SSG: v drevišnji tržaški premieri drame Bolezen familije M se bo prvič predstavila Barbara Vidovič >/12 Kakšen tip univerzitetnega študenta si bil ali si še, kakšen bi želel postati? Odgovori so na voljo v Klopovi »zoološki« raziskavi / 22 Primorski Tibet ni le kitajski problem Martin Brecelj Kljub protestom Kitajske je ameriški predsednik Barack Obama včeraj v Beli hiši gostil tibetanskega duhovnega vodjo da-lajlamo Tenzina Gyatsa. Sicer ne v Ovalni pisarni, kjer ameriški predsedniki navadno sprejemajo tuje voditelje, ampak v Sobi zemljevidov. To je po prvotnih načrtih hotel biti signal upoštevanja kitajske občutljivosti. A ker je kljub temu uradni Peking za ameriška ušesa le preveč dvigoval glas, je včeraj dalajlamo uradno sprejela še šefica ameriške diplomacije Hillary Clinton na State departmentu in tako pri-bila, da Washington suvereno izbira svoje goste. Očitno smo priče novi epizodi v novodobni hladni vojni, ki jo ZDA vodijo s prihajajočo svetovno velesilo. Tibet pač predstavlja enega izmed treh tradicionalno problematičnih »T« v odnosih med Washingtonom in Pekingom (ostala dva sta Tajvan in Trade-trgovina). Posebnost sedanjega zgodovinskega trenutka je v tem, da se ti odnosi zaostrujejo pri vseh treh »T« hkrati. Prav zaradi tega se je polemika okrog včerajšnjega obiska dalajlame posebno razvnela. Podobno kot drugim gostiteljem dalajlame Peking Was-hingtonu očita predvsem dvoje. Najprej to, da podpira nevarnega separatista in s tem posredno ogroža kitajsko ozemeljsko celovitost. Ta očitek je že nič kolikokrat zavrnil sam dalajlama, poudarjajoč, da se v resnici ne zavzema za neodvisnost Tibeta, ampak za njegovo avtonomijo znotraj Kitajske. To je potrdil tudi, ko je lanskega novembra obiskal Južno Tirolsko, da bi bolje spoznal njeno posebno samoupravo, kot je pojasnil. Mimo tega ne gre prezreti, da se dalajlama že desetletja zavzema za pravice Tibeta na dosledno nenasilen način, s čimer si je že leta 1989 prislužil Nobelovo nagrado za mir. Drugi očitek Pekinga pa je, da se Washington - kot vsi drugi tuji gostitelji dalajlame - vmešava v kitajske notranje zadeve. Problem je seveda zapleten in delikaten, a naposled bi le morali upoštevati, da imamo opraviti s pravico do samoodločbe nekega naroda in torej s človekovo pravico, ki kot taka ne pozna meja in za spoštovanje katere je naposled odgovorna celotna mednarodna skupnost, kot poudarjajo listine Združenih narodov. S tega vidika Tibet ni in ne sme biti zgolj kitajska notranja zadeva. To tem bolj, ko Kitajska veča svoj vpliv v svetu in se torej hočeš nočeš vse bolj vmešava v zadeve vseh. dnevnik PETEK, 19. FEBRUARJA 2010 Št. 42 (19.749) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € BRUSELJ - Medtem ko Slovenija zbira gradivo za morebitno tožbo proti Italiji Poziv EU k sporazumni rešitvi za plinski terminal Komisar za okolje Janez Potočnik za dvostransko rešitev zda - Kljub nasprotovanju Kitajske Obama sprejel tibetanskega duhovnega voditelja dalajlamo WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Beli hiši sprejel tibetanskega duhovnega voditelja dalajlamo, s katerim sta govorila o človeških vrednotah, verski harmoniji in Tibetu, zaradi jeze Kitajske pa ni bilo skupne izjave pred novinarji. Da-lajlama se je iz Bele hiše kasneje odpravil na State Department, kjer ga je sprejela državna sekretarka Hillary Clinton. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je v kratki izjavi po srečanju de- jal, da je Obama izrazil trdno podporo ohranjanju edinstvene verske, kulturne in jezikovne identitete in zaščite človekovih pravic Tibetancev znotraj Ljudske republike Kitajske. Na 13. strani Uplinjevalniki: Ljubljana razmišlja o tožbi proti Italiji Na 3.strani Med protesti odobren tržaški proračun Na 7. strani Zgonik: 673 tisoč evrov za storitve Na 8. strani V Sovodnjah višji davek Na 15. strani Goriška stanovanja petino cenejša od novogoriških Na 16. strani ZAGREB - Tretji predsednik Hrvaške Ivo Josipovic slovesno prisegel ZAGREB - Ivo Josipovic je včeraj na zagrebškem Trgu sv. Marka slovesno prisegel kot tretji predsednik samostojne Hrvaške in tako uradno začel petletni mandat. Inavguracije so se udeležili tudi številni gostje iz tujine, med njimi predsednik republike Danilo Türk, ki se je po slovesnosti z Jo-sipovicem tudi prvič sešel.V inavgura-cijskem govoru je Josipovic rojake med drugim pozval, naj bodo pogumni v boju za pravičnejšo družbo. Hrvatom je ob tem obljubil, da bo sam na čelu boja za pravico in pravičnost - vrednoti, ki jih mora Hrvaška šele najti. Na 2. strani BRUSELJ - Evropska komisija spodbuja Slovenijo in Italijo, naj kakršna koli odprta vprašanja glede plinskih terminalov v Tržaškem zalivu rešita dvostransko, je včeraj za STA sporočil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, Joe Hennon. Ob tem so v Bruslju poudarili, da na tej točki projekti Italije še niso avtorizirani. Tako so se včeraj v Evropski komisiji odzvali na novico, da je vlada Republike Slovenije naročila pripravo dokumentov za predhodni postopek pri Evropski komisiji, v katerem jo bo prosila, da v primeru načrtovane gradnje plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva sproži tožbeni postopek proti Italiji. V komisiji so v odzivu zapisali, da so seznanjeni z načrtom Italije za gradnjo dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in da jih je Slovenija v povezavi s tem nedavno zaprosila za pripravo srečanja, na katerem bi sodelovali obe državi, na kar se je komisija odzvala s pripravo tristranskega sestanka, ki je potekal 26. januarja. »Na tej točki projekti še niso av-torizirani. Komisija obe strani spodbuja, naj nadaljujeta dialog in kakršna koli odprta vprašanja glede teh projektov rešita dvostransko, v okviru postopkov ocene čezmejnih okoljskih vplivov, ki jih urejata direktiva EIA in konvencija Espoo,« je pojasnil Hen-non. Slovenski okoljski minister Roko Žarnic pa je omenjeno odločitev vlade včeraj v Ljubljani pojasnil z besedami, da se Slovenija ne more strinjati s plinskima terminaloma na lokacijah Žavlje in off-shore sredi Tržaškega zaliva ter infrastrukturo, kot je to predlagala Italija, saj plinski terminali na predvidenih lokacijah niso primerni zaradi plitvosti morja in obstoječe obremenitve okolja. Članice Evropske unije so s problematiko, ki jo želijo sprožiti pred Evropskim sodiščem, dolžne najprej seznaniti Evropsko komisijo. Ta nato prouči gradiva in se odloči o sprožitvi tožbenega postopka proti članici, je včeraj v Ljubljani razložil državni sekretar na okoljskem ministrstvu Zoran Kus. Evropska komisija ima nato tri mesece časa za pregled gradiva in odločitev, ali bi kot Evropska komisija sprožila tožbeni postopek proti Italiji. »Če se v tem času ne odloči, je odločitev, ali bo sama vložila tožbo ali ne, v rokah Slovenije,« je še povedal Kus. Kus je tudi dejal, da bo Slovenija čim prej zaprosila za nov tristranski tehnični sestanek, da bo minister italijansko kolegico prosil za srečanje na to temo ter da bodo sledila tudi srečanja slovenskega in italijanskega predsednika vlade. »Preden pripravimo gradivo, je možna rešitev po mirni poti,« je prepričan Kus. 2 Petek, 19. februarja 2010 ALPE-JADRAN ZAGREB - Včeraj na trgu sv. Marka slovesna prisega ob prisotnosti številnih državnikov Za Iva Josipovica miroljubna politika nima alternative Novi predsednik ocenjuje, da so dobri odnosi s sosedi strateškega pomena ZAGREB - Ivo Josipovic je včeraj na zagrebškem Trgu sv. Marka slovesno prisegel kot tretji predsednik samostojne Hrvaške in tako uradno začel petletni mandat. Inavguracije so se udeležili tudi številni gostje iz tujine, med njimi predsednik republike Danilo Türk, ki se je po slovesnosti z Josipovicem tudi prvič sešel.V inavgura-cijskem govoru je Josipovic rojake med drugim pozval, naj bodo pogumni v boju za pravičnejšo družbo. Hrvatom je ob tem obljubil, da bo sam na čelu boja za pravico in pravičnost - vrednoti, ki jih mora Hrvaška šele najti. Kot je zatrdil, bo v preganjanju korupcije in kriminala - «raka zdrave, pravične in napredne družbe» - neizprosen. V govoru se je Josipovic tudi zahvalil obema predhodnikoma na predsedniškem položaju, Franju Tudmanu in Stipe-tu Mesicu, ter vsem dosedanjim vladam in saborom, ki so pomagali uresničevati hrvaške »evropske sanje«. Josipovic verjame, da je Hrvaška pri koncu poti v EU, za zamude na tej poti pa sta krivi predvsem vojna in »do nedavnega nepripravljenost na pomembne reforme, kot je odločnejši boj proti korupciji«. Strateškega pomena za Hrvaško so po njegovih besedah tudi dobri odnosi s sosednjimi državami in partnerstvo v celotni regiji, pri čemer je treba rešiti vsa še odprta vprašanja, tudi glede mej. »Miroljubna politika nima alternative, sedanja generacija politikov pa preprosto nima pravice puščati težav generacijam, ki prihajajo,« je dejal. Na Trgu sv. Marka se je ob zaprisegi zbrala precejšnja množica, v kateri so bili poleg hrvaškega državnega vrha z dosedanjim predsednikom Stipetom Mesicem, premierko Jadranko Kosor in predsednikom sabora Lukom Bebicem na čelu tudi številni gostje iz tujine. Med njimi je bil tudi slovenski predsednik Türk, ki se je po slovesnosti tudi prvič sešel z novim hrvaškim kolegom. Hrvaški predsednik je v včerajšnjem pogovoru za Hrvaško televizijo (HTV) dejal, da bo spoštoval odločitev arbitražnega sodišča tudi v primeru neugodnega izida za Hrvaško. Kot poslanec socialdemokratov je bil Josipovic eden redkih, ki v hrvaškem saboru ni podprl ratifikacije arbitražnega sporazuma s Slovenijo. »Potem ko je sabor ratificiral arbitražni sporazum, ki je kot mednarodna pogodba nad hrvaškimi zakoni, ter pod pogojem, da ga bodo ratificirali tudi naši prijatelji Slovenci, kar verjamem da bodo storili, ker je to tudi njihova obveznost, sporazum, moramo spoštovati«, je izjavil Josipovic v pogovoru, ki ga je HTV predvajala po osrednjem dnevniku. »Takrat sem nasprotoval, sicer pa sem bil zadržan do omenjene rešitve spora o meji ravno zato, ker sporazum odpira možnost, da mimo dominantnega korpusa mednarodnega prava Hrvaška pride v slabši položaj in morda izgubi del ozemlja,« je pojasnil Josipovic. Dodal je, da je sabor sprejel sporazum, ki je cena za vstop v EU, ter da si bo osebno prizadeval, da se bo Hrvaška čim bolj pripravila za postopek in da se bo čim bolje odrezala glede na mednarodno pravo. Novi hrvaški predsednik je vnovič izrazil obžalovanje, ker poleg desetih predsednikov iz vzhodne in jugovzhodne Evrope na njegovi inavguraciji ni bilo uradnih predstavnikov Srbije. Poudaril je, da je poslal veliko mirovniških in prijateljskih sporočil v Srbijo, obenem pa je ocenil, da odločitev Srbije ni usmerjena proti njemu osebno ali proti Hrvaški, temveč da gre za politiko Srbijo glede Kosova. Kot je dodal, se Srbija ne želi udeležiti mednarodnih srečanj, na katerih sodelujejo predstavniki Kosova, sicer pa bi morala razumeti, da morajo tretje države, med katerimi je tudi Hrvaška, ki je priznala neodvisnost Kosova, na enak način obravnavati vse države. Na vprašanje, ali pričakuje, da se bosta kmalu srečala s srbskim kolegom Borisom Tadicem, je odgovoril, da je »žoga sedaj na srbski strani«. Novinarja je zanimalo, ali bi Josipo-vic pošiljal hrvaško vojsko v BiH, če bi Republika srbska naznanila možnost odcepitve. Odgovoril je, da ne Hrvaška niti nihče Odhajajoči predsednik Stipe Mesič in prihajajoči Ivo Josipovič sta si včeraj na trgu sv. Marka segla v roke ansa drug v regiji ne potrebuje vojne, temveč mir. Dodal je, da daytonskega sporazuma ni možno spreminjati z odločitvijo ene entitete ter da so garanti omenjenega sporazuma tudi ZN in Nato, ki bodo vse storili, da ne bo prišlo do odcepitve kateregakoli dela BiH. Tudi hrvaška premierka Jadranka Ko-sor je včeraj izrazila pričakovanje, da bo Jo- sipovic podpiral izvajanje arbitražnega sporazuma in hrvaško približevanje Evropski uniji, saj je sporazum pomemben predvsem zaradi »ločitve pogajanj z EU od spora o meji med državama«. Svečana prisega Josipovica na Trgu sv. Marka se je sicer začela točno opoldne s hrvaško himno, na njej pa se je zbrala pre- cejšnja množica. Med visokimi tujimi gosti so bili poleg Turka še predsedniki Madžarske, Poljske, Slovaške, Bolgarije, Albanije, Črne gore, Makedonije, Kosova in predsedujoči predsedstvu BiH, pa tudi novi evropski komisar za širitev Štefan Fule, ki je na prvem uradnem obisku na Hrvaškem. (STA) ZAGREB - Predsednik Slovenije Danilo Türk po srečanju z Josipovicem »Hrvaška vse bolj zanimiv partner za gospodarsko in politično sodelovanje« ZAGREB - Začetek mandata novega hrvaškega predsednika Iva Josipovica pomeni začetek nove faze za Hrvaško, ki je pomembna tudi za Slovenijo, je po prvem srečanju s hrvaškim kolegom v Zagrebu danes dejal slovenski predsednik Danilo Türk. O odprtih vprašanjih nista govorila, sta se pa pogovarjala o skorajšnjem obisku Josipo-vica v Sloveniji. Začetek mandata kaže na začetek neke nove faze v razvoju Hrvaške in njene mednarodne vloge. Hrvaška se pospešeno pripravlja na vključitev v EU, na domačem terenu pa ima precej pomembnih nalog na področju zagotavljanja socialne in ekonomske pravičnosti in boja proti korupciji, je dejal Türk novinarjem pred zagrebško rezidenčno palačo Dverce, kjer je potekalo svečano kosilo in dvostranski pogovori po Josipovicevi inav- guraciji. Ta razvoj in začetek nove faze sta pomembna za Slovenijo, ki mora razmisliti o tem, kakšno sosedo dobiva, ki postaja vse bolj zanimiva kot partner za gospodarsko in politično sodelovanje. Podlaga za to pa mora biti obojestransko vzajemno spoštovanje in tudi reševanje odprtih vprašanj, je pristavil. Povedal je, da nista govorila o odprtih vprašanjih, razen o tem, da državi pri določenih odprtih vprašanjih beležita določen napredek, ker »se stvari premikajo«. Je pa slovenski predsednik optimist in upa, da bosta državi rešili odprta vprašanja. »Verjamem, da bi v duhu tega iskanja novih partnerstev, novih možnosti, ki jih sosedstvo daje, morali pokazati tudi nekaj domišljije,« je dodal. Sta pa z Josipovicem govorila o tem, da bo v kratkem obiskal Slovenijo. Za obisk se bodo skušali dogovoriti v naslednjih tednih, verjame pa, da bosta imela takrat priložnost za bolj poglobljeno razpravo na izhodiščih, ki jih je omenil. Pristavil je še, da sta oba z Josi-povicem pravnika in da se lahko pogovarjata o stvareh na način, ki je »med profesorji prava udomačen in poznan«. »Imava to srečo, da sva začela ta pogovor v dobrih okoliščinah. Te okoliščine niso še čas, v katerem so pro- Danilo Türk blemi rešeni, ampak so čas, ko se problemi rešujejo. In to je za začetek vsekakor zelo spodbudno«, je še dejal slovenski predsednik po pogovoru z novim hrvaškim predsednikom. Predsednik republike, ki se je udeležil slovesne inavguracije hrvaškega kolega, se je dopoldne ob robu ločeno srečal tudi s predsednikoma Kosova in Makedonije, Fatmirjem Sejdiujem in Gjor-gejem Ivanovom. S Sejdiujem sta govorila o dvostranskih odnosih in krepitvi gospodarskega sodelovanja, z makedonskim kolegom pa o reševanju grško-makedonskega spora o imenu Makedonije. Predsednik Türk je izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja napredka pri reševanju tega vprašanja in menil, da državi za dosego kompromisa poleg prizadevanj posrednika Združenih narodov Matthewa Nimitza potrebujeta tudi intenziven dvostranski dialog in krepitev zaupanja. Novemu hrvaškemu predsedniku je včeraj v Ljubljani po seji vlade čestital še slovenski premier Borut Pahor, ki je ob tem izrazil upanje v dobro sodelovanje. (STA) Iskraonline blokir zaradi vdora gusarjev Kakih 75 tisoč serverjev širom sveta je doživelo napad elektronskih gusarjev. Tako je bila blokirana tudi Iskraonline. Administrator se trudi, da bi odpravil nevšečnosti, vendar za sedaj spletna stran ni dosegljiva. Bralcem uredništvo spletnega medija priporoča, da se od časa do časa povežejo z www.iskraonline.eu in preverijo, ali je spletna stran spet na razpolago. Večer slovenske kulture v Kanalski dolini TRBIŽ - V petek, 26. februarja, ob 19. uri bo v večnamenski dvorani bivše mlekarne v Ukvah večer slovenske kulture v Kanalski dolini. Nastopili bodo učenci osnovne šole iz Ukev, slušatelji izbirnih tečajev slovenskega jezika pri Slovenskem kulturnem središču Planika in gojenci Glasbene matice g.š. Tomaža Hol-marja v Kanalski dolini. Večer prireja Slovensko kulturno središče Planika. V nedeljo pohod na Volnik SEŽANA - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije - Podružnica Kras vabi vse ljubitelje hoje in narave na pohod, ki bo v nedeljo, 21. februarja. Pohodniki se bodo s stare avtobusne postaje v Sežani ob 9.uri odpeljali v Repen, kjer si bodo najprej ogledali Kraško hišo, v kateri se nahaja etnografski muzej. O zgodovini kraške hiše in njenih posebnostih bo spregovorila dobra poznavalka kraške kulturne in naravne dediščine, domačinka Vesna Guštin Grilanc, ki je že v lanskem letu sežanske pohodnike Društva za srce popeljala po lepotah tega etnografskega muzeja. Sledil bo vzpon na Volnik (546 metrov), od koder je prelep pogled na vse strani neba. Ogledali si bodo še svetišče na Tabru (cerkev Marijinega vnebovzetja) in Re-pentabrske stene. Več informacij o samem pohodu pa zainteresirani dobijo pri vodji pohoda Ludviku Hu-suju (tel. 041/350713) ali predsednici društva dr. Ljubislava Škibin (tel. 040/ 9000 21 v popoldanskem času). (Olga Knez) Jutri v oddaji Brez meje o pustovanju v zamejstvu KOPER - Kraški pust sodi med največje prireditve Slovencev v Italiji. Na letošnji že 43. povorki se je zbralo rekordno število mask - več kot 1500 jih je na Opčine prišlo iz okolice Trsta, Gorice in Slovenije. V Benečiji in Reziji pa ostajajo žive tudi tradicionalne maškare. V teh krajih predstavljajo pustni običaji pomemben način ohranjanja kulturne dediščine ter povezanosti s slovenskim izročilom. O nekdanjem in današnjem pomenu pusta bosta spregovorila dolgoletna kulturna delavka Tatjana Turco in profesor Roberto Dapit. V soboto, 20. februarja ob 18. uri na TV Koper. LJUBLJANA - Danes na pristopni konferenci v Bruslju Hrvaška bo odprla poglavji za ribištvo in okolje v pogajanjih z Evropsko unijo LJUBLJANA/BRUSELJ - Hrvaška bo danes na pristopni konferenci v Bruslju odprla novi poglavji v pogajanjih z EU - ribištvo in okolje. Slovenija s tem soglaša, saj je od EU dobila ustrezna zagotovila glede sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju (Sops) ter glede hrvaške zaščitne ekološko-ribolo-vne cone (ERC), je danes v Ljubljani povedal premier Borut Pa-hor.Odprtje dveh novih poglavij je včeraj v Bruslju potrdil odbor stalnih predstavnikov držav članic pri EU (coreper II). Pristopna konferenca, na kateri bosta poglavji odprti, bo danes dopoldne na veleposlaniški, ne na ministrski ravni. Premier Pahor je po seji vlade sporočil, da bo Slovenija v Bruslju dala soglasje za odprtje poglavij o okolju in ribištvu v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU ter predstavil zagotovila, ki jih je prejela Slovenija. Kot je pojasnil Pahor, se je Slovenija za soglasje k odprtju poglavja o okolju odločila na podlagi zagotovila, vključenega v skupno evropsko izhodišče vseh 27 članic unije, da Hrvaška ne sme izvajati ekološko-ribolovne cone do razsodbe arbitražnega sodišča, ki bo določila potek meje in razmejitev morskih pasov v Severnem Jadranu. V pogajalskih izhodiščih EU, ki naj bi bila dokončno potr- jena v petek, sicer piše, da EU Hrvaško poziva, naj ne izvaja nobenega vidika ERC, dokler ne bo dosežen skupen dogovor o tem v evropskem duhu, ter da to velja tudi za obdobje po uveljavitvi arbitražnega sporazuma in do popolne uveljavitve odločitve arbitražnega sodišča. Za soglasje k poglavju o ribištvu pa se je Slovenija po Pa-horjevih besedah odločila ob zavezi Evropske komisije, da bo poskrbela za uveljavitev ribolovnega dela sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops) in zgodovinskih pravic slovenskih ribičev pred začasnim zaprtjem tega poglavja. Ribištvo je namreč v pristojnosti Evropske komisije. Slovenija bo soglasje za odprtje dveh pogajalskih poglavij Hrvaške dala, potem ko je v torek stališče vlade o tem podprl Odbor DZ za zadeve EU. Odločitev o soglasju za odprtje poglavja o okolju in ribištvu je bila po Pahorjevih besedah sprejeta po vsebinsko izjemno zahtevnih pogajanjih znotraj sedemindvajseterice. Ta so v zadnjih dveh mesecih prinesla rešitve, s katerimi je Slovenija zaščitila svoje vitalne interese, je danes poudaril premier. Hrvaška bo imela tako odprtih že 30 od 33 poglavij, glede katerih se pogaja z EU. / ALPE-JADRAN Petek, 19. februarja 2010 3 LJUBLJANA - Včerajšnji sklep slovenske vlade Terminali: Slovenija pripravlja dokumente za postopek pri EU Bruselj bo nato imel tri mesece časa za dovoljenje o morebitni tožbi proti Italiji LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji naročila pripravo dokumentov za predhodni postopek pri Evropski komisiji, v katerem jo bo prosila, da v primeru gradnje plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva sproži tožbeni postopek proti Italiji. »Slovenija se ne more strinjati s plinskimi terminali na lokaciji Žavlje in off-shore ter infrastrukturo, kot je bilo predlagano s strani Italije. Plinski terminali na predvidenih lokacijah niso primerni zaradi plitvosti in obstoječe obremenitve okolja,« je utemeljitev vlade predstavil okoljski minister Roko Žarnic. Slovenija meni, da so ogroženi okoljski cilji ter cilji trajnostnega razvoja morja in obale v Sloveniji. Čez-mejni vpliv ni sprejemljiv zaradi vpliva na okolje, biotsko raznovrstnost, promet, varnost, prebivalce, zdravje, krajino in socio-ekonomske razmere (turizem, marikulturo, ribištvo), je dodal še minister, ki je pred kratkim prevzel to funkcijo. »Članice Evropske komisije so s problematiko, ki jo želijo sprožiti pred Evropskim sodiščem, dolžne najprej seznaniti Evropsko komisijo. Ta nato prouči gradiva in se odloči o sprožitvi tožbenega postopka proti članici,« je ob tem pojasnil včeraj potrjeni državni sekretar na okoljskem ministrstvu Zoran Kus. Dodal je, da bodo v naslednjih mesecih gradiva za predhodni postopek pripravili in jih ponovno dali v odločitev vladi. Evropska komisija ima nato tri mesece časa za pregled gradiva in odločitev, ali bi kot Evropska komisija sprožila tožbeni postopek proti Italiji. »Če se v tem času ne odloči, je odločitev, ali bo sama vložila tožbo ali ne, v rokah Slovenije,« je še pojasnil Kus. Evropska komisija je po Kusovih besedah na neformalnem srečanju 26. januarja obe državi povabila na neformalni pogovor, kjer je bilo rečeno, da se lahko sestanki nadaljujejo. Slovenija bo čimprej zaprosila za nov tehnični sestanek, minister bo italijansko ministrico prosil za srečanje na to temo, sledila bodo tudi srečanja med slovenskim in italijanskim premierom. Rešitve lahko skušata poiskati tudi predsednika obeh držav. »Preden pripravimo gradivo, je možna rešitev po mirni poti,« je še prepričan Kus. Italijanska vlada je v zvezi z ža-veljskim uplinjevalnikom vedno trdila, da je pri okoljevarstvenem dovo- BANKE Slovenski OKOLJSKI MINISTER Roko Žarnic in NAČRT ZA PLINSKI TERMINAL SREDI Tržaškega zaliva ljenju spoštovala vsa pravila Evropske unije o čezmejnih vplivih naprave. »Če bo potrebno, bomo v Ljubljano poslali še dodatno dokumentacijo,« je dejala okoljska ministrica Stefania Presti-giacomo. Stvari pa se očitno niso premaknile, tako da sedaj spet vztrajno govori o možnosti tožbe Slovenije proti Italiji. Na to je med lanskim obiskom v Rimu po pogovoru s Silviom Berlusconijem jasno namignil tudi slovenski premier Borut Pahor. Terminal v Tržaškem zalivu še ni dobil okolje-varstvenega dovoljenja rimske vlade. ČEDAD Čedajska banka ima »furlansko« kartico Čedajska ljudska banka »Banca popolare di Cividale je kot prva izdala »furlansko« kreditno kartico. Kartica sodi v omrežje CartaSi Mastercard in ima vse značilnosti in prednosti mednarodne kreditne kartice. Njena posebnost pa je v tem, da ima vrisanega deželnega orla, obris dežele Fiurlanije julijske krajine in geslo v furlanskem jeziku »Valors de nestre Tiere«. Kartica želi biti presenečenje za člane in koristnike bančnega zavoda, kot je na predstavitvi poudaril njegov predsednik Lorenzo Pelizzo. Predsednik je obenem dejal, da sta uspeh in model če-dajske banke vezana na tradicionalni teritorij. To vlogo je banka znala odigrati tudi v času gospodarske krize, ko se banke teritorija izkazujejo kot pomembna opora za krajevno gospodarstvo, je še dejal Pelizzo. CELOVEC - Sporna operacija odmeva v avtrijskih medijih Prodaja koroške Hypo banke: vse več podatkov, ki potrjujejo sum korupcije CELOVEC/MÜNCHEN - V zvezi s povsem sporno prodajo koroške banke Hypo Alpe Adria (HGAA) in milijonskimi plačili bavarske deželne banke BayernLB za nogometni stadion za EURO 2008 v Celovcu, se je očitno močno podkrepil sum korupcije. Kot poroča nemški časopis »Süddeutsche Zeitung« v svoji izdaji izpred par dni, je državno tožilstvo na Bavarskem med drugim ugotovilo, da je pokojni koroški deželni glavar Joerg Haider pogojeval prodajo banke s sponzorstvom za nogometni stadion. Kakor je ocenilo državno tožilstvo v Nemčiji v poročilu, na katerega se sklicuje nemški časopis, naj bi pokojni Haider leta 2007 pogojeval prodajo banke s sponzorstvom ravno v tem času, ko je sklenil pogodbo o odkupu licence prvoligaškega kluba Pasching, ki se je nato »preselil« na Koroško. Denar za ta nakup pa naj bi dala na razpolago Hypo Alpe Adria. Ta pa je junija istega leta na en mah izplačala vsoto petih milijonov evrov za desetletno sponzorstvo celovškega stadiona, katero je naposled prevzela hčerinska banka BayernLB, DKB, ki je sklenila neke vrste podudeležbo pri tem sponzorstvu. Vsota vsaj dveh milijonov evrov naj bi prišla iz sedaj odkritega, povsem spornega posla. (I.L.) poslopje Hypo bank v Celovcu Akcija finančne straže Za direktorja čedajske banke je bil to normalen pregled Nova Ljubljanska Banka tudi včeraj brez izjav CELOVEC - Koroški socialdemokrati Razkol namesto enotnosti Dva kandidata za deželnega predsednika stranke na kongresu, ki bo konec marca ČEDAD - Val pregledov, ki sta jih Finančna straža in Agencija za prihodke v sredo opravili v številnih podružnicah slovenskih in italijanskih bank, je močno odmeval tudi v italijanskih vse-državnih medijih. Finančna straža je pregledala dokumentacijo številnih krajevnih bank, od edine slovenske banke na italijanskem ozemlju (Nove Ljubljanske banke) do poslovalnic in sedežev bank, ki nudijo storitve tudi v Sloveniji, pa še poslovalnice velikih bančnih skupin Uni-credit in Intesa SanPaolo, ki imata hčerinski banki v Sloveniji. Finančni stražniki so med drugim obiskali tudi Banco di Cividale. Generalni direktor če-dajske banke Luciano Di Bernardo nam je včeraj povedal, da so tovrstne kontrole normalne. Med krajšo inšpekcijo so v Čedadu zbrali informacije o vseh tekočih računih, zanimalo jih je celotno večletno obdobje, niso pa imeli specifičnih zahtev glede posameznih bančnih računov. »To so njihove dejavnosti, v tem ni nič posebnega,« je komentiral Di Bernardo. V openski poslovalnici Nove Ljubljanske Banke (NLB) tudi včeraj niso želeli dajati izjav, kar se je že zgodilo v sredo. Finančni stražniki so v sredo najprej stopili v poslovalnico NLB v Gorici, ker pa slednja ni habilitirana za pošiljanje elektronskih poročil o odnosih med banko in strankami, so stražniki pozvali svoje tržaške kolege, naj opravijo pregled v openski poslovalnici. Nenapovedano sredino akcijo, ki so jo ob pomoči krajevnih poveljstev Finančne straže vodili neposredno iz Rima, so izvedli v okviru boja proti nezakonitemu izvozu kapitala v tujino. Kot smo že poročali, je bila akcija širše in splošne narave, saj je sledila podobnim pregledom na račun bank, ki so povezane s San Marinom, Švico in Avstrijo, po trditvah pokrajinskih poveljnikov Finančne straže iz Trsta in Gorice pa nobena banka ni bila specifično osumljena nezakonitega poslovanja. (af) CELOVEC - Mrzlično iskanje novega predsednika koroških socialdemokratih (SPÖ) se je na seji predsedstva deželne stranke pred nekaj dnevi očitno sprevrglo v razkol znotraj stranke. Dogovor o skupnem kandidatu namreč ni uspel, tako da bo odločitev o novem predsedniku padla šele na izrednem kongresu stranke 27. marca. V boj za glasove delegatov pa bosta -kot kaže - šla sedanji deželni svetnik Peter Kaiser in beljaški župan Helmut Manzenreiter. Kdo od obeh ima boljše karte za izvolitev, je nejasno, kajti znotraj stranke sta se očitno izoblikovala dva skoraj enako močna tabora. Dokaj popularni Manzenreiter ima kot župan drugega največjega mesta na Koroškem vsekakor močno zaledje v stranki, ne le v svojem kraju, temveč očitno tudi pri svojih celovških tovariših, celovčan Kaiser, ki velja za (bolj levo usmerjenega) ideologa in strokovnjaka v stranki, pa ima podporo nekaterih podeželskih okrajev, ženske strankine organizacije in tudi mladine. Beljaški župan Helmut Manzenreiter Hendikep pri Manzenreiterjevi kandidaturi je, da je bil že pred leti predsednik stranke, toda se funkciji odpovedal že po nekaj mesecih, ker se znotraj stranke ni mogel uveljaviti. Kaiserja obremenjuje, da je bil član ekipe Reinharda Rohra, ki je šele preteklo leto marca utrpela katastrofalen volilni poraz. Razpravo o nujnosti novega predsednika stranke je začetek januarja letos sprožil sam Manzenreiter, ki je v nekaj dneh prisilil dosedanjega predsednika Reinharta Rohra, da napove svoj odstop. Nenazadnje zaradi politične odgovornosti, saj so socialdemokrati pri deželnih volitvah 2009 izgubili skoraj deset odstotkov glasov v primerjavi z deželnimi volitvami leta 2004. Obenem pa je desnica prejela še več glasov kot Jörg Haider v svojih najboljših časih. Kot je znano, je sedanji deželni glavar Gerhard Dörfler 1. marca 2009 prejel kar 45 odstotkov glasov in s tem relativno večino sedežev v deželnem zboru ter absolutno večino v kolegiju deželne vlade. Politični opazovalci na Koroškem neenotnost socialdemokratov na Koroškem komentirajo z dokaj veliko zaskrbljenostjo. Prav v času, ko je desnica v deželi razdeljena na tri skupine, koroški socialdemokrat očitno niso v stanju z enotnim nastopom izsiliti (nujno potreben) politični preobrat na Koroškem. Manzenreiter ga je na srečanju sicer napovedal, ko je dejal, da bo - če bo izvoljen - skušal izsiliti predčasne volitve. Ivan Lukan 4 Petek, 19. februarja 2010 GOSPODARSTVO trst - Seminar o o gradbeništvu in sploh o priložnostih za naložbe na Hrvaškem »Za izhod iz globalne krize nujni delo in tuje investicije« Na tržaški Trgovinski zbornici so se predstavili hrvaške vladne organizacije in podjetniki TRST - Hrvaška vlada je sprejela vrsto ukrepov za kljubovanje gospodarski krizi in specifično za ponovni razvoj gradbeniškega oziroma nepremičninskega sektorja. Gradbeništvo predstavlja namreč 8 odstotkov hrvaškega BNP in se je začelo v zadnjem obdobju kljub krizi ponovno razvijati. Zagreb je v tem smislu mnogo vložil v infrastrukturo, v turizem in druge strateške panoge. Vendar so za izhod iz globalne krize za Hrvaško še posebej nujne tuje investicije in ustanavljanje novih delovnih mest, ker bo le z delom mogoče premagati težave. Priložnosti na Hrvaškem so, hrvaška gospodarska zbornica pa je na razpolago vsem podjetnikom, ki nameravajo vlagati na Hrvaškem, saj bo to med drugim tudi prispevalo k stabilizaciji države. To so poudarili na seminarju o gradbeništvu in nepremičninah ter priložnostih za naložbe na Hrvaškem, ki je bil včeraj dopoldne na tržaški Trgovinski zbornici. Srečanje, ki je bilo izrazito tehnične narave, je priredilo posebno podjetje Trgovinske zbornice Aries. Na njem so se predstavili hrvaške vladne organizacije in podjetniki, njegov namen pa je bilo krepiti stike med italijansko stanovsko organizacijo in hrvaško gospodarsko zbornico (Hrvatska gospodarska komora) v vidiku srečanja, ki bo v Zagrebu 24. marca. To bo podjetniška misija, ki jo bo priredilo podjetje Aries v sodelovanju z državnim zavodom za zunanjo trgovino ICE, posebnim podjetjem milanske Trgovinske zbornice Promos Milano in združenjem italijanskih trgovinskih zbornic Unioncamere. V tem okviru bo v Zagrebu vrsta srečanj z namenom spodbujanja novih investicij in ustanavljanja novih partnerstev. Na seminarju je uvodoma govoril predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti. O gospodarskem stanju na Hrvaškem, možnostih za razvoj in priložnostih, ki jih ponuja Hrvaška za tuje naložbe so nato govorili hrvaški konzul za gospodarstvo na generalnem konzulatu Republike Hrvaške v Trstu Neven Marčic, vodja urada za mednarodne odnose na hrvaški gospodarski zbornici Mirjana Turudic, predstavnik združenja hrvaških gradbenikov Damir Percel, direktor vladne agencije za promocijo investicij in izvoza APIU iz Zagreba Sani Ljubunčic ter Sabina Dran-dich, ki je v imenu podjetja Aries predstavila prihodnjo misijo v Zagrebu. A.G. Seminar na tržaški Trgovinski zbornici kroma sdgz - Pred volilnim občnim zborom stanovske organizacije V gostilni Devetak na Vrhu občni zbor gostinske sekcije TRST - V gostilni Devetak na Vrhu se bodo v ponedeljek popoldne sestali gostinci Slovenskega deželnega gospodarskega združenja na občnem zboru sekcije, saj bo letos potekal volilni občni zbor celotne organizacije. Pred tem morajo se po statutu sestati občni zbori vseh sekcij SDGZ, ki imajo dvojno funkcijo. Ob pregledu delovanja sekcije in izvolitvi novega odbora odobrijo člani sekcije tudi letne članarine, ki niso enake za vse sekcije. Gostinci pri SDGZ bodo kot prvi imeli občni zbor na Goriškem, čeprav je večina članstva s Tržaškega. Odbor sekcije se je za to odločil iz več razlogov, nenazadnje tudi ker je gostilna-lokanda De-vetak ena od bolj aktivnih in zaslužnih članic. Ta je ostala vseskozi zvesta deželni organizaciji, tudi v letih ko je prišlo do ločitve goriškega dela in je vedno odigrala pozitivno povezovalno vlogo, od Okusov Krasa do številnih drugih skupnih pobud. Na občni zbor na Vrhu so vabljene vse slovenske goriške gostilne, tudi nečlanice, z željo, da bi spoznale delovanje sekcije na gostinskem in obče turističnem področju ter se nemara tudi same v to vključile. Program, ki se bo pričel ob 15.30, je kar pester. Po uradnem in statutarnem delu, iz katerega bo izšel nov odbor in vodstvo gostinske sekcije, bosta sledili dve informativni točki. Občni zbor ima pomenljiv podnaslov: izobraževanje in od- milan - Na turistični borzi BIT pokušnja kraških vin in sira Na milanskem sejmišču so spoznali tudi kraške proizvajalce MILAN - Na 30. turistični borzi BIT v Milanu so včeraj spoznali tudi kraška vina in sire. Med številnimi pobudami, ki potekajo dnevno, so bile namreč tudi vodene pokušnje proizvodov nekaterih kraških proizvajalcev, ki se na milanskem sejmišču predstavljajo v okviru standa Občine Devin-Nabrežina. Turistične borze se namreč udeležujejo tudi lokalne uprave in organizacije, med katerimi sta Pokrajina Gorica in devinsko-nabrežinska občina, ki se že tradicionalno predstavlja na tej prireditvi. Na letošnjem sejmu je devinsko-nabrežinska občinska uprava pripravila zemljevid z dvojezičnimi informacijami o devinsko-nabrežin-skih stezicah s seznamom gostišč, turističnih kmetij, ponudbe prenočišč in letošnjih prireditev. Na devinsko-nabrežinskem stan-du so v okviru bogatega programa včeraj priredili tudi vodeno pokušnjo sira Moisir, ki sta ga ponudili kmetija Daria Zidariča iz Praprota in kmetija Stand Občine Devin-Nabrežina na milanskem sejmu BIT Pernarcich iz Vižovelj. Na pokušnji so ponudili vitovsko, ki so jo prispevali vinogradniki Zidarich, Škerk, Kante in Lupinc. Danes se bodo na sejmu predstavili zastopniki Deželnega naravnega rezervata doline Glinščice, ki bodo govorili o značilnostih doline Glinščice in dolinske občine, medtem ko bodo jutri degustacije kuhanega pršuta in terana. Dodati velja, da bo do nedelje mogoče slediti dogodkom, ki jih na sejmu BIT prireja deželna agencija za turizem Turismo FVG, v neposrednem prenosu prek interneta, in sicer na spletni strani www.tradin-vest.tv/turismofvg. EVRO 1,3567 $ -1,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. februarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 18.2. 17.2. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,3567 123,30 1,3726 124,69 9 3 790 ruski rubel mniickn nirui?» 9,2703 40,8190 62,7810 41,1850 63,2950 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hntancki ti int 7,4432 0,87040 7,4435 0,86900 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ \J,0/ LrtV 9,7913 8,0680 9,8183 8,0060 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 25,720 1 4651 25,929 1 4679 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 271,18 15,6466 270,83 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,0008 1 4177 3,9770 1 4306 Kol IGUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5115 1,9558 1,5191 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,1351 3,4528 4,1188 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7090 2,4886 0,7092 2 5143 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,0633 290,00 2,0666 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,2890 7,2950 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 18. februarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,22875 0,25125 0,38438 0,85375 LIBOR (EUR) 0,38438 0,6025 0,91125 1,20375 LIBOR (CHF) 0,095 0,24833 0,32667 0,62167 EURIBOR (EUR) 0,419 0,66 0,963 1,224 ZLATO (999,99 %%) za kg 26.331,35 € +30,89 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 18. februarja 2010 Predstavitev Okusov Krasa v gostilni Stara Pošta v Bistrici v Ziljski dolini, na kateri so skupno nastopili goriski in trzaski gostinci in vinarji piranje turizma čez mejo. Predstavnici izobraževalnega zavoda Ad Formandum (bivši SDZPI) in SLOVIKa Matejka Grgič in Maja Humar bosta predstavili izobraževalni program, ki je namenjen gostincem, tako lastnikom in upraviteljem obratov kot osebju in bodočim kadrom. Ob tradicionalnih tečajih za kuharje, natakarje ipd. bodo v ospredju tečaji za mlade lastnike in tiste, ki prevzemajo upravo podjetij. Njihov namen je, da bi jih usposobili na izrazito občutljivih in novih področjih, kot so inovacijski pristopi in vsebine, trženje, specifične ponudbe in proizvodi, ter osvestili in motivirali za prevzem odgovornosti na področju, ki je zelo perspektivno, a obenem močno občuti vse negativne posledice krize. Prav zaradi tega bo drugi del posvečen turistični viziji in razmišljanju prek domačega plota ali zvonika, naj si bo kraškega, tržaškega kot tudi goriškega, briškega ali nadiškega. Zato je bila vabljena na posvet ugledna slovenska revija za vinarstvo in kulinariko Vino, s katero so gostinci SDGZ začeli plodno sodelovati ob priliki zadnjih Okusov Krasa. Urednici Barbi Močivnik in Andreja Rihter, ki sta se tudi udeležili lanske predstavitve Okusov Krasa na Koroškem, bosta prikazali revijo in sploh izkušnjo, kako se pretakajo informacije in stiki med vinarji, gostinci in protagonisti tega sveta na presečišču obeh prostorov. Posredovali bosta vidnost in odmevanje naše ponudbe in turizma, vezanih na vinarstvo in kulinariko v Sloveniji. Pri tem bo imel tudi pomembno vlogo projekt Okusi Krasa. Zato se gostinska sekcija priporoča, da bi se čim več članov udeležilo ponedeljkovega občnega zbora. Zbirna točka za skupni odhod tržaških gostincev bo izpred sedeža SDGZ v obrtni coni Zgonik ob 14.45. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,48 INITUDCI IDriDA C C« +1,51 KRKA 1 1 IKA KOPER 65,79 -2,28 -0,35 -1 87 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,64 160,00 31211 -1,91 TELEKOM SLOVENIJE 127,94 +0,04 -0,37 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 30,50 DELO PRODAJA -rrm 1 ->r» nr» -3,79 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 Í; QQ NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,00 h/ii iMnTCCT i: -M -1,56 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 25,01 11,35 447 10 -6,99 -1,73 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 239,10 +0,02 -0,90 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 93,70 23,99 +0,32 -1,36 MILANSKI BORZNI TRG 18. februarja 2010 FTSE MIB: +0,16 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,27 82,88 1732 -0,08 +1,04 +0 17 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,60 -2,13 -1 52 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,10 4,42 -1,23 +0 10 EDISON ENEL ENI 0,97 3,95 1709 +0,83 FIAT FINMECCANICA 8,14 +0,95 -1,27 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,64 16,87 -0,72 +0,12 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,67 1343 -0,93 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,57 -0,96 +0,65 +1 05 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,76 7,59 -0,26 +1 40 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,81 0,38 12 72 -0,65 +1 03 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 25,00 +1,26 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,44 6,28 +0,29 +1,78 TENARIS TERNA 1,14 17,00 +2,32 +1,37 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,96 0,15 918 +0,08 -0,70 UNICREDIT 1,98 -0,27 -1,02 SOD NAFTE (159 litrov) 78,45 $ +1,45 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. februarja 2010 zaključni tečaj indeks sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.032,51 982,82 -1,06 -0,76 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 304,92 1.728,51 -0,69 -0,16 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.392,90 1.823,39 1.106,75 1.133,78 5.680,41 5.325,09 3.747,83 2.562,00 1.141,5 2.778,30 10.335,69 2.769,19 20.422,15 3.018,13 16.327,84 +0,81 +0,69 +0,66 +0,79 +0,57 +0,92 +0,61 +1,02 -0,95 +0,58 +0,28 -0,89 -0,54 +1,09 -0,62 +0,39 / ITALIJA Petek, 19. februarja 2010 5 politika - Nepričakovana poteza politika, obtoženega sodelovanja s camorro Cosentino odstopil kot podsekretar in vodja Ljudstva svobode v Kampanji S tem naj bi protestiral zaradi dogovora z UDC o volitvah v Kampaniji - Berlusconi odstop zavrnil PREMIER - Izjave Berlusconi proti korupciji RIM - Italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je bil večkrat obtožen, da je podkupoval sodnike, je včeraj ostro nastopil proti korupciji in podobnim kaznivim dejanjem. V intervjuju za dve tiskovni agenciji je dejal, da »kdor greši in stori kaznivo dejanje, ne more zahtevati, da bo ostal v katerem koli političnem gibanju«. Izjavil je tudi, da preiskovanih in obtoženih politikov načeloma ne bi smeli vključiti v kandidatne sezname Ljudstva svobode, o vsakem posameznem primeru pa bo posebej odločal njegov urad, točneje urad predsednika stranke. Berlusconi je med kosilom s predsednikom poslanske zbornice Gian-fracom Finijem in podtajnikom Gian-nijem Letto razpravljal o novem zakonu, ki bi zaostril obstoječe predpise na področju korupcije. Premier je v intervjuju tudi zatrdil, da se počuti ogroženega, saj naj bi ga sovražniki hoteli odstraniti celo z nasiljem. Sam pa meni, da Italija ni pred novo afero Tangentopoli. Številne aretacije, do katerih je v tem obdobju prišlo v državi, si Berlusconi razlaga kot posledice dejanj posameznih »pobalinov« (v it. birbantelli), potrdil pa je, da bodo zakone poostrili. Berlusconijev odvetnik in poslanec Niccolo Ghedini je razložil, da bo ministrski svet obravnaval zakonski osnutek že danes. »Berlusconi je vseskozi aroganten in igra vlogo žrtve. Italijanom sporočamo, da nas on relativno zanima, saj so socialni problemi pomembnejši. On pa je odgovoren, saj je v zadnjih 9 letih vladal 7 let,« je komentiral tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani. Podtajnik Gianni Letta, ki se je v teh dneh znašel v viharju polemik, pa je v odprtem pismu predsednici Pokrajine LAquila Stefanii Pezzopa-ne izrazil svojo zaskrbljenost nad preiskavo o lanskem vrhu G8. Zagotovil ji je, da se bo vlada angažirala za ponoven zagon gospodarstva na območju potresa. Nicola Cosentino RIM - Nicola Cosentino je včeraj nepričakovano odstopil kot vladni podsekretar za gospodarstvo in kot koordinator Ljudstva svobode v Kampaniji. Nekateri so njegovo odločitev povezali z dejstvom, da je obtožen sodelovanja s camorro, zaradi česar so neapeljski sodniki svoj čas zahtevali njegovo aretacijo, a je zahtevo parlament potem zavrnil z glasovi vladne večine. Prav včeraj je namreč premier in voditelj Ljudstva svobode Silvio Berlusconi napovedal strankarske disciplinske ukrepe proti obsojencem in obtožencem zaradi hudih kaznivih dejanj. Berlusconi je vsekakor Cosentinov odstop kasneje zavrnil. V resnici pa kaže, da je Cosentino odstopil iz protesta zaradi stališča, ki ga je vsedržavno vodstvo Ljudstva svobode zavzelo do skorajšnjih deželnih in krajevnih volitev v Kampaniji. Glede le-teh se je namreč Berlusconi dogovoril s sekretarjem sredincev UDC Lorenzom Ceso na način, ki za Cosentina predstavlja pravi afront. Da bi pridobil podporo UDC za desnosredinskega kandidata Stefana Cal-dora na deželnih volitvah v Kampaniji, je namreč Berlusconi pristal na to, da bo desna sredina podprla za predsednika pokrajine Caserta sredinca Domenica Zin-zija. Dogovoru je botroval predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. Cosen-tinu pa vse to ne gre v račun, ker je Ca-serta njegov »volilni fevd«, za katerega je imel svojega predsedniškega kandidata. Mimo tega, da je nekoč tudi sam veljal za kandidata in pectore za predsednika Kam-panije. Cosentinov odstop je takoj izzval politične reakcije. Načelnik demokratov v poslanski zbornici Dario Franceschini je s parlamentarnim vprašanjem zahteval, naj vlada pojasni, kaj je botrovalo odstopu, tudi spričo dejstva, da ga je opozicija svoj čas zahtevala. Načelnik Italije vrednot v poslanski zbornici Massimo Donadi je Co-sentina pozval, naj odstopi tudi kot parlamentarec, da bi tako poravnal svoje odprte račune s sodstvom. Predstavnik Ljudstva svobode Italo Bocchino pa je menil, da bi morala stranka zavrniti Cosentinov odstop, tako da bi lahko dal svoj prispevek v volilni kampanji. POLITIKA - Po protestu predsednika poslanske zbornice Finija Vlada se je odpovedala zaupnici za zakonski odlok o civilni zaščiti RIM - Med današnjo razpravo o zakonskem odloku za preureditev civilne zaščite v poslanski zbornici Ber-lusconijeva vlada ne bo postavila zaupnice. Do odločitve je prišlo po ostrem nastopu predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija, ki je od desnosredinske večine zahteval, da se o tem izreče. Do zadnjega ni bilo namreč jasno, ali bo vlada postavila zaupnico. V poslanski zbornici bo torej razprava o zakonskem odloku, končno glasovanje pa je predvideno za danes. Odlok se bo nato vrnil v senat. Dejstvo, da se je vlada odpovedala zaupnici in še prej umaknila določilo o »privatizaciji« civilne zaščite, predstavlja po mnenju tajnika Demokratske stranke Pier Luigija Bersanija zmago za opozicijo. »To je prvič, da se to zgodi, in to pomeni, da se lahko stvari počasi spremenijo,« je ocenil Bersani. Napetost v parlamentu se je začela že dopoldne. Opozicija je uspe- Gianfranco Fini iT A šno zahtevala, da se umakne iz odloka določilo o komisarjih, ki so se ukvarjali s problematiko odpadkov v Kampaniji. Ta postavka je predvidevala, da sodstvo ne bi smelo soditi njihovega dela v Kampaniji. Leva sredina je v zameno za umik določila sama umaknila številne popravke. Nazadnje je tako ostalo skupno samo 40 amandmajev in zaupnica ni bila več potrebna. Toda vlada tega ni potrdila. Stvar je razburila Finija, ki je zato dvakrat vprašal ministra za odno- se s parlamentom Elia Vita, ali bo vlada zahtevala zaupnico. Vito je odgovoril, da »tega ne vemo«, opozicija pa je zato obdržala vse popravke. Fini je tedaj zagrozil, da se bo strogo držal pravilnika in se poslužil možnosti, da lahko opozicija kljub zaupnici predstavi vse svoje amandmaje pred končnim glasovanjem. S tem bi se seveda razprava o odloku zavlekla, poleg tega pa bi vlada tvegala, da bi dekret zapadel, saj ga je treba odobriti pred 28. februarjem. Podnačelnik parlamentarne skupine Ljudstva svobode Italo Bocchino je malo kasneje najavil, da je prišlo do novega sporazuma, na osnovi katerega bo končno glasovanje predvidoma danes ob 13.30. »Desnosredinska večina nam je bila neformalno zagotovila, da zaupnice ne bo,« je pred Bocchinovo izjavo povedal podnačelnik parlamentarne skupine Udc Michele Vietti in dodal, da »očitno sami niso sposobni reševati problemov v večini«. razprava - Po nemirih v Milanu Kvote za priseljence tudi v mestnih četrtih? MILAN - Po nemirih med priseljenci v Milanu minuli konec tedna sedaj v Italiji poteka razprava o uvedbi kvot za priseljence v četrtih večjih italijanskih mest. »Varnost je pomembnejša od integracije. Treba je preprečiti koncentracijo tako velikega števila priseljencev v eni sami mestni četrti, sicer bo težko zagotavljati javni red in mir,« je izjavila italijanska ministrica za šolstvo Maria Stella Gelmini, ki je že uvedla 30-od-stotne kvote za tujce v šolskih razredih. »Številu priseljencev v mestnih četrtih je potrebno postaviti meje. Uvedla sem kvote za tujce v italijanskih šolskih razredih in ta ukrep prinaša rezultate. Pojem večkulturne družbe in nekontroliranega priseljevanja je propadel. Sedaj moramo delati na varnosti, ki jo zahtevajo Italijani,« je v izjavi za tisk povedala Gel-minijeva. Na problem t. i. etničnih četrti v italijanskih mestih je že v začetku tedna opozoril notranji minister Roberto Maroni. Zavzel se je za preprečitev koncentracije neke etnične skupine v eni sami četrti, saj naj bi to predstavljalo nevarnost nastajanja getov. Severna Liga pa je ob tem zahtevala takojšen izgon vseh tujcev, ki so bili udeleženi v neredih v Milanu. Neredi so v Milanu izbruhnili v soboto zvečer, potem ko je skupina priseljencev iz Južne Amerike na avtobusu napadla Egipčana in njegovega prijatelja ter 19-letnega Mahmuda El Fajeda ubila. Priseljenci iz Severne Afrike so po novici o uboju Egipčana začeli divjati po četrti, kjer je okoli 70 odstotkov lokalov v lasti priseljencev. Nekateri so se pri tem tudi spopadli s policijo. Razjarjeni priseljenci so razbijali izložbe trgovin, predvsem tistih v lasti Južnoameričanov, ter zažigali zabojnike za smeti. Prevrnili so tudi več avtomobilov, enega pa so zažgali. sindon - Na ogled od 10. aprila do 23. maja Veliko zanimanje za turinski mrtvaški prt TURIN - Uradni viri trdijo, da je že več kot milijon radovednežev rezerviralo prostor za ogled sv. sindona, ki ga bodo v Turinu spomladi razstavili prvič po desetih letih. Glavne slovesnosti v Turinu, prizorišču zimskih olimpijskih iger leta 2006, načrtujejo med 10. aprilom in 23. majem, ko bo nadškofija postavila na ogled laneni mrtvaški prt. Med obiskovalci v Vatikanu napovedujejo papeža Benedikta XVI. Mnogi kristjani verujejo, da je ta mrtvaški prt prav tisti, v katerega so nekdaj zavili Jezusa Kristusa, drugi spet menijo, da gre za navadno srednjeveško potegavščino. To bo prvo javno razkazovanje prta po njegovem restavriranju leta 2002 in prvo po jubilejnem cerkvenem letu 2000. Med restavriranjem prta so odstranili delce, ki so ogoreli v chamberyj-skem požaru leta 1532, odstranili 'zaplate, s katerimi so prt zakrpali dve leti kasneje, namestili pa so tudi nove okvirje, ki podpirajo dragoceno tkanino. Prebivalstvo v Italiji narašča: več priseljencev, a malo otrok RIM - V lanskem letu se je italijansko prebivalstvo povečalo za 0,57%. Tako kažejo podatki o italijanskih demografskih gibanjih osrednjega statističnega zavoda Istat. V Italiji so lani prešteli 60,4 milijona stalno bivajočih prebivalcev. Pri tem je potrebno upoštevati predvsem priseljence: do 31. decembra lani naj bi jih bilo 4 milijone in 279 tisoč, kar pomeni 388 tisoč več kot leto prej. Sicer se bo verjetno njihovo število letos še povečalo, saj je lani stekel postopek za urejanje položaja zaposlenih tujcev (družinskih pomočnic in negovalk). Število mladih do 14. leta starosti je zraslo le za 14% (dodatnih 53 tisoč), medtem ko predstavlja število starejših od 65. leta kar 20,2% celotnega prebivalstva (dodatnih 113 tisoč oseb). Zaskrbljujoč je vselej podatek o rodnosti: povprečna stopnja je 1,41 otroka, medtem ko bi bilo idealno, ko bi število naraslo vsaj na 2,1 otroka. Levica: Bolj kot simbol pomembno ime voditelja RIM - Tudi komunisti so se prilagodili: še do nedavnega so stavili predvsem na ime stranke in simbole, naposled pa so se prilagodili trendu ostalih strank. Po volilnih lepakih z Berlusconijem, Finijem ali Di Pietrom bodo na skorajšnjih deželnih volitvah kandidati stranke Levica ekologija in svoboda (Si-nistra Ecologia e Liberta) nastopili s pripisom Con Vendola. Nichi Vendola ponovno kandidira za deželnega predsednika v Apuliji. V času »suhih krav«, ko tako imenovana skrajna levica nima nobene vidljivosti, saj ni zastopana v parlamentu, pa bodo skušali njegovo popularnost unovčiti po vsem Apeninskem polotoku. Ali je bila izbira uspešna, bodo povedali volilni izidi. Las izdal parlamentarca: užival naj bi kokain RIM - Od 9. do 13. novembra lani se je 232 italijanskih parlamentarcev prostovoljno odločilo za analize urina in las, prek katerih so strokovnjaki ugotovili, ali morebiti uživajo mamila. V Rimu danes razpolagajo s temi rezultati, ki so pokazali, da je 231 parlamentarcev tako rekoč »čistih«, eden izmed njih pa je užival kokain. Vest je včeraj sporočil podtajnik na ministrstvu za politike proti uživanju mamil Carlo Giovanardi, ki je pojasnil, da gre za rezultat kar dvojne analize las v različnih laboratorijih. Ime tega parlamentarca ostaja neznano, saj 29 izmed njih ni dovolilo, da bi bila njihovo ime in rezultat objavljena v javnosti, 147 pa je dovolilo objavo rezultata in imena. Rezultate testa je doslej dvignilo le 176 testirancev, medtem ko so ostali nanj morda pozabili. Hujše ranjen protestnik v »boju« proti TAV VAL SUSA - V noči na četrtek je množica 300 protestnikov obkolila kopač, ki je kopal v kraju Col-dimosso za gradnjo visoke hitrosti (TAV). Protest se je sprevrgel v napad na policijo s kamenjem in palicami, med katerim so bili ranjeni dva policista in dva protest-nika. Hujše je bil ranjen 25-letni Simone Petinatti, ki so ga sprejeli v turinski bolnišnici Molinette zaradi možganskega hematoma, medtem ko je bila 40-letna ženska iz kraja Villarfocchiardo lažje ranjena. To so bili prvi hujši izgredi, odkar so se januarja začela dela za novo železniško progo TurinLyon. Policija je nato odstranila protestnike in je lahko kopač končal z delom. Protestniki pa so zaustavili promet na avtocesti A32 in na državnih cestah 24 in 25. 6 Petek, 19. februarja 2010 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Ce zvonovi opolnoči mirno spijo • •• Karel Bolčina / Tri leta sem preživel na študiju v Benetkah: da, v tistih slavnih Benetkah, kjer se starodavnost prepleta s sedanjostjo, kjer so stene vsake hiše prepojene s soljo, pa tudi s kulturo in glasbo, kjer se je čas ustavil. V to slavno mesto na vodi prihajajo trume radovednežev, ki se sprehajajo in si ogledujejo vsako najožjo in najkrajšo uličico. Vse je zanimivo, vse privlačno, vse neponovljivo. Obstaja pa neka zanimivost, ki je turisti verjetno ne opazijo in če jo že opazijo je ne razumejo. Prvo noč svojega beneškega bivanja me je zbudil zvon iz bližnjega zvonika sv. Marka. Kaj pa to? Sredi noči, točno opolnoči? Gotovo so nemarni in raztreseni cerkovniki zamešali urnike in cerkveno uro premaknili za dvanajst enot naprej. Pri nas bi mene župnika že tožili! Naslednji večer sem šel pozno spat in me je polnoč našla še pri svoji študijski mizici. Pa glej: spet ta bom, bom ... Morda pa le ni napaka in nerodnost. Zamikalo me je, da sem naslednji dan vprašal sošolca, pristnega Benečana. Vse je postalo jasno. Kakor se je v Betekah ustavil čas in se še vedno premikajo s svoji- mi nogami ali z barkami, tako se je ustoličila tudi šega, da vsako noč, opolnoči, pozvoni zvon sv. Marka. Nekoč je budil ribiče. Pa ne le to: Benetke so bile vedno v nevarnosti: zaradi plime, zaradi morskih roparjev, zaradi požarov ... Kadar je opolnoči zvonilo je zvon pomirjal prebivalce: vse je v redu, le počivajte naprej! Benetke! Evropski sedež pustnih norčij in otroške zabave. Takrat se kanali in uličice, večnadstropne hiše in »polja« spremenijo v pisano mavrico našemljenih otrok, mladih in odraslih. Oblačila pa niso cenena ampak lepo izdelana in urejena do potankosti. Skoraj ob vsakem vogalu srečaš godce, ki razveseljujejo beneške obiskovalce s strogo klasično, ali kvečjemu prirejeno klasično glasbo. V starih beneških družinah, ki jim je pustovanje prešlo v meso in kri, je pustna prireditev s povabljenci prava obveznost. Obraz mora biti neviden, po možnosti nerazpoznaven. Ples, zabava, veselje in šale bogatijo beneško laguno od Svečnice do pustnega torka. Toda: tudi na pustni torek pozvoni bronasti klicar Levjega evangelista. Tokrat ne vabi ribičev na delo niti ne tolaži prebivalstva, da ni na obzorju nikakršnega sovražnike. Tokrat oznani, da je pustnega časa konec in začenja se resnejši, postni čas. Pa Benečani slišijo ta globoki in mili zven svojega »Purimma«? Ko sem se zgodaj zjutraj na pepelnično sredo sprehajal po Benetkah nisem opazil niti najmanjše sledi pustnega praznovanja. Pometači so že napolnili svoje posode, tu pa tam so odstranjevali še zadnje zvitke pisanih trak-cev. Ljudje so odhajali v službo, mnogi so še prej stopili v cerkev »po pepel«. O pustu ne duha ne sluha. Pa sem si mislil tisto slavno zimo, ko je sneg pobelil vse pustne prireditve in izpraznil mestno jedro, da ni bilo ne tujca ne godca, le prodajalci kruhkov, krofov in slaščic so čakali s polnimi štanti, da bodo vendarle morali prodati vsaj naslednji dan, kar je ostalo od mrzlega pustnega torka. A na pepelnično sredo nisem videl ne štantov ne kruhkov, ne mesenih ne sladkih. Polnočni zvon je dokončno razglasil, da je pusta konec in ga ne bo več nazaj. Do naslednje Svečnice. P.s: Morda pa se pri nas pust nadaljuje tudi v postu, ker naši zvonovi opolnoči mirno spijo. Živio pust!!! Tudi letošnji pust je žal mimo, na naši spletni strani www.primorski.eu pa lahko še vedno živi. Vsakdo nam lahko namreč pošlje svoje pustne utrinke, posnetke raznoraznih pustnih vragolij, šal in zabav, od pustnih rajanj na primer do pustnega sprehajanja po vaseh, pa tudi veseljačenja po gostilnah in osmicah ter nočnega plesanja v šotoru. Tvoje najljubše pustne šeme in nasmejane obraze boš tako ponudil v ogled tudi šir- q šemu krogu ljubiteljev fotografije in seveda pusta. Živio pust!!! A' ' KULINARIČNI KOTIČEK Piščančja bedrca po kanadsko Zimske olimpijske igre v kanadskem Vancouvru so se že začele, sicer z dramatično usodo mlae-ga gruzijskega sankaša, oddali so že vrsto kolajn, mene pa je zanimalo, kakšna je pravzaprav kanadska kuhinja. Naj povem, da sem bil samo enkrat v Kanadi in sicer le za nekaj ur, ob robu avtomobilskega salona v Detroitu. Odšli smo s kolegi na večerjo v bližnji Windsor, ki leži onkraj kanala, ki povezuje jezero St. Clair z jezerom Erie; se pravi kot da bi šli nekako iz Trsta na večerjo v Jamlje. In še takrat so nas napotili v kitajsko-italijansko restavracijo (pa naj se še tako čudno sliši), kjer smo večerjali sicer zelo dobro, menim pa da naša večerja ni imela nič skupnega s kanadsko kuhinjo. Ali pa morda je, saj je Kanada dala zavetišče pripadnikom najrazličnejših narodov, tako da o neki tipični kanadski kuhinji ne moremo govoriti, kot ne moremo govoriti o tipični ameriški kuhinji. Potrdilo o tem sem dobil tudi na spletu, ko sem iskal nekaj značilnih kanadskih jedi, a sem dobil, razen slavnega javorovega sirupa, bore malo. Kar pa sem dobil, vam rade volje posredujem, recimo piš-čančja bedrca z zelenjavo, za kar potrebujemo (recept velja za 8 oseb) 8 piščančjih bedrc, 200 g svežih gob (ne navajajo kakšnih, bržkone bodo v redu tudi šampinjoni), 2 rumenjaka, 4 majhne čebule ali šalotke, majhen korenček, steblo zelene, majaron in timijan, nekaj vejic peterši- lja, maslo, kozarec smetane, žlico moke, sol in poper. Na maslu prepražimo bedrca, jih rahlo pomokamo in pokrijemo z vročo vodo. Dodamo narezano zelenjavo in dišavnice, solimo in po-pramo in pustimo, da vre na nizkem ognju. Medtem očistimo gobe, jih narežemo na tenke lističe in jih pražimo na maslu, potem ko smo jih posolili in popoprali. Ko so nared, odstavimo in pustimo na gorkem. Ko se je omaka z bedrci in zelenjavo zgostila, prilijemo smetano, v katero smo vmešali oba rumenjaka, pustimo, da vre nekaj minut in na koncu dodamo še gobice. Preden ponudimo, potresemo s sesekljanim peteršiljem. Jed naj bi ponudili z opečenimi rezinami kruha. Kot sladico pa na spletu svetujejo kremo iz svežih sliv, za kar potrebujemo (ta recept velja za 4 osebe) 800 g svežih sliv, 100 g sladkorja, 2 klinčka, 4 žlice medu, malo cimeta, malo muškatnega oreščka, 200 g oluščenih mandelj za okras. Slive dobro operemo in razko-ščičimo in jih kuhamo s sladkorjem in klinčki. Ko so kuhane, jih obdelamo s paličnim mešalnikom in dodamo med cimet in muškatni orešček. Vmešamo še mlete mandlje in vse skupaj zlijemo v stekleno posodo ter okrasimo s prgiščem celih mandelj. Dober tek! Ivan Fischer Vabimo vas na degustacijo Qubik caffé v soboto, 20. februarja, v naslednjih trgovinah: Pekarna slaščičarna OTA Dolina, Boljunec, 66 CONAD Opčine, Dunajska cesta, 61 Salumeria Mezgec Ervino Trst, Ul. Risorta, 1 Ku kanja Nabrežina, 106/b Kakovost in prefinjenost — sta glavni značilnosti izbranih kav znamke Qubik. Arome kav Qubik so jasnoprepoznavnepo značilnih odtenkih okusov in vonjav. www.qubik.eu Alimentari Mosetti Gorica, Ul. Crispi, 6 Poušič Peter Gorica, Ul. Trieste, 261 Kraljestvo pršuta Kobjeglava, 63/a od 12. ure dalje Tel. 00 386 573 100 80 tjfr V¡fefler V sodelovanju z AD FOFtfvVAMDUhl ODPRTA TRIBUNA Hlapčevstvo od nekdaj slovenska značilnost Kot je trdil eden izmed največjih slovenskih pisateljev - če ne največji - Ivan Cankar, je slovenski narod v glavnem hlapčevski narod. Temu neizpodbitnemu dejstvu smo dandanes priča v vsakdanjiku, predvsem v zamejstvu in na obmejnem območju v Sloveniji. Medtem ko na drugi strani meje skoraj vsi obvladajo italijanščino, tisti redki pa, ki je ne obvladajo se - ko imajo priložnost - presneto trudijo mečkati vsaj kakšno besedo v italijanščini, na naši strani meje skoraj nihče med Italijani ne zna slovenščine. In nasprotno, med tistimi, ki znajo, jih je kar nekaj, ki se presneto trudijo, da »je ne bi znali več« ali da bi vsaj čimprej pozabili tisto, kar znajo. Posledica tega je, da ni taka redkost slišati starše iz Slovenije, ki se v polomljeni italijanščini trudijo govoriti z otrokom, ki ne bo znal niti besede slovenskega jezika. Sicer bi lahko nekdo oporekal, rekoč, da tudi nekateri priseljenci iz tujine - kot na primer Rusi - ravnajo enako (takemu primeru sem bil osebno priča). Sprašujem pa se, če bi tile isti tujci enako ravnali, če bi namesto 3000 km daleč od svoje domovine, živeli le 20 km stran ne samo od domovine, temveč celo od rojstnega kraja!? Vsekakor to predstavlja samo najbolj vidno plat te slovenske značilnosti, ki je hlapčevstvo. V resnici ta karakteristika, oz. lastnost slovenskega naroda sega veliko dlje, kot si po navadi lahko človek misli. Ni povsem znano, na primer, da imajo domačini v obmejni vasici s pretežno slovenskim govorečim prebivalstvom, velike težave pri izobešanju kateregakoli napisa v slovenščini. Tudi postavljanje navadnega opozorilnega znaka, kot je lahko na primer »pozor na psa«, se lahko za domačina spremeni v težko dilemo. Vsesplošno sprejeti stereotip, da kulturniki, intelektualci in celo politiki predstavljajo neko posebno kategorijo, češ, da ja vsaj oni bodo za gotovo - ali vsaj bolj kot drugi - zavedni slovenci, predstavlja ne malo utvaro. Če res drži, da te kategorije imajo pogoje in več zmogljivosti za ustvarjanje in utrjevanje samozavesti naroda, je pa tudi res, da istočasno imajo več možnosti, da za skupnost delujejo rušilno in uničevalno. Odgovornost je vedno dvorezna (med ljudmi, ki podpirajo neki režim, bo intelektualec vedno bolj škodljiv kot kakšen kmet). Resnici na ljubo imajo kulturniki, intelektualci in posebno politiki velikokrat s tem, da ostanejo zavedni Slovenci, večjo korist od drugih. Tudi to je eden izmed načinov, s katerim priti do višjega zaslužka, drugače bi, češ zaradi konkurence, češ zaradi pomanjkanja poznanstev, imeli veliko težje pogoje. S tem nočem reči, da ni izmed teh nikogar, za katerega ima narodnost neko vrednost, ampak samo to, da te kategorije imajo s tem, da »ostanejo« Slovenci, v primerjavi z delavcem ali obrtnikom ali kmetom, absolutno višje koristi. V trenutku, ko izgubijo te koristi, niso nič manj - če ne celo bolj - od kakega trgovca, delavca itd., izpostavljeni tako imenovani asimilaciji. V tem smislu so kot pripadniki slovenskega naroda tudi oni deležni zgoraj navedene posebnosti, ki pripada - in s tem ga tudi razlikuje od drugih - slovenskemu narodu: hlapčestvo. Ni slučaj, da med Tržačani najbolj razširjena žaljivka namenjena Slovencem nosi v sebi bistvo Cankarjevega sporočila. Saj je splošno znano, da žaljivke same po sebi niso žaljive, razen če ne vsebujejo v določeni meri neke resnice, in po navadi bolj vsebujejo resnico bolj so žaljive. Ta žalitev je za Slovence še precej boleča. Cankar je pravilno »zadel«. Kot se dogaja pri velikih pisateljih, je zadel »v živo«. To se pravi, da je s tem, da je osvetlil najbolj osebne in najgloblje značilnosti svojega naroda, povedal resnico. Resnica pa je v marsičem neprijetna, zato tudi velikokrat boleča. Soočati se z resnico, naj bo še tako grda in neprijetna, pripelje vedno do globljega zavedanja in globlje zavedanje je primarni pogoj za izboljšanje našega stanja. Adam Selj Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKA OBČINA - Z 21 glasovi večine v mestni skupščini Ob svitu so svetniki desne sredine odobrili proračun Proti glasovala levosredinska opozicija in Frommel (Sullijeva skupina) Tržaški občinski svet je včeraj ob 6. uri, po dolgi nočni razpravi, odobril občinski proračun za letošnje leto. Finančni dokument so podprli svetniki des-nosredinske večine (21 glasov), štirinajst svetnikov je glasovalo proti (13 predstavnikov levosredinske opozicije in svetnik Sullijeve skupine Claudio Frommel), eden se je vzdržal (Alessandro Minisini, mešana skupina), medtem ko se trije svetniki Sullijeve skupine protestno niso udeležili glasovanja. Tržaški župan Roberto Dipiazza je ostal v občinski dvorani do konca, tako je lahko desna sredina ohranila večino glasov (21 na skupnih 41). Odobritev proračuna ni bila pod vprašajem, potem ko se je upravna večina dogovorila s Severno ligo in sredinsko UDC (v zameno za njihov glas je odobrila vrsto amandmajev, ki sta jih predložili ti dve stranki). Z odobritvijo Mini-sinijevih amandmajev si je zagotovila tudi vzdržanje svetnika mešane skupine. Drugače je bilo z amandmaji levo-sredinske opozicije in Sullijeve skupine (Tržaško ljudstvo svobode). Demokratska stranka je predložila kakih 60 amandmajev. Po nočnem srečanju načelnikov skupin je desna sredina privolila v odobritev dveh »težkih« popravkov opozicije in enega skupnega popravka, ki je zadeval socialno področje. Sullijeva skupina si je zaman prizadevala, da bi večina upoštevala tudi njene popravke. Nekaterim so tudi tehnični uradi prižgali zeleno luč, a jih je kljub temu v dvorani čakala politična blokada. Vseh 24 popravkov te skupine je bilo, v veliko veselje župana Dipiazze, zavrnjenih. Župan se je pred sklepnim glasovanjem tudi zelo ostro besedno znesel nad Sullijem in njegovimi: ozmerjal jih je z »izdajalci«. Prav Bruno Sulli je tik pred zaključnim glasovanjem zastavil prejudicialno vprašanje. Po pravilniku občinskega sveta bi mu moral predsednik skupščine Sergio Pacor dovoliti, da svoje vprašanje predstavi, a Pacor tega ni storil. Zahteval je, naj svetniki kar glasujejo za odobritev proračuna. Sulli, Andrea Pellari-ni in Salvatore Porro se - zaradi te zanje očitne kršitve pravilnika - niso udeležili glasovanja, medtem ko se je četrti član njihove skupine, Frommel, vzdržal. M.K. DEMOKRATSKA STRANKA - Negativno o proračunu, ampak ... Odobrena dva popravka Za strateški načrt in posege na socialnem področju 340 tisoč evrov Demokratski stranki včeraj zarana odobreni proračun tržaške občine ni prav nič po godu. Zato so njegovi svetniki glasovali proti. Kljub temu pa je vodja svetniške skupine Fabio Omero na popoldanski tiskovni konferenci priznal občinskemu odborniku za finance Giovanniju Battistiju Ravidaju dve zaslugi. Prvič: v težkem gospodarskem stanju je odbornik-tehnik skušal uravnovesiti račune. Naletel pa je na politični diktat večinskih strank, ki so spremenile finančni dokument v tipično predvolilni proračun. V tej zvezi je izpostavil dogovor desne sredine s Severno ligo: večina si je pridobila glas ligašev s tem, da je sprejela nekaj ustavno spornih amandmajev Bossijeve stranke, ki postavljajo pod vprašaj enakost državljanov v tržaški občini. Prav zato so se pri Demokratski stranki odločili, da bodo preverili možnost, ali se gre pritožiti na ustavno sodišče. Drugič: odbornik Ravida je za Demokratsko stranko zaslužen, ker je sprejel dva njena pomembna amandmaja. Prvi zadeva bodoči strateški načrt mesta. V njem morajo biti - po izglasovanem popravku - med drugem izpostavljene mednarodna vloga mesta, njegova večkul-turnost in stiki s Slovenijo. Nadalje je omenjen razvoj pri- stanišča s svojim zaledjem. V pripravo tega strateškega načrta naj bi investirali 100 tisoč evrov. Drugi odobreni amandma namenja 240 tisoč evrov za posege na socialnem področju. Predvsem za podporo brezposelnim delavcem in delavcem v dopolnilni blagajni, za socio-vzgojno podporo mladoletnih, za posvojitve in še za nekatere druge socialne storitve. Poleg tega je občinski svet odobril amandma svetnice Demokratske stranke Brune Tam, ki se je zavzela za delovanje rajonskih svetov in za financiranje njihovega dela. Načelnik Omero je bil - kljub celovito negativnemu mnenju o občinskem proračunu - zadovoljen z odobrenima amandmajema. Ob koncu se je povrnil k incidentu na začetku občinske seje, ko je vrgel publikacijo s predloženimi amandmaji v vodjo Nacionalnega zavezništva Angelo Brandi, ker se le-ta ni udeležila komemoracije 20-letnice smrti predsednika republike Sandra Pertinija. Omero je ponovno izrazil obžalovanje nad dogodkom in nad gesto, ki se je kot šolnik ne bi smel dovoliti. Spet se je opravičil Brandijevi in celotnemu občinskemu svetu. M.K. TRŽAŠKI OBČINSKI PRORAČUN - Jeza Bandellijevcev Protest Sullijeve skupine Težke besede na račun predsednika mestne skupščine Sergia Pacorja - Bandelli se vrača Sullijeva skupina je bila po odobritvi proračuna razjarjena nad des-nosredinsko večino in nad predsednikom mestne skupščine Sergiom Pa-corjem še posebej. Upravna večina (imenovana sta bila Piero Camber in Angela Brandi) se sploh ni zmenila za 24 popravkov, ki jih je predložilo Tržaško ljudstvo svobode, pa čeprav sodijo Sulli in njegovi v Ljudstvo svobode (vpisani so v Rimu). Predsednik Pacor pa je »kriv«, ker ni dovolil, da bi Sulli pred končnim glasovanjem predstavil svoje prejudicialno vprašanje. Le-to ni bilo iz trte izvito. Sulli je hotel predsednika opozoriti, da se svetnik Forze Italie Lorenzo Giorgi ne sme udeležiti glasovanja o proračunu, in to zaradi »konflikta interesov«. Giorgi je med drugim predsednik športnega kluba Campanelle, v občinskem proračunu pa je predviden prispevek za skupnih milijon 750 tisoč evrov za to društvo. Pacor ni prisluhnil Sulliju, tako je dovolil, da je »svetnik Giorgi« glasoval za prispevek, s katerim se bo okoristilo društvo »predsednika Giorgija«. Zaradi tega se Sulli, Pellarini in Porro niso udeležili gla- sovanja, medtem ko je Frommel, ki je sedel na drugem mestu, stran od skupine, v glasovalnem kaosu glasoval proti obračunu. Skupina bo vsekakor ocenila, ali obstaja možnost priziva na sodne oblasti. Na tiskovni konferenci so svetniki Tržaškega ljudstva svobode napovedali skorajšnjo pripravo programa za konec mandatne dobe. Njihov duhovni vodja, nekdanji odbornik za javna dela Franco Bandelli, pa je napovedal, da se sedem mesecev po znanem Menio-vem diktatu vrača v politično areno. M.K. 398 Petek, 19. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 APrimorski ~ dnevnik POKRAJINA TRST Statut: sprejeli petnajst členov Tržaški pokrajinski svet je na včerajšnji celodnevni seji ob vztrajnem zavlačevanju desnosredinske opozicije spravil pod streho dodatnih petnajst členov besedila novega statuta. Svetniki so namreč izglasovali člene od številke 22 do številke 36 in tako presegli polovico izglasovanih členov (vsega skupaj jih je 63). Včeraj sprejeti členi se nanašajo na pristojnosti in delovanje pokrajinske uprave npr. na področju sodelovanja s civilno družbo oz. društvi, soudeležbe občanov pri upravnem življenju, ukinitve komisije za enake možnosti ter imenovanja državljanovega pravobranilca in subsidiarnosti. Pokrajinski svet je omenjene člene sprejel z glasovi levosredinske večine ob nasprotovanju ali vzdržanju predstavnikov desnosredinske opozicije, ki so v večini primerov zahtevali poimensko glasovanje o vsakem popravku ali po-damandmaju, kar je precej upočasnilo potek seje. Poleg tega so nekateri svetniki desne sredine tudi dalj časa posegali v razpravo. V glavnem so to delali Marco Vascotto in Arturo Go-verna (oba Nacionalno zavezništvo) in Claudio Grizon (Forza Italia), levo-sredinski kolegi pa jim v glavnem niso odgovarjali, razen v enem primeru, ko je Grizon očital levi sredini, da je glede civilne družbe privilegirala ozek krog ljudi, ki so vezani na trenutno večino, poleg tega pa jo je še obtožil, da pošilja t.i. predstavnike civilne družbe, da se gredo pretepat v izvoljena telesa in pri tem omenil primer fizika in nekdanjega občinskega svetnika Pao-la Budinicha, ki je pred leti na neki seji udaril svetnika opozicije. Na Grizo-nove besede se je ostro odzval svetnik Demokratske stranke Paolo Salucci, užaljenega se je čutil tudi Zoran Sosič (DS-SSk), ki je predstavnikom desne sredine očital, da so si svojčas privoščili pizzo kar v dvorani občinskega sveta. Do takih prask je prišlo zlasti v dopoldanskem delu seje, medtem ko so bili popoldne toni veliko bolj umirjeni, v glavnem je posegal le Vascotto. Pokrajinski svet se bo vrnil k obravnavi novega statuta na ponedeljkovi seji. (iž) NABREŽINA - Srečanje javnih upraviteljev na pobudo Igorja Gabrovca Mestna občina Trst prava katastrofa Začudenje vzbuja dejstvo, da je predlog pripravila zastopnica Severne Lige Federica Seganti, ki je nekoč podprla kraško občino Tržaške mestne občine ni za vogalom, osnutek deželnega zakona za uvedbo te nove upravne enote pa je zelo slab. Za občine Zgonik, Repentabor, Milje, Dolino in Devin-Nabrežino, ki bi čez noč izginile, ter tudi za slovensko narodno skupnost, ki ji ta zakon ne jamči ničesar oziroma je sploh ne upošteva. Pripravila ga je deželna odbornica Federica Seganti, ki je še do pred kratkim zagovarjala ustanovitev kraške občine, danes pa bi vse uprave postavila pod okrilje Trsta. Takšna in podobna stališča je bilo slišati na sinočnjem srečanju, ki ga je v Grudnovi hiši v Nabrežini na temo mestne občine Trst priredil deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Udeležili so se ga v glavnem upravitelji njegove stranke, nekaj pa je bilo tudi zastopnikov drugih političnih sil. Gabrovec je rekel, da okrog mestne (ali metropolitanske) občine ne gre ustvarjati alarmizmov, treba pa je pozorno spremljati razvoj dogajanj. Tudi ko se je začel uki-nitveni postopek Kraške gorske skupnosti je marsikdo v manjšini bil prepričan, da Dežela ne bo nikoli ukinila KGS, kar se je potem zgodilo in to v zelo hitrem času. Me- stna občina bi morala skozi rešeto referenduma, ki bi bil veljaven, če bi ta zamisel prevladala v štirih od šestih občin naše pokrajine. Cilj bo torej težko dosegljiv, mnogi udeleženci srečanja pa so prepričani, da je predlog mestne občine le pretveza za začetek »demontaže« majhnih občin. Tega se boji-ta tudi župana Doline in Repentabra Fulvia Premolin in Marko Pisani. Čudi, da veliko tržaško občino (izginila bi tudi Pokrajina) predlaga Severna liga, ki se bori za federalizem, v tem primeru pa uvaja centralizem na škodo manjših občin. Morda pa gre le za predvolilno potezo deželne odbornice, je bilo slišati v Nabrežini, ki hoče prihodnje leto kandidirati za tržaško županjo ali za predsednico pokrajinske uprave. Zadeve vsekakor ne gre podcenjevati, je poudaril predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. Občina Trst danes po njegovem ni sposobna upravljati Krasa in niti predmestij, zato si ne predstavlja, kako bi lahko z Velikega trga upravljali območje od Milj do Štivana. S.T. Po oceni udeležencev srečanja naj bi načrt o mestni občini bil alibi za »demontažo« majhnih občin kroma 8 Petek, 19. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 ZGONIŠKA OBČINA - Laskav obračun storitev v letu 2009 Zgonik: kar 673 tisoč evrov za socialo, šport, kulturo, vzgojo v Številke demantirajo neutemeljene govorice o »pomanjkljivih« občinskih storitvah Zgoniška občina je v lanskem letu »investirala« v socialne storitve, šport in kulturo ter javno šolstvo in vzgojo kar 673 tisoč evrov. 322 tisoč evrov za posege na socialnem področju, 131 tisoč evrov za prispevke na kulturnem in športnem področju ter 220 tisoč evrov za javno vzgojo. Obračun lanskih posegov na treh za občane zelo pomembnih področjih je podal zgoniški župan Mirko Sardoč ob prisotnosti celotne občinske uprave. Javni prikaz storjenega je bil po njegovem mnenju potreben, da bi z močjo resničnih številk utišali neresnične govorice o pomanjkljivi pozornosti občinske uprave do življenjsko pomembnih storitev za krajevno prebivalstvo. Te govorice so začeli širiti nekateri predstavniki desnosredinske opozicije, tisti, ki sploh ne poznajo obilnosti in razvejanosti občinskega delovanja. Posamezne posege sta orisali resorni odbornici: Nadja Debenjak za socialne storitve, Monika Hrovatin za šport, kulturo in javno vzgojo, prisotna pa je bila tudi odgovorna pri kraškem socio-skrbstve-nem okraju Romana Maiano. Njena udeležba ni bila naključna, saj zgoniška občina (z repentabrsko in devinsko-nabrežin-sko) že dolgo let plodno sodeluje s krajevnim socio-skrbstvenim okrajem. Debenjakova je poudarila, da »pokriva« občina vse, kar se na njenem ozemlju dogaja. Njene dejavnosti so namenjene občanom tako rekoč od rojstva do častitljive starosti. Usluge koristijo dojenčki, malčki v vrtcih, osnovnošolci, mladostniki, družine, ki se znajdejo v hudih življenjskih pogojih in ostareli. Občina na primer ni odrekla nobene utemeljene prošnje za pomoč ostarelim, je pojasnila Debenjakova. Vse delovanje je bilo uperjeno v dobrobit občanov, v njihovo dobro počutje, je podčrtala odbornica in ocenila, da so servisi dobri, službe in storitve tudi. Monika Hrovatin se je zahvalila domačim društvom in šolam za pestro in kulturno ponudbo. Lani se je zvrstila v občini cela vrsta kulturnih in športnih prireditev. Občinska uprava jih je podprla, kot vsako leto pa si je prizadevala, da so tudi druge storitve, predvsem na področju javne vzgoje, ostale na visoki kakovostni ravni (na primer služba šolabusa, šolska kosila, poletni center in druge). Pozornost do domačih ljudi je bila in ostaja temeljnega pomena pri upravljanju občine, je sklenil župan Sardoč. Posredovane številke le potrjujejo njegove besede. M.K. Z leve: odbornik Rado Milič, župan Mirko Sardoč, odbornici Monika Hrovatin in Nadja Debenjak ter predstavnica kraškega socio-skrbstvenega okraja Romana Maiano kroma Stroškiza socialne storitve Jasli in storitve za otroštvo 22.080,00 evrov Storitve za preventivo in rehabilitacijo 3.657,00 evrov Skrbstvo, javna dobrodelnost in storitve za občane 282.616,96 evra Pokopališko-pogrebna služba 14.281,46 evra Skupno 322.635,42 evra Stroški za šport in kulturo Knjižnice 43.833,90 evra Kulturna dejavnost 33.557,57 evra Športna dejavnost 54.272,85 evra Skupno 131.664,32 evra Stroški za javno vzgojo Otroški vrtci 14.389,50 evra Osnovna šola 38.668,26 evra Šolska pomoč 157.557,49 evra Ostali stroški 9.931,12 evra Skupno 220.656,37 evra PREFEKTURA Na Tržaškem lani plus 8,6% priseljencev Število priseljencev s stalnim bivališčem v tržaški pokrajini se je v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 zvišalo za 8,6 odstotka, medtem ko sta upadli število prošenj po azilu (-27,4 odstotka) in število izgonov, ki jih je bilo lani 8,6 odstotka manj. Število tujcev je naraslo še posebej zaradi prihoda mnogih priseljencev s Kitajske. To so glavni podatki, ki so jih posredovali včeraj na prefekturi na sestanku teritotialnega sveta za priseljeništvo, ki ga sestavljajo lokalne uprave, sindikalne organizacije, združenja priseljencev in ustanove, ki nudijo pomoč priseljencem. S srečanja je še izšlo, da je kar 10 odstotkov mladoletnih na Tržaškem tujcev. Sicer predstavljajo tujci 7,5 odstotka celotnega prebivalstva v tržaški pokrajini. Stalen porast njihovega števila prispeva k temu, da ostane število prebivalcev v bistvu nespremenjeno (+0,08 odstotka). Na srečanju so nenazadnje predstavili osem projektov, vezanih na priseljeništvo v tržaški pokrajini, za katere so vlagatelji prosili za financiranje iz evropskih skladov. sodišče - Posvet Poravnave sporov brez sodnikov Italijanski ministrski svet naj bi danes odobril odlok, ki bo krepko razbremenil delo sodnikov in sodiš-čnega upravnega osebja. Nekatere vrste sporov bo namreč po novem obvezno najprej skušati reševati zunaj sodišč, in sicer v okviru izvensodnih poravnav. To sredstvo, ki v mnogih primerih pripomore k zgla-ditvi spora, ne da bi stekel sodni postopek, bo obvezno v primerih sporov za dediščino, za nepremičnine, za najemnine ter sporov med strankami in bankami ter zavarovalnicami, vključno s spori zaradi prometnih nesreč. Velika novost bodo posredniki, ki ne bodo sodniki, temveč predstavniki novega poklicnega profila z vpisom na strokovni seznam, ki naj bi jamčil kakovost posrednikov. Novost so tržaškim odvetnikom, komercialistom, sodnikom, novinarjem in notarjem včeraj predstavili v tržaški sodni palači, kjer je Trgovinska zbornica v 3. nadstropju odprla prvo okence za informacije o izvensodnih poravnavah v Italiji. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti je povedal, da Italija teži k poenostavljanju predpisov in postopkov. Po okencu Impresafutura, ki omogoča občanom, da v rekordnem času ustanovijo podjetje, odpira Trgovinska zbornica še okence za poravnavo sporov. »To je hitro in poceni sredstvo, ki prihaja v zelo primernem trenutku. Zaradi finančne krize podjetja ne prejemajo posojil in nihče nikogar ne plačuje. Učinkovito sredstvo za reševanje sporov je nedvomno koristno,« je pojasnil Paoletti. Spregovoril je tudi predstavnik zakonodajnega urada na pravosodnem ministrstvu Angelo Piraino, eden izmed snovalcev vladnega odloka. Povedal je, da italijanska sodišča letno zaključijo 2,6 milijona postopkov, kljub temu pa so v deficitu. Nastala je zamisel, da bi okrepili izvensodne poravnave, ki delujejo kot neke vrste sito. Če se spor ne reši, je potrebno uvesti sodni postopek, v drugačnem primeru pa bo sodišču delo prihranjeno. Piraino je povedal, da se bo pristop posrednika zelo razlikoval od sodnikovega, saj bo nova figura z alternativnimi predlogi in brez rigidnega postopka skušala ugoditi obema sprtima stranema. Država pa bo strankam v tovrstnih poravnavah namenila davčne olajšave in povračila stroškov. (af) zdravstvo - Včeraj in danes v Trstu Parlamentarna komisija preverja učinke zakona 180 Člani parlamentarne preiskovalne komisije, ki je zadolžena za nadzorovanje državnega zdravstva, so včeraj prispeli v Trst, kjer se bodo zadržali še danes. Tu se začenja preverjanje učinkov zakona 180 o mentalnem zdravju (t. i. Basaglievega zakona), v okviru te dejavnosti bodo člani komisije obiskali več italijanskih mest. Preverjanje se je 32 let po izglasovanju zakona začelo ravno v mestu, kjer se je reforma rodila. Komisiji predseduje senator Demokratske stranke Ignazio Marino, poročevalca bosta senatorja Michele Saccoma-no (Ljudstvo svobode) in Daniele Bosone (DS). Njihova naloga je nuditi informacije parlamentu, kjer je bilo vloženih nekaj zakonskih osnutkov za preoblikovanje in posodobitev zakona 180. »Ugotoviti moramo, kaj je delovalo dobro in kaj bi lahko izboljšali,« je povedal Marino. Omenil je nekaj podatkov, ki kažejo, da so razlike od mesta do mesta velike. Državno povprečje prisilnih zdravstvenih posegov je npr. 17,7 na sto tisoč prebivalcev, v Trstu je stopnja 5,6, v Catanii pa znaša 29,1. Ignazio Marino Včeraj so bile na prefekturi na vrsti avdicije. Direktor oddelka za mentalno zdravje Peppe Dell'Acqua je zagovarjal pozitivne rezultate reforme in izvajanja v Trstu, poleg predstavnikov krajevnih uprav pa je govorila tudi Darinka Terčič iz Ricmanj, mati 35-letne Eve Žafran, ki je pred časom obtožila osebje oddelka za mentalno zdravje, da so jo s prisilnim zdravstvenim posegom trpinčili. »Gre za posamezen primer, slišali bomo obe strani,« je povedal sen. Marino. Sinoči so si člani komisije ogledali tržaški zapor, danes bodo obiskali centre za mentalno zdravje in park pri Sv. Ivanu. FOJBE IN EKSODUS Alemanno pri bazovskem šohtu Bazovsko fojbo je včeraj popoldne v okviru svojega potovanja v spomin, ki ga opravlja skupaj z 216 dijaki 36 višjih srednjih šol iz Rima in njihovimi profesorji, obiskal tudi rimski župan Gianni Alemanno, ki ga na potovanju spremlja odbornica za šolstvo Laura Marsilio. Pri bazovskem šohtu sta rimskega župana sprejela njegov tržaški kolega Roberto Dipiazza z odbornikom za kulturo Massimom Grecom, Alemanno pa je ob tej priložnosti poudaril »grozljivo resnico«, po kateri naj bi bile »nedolžne in nemočne osebe, ki so bile brez politične barve, a krive samo, da so Italijani, zbrane in odpeljane na kraje, kot je ta bazovska fojba, kjer jih je doletela grozljiva smrt.« Za rimskega župana je to dokaz, do kam lahko seže sovraštvo, zato je treba paziti na te stvari, saj ko se doseže taka raven, pride do absolutnih grozot. Med judovskim holokavstom med drugo svetovno vojno ter fojbami in eksodusom po njej pa je razlika v tem, je dejal Alemanno (slednji je potem obiskal tudi Rižarno), da je Italija tragedijo fojb toliko let skrivala, ker je šlo za tako sramotno stvar, da je ni bilo mogoče priznati. Rimski prvi občan je tudi poudaril obvezo, da se oblikuje združena Evropa, saj samo padec meja lahko privede k temu, da tukajšnji kraji postanejo kraji miru in ne sovraštva, kar je naloga predvsem mladih generacij. sv. ana - V sredo zvečer Rop v parfumeriji, 400 evrov plena V sredo zvečer je pri Sv. Ani prišlo do oboroženega ropa, zlikovec je iz ene od tamkajšnjih trgovin odnesel štiristo evrov. Po navedbah tržaške kvesture je do dogodka prišlo v sredo okrog 19. ure v parfumeriji v Ulici Paisiel-lo. Lastnica trgovine je takoj po dogodku poklicala policijo in agentom povedala, da je ob uri večernega zaprtja vstopil v njeno parfumerijo okrog dvajset let star mladenič, ki je imel v roki kuhinjski nož. Sama je stala za blagajno in ropar ji je z nožem grozil. Iz blagajne je vzela štiristo evrov in jih izročila neznancu, ki je zgrabil denar in zbežal. Parfumerijo so si ogledali policisti mobilnega in fo-renzičnega oddelka, le-ti so iskali prstne odtise. Danes štiriurna stavka v prevozih Državna tajništva sindikatov FILT-CGIL, FIT-CISL, UILTrasporti, FAISA-CISAL, UGLTrasporti in FAST so za danes sklicala štiriurno stavko, ki bo zadevala osebje javnih krajevnih prevozov, železniških prevozov in povezanih dejavnosti. V tržaški pokrajini bo stavka potekala od 9. do 13. ure. Deželna tajnica FIT-CISL Lilli Bigoni je v tiskovnem sporočilu razložila, da je namen protestne pobude podpreti pogajanja o novi delovni pogodbi o mobilnem delu. Organizacije delodajalcev naj bi pogajanja odločno zavirale. 9 TRST Petek, 19. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 postaja rogers - Predstavitev projekta Psihoaktiven Informiranje - brez moralističnih naukov Odprtje razstave o posledicah uživanja drog in mamil - Postavili so jo rimski srednješolci Včerajšnjega odprtja so se udeležili tudi mladi člani študentske konzulte kroma kulturni dom - Nastopila je skupina Amaya Dance Company Velik uspeh slovenskih plesalk orientalskih plesov Informiranje o mamilih in zasvojenosti ter o njihovih posledicah, brez terorja in moralističnih naukov. To je glavni cilj, ki si ga je pri snovanju projekta Psicoattivo-Psihoaktiven zadala Pokrajina Trst ob strokovnem sodelovanju tržaške fakultete za psihologijo, večdisciplinskega laboratorija za naravne in humanistične vede visoke šole Sissa, Zdravstvenega podjetja št.1 in pokrajinskega šolskega urada. Gre v bistvu za sklop pobud, ki so namenjene v prvi vrsti mladim in vsem tistim, ki stojijo ob njih, se pravi staršem in vzgojiteljem. Prvi korak v smeri takšnega informiranja je bilo včerajšnje odprtje razstave v prostorih Postaje Rogers. Iz Rima je v Trst priromala razstava, ki so jo postavili rimski srednješolci pod mentorstvom raziskovalca Sisse Stefana Canalija. Kakih trideset izredno profesionalno izdelanih plakatov (pri njihovem oblikovanju so sodelovali nevrologi, farmakologi in psihologi) se poglablja v raznorazne vrste mamil in drog, od alkohola, mimo tobaka, indijske konoplje, halucinogenih substanc in opioi-dov pa vse do amfetaminov in ecstasyja. Ob tem najdemo tudi razlago o njihovih sestavinah in učinkih ter seveda posledicah na duševnem ravnotežju ter še huje na možganih in nevronih. Obiskovalec si bo lahko ogledal tudi tri videoposnetke z video-spoti in s pričevanji zasvojencev oz. znanstvenikov o mehanizmih uživanja nezdravih substanc. Projekt, o katerem sta včeraj spregovorila predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in ravnatelj psihološke fakultete Walter Gerbino, vključuje tudi dvodnevni seminar. Začel se je sicer že včeraj v gledališču v svetoivanskem parku (Ul. Weiss 13) in se bo nadaljeval tudi danes ob 15. uri. Glavna tema pogovorov psihologov, zdravstvenih delavcev in pedagogov bodo občutki in emocije mladih v različnih situacijah, ob uživanju mamil na primer ali v primerih nasilja. O moralističnih naukih pa niti besedice, saj ni po mnenju prirediteljev to primeren način pletenja odnosov z mladimi. Z njimi se je treba pogovarjati in jim ponuditi vse več koristnih informacij. Včerajšnjega odprtja razstave so se udeležili tudi člani tržaške študentske konzulte, ki so poudarili, da so te teme mladim zelo blizu in da jim je bila ponujena priložnost sodelovanja pri projektu. V prihodnjih tednih oz. mesecih bodo prireditelji poskrbeli za nekaj srečanj za mlade na Postaji Rogers. Razstava bo tu vsekakor na ogled vse do 18. aprila, od torka do sobote, od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. Vstop je prost. (sas) Debata o ljubezni v knjigarni Lovat Danes ob 16.30 bo v knjigarni Lovat (Drevored XX. septembra 20) debata o »pravni ljubezni«. Nastopili bodo podpredsednik Demokratske stranke Ivan Scalfarotto, član Ljudstva svoboščin Benedetto Deila Vedova in profesor zasebnega prava na videm-ski univerzi Francesco Bilotta. Moderator srečanja bo predsednica radikalnega združenja Certi Diritti, ki bo tudi predstavilo svojo knjigo Amore civile-Dal diritto della tradizione al di-ritto della ragione. Posvet o mladih za učitelje in pedagoge Biologinja in direktorica izobraževalnega centra za spolno vzgojo Olimpia Tarzia bo danes ob 18. uri vodila posvet Il gusto della vita: relazione e affettivita-Okus življenja: odnos in afe-ktivnost v dvorani »Matteucci« (Galerija Fenice 2, 3. nadstropje). Srečanje je namenjeno predvsem učiteljem in pedagogom. Debata o futurizmu v muzeju Revoltella V avditoriju muzeja Revoltella bo danes ob 17.30 debata na temo Futurismo: l'arte delle rivoluzioni-Fu-turizem: umetnost revolucij. Srečanja se bosta udeležila občinski odbornik za kulturo Massimo Greco in predsednik združenja Hobbit Mat-teo Cernigoi. Predaval pa bo glavni tajnik odbora za praznovanje stoletnice futurističnega manifesta Carlo Fabrizio Carli. Nadaljevanje niza filmov o modi Nadaljuje se niz filmov o modi v sklopu razstave Mila e la notte-Mila in noč. V bivši ribarnici bo danes ob 17.30 na sporedu komedija La con-tessa di Parma-Grofica iz Parme režiserja Alessandra Blasettija o turinski visoki modi. Naslednje srečanje bo 26. februarja s filmom Appunti di viaggio tra moda e citta-Potovalni zapiski med modo in mesti. Posveti o petju v Domu glasbe Dom glasbe (Ul. Capitelli 3) prireja seminar o glasu in petju. Pevec Andrea Figallo bo predaval na temo La con-sapevolezza ritmico/melodica come fondamento dell'arte del canto-Rit-mično/melodična zavest kot temelj pevske umetnosti. Danes, od 17.30 do 20.30, bo posvet namenjen individualnemu petju, jutri od 17. do 19. ure in od 20. do 22. ure pa zborovskemu. Predstava orientalskih plesov Belly-dance Unveiled, ki je prejšnji petek zaživela na velikem odru tržaškega Kulturnega doma v izvedbi slovenske skupine Amaya Dance Company, je požela velik uspeh in navdušenje presenečenega občinstva. Skupina tridesetih izjemnih plesalk iz vse Slovenije, ki jih vodi mednarodno uveljavljena koreo-grafinja Manca Pavli, je gledalce prevzela s sosledico bogatih in do potankosti dodelanih koreografij. »Predstava nad vsakim še tako rožnatim pričakovanjem,« je navdušeno izjavila Yasmin Anuby, predsednica združenja Il Tempio della Luna in organizatorka večera. »Pričakovali smo številno občinstvo, tolikšen odziv gledalcev, ki so prišli tudi iz Slovenije, Veneta in še dlje, pa nam je v veliko zadoščenje.« Publika se je vživela v dogajanje na odru in z aplavzi in glasnim spodbujanjem izkazovala plesalkam naklonjenost in odobravanje za predstavo, v kateri so se harmonično prepletale figure orientalskega plesa v klasičnem, modernem in folklornem slogu ter v najsodobnejši inačici »tribal fusion«. Že 20. marca bo priznana učiteljica in koreografinja Manca Pavli v Trstu vodila seminar o tehniki »tribal fusion«. Seminar bo hkrati uvod v tečaj te posebne tehnike orientalskega plesa, ki je nastala v San Franciscu in se širi po vsem svetu. Prijave sprejemajo na naslovu ya-smin@anuby.it, več informacij pa je na voljo na naslovu www.yasmin.anuby.it . devin - OŠ Josip Jurčič Lutkovna predstava Jazbečar Tobija razvedrila otroke in njihove učitelje Med najpomembnejše dogodke v šolskem letu sodi prav gotovo praznovanje Dneva slovenske kulture. Učiteljski kader iz Devina si je letos zamislil izvirno praznovanje in je, s koordinacijo gospe Marje Feinig, sodelavke otroškega pevskega zbora Ladjica, povabil mlajšo lutkovno skupino, ki jo v glavnem sestavljajo učenci devinske šole. Skupina mlajših ustvarjalcev je 8. februarja nastopila v prostorih OŠ Josip Jurčič in zbrane prijetno presenetila z lutkovno predstavo Jazbečar Tobija. Prisotni otroci in učitelji so s toplimi aplavzi nagradili trud nastopajočih, ki so oblikovali program že na poletni delavnici, ko so si sami izdelali lutke in sceno ter si izbrali glasbo pod mentorstvom izkušene igralke, članice ansambla Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, Irene Zubalič Žan. Predstavo so izvedli mladi 401 Petek, 19. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 dolina - Letni občni zbor v dvorani občinskega sveta Številne in raznolike dejavnosti Združenja prostovoljnih gasilcev Breg Dolg seznam gasilskih posegov, a tudi tečajev in srečanj - Dosedanjega poveljnika Iva Šika je nasledil Aljoša Mauri V sejni dvorani dolinskega občinskega sveta je bil v sredo, 3. februarja redni občni zbor Združenja prostovoljnih gasilcev Breg. Letošnjega zbora se je udeležilo veliko število rednih in podpornih članov ter podžupan Antonio Ghersinich. Poveljniško poročilo je podal Ivo Šik, ki je povzel delovanje zadnjih petih let in poročal, da so gasilci posegli na raznih manjših, vendar pomembnih požarih na območju dolinske občine, pa tudi na tržaškem, goriškem in slovenskem Krasu. Večji požar je bil julija 2007 nad Ricmanji, trajal je več dni, poseglo pa je skupnih osemindvajset prostovoljcev društva. Nekaj dni pozneje je enajst gasilcev poseglo na območju med Ospom in Prebenegom, v sodelovanju z gasilci prostovoljnih gasilskih društev iz Slovenije, gozdarsko službo in enoto iz Trsta. Ena skupina gasilcev je bila na prošnjo centralne uprave civilne zaščite kar osem dni na delu v Abrucih, kjer so divjali veliki požari. Poveljnik je nadaljeval, da društvo namenja posebno pozornost predvsem usposabljanju posameznikov. Poleg notranjih vaj, se je združenje udeležilo gasilske vaje na Vejni, vaje na območju Nove Gorice v okviru dni zaščite in reševanja, vaje v Mužacu v sklopu 30. letnice tamkajšnjega pobratenega gasilskega društva, vaje iskanja pogrešane osebe ter mednarodne gasilske vaje ob 30. letnici domačega društva. Člani so se redno udeležili tečajev gašenja, posegov ob prisotnosti helikopterja, upravljanja motorne žage, varne vožnje s terenskimi vozili, vodenja ekipe in radijske komunikacije, ki jih je prirejala deželna civilna zaščita. Ob strogo gasilskih dejavnostih je Šik poudaril pomen družbene dejavnosti združenja, saj so dolinski gasilci iz leta v leto krepili stike s sosednimi gasilskimi društvi in z raznimi ustanovami, kot so civilna zaščita dežele FJK (CZ FJK), deželno in pokrajinsko poveljstvo poklicnih gasilcev, Gasilska zveza Slovenije, Uprava za zaščito in reševanje RS, slovenska policija. Udeležili so se raznih srečanj, posebno v matici ter na vsakoletnem srečanju CZ FJK, kjer so prejeli priznanja in pohvale. Člani društva so se izkazali tudi v športu. Sodelovali so na tekmovanju v smučanju, ki je bilo tudi prilika za izlet, na domačem turnirju v malem nogometu ter na mednarodnem tekmovanju v vojaških veščinah »Slovenska Istra«. Tradicija je, da društvo upravlja kiosk občinske razstave vin v sklopu Ma-jence, kjer je vsako leto izboljšalo ponudbo. Širša skupnost je z združenjem sodelovala pri zbiranju igrač za manj srečne otroke, ki jih je odbor nato posredoval organizaciji Non bombe ma solo caramelle ONLUS. Ivo Šik je omenil tudi čiščenje strateško pomembnih gasilskih poti, ki so ga v sodelovanju z ostalimi ekipami CZ iz tržaške in goriške pokrajine opravili tako na domačih kakor sosednih tleh. V sodelovanju s CZ, Občino Dolina ter s trudom prejšnjih odborov, je v tem mandatu uspelo doseči izgradnjo nove garaže, udarniško so uredili še električno inštalacijo in preuredili zunanji vhod, medtem ko so glavna vrata v pripravi in bodo v zelo kratkem času dokončana in postavljena. Pridobili so dve novi vozili, in sicer land rover 110 ter NAŠA ANKETA - Glasovalo je 252 oseb Tudi bralci na spletu nagradili praprovski voz Kaže, da je letošnji Kraški pust minil brez polemik o zmagovalcih. Vsaj tako se nam zdi, ko ugotavljamo, da se ocene strokovne žirije skoraj povsem ujemajo z oločitvami naših bralcev, ki so polnoštevilno sodelovali pri naši spletni anketi. Skupno je glasovalo 252 oseb, ki je nagradilo praprovski voz z velikim mogotcem Silviom (71 glasov). Takoj za njim so se tako kot na Opčinah uvrsti- le bazovske papige (60 glasov), na tretje mesto pa so se povzdignili Proseča-ni in Kontovelci s svojim Prosecco DOC (43 glasov) in prehitele Repence, ki so na Opčinah odnesli bronasto kolajno. Bazovica V kraljestvu papig Kred-Kobarid - Usi u gwanti, ma neenakopravni tutti quanti Medja vas - Štivan Ku ku Tirol Merče Slovenija gre naprej Opčine - Brez ladje boš ostal, če gusarje boš spoznal Praprot Kaj mi pa morejo Prešnica Noetova barka Prosek-Kontovel Prosecco DOC Repentabor Soudi in bale Skupina VIII division - V teh hudih časih... se gremo Škote Sovodnje - Če te šimja objame, pazi, da ti pula patentin ne vzame 3% (8) 1% (4) 1% (4) 12% (26) 24% (60) Strokovna žirija je na sobotnem openskem Kraškem pustu nagradila voz iz Praprota. Kateri si je po tvojem mnenju zaslužil zmago? 29% (71) 3% (7) 17% (43) 9% (23) 0% (2) 1% (4) \ S Primorski - www.primorski.eu T AillPhTn Včeraj danes [12 Lekarne Slika je nastala 8. julija 2007 pri Domju, kjer so prostovoljni gasilci obeležili tridesetletnico obstoja združenja arhiv kroma večnamenski kamion bucher, v teku pa je postopek za vrnitev starega gasilskega vozila seicom gozdni straži. Proti koncu je Šik še enkrat poudaril uspešno dvodnevno prireditev ob 30. letnici ustanovitve društva. Gonila praznovanj so bila mednarodnost in sodelovanje ter dokaz, da smo pred višjimi silami vsi enaki in da je treba v prijateljskem duhu združiti moči ter tako res dokazati evropski duh. V program za leto 2010 pa sodi preureditev zgornjih prostorov sedeža v sejno dvorano in pisarno, ki bi jo preselili iz pritličja, tako da bi imeli v pritličju skladišče in slačilnico. Klet je prav tako potrebna popravil. Šik je poročilo sklenil z zahvalo in slovesom, saj iz osebnih in službenih razlogov ne more več sprejeti funkcije poveljnika. Blagajniško poročilo je podala blagajničarka Diana Colombin. Dejala je, da je blagajna služila predvsem nabavi gradbenega materiala za gradbena dela okoli društvenega sedeža. Sledile so volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni Dean Sancin, Aljo-ša Mauri, Diana Colombin, Peter Sancin, Goran Čuk, Maurizio Sigoni, Anika Stan-čič in Daniel Šik. Občni zbor se je zaključil s prijetnim druženjem, med katerim so člani skupaj nazdravili novemu odboru in na še veliko let uspešnega delovanja. Nov odbor se je prvič sestal že naslednjo sredo in določil nove funkcije. Vlogo poveljnika je prevzel Aljoša Mauri, namestnik poveljnika je Dean Sancin, tajnica Anika Stančič, nespremenjeni ostajata funkciji gospodarja in blagajničarke, ki ju imata Peter Sancin in Diana Colombin. (gč) U Kino —, Danes, PETEK, 19. februarja 2010 JULIJAN Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 17.37 - Dolžina dneva 10.36 - Luna vzide 8.40 in zatone ob 23.32. Jutri, SOBOTA, 20. februarja 2010 LEON VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,6 stopinje C, zračni tlak 1001,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 98-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,3 stopinje C. SKD I. Gruden vabi na ogled filma Leteča brata Rusjan danes, 19. februarja 2010, ob 20.30 ▼ Kulturnem domu I. Gruden v Nabrežini Do sobote, 20. februarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul Maz-zini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Prisoten bo režiser Boris Palčič. Vabljeni! colo«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Scusa ma ti voglio sposare«; Dvorana 5: 18.10 »Amabili resti«; 20.15, 22.10 »Il missionario«. Čestitke Včeraj je dopolnila 53 let naša draga MARIJA BANDI iz Križpota pod Mačkoljami. Veliko sreče in zdravja ter da bi se ji uresničile vse dobre želje, ji želimo vsi njeni dragi. Danes praznuje moj stric MITJA 30 let. Koš poljubčkov mu pošilja mali Goran. Ta teden je slavila MARTA BRE-CELLIMATJAŠIČ 99-letnico rojstva. Barkovljansko društvo in vsi domačini ji čestitajo iz srca in se ji zahvaljujejo za vse, kar je z ljubeznijo storila za vzdrževanje ljudskih noš v Barkovljah. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ nudita v Mavhinjah belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno domačo kapljico ter nudi domač prigrizek. Vabljeni. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 040-327135. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-javasi št. 14; tel. 040-208553. M Izleti AMBASCIATORI - 16.00, 18.45, 21.30 »Avatar-3D«. ARISTON - 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »II concerto«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Wolfman«; 17.45, 20.00, 22.00 »Il fi-glio piu piccolo«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Che fine hanno fatto i Morgan?«; 16.00 »Il richiamo della foresta-3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Scusa ma ti voglio sposare«; 16.00, 18.45, 21.30 »Amabili resti«; 16.00 »Alvin Superstar 2«; 15.50, 17.45, 19.00, 20.00, 21.00, 22.10 »Avatar-3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il fi-glio piu piccolo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che fine hanno fatto i Morgan?«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00 »A single man«; 22.15 »Soul Kitchen«. KOPER - KOLOSEJ - 21.30, 23.30 »Krvava grofica« 19.10 »Pokvarjeni poročnik: New Orleans«; 19.00, 21.40, 0.15 »Valentinovo«; 19.50, 21.50, 23.50 »Volkodlak«; 15.30, 17.20 »Oblačno z mesnimi kroglicami«; 16.10, 18.00 »Alvin in veverički 2-3D«; 16.00 »Avatar-3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Wolfman«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 »Il richiamo della foresta«; 22.15 »Il missionario«; Dvorana 3: 16.10, 22.15 »Amabili resti«; 18.15, 20.15 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 16.30 »Alvin Superstar 2«; 18.15, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti voglio sposare«;. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.10, 22.10 »Wolfman«; Dvorana 2: 18.45, 21.45 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Il figlio piu pic- KOŠARKARSKI KLUB BOR prireja od sobote, 3. aprila, do ponedeljka, 5. aprila, velikonočni avtobusni izlet v Terme Radenci na slovensko Štajersko. Razpoložljivih je še nekaj mest. Informacije in prijave: 348-2821370 in 3488011601. IZJEMNO PRVOMAJSKO POTOVANJE s Krutom - od Kopenhavna slikovita vožnja z zgodovinsko ladjo do Osla - od 29. aprila do 2. maja. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Loterija 18. . februarja 2010 Bari 58 50 1 74 23 Cagliari 10 71 5 33 68 Firence 17 55 41 83 66 Genova 19 41 61 35 38 Milan 37 75 2 68 48 Neapelj 15 79 29 57 47 Palermo 43 60 28 9 63 Rim 80 57 36 14 19 Turin 20 66 6 48 56 Benetke 22 90 31 17 30 Nazionale 85 22 17 63 9 Super Enalotto Št. 21 7 34 49 51 58 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 13 dobitnikov s 5 točkami 1.488 dobitnikov s 4 točkami 57.407 dobitnikov s 3 točkami 16 jolly 69 3.817.242,58 € 36.360.823,28 € --€ 44.045,11 € 384,80 € 19,94 € Superstar 83 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 8 dobitnikov s 4 točkami 38.480,00 € 229 dobitnikov s 3 točkami 1.994,00 € 3.961 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 26.583 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 60.464 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / FAUSTÜ PARMHOIND boiezeh familije M SLOVENSKA PRAIZVEDBA VSOPRODUKCUIZ GLEDALIŠČEM KOPER . Info: Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Ü3 Obvestila AŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obvešča člane, da se lahko do danes, 19. februarja, do 12. ure, vpišejo na 29. zamejsko smučarsko prvenstvo - Pokal ZSŠDI, ki bo v soboto, 20. februarja, v kraju Forni di Sopra. Tel. št. 040220718, 3386376575 (Sonja) ali 040213518, 3487730389 (Ennio). DSMO Kiljan Ferluga, Kulturno društvo Juliet, Občina Milje v sklopu projektov PRACC in v sodelovanju agriturizma v Zagradcu vabijo na odprtje razstave Štefana Turka: portae aureae danes, 19. februarja, ob 18.30 v muzeju Cara* v Miljah, Ul. Roma. Umetnika bo predstavil Saša Quinzi. SKUPINA ŽENSKE SE SOOČAJO prireja danes, 19. februarja, ob 17.30 v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan razpravo o stanju na področju javnega zdravstva. Spregovorila bosta sindika-listka Rosanna Giacaz in nekdanji deželni svetovalec SKP Pio De Angelis. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Alberta išče ljubezen«, avtorici Isabel Abedi in Andrea Hebrock. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v soboto, 20. februarja, ob 11.40 v društvene prostore na stadijon 1. Maj. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zonco-lanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Bar-kovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, Briščiki št. 77, v soboto, 20. februarja, ob 15.30 tekmovanje v risanju in ob 16.30 predvajanje filma »Alvin superstar«, ki sta namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v treh občinah (info: četrtek, od 16.00 do 19.00 na tel. št.: 040-2028028). AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo tečaji smučanja, ob priliki organizira v nedeljo, 21. februarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tečaji: tel. 347-5292058 (SK Brdina) ali 347-4421131 (Valentina Suber). Avtobus: 348-8012454 (Sabina). MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi na občni zbor v nedeljo, 21. februarja, ob 17.00 v prvem ter ob 17.30 v drugem sklicanju v prostorih mladinskega krožka. PRVO SREČANJE DRUŽIN pod pokroviteljstvom Škofijske komisije za pa-storalo zakoncev in družine na temo »Kaj je največje v najinem zakonu?« bo v nedeljo, 21. februarja, ob 14.30 pri Šolskih sestrah v Ul. delle Docce 34. Vodil ga bo g. Marko Čižman. Poskrbljeno bo za varstvo otrok. Vabljeni! V DOMU JAKOBA UKMARJA V SKEDNJU bo v nedeljo, 21. februarja, ob 11.30 razstava čipk Tonine šole ob prisotnosti Tonke Černilogar, učiteljica tečajev. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da se lahko še prijavite na nov tečaj za začetnice, ki poteka v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vadba je primerna za mlade in manj mlade, za zdrave in tiste, ki imajo težave s hrbtenico in bolečinami v križu ter za nove mamice po porodu, da čim lažje prebrodijo novo obdobje in čim hitreje pridobijo formo. Na vadbo pridite v oprijeti trenerki in s telovadno preprogo, v ponedeljek, 22. februarja, od 18. do 19. ure. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 333 3616411 od 12. do 13. ure (Sonja). Vabljene. SKD BARKOVLJE, Ul.Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 22. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Letos bo informativnega značaja. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v letu 2010/2011. Prošnjo naj oddajo v nabiralnik na sedežu Srenje do ponedeljka, 22. februarja. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na praznike včlanjevanja 2010: v ponedeljek, 22. februarja, Krožek 1. maj v Ljudskem domu Canciani v Podlo-njerju ob 18. uri; v torek, 23. februarja, Krožek Canciani v Ljudskem domu Zora Perello v Škednju ob 19.30; v sredo, 24. februarja, Krožek Opčine - Dolina v Partizanskem klubu v Boljuncu ob 19.30 TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da v torek, 23. februarja, ob 20.45 bo redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 24. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trstu, Ul. Maz-zini 46. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da poravnajo članarino za leto 2010. Vsi, ki bodo članarino poravnali do petka, 26. februarja letos, dobijo v dar knjigo Borisa Pangerca »Srce v prgišču zemlje«, ki je izšla ob 60. letnici zveze. SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 3555 pireja v petek, 26. februarja, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča predavanje »Trieste sopra e sotto« (Trst od zgoraj in od spodaj) - zgodovinsko, tehnično in zanimivo popotovanje skozi stoletja po tržaških ulicah in njegovem podzemlju. V italijanščini bo predaval, s pomočjo fotografskih posnetkov, inž. Sergio Ashiku. Vabljeni. TPK SIRENA organizira družabni popoldan s »tombolo« v petek, 26. februarja, s pričetkom ob 17. uri. Poskrbljeno je tudi za brezplačni topli prigrizek. Vabljeni člani, simpatizerji in prijatelji. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ posvečata letošnji »Praznik slovenske pesmi in besede« pesnici Ljubki Šorli ob 100-letnici njenega rojstva. Pesmi bodo zazvenele v izvedbi DPS Vesela pomlad, MoPS Sv. Jernej, CPZ Sv. Jernej in Uopenske mula-rije. Otroci skupine T. Petaros bodo izvedli splet otroških pesmic Ljubke Šorli, govornik pa bo Tomaž Pavšič. Vabljeni v Finžgarjev dom v soboto, 27. februarja, ob 20. uri. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se bo redna vadba pilatesa, za vse izkušene tečajnice, začela v torek, 2. marca, v Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole v Dolini: ob 18. uri dinamično raztezanje ter priprava na napor, ob 19. uri klasični Pilates. Vadba bo potekala ob torkih in petkih. Vabljene. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 5. marca, na sedežu Pomorskega kluba -Miramarski Drevored 32, 34. občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja de-gustacijski večer posvečen vinom kleti Batič iz Vipavske doline. Srečanje bo v petek, 12. marca, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 25. leta (neobvezna tema »Zvok trobente plava skozi gozd. TRST Kakor vzdih. Kakor stok.« - ob 100-le-tnici Cirila Kosmača). Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti. Prispevke lahko zainteresirani oddajo ali pošljejo do ponedeljka, 15. marca, na sedež Slovenske prosvete, Ul. Donizetti št. 3. Informacije: 040370846. KŠD ROJANSKI KRPAN v sodelovanju z ZSKD razpisuje 2. natečaj za izvirno ljubezensko pesem. Rok za oddajo pesmi se izteče 21. marca (svetovni dan poezije). Razpisni pogoji so na voljo na spletni strani www.rojanskikrpan.org. Natečaj je namenjen vsem, posebej pa bodo obravnavani izdelki dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Za dodatne informacije: peterverri@yahoo.it, ro-janskikrpan@gmail.com ali na tel.: (0039)335435369, (0039)3280337910, 00386(0)31215512. H Šolske vesti SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v nižjo srednjo šolo Iga Grudna v Nabrežini, bo potekalo v ponedeljek, 22. februarja, ob 18. uri na šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju, dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Vallicu-la, 11) 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 26. februarja. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 040-2017375). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI sporoča zainteresiranim, da je tajništvo ravnateljstva odprto za vpisovanje vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30. Prav zaradi tega podčrtujemo, da je zadnji dan vpisov v soboto, 27. februarja od 9.00 do 12.00. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel v Trstu obvešča, da je do zasedbe prostih mest v teku vpisovanje v otroške jasli za š.l. 2010/11 in sicer vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00. Vsako sredo od 12.30 do 13.30 si zainteresirani jasli lahko tudi ogledajo. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040-573141. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini in v otroške jasli Colibri pri Dom-ju. Rok za vpis zapade 1. marca 2010. Za vpisovanja, dvig vpisnih pol in ostale informacije se lahko obrnete na občinski urad za šole (040-8329. 282/240; pon.-pet.: 8.30-12.30). Prošnja za vpis je razpoložljiva tudi na spletni strani: www.sandorligo-dolina.it. 0 Prireditve PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo na sledeče prireditve v mesecu februarju. Danes, 19. februarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah v sodelovanju z Društveno gostilno, odprtje razstave »Marjo Sosič in njegove skulpture«. Predstavitev prof. Jana Meku. Na večeru sodelujeta MoPZ Tabor in ansambel Uopenska mularija; sobota, 20. februarja, ob 20.30 v dvorani športnega centra AŠD Zarja v Bazovici osrednja Prešernova proslava »Vzemi me Prešerno... France Prešeren ... poezija ... erotika« v izvedbi igralca Jozefa Rapo-še in tria TriForma; nedelja, 21. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu, »Vklesano v kamen - kamnita dediščina Krasa«; četrtek, 25. februarja, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi, »Srečanje s knjigo«. SKD IGO GRUDEN vabi na ogled filma »Leteča brata Rusjan« danes, 19. februarja, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. DRUŠTVI ROJANSKI MARIJIN DOM IN ROJANSKI KRPAN v sodelovanju z Glasbeno matico vabita na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 21. februarja, ob 17.uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Nastopili bodo gojenci Glasbene matice, recitator-ji in Mešani pevski zbor Devin-Rdeča zvezda pod vodstvom Rada Miliča. Slavnostna govornica bo Evelina Umek. KD IVAN GRBEC, PD Kolonkovec in Dom Jakob Ukmar vabijo na Dan slovenske kulture v nedeljo, 21. februarja, ob 16. uri na sedeži Kulturnega društva Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124. Nastopajo: OV I. Grbec, OŠ I. Grbec in Marica Gregorič Stepančič, dramski igralec in režiser Bojan Maroševič, pianistka Alenka Cergol, ŽPS I. Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski, slavnostni govornik pisatelj Boris Pahor. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi v nedeljo, 21. februarja, ob 17. uri v dvorano Srenjske hiše na prireditev »Naš skupni dom«, posvečeno 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli. Program bosta sooblikovala godalni kvartet Podokničarji in MePZ Mačkolje, priložnostno misel bo podal David Bandelj, pesnik in asistent za književnost na novogoriški univerzi. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v torek, 23. februarja, ob 20. uri v galerijo Narodnega doma v Trstu, na odprtje fotografske razstave Blaža Župančiča »Abeceda«. SKD VIGRED IN COŠ S. GRUDEN vabita v sredo, 24. februarja, v Štalco v Šem-polaju, ob 18.00 ob priliki dneva slovenske kulture na večer »Kultura je-lju-bezen do zemlje«. BAMBIČEVA GALERIJA do 26. februarja bo na ogled razstava akvarelov »Slikarja Robert & Zdenko Hlavaty - Oče in sin«. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131. Ogled od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 26. februarja, na večer: »Gilbert Civardi pripoveduje«. Ladi Vodopivec se bo z gostom pogovarjal o njegovi mami Aleksandrinki, o Egiptu in še o marsičem. Začetek ob 20.30. SPDT vabi v petek, 26. februarja, v razstavno dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na stereoskopski sprehod po gorskem svetu. Predstavo bodo oblikovali člani Stereoskopskega društva iz Ljubljane. Pričetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN prireja v soboto, 27. februarja, ob 15.00 pravljično urico. Knjižničarka Marija Umek bo pripovedovala pravljico »Temna, temna noč«, sledila bo delavnica izdelovanja svetilk. Toplo vabljeni malčki iz vrtca in otroci, ki obiskujejo osnovno šolo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga vabita na koncert nagrajenih skladb natečaja Ignacij Ota in iz njegovega opusa »Moji zemlji« v sklopu revije Primorska poje v nedeljo, 7. marca, ob 19. uri v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo MePZ Adriatic-Hrvatini, MoPZ Valentin Vodnik-Dolina, MePZ Halietum iz italijanske skupnosti »Pasquale Be-senghi Degli Ughi«-Izola, Vokalna sku-pina/ Gruppo vocale ANSIBS-Štaran-can, MePZ Jacobus Gallus-Trst, MeMlPZ Trst, APZ Univerze na Pri-morskem-Koper. H Mali oglasi DAJEM V NAJEM garsoniero v Sežani. Tel. na št. 333-3901512. IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim ali hišna opravila. Tel. 040251062. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, enkrat tedensko. Klicati v večernih urah na tel. št. 327-9969360. KIA SORENTO 2.500 TDCI december Petek, 19. februarja 2010 H Poslovni oglasi medic hotel renče - slovenija. Sprejemamo v oskrbo in medicinsko nego starejše osebe iz Italije (nepokretni, invalidi, de-mentni,...) Informacije: 00386-53310720 in www.medichotel.com tisa d.o.o. Nega (obrezovanje) okrasnih dreves po principih ar-boristične stroke. Posek dreves v vseh situacijah. Obrezovalci plezalci, diagnostika, svetovanje. Dve avtodvigali. 20 letna tradicija. Kontakt: Tisa d.o.o., Ižanska cesta 213, Ljubljana, 00386-(0)41-714883 2006 v odličnem stanju, full optional, nove gume, prodam po ugodni ceni. Za stik: 348-2666220, med 17.30 in 19. uro. ODDAJAM PISARNO. 3487949375 PRODAJAM kanele po ugodni ceni. Tel. št.: 040-232209. PRODAJAM zazidljivo parcelo v bližini Sežane. Tel. št.: 338-7412320. PRODAM STANOVANJE pri Sv. Ivanu, 65 kv.m., 3. nadstropje z dvigalom, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, spalnica. Cena po dogovoru. Tel.: 333-7225450. PRODAM TRAKTOR massei ferguson 135 mk 3 (primeren za vinograd). Tel. št. 338-5098764. PRODAM vino cabernet in vino za kis po ugodni ceni. Tel. 347-3203527. V MAČKOLJAH prodajamo dvonadstropno hišo, pribl. 100 kv.m, dvorišče z garažo in z vrtom. Cena: 220.000 evrov. Tel. 040-231054 (od 12. do 17. ure). ZELO LEPE MLADIČE mešance pasme setter-ptičar prodajamo po ugodni ceni. Tel. 347-2511947. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju matematike, fizike in drugih predmetov. Tel. 320-2842698. Prispevki V spomin na dragega svaka in strica Ivana Drnovščka darujeta družini Vidali in Renčelj 50,00 evrov za OPZ in Ml.PS Slomšek iz Bazovice. V spomin na Viktorijo Stepančič darujejo Livio, Edda in Tatiana 30,00 evrov za združenje Azzurra. ^ Zapustila nas je naša draga Antonia Canciani (Zdenka) Žalostno vest sporočajo brat Ladi z Adelino, nečaka Claudia in Miran z družinama Od pokojnice se bomo poslovili v soboto, 20. februarja, od 10.00 do 11.15 v mrliški vežici v ulici Costalunga. Dolina, 19. februarja 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju svojcev se pridružuje družina Humar Z Ladijem in družino sočustvujejo Milena, Dunja in Zvezdan ZAHVALA Pina Timeus vd. Prasel Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin najine drage mame. Anita in Marina Ob težki izgubi drage mame LIDIE FURLAN izrekajo Damiani, družini in svojcem iskreno sožalje Mauro, Marina, Denis in Diana 12 Petek, 19. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 INTERVJU - Danes tržaška premiera koprodukcije SSG in Gledališča Koper Bolezen familije M, predstava o človeški majhnosti V vlogi Marte bo prvič nastopila uveljavljena igralka Barbara Vidovič Nocoj bo Slovensko stalno gledališče predstavilo svojim abonentom tržaškopremiero koprodukcije z Gledališčem Koper Bolezen familije M v režiji Mihe Goloba. Vzgod-bi Fausta Paravidina o razpadajoči italijanski družini, ki je ostra in ironična kritika plehkosti sodobnega življenja, kjer je televizija glavni posrednik emocij, bo namesto Ni-kle Petruške Panizon nastopila dramska igralka Barbara Vidovič. Dobitnica nagrade »žlahtna komedijantka 2008« je intenzivno vadila v teh dneh, da bi se v čim krajšem času vživela v to vlogo. Si poznala Paravidinov opus in kako doživljaš njegovo vizijo »otopele italijanske province«? Nisem ga poznala, tekst pa mi je bil že po prvem branju zelo všeč. Doslej sem se večinoma ukvarjala z rusko in britansko sodobno dramsko literaturo, se pravi, da je Pa-ravidinov tekst moj prvi neposredni stik z italijansko sodobno dramatiko. Tekst je zelo globok, nosi v sebi prvine čehovskega gledališča, obenem ga lahko zaradi klasičnega in obenem hudomušnega priokusa primerjam s Fojem. Tekst ne govori samo o italijanski provinci, ampak o človeški provinci, o majhnosti, ki je odraz sodobnega sveta: vedno bolj odtujen, izpraznjen ljubezni in komunikacije. Igraš v vlogi hčere Marte, ki po smrti matere skrbi za celotno družino. Se lahko istovetiš z likom najbolj odgovorne osebe te problematične družine? Mislim, da najdemo del sebe, svoje izkušnje v vsaki vlogi, čeprav niso ravno take kot tiste, ki jih uprizarjamo. Tovrstne sorodnike srečujemo tudi v svojem življenju. Vloga je zelo razumljiva, pravzaprav so vse vloge čiste že v samem tekstu; v določenem smislu ni odprtih vprašajev, zapredenih in zapletenih likov. Gre za resnične osebe ali simbole? Osebe so zelo realne, ne predstavljajo simbolov. V bistvu pa je drama simbolična kot zrcalo časov, v katerih ži- Barbara Vidovič agnese divo Katera je bolezen familije M? Bolezen je odtujenost, osamljenost znotraj družine, kjer pojav prave bolezni ni niti več največja bolezen. Vsi so zelo daleč eden od drugega, kot da bi vsak živel na svojem otoku in se neuspešno trudil za stik z drugimi. Kaj pomeni vskok v že zaključeno predstavo in vključitev v uigrano ekipo? To pomeni dve leti življenja manj! Zato se moram zahvaliti celotni, igralski in tehnični ekipi v gledališču in posebno Nikli za potrpežljivost. Igralci smo namreč vajeni, da raziskujemo, kar v tem primeru delno odpade. Vlogo lahko vsekakor poglobiš, obenem pa se moraš nujno prilagoditi kreaciji, pristopu igralca, ki ga nadomeščaš. V tem trpi bolj igralski ego kot kreacija sama, ker ne ustvarjaš sam. Pri nas v Sloveniji nismo tako vajeni na vskoke, v tujini pa je to nekaj čisto običajnega. V svoji karieri si igrala v klasičnih in sodobnih dramah, otroških predstavah, tragedijah, komedijah, mu-zikalih. Katera je tvoja gledališka dimenzija? Ravno ta pot je moja vloga, skozi tisoče različnih vlog. To, kar velja danes, čez nekaj let morda ne bo veljalo več; kar počnemo na odru, je vezano na telesnost, na starost, vse se spreminja. Za igralca je najboljša vloga sposobnost, da se zna prilagoditi vsaki vlogi. Prvič igraš v produkciji SSG. Kaj meniš o tem gledališču, tudi v luči vseh dogodivščin kriznega obdobja? V tem gledališču sem doslej nastopila samo z gostujočimi predstavami. Zdi se mi, da je njegova identiteta vedno visela na nitki, z razliko, da so bili mediji bližji ... Verjetno je usoda tega gledališča, da se mora vedno boriti v »partizanski« borbi. Take situacije me kot igralko raz-žalostijo, več pa ne morem povedati, ker sem vedno spremljala vse dogodivščine od zunaj. Rossana Paliaga V Muzeju polke odprli razstavo o družini Vadnal iz Sežane V Muzeju in dvorani slavnih polke v Clevelandu so v sredo odprli razstavo, posvečeno slavni družini Vadnal, na čelu z ustanoviteljem družinskega orkestra Johnnyjem Vadnalom in njegovim bratom Richiejem, ki je na odprtju predstavil zgoščenko s svojimi največjimi uspešnicami. Družina Vadnal se je v ZDA preselila iz okolice Sežane, pomembno vlogo pri glasbeni poti njenih sinov in hčere pa je imela njihova mati Anna. Johnny Vadnal spada med največje legende polke v ZDA, ki ji pravijo »Cleveland Style Polka«, uvedli pa so jo Slovenci. Johnny in Richie Vad-nal sta začela nastopati že leta 1938 s sestro Valerijo, kasneje pa sta v orkestru nastopala tudi brata Frank in Tony. Orkester Johnnyja Vadnala je bil med najpopularnejšimi v ZDA po drugi svetovni vojni, ko je polka dosegla tam svoj vrhunec. V 60-ih letih jo je pomagal znova oživeti Richie Vadnal, ki je naslednje desetletje postal znan tudi v Sloveniji, sicer pa je med drugim redno nastopal tudi z največjo legendo polke v ZDA Frankom Yankovicem. Na razstavi je med drugim na ogled harmonika Johnnyja Vadnala, ki je leta 1950 vodil tudi prvo televizijsko oddajo v slovenskem jeziku v ZDA. (STA) ODKRIJ UGODNOSTI NOVIH EK0SP0DBUD "RENAULT 2010". IZRAZI SVOJO ŽELJO PO SPREMEMBAH. ecc incentivi RENAULT 2010 IN ŠE... BREZOBRESTNO FINANCIRANJE, BREZ PREDUJMA IN S 4-LETNIM JAMSTVOM Novi Clio 3 vrata 1.2 75cv na bencin, znižana cena ključ v rake, davek IVA vključen, IPT Izključen, s pobudo »Eco Incentivi Renault« veljavno za katerokoli vozilo za odpad v posestvu lastnika vsaj 6 mesecev. Pr. financiranja: brez predujma, 36 obrakov po 297€, ki vključujejo formulo Flnanziamerrto protetto, 1. leto zavarovanja proti kraji in požaru Renassic In brezplačno jamstvo s formulo »Assistenza Non Stop Gold«, ki predvideva, poleg že predvidenega za 2-letna vozila, naknadno jamstvo za 2 leti/80.00 km od datuma 1. registracije vozila. TAN 0%; TAEG 2,34%; stroški za postopek 250€ + kolek po zakonskih predpisih. Vezano na odobritev družbe FinRenault. Informacije na sedežu In na spletni strani www.finren.it; reklamno sporočilo s promocijskim namenom. Ponudba velja le za določeno število vozli na zalogi, nI združljiva z ostalimi pobudami, do 28/02/2010. Emisije C02:139 g/km. Poraba (kombinirana vožnja): 5,91/100 km. PRIČAKUJEMO TE V SOBOTO IN NEDELJO M M f\ v ^m^m Ulica Flavia 118 - 34147 Trst Tel. 040 281212 • Ulica Div. Julia 4 - 34079 Staranzano (G0) \3 U III—ki III <| || || | Tel. 0481413030 • Ulica Terza Armata, 95 - 34170 Gorica Tel. 0481522211 I 1W VI kil W \J\J\J\J Ulica Aquileia 108 - 33052 Cervignano del Friuli (UD) Tel. 043133647 13 SVET Petek, 19. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 zda - Ob sprejemu duhovnega voditelja dalajlame Obama podprl ohranjanje identitete Tibeta znotraj Kitajske Dalajlamo je ločeno sprejela tudi državna sekretarka Hillary Clinton WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Beli hiši sprejel tibetanskega duhovnega voditelja dalajlamo, s katerim sta govorila o človeških vrednotah, verski harmoniji in Tibetu, zaradi jeze Kitajske pa ni bilo skupne izjave pred novinarji. Obama je dalajlamo sprejel v Sobi zemljevidov Bele hiše, ki je dobila ime v času druge svetovne vojne, ko je imel predsednik Franklin Roosevelt tam vojni štab. Do sprejema v Ovalni pisarni ni prišlo zaradi ostrega nasprotovanja Kitajske samemu srečanju med ameriškim predsednikom in da-lajlamo. Bela hiša bo objavila uradno fotografijo dogodka, dalajlama pa se je iz Bele hiše kasneje odpravil na State Department, kjer ga je sprejela državna sekretarka Hillary Clinton. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je v kratki izjavi po srečanju dejal, da je Obama izrazil trdno podporo ohranjanju edinstvene verske, kulturne in jezikovne identitete in zaščite človekovih pravic Tibetancev znotraj Ljudske republike Kitajske. Obama je prav tako vzpodbujal k pogovorom med Kitajsko in dalajlamo. Dalajlama je ob odhodu iz Bele hiše novinarjem povedal, da je zelo srečen zaradi obiska, med katerim sta z Obamo govorila o promociji človeških vrednot, verski harmoniji in skrbeh Tibetancev. Dalajlama je Obami izrazil tudi željo, da dobijo ženske več vodilnih vlog v javnem življenju držav. V času srečanja se je pred Belo hišo zbralo veliko podpornikov Tibeta. Dalajlama je v sredo prispel v ZDA na desetdnevni obisk, med katerim bo imel predavanja po ZDA, med drugim tudi na Floridi in v Kaliforniji. 74-letni dalajlama bo prav tako dobil medaljo za delovanje v korist demokracije od Nacionalne fundacije za demokracijo. Dalajlama je jeseni leta 2007 prejel najvišje civilno odlikovanje ZDA kongresno zlato medaljo. Kongres je pripravil javno slovesnost, ki se je je udeležil tudi tedanji predsednik ZDA George Bush. Bush se je z dalajlamo srečal tudi leta 2001 v zasebni rezidenci Bele hiše, leta 2005 pa je dalajlamo sprejel tudi v Ovalni pisarni. Kitajska je ostro protestirala v vseh treh primerih, kot tudi sedaj, ko se je z dalajlamo srečal Obama. (STA) Dalajlama ob prihodu v Belo hišo ansa Državni udar v Nigru NIAMEY - Skupina vojakov v Nigru je včeraj vdrla v predsedniško palačo v Niameyu in izvedla državni udar. Predsednika Mamdouja Tandja naj bi odstavili, kakšna je njegova usoda, pa zaenkrat ni znano. V predsedniški palači je po navedbah prič prišlo do hudega obstreljevanja, nad palačo pa je krožil tudi helikopter. Prevratniki so v palačo vdrli v času, ko se je sestala vlada Nigra. Ali je bil predsednik Tandja na seji prisoten ali ne, ni znano. Prav tako ni povsem jasno, kolikšne so bile žrtve streljanja. Po poročanju prič naj bi bili ubiti najmanj trije vojaki. Umrl vojak, ki je 1945 nad reichstag dvignil zastavo SZ MOSKVA - V Rusiji je ta teden umrl eden izmed treh vojakov Rdeče armade, ki so leta 1945 nad reichstagom v Berlinu dvignili sovjetsko zastavo, zaradi fotografije tega dogodka pa so se vpisali v zgodovino. Abdulhakim Ismailov je pri 93 letih umrl v rodnem Dagestanu. Omenjeno fotografijo je posnel fotoreporter agencije TASS Jevgenij Haldej. Posneta je bila v propagandne namene, potem ko so vojaki Rdeče armade že zajeli poslopje nemškega parlamenta. Kljub temu je ta fotografija postal simbol zmagoslavja Sovjetske zveze nad nacistično Nemčijo. (STA) dubaj - Vpletenih 11 ljudi s ponarejenimi evropskimi potnimi listi Po umoru člana Hamasa oči vedno bolj uprte v Izrael DUBAJ/LONDON - Dubajska policija je po včerajšnjem poročanju tamkajšnjih medijev 99-odstotno prepričana, da za umorom visokega člana Hamasa v Dubaju minuli mesec stoji izraelska obveščevalna služba Mosad. Zaradi umora, v katerega je bilo vpletenih 11 ljudi z evropskimi potnimi listi, so v Dublinu, Londonu in Parizu na zagovor poklicali izraelskega veleposlanika. Mahmuda Abdela Raufa Mohameda Hasana, znanega kot Mahmud al Mabhuh, so 20. januarja našli mrtvega v njegovi hotelski sobi, dan potem, ko je dopotoval v Dubaj. 50-letni Mabhuh je bil eden izmed vodij oboroženega krila Hamasa, Brigad Ezedina al Kasama. Načelnik dubajske policije Dahi Halfan je ta teden objavil fotografije in imena 11 ljudi, ki so osumljeni za umor Mabhuha. Osumljeni so imeli potne liste evropskih držav - šest britanskih, tri irske, nemškega in francoskega. Vse omenjene države z izjemo Nemčije so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočile, da so bili potni listi ponarejeni. Po razkritju osumljencev, med katerimi je ena ženska, se je večina razprav o tem, kdo stoji za umorom vodje Ha-masa, osredotočila na izraelsko obveščevalno službo Mosad, ki je v preteklosti v podobnih operacijah že uporabila ponarejene potne liste. Vodja dubajske policije Halfan je te razprave še podkrepil, ko je izjavil, da je 99-odstotno prepričan, da za umorom stoji Mosad, je včeraj poročal dubajski časnik v angleščini The National. Interpol je medtem 11 osumljencev uvrstil na svoj seznam najbolj iskanih oseb. Mednarodna policijska organizacija je t.i. rdeče obvestilo, ki predvideva aretacijo iskanih oseb, objavila na zahtevo oblasti Združenih arabskih emira-tov, ki enajsterico sumijo umora Mab-huha. V vpletenost Izraela očitno le malo dvomijo tudi v Veliki Britaniji, na Irskem in v Franciji. Foreign Office je včeraj na zagovor poklical izraelskega veleposlanika v Londonu Rona Prosorja, ki ga nameravajo zaradi uporabe britanskih potnih listov povprašati o domnevni vpletenosti judovske države v umor Mabhuha. Kot so ob tem poudarili, je ponarejanje britanskih potnih listov zelo resno vprašanje. Britanski premier Gordon Brown pa je sporočil, da so o primeru sprožili celovito preiskavo. Tudi izraelski veleposlanik na Irskem Zion Evroni je moral včeraj na za- govor na zunanje ministrstvo v Dublinu. Kot je napovedal irski zunanji minister Micheal Martin, bo srečanje z veleposlanikom odrto in neposredno. Dejal je tudi, da gre za izjemno resen incident, ki ogroža varnost irskih državljanov. Pojasnila od izraelskega veleposlaništva so zahtevali tudi v Parizu. Načelnik dubajske policije Halfan je sicer za včerajšnjo izdajo časnika Al Bajan vztrajal, da osumljenci v nasprotju s trditvami držav niso imeli ponarejenih, temveč prave potne liste. Osumljence je Halfan ob tem označil za neumne, saj so varnostne kamere posnele vsak njihov korak, dubajska policija pa ima po njegovih besedah še drugo dokazno gradivo poleg že objavljenih posnetkov in fotografij. Halfan je razkril tudi, da je dubaj-ska policija v zvezi z umorom pridržala dva Palestinca, sicer državljana Združenih arabskih emiratov. Palestinski vir v Ramali je medtem sporočil, da so vpletenosti v umor Mabhuha osumljeni najmanj trije Palestinci. (STA) iaea - Direktor Amano: Iran razvija lastno jedrsko orožje DUNAJ - Prvi mož Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Jukija Amano je v včerajšnjem poročilu izrazil zaskrbljenost glede iranskega jedrskega vprašanja. Po njegovih besedah namreč podatki, ki jih ima IAEA, kažejo, da je Iran izvajal. oz. še izvaja aktivnosti za razvoj lastnega jedrskega orožja oz. jedrske raketne konice. Gre za prvi primer, da je agencija s sedežem na Dunaju v poročilu izrazila zaskrbljenost nad iranskim jedrskim programom, ki se nanaša na trenutne aktivnosti. Doslej je IAEA Iran obtoževala predvsem zaradi aktivnosti, ki jih je izvajal v preteklosti, po mnenju zahoda pa naj bi bil njihov osnovni namen razvoj lastnega jedrskega orožja. IAEA je v tokratnem poročilu med drugim tudi potrdila, da je Iran dejansko začel s pridobivanjem 20-od-stotno obogatenega urana, s čimer se je teoretično še bolj približal izdelavi lastnega jedrskega orožja. (STA) Lepak s sliko Mahmuda al Mabhuha svet evrope - Po pristanku Rusije Reforma evropskega sodišča v Strasbourgu BERN - Ruski pravosodni minister Aleksander Konovalov je na konferenci o dolgoročni reformi Evropskega sodišča za človekove pravice v švicarskem Interlaknu izročil ratificiran protokol 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Ratifikacija protokola je ključnega pomena za reformo sodišča. Ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev je s podpisom v začetku meseca tudi formalno potrdil zakon o ratifikaciji Protokola 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in s tem odprl pot za dolgo pričakovano reformo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Rusija je bila zadnja od 47 članic Sveta Evrope, ki je ratificirala protokol. Po letih zavračanja je ruska duma protokol z veliko večino ratificirala 15. januarja. Pred tem je leta 2006 ratifikacija protokola v dumi enkrat že padla, ker naj bi bila določila iz protokola v nasprotju z interesi Rusije, pa tu- di z zasnovami reforme ruskega pravosodnega sistema. Ker je Svet Evrope nato privolil v dopolnila, so ruski poslanci nasprotovanje umaknili. Ključno za Rusijo je predvsem določilo, da bo poslej lahko pri vseh primerih na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki se nanašajo na Rusijo, navzoč tudi ruski sodnik. SE je na to pristal decembra lani. Pred sodiščem v Strasbourgu je sicer največ tožb prav iz Rusije, večinoma v povezavi s Če-čenijo in zlorabami v ruskih zaporih. Glede tega je predsednik Med-vedjev ob podpisu poudaril, da mora Rusija izboljšati delo domačih sodišč in na ta način zmanjšati število Rusov, ki se s svojimi primeri obračajo na mednarodna sodišča. Protokol 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah je ključen za reformo sodišča. V prvi vrsti naj bi poenostavil delo in povečal učinkovitost sodišča, ki se sooča z velikimi zaostanki. (STA) zahodni balkan - Zunanja ministrica EU na obisku Ashtonova zadovoljna z napredkom Srbije, BiH po njenem mora ostati enotna država BEOGRAD - Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton je ob včerajšnjem obisku v Beogradu izrazila zadovoljstvo nad napredkom, ki ga je Srbija naredila v prizadevanjih za vključitev EU. Kot poroča beograjska tiskovna agencija Beta, je Ashtonova izrazila tudi zadovoljstvo nad dejstvom, da "so oblasti v Beogradu zavezane k nadaljevanju začetih reform". "Na poti v EU mora Srbija postoriti še mnogo, vendar sem prepričana, da je Srbija odločena izvesti nujne reforme," je na novinarski konferenci po srečanju s srbskim premierom Mirkom Cvetko-vicem poudarila Ashtonova. Cvetkovic je ob tem pojasnil, da je od sogovornice dobil trdna zagotovila, da bo EU Srbiji stala ob strani in ji pomagala v procesu integracije v povezavo. Srbski premier je sogovornico sicer seznanil z napredkom v preteklem letu, spregovorila pa sta tudi o srbskih načrtih glede približevanja EU. Ashtonova je ob tem izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da se je s srbskimi sogovorniki to- Catherine Ashton ansa krat imela priložnost pogovarjati ne le o bodočem srbskem članstvu v EU, pač pa tudi o sodelovanju med Beogradom in Brusljem. Poleg tega sta sogovornika po besedah Cvetkovica spregovorila tudi o vprašanju Kosova, o boju proti organiziranemu kriminalu in nekaterih drugih pomembnejših vprašanjih. Na pogovorih sta bila po poročanju Bete navzoča tudi srbski notranji minister Ivica Dačic in obrambni minister Dragan Šutanovac. Kasneje je Ashtonovo na pogovorih sprejel tudi srbski predsednik Boris Tadic. Ashtonova je bila poprej v Sarajevu, kjer je začela svojo turnejo po Zahodnem Balkanu. Tu je poudarila, da je BiH ena država z različnimi skupnostmi, katere prihodnost je v Evropski uniji. Zunanja ministrica EU se je srečala s predsedujočim svetu ministrov BiH Ni-kolo Špiricem in potrdila, da je EU pripravljena pomagati BiH doseči ta cilj. Kot je ocenila Ashtonova, je bil v BiH dosežen napredek, med drugim pri izpolnjevanju pogojev za vizumsko liberalizacijo, zato želi unija "ljudem v BiH pokazati, kako pomembno je, da so del Evrope". Ob tem je izpostavila, da se je ob začetku svojega mandata odločila prav za obisk Zahodnega Balkana, saj je s tem ponazorila velik pomen, ki ga ona sama in EU pripisujeta tej regiji. Mandat Ash-tonove traja pet let in kot je zatrdila, bo ves ta čas ostala prijateljica BiH. Kot enega nujnih korakov, ki jih mora BiH narediti na svoji poti proti EU, je Ashtonova sicer izpostavila sprejetje ustavne reforme. (STA) 1 4 Petek, 19. februarja 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Trgovci in stanovalci s Travnika, iz Raštela in okoliških ulic Z 268 podpisi zahtevajo predor in parkirišča »Pod vprašajem preživetje trgovin in ohranitev delovnih mest, vrednost hiš upada, družine se selijo drugam« Pod zahtevo, da se ponovno odpre prometu predor Bombi, da se takoj zaključijo gradbena dela na Travniku in uredijo novi parkirni prostori, so v poldrugem mesecu nabrali 268 podpisov. Pismo s podpisi je včeraj na goriški občini in pokrajini izročil Andrej Kosič v imenu trgovcev s Travnika, iz Raštela in okoliških ulic. Začeli so jih zbirati na sil-vestrovo, končali pa sredi februarja. »Še več bi jih zbrali, če bi z nabirko nadaljevali, saj so se nam, trgovcem, množično pridružili stanovalci s Travnika, iz Raštela, iz ulic Carducci, Oberdan in Ma-meli,« je včeraj povedal Kosič in dodal: »Občina nam tokrat ne bo mogla očitati, da kraval zganjamo vedno eni in isti trije nezadovoljni trgovci.« »Zavedamo se, da je mestna uprava pokazala dobro voljo za urbanistično ureditev Travnika in bližnjih ulic. Priznamo tudi, da so po obnovitvenih delih Raštel ter ulici Cocevia in Monache lepi. Vendar trdimo, da je bila obnova mestnega središča od vsega začetka slabo zasnovana. Ob gradbišču, ki ga ni konec, za oživitev tega območja ni ne projektov ne programiranja. Sprašujemo se, če mesto z manj kot 35 tisoč prebivalci sploh potrebuje tako velik osrednji trg. Za preživetje trgovin na Travniku krvavo potrebujemo parkirišča in ponovno odprtje predora Bombi, ki je edini naravni in direktni vhod na trg.« Tako povzema namen pisma Andrej Kosič, poznani trgovec iz Raštela, ki s kvalitetno ponudbo zagotavlja trgovsko privlačnost mestnega jedra; vsekakor tudi družinske trgovine sta oplazila tako kriza kot osip kupcev zaradi težko dostopnega in - zaradi gradbišča - odljudnega središča. V petih letih, v obdobju 2004-2009, so pri Kosičevih zabeležili upad ene tretjine kupcev; edino decembra lani in januarja letos so zaznali rahel preobrat trenda. Prvič po tolikem času. »Marsikdo v Raštelu, kjer je zaprtih že vsaj polovico trgovin, se sprašuje, do kdaj bomo lahko še vztrajali. V ponovni zagon trgovskih dejavnosti bomo lahko vlagali le, če se bodo kupci začeli vračati v trgovine, zato pa potrebujejo čim bliže parkirna mesta in hiter dostop v mestno jedro. Občinsko upravo smo opozorili, da bi nova parkirišča lahko nastala na različnih lokacijah, v ulicah Rotta in Crispi, nasproti trgovine Riavez, potem ob nadškofiji, pa še ob nekdanjem semenišču na dnu Korza Verdi, nasproti ka-rabinjerskega poveljstva, kjer bi lahko uresničili podzemno parkirišče, na površju pa park. Napovedano parkirišče v Ulici Boccaccio nam bo prineslo veliko olajšanje. To je za nas dobra rešitev, vendar morajo z gradnjo pohiteti. Odpisati pa je treba idejo o komercialnem središču v predmestju. Takšni centri niso več aktualni, mestnemu jedru pa bi dali smrtni udarec,« dodaja Kosič, ki ne brez nostalgije obuja čas, ko sta imela Travnik in Raštel veliko atraktivnost za slovenske kupce: »Radi bi videli, da bi Gorica spet privabljala slovenske sosede ne samo s trgovinami, a tudi s kulturo, s svojimi zna- menitostmi, da jo bodo Slovenci ponovno imeli za svojo in jo doživljali kot središče tega prostora.« »Čeprav bo obnova Travnika ponovno startala, bo trg žal še naprej imel videz nedokončanega javnega dela. Brez parkirišč in s prometno ureditvijo, ki ne upošteva potreb stanovalcev in trgovcev, naša zaskrbljenost narašča. Edina gotovost so neskončni časi za obnovo in neprimeren načrt, ki trgovskim dejavnostim ne bo prinesel koristi. Nasprotno, kdor ne bo zaprl trgovine, bo shajal z velikimi težavami in tveganjem, predvsem pa skoraj brez upanja za boljšo prihodnost.« Tako se začenja pismo, ki spremlja 268 nabranih podpisov: »Pod vprašajem je pre- Na Travniku in v Raštelu je zaprtih trgovin na pretek bumbaca GORICA - Za večjo varnost športnikov Naprave za oživljanje v vseh občinskih športnih objektih Za uporabo defibrilatorjev bodo priredili tečaj za društvene odbornike V Gorici bodo vse športne objekte v občinski lasti opremili z defibrilatorji, še pred tem pa bodo priredili tečaj, med katerim bodo športne delavce poučili, kako naj uporabljajo nove naprave za oživljanje. »Zaenkrat so se na tečaj, ki bo potekal v oddelku za prvo pomoč goriške bolnišnice, prijavili odborniki iz društev OK Val, Pro Gorizia, Lucinico, Azzura, Ugg, Atletica Go-rizia, Ardita, Sankaku, Pattinodanza in Gorizia Nuoto. Prostih je še nekaj mest, zato pa vabim k sodelovanju tudi društva, ki ne upravljajo občinskih športnih objektov,« pojasnjuje občinski odbornik za šport Sergio Cosma. Po njegovih besedah je občina za organizacijo tečaja za usposabljanje k uporabi defibrilatorjev dala na razpolago 750 evrov, za nakup naprav pa bo šlo 9.000 evrov. »Športnim društvom smo poslali pisma z namenom, da opremimo telovadnice in nogometna igrišča, z defibrilatorji že 2. novembra; zato pobuda ni neposredno vezana na smrt 21-letnega košarkarja iz Codroipa Mattea Molenta, ki je umrl v goriški bolnišnici 28. decembra, potem ko ga je 20. decembra zadela kap med košarkarsko tekmo v goriški športni palači. Takratni tragični dogodek vsekakor potrju- je, da morajo biti športni objekti opremljeni z defibrilatorji. V Franciji imajo na primer naprave za oživljanje celo v supermarketih, da ne govorimo o telovadnicah in zunanjih igriščih, ki so vsi opremljeni z defibrilatorji,« poudarja Cosma in pojasnjuje, da z defibrilatorji že razpolagajo pri Juventini in pri košarkarskem društvu NPG. Cosma dalje razlaga, da bodo v začetku maja predali namenu telovadnico Coni na Roj-cah, ki bo razpolagala z več manjšimi dvoranami, slačilnicami na vseh treh etažah in manjšimi prostori, v katerih bi lahko uredili društvene urade. V osrednji dvorani bo 199 mest, tako da bo v tej telovadnici do konca leta igrala košarkarska ekipa NPG. V poletnih mesecih se bo namreč začela obnova športne palače Bigot, ki naj bi se zaključila decembra. Cosma še napoveduje, da bodo med letošnjo atletsko sezono na goriškem atletskem štadionu gostili športnike iz Nove Gorice, ki bodo začasno brez vadbenih prostorov. Med poletjem bodo namreč prenovili novogoriški atletski štadion, sicer pa so tudi Goričani trenirali v Novi Gorici v prejšnjih letih, ko so prenavljali strukturo na Rojcah. živetje trgovin, torej trgovcev in uslužbencev, ki ohranjajo delovna mesta in niso odslovljeni le za ceno velikih naporov. V sektorju trgovine na drobno namreč ni dovolj konkretnih socialnih blažilcev, ki bi lahko zagotovili preživetje trgovin in ohranitev delovnih mest.« V nadaljevanju so izpostavljene tudi težave stanovalcev: »Tisti, ki imajo parkirne prostore na notranjih dvoriščih, zelo težko pridejo do njih, tisti, ki s parkirnim prostorom ne razpolagajo, pa se ne morejo stanovanjem približati niti za natovarjanje in raz-tovarjanje. Isti problem imajo trgovci z dostavo blaga. Nekatere mlade družine, ki živijo na tem območju, že razmišljajo, da bi se odselile, vrednost hiš pa upada.« zveza ascom »Odbornica FJK naj si pride ogledat črpalke« »Govoriti o upadu prodaje goriv kot o banalni primerjavi med podatki iz zadnjega leta se mi zdi, iskreno povedano, nekorektna politična igrica v odnosu do kategorije, ki je v nekaj letih zabeležila 50-odstotno znižanje prodaje.« Tako Pio Traini, v imenu goriške zveze trgovcev ASCOM in črpalkarjev, odgovarja na izjave deželne odbornice Sandre Savino, ki je izrazila nasprotovanje uvajanju olajšav za črpalkarje. »Sploh ne zahtevamo - kot odbornica namiguje - obilo prispevkov za našo dejavnost. Pričakujemo si le možnost, da lahko preživimo na tržišču na podlagi pravil lojalne konkurence. Ta temeljna pravica nam danes ni zagotovljena, zato je presenetljivo, da je odborni-ca prepričana, da zahajajo italijanski državljani v Slovenijo kupovat vse razen bencina,« pravi Traini in vabi Sa-vinovo, naj si pride ogledat delo obmejnih črpalkarjev in prisotnost italijanskih avtov na slovenskih bencinskih servisih. »Preživetje črpalk in ohranitev številnih delovnih mest žal odbornice ne zanimata. Pri tem niti ne upošteva izgube, ki jo zaradi nakupovanja goriva čez mejo ima deželna blagajna,« zaključuje Traini. TRŽIČ - Župan o ladjedelnici »Naročili dokaz konkurenčnosti« »Novica potrjuje konkurenčnost naše ladjedelnice. Leta kljub svetovni krizi naročil ohranja svojo pozicijo po zaslugi organizacijske učinkovitosti in visoke usposobljenosti delavcev, ki sta iz podjetja naredili mednarodnega liderja v tem sektorju. Ladjedelnica je temeljna industrija našega mesta in zaščita njene produktivnosti je neizogibno potrebna, če želimo ohraniti stopnjo zaposlenosti in blaginjo.« Tako je tržiški župan Gianfranco Pizzolitto komentiral novico, da je ladjedelniški koncern Fincantieri v sredo podpisal novo preliminarno pogodbo z največjim ladjarjem na svetu za ladijska križarjenja, ameriško skupino Carnival. Gre za naročilo dveh prototipnih ladij za Carnivalovo družbo Princess Cruises, z zmogljivostjo 3600 potnikov vsaka, ki naj bi začeli pluti spomladi leta 2013 in 2014. To bosta največji ladji, kar jih je bilo kdaj zgrajenih za Princess Cruises. Pogodba še ni dokončna, ker morajo biti dodelane finančne in tehnične podrobnosti, predstavniki družbe Fincantieri in župan Pizzolitto pa so izrazili veliko zadovoljstvo. Tako kot poverjeni upravitelj ladjedelniške družbe Fincantieri Giuseppe Bono je tudi Pizzo-litto izrazil prepričanje, da se bodo po zaslugi novih naročil zaposleni v ladjedelnici, ki so trenutno v dopolnilni blagajni, lahko spet vrnili na delovna mesta. Po županovih besedah se bo začela tudi nova faza, v kateri bo treba pazljivo spremljati vprašanja, ki se tičejo odnosov med mestom in ladjedelnico, kot so sistem javnih dražb, socialna integracija, problem azbesta, varnost na delovnem mestu in nekatere naložbe. POKRAJINA Kljub klofuti »igra odprta« »Bili smo priča nespodobnemu karnevalu in lahko zagotovimo, da se tekma ni še zaključila.« Tako je »klofuto«, ki jo je deželni šolski urad zadal goriški pokrajini z zamrznitvijo načrta reorganizacije višješolskega sistema, komentiral podpredsednik pokrajinske svetniške komisije za kulturo in šolstvo Marino De Grassi. Predstavnik Ljudstva svobode, pokrajinski svetnik Demokratske stranke in član komisije Marko Jarc ter pokrajinski odbornik za šolstvo Maurizio Salomoni so včeraj ostro kritizirali sklep, ki ga je podpisala vodja deželnega šolskega urada Daniela Baltrame, saj so prepričani, da je bil pokrajinski predlog reorganizacije v okviru reforme ministrice Gelminijeve najboljša možna rešitev za goriške dijake in družine. Potem ko je deželni odbor 11. februarja sprejel načrt za preureditev višjih srednjih šol v štirih pokrajinah, je deželni šolski urad ocenil, da so nekatere zahteve goriške pokrajine neizvedljive v šolskem letu 2010-2011. Pri tem gre sicer samo za novosti, ki so zadevale italijanske višje srednje šole v Tržiču in Gorici, kjer bi moralo priti do ustanovitve dveh licejskih polov in drugačne razporeditve študijskih smeri po načelu večje homogenosti. Večina italijanskih šol na Goriškem se bo v primeru, da deželni urad ne bo preklical sklepa, v prihodnjem šolskem letu preoblikovala na osnovi ministrskih avtomatizmov, kar bo po besedah odbornika Salomonija ustvarilo zmešnjavo, dvojnike in logistične probleme. »V Gorici bomo na primer imeli dva jezikovna liceja, v Tržiču pa niti enega,« je podčrtal Salomoni in izpostavil, da je bil načrt o reorganizaciji višješolskega sistema v pristojnosti pokrajine, zato je upravni akt deželnega šolskega urada »ovira, ki preprečuje udejanjanje odločitev, ki so bile sprejete povsem legitimno«. »Dogodek dokazuje, kako je v Italiji težko udejanjati katerokoli reformo, ko birokracija vesla v nasprotno smer. Ministrstvo bi moralo biti zaskrbljeno, ker njegovi predstavniki na deželni ravni niso v koraku z reformo. Krivda goriške pokrajine je v tem, da je modro, uravnovešeno in preko preventivne razprave s šolami dala mladini možnost, da lahko pravočasno izbere višješolsko študijsko smer,« je povedal De Grassi in nadaljeval: »Vodstvo deželnega šolskega urada je s sklepom, ki je prava antologija pregreh upravnih aktov, preprečilo, da bi se zgledno in skoraj soglasno odobreno delo komisije lahko uresničilo. Zelo hudo je, da je šolski urad raje poslušal brezpredmetne proteste nekaterih političnih sil, učnega osebja in ravnateljev, ki so hoteli ohraniti krono na glavi, kot pa zasledovalo interes dijakov. To bo treba ministrstvu obrazložiti.« De Grassi, Salomoni in Jarc so izrazili upanje, da bo deželni šolski urad prihodnji teden naredil korak nazaj. »Ni še prepozno. Sklep deželnega šolskega urada temelji namreč na tem, da ministrski pravilniki o reformi še niso postali izvršilni, kar pa se bo zgodilo pred začetkom vpisovanj,« je pojasnil Salomoni. Spomnil je, da je med drugim Beltramejeva svoj čas že dala zeleno luč goriškemu načrtu, ki ga je nato zavrnila, De Grassi pa je pribil: »Šolski urad lahko prihodnji teden sklep prekliče ali spremeni. Če do tega ne bo prišlo, bomo šli zadevi do dna. Tudi predsednik pokrajine je bil zelo jasen: vztrajali bomo, ker je bilo opravljeno delo resno in kakovostno.« Jarc je poudaril, da je bil načrt pokrajine izdelan izključno po meri dijakov in družin. »Hoteli smo preprečiti zmešnjavo, politika namreč služi temu, da probleme rešuje, ne pa komplicira. Bili smo edini, ki so upoštevali potrebe občanov, medtem ko niso ostali naredili ničesar v tej smeri. Načrt je bil zamrznjen, ker se v drugih pokrajinah niso pravočasno organizirali,« je povedal Jarc in pribil: »Načrt je premišljen, zato bomo vztrajali pri našem predlogu. Zgrešili so ostali, ne mi.« (Ale) 15 P etek, 19. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 sovodnje - Odobrili proračun za letošnje leto Zaradi krčenja prispevkov višji davek Kljub povišku bodo za odvažanje odpadkov plačevali manj kot v drugih občinah Krčenje državnih in deželnih prispevkov je sovodenjske upravitelje prisililo k povišanju davka Tarsu, kljub temu pa bodo občani za odvažanje odpadkov plačevali manj kot v drugih občinah goriške pokrajine. »Proračun je posledica davčne politike, s katero je lani državna vlada negativno prizadela dežele in posledično krajevne uprave. Z ukinitvijo davka na nepremičnine ICI je državna vlada ohromila delovanje občinskih uprav, saj ni poskrbela za nadomestne finančne vire, sploh pa je še dodatno krčila prispevke,« pojasnjuje sovodenj-ska županja Alenka Florenin in poudarja, da so morali najti nova sredstva za kritje določenih stroškov. Zaradi tega so povišali davek na odvažanje odpadkov Tarsu, saj po besedah županje pri iskanju novega finančnega priliva ni bilo ravno veliko manevrskega prostora. »V zadnjih mesecih ni bilo možno, da bi si izmislili kaj revolucionarnega in da bi poiskali nove oblike varčevanja. Zaradi tega smo se odločili, da povišamo tarifo za odvažanje odpadkov. Doslej so občani plačevali 0,80 evrov na kvadratni meter stanovanjske površine, po novem pa bodo morali odšteti 1,01 na kvadratni meter. Poudariti je treba, da bo v primerjavi z drugimi občinami naša tarifa relativno nizka tudi kljub povišku, za katerega smo se odločili. Skoraj povsod v pokrajini plačujejo namreč več kot en evro na kvadratni meter površine, tako da je naša tarifa še vedno med nižjimi,« pojasnjuje županja. S povišanjem tarife bo so-vodenjska občina krila približno 97 odstotkov stroška za odvažanje odpadkov, medtem ko so doslej krili okrog 80 odstotkov stroška. Floreninova dalje razlaga, da bodo s prvim marcem nudili novo storitev, saj bodo enkrat mesečno poskrbeli za odvažanje velikih kosovnih odpadkov. Proračun sovodenjske občine za letošnje leto je vsekakor vreden 5.088.504 evrov. Za tekoče stroške bo šlo 1.442.000 evrov, za naložbe pa 3.646.000 evrov. Županja pojasnjuje, da bodo v primerjavi z lanskim letom letos prispevki drugih ustanov nižji za 65.000 evrov oz. 6,5 odstotkov, vsekakor pa bodo prejeli 585.000 evrov od dežele, 111.000 evrov od pokrajine in 2.011.000 evrov od Trgovinske zbornice za širjenje obrtne cone; prejem- Alenka Florenin bumbaca ki od dovoljenj za gradnjo bodo znašali 40.000 evrov. Kar se tiče javnih del, je županja napovedala, da letos bodo pokrili kotalkališče na Peči. Za poseg so od dežele prejeli 217.500 evrov in pravkar pripravljajo načrt. Za obnovo javne razsvetljave v Ulici 24. maja v Sovodnjah bo šlo 130.000 evrov, za ovrednotenje ostalin prve svetovne vojne na Vrhu 650.000 evrov, za širitev obrtne cone 2.011.000 evrov, za izredno vzdrževanje javne razsvetljave in cest pa 11.500 evrov. »Poleg tega bodo izvedli še javna dela, za katera imamo finančno kritje še iz lanskega proračuna. Tako bo šlo 35.000 za obnovo ambulante, 70.000za Butkovičevo domačijo, za katero iščemo še dodatna sredstva, dalje pa še 120.000 za odpravo radona v šoli na Vrhu. Pravkar se po drugi strani zaključuje kritje tribun na nogometnem igrišču v Sovodnjah, pri koncu je gradnja podpornih zidov v Gabr-jah in Rupi, pred novembrom bomo vložili 499.000 evrov v sanacijo onesnaženega območja na Malnišču,« razlaga Floreninova. Proračun so odobrili z glasovi večine, opozicijski svetniški skupini Slovenska skupnost in Skupaj za Sovodnje pa sta se vzdržali. »V proračunu za leto 2010 in tudi za naslednji dve obdobji ne zasledimo programskega planiranja popravil cest in seveda ustreznega kritja. Za to postavko so upravitelji predvideli minimalno vsoto v naslednjih treh letih, ki ne bo krila niti najmanjše posege v cestne infrastrukture, kot sta na primer križišče na Štradalti in vhodna cesta v novo obrtno cono,« poudarja načelnik svetniške skupine Skupaj za Sovodnje Walter Devetak in poudarja, da občina ne bo vložili niti evra v uresničitev hitre internetne povezave. »Poleg Gabrij, kjer so končno stekla dela za obnovo novega vodovoda, občina ne Walter Devetak bumbaca predvideva naložb v ostalih zaselkih. Na Vrhu so cevi stare skoraj 50 let, števci se stalno mašijo zaradi zemlje in železnih delcev. Obstaja nevarnost, da se bo za občine, ki v naslednjih par letih ne bodo programirale obnovitvenih del na vodovodnem omrežju, postavka lahko spet odprla leta 2025,« poudarja Devetak. Glede povišanja davka Tarsu občinski svetnik liste Skupaj za Sovodnje Vlado Klemše opozarja, da bi morali v preteklih letih postopno prilagajati davčno stopnjo. »Tako zdaj ne bi naenkrat davka povišali za celih 26 odstotkov,« pravi Klemše in ugotavlja, da kljub povišku bodo z davčnim prilivom krili samo 89 odstotkov stroškov za odva-žanje odpadkov. Po mnenju Klemšeta bi morali pri izračunu dohodkov in stroškov od-važanja odpadkov upoštevati tudi delovanje skupne davčne službe s Krminom, ki sovo-denjsko občino letno stane 25.000 evrov. »Čeprav ni veliko denarja na razpolago in občine so v stiski, proračun nima razvojne strategije,« ugotavlja načelnik svetniške skupine SSk Peter Černic, ki je prepričan, da bi upravitelji morali nakazati, kako nameravajo dolgoročno vzdrževati nogometno igrišče in vaška pokopališča. Kar se tiče odlaganja odpadkov, po mnenju Černica predstavlja velik problem tudi delovanje družbe za javne storitve Iris. »Naše uprave ne znajo vzpostaviti resnega odnosa z družbo Iris, ki jim izračuna stroške, kot hoče. Od sovodenjske uprave zato pričakujemo, da v odnosu do družbe Iris naredi odločnejše in konkretnejše korake,« poudarja Černic, ki vsekakor za družbo Iris ne vidi rožnate prihodnosti. »Ne vem, če si bo prihodnjič uspela zagotoviti javno dražbo za odvažanje odpadkov,« je skeptičen Peter Černic. (dr) gorica - Danes simpozij Ljubka Šorli ne samo lokalna pesnica Ljubko Šorli, rojeno v Tolminu natanko sto let nazaj, 19. februarja 1910, poznamo Slovenci iz Furlanije-Julijske krajine in Slovenci iz Primorske kot pesnico, kulturno delavko in učiteljico, ki je dolgo zaznamovala goriško kulturno življenje in postala med Primorci priljubljena skoraj tako kot Simon Gregorčič. Njeno življenje pa ni bilo vedno prekrito z rožami poezije, nasprotno, trpljenje, ki ga je doživljala kot otrok v prvi svetovni vojni, se je stopnjevalo ob prihodu fašistične oblasti k nam, posebno med decembrom 1936 in februarjem 1937, ko je v hudih mukah umiral njen mož, od fašistov zastrupljeni glasbenik Lojze Bratuž in doseglo svoj vrh v trenutkih, ko je ob aretaciji morala pred zloglasnim komisarjem Collotti-jem prestati fizično in psihično mučenje. Toda njena pokončna upornost, trdna vera in neomajno zaupanje v dobroto človeštva, so jo po vojni okronale za eno najuspešnejših pesnic v celotnem primorskem prostoru, ki je svoj odmev razširila tudi v širšo Slovenijo. Njen pesniški opus je velik in vsebuje pesmi za odrasle in otroke. Predvsem pri slednjih je bila Šorlijeva kot avtorica zelo priljubljena, saj je znala s klasično pesniško-ritmično zasnovo prilagajati vsebino otroškim čutenjem in vtisniti poezijam tudi vzgojni prijem (po poklicu in po poklicanosti je bila učiteljica in vzgojila vrsto generacij slovenskih otrok v Gorici). Morda je tudi to razlog, da je med uglasbitvami njenih lirik še največ otroških pesmi. Pri poeziji, ki je namenjena odraslim bralcem, pa velja podčrtati njen vstop v literarno areno z zahtevno pesniško formo, kakor je sonetni venec »Venec spominčic« možu na grob (1957) z akrostihom v magistralnem sonetu, ki ga je napisala v spomin na moža Lojzeta Bratuža. Ob drugih pesniških stvaritvah je Ljubka Šorli dokazala usidrano verzifi-katorsko spretnost v klasični obliki - sonetu in se le redko kdaj oklenila prostega verza. Varnost forme pa ji ni pomenila neoriginalnosti vsebine, temveč le po- Ljubka Šorli klon slovenski pesniški besedi in njeni tradiciji. Pri tem velja omeniti še drugo »večje« delo, ki je izšlo posthumno. To je ciklična pesnitev »Križev pot v štirinajstih slikah« z uvodno in sklepno pesmijo. Do smrti, 30. aprila 1993, je Ljubka Šorli v goriški kulturni stvarnosti pustila močan pečat, ki se sto let od njenega rojstva sploh ni zabrisal. To bodo dokazale tudi različne prireditve, ki bodo Ljubki Šorli posvečene na goriških in tržaških tleh v mesecu februarju, začenši z mednarodnim simpozijem z naslovom »Uporno sem viharjem kljubovala«, ki bo danes z začetkom ob 9. uri potekal v Kulturnem domu v Gorici in ga organizirata Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik iz Gorice in Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Čas je namreč zrel, da se pokaže na veljavo, ki jo imata poezija in življenjsko pričevanje Ljubke Šorli ne samo v lokalnem, ampak tudi v vseslovenskem in mednarodnem prostoru. Prepričani smo, da je zapuščina Ljubke Šorli tega vredna, in želimo si, da bi do te potrditve prišlo čim prej. Morda bo današnji simpozij lahko prvi korak do tega. David Bandelj gorica - Gradeški trgovec Obsojen zaradi nadlegovanja deklic Pogojna kazen za 45-letnega moškega Sodnica za predhodne obravnave Paola Santangelo je včeraj na goriškem sodišču obsodila 45-letnega Ben-galca na eno leto in osem mesecev pogojne kazni. Moški, ki že veliko let stanuje v Gradežu, kjer ima trgovino, je bil osumljen, da je med leti 2008 in 2009 spolno nadlegoval nekaj deklic med 13. in 14. letom. Deklice so doma povedale, da so bile v trgovini deležne »nezaže-ljene pozornosti«, starši pa so 45-letnega H.K.M.M. prijavili. Javna tožilka je bila Caterina Ajello, moškega pa je zagovarjal odvetnik Paolo Bevilacqua, ki je zatrdil, da je bilo obnašanje trgovca napačno interpretirano. Ob koncu sta se stranki dogovorili za pogojno kazen enega leta in osmih mesecev. Včeraj je sodni kolegij na goriškem sodišču obravnaval tudi primer malega Simoneja Cerette, sinčka goriškega občinskega odbornika Stefana Cerette, ki je umrl 24. oktobra 2008 v pediatričnem oddelku tržaške bolnišnice Burlo Garofolo. Deček je teden prej prišel na svet v goriški bolnišnici, med porodom pa je prišlo do komplikacij, zaradi katerih so ga z urgenco odpeljali v tržaško bolnišnico. Kljub naporom zdravnikov otročiča niso uspeli iztrgati smrti. Komplikacije so se pojavile pri spontanem porodu, zaradi česar so se zdravniki odločili za carski rez. Pri tem je otrok utrpel hudo insufi-cienco možganskih funkcij, padel v komo in ostal pri življenju le nekaj dni. Santangelova bi se morala včeraj izreči v zvezi z zahtevo po arhiviranju obtožb, ki zadevajo babico Elido Busatta. Zahtevo je vložil javni tožilec Pavone, odvetnik Enrico Agostinis, ki zastopa starše umrlega novorojenčka, pa se je arhiviranju uprl. San-tangelova bo v prihodnjih dneh odločila, ali bo obtožbe arhivirala oz. če bo za Busattovo odredila sojenje. Preliminarna obravnava za zdravnika Danieleja Dominija in Luigija Caserto bo potekala 2. marca. sovodnje - Vedoželjni raziskovalec na osnovni šoli Fotografira in dokumentira Otroke obiskal domačin Remo Devetak in jim prikazal del svojega bogatega fotografskega arhiva Remo Devetak med otroki sovodenjske šole bumbaca Osnovna šola Petra Butkoviča Domna ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto povabi v Sovodnje gosta, ki otrokom na preprost način prikaže svoje delovanje na kulturnem področju. V zadnjih letih poteka srečanje, s katerim praznujejo Prešernov dan, v sodelovanju z vrhovsko osnovno šolo, na obisk pa navadno pridejo osebnosti z Goriškega ali Tržaškega. Letos je povabilo sprejel Remo Devetak, Vrhovec, ki že dolgo let živi v Sovodnjah. Pred kratkim je izšla njegova fotografska knjiga »Tosijev dvorec v Škrljah. Nekdanji sijaj in današnji sledovi«. Avtor je osnovnošolcem povedal, da ga zanimanje za družino Tosi in njihov dvorec v severnem delu Sovodenj spremlja že od otroštva. Kot odrasel je dal duška svoji vedoželjnosti in začel raziskovati, poiskal stare fotografske vire in brskal po arhivih. V Škrljah je fotografiral vse, kar še danes priča o delovanju strojarne Tosi. Vsakemu posnetku v knjigi je pripisal razlago. Na vprašanje, zakaj tako rad fotografira, je povedal, da je tudi slika navidez nepomembnega razrušenega zida zanj zanimiva, saj govori o preteklosti in nas nečesa nauči, če jo le znamo razbrati. Rad tudi dokumentira pomembnejše dogodke v zamejstvu. Že vrsto let zbira fotografije, članke in podobno gradivo o prireditvah. Otrokom je povedal, da urejeno zbiranje gradiva zahteva veliko truda in časa. Ko so si osnovnošolci na velikem zaslonu ogledali fotografije in listali Deve-takove mape, so z lahkoto razumeli, da je njegov trud poplačan z zadoščenjem, saj s svojim delom pripomore k ohranjanju dragocenih utrinkov naše preteklosti. To mu je priznala tudi sovodenjska občinska uprava, ki mu je lani poleti podelila posebno priznanje za življenjsko delo. 16 1 6 Četrtek, 18. februarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / NEPREMIČNINE - V dveh letih se je v Gorico preselilo preko sto slovenskih družin Goriška stanovanja petino • V I • VI cenejša od novogoriških Še nižje cene v Ločniku in Gradišču - Italijanskim gradbenikom ni všeč konkurenca iz Slovenije »Zato, ker je bistveno ceneje, ker za nakup prvega stanovanja prejmejo tudi subvencijo in ne plačajo davka na nepremičnino, pri nas pa prihaja zdaj še ta.« Tako Marko Zorn, direktor gradbene družbe All G Mont iz Renč, odgovarja na vprašanje, zakaj se še vedno toliko Slovencev odloča za nakup stanovanja v Gorici. Družba All G Mont, ki je lani kandidirala tudi za naziv primorske gazele oziroma najhitreje rastočega podjetja, je le streljaj od državne meje v ulicah Bernardis in Catterini že pred časom zgradila stanovanjsko sosesko s tremi večstanovanjskimi objekti, v katerih je 28 stanovanj. »V Gorici so, tako čez palec, cene stanovanj za 20 odstotkov nižje kot v Novi Gorici. Če greš v Loč-nik, Gradišče in druge kraje izven Gorice, se cene znižajo še za dodatnih 10 do 20 odstotkov,« je še pojasnil Zorn, ki večstanovanj-skih objektov za trg v Italiji ne gradi več, pač pa se je osredotočil na individualno gradnjo montažnih hiš za privatne stranke. Kot je povedal, se je tako odločil tudi zato, ker obstajajo onkraj meje določeni lobiji in večja italijanska gradbena podjetja, ki jim prisotnost konkurence iz Slovenije ni všeč, zato skušajo nagajati. »Dokler si majhen in neopazen, ti nihče nič ne reče,« je še pojasnil in dodal, da gradijo zdaj onkraj meje samostojne montažne hiše. Letos jih bo njegova družba zgradila petnajst, od tega tri za slovenske stranke. Poleg tega All G Mont, ki zaposluje okrog 25 delavcev, ravnokar gradi naselje nizko-energetskih ekoloških hiš v Renčah, indivi- dualne gradnje pa tudi v Novi Gorici in drugod po Sloveniji. V zvezi s prodajo 28 stanovanj v Gorici je povedal še, da so bile cene zanje primerljive s tistimi, ki veljajo onkraj meje, pri prodaji pa so se držali principa, da jih lahko kupijo le Slovenci. Recesija družbe All G Mont ni prizadela, saj ne delajo s podizva-jalci, ampak samo direktno s strankami, tako da ni težav. Glede trženja je Zorn izrazil prepričanje, da je najboljši glas, ki gre od ust do ust. »Omenjenih 28 stanovanj v Gorici sta mi tržili dve nepremičninski agenciji iz Nove Gorice in dve italijanski agenciji, kljub temu sem z njihovo pomočjo prodal le eno stanovanje, vsa ostala pa sam,« je še povedal Zorn in dodal, da se je v zadnjih dveh letih v Gorico preselilo krepko preko sto slovenskih družin. Na vprašanje, ali se bo ta trend ob taki razliki v ceni nadaljeval, pa je izrazil mnenje, da bo verjetno res tako, vse morebitne kupce pa je opozoril, da morajo biti pozorni na dve stvari. Kot prvo je omenil to, da se nivo inštalacij in gradnje onkraj meje lahko skrije pred slovenskim nivojem. »Druga stvar pa je v tem, da so v Italiji po predpisih v kvadraturo všteti tudi zidovi, zato je treba ljudi opozoriti, naj bodo pri nakupu previdni,« je še navedel in pojasnil, da je sam onkraj meje na primer prodajal 68 kvadratnih metrov veliko stanovanje realne kvadrature, medtem ko italijanske nepremičninske agencije enako veliko stanovanje oglašujejo in prodajajo, kot da ima 80 kvadratnih metrov. (nn) NOVA GORICA - Plošča v predoru Tam sta se ljubila popolnoma gola? Viseča v poltemi kostanjeviškega predora, a vendar ves čas prisotna, zares preseneti le tistega, ki se skozi predor sprehodi prvič in mu jo kdo pokaže. Novogoričanom je bolj ali manj znana in simpatična. Vzeli so jo za svojo, saj je niso skušali nikoli odstraniti. Enkrat so jo neznanci zapacali s sprejem, a so se hitro našli tudi taki, ki so jo očistili. Govorimo o spominski plošči, ki visi v kostanjeviškem predoru, le nekaj korakov od njegovega vhoda iz smeri Pristave proti Novi Gorici. Okrog njenega nastanka se je ustvaril že pravi mit, saj so zgodbe o njenem izvoru oziroma o tem, kdaj naj bi jo postavili, zelo različne. Kot dobrega poznavalca goriške stvarnosti smo o tem povprašali direktorja Goriškega muzeja, Andreja Mal-niča. Povedal je, da je napis star vsaj trideset let, saj se ga sam spomni še iz obdobja, ko je imel šestnajst let, zdaj pa jih bo kmalu petdeset. O tem, kdo bi lahko bil avtor, ni znal povedati nič konkretnega, napotil pa nas je na mestno svetnico Ivo Devetak, ki živi le nekaj korakov stran od vhoda v predor. »Mislim, da je bila plošča tu že, ko smo se priselili v to hišo, tega pa je že trideset let,« je povedala Devetakova, na vprašanje, kdo bi lahko vedel kaj več o tem, pa je omenila nekdanjo novinarsko kolegico Marjano Remiaš, ki naj bi za nekdanji časopis Oko delala neko raziskavo s tem v zvezi. »Res sem skušala priti tej zgodbi do dna, a ne kot novinarka. Na ploščo so me opozorili v Studiu Axa, kjer so oblikovali mojo knjigo "Trenutkasta nestrpnost", ki je izšla leta 1995. Ideja je bila, da bi fotografijo plošče oziroma ti- O izvoru spominske plošče s svojevrstnim sporočilom se pletejo različne zgodbe foton.n. sti napis krasil naslovnico moje zbirke, oziroma da bi bil neke vrste prolog oziroma uvodna misel, glede na to, da je bila tudi v knjigi ljubezenska tematika,« je pojasnila Remiaševa in dodala, da bi več o tem morda vedel Niko Jurca, ki je bil takrat zaposlen pri Axi, danes pa je načelnik občinskega oddelka za okolje in prostor. Remiaševa, katere zbirka erotične proze je kasneje dobila drugačno naslovnico, je povedala še, da naj bi ji zbrani v Studiu Axa pripovedovali o tem, da naj bi ploščo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja postavil neki No-vogoričan iz silne ljubezni do svoje ljubljene, ipd. Jurca, ki je bil naslednji člen v verigi na poti razvozlavanja skrivnostnega izvora spominske plošče, je povedal, da so jo s kolegi opazili v začetku devetdesetih let. »Prej je nisem nikoli videl, pa sem hodil tam. Enkrat smo jo slučajno zagledali in odkrili in bili navdušeni, o tem kdo jo je postavil, pa nimam pojma,« je dejal in pristavil, da se mu, ko jo je prvič videl, ni zdela zelo stara, morda pa je, če Malnič in drugi tako pravijo, tam res stala že dalj časa. Nekako nam je uspelo priti tudi do človeka, ki je potrdil, da je eden od avtorjev misteriozne plošče, a je želel ostati neimenovan. Spregovoril je o podrobnostih, a dodal, da niso za objavo. Po njegovih zagotovilih je bila plošča postavljena 9. oktobra 1991, vse ostalo pa naj ostane skrivnost. No, povedal je, da lahko objavimo tudi to, da se je po njeni postavitvi pod njo zagotovo ljubilo kar nekaj parov. Nace Novak Podjetje All G Mont iz Renč je zgradilo tri večstanovanjske objekte v ulicah Bernardis in Catterini v Gorici foto n.n. Alarm na poveljstvu Na goriškem poveljstvu mestnih redarjev nameščajo alarm proti tatvinam. S tem želi goriška občina preprečiti, da bi se ponovil dogodek izpred dveh mesecev, ko so neznanci udrli v prostore poveljstva in ukradli 1.500 evrov in okrog trideset kolekov po 1,82 evra. »Misliti slovensko Gorico« V obrtni coni Solkan bo drevi ob 18. uri omizje z naslovom »Misliti slovensko Gorico - Med izzivi in razvojnimi priložnostmi«. Sodelovali bodo Branko Marušič, Boris Peric, Igor Komel in Benedikt Kosič. (nn) Praznični štmavrski dnevi Po sinočnjem kulturnem večeru v okviru tradicionalnega praznovanja sv. Valentina, ki ga v Štmavru prireja kulturno društvo Sabotin, bo nocoj v ogrevanem šotoru zabava s skupinami Kanalje, Radiowave in The Maff. Predavanje za glasbenike Jutri ob 10. uri bo na glasbeni šoli Emil Komel v Gorici predavanje na temo Psihofizio-loški dajavniki pri nastopanju. Namenjeno je glasbenikom in vsem, ki javno nastopajo oz. pripravljajo učence za nastop. Predavatelja bosta pianista Federica Righini in Riccardo Za-dra iz Padove; ob didaktičnih in koncertnih izkušnjah sta skupaj izdelala teorijo, ki naj bi pomagala vsem, ki javno nastopajo. V kratkem bo izšla na to temo tudi njuna študija. Dijaki in Berlinski zid Danes ob 17. uri bo v goriškem IKnemam nagrajevanje dijakov, ki so sodelovali na natečaju »Da est a ovest«. Priredila ga je pokrajina ob 20-letnici padca berlinskga zidu. Giorgio Mosetti v Ubiku Pisatelj Giorgio Mosetti bo drevi ob 18. uri v goriški knjigarni Ubik predstavil svojo knjigo »Dove tutto finira«. TRŽIČ - Aretaciji karabinjerjev Državljana Romunije prevažala ukradene motorje za čoln Tržiški karabinjerji so v sredo dopoldne aretirali romunska državljana, ki sta preprodajala ukradeno blago. V goriški zapor so odpeljali 51-letnika, ki ima bivališče v Genovi in je že imel opravka s pravico, in 22-letnika iz Brescie, ki je prvič kršil zakone. Dvojico so karabinjerji prijeli v Ulici Volontari della liberta v Ronkah, po kateri sta se peljala z vozilom tipa Fiat ulisse. Ker sta bila moška precej nervozna, so se karabinjerji odločili za pregled vozila. V njem so našli štiri motorje za čolne, trije so bili znamke Yamaha, eden pa Suzuki, ki so bili dan prej ukradeni ob jezeru Trasimeno v Umbriji. Krajo so lastniki motorjev prijavili v kraju Pieve, ki se nahaja ob omenjenem jezeru. Motorje so karabinjerji zasegli, v prihodnjih dneh pa jih bodo vrnili njihovim lastnikom. Dvojico so karabinjerji prepeljali v zapor v Ulici Barzellini v Gorici, kjer čakata na začetek sodnega postopka. Pri preiskavi so karabinjerji sodelovali z osebjem luške kapeta-nije iz Tržiča. ŠTARANCAN - Dežela varčuje Finančni udarec za rezervat Cona Lani za rezervate 1.300.000 evrov, letos pa 400.000 evrov Zaradi krčenja deželnih prispevkov se obetajo velike težave tudi v naravnem rezervatu Cona ob izlivu Soče, na območju občine Štaran-can. Lani so za delovanje sprejemnega centra v rezervatu prejemali 200.000 evrov, dodatnih 100.000 evrov pa za dejavnosti biološke opazovalnice. Sredstva bodo letos korenito krčili, zaradi tega pa je štarancanski načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Flavio Pizzolato pozval župana Alessandra Spessota, naj poseže pri pristojnih deželnih uradih. »Izliv Soče je bil vključen med zaščitena območja SIC in ZPS, poleg tega pa v rezervatu deluje biološka postaja, ki ima zelo pomembno vlogo. Med zadnjo epidemijo ptičje gripe leta 2005 so spremljali širjenje bolezni, poleg tega pa skupaj s pokrajino vodijo ambulanto, v kateri nudijo veterinarsko oskrbo poškodovanim divjim živalim,« poudarja Pizzolato in opozarja, da je deželna vlada v finančnem zakonu namenila vsem naravnim rezervatom le 400.000 evrov, potem ko so lani prejeli skoraj 1.300.000 evrov. Pizzolato dodaja, da je lani ambulanta za oskrbo divjih živali prejela 80.000 evrov prispevka, letos pa so ji namenili samo 20.000 evrov. PEVMA - Parkirišče med jahališčem Remuda in vrtcem Odprtja ni na obzorju Birokratski zapleti ovirajo uresničitev prehodov na glavno cesto in na dvorišče vrtca Parkirišče ob jahališču Remuda je že dograjeno; manjka le še uresničitev prehodov na glavno cesto in na dvorišče vrtca bumbaca Odprtja novega parkirišča med jahališčem Remuda in otroškim vrtcem v Pevmi še vedno ni na obzorju. Zatika se pri izdaji dovoljenj za uresničitev prehodov s parkirišča na glavno cesto in na dvorišče otroškega vrtca. »Prihodnji teden se bom srečala z uslužbenci pristojnega deželnega urada v Trstu, saj želimo čim prej izpeljati zadevo do konca. Parkirišče se nahaja na zemljišču v lasti dežele, vrtec je po drugi strani občinski, zaradi tega pa potrebujemo dvojno dovoljenje za odprtje prehodov na glavno cesto in na dvorišče vrtca,« pojasnjuje Barbara Brandolin, predsednica jahalnega kluba Remuda, ki je s svojimi sredstvi poskrbel za uresničitev parkirišča. Še sredi decembra je župan Ettore Romoli zagotovil, da bo do odprtja parkirišča prišlo po božičnih praznikih, birokratskih vozlov pa očitno do danes še niso rešili. Zato starši otrok iz vrtca morajo še naprej parkirati na glavni cesti, kar je seveda zelo nevarno, sploh pa je že večkrat prišlo do nesreč, k sreči zaenkrat samo z gmotno škodo na avtomobilih. 17 P etek, 19. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 DOBERDOB - Na Gradini razstava o Edvardu in Jožetu Rusjanu Leteča brata snubijo čez mejo Več udeležencev odprtja je izrazilo željo, naj se fotografski prikaz zgodbe goriških pionirjev seli tudi na slovensko stran Ob lepi udeležbi publike so v sprejemnem centru Gradina odprli razstavo o Letečih bratih Rusjan, ki je bila v prejšnjih mesecih na ogled v raznih krajih goriške in tržaške pokrajine. Potujočo razstavo si je ob stoletnici prvega poleta bratov Rusjan omislilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, ki jo je uresničilo s prispevkom goriške pokrajine. Fo-toprikaz z didaskalijami v štirih jezikih, ki si ga je do danes ogledalo veliko ljudi, bo še jutri in v nedeljo na voljo obiskovalcem centra Gradina nad Doberdobom. Prijeten večer ob odprtju razstave sta priredila družba Rogos in kulturno društvo Jezero. Prireditev je uvedel domači moški pevski zbor Jezero, ki je zapel dve priložnostni pesmi, prisotne je nato pozdravila Ana Černic, predsednica družbe Rogos. Fotografski pregled skozi življenje in delo Edvarda in Jožeta Rusjana, goriška pionirja letalstva, je predstavil avtor razstave Vili Prinčič. Svoj predstavitveni poseg je začel z ugotovitvijo, da se je plodno delo letalskih pionirjev pri- čelo v času, ki je za Goriško veljal za zelo ustvarjalnega in naprednega, z bogatim kulturnim utripom in v vsesplošnem razvojnem razmahu. Takrat nihče ni niti slutil, da bo že čez nekaj let, leta 1915, izbruhnila prva svetovna vojna, ki bo Posočje spremenila v prah in pepel. Svoje predavanje je Prinčič nadaljeval s podrobnim opisom želj, načrtov in prizadevanj bratov Rusjan, ki sta se kljub pomanjkljivim finančnim sredstvom in brez pravega tehničnega znanja o nastajajočem letalstvu z veliko vnemo lotila snovanja in izdelave letal. Prisotni so si ogledali tudi dokumentarno-igrani film Leteča brata Rusjan, ki so ga za slovensko televizijo snemali na Goriškem poleti leta 2008. Občinstvom, med katerim je bilo tudi nekaj ljudi iz bolj oddaljenih krajev, je na koncu z dolgim aplavzom potrdilo, da ji je bil Rusjanov večer všeč. Nekateri obiskovalci so izrazili tudi željo, da bi razstavo postavili na ogled še v drugih krajih na obeh straneh meje. Razstava bo odprta še v soboto in nedeljo med 10. in 18. uro. Vili Prinčič na odprtju razstave v centru Gradina bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Wolfman«. Dvorana 2: »Psicoanalisi e Cinema« 18.30 »Un cuore in inverno«; 22.00 »Il missionario«. Dvorana 3: 18.00 »Scusa ma ti voglio sposare«; 20.00 - 22.00 »Il mio amico Eric«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Beli planet«; 20.15 »Gran Torino«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Wolfman«. Dvorana 2: 18.45 - 21.45 »Avatar« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Il fi-glio piu piccolo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Scu-sa ma ti voglio sposare«. Dvorana 5: 18.10 »Amabili resti«; 20.15 - 22.10 »Il missionario«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 17.00 - 20.00 »Avatar«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da do 27. februarja poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisujejo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole doberdobske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI ob- vešča, da za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. Vpisna pola bo na razpolago na ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen, od 22. do 27. februarja, oddati pa jo je treba na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, ki jo bo posredovalo naprej izbrani šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce in osnovne šole sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Gra-bizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro. VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici bo potekalo med 26. februarjem in 26. marcem. Iz višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici sporočajo, da bodo predvidoma sredi februarja stekle pobude za informiranje dijakov in staršev, ki bodo trajale do sredine marca. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 26. februarja, in v sredo, 17. marca, od 18. do 20. ure v šolskem centru v Ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpis za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v upravi Dijaškega doma v Gorici in po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. ZAČETNI TEČAJ RUSKEGA JEZIKA (STOPNJA A1) (40 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum ob ponedeljkih in sredah med 18.30 in 20.30; prvo srečanje bo 1. marca in bo potekalo na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici; informacije po tel. 048181826, info@adformandum.eu, www.adformandum.eu. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da lahko poravnajo stroške za izlet v Gemono in Venzone, ki bo 6. marca in sporočajo, da bo odhod avtobusa ob 7.45 iz Štivana s postanki ob 7.50 v Jamljah, ob 8. uri v Doberdobu in ob 8.15 v Ronkah (pri piceriji Al Gambero). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otok Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš). [H Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino; tel. 048178066. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Ü3 Obvestila M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, odpeljal na izlet na grad Brdo pri Kranju prvi avtobus ob 6.45 s trga Medaglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Podgori pri športni palači in Štandrežu pred cerkvijo. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj s postankom v Štandrežu. Tretji avtobus bo odpeljal ob 6.45 iz Doberdoba, nato s Poljan in Vrha ter iz Štandreža. IZJEMNO PRVOMAJSKO POTOVANJE do Osla (od Kopenhavna do Osla s slikovito zgodovinsko ladjo) prireja KRUT od 29. aprila do 2. maja; informacije in vpisovanje v tržaškem uradu v Ul. Cicerone 8/B (tel. 040-360072). KMETIJA ALEŠ KOMJANC prireja skupinske vodene degustacije večsortne-ga lastnopridelanega kvalitetnega oljčnega olja; informacije po tel. 0481390238. SLOVESNO ODKRITJE PLOŠČE PRIMOŽU TRUBARJU bo potekalo v soboto, 20. februarja, ob 11. uri na Trgu Cavour 11 v Gorici. SPDG obvešča, da bo društveno tekmovanje v nedeljo, 28. februarja, v kraju Forni di Sopra. Na razpolago bo avtobus (Marta, tel. 0481-22164). Rok za prijavo - tako za tekmovanje kakor za avtobus - 21. februar. OBČINA SOVODNJE OB SOČI v sodelovanju s SDGZ Gorica in podjetjem Tmedia prireja informativno srečanje o razpisu namenjenem oblikovanju »razpršenih hotelov«, ki bo v torek, 23. februarja, ob 20. uri v spodnji dvorani sovodenjske banke. Srečanje je zanimivo za vse, ki načrtujejo obnovo starih poslopij v prenočitvene namene. 0 Prireditve KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN iz Štmavra prireja tradicionalno praznovanje sv. Valentina: danes, 19. februarja, bodo v ogrevanem šotoru za zabavo v večernih urah poskrbele skupine Kanalje, Radiowave in The Maff. V soboto, 20. februarja, bo v ogrevanem šotoru ob 18. uri revija otroških pevskih zborov in ples s skupino Happy day. V nedeljo, 21. februarja, bo ob 14.30 maša v štmavrski cerkvi, sledila bo zabava v ogrevanem šotoru z briškim kvintetom Osminka. Prireditelji bodo pri- pravili jedi na žaru in domače štmavr-ske štruklje. CELODNEVNI SIMPOZIJ O GORIŠKI PESNICI LJUBKI ŠORLI ob stoletnici njenega rojstva, v organizaciji Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici in konzorcija Slovik, bo danes, 19. februarja, v goriškem Kulturnem domu z začetkom ob 9. uri, sklepna diskusija in zaključek simpozija bosta predvidoma ob 16.45. JAVNO OMIZJE NA TEMO »Misliti slovensko Gorico - Med izzivi in razvojnimi priložnostmi« prireja uredništvo 1001 Solkanskega časopisa v sodelovanju z Agencijo Glas ter podjetjema Sun in Business Solutions. Potekalo bo danes, 19. februarja, ob 18. uri v Dimenziji napredka (Velika pot 15, obrtna cona Solkan). Govorili bodo Boris Peric, predsednik upravnega odbora finančne družbe KB 1909, Igor Komel, ravnatelj goriškega Kulturnega doma, Benedikt Kosič iz trgovskega podjetja Kosič K2 sport in zgodovinar Branko Marušič; pogovor bo vodil novogoriški novinar Mitja Marussig. KD SKALA GABRJE vabi danes, 19. februarja, ob 20. uri v dvorano kulturnega društva Skala v Gabrjah na Prešernova proslava. V goste bo prišel dramski odsek PD Štandrež z veseloigro Čudna bolezen. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 19. februarja, ob 17.30 predstavitev knjige »Il sogno e l'incubo. Un'Europa spezzata nelle me-morie di Berta Bianca Spitzer« Ga-brielle Ziani. Z avtorico se bo pogovarjal Roberto Covaz. AŠKD KREMENJAK prireja dan slovenske kulture v soboto, 20. februarja, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah. Sodelovali bodo OPZ Kremenjak, Beneško gledališče bo nastopilo z veseloigro Weekend na morju. DRUŠTVO FIPEF (Formacijsko izobraževalni projekt) prireja v soboto, 20. februarja, ob 17. uri v Galeriji Ars na Travniku v Gorici, nad Katoliško knjigarno, srečanje z evropskim poslancem Herbertom Dorfmannom. GORIŠKI MUZEJ prireja predavanje raziskovalke Umetnostnozgodovinske-ga inštituta Franceta Steleta ZRC-SA-ZU Tanje Mihelj z naslovom Šempas -umetnostnozgodovinska topografija; v torek, 23. februarja, ob 20. uri na gradu Kromberk. SKGZ pod pokroviteljstvom občine Gorica in mestne občine Nova Gorica prireja javno srečanje z županoma Etto-rejem Romolijem in Mirkom Brulcem v torek, 23. februarja, ob 18. uri v dvorani goriškega sedeža Tržaske univerze v Ulici Alviano 18. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SEKCIJE SOVODNJE vabi na informativno srečanje v sredo, 24. februarja, ob 19. uri v konferenčni dvorani sedeža Zadružne Kreditne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah na temo Preprečevanje bolezni srca in ožilja. Predaval bo kardiolog Roberto Marini, ki bo ob koncu odgovarjal na vprašanja prisotnih. Sledila bo krajša družabnost. gorica Selekcija za tečaj evroprojektiranja Goriška občina je objavila razpis za selekcijo kandidatov, ki se bodo udeležili tečaja za evroprojektiranje z naslovom »Progetto comunita aperta« (Projekt odprta skupnost). Tečaj bo brezplačen in ga bo obiskovalo največ petnajst mladih do 30. leta starosti. Pobudo financirata goriška občina in dežela FJK, selekcije in tečaj pa bo organiziral Informest. Tečaj bo trajal štiri mesece in je namenjen mladim univerzitetnim diplomirancem, ki stanujejo v občinah goriške pokrajine in obvladajo angleški jezik. Prvi del tečaja, med prvim aprilom in 31. majem, predvideva šest ur predavanj o evropski integraciji, Lizbonski pogodbi, strukturnih skladih in programskem obdobju 2007-2013. V dragem delu tečaja, ki bo trajal osemnajst ur, bo laboratorij evroprojektiranja, v okviru katerega se bodo tečajniki seznanili s postopki načrtovanja in prijave na razpise za evropske projekte. Ob koncu tečaja bodo tečajniki opravili test, na podlagi katerega bosta izbrana dva kandidata, katerima bodo ponudili dvomesečni staž pri Informestu. KD Skala - Gabrje vabi DANES - petek, 19. februarja, ob 20. uri v dvorano KD Skala na ogled veseloigre Režija Janez Starina Igrajo člani dramskega odseka PD Standrež Majda Zavadlav, Božo Tabaj in Marko Brajnik KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, SCGV Emil Komel, ZCPZ in ZSKP vabijo na spominski večer z naslovom Uporno sem viharjem kljubovala, ob 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šor-li, v četrtek, 25. februarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo ženska zasedba MePZ Lojze Bratuž, MePZ F.B. Sedej Števerjan, recitatorji, nagovor bo imel Janez Povše. Mali oglasi PRODAJAM stanovanje v Štandrežu, Ul. Abetti, prvo nadstropje, dnevna soba s kuhinjo, spalnica, otroška soba, kopalnica, garaža; tel. 349-3975338. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 10.10, Mirjam Pez-dirc vd. Pezdirc iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ivana in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 12.00, Rodolfo Zotti v cerkvi v Selcah, sledila bo upe-pelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Alberto Brai-da s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče. DANES V MARIANU: 11.00, Antoniet-ta Silvestri (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču; 14.00, Sira Egidia Nadaia vd. Brandolin v cerkvi in na pokopališču. + Nenadoma nas je zapustila naša draga Marina Lakovič Žalostno vest sporočajo hčerka Sabrina, sestra Alberta, svak, nečakinja in nečak ter vsi sorodniki Pogreb bo v soboto, 20. februarja, ob 11. uri v cerkvi sv. Martina v Doberdobu z odhodom iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici. Doberdob, 19. februarja 2010 18 Petek, 19. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 ŽENSKA SUPERKOMBINACIJA Nemki Riesch naslov Tina Maze na 5. mestu VANCOUVER - Nemka Maria Riesch je nova olimpijska prvakinja v superkombinaciji. Tudi ko je zamenjala smu-kaške smuči za slalomske je na prizorišču Whistler Creekside zablestela in slavila po padcu najhitrejše po smuku ameriške favoritinje Lindsey Vonn. Tina Maze je bila peta. Američanka Julia Mancuso je po srebru v smuku osvojila srebro tudi v superkombinaciji. Za Nemko je zaostala 94 stotink sekunde, Švedinja Anja Parson (+1,05) pa je osvojila bron, dosežek, ki ga je vpisala po spektakularnem padcu na smuku v sredo. Najboljša slovenska alpska smučarka ta hip Črnjanka Ma-zejeva, deseta po smuku, je na slalomu odpeljala eno boljših voženj, a je vseeno ob prihodu v cilj izgubila prednost ter na slalomski postavitvi slovenskega trenerja za tehnične discipli- ne Klemena Berganta za tri stotinke sekunde zaostala za takrat vodilno Zettlovo ter na koncu zasedla peto mesto (+1,39) Mlada, komaj 21-letna Gorenjka Ferkova iz Blejske Dobrave, ki je na sredinem smuku doživela svoj olimpijski ognjeni krst, se je na progo pognala kljub nerodni poškodbi, ko se je na ogrevanju pred kombinacijskim slalom njen nastop postavil pod vprašaj. Bolečine v medenici in hrbtu so očitno popustile in trmasta Gorenjka je stisnila zobe, vendar pa se ji njen nastop ni v celoti posrečil, na progi so se ji nakopičile napake, ter je izgubila prednost s smuka, ko je bila 12. Na koncu je zasedla 15. mesto (+3,84). Nastopila je tudi italijanska reprezentantka Johanna Schnarf in se uvrstila na solidno 8. mesto. Na cilju po slalomu Tina Maze ni bila najbolj zadovoljna, saj je za takrat vodilno Zettlovo zaostala za tri stotinke sekunde ansa Izidi ženskega smuka: 1. Maria Riesch (Nem) 2:09,14 (1:24,49-44,65); 2. Julia Mancuso (ZDA) + 0,94 (1:24,96-45,12); 3. Anja Pärson (Šve) + 1,05 (1:25,57-44,62); 4. Kathrin Zettel (Avt) + 1,36 (1:26,01-44,49); 5. Tina Maze (Slo) + 1,39 (1:25,97-44,56); 6. Fabienne Suter (Švi) + 1,71 (1:25,29-45,56); 7. Šarka Zahrobska (Češ) + 1,88 (1:27,33-43,69); 8. Johanna Schnarf (Ita) + 2,15 (1:25,72-45,57); 9. Michaela Kirchgasser (Avt) + 2,21 (1:27,09-44,26); 10. Marie Marchand-Arvier (Fra) + 2,68 (1:25,41-46,41) ...; 15. Maruša Ferk (Slo) + 3,84 (1:26,15-46,83) O Spored Danes KONČNE ODLOČITVE: 19.00 Smučarski skoki - Whistler: posamično, kvalifikacije velika skakalnica (SLO: Kranjec, Damjan, Mežnar, Prevc, Pikl; ITA: Colloredo, Dellasega, Morassi) 20.30 Alpsko smučanje - Whistler: superveleslalom, moški (SLO: Gorza, Jerman, Perko, Sporn; ITA: Heel, Innerhofer, Paris, Staudacher) 21.00 Hokej - Vancouver, moški: Belorusija -Svedska 22.00 Smučarski tek - Whistler: dvojno zasledovanje, ženske (2 x 7,5 km, klasično + prosto) (SLO: Višnar, Fabjan, Eržen, Jezeršek; ITA: Confortola, Follis, Longa, Valbusa) 0.45 Skeleton - Whistler: ž, m (2. vožnja) (SLO: Setina; ITA: Zanoletti, Drocco) 1.30 Hokej - Vancouver, moški: Češka - Latvija 1.45 Umetnostno drsanje - Vancouver: plesni pari, obvezni program 6.00 Hokej - Vancouver, moški: Finska - Nemčija BIATLON Prva Norvežanka Gregorin le 36. WHISTLER - Norveška biat-lonka Tora Berger je nova olimpijska prvakinja v posamični preizkušnji. Osemindvajsetletna Norvežanka je premagala vso svetovno konkurenco na 15 kilometrov posamično. Najboljša Slovenka je bila Andreja Mali brez zgrešenega strela, a slabšim tekaškim izkupičkom na 19. mestu. Biatlonke Teja Gregorin, Dijana Ravnikar in Tadeja Brankovič Likozar so se morale zadovoljiti z uvrstitvami nižjimi od 30. mesta. Še vedno aktualna svetovna podprvakinja Gre-gorinova je s preizkušnjo opravila pod pričakovanji na 36. mestu, Ravnikar-jeva je bila 35., najslabša pa je bila Brankovič Likozarjeva na 63. mestu. Bergerjeva (40:52,8) je osvojila svojo prvo olimpijsko kolajno. Srebrna je bila kazahstanska tekmovalka, 29-letna Jelena Hrustaleva (+20,7), 23-letna Belorusinja Darja Domračeva (+28,2) pa je osvojila bron. V moški preizkušnji na 20 kilometrov je slavil zmago Norvežan Emil Hegle Svendsen, ki je premagal rojaka, »zimzelenega« Oleja Einarja Bjoerndalena in Belorusa Sergeja Novikova, ki sta se »ex aequo« z enakim časom uvrstila 2. mesto. Za norveškega specialista Bjoerndalena je to že deseta olimpijska kolajna (pet zlatih, štiri srebrne in ena bronasta). Ženske, 15 km: 1. Tora Berger (Nor) 40:52,8; 2. Jelena Hrustaleva (Kaz) +0:20,7; 3. Darja Domračeva (Blr) 28,2; 4. Kati Wilhelm (Nem) 1:04,5; 5. Weronika Novakowska (Pol) 1:04,7; 6. Andrea Henkel (Nem) 1:39,6; 7. Agnieszka Cyl (Pol) 1:39,7; 8. Oksana Hvostenko (Ukr) 1:45,8; 9. Ljudmila Kalinčik (Blr) 1:46,3; 10. Magdalena Neuner (Nem) 1:49,3; 19. Andreja Mali (Slo) 2:21,6; 35. Dijana Ravnikar (Slo) 3:34,6; 36. Teja Gregorin (Slo) 3:36,3; 63. Tadeja Brankovič-Likozar (Slo) 6:16,7. Moški, 20 km: 1. Emil Hegle Svendsen (Nor) 48:22,5; Ole Einar Bjoerndalen (Nor) +0:9,5; 2. Sergej Novikov (Blr) +0:9,5; 4. Evgenij Ustjugov (Rus) +0:49,3; 5. Pavol Hurajt (Svk) +1:16,5; 6. Simon Eder (Avs) +1:19,2. ŠTEVILNE NESREČE VZBUJAJO ZASKRBLJENOST Najprej varnost! Sekretar nemške olimpijske zveze Vesper zahteva premislek o vrhunskem športu www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Spremljaš olimpijske igre v Vancouvru? O Da, vse O Samo slovenske nastope O Samo italijanske nastope O Samo italijanske in slovenske nastope O Ne Na treningu se je prevrnilo kar osem posadk v bobu ansa martin kovač »Če bi znal smučati, mi bi bilo všeč« Kola j n e ZOI OQO Z i B-Sfe. ZDA Nemčija Norveška 5 4 3 4 6 15 4 3 11 3 2 8 J. Koreja Švica 3 3 2 0 5 0 1 4 Francija Kanada 2 2 1 4 7 3 1 6 Kitajska Švedska 2 2 1 1 4 0 1 3 Avstrija Rusija 1 1 2 2 5 1 1 3 Slovaška Češka 1 1 1 0 2 0 1 2 Nizozemska Italija 1 0 0 0 1 1 3 4 Poljska Belorusija 0 0 2 0 2 1 1 2 Japonska Avstralija 0 0 1 1 2 1 0 1 Estonija Latvija 0 0 1 0 1 1 0 1 Kazahstan Hrvaška 0 0 1 0 1 011 Slovenija 0 0 1 1 VANCOUVER - Po številnih nesrečah športnikov na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru je generalni sekretar Nemške olimpijske športne zveze (DOSB) Michael Vesper zahteval premislek o vrhunskem športu. »Moramo se spet malo odmakniti od načela 'višje, hitreje, močneje' in namesto tega usmeriti v temeljit razmislek o športu,« je Vesper dejal za oddajo nemške televizije ARD, Olympia extra. «Osnovno načelo se mora glasiti - najprej varnost (safety-first),« je poudaril Vesper. Zdravje športnikov mora biti vedno v ospredju. Funkcionar Nemške olimpijske športne zveze (DOSB) pri tem ni imel v mislih samo športa: »Ta proces lahko zaženemo samo, če pri tem sodelujemo vsi,« je menil. »Ne gre samo za problem športa in odgovornih v športu, temveč zadeva tudi občinstvo in zainteresirano javnosti, ki želi gledati več rekordov.» V središče bi moralo spet postaviti športno tekmovanje. Razmišljanje je posledica smrti gru-zijskega sankača Kumaritašvili, številnih grozljivih padcev na tekmi ženskega smuka in osem prevrnjenih posadk na treningu boba, pa tudi to, kar se je zgodilo Petri Majdič kaže na pomanjkljivo skrb organizatorjev za varnost. Martin Kovač je član mešane peterke, ki se preizkuša v navij aštvu pri društvu Cheerdance Millenium. Skupaj z drugimi člani peterke (Ester Gregori, Dašo Ukmar, Ryanom Starcem in Mitjo Kemperletom) se je lanskega julija udeležil evropskega prvenstva v švedskem mestecu Ny-koping. V prostem času pa najraje kolesari. V hribe se redkokdaj odpravi, saj pravi, da smučati ne zna. »Če bi znal smučati, mi bi bilo gotovo všeč«, nam je razkril tržaški fant. V vsakdanjem življenju pa je 22-letni Martin zaposlen pri tovarni motorjev Wartsila v Dolini. Martin spremlja zimske olimpijske igre v Vancouvru, ker se tekmovanj udeležujejo izključno vrhunski športniki. "iaiafyj£\ VPRAŠANJE Napovej uvrstitve od 1. do 6. mesta v moškem superveleslalomu PRAVILNIK: pravilno napovedana uvrstitev velja 3 točke; pravilno napovedano ime, ne glede na uvrstitev, velja 1 točko. ivana černic V otroških letih V • I • smučanje, sedaj odbojka Ivana Černic, ki je doma iz Doberdoba, je v otroških letih smučala pri društvu SPDG. Smučanje ima zelo rada še sedaj, ampak se žal na zasnežene proge ne odpravlja pogostoma. Kasneje se je predala odbojki, prej pri društvu Govolley, trenutno pa pri društvu Soča. Odbojkarica Ivana je izbrala študij komunikologije na tržaški univerzi. Za naslednje leto razmišlja o enoletnem študiju v tujini, najraje pa bi odpotovala v Nemčijo. Ivana, ki rada pleše, se poleg z odbojko ukvarja še s petjem, saj poje v dveh zborih. Poleg tega pa je tudi voditeljica pri skavtih. 22-letnica ne spremlja olimpijskih iger, ker nima preveč prostega časa. Včasih prebere kakšen članek na časopisih ali prisluhne dnevnikom po televiziji. Današnja napoved: 1. Raich, 2. Miller, 3. Svindal, 4. Defago, 5. Walchfer, 6. Heel SKUPNO 9 Napoved ženske superkom-binacije (Alessio Pincin): 1. Kirchgasser, 2. Maze, 3. Vonn, 4. Paerson, 5. Riesch, 6. Goergl DNEVNI IZID 3 Današnja napoved: 1. Gvay, 2. Svindal, 3. Heel, 4. Janka, 5. Osborne-Paradis, 6. Dixon SKUPNO 8 Napoved ženske superkombi-nacije (Malina Tedeschi): 1. Brydon, 2. Goergel, 3. Ferk, 4. Maze, 5. Vonn 6. Schnarf DNEVNI IZID 1 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 Petek, 19. februarja 2010 1 9 SMUČARSKI TEK - Junaški nastop Petre Majdič v finalu sprinta Zgodba za film Po nastopu so ugotovili, da je imela štiri zlomljena rebra, eno do teh pa je predrlo popljučnico - Igre so se zanjo končale - »Ne bi preživela, če bi bila četrta« WHISTLER - »Če bi po današnjih dogodkih posneli film, bi bil gotovo eden najboljših slovenskih filmov, kar jih je bilo, sploh pa športnih. In prav bi bilo, da bi ga kdaj posneli, saj je zgodba res neverjetna in kaj takega se ne zgodi vsak dan,« je bil vzhičen vodja slovenskih tekaških reprezentanc Marko Gracer po junaškem nastopu Petre Majdič v sprintu. Njen bron v klasičnem sprintu je po tekmi še pridobil na teži. Majdičeva je po osvojeni medalji opravila z obvezno do-pinško kontrolo, novinarsko konferenco in mediji, nato pa odšla na dodatne preglede na kliniko v olimpijski vasi. Izvidi so pokazali, da ima zlomljena kar štiri rebra, obenem pa je eno od zlomljenih reber predrlo popljučnico in zrak je pričel iz pljuč uhajati v prsno votlino. Majdičevo so nato s helikopterjem prepeljali na zdravljenje v bolnišnico v Vancouvru, igre so se zanjo predčasno končale. Če je imel kdo pomisleke ob izjavi Majdičeve, da je zanjo ta bron kot zlata kolajna z diamanti, so zdravniki dokončno potrdili resničnost izrečenega in nadčloveški napor s katerim je tekmovalka iz Brinja pri Ljubljani prišla do medalje. »Ljudje, ki imajo eno zlomljeno rebro, vedo, kako boli. Jaz sem imela štiri. Med tekmo je bilo res hudo, imela sem tako močne bolečine, da tudi tablete niso pomagale. Nekajkrat sem hotela odnehati, a ko veš, zakaj se boriš, vendarle gre naprej. Na koncu sem bila tako utrujena, kot še nikoli. Zdržati tri ure tako bolečino, pa še teči, je nekaj neverjetnega. V takih okoliščinah kolajne nisem pričakovala, sem pa si jo močno želela. Mislim, da bi v normalnih okoliščinah zmagala, tudi tekmice so mi priznale, da bi si zaslužila zmago,« je po podelitvi medalj dejala Majdičeva in dodala: «Ne bi preživela, če bi bila četrta. Na srečo pa sem vendarle dobila kolajno, ne morem je še dobro podoživeti, a za to bo še čas.« Slovenska drama v Whistlerju se je začela na dan tekme na jutranjem ogrevanju, ko je Majdičeva na spustu v poledenelem levem ovinku zapeljala s proge, padla v globoko nezavarovano jamo (Olimpijski komite Slovenije je zaradi nemarnosti organizatorjev vložil uradni protest) in se huje poškodovala. »Proti koncu ogrevanja sem naletela na zelo leden ovinek, ki ni bil zavarovan, na tem gladkem ledu pa se nisem mogla zaustaviti, poleg tega tam ni bilo varnostne ograje, zato sem padla v globoko jamo. Po mojem je bilo vsaj kakšne tri metre. Videla sem majhen potoček in polno skal. Nekako sem se obrnila, da nisem padla direktno na skalo. Začela sem kričati in ko so me prišli potegniti iz jame, je bila moja prva misel, da je zame konec olimpijskih iger,« je padec opisala Majdi-čeva. Njen nastop na tekmi se je zdel nemogoč, a: »V istem trenutku je drugi del mene rekel, da ne smem odnehati in začela sem kričati: 'Hočem na start! Hočem na start!' Zavedala sem se, da so te OI moja zadnja priložnost. Ko so me hoteli peljati na urgenco, sem kričala le, da hočem na start, saj nisem želela slišati, da je zame iger konec.« Žirija ji je dovolila v kvalifikacijah nastopiti prav na repu nastopajočih in v nadaljevanje se je 30-letna slovenska šam-pionka prebila z 19. izidom. »Ves tek v kvalifikacijah od starta do cilja sem kričala od bolečin in mislim, da je bilo prvič v moji karieri, da so trenerji vseh držav navijali zame,« je še dejala Majdičeva, ki se je po nastopu zgrudila v sneg in šele po nastopu odšla na zdravniški pregled, ki pa ni pokazal teže poškodb, saj je v nasprotnem ne bi pustili več nastopati. Majdičeva je nato morala še trikrat na progo. Po suverenem nastopu v četrtfina-lu, je polfinale pokazal, da jo je poškodba močno zdelala. Nesporna zmagovalka njene skupine je bila Poljakinja Justina Kowalczyk, drugo mesto, ki ga je zasedla Švedinja Anna Olsson, je bilo za Majdičevo nedosegljivo, prehitela jo je tudi Norvežanka Celin Brun Lie in kot srečna poraženka in zadnja se je po času zavihtela med najboljših šest, v finalu pa iz sebe iztisnila vse atome moči in Po finalnem nastopu Majdičeva ni mogla sama stati na nogah ansa ciljno črto prečkala kot tretja, preden se je še enkrat nemočno zgrudila. Trener Ivan Hudač je po izjemnem nastopu svoje varovanke dejal: »Verjamem, da če bi bila danes brez težav, sploh ne bi imela konkurence.« O Majdičevi so se razpisale tudi vse svetovne tiskovne agencije. Poročale so o »spektakularnem padcu« slovenske šam-pionke, njenih poškodbah in »nadčloveškem naporu«. Nemška dpa je zapisala: »V cilju je večkrat izgubila zavest, na stopničke za zmagovalce se je uspela povzpeti samo s tujo pomočjo, med srečanjem z novinarji je po vsakem stavku obraz skrem-žila zaradi bolečin. Po enkratnem in z bronom nagrajenem nastopu v klasičnem sprintu se je Petra Majdič v olimpijske anale vpisala kot ena od izjemnih osebnosti. Redko kdaj v preteklosti je katera od tekmovalk na takšen način premagala lastne meje in srečno zaključila nastop. POVEDALI SO »Zame je ta bron kot zlata kolajna z diamanti.« (Petra Majdič) »Kakšna neverjetna tekma. Vsa paleta čustev je bila zajeta v njej, od groze do izjemne sreče. Niti predstavljati si ne moremo, kakšen neustavljiv borben duh in vztrajnost sta potrebna, da človek zmore in uspe narediti to, kar je uspelo vam.« (Predsednik republike Slovenije Danilo Turk) »Slovenija ima junakinjo, narodno junakinjo, ki je v športu pokazala, kaj pomeni zmagovalna miselnost.« (Predsednik vlade Slovenije Borut Pahor) - / ha t »Petro so v premični ambulanti pregledali z ultrazvokom, pregledali vitalne organe, pljučno steno, vendar pa ta 1 metoda ne pokaže pneumotoraksa, razen če je ta res očiten. Petri so sicer odsvetovali nadaljnje tekmovanje, vendar je sama vztrajala na tem, da nadaljuje.« (Vodja slovenske medicinske ekipe v Vancouvru Matjaž Turel). »Ta padec se ne bi smel zgoditi, Smučarska zveza Slovenije pa bi morala tožiti Mednarodno olimpijski komite.« (Primož Ulaga, poslovni direktor nordijskih disciplin) SLOVENIJA Devet kolajn, zlate še ni Slovenski športniki in športnice so od Sarajeva leta 1984, ko je prvo kolajno (takrat še za Jugoslavijo) prismučal Jure Franko, na zimskih olimpijskih igrah, vključno z bronom Petre Majdič, osvojili tri srebrne in šest bronastih kolajn, še vedno pa jim manjka najžlahtnejša zlata. Kdo lahko v Vancouvru še osvoji kolajno? Vesna Fabjan in Katja Višnar (smučarski tek, ekipni sprint) Tine Maze (alpsko smučanje, vse discipline) Teja Gregorin in Klemen Bauer (biatlon) Robert Kranjec (smučarski skoki, velika skakalnica) Rok Flander (deskanje) SNEŽNI ŽLEB - Shaun White, »leteči paradižnik« Zmaga bogataša, ki se na trening vozi s helikopterjem Super junak snežnega žleba, 23-le-tni Američan Shaun Whiteju, je s spek-takularnimi skoki ponovil olimpijsko zmago iz Torina. Američan je na Cypress Mountainu za bleščeče skoke zbral 48,4 točke in krepko pustil za seboj Finca Peetuja Piiroinena (45,0). Bron je dobil Scott Lago iz ZDA (42,8). White si je lahko privoščil, da je v prvi vožnji vozil previdno in demonstriral samo en dvojni zamašek (dvojni salto z več vijaki). Že to pa je zadostovalo za novo zlato v njegovi zbirki. Pod vtisom Whi-tove vožnje so tekmeci v drugi vožnji padali kot za stavo. V drugi vožnji je White potem izvedel svojo veliko predstavo. »Leteči paradižnik", kakor zaradi kodrastih rdečih las pravijo rdečelase-mu Whiteu, že dolga leta obvladuje sceno z vedno novimi prijemi. Dnevnik Vancouver Sun je na primer nastop v 160 metrov dolgem in 19 metrov širokem snežnem žlebu napovedal kot najbolj razburljiv dogodek, »odkar je Pamela Anderson zapustila me- sto«. Znana lepotica je svojo kariero začela prav v Vancouvru. Američan ima v svetu deskarjev kultni status. Po podatkih revije za gospodarstvo Forbes je z osmimi milijoni ameriških dolarjev (5,86 milijona evrov) letnega dohodka med največjimi za-služkarji na zimskih olimpijskih igrah. White je tudi lastnik pol milijona evrov vrednega snežnega žleba v pogorju Rocky Mountains. Na treninge se vozi s helikopterjem. HITR. DRSANJE Nenadejan bron »žepne« Arianne Fontana Kitajka Meng Wang je ubranila zlato olimpijsko medaljo iz Torina 2006 na 500-metrrski razdalji med drsalkami na kratke proge. Štiriind-vajsetletna Kitajka je v dvorani Pacific Coliseum prepričljivo ugnala domačinko Marianne St-Gelais, ki je prav na dan tekme praznovala 20. rojstni dan in Italijanko Arianno Fontana, presenečenje tekme, ki je stara šele 19 let in visoka 1,54 metra. Ključ njenega uspeha je v posebni drži na startu, razlikuje se namreč od drugih tekmovalk. »Za kolajno se moram zahvaliti svojemu zaročencu Robertu Serri, ki je ves čas verjel v moje zmožnosti,« je povedala mlada re-prezentantka iz Sondria. V Turinu je pred štirimi leti tekmovala kot najmlajša v zgodovini nastopov »azzurr«, v Vancouvru pa je praznovala prvo žensko olimpijsko kolajno v tej di-scipini. Dva rekorda Shanija Davisa Veliki favorit Shani Davis si je kot prvi hitrostni drsalec v zgodovini olimpijskih iger drugič zaporedoma priboril zlato na 1000 metrov. Štiri leta po zmagi v Torinu je temnopolti Američan v Ovalni dvorani v Richmondu dosegel rekordni čas 1:08,94 in domovini priboril 29. zlato medaljo v hitrostnem drsanju v zgodovini zimskih olimpijskih iger. Srebrno medaljo si je priboril Mo Tae-Bum iz Južne Koreje (1:09,12), olimpijski zmagovalec na 500 metrov, bronasto odličje pa Davisov rojak Chad Hedrick (1:09,32). Po kaosu zaradi okvare na strojih za glaje-nje ledu je v Ovalni dvorani spet prišlo do okvare: pri osmem paru v konkurenci je zatajila startna pištola. SANKANJE Avstrijca najhitrejša Avstrijca Andreas in Wolfgang Lindner sta olimpijska prvaka prvaka v sankanju med dvosedi. V Vancouvru sta ubranila zlato iz Torina ter Avstriji priborila prvo zlato medaljo na letošnjih igrah. Srebro sta osvojila Latvijca Andris in Juris Sics, bron pa Nemca Patrick Leitner in Alexander Resch, ki sta bila bronasta že v Salt Lake Cityju 2002. CURLING Nepremagani V predtekmovanju v curlingu so med ženskami še nepremagane Švedska, Kanada in Nemčija, med moškimi pa Švica, Švedska in Kanada. HOKEJ NA LEDU Rekordni Selanne Češka je v prvi tekmi hokejke-ga turnirja v Vancouvru premagala Slovaško s 3:1 Že pred tem so v pred-tekmovalni skupini C Finci premagali Beloruse s 5:1, Švedi pa Nemce z 2:0. Finec Teemu Selanne, ki je že prekoračil štiri desetletja, je s šestintrideseto točko na olimpijskih turnirjih izenačil olimpijski rekord. 20 Petek, 19. februarja 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu odbojka - Po senzacionalnem uspehu Blejcev v Ligi prvakov Mladi, visoki, predvsem Slovenci V ekipi kanadskega trenerja Hoaga igrajo pretežno štajerski dvajsetletni dvometraši Zgodba o uspehu odbojkarjev ACH Volley iz Bleda, ki so v sredo zvečer v ligi prvakov ponovno in tokrat celo v go-steh, s 3:2, premagali italijansko Macera-to, jo izločili iz tekmovanja, hkrati pa po samih treh letih nastopanja v najmočnejšem evropskem klubskem prvenstvu dosegli zgodovinsko uvrstitev med šest najboljših moštev stare celine, ima zanimivo ozadje. Klub iz Bleda, ki je prvič opozoril nase leta 2007, ko je v finalu manj pomembnega evropskega pokala Top teams nepričakovano premagal Modeno, je v želji po še dodatnem vzponu na začetku lanske sezone najel kanadskega trenerja Glenna Hoaga, enega najbolj cenjenih strokovnjakov na svetu (tekoče govori pet jezikov, poročen je s kanadsko Slovenko), vendar pa rezultati moštva niso bili takšni, kot si je nadejalo vodstvo. Celo to se je zgodilo, da je bil Hoag po porazu v finalu srednjeevropske lige na Dunaju tri ure v položaju odstavljenega trenerja, vendar je nato v klubu prevladalo prepričanje, da problem ni trener. Ob koncu sezone so moštvo namreč korenito spremenili in čeprav so med drugim najeli kubanskega veterana Gata (37 let), srbskega podajalca Petkoviča (33 let) in kanad- Realne možnosti za uvrstitev v »final four« Zaključni četveroboj Lige prvakov bo 10. in 11. aprila v Lodžu na Poljskem. Gostitelj Skra Belčatov je že kvalificiran, ostali trije finalisti pa bodo izšli iz dvobojev polfinalne faze, ki bodo 2. in 9. marca. Bled se bo v polfinalu pomeril s Tirolom iz Innsbrucka. Možnosti Blejcev za zgodovinsko uvrstitev na »final four« so realen, saj so Avstrijce letos že premagali na tekmi srednjeevropske lige (3:1). Na papirju je to slabši nasprotnik od Macerate. Preostala dva para sta Tren-tino Volley (Ita) - Rzeszow (Pol) ter Dinamo Moskva (Rus) -Olympiacos Pirej (Grč). V Macerati je 200 navijačev »oranžnih« blejskega moštva povsem preglasilo privržence gostiteljev fivb skega libera Lewisa (33 let), imajo zdaj v moštvu, namesto tujcev, razen mladega, komaj 19-letnega Estonca Venna, glavno besedo mladi Slovenci. »Gre za izjemno generacijo visokih igralcev. Bledu je uspelo vse te fante združiti pod svojo streho, Hoag, ki je bil lani velikokrat pod udarom kritike, pa je dokazal, da zna delat, še posebej z mladimi,« pravi trener Olympie, dober poznavalec slovenske in mednarodne odbojke Zoran Jerončič. Skoraj neverjetno je, da je Bled več kot polovico od skupno desetih setov proti Macerati odigral hkrati s petimi ali celo šestimi Slovenci na igrišču, med njimi pa je najstarejši in najnižji (1,96 metra) 26-letni kapetan Andrej Flejs. Vsi ostali so stari od 21 do 23 let, vsi visoki od 2,01 do 2,09 metra. »To ni rezultat kakšne selekcije, ampak naključja. V glavnem so tile igralci Štajerci, edini Primorec je med njimi Matej Vidič iz Kanala,« pravi Jerončič. Zanimivo je, da je bil bloker Matevž Kamnik pred leti smučar, Slovenijo je celo zastopal na tekmah evropskega pokala, Alen Panjek pa je bil perspektiven skakalec v višino. »Še pred nekaj leti ne bi nihče stavil nanje, očitno pa je, da mladih ne smeš prehitro ocenjevati. Na Bledu odlično delajo, imajo pa tudi zmagovalno miselnost. Posebno, ko igrajo proti Italijanom, so fantje še posebno motivirani,« pravi Jerončič po senzacionalni zmagi Blejcev proti Vermigliu, Cisolli, Martinu, Hrvatu Omrčenu in ostalimi zvezdniki Macerate. Tržaški strokovnjak Marko Kalc, ki je bil lani kondicijski trener blejskega kluba, je razloge za uspešnost osvetlil tudi z drugega, tehničnega zornega kota. »Ni naključje, da so Blejci odločilno točko v Macerati dosegli z blokom. Do lani je bil Bled, kot večina slovenskih ekip, usmerjen samo v servis in napad, Hoag pa je največ pozornosti namenil bloku in obrambi, dotlej šibkima točkama moštva. Ta prava revolucija je zahtevala veliko truda, zato so bile lani težave, zdaj pa se to delo obrestuje. Hoag je sicer anglosaški tip trenerja, vendar so Kanadčani po miselnosti precej evropsko usmerjeni. Način dela in razmišljanja na Bledu sta bila pred njim precej balkanska. Balkanski slog ima sicer več pozitivnih plati, toda Hoag je uvedel v delo sistematičnost in metodiko, kar je bližje slovenski mentaliteti,« je pojasnil Kalc, ki soglaša z Jerončičem, da ima slovenskost ekipe svojo veliko težo. »Tudi Hoag se zaveda, da igrajo bolj motivirano, ko so na igrišču predvsem Slovenci. Pomladitev moštva je bila pametna poteza, saj lahko zdaj trener vso energijo usmerja v delo in ne v reševanje konf- Na Bledu pred tujci prevladujejo mladi (povprečna starost 22,8 leta), visoki (povprečna višina 2,03 metra) Slovenci in Estonec Venno (19 let, 2,09 m) fivb liktov, ki nastajajo s starejšimi igralci. Ekipa je zdaj izjemno kompaktna, zato lahko z moštvenim duhom premaguje tudi tehnično boljše ekipe kot je na primer Macerata.« Blejski klub se na evropski sceni uveljavlja tudi po svoji organiziranosti. Predlani je bil deležen pohvale Evrospke zveze CEV za organizacijo domačih mednarodnih tekem. Malo tivolsko dvorano na vsaki tekmi napolni štiri tisoč navijačev vseh starosti iz cele Slovenije, njihovo navijanje pa je glasno, a izjemno športno. ACH Volley je dobro organiziran in za slovenske razmere finančno stabilen, njegov proračun (okoli dva milijona evrov?) pa se le ne more primerjati s proračunom velikih evropskih klubov, zato je tudi težko napovedati, kaj se jim obeta v prihodnosti. Zdaj vsekakor pišejo zgodbo o uspehu. A. Koren šolski šport - Goriško smučarsko prvenstvo za nižje in višje srednje šole Dijakinje licejskega pola v finale Smučarska ženska ekipa šole Gregorčič-Trubar osvojila prvo mesto - Na deželni finale v Trbiž gre tudi Nikolas Semolič Dijaki slovenskih goriških nižjih in višjih srednjih šol so včeraj na goriškem šolskem smučarskem prvenstvu na Zoncolanu dosegli več dobrih uvrstitev. Na veleslalomu so bili uspešni predvsem višješolci. V kategoriji naraščajnic je 1. mesto osvojil goriški licejski pol Trubar-Gregorčič (skupno je nastopilo šest šol), v moški konkurenci (tekmovalo je sedem šol) je šola Tru-bar-Gregorčič bila 3. Zmagal je goriški licejski pol ISIF. Pri naraščajni-cah je dijakinja slovenskega licej-skega pola Diana Berte zasedla solidno 2. mesto, Carlotta Zitter je bila 4., Veronika Terpin 10, Micaela Passon pa 13. S časom 53:50 je zmagala Alessia Fantini, ki je pred leti tekmovala za SK Devin, zdaj pa brani barve kluba iz Ronk. Nastopilo je 25 smučark. Pri naraščajnikih je zmagal slovenski smučar Maks Cap-pelani (čas 52:13), ki obiskuje italijanski licejski pol ISIF. Na tretje mesto se je uvrstil Nikolas Semolič, di- Dijaki in dijakinje goriškega slovenskega licejskega pola Trubar-Gregorčič jak slovenskega licejskega pola Tru-bar-Gregorčič. Marco Ventin, ki je na lanskem prvenstvu hudo padel in se poškodoval, je bil četrti. Tadej Pahor se je v konkurenci 31 tekmoval- cev uvrstil na 17. mesto, Marco Berte pa je odstopil. Nekoliko manj uspešni so bili tekmovalci goriške nižje srednje šole Ivan Trinko Zamejski, ki se je ekip- no v moški konkurenci uvrstila na 10. mesto (12 nastopajočih šol), v ženski pa na 6. mesto (12 šol). Pri ka-detinjah je slavila zmago Nicole Belotto. Dijakinja nižje srednje šole iz Tržiča je zabeležila najboljši absolutni čas goriškega prvenstva (48:26). Belottova je še do pred kratkim tekmovala z Devinom, zdaj pa tekmuje za tržaški Sci CAI. Od dijakinj šole Trinko je najboljši čas zabeležila Giulia Cargnel, ki je bila 9. Ostale uvrstitve: 22. Federica Mattiussi, 26. Nicole Marchi, 35. Eva Lutman. Po progi se je spustilo 46 tekmovalk. Pri kadetih je zmagal Matteo Marini (49:55). Dijaki šole Trinko so se uvrstili: 13. Andrea Lucioli, 30. Tadej Pahor, 36. Enrico Širok, Vanja Marin-čič je bil diskvalificiran. Nastopilo je 46 tekmovalcev. Šolski deželni finale bo v četrtek na Trbižu. Nanj se je uvrstila ženska ekipa licejskega pola Trubar-Gregorčič, med naraščajniki pa Nikolas Semolič. nogomet Juventusov podvig, Roma KO AMSTERDAM/ATENE - Juventus je na prvi tekmi šestnajstine finala evropske lige v gosteh z 2:1 premagal nizozemski Ajax. Dobra novica za trenerja Zaccheronija pa ni samo zmaga. V taboru črno-belih so se veselili dveh zadetkov Amaurija in dobro igro Del Piera. Proti koncu tekme je stopil na igrišče tudi Trezeguet. Zaccheroni je tokrat potrdil taktiko, ki jo je izbral za tekmo proti Genovi (štirje branilci). Ajax je sicer prvi povedel po zaslugi Sulejmanija (v 16. minuti). Buffon ni posredoval najbolje. Nogometaši turinskega kluba se niso prepustili malodušju. Prvič se je nevar-neje zadetku približal Diego po lepi podaji Del Piera. Črno-beli so izenačili v 31. minuti. Prvič po letu 2008 je do »evropskega« zadetka prišel Amauri, ki je zadnjič v evropskih pokalih zadel proti madridskemu Rea-lu. Brazilec je zmagoviti zadetek dosegel v 58. minuti. Proti koncu tekme, ko je sodnik izključil Salihamidžiča, je Ajax napadal in se večkrat neuspešno približal Buffonovim vratom. Ranierijeva Roma je brez Totti-ja v Grčiji s 3:2 (in prvič po 20 zaporednih pozitivnih izidih) izgubila proti Panathinaikosu. V prvem polčasu je rimska ekipa vodila z golom Vučini-ča. V drugem polčasu so Grki izenačili s Salpingidisem, nato pa je Romi uspelo znova povesti s Pizzarom (v 81. min. iz 11-m). Sledil je preobrat: za Pa-nathinaikos je naprej izenačil Hristo-doupoilos, nato je minuto pred koncem tekme zmagoviti gol dal Cisse. ANCONA -1 - Disciplinska komisija državne nogometne zveze je B-ligašu Anconi, zaradi zamujanja pri plačevanju socialnih prispevkov, odvzela točko na lestvici. Ancona ima po novem 39 točk na lestvici. v keniji V prometni nesreči umrl nekdanji atlet NAIROBI - Kenijski atlet Moses Tanui, nekdanji svetovni prvak v teku na 10.000 m, je bil v prometni nesreči v domači prestolnici Nairobi poškodovan, njegov nekdanji atletski kolega David Lelei pa je umrl. Štiriinštiridesetletni Tanui je kljub hudim poškodbam prsi in nog izven življenjske nevarnosti. Tanui je zlato na SP na 10.000 m osvojil leta 1991 v Tokiu, na SP dve leti pozneje pa je za las izgubil z Etiopijcem Hailejem Gebrselassiejem in osvojil srebro. Osemintridesetletni Lelei je bil finalist SP na 1500 m leta 1999 v Sevilli in na 800 m na dvoranskem SP leta 2001 v Lizboni. KOŠARKA Avellino in Bologna v pokalnem polfinalu AVELLINO - V finalnem delu državnega košarkarskega pokala, v katerem nastopa najboljših osem ekip na lestvici, je Virtus Bologna v četrtfinalu premagala Caserto. Končni izid je bil 88:78. Pri Bologni sta bila s 13 točkami najboljša strelca Hurd in Moss. Pri Caserti je največ točk zbral Hite (16). Avellino je premagal milanski Armani Jeans. Končni izid je bil 59:55. Najboljši strelec je bil Szewczyk, ki je zbral 16 točk. Danes bosta na sporedu še dve četrtfinalni tekmi: Siena - Monte-granaro in Cantu - Biella. 21 P etek, 19. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 ZARADI FINANČNE KRIZE Varčevalni ukrepi ZSŠDI Finančna tematika je bila vseskozi prisotna na zadnji seji izvršnega odbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, piše v tiskovnem sporočilu ZSŠDI. Glede na trenutno stanje in perspektive tudi ne bi moglo biti drugače. Manjkajoča sredstva bodo v veliki meri pogojevala letošnje delovanje krovne športne organizacije in posledično tudi včlanjenih društev. Z dobrim upravljanjem sredstev so pri ZSŠDI-ju uspeli zaključiti leto 2009 z minimalnim primanjkljajem, vendar se tega ne gre veseliti, saj so si na začetku leta nadejali zmanjšati primanjkljaj prejšnjih let, kar pa jim ni uspelo. Zato so na seji podrobno pregledali posamezne sklope stroškov in prispevkov ter določili glavne smernice varčevalnih ukrepov. Ker določenih stroškov ni mogoče v večji meri znižati, so se dogovorili, da bodo drastično znižali prispevke za manifestacije, ne bodo - ponovno - upoštevali poglavja uspešnosti, na novo bodo postavili pravilnik o nagrajevanju združenih ekip, ne bodo izdali Zbornika slovenskega športa v Italiji, znižali bodo prispevke za spletno stran slosport.org, 40-letnico ustanovitve bodo proslavili le formalno, ne bodo odprli novih stroškovnih poglavij. Če vse to ne bo zadostovalo, bodo seveda dodatno ukrepali tekom leta s ciljem izničiti ali vsaj zmanjšati sedanji pri-manjklaj, ki pa ni zaskrbljujoč in je za tako organizacijo, v normalnih pogojih, povsem sprejemljiv in obvladljiv. Na seji so, ob prisotnosti urednika Branka Lakoviča, obravnavali tudi stanje in perspektive spletne strani slosport.org in z obžalovanjem ugotovili, da projekta ne bo mogoče nadgraditi, razen če ne bodo priskočili na pomoč novi sponzorji, kar pa izgleda, spričo splošne gospodarske recesije, zelo težko. Glede tekoče dejavnosti so se odborniki ZSŠDI seznanili z delovanjem pa-nožnih komisij ter določili, da bo občni zbor 22. aprila v Doberdobu. Skupno z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu pa načrtujejo skupno čezmejno ekipo, ki bo nastopila na sežanskem Malem kraškem maratonu. O pobudi bo javnost pravočasno obveščena. Že sedaj pa so vsi zamejski tekači vabljeni, da se vključijo v to skupno ekipo, za katero so svoj nastop napovedali tudi vidni slovenski politiki, se konča tiskovno sporočilo ZSŠDI. JADRANJE - Prva letošnja državna regata v razredu 470 Za Čupina jadralca gre v Genovi že zares Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta te dni trenirala na Sardiniji Mlada jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta včeraj zaključil tedenske priprave z italijansko reprezentanco. V Cagliariju sta trenirala od petka do vključno včeraj Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta bosta ta konec tedna tekmovala v Genovi kroma približno štiri ure na dan: »Trenirali smo vsi skupaj: nekateri so sicer treninge zapuščali prej, drugi pa smo ostali do konca. Vadili smo predvsem starte in pa prirejali manj- KOŠARKA - V deželni C in D-ligi oboji že nocoj Bor Radenska proti mladincem Snaidera Kontovel bo gostil prvouvrščeni Geatti NOGOMET Nepričakovan poraz Krasovih mladincev Fincantieri - Kras 5:3 (1:2) KRASOVA STRELCA: Marino 2 (1 iz 11-m) in Andrejic iz 11-m. KRAS: Dedenaro, Latin, Dol-liani, Paravan, Kovacic, Zeriali (Pet-tirosso), Jankovic, Pečar, Andrejic, Marino (Kuret), Mosca. Mladinci Krasa so se iz gostovanja v Pierisu, kjer so igrali proti tržiške-mu Fincantieriju, vrnili s pekočim porazom. »Blatno igrišče je močno oviralo igro. Ni se dalo igrati. Povrh tega sta bila odsotna poškodovana Niko Jevni-kar in kaznovani Jar Martini, ki sta za nas pomembna igralca. Kljub temu nismo igrali slabo in smo zadeli dve vra-tnici,« je dejal trener Marino Kragelj. Kras je že vodil z 2:0 in nato 3:1. V drugem polčasu pa so gostitelji nepričakovano spreobrnili izid v svojo korist. Kras bo v ponedeljek v Repnu gostil Vesno. Vrstni red: San Luigi, Trieste Calcio 38, Kras 35, Muggia 34, Mon-falcone 29, San Giovanni, Ponziana 25, Opicina 22, Vesna 21, Fincantieri 18, Pro Gorizia 15, Juventina 13, Staranzano 12, Aquileia 11. DISCIPLINSKI UKREPI Kras zdesetkan, Juventina ob 100€ Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je do 2. marca kaznovala Krasovega trenerja Alessandra Musolina. V elitni ligi bosta morala en krog mirovati še Luca Paravan in Marco Vigliani, v promocijski ligi Massimo Masotti (Juventina) in Riccardo Ber-tocchi (Vesna), Sebastiano Bertoli (Primorec) v 1. AL ter Davide Asselti (Zarja Gaja), Lorenzo Degrassi (Breg), Denis Ravalico (Primože) v 2. AL. Zaradi preglasnih navijačev na tekmi deželnih mladincev - kot piše v komunikeju - bo morala Juventina plačati denarno kazen v višini 100 evrov. V šestem krogu povratnega dela deželne košarkarske C-lige bo Bor Radenska igral izjemoma že drevi doma, Breg pa jutri v gosteh. Gost na Prvem maju bo nocoj ob 21. uri (sodnika Rivron in Pellicani z Goriškega) videmska ekipa CBU, ki ima na lestvici 16 točk, se pravi štiri več kot Svetoivančani. Furlansko moštvo sestavljajo v celoti mladinci prvoligaša Snaidera (letniki 1990, 91 in 92), ki so na prvi tekmi v Vidmu gladko premagali borovce z 79:59. Po tistem ponesrečenem nastopu je tudi prišlo do ločitve med Borovo upravo in trenerjem Muro. V domačem taboru seveda upajo, da bo danes pela povsem drugačna pesem, saj imajo Zovattovi fantje za sabo tri zaporedne zmage in želijo serijo kajpak še podaljšati. Naloga sicer sploh ne bo lahka, saj so talentirani mladinci zelo dobro trenirani, glavni nosilci igre so Alibegovičev sin Mirza (branilec, 29 točk v zadnjem krogu), krilo Pascolo in center Maganza. V Borovih vrstah je vprašljiv le nastop Šušter-šiča in Zaninija, ki sta med tednom imela nekaj težav, a bosta najbrž naposled na razpolago. Brežane (22) čaka jutri ob 20.30 na Judovcu (Altura) pri Trstu pokrajinski derbi proti Servolani, ki ima na lestvici dve točki več. Krašovčevi fantje so v prvem delu že ugnali Škedenjce (85:73), tako da bi jih z morebitnim novim uspehom dohiteli in naredili odločen korak celo petemu mestu naproti. Varovanci trenerja Bisce so sicer nadvse neugoden tekmec. Zelo koristni so številni mladi (Sain, Catenacci, Crevatin), glavna stebra pa sta še dalje veterana Gianluca Pozzecco (prva violina) in Alan Burni. Bregov play-maker Daniele Bozic bo igral kljub temu, da je bil izključen za en krog (vodstvo kluba je plačalo predvideno odškodnino), še naprej pa bodo odsotni poškodovani Gionechetti, Lokatos in Samec, ki je sicer začel počasi trenirati. V derbiju bosta pravico delila Spes-sot in Bean z Goriškega. V beli skupini D-lige se bo Kontovel (24) že nocoj spoprijel z vodilnim vi-demskim Geattijem, ki vodi na lestvici z 32 točkami (sicer z odigrano tekmo več kot Gerjevičevi možje) in je doživel vsega samo dva poraza. Videmčani so dokaj izkušeni in rutinirani, vendarle pa niso nepremagljivi. Kontovel ima dejansko zadnjo možnost, da se z morebitno zmago z več kot 10 točkami naskoka (na prvi tekmi je izgubil v gosteh s 67:57) še vključi v boj za prvo mesto, čeprav Furlani že celo prvenstvo odločno korakajo neposrednemu napredovanju naproti. V domačih vrstah bosta še naprej odsotna po- ODBOJKA - 28.t.m. finale v Trstu Na turnirju Alture tudi šola Kosovel Vrhunski šport na Tržaškem bo letos odbojkarsko obarvan, saj bo mesto ob zalivu septembra gostilo eno od kvalifikacijskih skupin sklepne faze svetovnega moškega prvenstva. V prihodnjih tednih in mesecih se bodo tako množile spremljevalne pobude. Za eno od teh je v sodelovanju s Fundacijo CRT in združenjem obrtnikov Confartigianato že poskrbelo Športno društvo Altura, prirediteljem moškega turnirja za nižje srednje šole. Na predstavitvi pobude so povedali, da je turnir, na katerem sodeluje tudi ekipa slovenske šole Srečka Kosovela (lani je v finalu premagala vrstnike šole Divisione Julia), že v teku, finalna faza pa bo v nedeljo, 28. t.m. v trža- ški dvorani Palatrieste. Začela se bo ob 14. uri, udeleženci pa si bodo lahko po turnirju ogledali prvenstveno tekmo B2-lige med Televito TS Volley 2010 in Si-sleyjem iz Trevisa. Predsednik pokrajinskega odbora FIPAV Giorgio Tirel je opozoril, da je odbojka po številu članov tudi v Trstu drugi najbolj razširjeni šport za nogometom. Šteje namreč 1.600 tekmovalcev, 26 društev, 218 odbornikov, 115 sodnikov, 143 zpisnikarjev in 99 trenerjev. Vendar 70 odstotkov gibanja predstavljajo ženske, zato si v zvezi prizadevajo, da bi odbojko preko šol čimbolj popularizirali med fanti. To, da se je na pobudo odzvalo 8 šol, so ocenili kot zelo pozitivno. škodovana Gantar in Lisjak, vrača pa se Ban. Pri Briščikih bosta ob 21. uri sodnika Sissot in Bisanzi iz Tržiča. MLADINSKA KOŠARKA - U21 Servolana - Bor Nova Ljubljanska banka 109:52 (34:12, 65:24, 88:39) BOR: Pertot 20, Erik Filipac 8, Gombač, Devčič 9, Rutar 10, Bocciai 6, trenerja Robi Jakomin in Gaetano De Gioia. TRI TOČKE: Pertot 4. Borovi mladinci do 21. leta so proti močni Servolani, ki se poteguje s Por-denonom za prvo mesto, doživeli pravi polom. Predstavili so se hudo okrnjeni, v obrambi so povsem odpovedali, tako da so jih telesno premočni in v trojkah izjemno natančni nasprotniki popolnoma nadigrali. V splošni sivini se je rešil edinole najmlajši v ekipi, razpoloženi Andro Pertot. DRŽAVNI UNDER17 Jadran ZKB - 3S Cordenons 73:67 (23:15, 33:31, 59:67) JADRAN: Škerl 17 (1), Sacher 18, Dellisanti 14, Valentinuz, Kraus 8, Da-neu 14, Longo, Gregori, Valic 2, Zhok. Trenerja: Gerjevič in Šušteršič. Jadranovci so v sredo zasluženo premagali Cordenons, ki pa je bil zelo trd oreh. V prvi četrtini so vodili tudi za 10 točk, do konca polčasa pa so jih gostje dohiteli. V nadaljevanju so jadranovci igrali bolj zbrano in rešili nekatere kočljive situacije, kot na primer conski »pressing« gostov. Gerjevičevi fantje so znova povedli za 10 točk in vodstvo brez večjih težav obdržali do konca. Poleg letnikov 1993 so se tokrat izkazali tudi mlajši Niko Daneu, Jan Kraus in Igor Va-lic, ki so se enakovredno borili z leto starejšimi košarkarji. Jadranovci so v nedeljo igrali v Avianu in zmagali s 56:58. Tržaški košarkarji so vodili tudi za 20 točk, v zadnjem delu pa so jih gostitelji dohiteli. Sacher in Dellisanti sta bila izčrpana, saj nista trenirala dobre tri tedne. Škerl pa je se je med tekmo poškodoval in je moral na koncu tretje četrtine zapustiti igrišče. V zadnjem delu so Gerjevičevi varovanci dali prvi koš šele po 9 minutah in pol. Aviano je izenačil (53:53). Tadjan Škerl je nato zaprosil, če lahko kljub poškodbi stopi na igrišče in v zadnji akciji je dosegel zmagoviti koš. PROMOCIJSKA LIGA - Sinoči: Virtus Basket - Sokol 72:73 še regate. Trenerji so nas predvsem opazovali, malokrat so kaj popravljali. Vsekakor sva s Simonom zadovoljna, saj sva dobro trenirala. Pogoji so tu idealni,« je pozitiven niz treningov z najboljšimi jadralci v razredu 470. Zaradi dežja je odpadel samo en trening. Državna jadralna zveza je v olimpijski center v Cagliariju ob slovenskih jadralcih vpoklicala še ostale posadke reprezentance, in sicer dvojice Zeni/Pitanti, L. Dubbini/R. Dubbini, Desidera-to/Fonda in Conti/Micol. Simon in Jaš sta včeraj po jutranjem treningu odpotovala v Genovo, kjer se bosta z najboljšimi italijanskimi posadkami pomerila na prvi državni regati, ki bo veljavna za jakostno lestvico 2010. Tam se bo Čupinima jadralcema pridružil trener Matjaž Antonaz. Dvodnevna preizkušanja v Genovi bo prva izmed petih državnih regat. Čez mesec dni bosta jadralca tekmovala v Marini di Carrara (20-21. marec), nato v Rivi del Garda (8.-9. maj), Neaplju (11.12. september) in še v Pesaru (30.-31. oktobra). HOKEJ NA ROLERJIH Za Polet Kwins pomembna tekma v boju za obstanek Poletove hokejiste na rolerjih čaka jutri (začetek ob 21. uri) pomembna tekma v boju za obstanek v A1-ligi. Na openskem Pikelcu bodo »konji« gostili Ferraro, ki ima 20 točk na lestvici. V prvem delu so pole-tovci izgubili s 6:3. Tokrat bi lahko bilo drugače. Še posebno, ker sta se Poletu pred kratkim pridružila izkušena Stefano Ca-valieri in Jure Ferjanič. V openskem taboru so optimisti. V prihodnjih krogih čakata Ferjaničeve varovance odločilni tekmi v boju za obstanek: prihodnji teden bodo igrali proti Modeni, po počitku (v predzadnjem krogu regularnega dela prvenstva, 13. marca) pa še proti Monlealeju. ODBOJKA - 1. ŽD Sočanke uspešne Soča Pizzeria Frnažar - Capriva 3:1 (25:21, 21:25, 25:17, 25:14) SOČA: Bevciar 13, Brumat, Camau-li 7, Černic 6, Povšič 13, Pozzo, Turus (Libero), Uršič 10, Zavadlav 7. Trener: Uršič. Sočanke so kljub okrnjeni postavi presenetile višje postavljeno Caprivo in tako še nekoliko izboljšale svoj položaj na lestvici. Trenerka Uršičeva je imela tokrat na razpolago le enega centra, tako da je morala sama igrati v tej vlogi, na splošno pa je cela ekipa opravila odličen nastop in igrala zelo sproščeno. Prva dva seta sta bila zelo izenačena in napeta, v tretjem pa je bila v končnici odločilna Veronika Povšič s svojimi servisi (dosegla je tudi 3 ase). Zadnji set je bil nato povsem enosmeren, saj je Soča že na začetku visoko povedla. UNDER14 ŽENSKE Lucchini - Bor 3:2 (15:25, 25:17, 13:25, 25:18, 15:12) BOR: Pozzo, Rabak, Costantini, Zonch, Olivo, Ghersi, Furioso, Giannotti. Trener: Mitja Gombač Borove štirinajstletnice so po slabem nastopu zmago prepustile zadnjeu-vrščenemu Lucchiniju. Razen v prvem in v tretjem setu so se naše igralke povsem prilagodile manj izdelani igri nasprotnic, tako da so delovale zelo zmedeno. Odpovedal je tokrat tudi napad, preveč napak pa je bilo tudi na servisu. Za nameček se je v tretjem setu poškodovala Carolina Rabak, kar je našo ekipo še dodatno spravilo iz tira. Set so plave sicer osvojile, v nadaljevanju pa so vajeti igre prevzele nasprotnice. Po tem porazu bo njihova pot v boju za uvrstitev med najboljše tržaške ekipe še zelo dolga. (T.G.) Petek, 19. februarja 2010 Št. 81 (134) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. e-mail: kiop@primorski.eu Bliža se čas, ko se bo moral vsak petošolec odločiti, kako naprej. Zanj je univerza in to, kar univerza s sabo prinaša, popolna neznanka: izpiti, učenje (tako drugačno od višješolskega), neprespane noči... Klop, že vešč univerzitetnega življenja, se je odpravil na teren, se potikal po prostorih tržaške univerze in si kot izkušeni zoolog pridno zapisoval pojave, ki jih je srečeval po poti. Pazljiv je bil tudi na fizične lastnosti primerkov, na katere je naletel. Po dolgem opazovanju je ugotovil, da je možno opazovane primere, ki jih znanstveno poznamo tudi pod imenom univerzitetni študentje, uvrstiti v nekaj večjih skupin, tipov. Rezultate svoje raziskave se je Klop odločil objaviti. Zanimivi so namreč za petošolce in vse tiste, ki se šele odločajo za univerzitetni študij; le-tem lahko zbrani podatki marsikaj povedo o različnih tipologijah študentov, s katerimi bodo imeli kaj opraviti v svoji univerzitetni karieri, kakšni bodo lahko sami postali v teku svoje univerzitetne poti ... Stari univerzitetni mački se lahko pozabavajo z objavljenimi rezultati, tako da sami sebe poskusijo uvrstiti v eno od opisanih kategorij. Lenoba V prostem času se lenoba rada zabava, po utrudljivem dnevu na univerzi se obvezno odpravi na aperitiv, ko le more tudi na večerno zabavo. Študentskih plesov nikoli ne zamudi. Če imate prijatelja lenobo, mu lahko pomagate tako, da ga preganjate k učenju, ga zvečer odpeljete z zabave dovolj zgodaj, da se lahko naslednjega dne uči, se skušate z njim učiti tako, da mu snov v nedogled ponavljate. Pazite, ker bi bil lahko vsak vaš trud zaman. Lenobo je težko spremeniti. Še tako dober študent pa se lahko pri druženju z lenobo spremeni v njej podoben primerek. Vsak univerzitetni študent je namreč potencialni Ostržek. Imejte to dobro v mislih, ko izbirate prijatelje med svojimi sošolci. Piflar Med opazovanimi primeri je bilo največ takih, ki jih lahko uvrstimo v skupino lenob. Lenoba je navzven zelo urejen tip, to pa predvsem zato, ker ima na razpolago veliko časa, da se lahko posveti svojemu zunanjemu videzu. Ves čas, ki ga drugi presedijo za pisalno mizo, ima lenoba na voljo zato, da se ukvarja s sabo. Deluje sproščeno, umirjeno, čeprav zaostaja za kolegi za kar nekaj izpitov. Lenobi je všeč druženje z drugimi, njej podobnimi primerki. Srečamo jo v baru, kjer se prikaže tam nekje ob uri kosila, potem ko je jutro preležala v postelji. Knjižnico obišče samo zato, da lahko tam odloži knjige, ki bi jo sicer lahko ovirale pri celodnevnem brezdelju. Lenoba se rada pogovarja o vsem, tudi ko nima kaj povedati. Skoraj vedno je lenoba tudi strastni kadilec (na neki način si pač mora zapolniti dan). Pri zglednih študentih, ki dan preživijo nad knjigami, vzbujajo taki primerki strah in trepet. Ko se lenoba naveliča družbe svojih prijateljev, se namreč spravi nad ukažejne osebke. Zmoti jih pri učenju, jih vabi na kavo, na čik, na kramljanje ... Lenoba se tu pa tam odpravi tudi na manj zahtevno lekcijo. Učilnica je pravi kraj, da si opomore od brezdelja. Profesorjeva razlaga in glas delujeta nanjo kot prijetna uspavanka. Lenobo pripravi do učenja samo občasni občutek krivde. Pri nekaterih lenobah ta občutek prav hitro mine. Pri drugih pa je le-ta dovolj močan, da jih par dni pred izpitom vendar pripravi do tega, da se končno začnejo učiti. V kratkem času si skuša lenoba vtisniti v spomin čimveč informacij. Prisiljena na zase nesprejemljive ritme, ji vsakič zmanjka časa, da bi si celotno snov vsaj enkrat pregledala. Pred profesorjem se znajde z velikimi pomanjkljivostmi v znanju. Ve, da lahko računa na svoje govorniške sposobnosti, ki si jih je pridobila v neproduktivnih pogovorih z drugimi v času, ki bi ga morala preživeti nad knjigami. Največkrat pa govorniška žilica ni dovolj, da bi lenoba zapolnila vrzeli v znanju. Piflar je čisto nasprotje od lenobe. Ure in ure sedi za mizo in skuša memo-rizirati snov, večkrat tako, da se stvari uči na pamet, ne da bi vse dobro razumel. Ima izjemen spomin, zmožnost povezovanja podatkov pa je bolj skromna. Pif-lar na izpitu snovi ne podaja, temveč recitira. Sključen zaradi ur, ki jih presedi nad knjigami, bled, ker niti v najbolj vročih poletnih dneh ne pokuka skozi hišna vrata. Najraje je v družbi učbenikov, zapiskov, izmika se kakršnikoli zabavi in sprostitvi. Na lekcijah je vedno prisoten, sodeluje, zastavlja cel kup vprašanj. Naveličani so ga ne samo kolegi, temveč tudi profesorji, s katerimi se piflar rade volje zadržuje tudi po lekciji. Piflar redno prepisuje zapiske, ki si jih skrbno dela med profesorjevo razlago, ne da bi izpustil eno samo besedo. Naslove pobarva z zeleno, podnaslove pa z roza barvo. Važnejše podatke podčrta z oranžno. Da mu slučajno ne bi kaj ušlo, prinese s sabo na lekcijo tudi registrator, da predavanje posname in ga še enkrat posluša. Piflarje lahko prepoznamo že na prvi pogled. Piflar ne sledi modi, ker bi mu to vzelo preveč časa, nastradalo pa bi predvsem učenje. Njegovi naočniki so staromodni, koža rumenkasto zelena. Res je, dekletom je lažje skriti svoj pif-larski obraz, pri piflarjih pa je piflarska narava očitna. V prostem času se piflar rad odpravi na profesorjevo govorilno uro in sprašuje za dodatna pojasnila. Piflar je namreč večinoma tudi bolj ali manj spreten prilizovalec. Kot tak se med izpiti pogosto oglaša in odgovarja na vprašanja, s katerimi profesor spravlja v težave drugega kandidata. Pri tem jo večkrat tudi sam polomi. Med pisnim delom izpita nikoli ne pomaga, skriva svojo nalogo, in ko le more profesorja opozori na to, da njegov sosed prepisuje. Živi v glavnem samotarsko, ker ga večina kolegov sovraži. Če je kdo od vaših znancev piflar, ga seveda lahko pripravite do tega, da spremeni svoj način dela, mu razložite prednosti in pozitivne plati socialnega življenja, ki jih sam nikoli ni okusil. Lahko pa ga tudi izkoristite. Piflar ima vedno vse zapiske, nikoli ne zamudi ene same lekcije. Ko vam ni do tega, da bi šli na predavanje, ga lahko prosite, da vam posodi svoj zvezek. Seveda vam ga verjetno ne bo dal kar tako, morali se boste kar precej potruditi, da se bo omehčal. Če ste dekle in gre za piflarja, bo mogoče naloga lažja. Piflar popusti ob prijazni ženski besedi, to pa zato, ker je drugače ni deležen. Anksioznež Po lenobi je verjetno anksioznež drugi najbolj razširjeni primer študenta. Prepoznamo ga po zaskrbljenem, ne- sproščenem obrazu in kožnih težavah, ki so odraz notranjega nemira. Tudi pogled na roke anksioznega študenta lahko marsikaj pove. Nohti so pogrizeni, prsti pa tako ali drugače ranjeni (značilnost tega tipa študenta so mazohi-stične težnje). Anksiozni tip živi v strahu pred izpiti, pred profesorji, skratka pred vsem, kar ima na kakršenkoli način opraviti z univerzo. Ob pamet ga spravi že pogled na kolego, ki je pri pripravi izpita na boljšem od njega. Verjame vsaki govorici, ki se razširi med študenti, legendam o nenavadno zlobni naravi profesorja, o neverjetnih prizorih, ki naj bi se drugim pripetili med izpitom. Med sanjami podoživlja že opravljene izpite, predstavlja si strašne scenarije bodočih izpitov. Anksiozneža daje nespečnost (mogoče tudi zaradi ogromne količine kave, ki jo dnevno popije). Pred izpitom postane neznosen, prepira se doma in v družbi. Prepričan je, da mu bo zmanjkalo časa, da si snovi ne bo mogel zapomniti. Med dekleti, ki jih uvrščamo v to kategorijo, je kar nekaj takih, ki nekaj dni pred izpitom brez razloga jočejo in iščejo oporo pri naveličanih sorodnikih. Fantje si takih prizorov ne morejo dovoliti, ker bi bila drugače postavljena v dvom njihova moška narava. Anksioznež ima to izredno sposobnost, da svojo zaskrbljenost prenaša na druge, tudi bolj mirne študente, ki se ga zato nekaj dni pred izpitom spretno izogibajo. Anksiozni študent bi dan pred izpitom raje umrl, kot pa se naslednjega dne odpravil na izpit. Namesto da bi čas, ki mu še ostaja, posvetil učenju, kot kup nesreče samega sebe prepričuje, da ničesar ne zna, da izpita ne bo izdelal. Če poznate anksiozneža (vsak univerzitetni študent ima vsaj enega takega znanca), morate biti zelo previdni in mu ne smete pustiti, da svoj nemir prenese na vas. Poskusite ga umiriti, razložite mu, da je na svetu veliko hujšega od soočanja s profesorjem na enem od tolikih izpitov, da so otroci, ki umirajo od lakote in žeje ... Največkrat bodo vaše besede naletele na gluha ušesa. Po izpitu se lahko z njim odpravite na vikend v termalni center, anksioznež vam bo zelo hvaležen tudi, če mu za rojstni dan podarite bon za masažo proti stresu. Prebrisanec, frajer Prebrisanec ima marsikaj skupnega z lenobo, za razliko od lenobe pa je veliko bolj ambiciozen. Z minimalnim trudom bi rad prišel do čim boljšega rezultata. Izposoja si zapiske pri boljših študentih, zbira informacije o profesorjih, o vprašanjih, ki jih le-ti najpogosteje zastavljajo, o značaju članov komisije in se na izpit posledično pripravi. Pripravi se predvsem psihološko, ker je navadno njegovo znanje skromno. Prebrisanec misli, da bo izpit opravil že samo s tem, da bo razumel profesorjeve »lune« in se zato malo posveča konkretnemu učenju. Prebrisanca srečamo navadno v veži pred knjižnico, kjer zbira potrebne informacije pri študentih iz prejšnjih letnikov in jih nato širi med svojimi sošolci. Včasih si kakšen detajl tudi izmisli. Uživa v vzbujanju strahu pri drugih študentih, ki mu naivno verjamejo. Navadno gre za dekle, fanta prijetnega videza, ki nima časa, da bi se resno posvečal/a učenju, ker veliko časa nameni večanju svoje popularnosti, širjenju kroga svojih prijateljstev, osvajanju drugega spola. v v Srečnež Srečneži so med univerzitetnimi študenti najmanj razširjena vrsta. Srečnež se nikoli ne uči, kljub temu pa snov odlično obvlada. Pri tem sam sebe večkrat preseneti. Narava ga je obdarila z nadnaravno inteligenco, sreča je na njegovi strani tudi takrat, ko inteligenca ni zadostni pogoj za uspeh. Profesor mu vedno zastavi vprašanje, na katerega srečnež zna odgovoriti, ko izpitno komisijo sestavlja več članov, bo srečnež vedno naletel na tistega, ki je bolj prizanesljiv ... Skratka, srečnež jemlje univerzo in študij skoraj tako lahkotno kakor lenoba, le da so njegovi uspehi za razliko od tistih od lenobe briljantni. Srečnež ima vedno čas za zabavo, prijatelje, učenje mu vzame samo del njegovega časa. Ima veliko prijateljev, večina katerih je seveda ljubosumnih nanj. Poleg študija se ukvarja še z vsemogoči- mi dejavnostmi, od športa do kulture, tu pa tam tudi kaj zasluži z občasnim delom. Večkrat je tudi politično aktiven, prizadeva si za pravice študentov, lepi letake, hodi na študentska srečanja ... Je tipičen primer človeka, ki ti ga starši in domači postavljajo za zgled. Srečnež sploh ne rabi pomoči drugih, če je srečnež vaš prijatelj pa vam lahko marsikdaj pomaga; pri razlagi snovi, ki je niste razumeli, na pomoč pa vam lahko priskoči tudi drugače, ker je sploh zelo aktiven in popularen. Marsikdaj je srečneža težko prepoznati. Ker bi vsi radi pripadali omenjeni kategoriji, veliko študentov samo hlini vlogo srečneža ... Nikar ne verjemite vsakemu, ki vas bo skušal prepričati, da je izpit pripravil v enem samem dnevu. MANJŠINA Mladina na prehodu Pozor, pozor! Slovenski klub in Slovenski raziskovalni inštitut-SLORI vabita na večer Mladi v manjšini: »len-to« ali »rock«?, ki bo v torek, 23. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. san Francesco 20). Večer bo namenjen predstavitvi SLORI-jeve publikacije Mladina na prehodu; Mladi Trža-čani pred izzivi postmoderne družbe, evropskih integracijskih procesov in medkulturnega sobi-vanja, hkrati pa želi biti priložnost za soočanje o družbeni participaciji mladih znotraj slovenske manjšine v Italiji ter njihovega vključevanja v društva in organizacije civilne družbe. V uvodnem delu večera bosta spregovorila urednika publikacije Devan Jagodic in Zaira Vidali ter SLORI-je-va ravnateljica Maja Mezgec. Sledila bo razprava med prisotnimi okrog obravnavanih tem. Vljudno vabljeni! 23 P etek, 19. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka - Otroški pevski zbor Plešivo 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: 8 semplici regole 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 12.55 Aktualno: Sanremo? Parliamone - Question Time 13.30 17.00 Dnevnik in vrem. napoved 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Glasb.: 60° Festival della Canzone Italiana (v. A. Clerici) 1.05 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.20 Variete: Scanzonatis- 6.40 6.45 6.55 7.00 9.15 9.45 10.00 11.00 13.00 13.50 14.00 14.45 16.10 17.40 18.05 19.00 20.00 21.05 23.40 1.15 sima Dnevnik - Zdravje 33 Aktualno: L'avvocato risponde Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Aktualno: Tgr Montagne Nan.: Tracy & Polpetta Aktualno: Tg2 punto.it Variete: I fatti vostri 18.30, 20.30, 23.25 Dnevnik Aktualno: Tg2 Eat Parade Aktualno: Il fatto del giorno Aktualno: Italia sul Due Film: La signora del West - Viaggio a Boston (kom., ZDA, '01, r. J. London, i. J. Seymour, J. Lando) Variete: Art Attack Dnevnik - kratke in športne vesti Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Aktualno: Il Lotto alle otto Nan.: Desperate Housewives Film: Red Siren (triler, Fr., '02, i. A. Argento) Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 0.00 Deželni dnevnik 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La scelta di Francisca 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Dok.: La vita di Ambra 15.40 Melevisione 16.00 Tg3 GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Nad.: Il principe e la fanciulla 20.25 Šport: Zimske olimpijske igre Vancouver 2010: Alpsko smučanje, su-perveleslalom (M) 22.00 Šport: Nordijsko smučanje, tek, dvojna zasledovalna tekma (Ž) 23.00 Variete: Parla con me 1.10 Aktualno: Rewind 1.40 Variete: Aprirai 7.00 7.40 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.35 16.15 19.35 20.30 21.10 22.10 0.35 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dok.: Sai Xche? Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan.: Ultime dal cielo 16.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: E.R. - Medici in prima linea Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vrem. napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nad.: Sentieri Film: L'uomo che rubo la Gioconda (dram., It., '05, r. F. Costa, i. A. Preziosi, V. Placido) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Profumo - Storia di un as-sassino (dram., ZDA, '06, r. T. Tyk-wer, i. B. Whishaw) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Ubriaco d'amore (kom., ZDA, '02, i. A. Sandler, E. Watson) i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Resničnosti show: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 22.20 Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Film: Prime (kom., ZDA, '05, r. B. Younger, i. U. Thurman, M. Streep, B. Greenberg, J. Abrahams) Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) Nočni dnevnik in vrem. napoved C/ Italia 1 6.40 17.25 Risanke 8.15 Nan.: Lizzie McGuire 8.40 Nan.: Friends 9.10 Dok.: Capogiro 10.20 Variete: Polpette 11.45 Aktualno: Jekyll - La vera faccia del- la Tv, sledi Nella rete di Jekyll 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Risanka: I Griffin 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Smallville 16.00 Nan.: Zack e Cody al ponte di comando 16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Nan.: CSI: Miami 22.10 Nan.: CSI: NY 23.10 Nan.: Eleventh Hour ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Aktualno: Storie tra le righe 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Hard Trek 13.00 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.15 Aktualno: Il Rossetti 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Športne vesti 20.05 Musica, che passione! 20.20 Passione sport 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.50 Aktualno: La citta dello sport 23.35 Dnevnik Montecitorio - leto 2010 23.40 Film: E continuarono a fregarsi il milione di dollari (western, '71, r. G. Martin, i. L. VanCleef, G. Lollobri-gida, G. Garko) 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 14.05 Film: Duello a El Diablo (western, r. R. Nelson, i. J. Garner, S. Poitier) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: Crossing Jordan 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Barbareschi sciock 23.40 Nan.: The L Word 1.30 Nočni dnevnik 1.55 Aktualno: La 25a ora - Il cinema espanso (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 10.10 10.35 10.50 11.20 12.10 12.45 13.00 13.25 14.20 15.10 15.45 16.00 16.05 16.25 16.50 17.00 17.40 17.50 18.05 18.55 19.45 20.00 20.30 22.00 23.05 0.35 0.55 1.25 1.50 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 8.05, 9.05 Dobro jutro Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič Kratki dok. film: Goreči angeli (pon.) Enajsta šola (pon.) Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) Osmi dan (pon.) Minute za jezik (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Turbulenca Slovenci v Italiji Mostovi - Hidak Kaj govoriš? = so vakeres? Otr. igr. serija: Mihec in Maja Iz popotne torbe Nad.: Dani 18.35 Risanke Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 19.55 Gledamo naprej 0.20 Duhovni utrip Z glavo na zabavo Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Eutrinki Nan.: Danes dol, jutri gor Na zdravje! Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti Polnočni klub Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 19.02.1992 (pon.) Dnevnik (pon.) Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal (T Slovenija 2 6.00 Zimske olimpijske igre Vancouver 2010: Hokej na ledu, Slovaška - Rusija, prenos 9.05 Glasnik 9.30 Evropski magazin 10.00 Opus (pon.) 10.30 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 19.02.1992 10.50 Šport špas, oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) 11.20 Poučno-razvedrilna nan.: Gremo na smuči (pon.) 11.50 Otr. nan.: Kot ata in mama: doma, doma, doma (pon.) 13.00 Biatlon: 15 km (Ž), posnetek 13.00 Zimske olimpijske igre Vancouver 2010: 13.45 Biatlon: 20 km (M), posnetek 14.30 Olimpijski studio in posnetki vrhuncev 14.40 Umetnostno drsanje: moški - prosti program 16.10 Hitrostno drsanje (Ž) 1000 m 16.25 Ljubljana: rokomet, tekma lige prvakinj: Krim Mercator - Larvik, prenos 18.10 Zimske olimpijske igre Vancouver 2010: 18.15 Skeleton, posnetek 18.55 Nordijsko smučanje: skoki, velika skakalnica, kvalifikacije, prenos 20.00 Deskanje na snegu: snežni žleb (Ž), posnetek 20.25 Alpsko smučanje: superveleslalom (M), prenos 21.55 Nordijsko smučanje: tek, dvojna zasledovalna tekma (Ž), prenos 23.10 Hokej na ledu: Belorusija - Švedska, posnetek 1.10 Nad.: Jasnovidka (pon.) 1.55 Zabavni infokanal 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Reški karneval 15.40 Avtomobilizem 16.00 Vancouver: drsanje (m), povzetek 17.30 Zimske olimpijske igre: pregled 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Ali me poznaš 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 12.45, 0.20 TV dnevnik 19.25 Vsedanes Aktualnost 19.55 Zoom 20.25 Vancouver: superveleslalom (m) 22.00 Vancouver: teki, dvojna zasled. (ž) 23.00 Globus 23.30 Arhivski posnetki 0.35 Čezmejna TV, TDD-TV dnevnik Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vrem.na- poved, kultura, Polja Evrope 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 0.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 18.00 Miš maš 18.40 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik, vrem. napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 V Tomovi dnevni sobi 22.00 Ekonomika 22.30 23.30 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldnan in pol; 11.30 Predstavitev knjige Franca Smrdelja; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Aktualno: Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 22.50 Predstavitev EME; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.3311.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secon-do Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45, 11.10, 12.00 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evro-tip; 17.45 Šport; 18.00 Stop pops 20 in novosti; 18.45 -24.00 Olimpijski (na)val, Vancouver; 19.00 Dnevnik; 19.05 Smučarski skoki, velika kvalif.20.00 Olimpijski gost: Bojan Križaj; 20.30 Superveleslalom za moške; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Smuč. teki, ž, 15 km, zasl. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. ^NAPOVED ZA DANES Oblačno bo, padavine se bodo najprej pojavljale v zahodni Sloveniji, čez dan se bodo krepile in popoldne zajele vso državo. Meja sneženja bo na nadmorski višini med 800 in 1200 m. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 2, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 2 do 8, na Primorskemdo 12 stopinj C. Danes bo na vreme pri nas vplivala izrazita atlantska fronta, pred njo bodo zapihali zelo vlažni jugovzhodni vetrovi. Jutri bo nad severnim Jadranom nastalo območje nizkega zračnega pritiska, ki pa se bo k v nedeljo S^rfrCSj-*. umikalo proti vzhodu. Nad severno Italijo je ciklonsko območje z izrazito vremensko fronto. Z jugozahodnikom k nam priteka dokaj topel in precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 17.37 Dolžina dneva 10.36 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.40 in zatone ob 23.32 lodu. ^m) TO^ZT BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv močno obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 7,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.58 najvišje 33 cm, ob 8.05 najnižje -17 cm, ob 13.15 najvišje -1 cm, ob 18.15 najnižje -15 cm. Jutri: ob 1.47 najvišje 29 cm, ob 10.10 najnižje -19 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................250 Vogel.................120 Kranjska Gora........120 Krvavec..............150 Cerkno...............130 Rogla.................120 Mariborsko Pohorje .110 Civetta...............130 Piancavallo..........150 Forni di Sopra........130 Zoncolan ..............85 Trbiž..................150 Na Žlebeh ...........230 Mokrine..............170 Podklošter...........110 Bad Kleinkirchheim .120 CELOVEC O -1/2 TOLMEČ O 3/9 ^ VIDEM O 5/11 O PORDENON 6/10 TRBIŽ O -3/1 ČEDAD O 6/10 O GRADEC 1/3 i O 0/3 S. GRADEC O TRŽIČ -1/3 O KRANJ CELJE 0/4 O MARIBOR O 0/3 PTUJ O M. SOBOTA 01/3 ihri O LJUBLJANA 0/3 POSTOJNA O-1/3 „ KOČEVJE N. MESTO 0/3 o - ZAGREB 2/4 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER )UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O Po vsej deželi bo oblačno in deževno. Padavine bodo kar močne, zlasti na priobalnem območju ter na vzhodnem pasu. V hribovitem svetu bo snežilo do dna dolin (okoli 400m ). Proti večeru bo lahko snežilo tudi na Kraški planoti; na zahodnem pasu pa bodo verjetno padavine že ponehale. V nižinskem pasu bo pihal okrepljen severni do severovzhodni veter, ob morju pa okrepljena burja. REKA 6/11 (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo oblačno s padavinami. Meja sneženja se bo spuščala, popoldne bo tudi po nižinah snežilo, na Primorskem bo začela pihati zmerna do močna burja. V nedeljo zjutraj in dopoldne bo delno jasno. Ponudba ninaicnj» t makom LŠii vrlj? v vjrfi milikilt jn franiiiitihi prwUji[n.ih MincjKor. Pnnudlu omičifns t Tiukont Bfl vi-ljj v hifCrmirkcii h Mercator. l^hnuJtu velja ud lK.i. nln 2.J. lULil tu., dn rayg;nhd:ije v.doj;. BP ■ riUtUiHt ij7y {H K it | k^ I rv. W'4+111» i.^llt. Nck[arh ih-r s n M i 'Unp-i ilip» IJ lu hrf I iihrk. Ajdni^uu HiduriUL I.HLLH Nil UJCtS-t isg»* Liri. Kjllirik k*.— IJlDtH 1,46 O EUR Svinjskn pleče, I rj Lui 11. -ptiiirrim. ■. rru j j i f AuHAi iuf 3 © EUR ' ifr |||| —111. Hmr: r|r1h nj"' Še veliko drugih izdelkov po ugodnih cenah boste našli v letaku in v prodajalnah: MERCATOR CENTER KOPER MERCATOR CENTER NOVA GORICA MERCATOR CENTER KOPER II [tatinska c. Is, Koper (snier Pula) Industrij s kit c. G. Krombark Kolodvorska c. 4, Koper (smer Gantar) Odprlo: Odprto: Odprto: od ponedeljka do p«tka od 9. do 21. ore od ponedeljka do sobote od 9. do 21. ure od ponedeljka do sobote od 8. do 20. uro sobota od 8. do 21. ure nedelja od 9. do 15, ure nedelja od 8. do 13, ure nedelja od S. do 15, ure