidimo tisto na desni, ko gledata na tribuni nogometno tekmo Itallja-Avstrija. Poleg Mussolinija knez Starhemberg.
PoStfnina plačana v gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	Cena	2	©in
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto VIIL	Ljubljana,	28.	maja	1936	Šlev.	21.
■zha|i vsak (etrtek. — Uredništvo In uprava * Ljubljani, Tyrioia eesta štev. 29/1. Poštni predal štev. Mi. Ralun Poštno hranilnic« « Ljubljani it. 16.39J. — Rokopisov M vračamo, nefranklranlh dopisov no sprejemamo.
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vsa leto 80 Oin. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki J*/s dolarja. — Naročnino je treba plačati vnaprej. — Za odgovore |e priložiti znamko.
XVI. LJUBLJANSKI VELESEJEM bomo imeli od M. maja do S. junija. Polog industrijskih In obrtniikih oddel-J..*1 b*!d*	b°d»	P#s«bno	privlačno posebno razstavo: gostinska, gospodinjska, pohištvena, avto-
mobilska in malih živali, Ha volosolm« razstavlja tudi kraljevina Grčija tvojo najvažne|i* Izvozno blago. Polovična voznina na lalainlaali. Založniške Ukazni«« po s Oin Izdajajo ielezniiko postajne blagajno.
OSfarlsemherguinFevu in njuni zaroti
Francoski komentar k nedavnim dogodkom na Dunaju
(S-r) Pariz, konec maja
V »Marianni« beremo:
»Oblaki nad Avstrijo« smo zapisali pred kakimi štirinajstimi dnevi. Medtem se je nevihta že izlila. Res da manj silovito in manj strašno od tornadov, ki sta leta 1934 dvakrat zvihrala čez »mesto ljubezni«.
In vendar so dogodki pripeljali v novo in odločilno fazo avstrijske zgodovine: avstro-fašizem kneza Starhemberga se je podrl kakor stavba iz kvart.
Kdo je Starhemberg?
Potomec križarjev in visoke gospode »svete rimske države nemškega naroda«, arbiter elegance in drobilec nežnih src, prav tako nestalen v svojem političnem prepričanju kakor nezmotljiv pri streljanju ali mečevanju: takšen je knez Starhemberg, in zato je kar rojen za nošo lepe uniforme — ali pa da bo igral avstrijskega aristokrata v katerem Stroheimovem filmu. Nesreča je pa hotela, da si je vtepel v glavo, da se hoče iti politike. Vrhu tega ima zelo slavehlepno mamico. »Moj sin,« je bila sklenila ta visoko-rodna gospa, »moj sin bo postal avstrijski Mussolini.«
Po Dollfuflovi smrti in zmrvitvi socialistov in hitlerjevcev je Starhemberg začel igrati vlogo, ki ga njegove dviševne sposobnosti nikakor niso poklicale zanjo. In to vlogo mu je hotel kancler Schuschnigg nekoliko pristriči; zato ga je pred nekaj tedni pozval, da naj razpusti svojo »privatno vojsko«, t. j. heimwehiovce — miličnike, ki jih je morala država hraniti, plačevati in imeti na stanovanju. Starhemberg je kanclerjevo zahtevo odločno odklonil.
Starhemberg-Feyeva zarota...
Od tistih dob je začel knez Starhemberg kovati zaroto proti državi. V osebi majorja Feya, svojega nekdanjega nasprotnika je bil našel nepričakovanega, zato pa tem bolj dobrodošlega zaveznika.
Fey je moral lani v oktobru stopiti iz vlade; njegova sumljiva vloga pri umoru Dollfufia je pač še vsem v spominu. Po odstopu je postal upravnik neke paroplovne družbe z vprav kraljevskimi dohodki. A tega mu še ni bilo dovolj; glodal ga je demon politike.
Načrt zarotnikov je bil takle: heimweh-rovskl miličniki bi marširali na Dunaj, proglasili tam diktaturo, nato pa obnovili monarhijo; toda Oton Habsburški bi bil cesar samo po imenu, dejansko bi bil pa igračka v rokah kneza Starhemberga in bi moral tako plesati kakor bi mu žvižgal mogočni knez.
V heimwehrovskih vojašnicah je bilo že vse pripravljeno; miličnikom so delili obilne obroke žganja in tirolskega vina; v Linču, Gradcu in Inomostu je vse samo še čakalo danega znamenja za pohod na Dunaj. Starhemberga je manevriral major Fey, le-ta je bil pa — tako vsaj zatrjujejo — zgolj igračka v rokah agentov III. rajha, tistega III. rajha, ki željno čaka nemirov v Avstriji, da bo mogel tja poslati svojo reichs-wehr... »red delat«...
...in njen žalostni konec
Toda iz te moke ni bilo kruha, pohod na Dunaj je izostal. Lahkota, ki je z njo vlada strla Starhemberg-Feyevo zaroto (knez se je vdal In odstopil, ko je videl, da so ga njegovi pristaši na deželi pustili na cedilu), dokazuje, da je bil avstrijski diktatorski poskus zgrajen na pesku. Amblem heim-wehrovcev je petelin. A petelin — tako se danes šalijo na Dunaju (saj je znano, da Dunajčanu humor nikoli ne poide) — je ptič, ki ne zna letati...
Prava zmagovalca: Resch in Mata ja
Kakor razvajen otrok Je šel Starhemberg k duceju v Rim tožit zaradi poloma svojega načrta. Major Fey je dobil »za spremstvo« dva policijska nadzornika. Heimwehr bodo prav v kratkem razorožili in razpustili.
A medtem dogodki še Schuschnigga samega prehitevajo. Pravi inspiratorji »nove« avstrijske politike so voditelji liberalnega krila nekdanje krščansko-socialne stranke. Med njimi zlasti Resch, novi minister za socialno skrb, in bivši kancler Mataja. V dobi parlamentarizma sta bila oba na glasu najodličnejših politikov v bundesratu.
Minister Resch misli iskreno na spravo z delavskim slojem. Svoje čase je dolgo sodeloval s socialisti. Da je obnova Habsburgov utopija, je trdno prepričan.
Mataja slovi bolj kot specialist v zunanji politiki. Italijansko varuštvo nad Avstrijo mu ne gre v račun. Neki časniki so ga zato celo obdolžili, da ga je podkupil »perfidni Albion« (Angleži). Drži toliko, da si želi zbližanja s Francijo in Anglijo zlasti pa Malo antanto. On je tudi tisti, ki je dosegel, da je moral odstopiti zunanji minister Berger-Waldenegg, velik prijatelj Italije.
Raiglad po »vetu
3 simbolni »B
Leon Blum in njegovi nasprotniki. — Volitve v Belgiji. — Kam se obrača Poljska? — Dogodki v Palestini
• Ljubljana, 25. maja
Blum, Belgija, Beck: trije simbolni ,B‘ Prejšnjega tedna. Zraven pride še Palestina, jiiorda, najresnejša točka v sedanjih križih in težavah mednarodne politike.
Blum! Pač najbolj napadana in hkratu najfanatičneje zagovarjana osebnost povolilne Francije. Mož ki mu nasprotniki očitajo milijone in židovsko pokolenje, le osebnega nepoštenja ne, je zasebno niiren in skromen filozof in literat in niti v sanjah ne misli na kakšno svetovno revolucijo ali komunistične prevrate; zasebno, smo rekli. V javnosti je stvar lahko druga; vodja velike stranke, sloneče na ljudskih množicah, utegne podleči diktatu °d spodaj. In to je tisto, česar se nasprotniki levičarske ljudske fronte na Francoskem najbolj boje.
Ali je ta strah utemeljen? Težko je prerokovati; politika je nepreračunljiva. Vse-“&ko bo imela nova Blumova vlada zanesljivo in dobrodejno zavoro v meščanskem krilu kabineta:	v	radikalnih socialistih
Daladierjeve in Herriotove barve. In dokler Se ne pokaže, da je Blum demagog običajnega kalibra poklicnih politikov, terja od njegovih nasprotnikov že gola poštenost, da p!u puste, naj pokaže, kaj zna. Blum ni bil se v nobeni vladi; načelno je odklanjal vstop vanje, ker se ni čutil dovolj močnega. Po sedanjih volitvah je bila njegova prva beseda: »Zmagal sem, vladati hočem, odgovornosti si želim!« To je bila poštena beseda poštenega moža. Dokler ne bomo videli, da mu njegovo vladno politiko narekujejo drugi nagibi, ne pa koristi lastnega naroda in miru v Evropi, ga tudi mi Ne-francozi nimamo pravice vnaprej obsojati; se manj kakor Francozi sami.
V nedeljo 24. maja je Belgija volila. Posebnih sprememb volitve niso prinesle: glavne tri stranke (socialisti, katoličani in liberali) so v glavnem ohranile svoje postojanke. Če so socialisti izgubili 3 mandate (70 : 73), ni čudo: vsakdo, kdor je na vladi, tvega nepriljubljenost med množicami vo-lilcev, pa naj še tako dobro misli in še tako nesebično dela. še mnogo več je izgubila katoliška stranka (63 : 79), a njena izguba je le navidezna: iz njenih vrst je namreč izšla stranka mladih, tako imenovani »reksisti« (21 mandatov, doslej nič), razen tega so pa tudi njihovi drugi zavezniki, flamski nacionalisti, hudo poskočili (16 : 3). Liberali so izgubili samo en mandat (23 : 24). Vznemirljivo je, da se v Belgiji prav tako kakor na španskem in Francoskem širi komunizem; tako so belgijski komunisti poskočili s 3 mandatov kar na 8. Memento za socialiste!
Volitve v Belgiji so dokaz, da v obeh ekstremnih skupinah — levi, socialistično-komunistični, in desni, nacionalistično-katoliški — vre in da se proces razvija v oba ekstrema. Razveseljivo je pa, da prava demokracija v tem procesu ne trpi — vsaj ® d a j še ne.
•
Beck je zadnja leta simbol Poljske: nemške orientacije v zunanji politiki in vojaške diktature v notranji. Nekoliko, le malo, se Je ta politika preorientirala, ko je te dni Postal predsednik poljske vlade general Slavoj-Skladkovskl, »poslednji adut pro-slule polkovniške stranke«.
Razmerje med Koscialkovskim, dosedanjim predsednikom poljske vlade, In »polkovniki« je bilo že od 19. aprila zelo napeto. Predsednik republike je imel na lz-bero dve možnosti: 1. orientirati Poljsko v smer vladavine ljudske fronte (na levo), ali pa 2. poskusiti še poslednjič pregrupirati nekdanji .Pilsudskov blok*.
Prezident se Je odločil za drugo pot. .Polkovniki* so zmagali. Beck ostane še dalje v zunanjem ministrstvu.
Poljska politika zbuja vtis provlzornostl in krpanja starega, obrabljenega programa. Toda preden bi Poljsko zaradi tega obsojali ali pomilovali, se rajši vprašajmo: Katera država se lahko ponaša s čim boljšim (iz-vzemši severni blok in Anglijo)?
o
Dogodki v Palestini se razvijajo v čedalje večjo napetost. Arabci ne odnehajo, Angleži pa tudi nočejo; že iz prestižnih razlogov ne, ko jim je še v preživem spominu blamaža, ki so si jo nakopali s svojo politiko v Abesiniji. Dan za dnem poročajo o nemirih in pobojih, dan za dnem beremo v dnevnikih o mrtvih in ranjenih. Arabci zahtevajo, da začno Angleži drugo politiko Proti Zidom; Angležem gre pa dosedanja Politika v račun.
Tretji, ki ima dobiček od tega prepira, so Italijani. Zdaj imajo najlepšo priložnost ?a pobotanje z Angleži; in kakor pišejo časniki, so sondiranje tal že začeli.
Observer.
Kaj prerokujejo zvezde
ljudem,
ki so se rodili v ozvezdju »Dvojčkov11 in v znamenju »Merkurja11,
L j. v dneh od 21. maja do 21. junija
Med 21. majem in Sl. junijem stoji sobice v ozvezdju Dvojčkov. Vladajoči planet je Merkur. Zvezdnih dvojčkov Kastorja in Poluksa ne vidimo hkratu: kadar eden vzhaja, drugi zahaja.
Astralni učinki te dvojnosti vplivajo tudi na ljudi, rojene v tej sferi. So namreč na dve strani nadarjeni in se v obojem odlikujejo. Zato se jim je težko odločiti za določen poklic. Le redko ostanejo zvesti izbranemu poklicu; kaj radi preskočijo na drugega.
v Ljudje, ki so pod vplivom Dvojčkov in Merkurja, so nagonski in muhasti. Le novost jih zmerom mika. Ko čar novosti mine, jih mine tudi zanimanje za stvar samo.
^ Prav tako veliko kolebanje opažamo tudi pri njihovih srčnih zadevah in prijateljstvih. Le kadar pride resnična velilM ljubezen, vedo, kaj je zvestoba. Ker znajo lepo govoriti in so tudi sicer pre-ktinjeni, so posebno sposobni za učiteljski in odvetniški poklic. Tudi dobri časnikarji in gledališki igralci postanejo ti ljudje.
V znamenju Dvojčkov in Merkurja rojene ljudi vodi bolj razum kakor srce. Ljubezen do bližnjega jim je tuja.
Planet Merkur je simbol naglo-Sti, spretnosti, duhovitosti in iznajdljivosti, znanosti in umetnosti, trgovine in petičnosti. Njegovi žarki podeljujejo v njegovem znamenju rojenim duhovitost, uka žel j-nost, premetenost, nemir, nezaupljivost, opreznost, pa tudi tatinski in lažnivi utegnejo biti. Kajti stari rimski bog Merkur ni bil samo genij trgovine, bit je tudi bog sleparjev, tatov in pustolovcev.
Astralni učinki Merkurja utegnejo baje povzročiti blaznost in božjast, pa tudi izgubo govora. Zapeljati utegnejo k zofismom in krivim sklepom.
Sfera Dvojčkov in Merkurja je področje znanstvenikov vseh odtenkov, pa tudi bančnikov, menjalcev denarja in finančnikov, velikih duhov v dobrem in slabem pomenu, kemikov, diplomatov in prometnih nameščencev, naposled tudi tatov, sleparjev in pustolovcev. Nič hudega ne sluteč človek postane kaj lahko žrtev nepoštenih značajev te sfere, ker znajo 8 svojim prikupnim vedenjem ljudi premamiti in si prislepariti zaupanje svojih bližnjih. Če zaidejo ljudje te sfere v stisko, jim kaj rado prihiti na pomoč kaj nepričakovanega.
V znamenju Dvojčkov in Merkurja spočete kupčije in denarne transakcije so uspešne. Kdor se je rodil v tem času, naj gradi, hodi v hribe, potuje v letalu in naj se posveti umetnosti in znanosti. Zdaj je napočil najugodnejši čas za sklepanje pogodb, za urejanje korespondence in za vlaganje prošenj.
Kdor ima slabo kri, gre lahko zdaj im zdravljenje. Toda oprezni moramo biti zastran mamil in varovati se operacij na rokah in na prstih, če je luna v slabem aspektu do Merkurja.
Nakupa hiš in zemljišč ni priporočati. Ne najemajte v tem času novih iMmeščencev in ne ženite se in ne možite!
Srečna barva je rjava. Srečna številka je 5, srečna kovina je Sivo srebro, srečni dan je sreda. Za ljudi, rojene v znamenju Dvojčkov in Merkurja, so razen tega *rečni dnevi vsak S., H. in 23. v •mesecu. Njihovi srečni dragulji so ahat, krizopraz in berilj. Prijatelje dobe najlaže med ljudmi, rojenimi v znamenju Tehtnice in Vodnjarja.	M.	E.
Zgodnja In pozna poroka
(8-k) Praga, maja Ce bi se Tsi moški poročili g 24. letom, bi itel svet čez 100 let trikrat toliko ljudi, kakor če bi se ženili s 33. letom.
V družini, kjer bi se ženili s 24. letom in bi se v 25. letu očetove starosti rodil prvi otrok, bi v 100 letih doživeli 4 rodove; pri 33Iet-nikih pa samo tri. V sto letih gre torej tako en rod v izgubo.
Denimo, da vsak član družine rodi tri otroke: to da 3 sinove in hčere, 9 vnukov, 27 pravnukov in 81 prapravnukov. Kjer se ženijo s 24. letom, dobe tedaj (teoretično) v 100 letih 3 + 9 + 27 +81-120 potomcev, tri in tridesetletniki pa samo 3 +9+ 27 -39, to je trikrat manj.	(»Pr. Tagblatt«)
Tragedija v milijonarjevi hiši
NI dobro, če so možu samo kupčije v mislih, ljubljeno ženo pa zanemarja; tragični konec Morganovega zakona Je nov dokaz te resnice
(S-i) Newyork, maja
Morgani so med najbogatejšimi družinami na svetu. Ena izmed vej te denarne dinastije ima prostrana petrolejska polja. Njej pa čelu je stal še pred kratkim William F. Morgan, lastnik veleizdatnih petrolejskih vrelcev; zato so ga krstili za »texaškega petrolejskega kralja«.
V mestecu San-Antoniu je imel William F. Morgan skupaj s svojo ženo domovanje, tako razkošno, da je pač vsak tujec, ki je prišel v ta kraj, strmeč obstal pred njim. Ta hiša je bil prastar škotski plemiški gradič, ki ga je dal Morgan kos za kosom, kamen za kamnom prepeljati čez ocean, da bo lepa Aliče, njegova žena, imela sebe vredno stanovanje.
Aliče je bila ena izmed najbolj razvajenih žensk v Združenih državah; v deželi, kjer žene bogatih mož malone po božje časte, to že nekaj pomeni. Njeni konjski hlevi, njene avtomobilske garaže, njene biserne ovratnice so slovele po vsej Ameriki. Nič manj znamenita ni bila tudi sreča njenega zakona ob strani moža, čigar edina napaka je utegnila biti to, da je bil preveč — delaven. Noč in dan je kralj petroleja mislil samo na svoje delo, samo na svoje kupčije, noč in dan so škotski plemiški gradič v San-Antoniu oblegali kupčijski prijatelji, ki so znali mnogo več povedati o rafinerijskih postopkih in o izvozu petroleja v Azijo, kakor o družabnih zadevah in galantnih vprašanjih: in vendar so grajsko gospo baš te stvari že zaradi njene ženskosti mnogo bolj zanimale.
Sleherna tragedija dolarskih milijonark se začne s tem, da se milostljiva gospa dolgočasijo. In da v trenutku, ko prikipi njeno dolgočasje do vrhunca, stopi na prizorišče oni pravi: to spada očividno k večnim zakonom, ki uravnavajo žensko življenje. Kajti ,oni pravi* je vendar tisti, ki zna o pravem trenutku nastopiti.
Najslavnejši športnik ameriške armade
,Oni pravi* je bil captain H. K. Coulter iz bližnje utrdbe Sam-Houston: najboljši igralec pola v vsej ameriški vojski. Medtem ko so mistra Morgana oblegali poslovni ljudje, mešetarji, uslužbenci itd., so navdušene množice vriskale cap-tainu, kadar je na svoji kobili »Duke« prijahal na polsko igrišče, ali kadar je kazal pri tenisu in pri golfu svoje atletske umetnije. Takle mnogostranski športnik je za ameriške pojme pravi polbog — posebno če je zraven še prijetne zunanjosti.
Captain Coulter kajpada ni zmagoval samo pri športnih tekmovanjih. Sicer je bil poročen, in še z dolarsko princeso povrh, s hčerjo slavne bankirske družine Biddle, toda ta zakon mu ni branil, da se ne bi zaljubil v lepo in zdolgočaseno graščakinjo v San-Antoniu.
Mister Morgan se ni dal dolgo vleči za nos. Pristal je na ločitev in je svoji ženi celo pustil osemletnega sinčka Harolda. Razen tega ji je odštel odpravnino 100.000 dolarjev in ji prepustil gradič San-Antonio z vsem živim in mrtvim inventarjem v njem; dejal je, da ne mara nikoli več prestopiti praga hiše, kjer je njegov zakon doživel katastrofo.
■* : ~ ’ ■ ; r
Bodoče domovanje abesinskega tesarja bo « gornji «111 pri Ve»«yu ob Ženevskem Jezeru * Švici. Vilo Jo negui kupil lani za svojo Mer. Vanjo te bo preselil baje Ze prihodnje
dni
Tako velikodušna pa ni bila športnikova žena. Trdno je bila odločena boriti se do konca za najboljšega športnika ameriške vojske, in ta boj je bila s prav ostrim orožjem. Ker ji je mož povedal v obraz, da Aliče ne pusti, je kratko in malo šla k njegovemu predstojniku, poveljniku utrdbe Sam-Hou-ston, generalu Haggoodu, in ga vprašala, kaj neki misli o tem, da hodi neki njegov častnik večer za večerom k neki poročeni ženi na obisk.
General Haggood slovi v vsej ameriški vojski za moža, ki ne pozna šale, nezakonite pa še posebno ne. Dal je poklicati svojega le pre-brhkega stotnika k sebi in mu je dal na izbero: ali pristane na to, da mu pred vso garnizijo prebere levite, ali ga bo pa sodilo častniško sodišče.
Leviti bi bili brez dvoma nedolž-nejši. Nerodno bi jih bilo le brez besed požreti, ker bi s tem nemo priznal, da je res v prepovedanem
Banka Barucli
11, Rue Anber, PARIŠ (9«)
Odprem tja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3664-64, Bruxelles; Holandija: št 1458-66. Ded. Dlenst: Francija St 1117-94, Pariš; Luxem-burg: SL 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše Čekovne nakaznice
razmerju s poročeno ženo. Takšno javno priznanje bi pa damo kompromitiralo, in stotnik se kajpada ni mogel odločiti za to pot, ker je nasprotovalo njegovim pojmom o kavalirščini in časti. Zatorej mu ni kazalo drugega kakor pristati na častno sodišče.
Razsodba častnega sodišča je bila uničujoča. Sodniki so izjavili, da se stotnik ni tako vedel, kakor se spodobi častniku ameriške vojske: zato ni vreden, da bi še dalje nosil uniformo, in mora dati armadi slovo.
Brez besed je vzel captain Coulter moralno smrtno obsodbo na znanje.
Drugi dan je njegova žena pristala na ločitev.
Nekaj tednov nato je bil že sklenjen drugi zakon: Aliče Morganova je postala mistress Coulterjeva. Stanovala sta oba v gradiču San-Antoniu. Njuno življenje se tudi tedaj ni mnogo izpremenilo, ko že ni bilo nikjer več tistih 100.000 dolarjev, ki jih je njej zapisal mister Morgan; to je trajalo le par mesecev. Coulter se je med tem razgledal po novem poklicu, Aliče se je pa trdno nadejala, da ji bo njen prvi mož že iz ljubezni pomagal iz te prve zadrege.
Pa je doživela grenko razočaranje. Kajti Williamu F. Morganu se je bil — tako vsaj domnevajo — zaradi ločitve nekoliko skalil um. Spuščal se je v spekulacije, ki so jih strokovnjaki pozneje pri reviziji njegovih knjig označili kot »popolnoma brezglave«; tako je postal konkurz neizogiben. Tudi če bi ji bil hotel odpustiti, ne bi bil več mogel.
Strel v srce
Med tem so se pa na prastarem škotskem gradiču začeli oglašati nadležni upniki. Najvsiljivejša med njimi je bila stotnikova prva žena: tožila je bila njegovo drugo ženo, češ da ji je »odtujila ljubezen njenega moža« — takšne čudne paragrafe srečate samo v ameriških zakonikih. Sodišče ji je ugodilo in ji priznalo pravico do 100.000 dolarjev odškodnine. S to razsodbo v roki je prišla in pognala gradič San-Antonio na dražbo.
Najlepši stotnik ameriške vojske in najboljši športnik med častniki se je odpeljal v Newyork iskat skromne službice, da bo obvaroval svojo ženo in sebe vsaj najhujše bede. Toda Aliče ni počakala, kako mu bo uspela obupna pot.
Pred nekaj dnevi se je ustrelila. Krogla ji je šla naravnost skozi srce. In v ameriških milijonarskih krogih so se pri tej priložnosti spomnili, da je mistres Morganova dobila pri streljanju v tarčo vselej prvo nagrado...
FKIPOROCUIV TEKAČ
»Ali imaš izpričevala?« je vprašal šef dečka, ki bi bil rad dobil pri njem službo tekača.
»Seveda jih imam! Pro6im, izvolite!«
To rekši je pokazal list s temile vrsticami:
»Ta dečko, Martin Močnik po imenu, je izredno sposoben in zanesljiv. V šoli je bil marljiv in inteligenten. Njegovo odhodno izpričevalo je imenitno. Skratka: primernejšega tekača od mene boste težko dobili!«
Zanimivostizvsega svete
Roman je napisal Roosevelt, predsednik Združenih držav, in ga odstopil
neki filmski družbi, da ga priredi za film. Izkupiček pojde v korist ameriškim bolnišnicam.
150 km v treh urah je ondan pretekel neki slon: z njim je hitel neki Indijec iz Hazaribaga v Raneho P° cepivo za svojega obolelega gospodarja.
Humor kot učni predmet so pred kratkim uvedli na kolumbijski univerzi v Ameriki. O njem bo predaval ameriški humorist James Conan.
Za 5.000 din je kupil ženo neki Indijec. Pozneje se je prepričal, da je njegova žena moškega spola, in je tožil tasta za odškodnino. Tast se je pa na sodišču izgovarjal, da tega sam ni vedel.
Trikrat je rodila isti dan v letu
Nemka Schwertova. 30. decembra leta 1930 je rodila sina, dve leti kasneje je na isti dan rodila hčerko, lani 30. decembra pa spet sina. Tako je 30. december postal v njeni družini pravi družinski praznik.
1.100.000 otrok umre na leto v Združenih državah. Od 1000 novorojenčkov jih je letos v februarju umrlo 599.
Kolumbovo potovanje v Ameriko je
stalo samo 7.500 dolarjev (300.000 din današnje veljave): tako se bere v dokumentih, ki so jih našli v španskem državnem arhivu. Omenjeni znesek je za Kolumbovo ekspedicijo daroval španski žid Ludovik Sandanjel,
Nazaj v preproščino. Kralj avtomobilov, Henry Ford, mož, ki je morda največ pripomogel k motoriziranju sedanjega veka, se je na stara leta — 73 mu jih je že — na nasvet svojih zdravnikov začel ukvarjati s kolesarjenjem.
400.000 din zadel — in umrl. GOletni industrijec Auerbach je pred nekaj dnevi en sam večer priigral v baden-ski igralnici 40.000 šilingov. Mož je imel pa slabo srce; visoki dobiček mu je šel tako do živega, da ga je takoj po vrnitvi iz igralnice zadela kap do smrti.
Sit je brezdelja sin bivšega španskega kralja Alfonza XII. čeprav ima več ko 1 milijon din dohodkov na leto, pojde v službo k neki avtomobilski družbi v Newyorku.
Neločljiva sta bila neki 751etnik iz Eastleigha na Angleškem in njegova žena; te dni sta umrla drug za drugim v dveh dneh. Poročena sta bila več ko 47 let; v tem času nista bila nikoli dalje ko 24 ur vsaksebi. Ko mu je ondan žena umrla, je mož tožil, da ne bo dolgo, ko bosta spet skup; dan nato je tudi on umrl. Pokopali so ju v skupnem grobu.
ZA VSAKOGAR!
Od 30. maja do 8. junija potovanje v Ljubljano na
M LJUBLJANSKI VELESEJEM
Polovična voznina na železnici, parobrodih, avijonih. Železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din T—. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja4* — Modna revija. Pohištvo. Avtomobili. Male živali.
Razstavni prostor zavzema
40.000	m*.
Vlak vozi vjtenmo roč.
Namakl napisala (Berta Kelemen
»Nekam čuden sl...« je tiho ln ljubeznivo dejala Bianka. S pod-lehtjo se je upirala na mehko, dehtečo trato, kjer sta ležala. Sklonjena nad Robertovim obrazom je opazovala njegovo zagorelo polt in se zatopila v njegove uporne črte. Ogledovala si je visoko, divje raz-orano čelo, nemirne, žareče oči — in njegova otroško nežna usta, ki se je na njih zrcalil lahkomiselno lgrav nasmeh — tih dokaz v blaženosti preživete ure...
Robert se je zvonko zasmejal in raztresalo vzkliknil: »že zdavnaj bi moral biti doma. Moja mala Stina me gotovo že nestrpno pričakuje na mostovžu. Bržčas so se ji v nestrpnosti razširile zrenlce ln ji Je legla temna senca okrog oči...«
»Ali Jo zelo ljubiš?« je pridušeno vprašala Bianka.
»Da. V vseh treh letih najinega skupnega življenja se ni med nama prav nič spremenilo. Ko je pri-
šla k meni, je bila ko začarana
princeska, tako mlada, tako tuja... Prišla je s (švedskega in je hotela ostati samo malo časa. Toda jaz je nisem pustil več nazaj — in ona je podrla vse mostove za seboj. Njena slika je postala moj prvi veliki uspeh. Vse moje ženske podobe so od tistih dob popolnejše; pri njej sem se izučil, pri njej sem se naučil globlje pogledati v žensko dušo. Da. Stino zares ljubim — in še zelo!«
»Zakaj si Ji pa potlej nezvest?« je vprašala Bianka.
»Hm —« je začudeno odgovoril. »Zakaj bi ji neki ne bil nezvest, če mi je pa všeč tako? Toda — zdaj pojdiva!«
Skočil je pokonci, mlad in prožen, visok ln vitek — in prijel mlado rjavolaso mladenko okrog pasu. Ona je zamišljeno stopala kraj njega po zeleni trati.
»Tukajle se bova poslovila, Bianka,« je rekel Robert, ko sta se približala obrežju. »Hvala ti za prelestne urice!«
Hišica, ki je v njej stanoval Robert s Stino, Je stala vsa bela v vrtiču kraj jezera. Temni leseni
mostovž Je visel na pročelju ko gnezdo, pod njim se je vzpenjal vijoličasto žareč slak. Vrtna vrata so bila odprta — in Stina ni ležala na mostovžu, kakor je bil Robert pričakoval. Tudi na vrtu je ni bilo.
»Stina!« je zaklical, držeč si dlani pred usta, »Stina!«
Nihče ni odgovoril. Stekel je po lesenih stopnicah v hišo, razgledal se je po vseh sobah, toda Stine ni bilo nikjer... Na pisalni mizi je zdajci zagledal belo pismo in na njem svoje ime: napisala ga je bila Stina s svojo veliko, trmasto pisavo...
+
Stina je napisala:
»Zapustim te, Robert. Vso lepoto, ki sva jo mogla doživeti, sva doživela. S teboj sem bila brez meja srečna — in ponosna, ker sem vedela, da sem bila tebi, zate in za tvoje delo, potrebna, čutila sem, kako si postal po meni naposled miren, sproščen in zadovoljen. Toda nekega dne sem spoznala, da sem zate dognano bitje... tako dognana ko kakršnakoli barva na tvoji paleti. Tvoje misli, tvoja du-
ševna trzanja, tvoja hrepenenja niso bila več... moja. Druge ženske so stopile na tvojo pot... Vse, kar bi nama življenje utegnilo še dati, bi bilo vodeno, banalno, čemu bi čakala tako dolgo? Najina ljubezen je bila srečna, toda ni je ljubezni s srečnim koncem. Zbogom, Robert.«
To mora biti šala, je pomislil Robert. Tole dekle, ki je bila tako mehka, tako dobra in vzdržljiva, ki je živela zmerom samo zanj, ki jo je bil nekoč tako tiransko in tako sebično priklenil nase, ki jo je ljubil bolj ko katerokoli žensko na svetu, ona naj bi ga zapustila? Ne. Samo pošalila se je, prestrašiti ga je hotela... Kaznovati ga Je hotela za ljubimkanje z Bianko, za tole površno igračkanje... Toda kje neki tiči?
čez dolgo se je vrnila Roza, kmetica, ki jima je gospodinjila.
»Gospa, mlada gospa,« je rekla tja v en dan, »je že zdavnaj odšla. Na železniško postajo. In vso njeno prtljago je odnesel neki moški...«
V naglici je Robert pograbil (plašč in klobuk, vzel denar in
KRATKE ZGODBE Z VSEH VETROV Ta zob je bil se popolnoma zdrav!
Sabska kraljica je Imela prav!
(N-o) Berlin, maja Od rodu do rodu so si Etiopci pripovedovali prerokbo, ki jo je po njihovem ustnem izročilu izrekla pravljična kraljica iz Sabe.
Znano je, da velja ta kraljica za utemeljiteljico abesinske cesarske dinastije; iz njene kratkotrajne zdr.užitve s kraljem Salomonom naj bi se bil namreč rodil prvi ce-. sar Etiopije, spočetnik kraljev vseh kraljev.
Nu, in kraljica sabska je baje nekoč dejala:
>Vse dotlej dokler bodo moji potomci vladali v tej deželi, je ne bo zavojeval noben tujec.«
Danes se nekdanji neguševi podaniki z grenkobo zamišljajo v preroške kraljičine besede, saj vidijo, da so se do pičice izpolnile: Haile Selasi namreč ni direkten Potomec stare abesinske dinastije. Leta 1916. si je bil uzurpiral Mene-likov prestol in vrgel v ječo legitimnega prestolonaslednika Jasuja, sina Menelika II.; pri tem mu je Pomagala Voisera Zauditu, Mene-likova nezakonska hči, tista, ki je Pozneje po Hailejevi zaslugi postaja abesinska cesarica.
(»Deutsche Allgern. Ztg.a)
Umrl je pes...
(N-o) Gdansk, maja
Gdanski list »Danziger Vorpo-sten« je priobčil ondan med dnevnimi novicami tole nevsakdanjo
osmrtnico:
V soboto 3. maja 1936 je naš dragi, Pogumni, zvesti in nepozabni
HALODRI V. BERGHOF Padel pri velepožrtvovalnem izvrševanju svoje dolžnosti. Poginil je za nevarno rano, ki si jo je bil nakopal v ogorčenem boju z neko lisico. Zdaj počiva za zmerom v svojem tolikanj dragem mu lovišču...
Vsi, ki so te poznali, ljubi Halodri, so te ljubili ln se bodo ganjeno spominjali tvoje smrti.
To oznanilo bodi namesto osmrtnice. — Užaloščena gospodarja Halo-drija, Adolf in Helena, v. Z.
paketirala jih je v ovitek z natisnjeno glavo »Volkischer Be-obachter«, tako da obmejnim organom še na um ni prišlo, da bi pošiljko odprli in pregledali. In premeteni tihotapec je srečno dobil v Švico vseh svojih 100.000 mark.	(»Everybody’s«)
Genialna sleparija
(N-o) London, maja Nekemu Nemcu se je pred kratkim vzlic strogemu nadzorstvu in izvozni prepovedi posrečilo spraviti čez mejo 100.0000 mark: naj-lepše pri tem tihotapstvu je pa to, da mu je nevede pomagal največji hitlerjevski list »Volkischer Be-obachter«. Zadeva se je takole odigrala:
Mož je poslal v »Volkischer Be-obachter« mali oglas, da sprejme po zelo ugodnih pogojih trgovskega potnika, ki bi potoval za njegovo tvrdko po Švici. Ponudbe na upravo lista.
Nato je poslal sebi samemu sto pisem kot odgovore na svoj oglas: v vsakem teh pisem je skril med ovitkom in svilnatim papirjem bankovec za tisoč mark.
Mož se je potlej odpeljal v Švico in je pisal upravi »Volkischer Beobachterja«, naj pošlje na njegov švicarski naslov vsa pisma, ki bi prišla na njegov mali oglas. In tako se je tudi zgodilo: uprava mu je poslala vseh sto pisem; za-
Newyork, ameriški Babilon
(N-o) Newyork, maja.
Newyork ima danes 7,600.000 prebivalcev, med njimi se jih je bilo
2.300.000 rodilo v tujini.
Skoraj vsak četrti Newyorčan je Žid: nič manj ko 1,765.000 jih je v Newyorku, več ko katoličanov (1,734.000).
Židje imajo 1000 sinagog, katoličani 430 cerkva.
V Newyorku je 32.480 brivcev,
55.000 kavarniških in gostilniških natakarjev, 20.000 liftboyev, 106.000 šoferjev, 42.000 krojačev, 22.000 bolničark in 10.000 borznih meše-tarjev.
Manhattansld okraj — osrčje Newyorka — šteje danes komaj
1.654.000 duš: še leta 1910 je tam prebivalo 2,330.000 ljudi. Kdor le more, se seli na periferijo, čeprav izgubi eno uro na dan samo z vožnjo s podzemeljsko železnico.
Leta 1899 je bilo v Newyoritu
19.000 tovarn. 20 let pozneje je to število poskočilo že na 32.000 — da je leta 1935 spet padlo na 18.990. Zasebnih uradnikov je v Newyorku 300.000, delavcev pa 375.000.
V Newyorku živi 16.000 gledaliških igralcev, 21.000 godbenikov,
159.000 prodajalcev in 9.000 pisateljev.	(»Atlantic«)
Visoka šola za vljudnost.-
(š-k) San Diego, maja
V San-Diegu v Kaliforniji so te dni odprli šolo za učenje vljudnosti; Američani so jo ponosno krstili za univerzo!
Nova univerza je izdala reklamne prospekte; v njih obljublja, da se bo v njeni šoli vsakdo lahko v treh mesecih korenito naučil lepega vedenja in občevanja z ljudmi vseh narodov in dežel, kajti šege in običaji, pravi prospekt, so pri različnih narodih različni; naj bo človek še tako dobro vzgojen, bo dostikrat ustrelil kozla, kadar bo šel na tuje.
...in boj zoper pretirano vljudnost
(š-k) Washington, maja
V Združenih državah je navada, da se moški odkrije, kadar se pelje v dvigalu v ženski družbi.
Ta vljudnost pa ni pogodu članom washingtonskega kongresa (tako se imenujeta obe zbornici skupaj, senat in reprezentančni dom); pravijo, da je pretirana. Zato so ji napovedali boj in so se združili v posebno zvezo; njeni člani so se obvezali, da bodo ostali v dvigalih pokriti, pa naj bo še toliko dam v njihovi družbi.
Proces radi dežja
X C-e Varšava, maja Poljsko mestece Ruvne je te dni doživelo nenavadno pravdo. Okoliški kmetje so lani, ko jim je grozila dolgo' trajna suša, sklenili pogodbo z nekim čarodejem. Mož je namreč trdil, da zna umetno pričarati dež. (Svoje skrivnosti ni kakopak nikomur zaupal.)
V pismeni pogodbi so kmetje čudodelniku obljubili 1000 zlotov (okoli 8000 din), če jim prav hitro pričara dež.
Res je kmalu začelo deže vatj. Tedaj so si pa kmetje premislili in niso hoteli plačati. Kar čez noč so se spametovali in ugotovili, da sta dež in suša le posledica pri-rodnega zakona, da jim je ta dež poslalo nebo in da to ni zasluga čarovnij.
Čudodelni »strokovnjak« je kmete tožil in je zahteval dogovorjenih 1000 zlotov. Sodišče se je pa postavilo na stališče, da dežuje samo takrat, kadar Bog hoče: zato je tožbo zavrnilo.
Avtomatska oblačilnica
X č-e Pariz, maja Neka velika modna trgovina si je spet izmislila zanimivo novost. Po pariških ulicah in trgih bo namreč postavila avtomate in iz njih bodo dame lahko jemale nove obleke in klobuke. Izdelki bodo najnovejši modeli pariške mode. Skozi prozorno steklo na avtomatu bo dama lahko videla, kakšno obleko ali klobuk lahko dobi v avtomatu.
Krona in korenina — zdravi in nepoškodovani — pofrjujeta to, vendar se je zob kljub temu začel majati ter je nekega dne izpadel. Na zobu se je skrito tvoril zobni kamen, zajedel se je globoko med zob in zobno meso in tako je izgubila korenina svojo trdno podlago. Sargov Kalodont je edina zobna krema v naši državi, katera vsebuje sulforicinoleat, patentirano sredstvo proti zobnemu kamnu. Z uporabo Sargovega Kalodonta se odpravi zobni kamen terse prepreči njegova ponovna tvoritev.
Pozor! Poskusite enkrat novo ust« no vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi,, raikužujp in ugodno osvežuje«
SARGOV
PROTI ZOBNEMU KAMNU
KALODONT
DOMA
v
C
I IZDELEK
Sto tisoč dinarjev, pa mogoče še mnogo več, so izgubili ljudje, kateri še niso umeli ceniti veliko pri-hrano vsled Palma gumijastih pod-petnikov in Palma-Okma gumijastih podplatov.
Migrena
Migrena je glavobol, ki se pojavlja posebno pri ženah in to navadno na eni strani glave. Prehaja pa iz ene polovice glave na drugo. Ta bolezen se pojavlja že pri mladih deklicah, pri ženah vsake dobe, a prav posebno v prehodnih letih. Pravega vzroka zdravniki še niso mogli določiti. Migrena se pojavlja vsled najrazličnejših vzrokov: vsled razburjenja, jeze, prepira. V teh slučajih je verjetno vzrok nervoza. Pojavlja pa se tudi pri prebavnih motnjah, ter je tukaj torej vzrok želodec ali črevo. Nadalje se pojavlja migrena za časa menstruacije, njen vzrok je tedaj slabost. Razen tega se pojavlja migrena tudi pri jako polnokrvnih ženah vsled navala krvi v glavo.
Ker so vzroki migrene torej jako številni, treba je poskrbeti za po-mirjenje živcev, lahko prebavo, mirno menstruacijo. V vseh teh slučajih se priporoča zdravljenje s Planinka čajem, žene, ki bolujejo na migreni, naj popijejo takoj pri nastopu bolečin skodelico Planinka čaja, a potem še skozi en teden dnevno po 1 skodelico.
Da se eventualni povratek migrene prepreči, priporoča se dvakrat letno, na pomlad in v jeseni, opraviti zdravljenje s Planinka čajem tako, da se skoz 6—8 tednov pije vsak večer 1 skodelico Planinka čaja.
Gospa, 25 let stara, je trpela leta in leta na migreni, ki se je redno pojavljala. Vsa sredstva, ki jih je
uporabljala, so odpovedala. Poskus s Planinka čajem je prinesel že po nekoliko urah znatno popuščanje bolečin. Po osemtedenskem zdravljenju postal je glavobol, ki se je po prvem mesecu še pojavljal, mnogo blažji, a po nadaljnjem štiritedenskem zdravljenju je migrena, ki se je drugače redno pojavljala, popolnoma izostala. Za preprečenje se kura s Planinka čajem nekolikokrat letno ponovi.
Reg. S. br. 529/36.
Izdiranje zob z rokami
(E-n) Pešta, maja
Nekaj dni sem se razkazujeta po Budimpešti dva italijanska zobarja: njuna umetnost je v tem, da izdirata zobe kar z golimi rokami in — kar je važnejše! — brez bolečin.
Zobarja sicer nimata dovoljenja za izvajanje prakse, pač pa so jima dovolili, da smeta svojo umetnost občinstvu »razkazovati«.
Njun »trik« je videti kaj preprost in nedolžen. Dovolj je, da trdo pritisneš z eno roko bolnika na senec, tako da mu začasno omrtviš zobni živec in vzameš ustom občutek bolečine — z drugo roko pa izdereš boleči zob.
Botri in botrice I
NOVA TRGOVINA VAM NUDI:
Ure..........3©*—	»In
Rodne ure . . .	9H'— Din
14 kar. ročne . 2SO*— Din
KIFFMANN OTMAR
LJUBLJANA - MESTNI TRG 8
stekel na postajo. Ali ste kje videli nežno mlado damo, z nenavadno velikimi, sinjimi očmi? je vpraševal. Kam je odpotovala? Hm, mnogo mladih dam je danes že potovalo, so mu odgovarjali Sama je bila? Malo po švedsko je zavijala?...
»Da, da,« je menil postajni načelnik, »bržčas je bila tista, ki je bila videti nekam zmedena, vendar odločna... Pri moji veri, začudila se je, ko sem jo vprašal do kod naj ji dam listek... ,Oh, nekam ha jug!‘ je naposled odgovorila, toda zdajci sl je premislila in rekla: ,Ne, ne! Do Solnograda najprej...* In odpeljala se je, že pred tremi urami...«
Deset je že odbila, ko se je pripeljal Robert v Solnograd. Bog sam sl ga vedi, kaj je Stina storila? Ali je mar odpotovala dalje? In kam? Proti jugu? Ali naposled »azaj v domovino? Ne, ne, najbrž Je ostala kar v Solnogradu...
Taval je po razsvetljenih ulicah. Avtomobili so se podili drug za drugim, v kavarnah je bilo vse
živo in svetlo. V temi nad mestom Je kraljeval grad, tam zadaj Meniški vrh, kupola stolnice... Zakaj ne more v tem pestrem vrvežu najti svoje Stine?...
Stopal je po mostu čez reko. Svetle zvezde so plesale po temnih valovih svoj nočni ples... Robert je gledal v brhke valove — in njegove misli so odplavale z njimi. Za hrbtom je šel nekdo mimo njega, čudno, po malem, zadržano, toda Robert ni ničesar opazil. Sele ko je odtrgal oči od temnih valov, je videl vitko žensko, skoraj ko temno senco samo...
Stina! — se mu je zdajci zazdelo. Stekel je za njo — toda ona je zavila za vogal — velika družba nočnih krokarjev mu je zastavila pot... in v temni stranski ulici je Stino izgubil izpred oči.
Morda je bil samo privid, plod njegove prerazgrete domišljije. Tekal je iz ulice v ulico, iskal je Stino v razkošnih kavarnah, zavil "Je v staro mesto. Večkrat je obstal, večkrat se mu je zazdelo, da jo vidi tam daleč pred seboj, samo samcato... Da, prav takšne postave je, prav tako lahno zibajoče stopa
...Ko jo je pa dohitel, je pogledal v tuj, hladen obraz...
V vse hotele je telefoniraL Ne! Dama ne prenočuje pri nas — so mu od vsepovsod odgovorili. Izmučen na telesu in duši je legel in zaspal.
V Solnogradu Je ne bo našel, to
je pribito. Dalje, dalje! Proti Jugu! Koj zjutraj se je odpeljal — v Trst. Stina je bila že izza otroških
let zaljubljena v pristaniška mesta. Utrujen in živčen Je sedel Robert v vlaku. Mimo njega je drvela pokrajina, toda vsa lepota narave je bila zanj mrtva.
Zamislil se je... Pred tremi leti je prišla lepega dne Stina, boječa in malce nerodna. Njene velike sinje oči so gledale plaho in v njih je na dnu žarel plamen pričakovanja. Pod pazduho je držala risarsko mapo. Pokazala mu je svoja dela, tehnično nedovršena, toda samosvoja, fantastična.
Naslednji dan je bila že njegova učenka, kmalu nato njegov model... Ni mogel več odtrgati oči od nje. Vse je kipelo v njem, zmerom jo je hotel imeti poleg sebe — in Stina je ostala. In šele takrat, ko
je ostala, se je umiril. Ljubila ga je, nebogljena je bila zdaj prav tako, ko prvi dan, ko je prišla...
Po hodniku vagona so se prerivali ljudje, ženske... Toda vseh žensk na svetu mu ni bilo mar. *
Prav tisto minuto je šla Stina po hodniku ln zavila v Jedilni voz. Premišljala je: Kaj naj prav za prav počnem v Trstu? Ali naj mar
spet blodim po cestah ko včeraj po Solnogradu? Sicer bi si v pristanišču resda lahko ogledala vrvenje, lahko bi naslikala zanimivo skico — toda... Saj sem pretrudna, sl je dejala.
Na prihodnji postaji je izstopila; v nekem majhnem kraškem gnezdu, ki mu še nikoli ni slišala imena.
Robert se Je sklanjal skozi okno
— ln žalostne misli so se mu podile po glavi. Tako sam je ostal, tako zapuščen. Zdajci je opazil naslanjajočo se ob postajni steber mlado žensko, plavih las in velikih oči... Pomislil je:
»Morda sloni zdaj tudi Stina tako v kakšnem zapuščenem gnezdu
— in je žalostna...«
Kurloznottl
s
nevsakdanjosti
Razni načini pisanja
Stari Grki so pisali eno vrsto z desne na levo, prihodnjo pa z leve na desno, in tako dalje. Pozneje so pisali samo z leve na desno; to so od njih prevzeli tudi Rimljani, od njih pa drugi evropski narodi
Kitajci in Japonci pišejo od zgoraj navzdol, in sicer Kitajci z desne na levo, Japonci pa z leve na desno.
Stari Mehikanci so pisali od spodaj navzgor.
Z desne na levo se piše še danes v hebrejščini, kaldejščini, sirščini, tur-ščini, arabščini, perzijščini in tartar-ščini.	(IIZ)
Mišja zalega
En sam mišji par ima na leto najmanj 300 potomcev, vštevši vnuke in pravnuke. Na Angleškem napravijo miši 15 milijonov funtov škode (okoli 4 milijarde din).	nZ
1 miligram čutiš !
Na najbolj občutljivih delih kože, na primer na nekaterih točkah na rokah, lahko človek »zaznava« celd težo 1 mg (tisočinke grama). nZ
Koliko imamo krvi?
Normalen človek ima krvi približno Vi» svoje celotne teže. Tako ima na primer zdrava, 64 kg težka oseba v obtoku malo manj ko 4 kile krvi žZ
Dehteča roža — izjema?
Vrtnic je okoli 7000 vrst, a med njimi jih je samo 30 dehtečih vrst, med le-temi imajo pa samo tri vrste toliko rožnega olja, da ga je vredno predelati v parfum.
1:14,000.000 Da izkopljejo 1 kg demantov, morajo delavci na demantnih poljih v Kimberleyu v Južni Afriki obdelati 14 milijonov kg tako imenovane »višnjeve prsti«, jo zdrobiti, oprati in preiskati
Počasna elektrik«
Električna iskra plane s hitrostjo
300.000 km v sekundi; tako uče knjige. To velja na prostem. V telefonskem kablu ima pa elektrika hitrost »samo« 70.000 km na sekundo, da, utegne se zgoditi, da pade celo na
16.000 km!
Fotografska plošča vidi dalje kakor oko
Novi orjaški kalifornijski daljnogled — dodelan bo šele 1. 1940 — bo tehtal 500 ton in bo stal 2—3 milijone dolarjev (100 milijonov din). V obsegu bo meril 6 m, objektiv sam pa 5 m.
Ta objektiv brusijo v posebni delavnici; visok bo 7 m. Preden bo zbrušen, bodo pretekla štiri leta.
S tem instrumentom ne bodo zvez-doslovci direktno opazovali neba, nego bodo z njim v prvi vrsti fotografirali. Fotografska plošča, ki bo več ur osvetljena skozi ta orjaški objektiv, bo pokazala tudi takšne zvezde in nebesne meglice, ki jih človeško oko stoo nikoli ne bi zaznalo. Pogled skozi objektiv bo nesel 2.200,000.000,000.000,	000.000
kilometrov daleč.
.J
h GROZE
10
6. nadaljevanje.
Nekaj minut je vladala globoka ti-iina. Zdajci se je pa razlegel krik groze in strahu. Raztrgal je strahotno tišino kakor blisk oblake.
v Na pomoli, na pomoč!« se je zaslišal prodirljiv krik iz kabine nasproti Dornerjevi. Sjiozual je Gianinin gla6.
Zavpila je še nekaj drugega, toda •urovi grobot Sale in razbojnikov je vdušil njeno obupuo vpitje.
4.	Satova smotka
Dorner je za trenutek zagledal v duhu podobo Gianine in njenega brata. Ti lopovi niti otrokom ne prizanašajo!
Zaman si je Dorner prizadeval, da bi raztrgal vrvco, ki je bil z njo prevezan; še bolj se mu je rezala v meso. Le to je dosegel, da se je s premetavanjem zavalil do roba postelje.
Pogledal je proti vratom, ki se je izza njih čul grohot morilcev. Slišal je njihove korake. Oddaljevali so se.
Ali eo vzeli Gianino g seboj?
Srce se mu je skrčilo od sočutja z ubogim dekletom, če je pomislil, kaj jo čaka v njihovih rokah. A koj nato je začul njen jok. Prihajal je iz njene kabine. Torej so jo le taiu pustili?...
Dorner je še zmerom strmel v vrata. Potem je pa odtrgal oči in pogledal po tleh. Zdajci je zagledal Šalov ogorek. Se 6e je kadilo iz njega.
»To na9 utegne rešiti!« ga je izpre-Jetela misel. Silovito se je zagnal, da je prišel čisto na rob postelje in telebnil po tleh.
Smotka je ležala le še kakšen meter vstran. Dorner je videl kako njene poslednje iskre ugašajo. Se kakšno minuto, pa bo popolnoma ugasnila. A potem ne bo več upanja v rešitev...
Dorner se je splazil k smotki, vijoč svoje telo kakor kača. Zdaj je bil ogorek že čisto tik njegove glave, toda z usti ga ni mogel prijeli, ker mu je v njih tičal robec.
Le kako naj ga izpljune?
Tz Gianinine kabine se je slišalo pridušeno jokanje — tožeče, kakor jokajo majhni otroci, če jih pustiš v veliki in mračni sobi; in to grenko
Cifrav it oicolc?
Preti liiio iZr«e Nurodove je mamica prišla, otroka z listkom belim je položila tja.
Ta list pa je sporočal, tla oče znan pač ni, le eno je gotovo: tla v >Z\ ezitt tej sedi.
1'retlsetlnik »Zvere« prid skoz i rala in uzre otroka na stopnicah, lsobere list in gre.
Pse člane hitro skliče in seja se prične.
Tri dni so zbororali, četrti h koncu gre;
ko peli dan zasije mul mirno Ženevo, se vrata razprostrejo in člani ven privrd.
Obrazi so jim bledi, tresd se jim noge, u vsem se mir razliva ves blede ustnice.
Predsednik pa slovesno bel list v rokah drži, otroku ga na prsa previdno položi.
Kaj listič oznanuje?
Pet točk na njem visi, da Narodov pač Uveze otrok nikakor ni;
3 Ker, prvič člani Zveze prav vsi so pismeni, analfabet otrok je, zatorej naš on ni.
Ker, drugič vsi v Zvezi, vsi gletlamo krivd, otrok pravilno gletla, dokaz, da naš ne bo.
Ker, tretjič v Zvezi naši berača najti ni, a dele to je revno, dokaz, da naše ni.
Četrtič; kar spočnemo je kilavo, bolno; otrok pa zdrav je. krepek, tlokuz, slu naš ne bo.
In petič; kar rodimo Uveli zmožno ni, to dete krepko diha, slvkaz, da naše ni.s
Ivan Rob
Iz dnevnika nekegi
kriminalnega komisarja
ihtenje je podelilo Dornerju nadčloveško moč.
S silovitim naporom je zahrkal, da izpljune robec iz ust. Njegove oči so kakor uklete strmele v smotko, ki se je iz nje komaj vidno še kadilo.
Ah, ko bi v ogorku ostala le še ena iskra — ena sama!
Robec je zletel iz Dornerjevih ust. Pograbil je z ustnicami smotko in jo pri priči spet izpljunil: bila je še mokra od Salove sline... Ne! Ne! Rajši umre, kakor da bi požiral slino tega morilca!
Jok v Gianiuini kabini je postajal glasnejši. Zdaj sta jokala oba, ona in njen brat, in obupno klicala na pomoč.
Spet je stopila pred Dornerjeve duhovne oči podoba mladega dekleta, bleda in prekrasna, kakor izrezljana iz slonovine.
Rešiti jo mora! Zaradi nje mora premagati stud!...
Ge le smotka še tli —
Pograbil jo je spet z zobmi in potegnil.
Še je žarela iskra v njej, morda poslednja. Ge se mu ne posreči to iskro podnetiti, je neizogibno obsojen na smrt.
Brž torej! Brž! Še poslednji napor! Od le iskre je odvisno ne samo življenje Gianine in njenega brata temveč tudi mnogo drugih — kapitana, častnikov in mornarjev in treh tajnih policistov.
*
; Pozor; Pozor! Na ladji .Santa Mar-glieriti' je skrit peklenski stroj!«
Kapitan je poslušal svarilo in je vedel, da so minute ladje in njene posadke štete.
Ničesar ni mogel storiti, da bi rešil poginu zapisano ladjo. Preveč trdo je bil privezan na stol. Samo aparnt je mogel gledati pred seboj, tisti aparat, ki je bil tolikanj ponosen nanj — in poslušati glas iz etra, ki mu je napovedoval pogin...
*
Dornerju se je vendar že posrečilo podnetiti ogorek; zdaj si je z vsemi močmi prizadeval, da prežge vrvco, ki je bil z njo zvezan.
Sala je rekel, da bo ladja zletela v zrak čez osem in dvajset minul. Koliko minut je bilo neki minilo, odkar je odšel iz kabiue? Sleherna sekunda tega obupnega življenjskega boja se je zdela dolga ko ura...
Ali se mu bo posrečilo prežgali vrvco, preden bo napočila ona strašna minuta, ko bo minutni kazalec prišel na dvanajst?
Razbojniki so bili ladjo bržčas že zapustili. Dorner jih je slišal, ko so tekali po palubi in spuščali rešilne čolne na morje. Zdaj je vladala na ladji globoka tišina — tista tišina, ki ne obeta nič dobrega.
Tudi ni bilo več slišali pljuskanja valov ob ladijski bok. Parnik je stal. Preden so razbojniki odšli, so bili očitno ustavili stroje ali so jih pa pokvarili...
V tej grobni tišini nisi slišal drugega kakor tiho in enakomerno tiktakanje. Gudui glasovi! Dorner je spočetka mislil, da jih sliši samo v svojih ušesih, kakor da bi prihajali od pospešenega krvnega obtoka. Zdaj ko je prisluhnil, je pa prav razločno slišal:
»Tik-tak... tik-tak... tik tak...«
Ural
Ne da bi bil spustil smotko iz ust, je obrnil glavo in uzrl pod posteljo oni dolgi in ozki kovčeg. ki ga je bil Sala takrat prestrašeno skril pod svojo imsteljo.
Peklenski stroj je bil zdaj v njegovi kabini — niti dva metra ne oddaljen od njega.
Dorner je pogledal tja in je čutil, kako ga grabi za vrat smrtni strah. Njega, ki je še zmerom dotlej tako neustrašno gledal smrti v oči!
še nekaj minut, morda samo še sekund — pa se bo ladja z vsem, kar je na njej, izpremenila v drobne koščke in se pogreznila na dno morja...
Še nekaj minut...
»Tik-tak... tik-tak... tik-tak«, je opominjala ura in krajšala čas, minuto za minuto...
Ge ne bo prežgal vrvi — oh. kako počasi tli! — bo kmalu vsega konec!
Dorner se je kar vsesal v smotko, napenjal je pljuča, da bi vnel ogenj v njej...
Hitreje! Hitreje! Že prihodnja sekunda utegne prinesti smrt...
Zdaj je smrt že pri njem, komaj dva metra od njega... Zdaj sedi še v kov-čegu. A kdo ve, morda že čez eno minuto bo planila iz njega na dan, strahotna in neusmiljena...
Ladja je plula smrti nasproti. Vdano jo je čakala, zibaje 6e na valovih.
Jekleni grob, ki je v njem ležalo pokopanih petnajst živih ljudi...
Le eden med njimi — Dorner — je še gojil upanje v rešitev. To upanje je bilo tem večje, čim bolj se je zaiskril ogenj ogorka, ki je z njim pre-žiual motvoz.
Vse njegovo življenje je tiste sekunde in minute hitelo mimo njega —
vrvco; pri tem se je spekel v ustnice...
Še... še... zdaj že odnehava... zdaj...
Dorner je napel vse moči. Takrat mu je pregorela vrvca nemočno padla na prsi. S tresočimi se prsti jo je začel odmotavati...
Hitreje! Hitreje!...
Že so bile njegove roke in noge proste!...
Skočil je na noge in potegni! kovčeg izpod postelje.
Ura je tiktakala dalje — neizprosno je krajšala minute bližajoče se smrti.
Dorner je planil k vratom.
Zaklenjena...
Pograbil je lesenega zajca in ga treščil v vrata. Potem se je še 9am za letel vanje.
Toda sekunde so hitele. Strašne sekunde... morda poslednje...
S treskom je odletela ena deska iz vrat. Zdaj ne sme izgubiti nobenega trenutka več. Dorner so je splazil skozi vrzel in pri tem bi mu bil skoraj padel kovčeg iz rok...
Zdaj je bil na hodniku.
Dorner je tekel, kar so mu noge dale, toda čutil je, kako se mu tresejo kolena. Zdaj zdaj bo omahnil. Omotica ga je obhajala. Pred očmi se mu je delala tema. Le s težavo je našel pot do stopnic...
Hitreje! Hitreje!
Težko je sopel po stopnicah, s takšnim naporom, kakor da bi plezal na strmo goro...
»Tik-tak... tik-tak...« ga je podila ura kakor z bičem naprej.
Zdaj je na palubi.
CIKORIJA
»1. mij* potat« M lat, odkar aa Ja bila prad Skagerakom največja pemoraka bilka v • vetrni agodavini. Hala tlika kaie tadanji posnetek neke nemčke Udje, ko Ja Ja angleška
granata aadala ped mostič
tiste strahotne minute, ko se je obupno boril s smrtjo. Spomnil se je, kako so mu pripovedovali, da doživljajo utapljajoči se ljudje tisto minuto pred smrtjo najjasnejše trenutke svojega življenja. Takrat ni verjel, verjel je pa zdaj, ko je sam stal na meji, ki deli življenje od smrti: zdaj je vedel, da je to resnica. Pred njim eo blisnile podobe kakor v filmu: vojna, strelski jarki, sovražni najtedi, preliv, kjer bi bil 9koraj utonil, ko je strmoglavil iz letala... Kakor blisk se je vžgal v njem spomin na ono strahotno noč, ki jo je prestal v .Albergu Paradisu1...
»Morda se še srečava, toda na drugem svetu,« je rekel Sala, ko je odhajal. Ta prerokba se bo izpolnila, če se Dornerju ne posreči takoj raztrgati že tleče vrvi...
>V osem in dvajsetih minutah.« je bil rekel Sala. Osem in dvajset minut. A njemu se je zdelo, kakor da je od takrat minila že cela večnost.
Dorner je izpljunil ogorek in je renčeč ko zver začel glodati tlečo
Do ograje je le ie par korakov. Ali bo zmogel?
Sile so ga zapuščale. Pohajale so mu kakor voda iz počenega vrča...
Hitreje! Hitreje!
Opotekaje se kakor pijanec je prišel do ograje, vzdignil kovčeg in zaječal, kakor da bi bil zavihtel neznosno breme.
5.	Rešeni!
Dornerjevi prsti eo se oklenili ročaja in izpustili, in z glasnim pljuskom je kovčeg priletel v morje. Prihodnji mah ga je objel steber vode, ki je planil iz morja; tako huda je bila eksplozija, da -je ladja vztrepetala kakor na smrt ranjena žival...
Dorner se je krčevito držal,ograje in željno vdihaval sveži zrak; to ga je počasi zdramilo in mu vrnilo moči.
Mesec je svetlo sijal. Dorner je gledal v daljo in zdelo se mu je, kakor da bi se v srebrni progi, ki jo je mesec risal na vodi, odražala Črna črta...
S LAVI J A
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA
(OSIGURAVAJUCA)
BANKA, D. D. V LJUBLJANI
TELEFON ST. 21-76 IN 22-7 6
VSE VRSTE ZAVAROVANJ
PODRUŽNICE: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD
HIŠE V LJUBLJANI, SARAJEVU, ______________________ OSIJEKU	IN	NOVEM	SADU
Na J pravi domafi izdelek!
Rešilni čoln, ki so z njim razbojniki pobegnili?
Kazalo je teko...
Dorner je z dlanmi napravil zvočnik pred usti in je zakričal, kar so mu pljuča dala:
»Do svidenja, signore Sala! Videla se bova še. Toda na tem svetu!... «
*
Dorner je rešil kapitana njegovih vezi. In kapitan je takoj sedel k aparatu in skozi eter je letel vesel odgovor:
».Santa Margherita* je rešena!... Peklenski stroj smo našli. ,Santa Mar-gherita* nadaljuje svojo polt...«
Kapitan je s sijočim obrazom iskal Dornerja, toda tega že ni bilo več v kabini: bil je zdaj pri Gianini in ji prerezaval vezi.
Ko so bile njene roke proste, je objela Dornerja okoli vratu in ga poljubila, smejoč se in jokajoč hkralu od sreče.
V vsej svoji detektivski karijeri ni bil Dorner še nikoli doživel tolikšnega vračila. Zdelo so mu je večje in lepše od vseh dotedanjih...
Dalje prihodnjič.
Balada
rokavici
Madžarski napisal Friderik Karinthy
Sedel sem z lepo gospo Lolito ob donavskem nabrežju in ji razlagal Schillerjevo balado o rokavici;
V nekem cirkusu se je bila zbrala velikanska množica gledalcev; tudi kralj s svojim spremstvom in mnogo dam iz visokega plemstva je prišlo v družbi svojih vitezov... Na vrsti je bila ravno najrazburljivejša točka; prizor, ki je oledenil kri v žilah; v areno, izpremenjeno v kletko, so izpustili sestradanega leva in dva sestradana tigra. Ni si moči misliti, kaj se bo zdaj zgodilo, če se te tri zverine zakade druga v drugo.
Vse je pridržalo dih: tako tiho je bilo, da bi slišal iglo, če bi padla na tla.
Takrat je pa iznenada priletela od nekod rokavica in padla v areno, in sicer kakor nalašč ravno v sredo med zverine. In neka lepa dama je koketno dejala:
»Vitez Alvarez, ali kako vam je že ime: če je res, da me tako zelo ljubite, stopite vendar po mojo rokavico!«
Gledalcem je kri zastala pri teh besedah. Vitez je trenutek pomislil, potlej je pa vstal in stopil brez besed dol med zveri. In glej: zverine je njegova drznost tako osu-pila, da so pozabile gobce odpreti. Vitez je mirno pobral rokavico in jo odnesel gor na galerijo. Lepa donna mu je bila odhitela naproti; čakala ga je z zapeljivim smehljajem in z razširjenimi rokami — toda vitez ji je vrgel rokavico pred noge in je tekel:
»Po tej nagradi, cenjena dama, ne hrepenim!«
To rekši se je obrnil in je damo za zmerom zapustil.
Gospa Lolita me je nemo poslušala. :	,	■	.	.	.
»Nu,« sem vprašal zmagoslavno, »ali zdaj razumete balado?«
Skomignila je z rameni:
»Seveda jo razumem!«
»Nu?«
»Oni vitez je imel popolnoma prav! Kako lahko bi bile zverine rokavico... raztrgale, če se ne bi bil on tako podvizal. Kako naj bi se torej spuščal v razmerje z žensko, ki se ne pomišlja tvegati par novih rokavic za kavalirja!« (I-i)
Lepota, zdravie, dom
Rubrika za mladi In manj mladi ženski svet
Pa bo izbira na miri
Meščanska kuhinja
Jedilni list za skromnejše razmere
Ponedeljek: Goveje srce v kisli omaki, popražen zdrob, palačinke.
.Torek: Paradižnikova juha, nadevana krompirjeva kaša*, solata.
Sreda: Telečji zrezki, riž, sirovi cmoki.
Četrtek: Goveja juha s popraženimi žemljami, govedina s cmoki, koprova omaka.
Petek: Kruhovi cmoki s solato, žličniki iz vzhajanega testa z malinovcem.
Sobota: Lečna omaka s hrenovkami, ®olata, češpljeva pogača.
Nedelja: Kotleti s kumno, pražen krompir, piškoti z rumovo omako*.
Jedilni list za premožnejše
Ponedeljek:	Kumnova	prežganka,
ocvrta jagnjetina s krompirjem in zeleno solato, orehovi rogljiči.
Torek: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, govedina s pečenim novim krompirjem, sardelna omaka, rižev narastek z ribezovo polivko.
Sreda: Goveja riževa juha z bohinjskim sirom, pofeze z možganovim nadevom, špinača krompirjeva kaša, va-nilijevl valjanci.
Oetrtek: Zdrobova juha, pečena prekajena svinjina z žemljevimi cmoki in kumberlandsko omako*, makovi rezanci.
Petek: Mlečna juha s krompirjem, Pariške palačinke* z grahovo kašo, sirova pogača.
Sobota: špinačna juha, telečja obara * rižem in šparglji, miške z malinovcem.
Nedelja: Goveja juha z drobtinični-ttii cmoki, nadevane piške z dušenim rižem, kompot, kremove rezine.
RECEPTI ZA JEDI označene v jedilnih listih z *
Nadevana krompirjeva kaša
*/» kg krompirja skuhamo, olupimo in Pretlačimo, ga solimo in primešamo 10 dkg presnega masla, malo muškatnega oreščka in 3 dkg nastrganega bohinjskega sira. Takoj ko se kaša ohladi, dodamo nekaj žlic mleka, 5 rumenjakov, naposled pa še sneg iz 4 beljakov. Potem denemo polovico testa v dobro omaščeno ponev, potresemo povrh sesekljano prekajeno meso, pokrijemo z drugo polovico testa, potresemo z nastrganim bohinjskim sirom Sn pečemo jed v pečnici, dokler lepo - ne zarumeni.
Piškoti z rumovo omako
V 2 pločevinasti pekači položimo čist bel papir. Potem pripravimo iz 4 beljakov, 10 dkg sladkorja v prahu, iz Miega iz 4 beljakov in 10 dkg moke pi-škotno testo, ki ga brizgamo v poljubnih oblikah na papir. Piškote potresemo s sladkorjem in jih pečemo v zmerno vroči pečnici tako dolgo, dokler se ne ločijo od papirja, če hočemo, da *>e nam piškoti zares posrečijo, moramo imeti prav trd sneg — in še tega moramo pripraviti iz zanesljivo svežih beljakov.
Potlej zlepimo po 2 piškota z mezgo in jih naložimo v skledo v obliki grmade. K piškotom serviramo rumovo omako; pripravimo jo takole: '/s1 mleka, 2 rumenjaka, 3 dkg moke, 6 dkg sladkorja in košček vanilije skuhamo neprestano mešaje v primerni kozici. Ko je omaka dovolj gosta, ji prilijemo malo ruma ali pa domače slivovke.
Pariške palačinke
V* kg moke, 2 jajci, sol in dobrega 'Iti mleka zžvrkljamo v redko testo in spečemo prav tenke palačinke. Potem zciušimo ali korenje, kolerabo, zelen grah, fižol, špinačo, cvetačo, ali kakršnokoli zelenjavo pač imamo, temu pa piidenemo svetlo prežganje iz 6 dkg presnega masla, 6 dkg moke, malo soli In prav malo muškatnega oreščka. Na Vsako palačinko namažemo za kakšne
'Is žlice te zmesi, zapognemo palačinko s 4 strani in pomažemo robove z beljakom, da ne more nadev Izteči. Vse štiri konce palačinke pa spnemo s špilo. Potem pomokamo palačinke, jih povaljamo v stepenem jajcu in drobtinicah, naposled jih pa scvremo v vroči masti. Preden serviramo, odstranimo iz palačink špile.
Knmberlandska omaka
5 žlic ribezovega želeja, 2 žlici mezge iz šipkovih jagod, kozarec rdečega vina, sok 1 pomaranče, ‘/j dkg gorčične moke in na drobne rezine zrezane in do mehkega kuhane olupke 1 pomaranče dobro zmešamo. (Ko pomarančo lupimo, moramo odrezati samo rumeno lupino, zakaj bela notranja lupina bi jed zagrenila.)
Kumberlandska omaka je na ta preprost način pripravljena, le pred serviranjem jo moramo pokusiti, ali ni presladka. Presladko omako okisamo z limonovim sokom.
Nasveti za gospodinje
Za/gane madeže
spravimo iz perila, če ovlažimo zažgana mesta s 3%nim vodikovim pre-kisom. Seveda, prav rjavo vžganih madežev tudi s to raztopino ne moremo več očistiti. Očiščeno tkanino moramo koj dobro splahniti s čisto vodo.
Preprosto nočno lučko
si lahko vsakdo sam napravi. V navadno, malo debelejšo svečo zataknemo na spodnjem koncu kratek in debel žebelj. Potem svečo prižgemo, in jo po malem spustimo v kozarec, napolnjen z vodo. Zaradi majhne specifične teže se sveča ne potopi, temveč plava — zaradi obtežitve z žebljem kakopak — lepo pokonci v vodi.
Zunanja plast stearina (loja za sveče) se zaradi neposrednega dotika z vodo ne ^opi, zatorej porabi plamenček za gorenje samo notranji stearin. Do plamena voda ne more. Medtem ko stenj počasi dogoreva, polzi plamenček neprestano niže in se svetlika skozi tenki obod stearina kakor skozi valj iz mlečnega stekla.
Taka lučka je uporabna zlasti v bolniških sobah, v šotorih in gorskih kočah.
Slastne drobne kolačke
servirajo v pariških restoranih k čaju. Način pripravljanja je resda pariška skrivnost, tako velika pa vendar ni, da je ne bi smeli zaupati našim bralkam :
Recept: V« kg fine moke, 1 žlico pecilnega praška, 2 jajci, 1 žlico stopljenega presnega masla, ‘/s 1 mleka in nekoliko soli temeljito zmešamo. Potem zajemamo testo z žlico in vlivamo primerne kupčke na dobro omaščeno razbeljeno pekačo. Slastne kolačke pečemo na obeh plateh, dokler lepo ne porjave. Serviramo jih nama-
zane s presnim maslom, želejem ali z mezgo.
Krtače za čiščenje oblek
operemo v zmerno vroči milnici, ki smo vanjo kanili nekaj kapljic salmi-jaka. Oprane krtače pomočimo potem v latvico presnega mleka in jih posušimo na hladnem, ščetine postanejo spet gladke, trde in ostre, kakor pač morajo biti pri dobri krtači.
Vlažne roke
so velika in neprijetna nadloga. Zlasti zdaj, ko prihaja poletje, postaja ta nadloga nekaterim prava muka. Sodobna kozmetika pozna uspešno sredstvo:
Roke sl umijemo v mlačni vodi, ki smo ji pridali nekoliko boraksa ali pa nekoliko kapljic ocetnokisle gline. Po umivanju si jih nataremo z mešanico iz 100 gr kolinske vode in 2 gr tanina.
Tesnih rokavic nikar ne nosite, ker pospešujejo potenje.
Mleko se ne sesiri,
če se ravnamo po temle pravilu: Na 1 liter mleka denemo 1 žlico sladkorja, potlej pa mleko počasi prevremo. To navodilo je važno zlasti za vroče poletne dni, ker se tako skuhano mleko ohrani več dni užitno.
Madeže od črnila,
zlasti stare, odstranimo iz perila in drugega blaga tako, da položimo zamazan kos blaga v. presno, mleko in ga pustimo v njem tako dolgo, da se mleko sesiri. Ko potem platno ali blago operemo, ni nikjer več sledu za madežem.
Pečeno, še toplo torto
lahko narežemo, ne da bi se drobila, če nam služi za rezanje močno pogret nož. Pogrejemo ga lahko na štedilniku, ali ga pa pomočimo v vrelo vodo.
rasla mesta, jo pustimo na koži kakš-_	.
nih 5—10 minut, potem pa osušeno 1 ovarna . Banlmo”*1 zmes zdrgnemo s kože in umijemo sUN koiinsko vodo.	g p
Penečo se vodo za lase	in gam
sl pripravimo takole: 80 gr tinkture Zaradi guillaya (drogerija!) pomešamo z 10 gr fvjligna kolinske vode in igr amonovega kar-“UJ1"UC bonata. S to raztopino si večkrat na-barve taremo lasišče in lase.	|«jr
Mastne kože, ogrcev in drncih nečistosti
se znebimo, če si vtaremo v kožo takole mešanico: 8 gr cinkovega oksida umešamo z 8 gr loja, potem pa oboje . presejemo. To mešanico enakomerno * pregnetemo s 6 gr glicerina, naposled izreČB pa dodamo 70 gr rožne vode. Pred uporabo moramo čistilo dobro pretresti.
Rast las pospešimo,
če si lasišče večkrat nataremo s takole raztopino: v 75 g alkohola raztopimo 2 g rezorcina, 2 g ricinovega olja in 4 kapljice bergamotnega olja. Naposled piidenemo še 25 g destilirane vode.
Po britja
si kožo nataremo ali pa z razpršilcem nabrizgamo s takole raztopino: 2 g bergamotnega olja, 2 g citronovega olja in 1 g špiknardnega olja raztopimo v 300 g 96*,.nega alkohola. Naposled
okusa
KAKAO hranivo
okrvn
..samo
hsirovin.
’ temne dobro po*
zaradi JVofc
dodamo 30 g čiste ocetne kisline in 100 g rožnega olja. Po uporabi se koža lepo napne in prav nič ne peče.
Vonj po jelkah
je v spalnicah, zlasti pa v otroških sobah zelo prijeten in zdrav. Sami si lahko pripravimo potrebno raztopino in jo razpršimo v sobi z razpršilcem. Recept: V 100 g alkohola vlijemo 20 g destilirane vode, 4 g jelovega olja, 5 kapljic nerolijevega olja, 5 kapljic špiknardnega olja in 5 kapljic bergamotnega olja.
Anekdote
če
Mleko ne prekipi,
namažemo rob kozice ali lonca
presnim maslom ali z nedišečim oljem.
Kozmetika
Kafrno vodo
za nego mastne kože poleti si pripravimo iz Igr kafre, ki jo raztopimo v 2 ali 3 gr etra in ji naposled pride-nemo še 50 gr destilirane vode. To mešanico stresamo dobre pol ure, potlej jo pa filtriramo. Mastno kožo na obrazu si večkrat na dan otaremo z žmok-Ijičem vate, ki smo ga namočili v ka-frni vodi.
Neprijetnih dlak
se znebimo, če si poraslo kožo negujemo takole: 30 g svežega barijevega sulfida zmešamo s 30 g riževega škroba in
40 g kremenove pene. V potrebno koli-j _________________ a
čino tega praška kanemo pred upora- ■ rad igral z avstrijskimi nadvojvodinja-bo nekaj vode in mešamo z leseno pa- ■ mi. Nekoč se mu je pa pripetila majh-ličico tako dolgo, da nastane gosta na nesreča: spodrsnil je na gladkem mešanica. To kašo si nataremo na po- parketu in telebnil po tleh. Starejši
PESNIKOV HONORAR IN GNOJ
Slavni italijanski skladatelj in pisec mnogih oper Giuseppe Verdi je nekoč povabil svojega prijatelja, pesnika in dramatika Ghislanzonija na svoje posestvo blizu Milana. Ghislanzoni je namreč pisal besedila za Verdijeve opere, med drugimi tudi za znamenito »Aido«.
Ko je Verdi s ponosom razkazoval prijatelju svoje posestvo, je Ghislanzoni zagledal tik hiše velik kup gnoja; začudeno je vprašal skladatelja:
»Kako moreš gledati ta smrdljivi gnoj tako blizu svojega domovanja?«
»Ti pač nimaš pojma o poljedelstvu, prijatelj,« se je zasmejal Verdi. »Ali veš, da dobim za ta smrdljivi gnoj 5.000 lir?«
»Tega ti pa že ne verjamem. Ta gnoj naj bi bil torej za 2000 lir več vreden od moje ,Aide‘?«
Verdija je ta pripomba spravila v nemajhno zadrego, zato je napeljal pogovor drugam.
Ko se je Ghislanzoni vrnil v Milan, je dobil od Verdija dva tisoč lir in pismo z obljubo, da mu bo v kratkem poslal veliko tantiemo za tekst, ki mu ga je bil napisal k njegovi operi. X
MOZARTOVA PRVA SNUBITEV
Osemletni Mozart je dostikrat obiskal s svojim očetom dunajski cesarski dvor in je kmalu postal ljubljenec cesarja Franca I., moža Marije Terezije.
Poznejši skladatelj se je v tem času
Komisav Smith zaslišuje
Napisal H. Rleben cčlkago)
»Torej priznate vlom? Hvala. Odvedite ga.«
Policijski komisar Finley si je otrl znoj s čela in pomignil svojemu tovarišu Smithu. Potlej je velel: »Prihodnji, prosim!«
Bled mlad mož plahih oci je vstopil.
»Policijska poizvedovanja so dognala,« je začel kriminalni komisar Smith zaslišbo, »da ste bili pretekli torek v mestnem kopališču. To bi bil torej vaš alibi. Mir! Odgovarjajte samo, kadar vas kdo vpraša! Policijskim dognanjem nimate oporekati, razumeli?... Iz ko-
V Poljskem pristanišču Ciiinji so te (lni slavno&tno krstili ototnsko motorno ladjo »Bato-»*«. Ladja Ima 14.000 ton in J« namenjena prometu 'Cdinja—KJdbcntiarn Newyork
peli ste prišli ob enajstih pet in dvajset? Kaj? Nič več ne veste? V,se kako pa drži, da ste bili šele ob trinajstih dvajset doma. Kaj ste počeli ves ta čas?«
»Kaj sem —« je zajecljal mladi mož in se obupno ozrl okoli sebe.
»šli ste k svoji sestrični, čeprav ste z njo sprti — ne?«
»Da,« je rekel mladi mož, »to bi —«. Ni dogovoril. V njegovih očeh se je zrcalila neizmerna osuplost.
»No, vidite,« je povzel komisar. »Priznanje je še zmerom najboljša pot. Morda ste se hoteli pobotati s sestrično, ne?. Toda sestrična ni marala o tem niti slišati, ker vam noče izplačati dediščino vaše tete. Opsovala vas je, strašno vas je opsovala, kaj ne? In potem ste, razburjeni kakor ste bili — poten* ste pograbili sekiro in —«
Mladi mož je postal bled ko zid.
Smith si je zadovoljno pogladil brado.
»In potem,« je tiše nadaljeval, »potem ste zamahnili. Mir! Ne ugovarjajte!... Nekaj vas je gnalo, neka notranja sila...«
»Ne, ne!« je zakričal mladi mož in omahnil na stol.
»Ne?« se je začudil Smith. »Torej ste jo premišljeno umorili?«
Mladi mož je zajecljal nekaj nerazumljivega.
»Torej vendarle,« je vzkliknil kriminalni kpmisar z mirnim glasom. »Tak ste umor s premislekom izvršili! Kazen za to je električni stol.«
Mladi mož je obupno iskal besed, a jih ni mogel izdaviti. Potem mu je glava omahnila na prsi.
»Priznal.« je zamrmral Finley in si otrl znoj s čela. Smith je pritisnil svoj pečat na zapisnik in si prižgal novo smotko.
»Odvedite ga!« je velel Finley. »Prihodnji, prosim!«
Prihodnji je vstopil.
»Zakaj pa tega ne odvedete?« je vprašal Smith policista in pokazal na bledega mladega moža, ki je še zmerom sedel na stolu.
»Tega?« se je zarežal redar in pobral rumeno usnjato krpo, ki je ležala na tleh poleg mladega moža. »To je vendar naš sriažilec oken! Hotel vas je vprašati, kdaj sme priti vaša okna umivat.«
(gl)
nadvojvodinji sta se mu smejali, naj-mlajša mu je pa prihitela na pomoč in ga je pobrala s tal. Takrat ji je Mozart kar na lepem dejal:
»Z vami se bom poročil, ker ste dobra deklica!«
Nadvojvodinja je to povedala materi. Cesarica Marija Terezija je poklicala mladega Mozarta k sebi in ga je vprašala, zakaj se je tako zgodaj odločil za zakon.
»Iz hvaležnosti, veličanstvo,« je resno odvrnil mali virtuoz. »Najmlajša vojvodinja je bila dobra in prijazna z menoj, ko sta se njeni sestri smejali moji nesreči!«
Marijo Terezijo je presenetil ta neustrašni odgovor. Nato mu je prijazno dopovedala, da bo treba z ženitvijo še malo počakati, dokler oba ne odra-seta.  ----
— — Mala nadvojvodinja, ki se je hotel Mozart z njo poročiti, je bila poznejša francoska kraljica Marija Antoinetta — tista, ki so jo v francoski revoluciji giljotinirali.	X
MENICA
Aleksandra Dumasa je nekdo vprašal, kaj je menica. Slavni romanopisec je potegnil iz žepa menično golico in dejal:
»Vidiš, prijatelj, tole stane 30 centimov. če se podpišem nanjo, izgubi pa vso vrednost.«
DVOBOJ S KLOBASAMI
Slavni francoski učenjak Pasteur (1822—1895) se je nekoč hudo sprl s politikom Paulom Cassagnacom (1842 do 1904). Po Cassagnacovih nazorih je mogla tako žalitev samo kri oprati. Poslal je torej Pasteurju svoja sekundanta, da mu napovesta v njegovem imenu dvoboj.
Učenjak je ravno v svojem laboratoriju proučeval neke bacile. Ko ju je zagledal, je mirno dejal:
»Jaz sem izzvan, zato imam pravico do izbere orožja. Glejta, prijatelja, za kaj se bom odločil!«
To rekši jima je pokazal dve klobasi iste velikosti in iste barve.
»Ena teh klobas je nadevana z nevarnimi bacili kolere, druga je pa iz zdravega mesa. Naj pride gospod Cas-sagnac in naj si izbere klobaso po svoji volji. Tisto, ki mi bo ostala, bom pojedel jaz.«
Kajpada je gospod Cassagnac odnehal od dvoboja.	X
PEKLENSKE MUKE
Nevarno bolnega Talleyranda, duhovitega a brezvestnega francoskega državnika (1754—1838) je kralj Ludo-vik Filip obiskal in ga je vprašal, kako mu gre.
. »Ah, veličanstvo!« je zastokal bolnik, »peklenske muke trpim!«
»2e zdaj?« je zlobno menil kralj. X
očara s svojim elastičnim kora kom in sigurnim nastopom.žuesti pomočniki pri tem so mu
PALMA
guam-podpetnikT
JUGOSt. izdelek.
Vobe»epriv*#kemcevljbr$kem
m
9. nadaljevanje
ICofifeso Klavci
Roman
»Kaj bi ta dva človeka rada pri nas?« je vprašala graščakinja.
Ker ji ni nihče odgovoril, so je oglasil notar:
»Spoštovana gospa, mislim, da prihajata gospod Moulinet in njegova hči kot novo došleca k sosedom na obisk; takšen je pač običaj. Prišla sta najprej na Beau-lieu, in prav je tako, saj spada vaša družina k najstarejšim in najuglednejšim v teh krajih. Razen tega je gospod Moulinet dejal, da njegova hči že več let pozna grajsko gospodično: dovolj razlogov tedaj za obisk.«
»Upam, draga teta,« je oholo vzkliknila baronica, »upam, da ne boste kar meni nic tebi nič vzeli Mo u line to ve vsiljivosti na znanje. Kaj so vam ti ljudje prav za prav mar? On je eden Izmed najzadnjih plebejcev, njegova hči je pa nevarna oseba, kakor je nevarnejše še nisem srečala v življenju. In zdaj vam pride ta j ara gospoda in si domišlja, da si bo kupila družabne zveze, kakor si je s svojimi milijoni kupila grad. Pokažite jima, kdo smo, draga teta, in ne dajte, da se nam bodo vsiljevali taki ljudje.«
»Mislim, draga moja,« je hladno pripomnil baron, »da bo tvoja teta že sama vedela, kaj naj stori, in da ji ni treba dajati nasvetov.«
Grofici je bila zadeva očitno hudo neprijetna. V zadregi se je obrnila k svoji hčeri. Klara je ves čas molčala, kakor da bi ji teh stvari ne bilo prav nič mar.
»Kaj pa ti rečeš?« jo je vprašala mati.
»Kaj rečem?« je počasi odgovorila deklica. »Da je težko meni nič tebi nič zapreti vrata pred gospodom Moulinetom in njegovo hčerjo. Potrebna nam bi bila vsaj pretveza, a kakšna? Ali naj se mar zatajim? Ko sta nas pa že videla! Ce bi jima sporočili, da ne sprejemamo, bi se reklo odgovoriti na njuno korektnost z nevljudnostjo. Ali bi bilo to vredno našega stanu? Jaz mislim, da ne. Danes moramo pač ta obisk prenesti in gledati, da se kaj takega nikoli več ne pripeti. Ali niste tudi vi, mati, teh misli?«
»Da, otrok moj, prav imaš in tako bom tudi storila. Sporoči, Oktavi}, da naj vstopita.«
Minuto nato sta gospod ln gospodična Moulinetova stopila v veliko grajsko sprejemnico.
V sleherni ženski je nekoliko Igralskega daru. Vzlic veliki zadregi, vzlic razburjenemu utripanju srca je Atenaida premagala neprijetni občutek, ki jo je bil obšel prvi mah — premagala z drznim manevrom.
S sladkim nasmeškom na ustnicah in z veselo sijočimi očmi je stopila z Tazširjeniml rokami h kontesi Klari in jo objela kakor drago in ljubljeno prijateljico. In brez rdečice na licih je vzkliknila:
»O, draga, lepa moja Klara, kako vesela sem, da te spet vidim!«
Klaro sta ta nepričakovana prisrčnost in zaupljivost tako zmedli, da ni našla besede v odgovor. Atenaida je brž izrabila to prednost; stopila je h grofici Beaulleujski in jo pozdravila z brezhibno korektnostjo:
»Ne morete sl misliti, spoštovana gospa, kako drago mi je, da se
Po francoskem izvirnika
georgesa Ciine!«
priredil A. R.
smem približati kontesi Beaulleuj-skL Odkar jo poznam, in tega je že dolgo,« smehljaje se je obrnila h Klari, »mi je bila zmerom vroča želja, da bi ji mogla biti enaka; mislim, da bi mi bilo težko poiskati si popolnejši vzor.«
»Da bi mi mogla biti enaka?« se je začudila Klara. »Skromna si.«
»Najbrže prvič v življenju,« je zamrmrala baronica med zobmi in pristopila bliže.
Ko je zagledala baronico Prč-fontovo, se je zdelo, kakor da veselje gospodične Moulinetove ne pozna več mej&. Toda vzlic temu se baronice ni upala objeti in poljubiti. Te drobne roke so jo bile nekoč le prevečkrat podrle na tla, da bi se drznila danes spuščati v tako drzno početje. Ta neugnana in razbrzdana Zofija bi se je pač ne pomišljala vpričo vseh opsovati, in to bi se reklo, razdreti s težavo zgrajeno poslopje njenih vratolomnih načrtov in z enim samim zamahom raztrgati vse niti umetno spletene intrige.
Oprezna Atenaida se je torej zadovoljila s tem, da je baronici čvrsto stisnila roko.
Kolike sreče, da je dobila na sradu še baronico: to je pomenilo zadeti dve muhi na en mah! Ker je Zofija ni bila povabila na poroko, se je delala, kakor da ničesar ne ve o njej; s tem je baronico prisilila, da ji je predstavila svojega moža. Atenaida je porabila to priložnost, da je gospodu Prefontu kar se da ljubeznivo čestitala k tolikanj ljubki življenjski tovarišici.
Sploh se je Atenaida nepričakovano hitro vživela v zanjo vele-kočljivo okolje; s svojo drznostjo je ohromila svoji nasprotnici, da nista prišli do besed, kaj šele do napada, še oče je strmel, videč, kako prisebna zna biti njegova hči. Pač nobenega ni bilo v sprejemnici, ki je ne bi bil na tihem občudoval zaradi njene razumnosti in spretnosti. Baronica in Klara sta si morali priznati, da je mnogo nevarnejša sovražnica, kakor sta dotlej slutili. Neznatno in nekazno dekle, kakršna je bila takrat v samostanski šoli, se je v teh dveh letih res kar presenetljivo razvila. Postala je tudi hudo zala; bolj majhne ko srednje postave je nekoliko nagibala k okroglosti, a to jo je delalo le še mikavnejšo. Prav dobro so se ji podali tudi ko smola črni lasje, zaradi kontrasta s sinjimi očmi. če sl si Jo nekoliko pobliže ogledal, sl sicer opazil, da imaš pred seboj potomko plebejskega rodu, toda na prvi pogled je pač na vsakogar napravila ugoden vtis.
Njen oče kar ni našel besed, tako se je zaveroval vanjo. Sam pri sebi si je dejal, da je njegova hči res nekaj boljšega od njega ln kakor nalašč poklicana za to, da bo žena grofovskemu potomcu. Temu neizmernemu občudovanju se je pridružila še globoka ganjenost; spomnil se je svoje pokojne žene in si dejal, kako ponosna bi bila danes na svojo Atenaido. Ta spomin mu je izvabil solzo iz oči, da je moral seči v žep po svoj veliki robec in se na glas usekniti. Uničujoč pogled njegove hčere ga je pa brž streznil, da se je zavedel, kje je.
Priklonil se je pred graščakinjo, meneč, da bi bilo prav, če kaj spregovori, in je dejal:
»Gospodična Beaulieujeva in ma-dame« — to rekši je pokazal z roko na baronico — »sta bili sošolki moje hčere v Sacre-Coeuru. Zmerom sem bil ponosen na to in danes sem Se bolj kakor kdajkoli poprej, da sem poslal svojo hčer prav v ta zavod, saj je eden izmed najuglednejših v Parizu. Dekleta dobe tam blestečo vzgojo in si utr6 pot v boljšo družbo.«;
Grofica se je nasmehnila in premerila gospoda Moulineta od nog do glave.
»Vidim,« Je rekla z rahlo porog-Ijivostjo. Milijonar je sicer ni čutil, zato je pa napravila tem porazne j ši vtis na Atenaido.
»Kar se mene tiče,« je nadaljeval gospod Moulinet, »sem zelo ganjen, milostljiva gospa, nad veliko naklonjenostjo, ki mi jo izkazujete, ko mi dovolite, da se vam smem pokloniti. Dolžan sem vam to prvič kot novodošlec v teh krajih, kjer sem kupil neko posestvo...«
Grofica in notar sta se spogledala.
»Plemiško posestvo,« Je povzel Moulinet; za trenutek ga je bilo zmedlo to očitno spogledanje med graščakinjo in notarjem. »Grad Varenne je to, nekdaj last Estrel-lov. Meni ni bilo sicer mnogo do tega, zato se je pa moja hči toliko bolj za to zavzemala; dopovedala mi je, da je za moža, ki razpolaga s tolikšnim bogastvom kakor jaz, takole gosposko posestvo potrebno. Naj vam pri tej priložnosti priznam, spoštovana gospa: kar se političnega prepričanja tiče, sem liberalec, glede občevanja z ljudmi se pa držim samo aristokracije.«
Pri teh besedah je Moulinet z dobrohotnim smehljajem preletel zbrano družbo, kakor da bi se jim hotel prikupiti. Neizmerna osuplost se je zrcalila na obrazih vseh prisotnih, osuplost nad tolikšno puhlostjo starega Moulineta; Atenaido je to spoznanje kar podrlo, da je obupno omahnila v naslanjač.
Grofica je pri tej priložnosti pokazala fini takt odlične dame in zastrto impertinenco ohole aristo-kratke.
Po eni strani ni marala, da bi Moulinet videl, kako malo ga ceni, po drugi strani se pa ni mogla odpovedati zlobnosti, ki jo je ščemela na jeziku. Igrala je tedaj za tiste, ki so jo razumeli, slastno komedijo.
»Verjemite mi, dragi gospod,« se je obrnila k Moulinetu, »da sem zelo ganjena, ko vidim kakšna čustva vas navdajajo. Izrazili ste jih s prav tolikšno skromnostjo kakor neprisiljenostjo; reči moram, da so vredna moža položaja, kakršnega ste si priborili s svojo razumnostjo.«
Moulineta je ta odgovor očaral; ker ni videl v njem nikake hudobnosti, si je dejal, da mora biti grajska gospa zelo dobrodušna dama; zato se ji je sklenil še bolj prikupiti. V duhu je že videl, kako se razvija intimnost med njim in to plemiško družino; mislil je, da ni več nobenih zaprek za prijetno sožitje z njimi.
»Kaj hočete, takšen sem pač!« Je
Kini prinašajo
SOKOLSKI DOM SISKA
telefon 33-87 predvaja 29. t. m. ob 20. uri in 30. t. m. ob 11. uri dopoldne matinejo »VSE ZA DENAR«
V glavni vlogi Stanlio in Olio. Od 30. maja do 1. junija »EPIZODA«
Paula Wessely.
Od 2. do 4. junija »ČAROBNI BAR«
Dolores del Rio in Al Jolson.
ZVOČNI KINO SEVNICA
predvaja 30. in 31. t. m. velefilm »PISANI PAJČOLAN«
V glavni vlogi Greta Garbo, Dodatki običajni.
ZVOČNI RADIO JESENICE
telefon Int. 10 predvaja v petek 29. t. m. ob 20.30 uri, t soboto 30. t. m. ob 20.30 uri, na binkodtno nedeljo ob 15. in 20.80 uri in na binkofitni ponedeljek ob 15. uri velefilm »BEDNI«
(Bift preteklost!) po slavnem V. Hugojevem romanu »Les Miserables«. V glavni vlogi Fredrlc March in Cl. Laughton. Dodatki: barvane Silly, domači kulturni tednik in Paramountov zvočni tednik.
Na binkofitni ponedeljek 1. junija predvajamo ob 17. !n 20.80 url prekrasno »8ILLY-MICKY REVIJO Ilc Med drugim barvane: V božični noči, Modra koklja, Netopir, Trijo pre-fiički in Rdeča kapica; poleg tega Mickj miSka pri dr. Frankensteinu, dalj« ▼ borbi s velikani, na weeken* du in Še marsikaj lepega.
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v Boboto Sfl. V. ob 21. url, na blnkofitno nedeljo ln ponedeljek 51. V. In 1. VI. ob 17., 1». la 21. url HOFMAMOVE PRIPOVEDKI T glavni vlogi Annjr Ondrs
vzkliknil navdušeno. »In če vam je moj značaj pogodu, spoštovana gospa, se nadejam, da bo nam vsem naša soseščina v veliko veselje in zabavo.«
Baronica je komaj premagovala smeh; da se ne bi Izdala, je hlastno vstala, potegnila gospoda Der-blaya k oknu in pridušeno vzkliknila:
»Strašno! Takšnega človeka šp nisem videla!«
Moulinet je sicer čutil, da je zbudil senzacijo; le tega ni vedel, ali v dobrem ali v slabem smislu. Zato je kar neženirano meni nič tebi nič dalje pripovedoval:
»Varennsko posestvo je zelo veliko. Grad gotovo sami poznate in veste, da je zgodovinskega značaja. Jaz stanujem v sobi, kjer je nekoč sam Karl V. prenočeval; tako so mi vsaj pravili. Da, spoštovana gospa, v cesarski postelji spim.«
In s hlinjeno skromnostjo je nekdanji štacunar dodal;
»Joj, ti moj ljubi Bog — na to si kajpada nič posebnega ne domišljam!«
Zdaj je bilo pa Atenaidi le preveč. čutila je, da ji utegne oče njen naklep še prekrižati; zato je vstala in menila s hudobnim bliskom v očeh:
»Papa, prosi vendar gospo grofico, da ti pokaže znamenito grajsko teraso; slišala sem, da je z nje prekrasen razgled.«
In da že vnaprej preseka morebitne nadaljnje srčne izlive ljubljenega očeta, je odločno krenila proti vratom.
Grofica je vstala in je stopila naprej, gostje pa za njo. Klara je za trenutek zaostala; sama ne vedoč zakaj, jo je na lepem obšla slaba volja. Hotela se je nato pridružiti ostalim, tedaj se je pa zdajci zagledala Atenaidi nasproti. Moulinetova hči se je bila namreč spretno odtrgala od družbe in se je vrnila v salon.
Pogleda obeh deklic sta se križala: Klara je gledala začudeno, morda nekoliko raztreseno, Atenaida pa resno in vidno vznemirjeno.
»Ali ne bi malo počakala?« jo je ogovorila gospodična Moulinetova.
»Zakaj ne!« je odvrnila Klara in nerazumljiva tesnobnost jo je iznenada obšla. »Ali bi mar rada z menoj govorila?«
Zavest, da je zlo, ki ga je tako dolgo slutila, postalo neizogibno, je Klari vrnila ves njen mir in hladnokrvnost. Ponosno se je vzravnala; popolna gospodarica same sebe, je zdaj ponosno čakala napada tiste, ki jo je predobro poznala kot svojo neizprosno sovražnico.
»Ne moreš si misliti, kako vesela sem, da lahko na samem s teboj govorim,« je začela Atenaida. »Ti dve leti, kar se nisva videli, sem mnogo doživela in mnogo razmišljala. Pridobila sem si nekaj izkušenj in zato so se tudi moji nazori in čustva spremenila. Nekoč ne bi pač nihče mogel reči, da sva dobri prijateljici...«
»Zakaj ne?« je nedolžno menila Klara.
»Ne, ne!« jo živahno vzkliknila Atenaida. »Jaz vsaj te nisem marala, ker sem bila ljubosumna nate. Danes ti lahko priznam, danes ko se čutim tako visoko nad takratno Atenaido, da smem biti popolnoma odkritosrčna. Toda podzavestno sem te zmerom ljubila in občudovala, in moj največji ideal je bil, da bi ti mogla biti enaka.«
»Da bi mi bila enaka!« je vzkliknila Klara z grenkim nasmeškom. »Moj Bog, saj vendar nisem nič posebnega! Verjemi mi, saj me prekašaš, in ne za malo! Bodi vendar pravičnejša nasproti sami sebi! Lepota, elegantnost, razkošje; vsega tega imaš v izobilju...«
»Da, vsega,« je mrzlo odgovorila Atenaida. »Le imena ne...«
»Imena?« je nedolžno zategnila Klara. »Dandanašnji si ime lahko kupiš! Dobiš jih že po vseh mogočih cenah, majhna, srednja in velika. Ce ti je toliko do plemstva, si ga vendar lahko nabaviš, kakršnega se ti le hoče: tvoje bogastvo ti to dovoljuje.«
»Res je,« je na videz mirno pritrdila Atenaida, toda v resnici Je vsa drgetala od komaj premago-vanega gneva. »In ko sl že nanesla pogovor na to, naj ti priznam, da sem prav o tej stvari hotela s teboj govoriti: odličnega ženina sem dobila.«
»Vidiš, to Je lepo. Čestitam ti od srca.«
»Od tebe pričakujem vse kaj drugega kakor čestitke.«
»Cesa pa potem?« je osupnila Klara.
v 24 urah
barva, plisira in kemično Cisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
»Tvojega sveta.«
»Mojega sveta? O čem neki?«
»O tem, ali sem se prav odločila.«
»Bogme, s svojo zaupljivostjo me spravljaš kar v zadrego. Ko se pa tako malo poznava! Ali si ne bi mogla pomagati brez mojega sveta?«
»Izključeno!« je vzkliknila Atenaida.
»Niti besedice ne razumem več,« je odvrnila Klara; zdaj jo je začel zares obhajati nemir.
»Poslušaj me, kaj ti bom povedala, Poroka, ki sem ti o njej govorila, je zelo velika reč, tolikšna, da presega moje najdrznejše sanje. Gre namreč za krono...«
»Za kraljevsko krono?« se je hotela Klara nasmehniti, a se ji ni posrečilo.
»Ne, samo za grofovsko,« je zategnila Atenaida in pogledala svoji tekmici trdo v oči. »Grofica imam postati.«
Kontesa Klara je vztrepetala. Bilo ji je, kakor da bi se bila iznenada raztrgala tenčica pred njenimi očmi: tisti mah je uganila
vse, kar so ji domači s tolikšno skrbnostjo prikrivali. Niti trenutek ni dvomila, da ima Atenaida Ga-stona v mislih in da ga bo prihodnji trenutek imenovala. Zdaj je razumela, zakaj ga ni več na grad, zakaj nič ne piše — vse ji je zdaj jasno. Neizmerna bolest io je stisnila za srce in vsa kri ji je izginila z obraza, da je postal bel ko prt.
S srditim zadoščenjem je Atenaida zaznala nenadno spremembo v Klarinih črtah in se pasla na njenih mukah. Pijana od nasičene maščevalnosti je gledala, kako je ponosna kontesa pred njo postala mahoma majhna in nebogljena: tisti trenutek so bila poplačana vsa ponižanja, ki jih je morala milijonarjeva hči prestati v gosposkem internatu.
Hu
mor
Strašno!
»Ali ti je mar grozil, ko te je poljubil?«
»Da. Rekel je, če se mu bom upirala, me ne bo nikoli več poljubil!«
Skromnost
»Kaj mislite, ali se genialnost podeduje?«
»Ne vem, gospodična — nimam otrok.«
»Kaj hočeš, očetu pač samo pogumni možje imponirajo. Prej ne bo dovolil, da se vzameva, dokler ne dokažeš, da imaš hrbtenico.«
»Ali bi mu zdravniško izpričevalo zadoščalo?«
V gostilni
»Gospod natakar! Pol ure že čakam svoj zrezek.«
»Da, da — če bi bili vsi gosti tako potrpežljivi kakor gospod, bi bil naš poklic res veselje!«
(»Dagens Nyheter«)
1/Ut{Mveiša SluUsUa
MacPherson je poslal svojega sina na kupčijsko potovanje in mu je dal 20 funtov za na pot. (1 funt ima 20 šilingov po 12 din.)
»Koliko si prinesel nazaj denarja?« je vprašal, ko se Je sin vrnil domov.
»Nič, oče.«
»Nič?... Ni mogoče!«
»Sam izračunaj! Samo vlak me je stal 10 funtov.«
»10 funtov, prav. In kaj je z ostalimi 10?«
»5 funtov sem plačal za prenočnine v hotelih.«
»Ostane še zmerom 5 funtov.«
»3 funte sem izdal za jedačo.«
»In ostala 2 funta?«
»1 funt sem plačal za perilo.«
»Ostane še zmerom 1 funt.«
»10 šilingov me je stalo kajenje.«
»Sčm torej z ostalimi 10 šilingi!«
»7 šilingov sem pustil v kavarnah in gostilnah.«
»In kje so poslednji trije šilingi, sin moj? Kako sl pa te zapravil?«
»Večjidel z ženskami.«
10-20% POPUSTA ZA BINKOŠTI
5842-64853
45301-1104
2850-63805
6662*44722
2961-14819
2962-14813
2491-24814
6622-44309
13, nadaljevanje XVIII Noč pri lady Belthamovi
»...Koliko je zdaj ura?... Pol dese-uh? O, potlej vas bo lady Belthamova gotov,© še sprejela, saj po navadi prav kasno leže... Halo? Halo!... Prav, vprašala bo in, kar pri telefonu ostanite!...«
Tereza Auveruoisova je odložila slušalko in odšla k lady Belthamovi, ki je čitala zleknjena na divanu v svoji delovni sobi.
»Župnik VVilliam Hope kliče,« je sporočila svoji gospe, »pravkar se je Jrnil s škotskega in bi bil zelo vesel, te bi ga hoteli še nocoj sprejeti.«
»Lej, lej, dobri stari reverend! Kar tecite mu, naj me obišče!«
*
Tereza je bila že nekaj tednov zn tajnico pri lady Belthamovi skupaj * dvema mladima Angležinjama Liz-heto in Suzano. Kaj kmalu se je vživela v novi okolici in postala spet živahna in vesela. Mučni spomini na dramo v Beaulieuju so kmalu zbledeli.
Lady Belthamova je živela po smrti tvojega moža popolnoma zaprta pred »vetom v svoji vili vNeuillyju, ne da bi se sploh menila za svoje ožje znan-to._ Vsa se je posvetila dobrodelni »inžbi; srečal si jo v bolnišnicah in kaznilnicah, podpirala je dijaške ku-■juje, otroške domove in razne druge dobrodelne zavode, skrbela za obupance, ki je izvedela o njihovi nesreči iz časnikov, sama j« obiskovala 81 ro mašne v liajbednejših pariških okrajih — in veepovsod je lajšala Berje... Poleg tega se je morala ukvar-!»ti z oskrbovanjem obširnih pose-»tev svojega pokojnega moža Zalo je y*ela k Rebi tri mlade deklice, ki so jniele polne roke dela z dopisovanjem !" » raznolikim poslom, vendar so •niele zase še dovolj prostega časa, 81 ga lahko po mili volji porabile... *
Četrt ure po telefonskem klicu je Pt»sel župnik Williain Hope, trebušat Gospod, obrit po šegi duhovnikov nn-Kteške cerkve, ves v črno oblečen.' Neprestano se prihlanjaje je stopil v '■elovno sobo lady Belthnmove in mr-RnL ne»lel® pozdravnih fraz. Lady "pJthainovn je pretrgala njegovo po-“tr.no pozdravljanje, rekoč:
>Ze,° sem vesela, da sle spet tu; Pam, da boste popili z menoj skode-ueo čaja?«
»Zelo ljubeznivo! Preljubeznivo, milostljiva!« je gostolel gospod reverend in se še nekolikokrnt poklonil mladim deklicam, ki so se le 6 silo vzdržale smeha.
Dobre četrt ure so že sedeli pri čaju, medtem je pa gospod reverend na dolgo in široko grajal slabo hrano v jedilnem vozu. Potlej je sedla lady za pisalno mizo in rekla:
»Drage dame, prosim vas, ostanite blizu, zakaj z gospodom Ilopejem bi rada uredila še nekaj poslovnih stvari... Gospod Hope, prosim...«
Župnik je brž pogoltnil nekaj drobnega peciva, potlej pa je sedel za mizo in začel:
»V Soottwell-Hillu je vse v redu; kmetje so delavni in voljni. Pravijo, da bo zima nenavadno huda, zakaj že zdaj so gore pokrite s snegom...«
»Ali ste razdelili ženam in otrokom obleko?«
»Kakopak, milostljiva! Prosim, blagovolite pregledati spisek: tisoč dve sto kosov, kakor ste ukazali. Obdaro-vance je določil grajski oskrbnik.«
Lady Belthamova je predala spisek Suzani:
»Prosim, preglejte, ali je vse v redu!«
Potlej se je spet obrnila h Hopeju in rekla:
»Oskrbnik ie prav poraben možak, toda zdi se mi, da se vendar ne more otresti 9voje politične fanatičnosti; mogoče je izločil tiste ljudi, ki se mu zde liberalni? Tega pa po nobeni ceni ne želim. Hočem, da velja moja dobrodelnost vsem, našim prijateljem, konservativcem, in prav tako našim nasprotnikom, liberalcem. Kdorkoli torej ni izrazit boljševik, mora dobiti dar. Nujno vas prosim, da pazite na to. Želim, da ukrenete vse po moji volji!«
»lles, prava krščanska žena ste, milostljiva!« je zamrmral župnik.
»Dalje! Kako napreduje zidanje bolnišnice v Glasgowu?«„.
Ko sta uredila vse poslovne zadeve, »e j* William Hope poslovil, ne da bi bil pozabil pokazati mladim damam, kako sijajno se zna priklanjati.
Lady Belthamova je zazehala.
Vse tri^ deklice so hotele oditi, toda Iady je želela še poročilo o večerni pošli.
Suzana je prinesla kup časnikov in
pisem:
»V ,Popu!airu‘ je dolg članek...«
»Časnike kar odloživa do jutri, otrok moj, preveč sem utrujena. Samo pisma — pa prav kratko!«
»V vseh šestih pismih so prošnje
za podpore in obleko. Upravnik sirotišnice v Versaillesu je tudi pisal.«
»Tudi to naj počaka do jutri.«
»Pisatelj Myrial prosi za dovoljenje, da bi vam o priliki evangelskega kongresa predstavil svojo sestro.«
»Zakaj?«
»Tega ni omenil.«
»Torej vprašajte!«
»Prosim, še neko pismo je prišlo
— in sicer od gospoda Ramberta. To je vse.«
»Od goepoda Ramberta? Kaj pa piše? In od kod?«
»Iz Frankfurta ob Maini. Pravi, da se kljub svojim prejšnjim nameram ne bo vrnil v Pariz, temveč bo potoval čez Hamburg na Angleško, od ondod pa v Kolumbijo. Obširneje bo še pisal.«
»Drugega Dič?«
»Ne.«
»Sklenimo torej za nocoj, saj je že dovolj pozno...«
•
Lady Belthamova je ostala sama. Sprva je poskusila pisati pismo, vendar se ji ni dalo, zato je začela listati po časnikih. Kmalu 6e je pa tudi tega naveličala. Primaknila si je ležalnik h kaminu, naložila drva in se zazrla v tlečo žerjavico.
Zdajci se je pa zdrznila: na vrlu je nekdo zaklical! Nagli koraki so se zaslišali, glasni kriki, nekje se je razdrobilo okno, nekje so loputnila vrata
— v pičlih par sekundah je nastal gromovit ropot in hrup.
Lady Belthamova je vstala in stopila k oknu, čuden strah ji je stisnil grlo. Nenadoma je odjeknil strel — lady je slekla na hodnik:
»Kaj se je zgodilo? LizbeUt, Tereza, Suzana!«
Na pol oblečeni sta pritekli Tereza in Suzana.
»Kje je pa Lizbel?! Lizbel!! Lii-tbetll«
Čez nekaj trenutkov se je prikazala mlada deklica:
»Joj, to je strašno! Strašno! Neki moški 1 Tati... na vrtul V pritličju 1 Bijejo se! Valter ga davil Ubili ga bodo!!...«
Oskrbnik Silbertown je pritekel po stopnicah; vee zasopel je pripovedoval:
»Milostljiva, tatu smo prijeli, morda je še kaj hujšega! Ko sva, vratar Valter in jaz, krenila na obhod okrog hiše, sva zagledala nepridiprava skritega v senci. Zaklicala sva, on je kakopak skušal pobegniti, toda prijela sva
je pa klatež tako zanikrno oblečen, da si človek ne more zlepa o njem kaj dobrega misliti«.«
»Ali ste ga kaj vprašali, zakaj se je skrival na vrtu?«
»Kdo je pa mislil na to! Sam pa tako ni utegnil do besede! Ko ga je Valter pograbil, ni mogel več pisniti.«
Silbertown je pokazal z roko, kakor bi hotel koga daviti.
Lady Belthamova je razdraženo odgovorila:
»To je surovost, ki je ne prenesem v svoji hiši! Ali je revež morda ranjen? Vsaj vest bi mu morali izprašati, preden ga pretepate. V moji hiši še zmerom velja evangelistova beseda: .Kdor potegne meč, bo od meča umrl* — ali razumete?«
Silbertovvn je molčal, ves presenečen zaradi nepričakovanih očitkov.
Lady Belthamova je nadaljevala z milejšim glasom:
»Naposled se bom morala zaradi vaše surovosti še opravičiti pri neznancu?!«
»Milostljiva, saj vendar ne mislite, da bi se klatežu še opravičevali!?«
»Kdor siori krivico, ga ne sme biti sram, da jo prizna in — popravi!« je poučila lady oskrbnika s piidigar-• »kini glasom. »Valter naj pride pri I priči sem!«
I Nekaj trenutkov kasneje se je leseno poklonil vratar Valter pred lady.
»Rako je mogoče?« je trdo vprašala, »da sc klati ob tem času nekdo po posestvu?«
Valter je v zadregi sukal svojo čepico med prsti in zamrmral:
»Ne zamerite, milostljiva, toda sam sem začuden. Ko sem ga ujel, je postal predrzen, pa sem ga brž nekajkrat usekal... Zdaj je spodaj; dva služabnika ga straž.ita...«
»Že gospodu Silbertownu sem odločno povedala, da ne dovolim pretepov v svoji hiši. Ali je skušal neznanec opravičiti svojo navzočnost na vrtu?«
»Ne. To se pravi.««
»Kaj?«
»Tega kar ne morem povedati«.«
»Kar povejte!«
»Zahteval je, da ga pustimo k vam! Dejal je, da je vaša dobrosrčnost vsepovsod znana in da siromakom zmerom pomagate...«
Nekaj trenutkov je stala lady neodločno na hodniku, potlej je pa tiho ukazala:	,, ,
»Privedite ga k meni!«
»Milostljiva,« se je zdrznil oskrbnik Silbertown, »dovolite, prosim, da vas opozorim na nevarnost, ki vam utegne
»Dragi otroci, pojdite in lezite. Takšno razburjenje ni za vas...«
Ko so dekleta odšla, je stopila lady Belthamova spet v svojo delovno sobo.
Kmalu sta privedla Silbertown in Valter bledega in utrujenega moža, z razmeščenimi lasmi, neobritega in skrajno zanemarjenega.
Lady Belthamova je prebledela ko zid; morala se je opreti na pisalnih. Nekaj časa je nemo strmela v moža, potlej je pa rekla:
»Ne sramujte se, povejte vse po pravici!«
»Samo med štirimi očmi bi se tipal govoriti...« je odgovoril neznanec, ne da bi pri tem pogledal lady v oči.
»Kaj naj to pomeni: med štirimi očmi?«
»Milostljiva, celo najbednejši se ne poniža rad pred ljudmi...« pokazal je z roko na oskrbnika in vratarja, »pred ljudmi, ki ga ne morejo razumeti.«
»Prav! Nočem vas poniževati — govorila bom z vami na samem.«
Obrnila se je k Silberlownu in Valterju, rekoč:
»Pozvonila bom, ča vaju bom potrebovala.«
Oskrbnik je ugovarjal:
»Milostljiva, po nobeni ceni ne smele zahtevati, da vaju pustiva s temle klatežem na samem!«
»Prosim?!«	.
»To vendar pomeui toliko kakor... Saj vendar ne veste, kakšne namene ima la č'ovek! Ali smem...«
»Da — oditi smete. In sicer pri priči.«
Komaj sta oskrbnik in vratar odšla, je lady zaklenila vrata in jih zastrla s težkim baržunasnm zastorom.
Potlej je planila možu v objem:
»Gum!! Ti! Ljubček!...« ,
Božala ga je po licih in opazila na njegovem čelu brazgotino:
_ »Ti dve živini sta te ranili! Kako si vendar mogel biti tako nepreviden in...«
»Tako dolgo te že nisem vido! — tako dolgo sem že brez tebe! Hrepenenje me je prignaio... Opazil sem luž in sem mislil, da že vse spi, zato sem splezal čez ograjo... Moral sem te videti, vse drugo mi n! bilo nič mar! Til Ljubica...«
»Gum!... Ti.« Ljubček«, pridi...«
•
Potlej sla sedela drug poleg drugega in čebljala.
»...Koliko prekrasnih uri« sva te preživela, Gumi... Ali 6« ves, kako neizrekljivo lepe eo bile tiste blažene
mg
SJ965-W0
V AZtf t'v
mtrMdse
noči pod zvezdnatim nebom na ekvatorju?...«
»Vem, ljubica, živo se spominjam...«
»Nikoli ne bom mogla pozabiti, kaj si mi bil. In kaj si zame storil na Levertovi cesti... samo zame...«
>Da — in presrečen sem, ljubica, da sem smel to zate storiti! Zmerom znova se spomnim tistega prizora: pred tabo sem klečal, glava mi je počivala v tvojem naročju — in zdajci je stal tvoj mož na pragu 1«
»Joj, kako sem se bila prestrašila 1 Saj niti ne vem več, kaj se je vse zgodilo...«
»Jaz vem še predobro! Kakor divja iver se je hotel vreči nate, potegnil je samokres in pomeril vate... Tedaj sem ga pobil b kladivom. In potlej sem ga počasi davil... In zdaj sem zadovoljen, da »em to storil, da sem te rešil moža, ki... Čeprav bi...«
»Čeprav bi...?«
Gum ni koj odgovoril na to vprašanje. Potlej je pa s hripavim glasom izdavil:
»Nocoj sem te moral Se enkrat videti — zakaj kdo ve, kaj bo jutri... Za petami so mi. Zadnjič so me že skoraj prijeli...«
Lady Belthamova mu ni hotela pokazati svojega straftnega strahu, zato ga je mirno vprašala:
»Ali misliš, da policija sploh ve, kako se je vse to zgodilo?«
»Ne. Tega ne ve. Mislijo pa?, da sem ga s kladivom pobil. Kolikor vem, ne vodo, da sem lorda zadavil. Sicer bi pa rea prav težko ugotovili sledove davljenja, saj sem zmerom pazil, da je bil med njegovim vratom in med mojima rokama — ovratnik. Ali razumeš? In tudi stiskal nisem preveč, temveč gamo toliko, da se je moral zadušiti.«
»Strašno!«
»Da. Toda še strašnejše je, da ml je ta Juve, ta prekleti policijski pes, neprestano za petami. Morda bom moral pobegniti čez mejo... Čez morje — Bog sam si ga vedi kaml Reci mi, ali bi ne hotela tudi ti z menoj?«
»Saj vendar veš, da sem tvoja; kamor greš ti, grem a teboj. Že koj jutri, čo hočeš. Pojdiva nekam, kjer živa duša ničesar ne ve, kjer naju £iv krst ne bo ničesar vprašal, kjer bova svobodna in na varnem I Jutri se bova sestala na znanem kraju. Hočeš? Pogovorila se bova o vsem, kar bo za beg potrebno...«
»Za moj beg...« je vprašal Gurn s lahnim očitkom.
»Za najin beg, kakopak I«
»Prav, sestaneva ae jutri. Morda okrog sedmih?«
»Drži. Ob sedmih.«
»Do svidenja, ljubica! Bil sem pri tebi — in srečen sem. Še enkrat: do svidenja!«
»Do svidenja, GurnI Poljubi me še...«
Lady Belthamova je stopila k vratom in jih odklenila, potlej je spet sedla za pisalno mizo in pozvonila vratarju. Gurn je stal ko ukopan sredi sobe.
Vratar je vstopil nenavadno hitro:
»Gospa ukazuje?«
»Tega moža odvedite takoj do vrat. Odgovorni ste zanj; želim, da v miru odide iz moje hiše.«
Brez besede, brez pogleda je odšel Gurn iz sobe. Za petami mu je sledil vratar.
*
Lady Belthamova se ni upala k oknu. da bi pomahala svojemu ljubčku v slovo. Kaj lahko bi jo utegnil ta zoprni Valter opazovati. Sedla je na divan in zarila glavo v blazine.
Vseh vrst moko, špecerijsko in kolonijalno blago po ugodnih cenah nudi
GOSPODARSKA ZVEZA
V LJUBLJANI
Vsega v izobilju
za malo denarja v veliki izbiri trenchcoatov, hu-berfusov, pumparic, perila itd. pri
PRESKERJU. Ljubljana
Sv. Petra cesta 14
POZOR GOSPODINJE I
Najceneje sto postreženi a
KURIVOM
pri tvrdki
RUOOIF VELEPU
trgovina • kurivom LJUBLJANA Vil. Sv. Jerneja eesta 86 TILBPON 3701
Prvi poskuB
stalni odjem
Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovsko in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko*obrt* niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba Se posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora doplačati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po po* štni položnici na ček. račun »Družinski tednike uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom.
Vsaka beseda 25 par. Davok 1 50 Din. Za Šifro al’ dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
ŽELIM SPOZNANJA Z DEKLETOM, vdovo ali ločenko do 35 let. Ponudbe na upravo »Druž. tednika« pod šifro T. C. 64.
DEKLE, 8IMPATIČN0, PONOSNO in dobrega srca želim spoznati. Obisk kina, kavarne in nedeljski izleti. Eventualno tudi resna kombinacija. Dopise (anonimnost strogo zajamčena) na upravo »Dr. ted.« pod šifro »Intcligent in inteligentka«.
TRI MLADE LJUBLJANČANKE žele znanja b tremi gospodi; prednost imajo akademiki. Ponudbe s sliko pod šifro: »Marjetice«.
DVIGNITE PI8MA: »Lepši dnevi«, »Ljubezen in prijateljstvo«, »Pomlad 24«, »Srečen zakon«, »Mane in Franc««, »Tekstilna delavka«, »Svobodna profesija«.
INTELIGENTEN GOSPOD, plemenitega značaja, išče zaradi pomanjkanja znanstva ravno tako inteligeutno in prikupno gospodično za skupne izlete. Dopise na upravo t-ga lista pod Šifro »Plemenit značaj«.
KROJAŠKI POMOČNIK ieli znanja s boljšim dekletom e dežele. Slika zaželjena. Ponudbe na upravo pod »Notranjec«.
FANT 8 PREMOŽENJEM išče znanja c dekletom do 24 let v svrho ženitve. Ponudbe na uprnvo t»o<? flifro »Pomlad 24«.
Služhe
Vsaka beseda it par. Davek 1'60 Din. Za iitro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
DEKLE IZ BOLJŠE DRUŽINE sprejmemo v pisarno In trgovino. Pogoj simpatičen nastop In absolutno laupanje In poStenoBt ter eventualno tnanje neinSčino, Ponudbe na upravo pod »Takoj«.
Jnfcrmaci/c
Vuk« beseda , Din. Davek 1*60 Dl«. Z« ilfra ali dajanj* naslovov I Din. Najmanj 10 besed.
POTNIKA Z AVTOM, M potuje po Sloveniji In s« ustavlja tudi po vaseh, prosim sa obvestilo, 4e lahko viame « seboj sopotnika in koliko ratuaa kilometer. Dopise prosim Da uprav* Pod .Reklamna akcija«.
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za iitro al* dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih. ker st Jib z Oro-barvo za lase, k) jo dobite v črni, rjavi, temnorjavt. svetlo rjavi in plavi barvi, labko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. S garnitura z navodilom stane Din 80'— Po pošti razpošilja parfume rija Nobiitor Zagreb. Iliča 84____________________
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje posta nejo spet bqjnl. vrne te tim lesk ln posta oejo popolnoma zdravi, če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodl lom stane Din 80*—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Klica 84.
ESENCA IZ KOPRIV je že davno preizkušeno
najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem In Izpadanju las Slabi ln zanemar jeni laaje dobe v najkrajšem Času mladostno bujnost ln lesk. 8teklenica c navodilom Din 80'—. — Naroča se pri: Nobilior parfumeriji' Zagreb. Iliča 84______________.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi labko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času. Če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40*—. Po pošti razpošilja parfume rilo NoNMor Zagreb Ilira
PpodaTn
Vsaka beseaa 26 ali so par. Oavek 1*50 Din. Za šifro ali dalanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
INTIMNI 2ENSKI KOLEDAR za leta 1936
do 1942, velikost noteza, 180 strani, izd. A srbohrv., izd li slov., mora imeti vsaka do zorela žena, da se pouči, kako ae lahko brez fizične ali moralne škode na versko in medicinsko neoporečen način trajno izogiba nezaželjenemu spočetju. V zaprtem pismu po povzetju Din 40’—. Naroča se pri Ženko M. Itamuščak, Zagreb, Marullčev trg 6.
MAKULATURNI papir kupite poceni. Obrnite se na upravo »Družinskega tednika«.
.Tako zadovoljni ’<akor so drugi boste tudi VI, če naročite prvovrstno uro budilko • sliko prečudežne Marije c Brezij. Izdelava v naravnih barvah le tako okusna m Učna, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni hfSi Se posebna privlačnost Je Marija, ki gleda Izza Gor6 na nas. ki pri čakujemo njene totažbe Dre so okusno te-! delane, to trpežne ln zelo poceni Prvovrstna i Din 107'—, Din 95*- In Din 87 —. Naročite po dopisnici t navedbo natančnega naslova Pošljem takoj po povzetju. 8e priporoča Zdravko Rant urar Jesenice-Fužine
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed LEPO DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami iščem. Ponudbe z označbo, lege ln najemnine poslati na upravo lista pod: »Mirna, točna stranka«.
Vsak* besada H an 60 par. Oavek 1*60 Oln Za Miro ali dajanje naslovov S Din. Najmanj It besed
ŠPORTNO KOLO, dobro ohranjeno telim ku piti. Ponudbe prosim na upravo »Družinskega tednika« a označbo cene In detailnega popisa pod »Takoj pluCamc.
iiemfve
Vsaka beseda 60 par. Davek 1'60 Din. Za iitro ali dajanje naslovov t Din. Najmanj 10 besed.
SIMPATI&NO GOSPODIČNO, dobro gospodinjo, staro 20 do 21 let, vajeno vodstva večjega gospodinjstva ln ki Je živela n* kmetih ter ima po možnosti tudi doto. iščem za svojega sina na veliko posestvo. Dopis® na upravo pod »Delavne roke, plemenit zna* čaj«. Diskrecija Častna zadeva.
kucia ožeta,
trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog 10 Din!
£
Ljubljana, Selenburgova J
SVILO
za potelit hudi v veliki juzbUi
po ugodnih oenah — državnim uradnikom tudi na obrok*
OBLAČILNO ZA SLOVENIJO
LJUBLJANA Tyrševa c. 29
Do preklica nudimo blago tudi na hranilne knjtžloe Olanlo »Zadružne zveza"
Izdaja ca konroreil »Drulinskega tednika« K. BratuJa. novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tlaka tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: ta tiskarno odgovaria O. Mihaifk »«i v Llublfanl