KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'— celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
11.
kos.
V LJUBLJANI, dne (i. februarja 1937.
Letnik
VIII.
68. Uredba o plačilnem sporazumu med Jugoslavijo in Madžarsko.
69. Uredba o trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in Madžarsko.
70. Tarifa za pobiranje žigovine in ostalih pristojbin za mere in dragocene kovine.
VSEBINA:
71. Odločba o mednarodnem sejmu v Ljubljani.
72. Odločba o pričetku poslovanja sreskega načelstva v Dravogradu.
73. Odločba o nazivu banovinske kmetijsko-gospodinjske šole Svečina.
Uredbe osrednje vlade.
68.
Na podstavi člena 99. finančnega zakona /.a 1.1936./37. z dne 81. marca 1936 predpisuje ministrski svet na predlog gospoda predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle in gospoda ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo o plačilnem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko,*
podpisanem v Beogradu dne 17. decembra 1936, katera uredba se glasi:
§ 1.
Objavlja se radi izvrševanja plačilni sporazum med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko, podpisan v Beogradu dne 17. decembra 1936, čigar besedilo se v izvirniku in prevodu glasi:
Plačilni sporazum med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko.
Kraljevska jugoslovanska vlada in kraljevska madžarska vlada odobrujeta plačilni sporazum, napravljen med obema Narodnima bankama, čigar besedilo je tole:
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 81. decembra 1930, št. 308/LXXV11/759.
Clen 1.
Obveznosti, ki izvirajo iz trgovinskih poslov med obema državama, se poravnavajo s [robotom, ki se opravlja v Jugoslaviji pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, v Madžarski pa pri štirih bankah, pooblaščenih v ta namen, in sicer pri Peštanski madžarski komercialni banki, Občni madžarski kreditni banki, Madžarski eskomptni in valutni banki in Centrali madžarskih denarnih zavodov, — preko Madžarske narodne banke.
Clen 2.
Vsaka trgovinska terjatev, ki izvira iz prodaje madžarskega blagu, uvoženega v Jugoslavijo, se mora poravnati z vplačilom v dinarjih pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije.
Vplačane vsole vpiše Narodna banka kraljevine Jugoslavije v dobro globalnemu brezobrestnemu računu v dinarjih, ki ga odpre v svojih knjigah na ime Madžarske narodne banke, in sporoči tej istočasno podatke, potrebne za izplačilo nasprotne vrednosti madžarskim upravičencem v pengih.
Clen 3.
Vsaka trgovinska terjatev, ki izvira iz prodaje jugoslovanskega blaga, uvoženega v Madžarsko, se mora poravnati z vplačilom nasprotne vrednosti po fakturi v pengih pri pooblaščenih bankah, omenjenih v členu 1., v dobro posebnih računov, ki jih odpro te banke v svojih Knjigah na ime Narodne banke kraljevine Jugoslavije.
Clen 4.
Pooblaščene madžarske banke obvestč konpc vsakega dne z belo listo Madžarsko narodno banko o vplačilih, opravljenih v dobro Narodne bauke kraljevine Jugosla-
vije. Madžarska narodna banka pošlje en primerek te liste Narodni banki kraljevine Jugoslavije, da se ugotovi časovni red izvršenih vplačil.
Ko prejme Madžarska narodna banka poročilo Narodne banke kraljevine Jugoslavije o dinarskih vsotah, ki so ji dane na razpolago, izda brez odlašanja z listami rdeče barve izplačilne naloge, ki se morajo opraviti jugoslovanskim upravičencem po časovnem redu izjav o položitvi nasprotne vrednosti pri pooblaščenih zavodih.
Člen 5.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije izplačuje jugoslovanskim izvoznikom V dinarjih, Madžarska narodna banka pa madžarskim izvoznikom v pengih.
4
Člen G.
Obračunska veljava je dinar, prelvoritev med dinarji in pengi pa se vrši po tečaju, ki se določi kdaj pa kdaj sporazumno med obema Narodnima bankama.
Če bi se glasile fakture na kako drugo veljavo, ne pa na penge ali dinarje, se pretvorijo v dotično nacionalno veljavo po uradnih tečajih dolžnikove države, kotiranih v Beogradu oz. Budimpešti na dan pred dnem vplačila.
Člen 7.
Če omogočajo trgovinski odnošaji med dvema tvrdkama zasebni pobot, se sme vršiti le-ta samo z odobritvijo obeh Narodnih bank za vsak posamezni primer posebej.
Člen 8.
Obe Narodni banki se zavezujeta, da bodela ukrenili vse, česar je treba, da se ne bodo delale nikakšne težave dolžnikom glede vplačil, ki se morajo opraviti po skupnih računih, in da se bodo avtomatično izdajale odobritve, kolikor bi bile potrebne.
Člen 9.
Vplačilo, ki ga opravi dolžnik pri dotičnih bankah, ga oprosti njegove obveznosti šele v trenutku, ko dobi upnik znesek svoje terjatve.
Člen 10.
Ta sporazum, ki jo sklenjen za prvo razdobje šestih mesecev, stopi v veljavo dne 1. januarja 1937.
Če se ne odpove konec omenjenega razdobja na mesec dni vnaprej, se podaljša molče, ob istem odpovednem roku, za nadaljnja trimesečna razdobja.
V potrditev tega sta pooblaščenca, predpisno pooblaščena, podpisala ta sporazum in pritisnila nanj svoj pečat.
Sestavljeno v Beogradu, dne 17. decembra 193G.
(M. P.) Vrbanič s. r.
.(M. P.). Alth 9. r,
§ 2.
Ta uredba stopi skladno s členom 10. sporazuma v. veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 30. decembra 1936.
Predsednik ministrskega Predsednik ministrskega sveta in	sveta	in
minister za zunanje posle minister za zunanje posle dr. M. 31. Stojadinovič s. r. dr. M. M. Stojadinovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo
Vrbanič s. r.	(Sledijo podpisi ostalih
ministrov.)
69.
Na podstavi člena 99. finančnega zakona za leto
1936./37. z dne 31. marca 1936 predpisuje ministrski svet na predlog gospoda predsednika ministrskega 9veta in ministra za zunanje posle in gospoda ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo
o trgovinskem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko,*
podpisanem v Beogradu dne 17. decembra 1936, katera uredba se glasi:
§ 1.
Objavlja se radi izvrševanja trgovinski sporazum med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko, podpisan v Beogradu dne 17. decembra 1936, čigar besedilo se v izvirniku in prevodu glasi:
Trgovinski sporazum meil kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko.
Kraljevska jugoslovanska vlada in kraljevska madžarska vlada sta se sporazumeli, da bi olajšali trgovinsko izmenjavo med obema državama, nekvarno določbam jugoslovansko - madžarske trgovinske pogodbe z dne 24. julija 1928,** ki je še dalje v veljavi, takole:
1
Člen 1.
Obe stranki pogodnici sta se sporazumeli, da uporabita radi ureditve medsebojne trgovinske izmenjave načelo pobota terjatev, ki izvirajo iz izvoza blaga iz ene
države pogodnice v drugo.
Pravila tega pobota so določena v plačilnem sporazumu, podpisanem na današnji dan.***
Po sebi se razume, da ne posega spredaj določeno načelo v ureditev zunanje trgovine, zlasti v uvozne ali izvozne prepovedi ali utesnitve.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije'! z dne 31. decembra 1937, št. 303/LXXVII/760.
** »Uradni list« št. 193/43 iz 1. 1929./30.
*** »Službeni lisU št. 68/11 ia l 1937.
Člen 2.
Za blago, za čigar uvoz v Madžarsko je treba sedaj uvozne dovolitve, dovoljuje madžarska vlada, dokler traja ta sporazum, minimalne letne kontingente za uvoz niže navedenih jugoslovanskih proizvodov:
Številka madžarske carinske tarife	Imenovanje blaga	Kontin- gent ton
Iz 29/b in 30	Presne morske ribe in lupi-	
	narji 		10
Iz 29/b, pri-	Ribe v razsolu .....	100
pombe II.,		
in iz i68/ b—2		
168/b-l	Sardine v olju . . . . .	50
Iz 85	Suhe slive, etuvirane ali ne-	
	etuvirane ......	500
99 a	Orehi, neoluščeni ....	400
193	Drva, necepljena . . . .	60.000
194	Lesno oglje		6.000
195	Oblikavi les:	
i	jamski les		2.000
	od listnatega drevja . . .	4.000
197	Les prirezan, obtesan ali	
	cepljen . . . ... .	6.000
Iz 198	Poseben hrastov les za kret-	
	nice 		1.000
203/a	Žagan les:	
	1. od iglavcev		20.000
	2. od listovcev (frize) . .	2.4'>0
286	Kalcijev karbid		800
Iz 325 in iz	Metilov alkohol		120
430		'
326	Kalcijev acetat' .....	100
327	Kreczotna olja za prepajanje	
	pragov 		350
Iz 448	Trikloretileu ......	150
469/b	Leseni klinci in šibike iz	
	lesa, ostali	20
Uvozne dovolitve, ki veljajo za spredaj omenjene kontingente, se dajejo v enakih trimesečnih obrokih, razen za neoluščene orehe in za suhe slive, katerih uvoz se dovoljuje v obratni dobi, ki traja od meseca septembra do konca meseca marca, in za drva, katerih kontingent se razdeli na dva šestmesečna obroka.
Uvozne dovolitve, ki se ne ukoristijo v ustreznem razdobju, se — v okviru spredaj naštetih kontingentov — lahko ostvarijo v naslednjih razdobjih povrh dovolitev, ki veljajo na redni način za la razdobja; ne morejo pa veljati dalj, kot traja ta sporazum. Uvozne dovolitve za žagan les od iglavcev veljajo 3 mesece.
Člen 3.
če se ob razširitvi madžarskega izvoza v Jugoslavijo zagotovi služba trgovinskih plačil med obema državama na zadovoljiv način, dovoli madžarska vlada povrh minimalnih kontingentov, o katerih govori prednji člen, Jugoslaviji še naslednje dopolnilne kontingente;
Številka madžarske caiinske tarife	Imenovanje blaga	Kontin- gent ton
193	Drva, necepljena ....	30.000
194	Lesno oglje		6.000
197	Les prirezan, obtesan ali	
	cepljen . 			6.000
Iz 198	Železniški pragovi ....	pragov
203/a	Žagan les:	180.000
	1. les od iglavcev . . .	ton 12.000
Spredaj omenjeni dopolnilni kontingenti se odobre z istimi pogoji, kakor minimalni kontingenti, o katerih govori prednji člen.
Člen 4
Če izda ena stranka pogodnica prepoved ali odredi kontingentiranje uvoza ali izvoza glede blaga, čigar uvoz ali izvoz je sedaj prost, ali pa če uvede kak nov občni ali delni'režim utesnitev, mora o tem takoj obvestiti drugo stranko pogodnico, da' bi se mogla uvesti, če bi bile s temi odredbami ogrožene koristi druge stranke pogod-nice, pravočasno pogajanja, da se sklene sporazum, ki bi bil v skladu z novim stanjem stvari. Če se ne bi dosegel v mesecu dni po takem obvestilu sporazum, ki se sklada s stanjem, ustvarjenim s spredaj navedenimi odredbami, je druga stranka pogodnica upravičena odpovedati ta sporazum. Ta odpoved stopi 15 dni nato v veljavo.
Člen 5.
. Osnuje se v mesecu dni od uveljavitve tega sporazuma mešan odbor, sestavljen iz šestih predstavnikov prizadetih uradov vsake stranke pogodnice, ki jih imenujeta obe vladi.	.	.	(	■	h	i	1
Ta mešani odbor ima'nalogo'skrbeti, da se določbe tega sporazuma' dobro uporabljajo, obravnavati spore, za katere bi utegnila dali povoda 'njegOva uporaba ali njegovo tolmačenje, in preizkušati vse ukrepe, ki bi utegnili dati pobudo za izmenjavo med obema državama.
Oba predsednika mešanega odbora sta neposredno in po možnosti nepretrgoma v zvezi. Ta odbor se skliče na zasedanje, kadar koli je to potrebno.
Člen 6.	;
Ta sporazum, s katerim se nadomešča sporazum z dne 11. septembra. 1934 stopi v veljavo dne 1. januarja 1037. Sme se odpovedati za dan 31. decembra 1937 na 3 mesece naprej. Če se -ne odpove, se podaljša’ do konca meseca decembra 1938.
V potrditev tega sta podpisana pooblaščenca, predpisno pooblaščena, podpisala ta sporazum * in pritisnila nanj svoj pečat.
Sestavljeni v Beogradu, dne 17. decembra 1936.
(M. P.) AIth s. r.
(M. T.) Vrbanič s. r.
§ 2.
Ta uredba stopi skladno s členom 8. sporazuma v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 30. decembra 1936.
Predsednik ministrskega sveta in mittister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. Minister za trgovino iti industrijo Vrbanič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle ilr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
70.
Na podstavi člena 5. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, člena 29. zakona o merah, njih rabi .v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi in členov 16. in 17. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine predpisujem sporazumno z ministrom za finance naslednjo
tarifo
za pobiranje žigovine in ostalih pristojbin za mere in dragocene kovine.*
člen 1.
Na mere in merilne priprave, ki se predlože v prvi ali v občasni pregled in žigosanje, overitev, preizkušanje sistema itd., nadalje za preizkušanje čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, kemične analize itd., se pobirajo žigovina in pristojbine po postavkah, določenih v členih 2. do 16. te tarife.
I. Žigovina.
Člen 2.
Mere in priprave za merjenje dolžine in površine.
Od 20 do 5 metrov..........................din	15'—
od	2 in 1 metra............................ 5'—
od	5 in 2 decimetrov....................... 2'—
Konjske mere................................. 5'—
Debelinske mere:
od 2 in 1 metra .......	„	5'—
manjše od 1 metra......................„	2'—
Priprave za merjenje dolžine ....	„	50'—
Priprave za merjenje površine ....	„	100'—
Za precizne dolžinske mere se pobira dvakratni znesek prednjih tarifnih postavk.
Spredaj določene postavke se pobirajo ne glede na to, ali ima dolžinska mera eno ali več razdelb.
Člen 3.
Mere in priprave za merjenje (ekočin in suhih tvarin.
Od 1 hektolitra............................din	15'—
Od	50 do 10 litrov...........................  10'—
Od	5 in 2 litrov..............................  3'—
Od	1 litra do 1 centilitra ......	„	1 —
Stekleni baloni:
do vštetih 10 litrov.................... 3'—
cez 10 litrov .........	,,	o —
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. decembra 1933, št. 294/LXXIII/744. — Upoštevan je tudi popravek, objavljen v »Služb, nov.« z dne 31. decembra 1936, št. 3Q3/LXXVII/788.
Kadi za tropine, za vsak hektoliter pro-
stornine		din	10'—
Konve (kangle) za mleko:		
		2'	
čez 5 do 10 litrov		99	4'—'
čez 10 litrov		99	5'—
Mere za mleko:		
do 5 litrov		99	10'—
čez 5 do 10 litrov		99	20'—
za vsakih nadaljnjih 10 litrov po	99	5'—
Priprave za merjenje tekočin:		
do 2 litrov		99	10'—
čez 2 do 5 litrov 		99	30'—
čez 5 do 50 litrov 		99	60'—
čez 50 do 150 litrov 		99	100'—
čez 150 litrov		99	150'—
Mere za suhe tvarine:		
za posebne namene		99	10'-
Okviri za merjenje drv:		
do 2 m*		99	5'—
čez 2 o»*		99	10'—
den 4.
Steklenice in steklene posode za točenje alkoholnih pijač in mleka.
Gostilniške steklenice, za vsako .... din 0’50 Čaše z enim merskim znakom, za vsako	„	0'5U
čaše z dvema merskima znakoma, za vsako	„	1'—
Steklenice za mleko, za vsako . . . .	„	0'50
Člen 5.
Sodi.
Do 100 litrov prostornine, vseeno, ali je
sod navaden ali za pivo, se pobira po din 5'— Za vsakih nadaljnjih 100 litrov po ...	„	5'—
Ostanek, manjši od 100 litrov, se računa	za	celih
100 litrov.
Člen 6.
Uteži.
Od 50 do 1 kilograma.............................din	5'—
Od 5 do 1 kilograma...............................„	1’50
Od	50 dekagramov do 1 grama ....	„	0'50
Za	precizne uleži se pobira, začenši od	20	kilogramov	do 1 grama, dvakratni znesek prednjih	postavk,
od	500	miligramov pa do 1 miligrama din 1'50	za	utež.
Žigovina'za pregled in žigosanje specialnih uteži, ki spadajo med Fairbanksove tehtnice, je ista kakor za navadne uteži enake velikosti; za karatne uteži znaša din 1'50 za utež.
Člen 7.
Tehtnice.
1. Tehtnice prečnice z enakimi ali neenakimi prečkami, tehtnice z mostne tehtnice:
do vštetih
vrhnjimi skledami, rimske tehtnice in logramov nosilnosti
)>
n
10 50 100 200 500 1.000 5.000 10.000
15.000
40.000
din	5"—•
99	10'—
99 '	15'-<
	20'—
	30'—<
* >	50'—
99	100'—
99	150'-*
99	250'—«
99	350'—
Cez 40.000 kilogramov nosilnosti za vsakih nadaljnjih (polnih ali začetih) 1000	kg	Se po din	50’—.
Na preeiziie tehtnice se pobira za vsako	dvakratni
znesek prednjih tarifnih postavk.
2. Za pregled in žigosanje nagibnih tehtnic, dalje tehtnic, katerih konstrukcija je sestavljena iz nagibnih in drugih tehtnic, se pobira do vštetih 500 kilogramov nosilnosti trikratni, čez 500 kilogramov nosilnosti pa dvakratni znesek žigovine po točki 1.
3. Pri tehtnicah za posebne namene in z avtomatsko napravo za tehtanje porcij (avtomatske tehtnice z vedri za tehtanje grudastih ali zrnatih sipkih tvarin, kakor žita, moke, surovega sladkorja, cementa, gramoza itd.) se	določa žigovina takole:
a) za tehtnice, s katerimi	se	tehta samo	ena vrsta
tvarine:
do	vštetih	50 kilogramov nosilnosti din	30'—
„	„	100	„	„	„	40 —
„	,,	200	,,	„	„	«)0 —
„	»	300	,,	,,	,>	00 —
„	400	„	„	80'-
„ 500 „ „ „ 100'-čez 500 kilogramov nosilnosti za vsakih nadaljnjih (polnih ali začetih) 100 kilogramov razen din 100 — še po din 10' — ;
b) za tehtnice, s katerimi se tehta več vrst tvarine, se pobira za vsako nadaljnjo vrsto tvarine žigovina, ki je za 50% višja od žigovine, ki je določena v prednji točki a);
c) za pregled in žigosanje uteži za reguliranje se pobira po nosilnosti polovica žigovine, določene v prednji točki a);
č) za pregledovanje števčevega mehanizma se pobira po din 5'—.
Člen 8.
Plinomeri.
Če količina plina, katera prehaja v eni uri skozi plinom er, ni večja od:
0'25 kubičnega metra.....................din 10'—
0 50	,,	„	1 o
1	„	„..»	4()
2	kubičnih metrov............................  25'—
4	„	„........................................„	30'-
H	   35-
8	„	   40-
10	,,	„.. »	4a
15	   50-
20	„	,,	•	•»•••„	oo —
30	„	„........................................................................................................................... 60 —
50	,,	,,	•	•••••„	05 —-
75	„	„	   70'-
100	„	.,    100'—
čez 100	„	 ■	» 150 —
/ člen 9.
Vodomeri.
S kalibrom od	5	do	13 milimetrov din	15'—
„	14	„	25	„	„	25'-
,,	„	„	26	,,	40	„	,,	40
„	41	„	50	„	„	50-
,,	,,	»	51	„	60	„	,,	00
,,	,,	„	61	,,	/0	,,	,,	70 —
,,	„	m	71	„	80	„	„	80
,,	„	„	81	in	več	milimetrov.
25'—
30'—
50'—
100'—
200'—
100%,
za vsak milimeter kalibra po-.	.	•	din	1’—
Za kombinirane vodomere se pobira žigovina, ki ustreza vsoti žigovine za oba kalibra.
Člen 10.
Taksanietri.
Za pregled in žigosanje taksametrov,
za vsakega.......................din 30'—
Prenosne konstrukcije taksametra, za
vsako	„	5 —
Člen' 11.
1. Temeljne tarifne postavke za tokomere z enim sistemom za merjenje do napetosti 500 voltov ne glede na vrsto toka in periodičnost:
do 10 amperov ....	din
čez	10	„	50	„	....	„
„	50	„	200	,,	....	„
„	200	„	500	„	. . . .	„
,,	500	,,	....	,,
2. Za več ko 500 voltov napetosti se zvišujejo postavke pod točko 1.:
za napetosti	do 3000	voltov za	.	.	.
za napetosti	čez 3000 voltov za	...	.	200%.
3. Za tokomere z dvema in več sistemi za merjenje se zvišujejo postavke pod točko 1. za 100%.
4. Za tokomere z dvema ali več tarifami, dalje za univerzalne tokomere (z več nominalnimi amperažami ali voltažami),' za tokomere z zavornimi pripravami, kakor tudi za vse tokomere s pomožnimi napravami se zvišujejo postavke pod točko 1. za 50%.
5. Za precizne tokomere se zvišujejo postavke pod točko 1. za 100%.
6. Za tokomere, ki se preizkušajo obenem s transformatorji ali upori, ki niso vdelani v oklop tokomera, se zvišujejo temeljne postavke pod točko 1. za 50%.
7. Za transformatorje, ki se preizkušajo ločeno od tokomerov, se pobira za vsak transformator ali pri več-faznih transformatorjih za vsako fazo:
a) za transformatorje toka do 500 A
v primarnem ovoju po ...	.	din	50'—,
za transformatorje toka čez 500 A v primarnem ovoju po ...	.	„	100'—;
b) za transformatorje napetosti do 3000
voltov v primarnem ovoju po .	.	„	50'—,
za transformatorje napetosti čez 3000 voltov v primarnem ovoju po .	.	„	100'—.
P r i p o m b e. 1. Pri tokomerih z več sistemi za merjenje in z ničlovodom se jemlje kot osnova za izračunanje poviška po točki 2. napetost med enim glavnim vodom in ničlovodom (na tokomeru označena nižja napetost).
2. Kot osnova za izračunanje žigovine za univerzalne tokomere po točki 4. se jemlje največja amperaža ali vollaža, ki je na tokomeru označena.
3. Kot osnova za izračunanje žigovine po točkah 6. in 7. za tokomere s transformatorji ali upori se jemljeta večja jakost in napetost toka, ki sta označeni na transformatorjih ali uporih. Povišek po točki 6. se vzame samo enkrat ne glede na število in vrsto transformatorjev ali uporov, ki pripadajo tokomeru. Za tokomere, ki se preizkušajo ločeno od transformatorjev, služita kot osnova za izračunanje žigovine reducirana jakost in napetost toka, za kateri je tokomer dejansko zgrajen in ki sta na njem označeni.
4.	Vsi poviški po prednjih točkah 2. do 6. so računajo vedno od osnovne postavke po točki 1., vsak zase in neodvisno od drugega. Zigovina sestoji iz osnovne postavke in seštevka vseh poviškov.
Clen 12.
Izdelki iz zlata, srebra in platine.
1.	za	izdelke	iz zlata, od 1	kilograma	din	1000'—,
‘2. za	izdelke	iz srebra, od 1	kilograma	„	100'—,
3.	za	izdelke	iz platine, od 1	kilograma	„	2000'—.
Tu določena zigovina se odmerja od grama do grama. Vsak začeti gram velja za poln gram. Odmerjanje žigo-vine po prednjih predpisih se ne vrši posamič za vsako vrsto istočasno predloženih izdelkov iz zlata, srebra in platine, marveč po skupni teži, ki se opremi z žigom. Za izdelke, sestavljene iz več vrst dragocenih kovin (iz zlatih, srebrnih in platinskih zlitin), se pobira žigovina kakor da so izdelani iz zlata.
Pri izdelkih iz zlata, srebra in platine, pripravljenih za izvoz, se plačuje za njih opremljenje z žigom za izvoz na naslov žigovine po 10 par za vsak kos izdelka.
II.	Pristojbine.
Clen 13.
Preizkušanje sistema mer in merilnih priprav.
Za mere in merilne priprave, ki se predlože zaradi preizkušnje sistema, se pobirajo:
a) za preizkušanje sistema ..... din 200'—,
b) za dopolnilno preizkušanje sistema „ 100'—.
Pripomba. Za preizkušanje sistema samo pomožnih naprav se pobira pristojbina za dopolnilno preizkušanje sistema. Ce se zahteva preizkušnja pomožne naprave za priprave različnih velikosti ali vrst, se pobira pristojbina za dopolnilno preizkušanje sistema samo enkrat.
Clen 14.
Overitve in druge preizkušnje.
1. Za overitev priprav za preizkušanje vodomerov, plinomerov, sodov itd. se pobirajo:
za priprave s kotlom
do	100	litrov ..... din 100*—
čez 100	„	600	„	200'—
„ 600	„	1000	„...................... 300'—
„ 1000 litrov za vsakih polnih ali začetih 100 litrov še po din 10'—.
2. Za pregled priprave za preizkušanje tokomerov se pobira:
za priprave za preizkušanje tokomerov z 2 žicama,	po.............................din 200	,
za priprave za preizkušanje tokomerov s več žicami, po......................................  500	.
3. Za merjenja, preizkušnje in poizkuse, izvršene v prid znanosti, industrije in obrtništva (čl. 3., točka 7., zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine), za katere se po značaju dela ne more vnaprej ugotoviti višina pristojbine, doioči upravnik osrednje uprave za mere in dragocene kovine za vsak primer posebej višino pristojbine, ki jo je treba pobrati.
Clen 15.
Analize.
Za kemične analize zlitin iz zlata, srebra ali platine se pobira:
a)	za analize zlitin iz zlata, po . , . din 30'—,
b) za analize zlitin iz srebra, po ... din 10'—,
c) za analize zlitin iz platine, po . . .	„ 50'—.
Clen 16.
Jjcžarina.
Če se tokomeri in sodi, ki so bili predloženi v pregled, ne odpravijo en dan po določenem roku, se pobira za vsak nadaljnji dan ležarina, in sicer:
za tokomere, za vsakega po .... . din 0'50,
za sode, za vsakega od hi prostornine .	„ 1'—.
Ostanek, manjši od hektolitra, se računa za cel hektoliter.
III.	Stroški strank ob poslovanju na kraju samem.
Clen 17.
Kadar želijo stranke, da se pregledajo njih merila, overijo priprave, preizkusijo sistemi .itd. zunaj stalnih ali začasnih prostorov urada, se morajo:
1. obrniti s pismeno in po predpisih kolkovano prošnjo na urad, v čigar področje spada izvršitev dolič-nega opravila (na osrednjo upravo za more, njene postaje za preizkušnjo tokomerov ali na oddelkd 'zajJšdjK:, trolo mer);
2. priskrbeti uslužbencu, kadar koli vrši delo na kraju samem, brezplačno prikladne prostore, potrebno postrežbo, dalje material ali energijo (vodo, plin, električni tok, ogenj itd.), potrebno za preizkušanje;
3. skrbeti sarne in ob svojih stroških, da se prenesejo priprave, potrebne za uradno opravilo, iz stalnih ali začasnih prostorov urada na kraj opravila in od-ondod nazaj ali pa na kraj, ki ga ijim uradnik določi; v poslednjem primeru samo takrat, kadar kraj, ki ga je uradnik določil ni bolj oddaljen kot stalni ali začasni uradni prostori;	'
4. povrniti uslužbencu potne stroške in dnevnice, določene v uredbhh in pravilnikih, kakor tudi stroške za prenos priprav, kadar mora skrbeti za prenos usluž-. benec sam.
Pripomba 1. V primerih po prednji točki 1. odloči urad, ali je ali pa ni potreben odhod na kraj sam, in obvesti o tem stranko.
Pripomba 2. Določba prednje točke 3. velija za primere, kadar se vršita pregled in žigosanje ali uradno opravilo na kraju samem:
a) v območju sedeža osrednje uprave za mefe ali njenih postaj z^ preizkušanje tokomerov;
b) v območju stalnega sedeža oddelka za kontrolo mer;
c) ob občasnem obhodu v območju središča za občasni pregled in
č) ob občasnem obhodu zunaj območja središča za občasni pregled, če je dotiono opravilo na kraju samem odobreno v delovnem programu.
Clen 18.
Kadar zahteva več strank, ki stanujejo v območju enega kraja, s skupno prošnjo pregled in žigosanje meril na kraju samem, trpijo skupno vse stroške, določene v členu 17. te tarife.
IV.	Drugi stroški in dolžnosti strank.
Clen 19.
Poleg žigovine, pristojbin in stroškov, predpisanih v členih 2. do 17. le tarife, morajo stranke trpeti tudi tčle stroške;	•	• "
a) za objavo tehničnih opisov in konstrukcijskih načrtov za novo odobrene sisteme meril;
b) za pomožne moči ali postrežbo, Če so potrebne pri delu za preizkušanje sistema meril ali pri merjenjih, preizkušnjah in poizkusih, opravljanih v laboratoriju osrednje uprave za mere za znanstvene ali industrijske svrhe;
c) za material ali energijo (vodo, plin, električni tok itd.), potrebne pri delu po prednji točki b), če se vršijo ta dela v laboratoriju osrednje uprave za mere;
č) za odvoz in dovoz mer in merilnih priprav, predloženih v pregled ali preizkušnjo.
Pripomba. Stroški za material v smislu prednje točke c), ki je potreben za kemične analize, obreme-njajo državo.
V.	Pobiranje žigovine in drugih pristojbin.
Clen 20.
Zigovina po členih 2. do 4., dalje po členu 5. za sode za pivo do vštetih 300 litrov prostornine in po členih 6. do 11., nadalje pristojbine po členu 13., po točkah 1. in 2. člena 14. in po členu 15. kakor tudi stroški po točki 4. člena 17. te tarife se pobirajo od strank vnaprej, še preden se prične uradno opravilo; žigovina za navadne sode in sode za pivo čez 300 litrov prostornine po čl. 5., dalje po členu 12. kakor tudi pristojbine po točki 3. člena 14. se pobirajo po končanem pregledu, toda preden se izvrši žigosanje.
Pobiranje ležarine se mora opraviti, preden se iz-'roče stranki pregledane in Žigosane mere ali sodi.
Zigovino, pristojbine in ležarino po členih 2. do 16. te tarife plačujejo stranke na čekovni račun Poštne hranilnice. Stroški po točki 4. člena 17. se plačujejo pri dotičnem uradu v gotovini.
Clen 21.
Pristojbine po točki 3. člena 14. in po členu 19. te tarife se plačujejo iz depozitov, ki jih vlagajo prizadete stranke pri osrednji upravi za mere.
Clen 22.
Zigovina in pristojbine po pričujoči tarifi se pobirajo za mere in merilne priprave, kadar koli se opravlja njih pregled in žigosanje, preizkuša sistem, vrši overitev itd. Pobirajo se tudi takrat, kadar ne ustrezajo mere in merilne priprave zahtevanim pogojem in se zato vrnejo brez žigosanja ali overitve, ali pa kadar se preizkušanje sistema ne konča z odobritvijo sistema.
.VI. Oprostitve od plačevanja žigovine in pristojbin. Clen 23.
Zigovina se ne pobira:
1. če se pokaže na prvi pogled, ne da bi se uporabil kak instrument ali pripomoček, da se mera ne more žigosati;
2. če prispejo mere ali merilne priprave razbile ali če se razbijejo pri pregledu ali žigosanju;
3. za prežigosanje, ki se izvrši na novih morah, ki so v zalogi radi prodaje;
4. za občasni pregled in žigosanje mer državnih uradov in ustanov, razen pridobitnih;
5. za tiste izdelke iz zlata, srebra in platine, ki se zaradi nepredpisne čistine ali sestave ne morejo opremiti s čistinskim žigom ali ki se uničijo;
6. za tiste sestavne dele iz navadnih kovin ali drugih snovi, ki so na izdelkih iz dragocenih kovin, kakor tudi za vdelano kamenje;
7. za pregledane, pa zaradi nepravilnosti zavrnjene steklene mere, steklenice, posode in balone, kadar se žigosajo v tvornicah za steklo;
8. za navadne sode, katerim se ob pregledu ne more določiti prostornina, ker puščajo vodo.
Pripomba 1. Državne urade in ustanove, ki so oproščene po prednji točki 4. plačevanja žigovine, določi minister za trgovino in industrijo.
Clen 24.
Pristojbine se ne pobirajo:
1. za naknadno preizkušanje odobrenih sistemov mer in merilnih priprav, da se dokončno ugotovi njih uporabnost v javnem prometu;
2. za overitev mer, merilnih priprav, aparatov itd., kadar se na prvi pogled, ne da bi se rabil kak instrument ali pripomoček, pokaže, da se dotična priprava ne more overiti.
VII. Popusti.
Clen 25.
Ob pregledu in žigosanju mer in merilnih priprav,
steklenic, posod in sodov so dovoljeni naslednji popusti:
1. Za 20 %:
a) na žigovini po členih 8., 9. in 11. te tarife, če se pregledujejo in žigosajo plinomeri, vodomeri in tokomeri, ki se uporabljajo v delavnicah, obrtnih napravah in podjetjih, ki so v lasti ali v upravi banovin, mest ali občin, če dajo dotične ustanove ali podjetja na razpolago za delo potrebne priprave, postrežbo in prostore;
b) na žigovini po členih 8. do 11. te tarife, če se vršita pregled in žigosanje plinomerov, vodomerov, toko-merov ali laksametrov kdaj pa kdaj v prostorih industrijskih podjetij, urejenih za ta namen;
c) na žigovini, predpisani v členih 2., 3., 5. do 11. te tarife, če se vršita pregled in žigosanje mer in merilnih priprav in sodov v stalnih ali občasnih postajah za kontrolo mer, ustanovljenih z odobritvijo ministra za trgovino in industrijo.
2. Za 40 %:
na žigovini po členu 4. te tarife, če se vrši žigosanje steklenih meril,- steklenic, posod in steklenih balonov v tvornicah za steklo.
3. Za 50%:
na žigovini po členu 11. te tarife, če dado ustanove, naštete pod točko 1. a) tega člena, kontroli mer na razpolago svoje prostore, priprave in postrežbo, da vrši pregled in žigosanje tokomerov.
Pripomba 1. Popust po točkah 1. in 2. ostane isti ne glede na to, ali se opravljata pregled in žigosanje na sedežu ali zunaj sedeža urada.
Pripomba 2. Popust po točkah 1. b) in 1. c) se daje samo, če so merila, merilne priprave in sodi, ki so se predložili v pregled in žigosanje, izdelani ali v toliki meri popravljeni, da se lahko imajo za nove, v industrijskih podjetjih, urejenih za ta namen, ali v podjetjih, pri katerih je stalna ali občasna postaja za kontrolo mer.
Pripomba 3. Popust po točki 3. se daje samo po poprejšnji odobritvi ministra za trgovino in industrijo s pogoji, ki se predpišejo in veljajo samo za tokomere, ki so last ustanov, naštetih v točki 1. a) tega člena.
VIII.	Povračilo žigovine in drugih pristojbin.
Clen 26.
Do povračila žigovine in drugih pristojbin, pobranih' po tej tarifi (člen 2. do 16.), imajo pravico stranke, ki so .vplačilo izvršile, sauio v. tehle primerih;
1. če se uradno delo, za katero se je izvršilo plačilo, ni opravilo;
2. če se je pobrala po pomoti stranke ali uslužbenca višja žigovina, pristojbina ali ležarina, kot bi bilo treba;
3. v vseh primerih, naštetih v členih 23. in 24., ko se je žigovina plačala vnaprej.
Clen 27.
Prošnje strank za povračilo plačil po členih 2. do 16. te tarife odpremi urad, ki ije vplačilo pobral, na ministrstvo za trgovino in industrijo (osrednjo upravo za mere in dragocene kovine). Prošnje se vzamejo v pretres le tedaj, če se: a) priloži prošnji pobotnica osrednje uprave za mere ali njene postaje za preizkušanje tokomerov ali dotičnega oddelka za kontrolo mer o izvršenem plačilu, in če se: b) vloži prošnja v 30 dneh, ki se računajo v primeru točk 1. in 2. člena 26. od dneva plačila, v primeru točke 3. člena 26. pa od dneva, ko so se merila, merilne priprave itd. predložile v pregled.
IX.	Delovni čas uslužbencev.
Clen 28.
Pri delu na kraju samem, ne glede, ali se vrši v območju stalnega sedeža urada ali zunaj njega, so uslužbenci zavezani delati največ osem ur. Vendar ne smejo delati pred 8. uro in tudi ne po 18. uri.
To ne velja za pregled meril državnih in zasebnili železniških podjetij; v takih primerih je uslužbenec dolžan, da uravna svoj osemurni delovni čas po železniškem voznem redu.
X. Končne določbe.
Clen 29.
Ta tarifa dobi moč dne 1. januarja 1937, po razglasitvi v »Službenih novinah«.
S tem dnem preneha veljati tarifa, izdana pod številko 5661 z dne 11. XI. 1933 (»Službene novine« z dne 28. XI. 1933, št. 273/LXXX)‘, dalje čl. 7. pravilnika o izdelovanju in prometu z izdelki iz zlata, srebra in platinp, pripravljenimi za izvoz (»Službene novine« z dne 19. X. 1932, št. 242/XCII/645)2, kakor tudi zadnji stavek točke 8. dodatka II. k uredbi o uporabi zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine ( Službene novine« z dne 14. VI. 1933, št. 131/XXXVIl/378):'.
V Beogradu, dne 8. decembra 1936, št. 5385/1936.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
71.
Mednarodni sejem v Ljubljani.
Po referatu predsednika uprave za zaščito industrijske svojine in v smislu § 94. pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti	industrijske svojine	z dne 1. maja 1928
2 »Službeni	list«	št.	115/12	iz	1.	1934.
* »Službeni	list«	št.	742/94	iz	1.	1932.
* »Službeni	list«	št. 13/2	iz	1.	1934.
odločam:*
Mednarodna vzorčna velesejma, ki bosta to leto v Ljubljani in ki ju priredi Ljubljanski vzorčni velesejem, in sicer prvega, spomladanskega, od dne 5. do dne 14. junija, drugega, jesenskega, pa od dne 1. do dne 12. septembra 1937, je smatrati za uradno priznane razstave v smislu § 94. pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 1. maja 1928 zato, da se more priznati za predmete industrijske svojine, razstavljene na teh sejmih, zaščita po § 160. zakona o zaščiti industrijske svojine v zvezi s §§ 90., 107. in 113. istega zakona in §§ 95. do 99. omenjenega pravilnika s prednostno pravico od dne razstavitve.
V Beogradu, dne 16. januarja 1937; pr. št. 56.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
Banove uredbe.
72.
I.	No. 1264/13—1936.
Odločba.
Na osnovi čl. 3. in 6. uredbe gospoda ministra za notranje posle z dne 25. septembra 1936, III. br. 33.727 (»Službeni list« št. 711/88)
odrejam,
da preneha delo sreskega načelstva dravograjskega na dosedanjem sedežu v Prevaljah dne 31. marca 1937 in da začne poslovati sresko načelstvo na novem, po cit. uredbi določenem sedežu v Dravogradu dne 1. aprila 1937.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. januarja 1937.
Ban:
dr. M. Natlačen s. r.
*
73.
III. No. 755/1.
Odločba.
Z odlokom ITI. No. 10.616/1 z dne 12. decembra 1935 sem odredil, da se s koncem šolskega leta 1935./36. banovinska kmetijsko-gospodinjska šola v Št. Jurju ob južni železnici premesti v Svečino.
Premestitev je izvršena, zato
odrejam,
da se naziv šole glasi:
Banovinska kmetijsko-gospodinjska šola Svečina, p. Zgornja Sv. Kungota.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dno 23. januarja 1937.
Namestnik bana, pomočnik: dr. Majcen s. r,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. januarja 1937, št. 21/V111/33.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik? Pohar Robert v Ljubljani, v Tlaka in zalaga Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani,; njen predstavnik: Otmar Mihalek y Ljubljani.
SLUŽBENI TIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 11, kosu VIII. letnika z dno 6. februarja 1937.
Razglasi kraljevske banske uprave
,Vj No. 228/9. .	339—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo opornikov in stebrov za novi zelezobetonski most preko Save v tiru banov, ceste 11/105 na Javorniku
11.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. marca 1937 ob 11. uri dop.
V ; sobi št. 213 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ulica 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proli plačilu nap ravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kr. banske uprave, Gledališka ulica 8/11.
Ponudbe naj, se glase v obliki popusta v odst; 'kih (tudi z besedami) , na enotne cene uradnega proračuna, ki znaša
din 503.438*49.
Predpisana kavcija znaša din 51.000.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske buigivine v Ljubljani,
dne 1. februarja 1937.
*
.V. No. 218/3—1037.	333—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo mostu čez Rinžo v Dolgi vasi v km 55.788*5 dri. ceste št. 52 I javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. marca 1937 ob 11. uri dop.
v sobi štev. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki sp; dobe proli plačilu naprav-nih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 220.808*97.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskali tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 1. februarja 1037.
.V — No. 232/1.	293—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske .banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo ž c 1 c z rfueton s k ega mostu preko Save
v Mokrem logu v Soteski v tiru banovinske ceste 1/2 Radovljica — Bohinjsko jezero III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. februarja 1937 ob
11.	uri pri tehničnem oddelku v Ljubljani, Gajeva ul. št. 5/JII. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v Gledališki ul. 8, soba št. 18.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 959.838*94.
Upoštevale se bodo samo ponudbe, ki bodo ni/.je od din 935.842*97.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. januarja 1937.
H*
VI. No. 3589/1.	299
Sprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Dolanc Jože,	zdravnik	v	Hrastniku, je bil vpisan	v	imenik zdravni-
ške zbornice za Dravsko banovino. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. januarja 1937.
Hi
VI. No. 3346/1.	365
Sprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Koklič Ivan, zdravnik v Mariboru, je bil vpisali v imenik zdravniško zbornice za Dravsko banovino.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. januarja 1937,
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 42 -5/37-4	353
Objava.
Apelacijsko sodišče je imenovalo g. Koštiida Ivana, profesorja, v pokoju, za tolmača za češki, g. Bajuka Hugona za francoski in g. dr. Trošta Josipa, odvetnika, za italijanski jezik, vse v Novem mestu.
Pfedsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani, dne 28. januarja 1937.
H»
Og S2/36-4.	367
Amortizacija.
Na prošnjo Koširja Jožeta, posestnika na Vaitorskem vrhu št. 3, se uvaja postopanje za amortizacijo sledečih hranilnih knjižic, ki ju je prosilec baje iz-
gubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v roku 6 mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da sta hranilni knjižici brez moči.
Oznamenilo: Hranilni knjižici Ljudske posojilnice v Ljubljani
a) št. 72.723, glaseča se na ime Košir Jože, z vlogo din 67.000*— in
b) št. 64.983, glaseča se na ime Košir Marija, z vlogo din 59.500'—.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 27. januarja 1937.
Hi
I 1817/36—0.	276
Dražbeni oklic.
Dne 8. m a r c a 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Prečna vi. št. 1184.
Cenilna vrednost: din 12.322*—.
Najmanjši ponudek: din 8214*66.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek din 1232*20 v gotovini kot vadij ali v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev ali v domačih državnih papirjih, v vložnih knjižicah kake do-j mače hranilnice in posojilnice. Vrednostni papirji se računajo po kurzu prejšnjega dne. Ta kurz mora dokazati ponudnik.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa s*e opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
ISresko sodišče Novo mesto,
dne 24. januarja 1937.
Hc
I 589/36.	314
Dražbeni oklic.
Dne 10. m ar. c. a 1937 o b* devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Destinci vi. št. 51, 155, in sicer v dveh skupinah.
Cenilna vrednost: din 20.456*35, to je za vi. štev. 51 din 15.865*75 in za vi. štev. 155 din 4590*60.
Vrednost priteklln: din 390*— pri vi. št. 51 d. o. Destinci.
Najmanjši ponudek: za I. skupino vi. št. 51 d. o. Destinci din 10.577*50, za
II.	skupino vi. št. 155 d. o. Destinci din 3060*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri drnž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
»Sresko sodišče v Ptuju. odd. IV.,
dne 25. januarja 1937.
330
Proglasitve za mrtve.
Okrožno sodišče t Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zak. z dne 31. marca 1918, drž. zak. št. 128 domnevati, da so umrli. Pogrešane© navedeno sodišče pozivlje, naj se zglase pri njem, ako se žive, ali naj mu dajo to kako drugače na znanje.
Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku.
Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivaLišče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Uvedbo postopanja predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in opr. štev. oklica	Oklicni rok poteče dne
Gorup Slavinski Josip Marij, rojen 27. 9. 1898 na Reki, Italija,	Odšel meseca oktobra 1926 v Triglavsko pogorje, odkoder je posteč n j ikrat pisal dne 16. 10. 1926 in je odtlej pogrešan.	mali Gorup Slavinska Amalija.	Hribar Rado, industrialec v Ljubljani, Gradišče 9.	7. 9. 1936 Og 49/86-2.	1. 10. 1937.
Ocepek Lovrenc, rojen 2. 8. 1879 v Žvaruljah, pos.	Odšel meseca julija 1914 z bivšim domobranskim p. p št. 27 na rusko bojišče; zadnje pi6ino od 8. 8. 1915 in je odtlej pogrešan.	žena Ocepek Ana.	Ocepek Ana, pos. žena iz Zvarulj Št. 4	11. 11. 1936 Og 63/36-2.	1. 12. 1937.
Siard Ignacij, rojen 30. 7.1893 v Ljubljani, Poljanska c. 55.	Odšel o božiču 1914 z bivšim p. p. št. 17 na rusko bojišče, kjer je prišel meseca januarja 1915 v ujetništvo in je odtlej pogrešan.	Drž zaklad kraljevine Jugoslavije po drž pravobranilstvu v Ljubljani.	Siard Franc, Ljubljana, Ga-ljevica 46.	11. 12 1936 Og 75/36-2.	10. 1. 1938.
Pleiter Alojzij, rojen 15. 6. 1885 na Rovih št. 6 pri Zagorju ob Savi.	Odšel meseca julija 1914 z bivšim domobranskim p. p. št. 27 na rusko bojišče, odkoder je poslal zadnje pismo v mesecu novembru 1914 in je odtlej pogrešan.	žena Pfeifer Antonija.	Pfeifer Antonija iz Rov št. 6	30. 12. 1936 Og 76/36-3.	1. 2. 1938.
Vesel Robert, roien 25. 8.1882 v Penzingu Parkgasse 82, Wien XII, Avstrija.	Odšel 15. 3. 1915 z bivšim domobranskim p. p. št. 27 na rusko bojišče, kjer je še isti mesec prišel v ujetništvo in je odtlej pogrešan.	žena Vesel Karolina.	Mastnak Franc, javni notar v Trebnjem.	27. 1 1937 Og 2/37-6.	15. 2. 1938
					
Okrožno sodišče v Ljubljani,
dne 28. januarja 1937.
1 1021/36-8	345
Dražbeni oklic.
Dne 10. marca 1937 o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bezina vi. št. 248 in 42.	.
Cenilna vrednost: din 2.683'40.
Najmanjši ponudek: din 1.788'92.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah,
dne 29. januarja 1937.
*
I 1216/35-26	347
Dražbeni oklic.
Dne 10. marca 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Jernej vi. št. 1, k. o. Učenca vi. št. 103, k. o. Veliki Lipoglav vL št. 149.
Cenilna vrednost: din 22.420'75.
Vrednost pritekline: din 297'—.
Najmanjši ponudek: din 14.947'18.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah,
dne 31. decembra 1936.
*
I 876/36-7	348
Dražbeni oklic.
Dne 10. marca 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljana knjiga k. o. Škalce vi. št. 169.
Cenilna vrednost: din 14.702'30.
Vrednost pritekline: din 732 50.
Najmanjši ponudek: din 9.805'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljuvljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah,
dne 29. januarja 1937.
*
1 520/36-11	346
Dražbeni oklic.
D n e 10. m a r c a 1937 ob d e s e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zlogona vas vi. št. 36, k. o. Okoška vas vi. št. 64, k. o. Kot vi. št. 174.
Cenilna vrednost: din 28.295'20.
Vrednost pritekline: din 600'—.
Najmanjši ponudek: din 18.862'40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah, dne 29. januarja 1937.
I 314/36-4.	300
Dražbeni oklic.
Dne 8. in a r e a 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču soba št. 3 prisilna dražba hiše št. 44 v Borovnici z gospodarskimi poslopji in 30 zemljiškimi parcelami zemljiška knjiga Borovnica vi. št. 107 in 977 ter Sabočevo vi. št. 150 in le '/;ink teh zemljišč.
Cenilna vrednost: din 353.756'—.
Najmanjši ponudek: din 238.506'30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražilelja, ki je ravnal v dobri veri.
t)rugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, odd. 11.,
dne 22. januarja 1937.
Konkurzni razglasi
110.	328
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o iniovini Roj-nika Konrada in Jelke, trgovcev v Ločah pri Poljčanah.
Konkurzni komisar: Levstek Andrej, starešina sres. sodišča v Slov. Konjicah.
Upravnik mase: dr. Macarol Franjo, odvetnik v Sl. Konjicah.
Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Slov. Konjicah dne 13. februarja 1937 ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 10. marca 1937.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 20. marca 1937 ob 9. uri.
Okrožno sodišče v Celju, odd. II., dne 2. februarja 1937.
St 1/37.
111.	^	329
Konec poravnave.
Sklep opr. štev. Por 34/36—32, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Dularja Ivana, trgovca v Ljubljani, Vič, Tržaška cesta 28, je postal pravnomočen 23. januarja 1937.^
Poravnalno postopanje je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. januarja 1937.
Por 34/36-34.
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva Koniga Franceta, trgovca v Celju, registrovanega pod firmo F. Kfinig, trgovina z mešanim blagom v Celju, pod Rg Pos II 21.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik Kdnig Franc s svojimi upniki pri naroku du£ 20. ja-
nuarja 1937 pri tukajšnjem sodišču in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne doseza poravnava, prvenstveno v celoti poplačati, ostali upniki pa dobijo 40%no kvoto njih terjatev, plačljivo v 10 mesečnih zaporednih enakih obrokih, od katerih zapade prvi obrok dne 15. aprila 1937, vsak naslednji pa vsakega 15. naslednjega meseca.
Okrožno sodišče v Celju, odd. L.
dne 26. januarja 1937.
Por 12/36—71.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. F. r.: 1257/37, 2056 37,	331
2155-37, 2156 37, 2212/37,
2244/37, 2245 37, 2265 37,
2269/37, 1920 37.
Razglas.
Po § 106, zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2 iz I. 1888., oziroma po § 130. zakona z dne 26. maja 1909, štaj. dež. zak. št. 44, se s tem razglaša zaključek opatija, tičočega se nadrobne delitve skupnega sveta, ki je vpisan, in sicer:
1. pod vi. št. 16, 17, 18, 38, 40 in 42 k. o. Znojile (parcela štev. 908), sodni okraj kamniški:
2. pod vi. št. .132 k. o. Babna gora. sodni okraj vrhniški;
3. pod vi. št. 1 in 170 k. o. Verd (parcele štev. 1246 1 in 1246 2), sodni okraj vrhniški;
4. pod vi. št. 42 in 87 k. o. Vrhnika in 420 k. o. Blatna Brezovica (parcele štev. 2561, 2562 in 2564), sodni okraj vrhniški;
5. pod vi. št. 46 in 433 k. o. Verd (parcela štev. 1220), sodni okraj vrhniški;
6. pod vi. št. 389 k. o. Stožice (parcele štev. 1421/1, 1522 in 1523), sodni okraj ljubljanski;
7. pod vi. št. 39 in 40 k. o. Stožice (parcele štev. 1756 in 1650), sodni okraj ljubljanski;
8. pod vi. št. 462 k. o. Vrhnika in 95^ k. o. Blatna Brezovica (pare. štev. 2671 in 2672), sodni okraj vrhniški;
9. pod vi. št. 76 k. o. Vrhnika in 814 in 920 k. o. Blatna Brezovica (parcele štev. 2434, 2435 in 2436), sodni okraj vrhniški;
10. pod vi. št. 102 k. o. Radmožanci, sodni okraj lendavski.
Z dnevom, ko se objavi la razglas, preneha glede teh agrarnih operacij pristojnost agrarnih oblasti, tako, da le-ta ostanejo odslej pristojna samo še za razsojanje v §§ 99. in 100. zgoraj omenjenih zakonov označenih zahtev.
Ljubljana, dne 27. januarja 1937.
Komisija za agrarne operacije, ban kot predsednik: dr. Natlačen s. r.
Narodna banka 371 kraljevine Jugoslavije
Stanje 31. januarja 1937. Aktiva.	dinarjev
Podloga . . .1.631,583.735-89 (+- 175.218-73) Devize, ki niso v , ullogi 660,213.912-84 (4 20,008.096-46) Kovani novec 357,268 98.V50 (— 2l,15fi.909,50) Posojila . . .1.691.128.177 72 (- 9,481.480-08) Vrednostni
papirji . . , 115,340.783"81 Prejšnji predjedi
državi ... 1.648.417.186-70 (-f	438.750-—)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000-—
Vrednosti re-
zervn. fonda 145,716.377-49 (+10,000.0 XV—) Vrednosti	,	,
ostalih fondov ...	.	28,194.177-68
Nepremičnine ........... 155,790.963-70	<+•	132.971-82)
Razna aktiva	838.698.477-93 (+-	4,042.020-16)
7.862.852.778-7«
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . .	180,000.000-—
Rezervni
Tond ....	154,573.278-89 (+-	1,000.000-—)
Ostali fondi .	29,970.804-16
Novčaniee v
obtoku . . .5.292,482.800--(+151,758.100-—) Obveze na
pokaz . . . .1.895,38l.786-98(— 92,546.121-57)
Obveze z rokom ....	50,000.000-—
Razna pasiva 259.944.108-73 (—56,053.310"84)
7.862.352.778-7«
Obtok in obveze . . . .7.187,864.586-98 Celotno krit je . . .. a9-16 L/0 Kritje v zlatu	. . . 28‘49<7„
Obrestna mera:
po eskomptu..................................5%
po zastavah:
na zlato in varante .  .....................5%
na vrednostne papirje	6%
Št. 12556/1936.	285	3-3
Razpis.
Termin za vlaganje ponudb za razpisana gradbena dela trinadstropne zgradbe Delavskega doma (glej »Službene liste« št. 3, 4 in 5 od 9., 13. in 16. januarja 1937) je podaljšan do vključno dne 16. (šestnajstega) februarja I. I. Mestno poglavarstvo Celje, dne 27. januarja 1937. Predsednik: Al. Mihelčič s. r.
•jj
No. 438	364
Razglas.
Občina Metlika-okoliea razpisuje mesto občinskega delovodje. Prpsilci morajo imeti pogoje iz čl. 7. in 8, uredbe o občinskih uslužbencih. Imeti morajo tudi izpit za voj. referenta. Prošnje je vlagati v roku enega meseca. Nadaljnje informacije se dobe pri občini.
Uprava občine Metlika, dne 3. februarja 1937.
Štev. 256/1.	23?. 3-3
Razglas.
Na podlagi sklepa občinskega odbora občine Murska Sobota z dne 28. julija
1936 in na podstavi el. 116. pravilnika o finančnem poslovanju v občinah ter čl. 89. in 91. zakona o državnem računovodstvu se bo vršila dne 26. februarja
1937 ob 10. uri dopoldne v občinski posvetovalnici 1. ustna dražba za prodajo občinske hiše, stoječe v Murski Soboti, Aleksandrova cesta štev. 19, z vsetni k njej spadajočimi nepremičninami.
Izklicna cena je din 702.000'—.
Pod izklicno ceno se ne bo dražilo.
Kavcijo v znesku 10% izklicne cene je položiti pred pričetkom dražbe v gotovini pri Občinski hranilnici v Murski Soboti.
Podrobnejše pogoje, informacije ter vsa ostala pojasnila in plačilne pogoje dobe interesenti med uradnimi urami pri predsedniku občine ali v občinskem uradu.
V primeru, da I. dražba ne bi uspela, se bo vršila II. ustna dražba v smislu člena 94. zakona o državnem računovodstvu dne 13. marca 1937 ob 10. uri dopoldne v občinski posvetovalnici ob istih pogojih.
Občinski urad Murska Sobota,
dne 21. januarja 1937.
*
Št. 588.	356
Razpis.
Občina Sv. Vid pri Ptuju, srez Ptuj, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje.
Šolska izobrazba: Najmanj popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Varščina: 5000'— dinarjev.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, jo vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini.
Uprava občine Sv. Vid pri Ptuju,
dne 3. februarja 1937.
*
Štev. 452/E-Ing. S.	350
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo:
700 komadov števcev za 220 voltov, 3 ampere, 50 period;
800 komadov števcev za 220 voltov, 5 amperov, 50 period;
10 komadov števcev 3X380/220 voltov, 5 amperov, 50 period;
10 komadov števcev 3X380/220 voltov, 10 amperov, 50 period;
10 komadov števcev 3X380/220 voltov, 15 amperov, 50 period;
5 komadov števcev 3X380/220 voltov, 30 amperov, 50 period.
Ponudbo je poslati do 21. februarja 1937 v zaprtem ovoju z napisom: »Ponudba za števce;.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 3. februarja 1937.
■ž*
Štev. 142/37	327
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Bleiweis-Trsteniški Miron z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 5.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1937.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik ilanko s. r.
-j.
Štev. 163/37	*	326
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod Muc Viljem z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 7.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1937.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
355
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 31. decembra 1936, št. 51.246/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 31. decembra 1936 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 13. julijem /1936;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 13. julija 1936 dalje.
Vavta vas, dne 3. februarja 1937.
Hranilnica in posojilnica Vavta vas, r. z. z n. z.
*
280 3-3
Poziv upnikom.
Živinorejska selekcijska zadruga v Novi vasi pri Rakeku se je razdražila in prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve.
Likvidatorji.
*
354
Objava.
Izginil mi je indeks filozofske fakultete univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani na ime: Franke Majda. Proglašam ga za neveljavnega.
Franke Majda s. r.
351
Objava.
Izgubil sem orožni list V-701 vložnega zapisnika št. 1697/30, izdan od sre-skega načelstva v Murski Soboti. Proglašam ga za neveljavnega.
Vidonci, dne 22. januarja .1937.
(Jjergjek Andrej s. r.
❖
369
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo, evid. št. 44402, na ime: .iagne Marija iz Podgorice. Proglašam jo za neveljavno.
Jagne Marija s. r.
*
333
Objava.
Izgubila se je prometna knjižica za kolo, evid. St. 96457, ki mi jo je izdalo sresko načelstvo v Črnomlju, na ime: Klemenčič Franc.
Proglašam jo za neveljavno.
Klemenčič Franc s. r. *
332
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo, evid. štev. 45.857, na ime: Modic Anton iz Vrbljenja. Proglašam jo za neveljavno.
Modic Anton s. r.
❖
334
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo, štev. evidenčne tablice 107748, in jo proglašam za neveljavno. i
V Strukovcih, dne 29. jan. 1937.
Šiftar Koloman s. r. *
352
Objava.
Izgubila se je prometna knjižica kolesa z evidenčno štev. 2-42684-16 brez znamke na ime: Tomšič Franc, Brezovica štev. 40, občina Brezovica pri Ljubljani. Proglašam jo za neveljavno.
Totnšič Franc s. r.
*
366
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za biči kel, štev. 4793, in jo proglašam za neveljavno.
Vouk Karel s. r., mesar, Grajska vas št. 22.
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico zn enovprežni voz evid, št. 2258 na itne: Zalta Josip, Savlje 41. Proglašam jo za neveljavno.
Zalta Josip s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: Q. Mihalek v Ljubljani.