Poglejte ba Številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino ve-o vnaprej plačano.
GLAS NARODA

List "slovenskih iflelaVcerr Ameriki.
J vrt KOT NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST M SVOJ DOM
!■ praznik**).
Telephone: CHcUea 3-1242
No. 1 50 — Stev. I 50
m» 8*nod Clmu Matter BepUwber ŽMh, 194% %t the P—t Offl«« » New York. N. Y., under Art of C—gre— of March Srd. 187».
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST -1, 19-4 f — PETEK, #1. AVGUSTA, 1941
2.......
:: Citajte, kar Vas ranima 91 % % % % %
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
UPORABA GASOLINA JE OMEJENA
GASOLINSKE POSTAJŽ V 13 ATLANTIŠKIH DR2 A VAH BODO od 7. URE ZVEČER do 7. ZJUTRAJ ZAPRTE. — NAJBOLJ BODO PRIZADETI NEDELJSKI IZLETNIKI, KI SE VRNEJO PONOČI DOMOV
Hopkins obljubil Rusiji ameriško pomoč
Notranji tajnik in petrolej-ski koordinato"r Harold L. Ickes je odredil, da .bodo gaso-linske postaje v 13 državah oib Atlantiku in ddloma v »tirili državah, vključno New York ter v Disfrictu Columbia (glav-no mesto Washington) zaprte od 7 zvečer pa do 7 zjutraj. Ta odredba stopi v'veljavo v nedeljo 3. avgusta.
Poleg delov države N e w York, Pennsylvania, Virginia in West Virginia, vzhodno od Appalachian« pogorja spadajo pod Iokesovo odredbo države (Maine, New Hampshire, Vermont, Massachusetts, Connecticut, Rhode Island, New Jer-s e y , Delaware, Maryland, North Carolina, South Carolina, Georgia, District of Columbia in Florida.
Vsiled te odredbe bodo zelo prizadeti mestni prebivalci, ki imajo navado ocipe'ljati se z avtomobili za weekend rta deže lo in se navadno vrnejo v nedeljo zvečer. Sarnio v mestu New Yorku bo v sled tega pri-"za3efih 61btr"80O,O0D lastnikov avtomobilov, v celi državi New York pa okoli 2,300,000.
lok es ova oaredba, ki jo je mogoče smatrati za najdnastič-nejšo, kar jih je se izdala wa-shingtonska vlada, je bila izdana ne sicer zaradi pomanjkanja petroleja, pač pa zaradi tega, ker je ameriška vlada Angliji izročila 50 tankerjev, ki so prevažali petrolej ob atlantski obali.
Atlantske države -potrebujejo na dan okoli 1,200,000 sodov petroleja. Ker pa je ibilo Angliji danih 50 tankerjev, «e je dobava pet rode j a -zmanjšala za 200,000 tsotiov na dan.
Da pa vzhodne države ne bodo trpele prevelikega pomanjkanja gasolina, je predsed nik Roosevelt že podpisal odredbo, po kateri bodo smeile privatne družbe v teku pol leta napeljati 900 do 1300 milj dolge pet role jske cevi, po katerih bo petrolej i^petroftejskih polja pritekal v atlantske države.
Ickes pravi, da so ga k temu •koraku napotile same veli'ke petrolejske družbe, ki so kzprevi de, da bo nastalo veliko pomanjkanje gasolina, ako se njegova uporaba na kakršenkoli način ne omeji.
Vendar pa r^trolejske dražbe niso pričakovale, da bo to odredbo Ickes izdal že sedaj, temveč so .mislile, da ibo to storil šele po prazniku Delavskega dne, -ko se končajo vsakoletne počitnice. Pri vsem tem pa so se zavzele, da bodo tesno soded ovale z Ickeaom in f»o obenem sklenile, da gasolinski postaji, ki bi kršila I<3kesovo odredbo, ne bodo dobavljale gasolina.
Rusi se dobro držijo
Sovjetski informacijski urad naznanja, da so Rusi s svojimi protinapadi v okolici Smolen-ska vrgli nazaj Nemce, ki so Smeli zelo velike izagube.
Poročilo pnavi, da je bilo vje-tih mnogo Nemcev in da so RusLdobili velik vojni plen.
Rusi so pričeli s protinapadom, ko so zdržali 42 silovitih nemških napadov okoli Smo-lenska od 16. junija dalje. Rusi tudi še vedno drže Smolensk, dasi so Nemci že pred dvema tednoma naznanili, da bo mesto izavzeli.
Rusko-nemška vojna traja sedaj že 40 dni in Nemci ne morejo nikamor več naprej
misijo, v Moskvi pa Hopkins č Stalinom.
Angleški teeroplani so tudi zelo aktivni v Sredozemlju. Bombniki so obstreljevali ita-Ijansko letališče v Elnvosu na Sardiniji in napravili veliko škodo. .Uničenih je bilo pet ae-roplanov, mnogo več pa j h je bilo poškodovanih in v mestu je ntistalo več požarov.
Lewis je proti regulaciji St. Lawrence reke
Pred posebnim kongresnim
odborom za reke in pristanišča
t» , ., . ,	, - - i je pričal John L. Lewis pred-
Poglavitni boji vrse, kot ze sednik United Mine w'orlcers
omenjeno okoli bmolenska, o-'ter
nasprotuje regn-
koli Porhova in Novorževa, o-koli 150 do 200 milj južno oq Leningrada in pri Žitomiru, kjer hočejo Nemcd priti do Kijeva, glavnega mesta Ukra-
Tudi ruski letaku se dobro ponašajo. V sredo so izstrelili j 15 nemških aeroplanov, sami pa so jih izgubili osem. Na letališčih daleč v Nemčiji pa so na tleh uničili 12 ae^opianov.
Prvo pomoč od Anglije so dobili Rusi v sredo, ko so angleški aerapdani boudbardira-li finsko pristanišče Petsamo in norveško pristanišče Kirke-nes. V Petsamo gore velika skladišča in pristaSiišče samo. , O pomoči, ki jo bodo nudile Združene države Rusiji, je v Beli hiši razpravljal predsednik Rooseyelt z rusko vojaško
laciji St. Lawrence River, češ, da bi izgubilo delo najmanj petdeset tisoč ameriških premoga rjev, če bi se ta načrt vre-sničil.
— Bistvo načrta *jepre3vsem — je izvajal Lewis, — da bi e-1-ektrična sila v vtakem obsegu nadomestila premog. Ker je bila ustvarjena zveza med Velikimi jezeri in Atlantikom, bi v mnogih slučajih nadomestil importirani premog domači .prolukt. Kaj nam koristi stabilizacija premogovne industrije, če jo hočemo porušiti t
Lewisu tudi ne prija, ker baje vlada brezobzirno troši izposojeni denar. Na ta način je sicer mogoča borba proti nezaposlenosti, nikakor pa ni mogoče ustvariti trajne gospodarske stabilnosti.
Včeraj sta bila Roos»veltov osebni zastopnik Harry Hopkins in Josip Stalin zopet v cLatljšem razgovoru, tekom katerega sta razpravljala o tem, kako pomoč naj nudijo Združene države Rusiji.
Časnikarskim poročevalcem je tudi rekel, daJ je prišel v Moskvo na izrecno željo predsednika Rooseveltia«, da obišče Stalina.
Sinoči je taiui Hopkins videl prvi zračni napad na Moskvo in je stal na nekem balkonu. Ko so sirene opolnoči naznanjale napad, je opazoval mestno zračno obrambo, nato pa je šel v zaklonišče. Naslednjega dne je bil na dolgi vožnji z avtomobilom in edin važen dogodek je bil pri tem, da je pri avtomobilu počil gumijev o-broČ. Opoldne je bil na) kosila pri angleškem poslaniku siru Staffordu Crippsu.
Glede pomoči Rusiji je Hopkins časnikarskim poročevalcem v
RUSKA PODMORNICA
Slika kaže rusko podmornico, ki brani obalo Sovjetske Unij e proti nemškim napadom z morja. — Rusija ima ba je preko 170 submari-nov.
Rusi se pripravljajo na veliko ofenzivo
' JRuski vojaški krogi napovedujejo, da se zbira za fronto od Leningrada do Kijeva armada treh miljonov vojakov ameriškem poslaništvu j za velik naval na Nemce, povedal naslednje:	Isti viri pravijo, da se bo ve-
" Razpravi jali smo o proble- lika ruska ofenziva pričela v
Japonci obžalujejo zračni napad na ameriško ladjo "Tutuila
99
mu zak&ganjfty.
Tugwell .imenovan za governerja Puerto Rico
Predsednik Roosevelt je i» menoval za governerja Puerto Rica Rexforda H. Tugwella, ki je bil svoječasno član predsednikovega " možganske g a trusta".
Njegov prechiik je bil Guy iS. Swope iz Harrisburgaj, Pa., ■ki je bil imenovan za načelnika oddelka za teritorije in o-toška posestva v notranjem departmentu.
Ameriško inleko za Abesini jo
Ralph Bain, aastopnik Rdečega križa v Kairu, je sporočil, da je dospelo tja 400 zabo-< jev kondenziranega mleka za Abesinijo.
PET GALON GAZOLINA NA TEDEN
Najbolj bodo prizadeti ^tisti, ki se poslužujejo avtomobilov samo za zabavo. — Odredbe ne bodo preostre, če se bodo ljudje prostovoljno omejili.
Vse kaže, da boeta že vsaj po vzhodnih ameriških državah še pred zimo nacionirama olje i<n gazolin. Kakšne 'bodo tozadevne omejitve, še ni znano, toda zdi se, da bodo objavljene krnajlu po Delavskem prazniku.
Najbolj bodo prizadeti tisti, ki se poslužujejo avtomobilov samo za zabavo. Prav nič čudnega ne bo, če jim bo dovol jeno samo pet galon gazolina n a teden.
Do večje mere gazoOdna bodo upravičeni seveda oni, fei se z avtomobilom vozijo, na delo, in tisti, ki jim je avtomobil neobhodno .potreben, na primer zdravniki, trgovski potniki itd.
Zaenkrat je seveda vse odvisno od vprašanja, če se bo hotela javnost prostovoljno o-
mm
kovosti rn množini različnega
materjala, ki bi ga rr>ogle Združene opna/ve poslati USSR.
" Stalin mi je dal pismo s prošnjo, da ga izročim predsed, proti Smolenslm. , nrku. Izrazil je iskreno hvaiež-} Ta ofenzivat bo največja v nost za predsednikovo ponudbo I vsej zgodovini. Rdeča armada in je rekel, da je prepričan, da I bo namreč ojačena s stotisoei
teku dveh tednov, ko bo rusko
vrhovno poveljstvo prepričano, da se je nemška armada izčrpala in bo pEislaba, da bi še hotela kako ofenzivo v smeri
bdsta predsednik Roosevelt in ameriški narod verjeia, da bo sovjetski narod igral svojo vlogo, da uniči Hitlerja."
RUSKA 2ETEV POSPRAVLJENA
Kot pravijo poročila iz Rusije, je žetev po ruskih pokrajinah v Armeniji, Georgiji, A-
svežih vojakov, ki vežbajo za fronto.
•se
sedaj
NEMŠKE IZGUBE NA RUSKEM
•V debati glede podaljšanja -Vojaške službe navajajo oni, ki so nasproti podaljšam ju, velike nemške izgarbe v vojni proti
zebardjanu, Dagestanu, o b'Rusiji.
Dnjepru, v zapadni Ukrajini in osrednji Rusiji že skoro popolnoma pospravljena. Kar je še žita ostalo, je že zrelo in samo čaka na žetev.
Moški in ženske delajo na
Nek senator, ki pa ne mara, da bi bilo njegovo ime objavljeno, pravi, da so Nemci po zanesljivih poročilih, ki so dose-daj prišla v Washington, v vojni z Rusijo izgubili 800,000
poljih dolge ure. Traktorji in mrtvih in ranjenih.
(mejiti. Čimbolj se bo omejila, temlažje bodo odredbe.
Istočasno poročajo iz Wash-ingtana, da bodo prihodnje tri meseoe izdelale avtne tovarne! samo 600 tisoč avtomobilov, i kar pomeni, da se bo v primeri s prejšnjim letom skneifla produkcija za dvajset odstotkov.
Velike proizvajalke gumija v Akromi so sporočile v Cleveland, da se bodo v trgovini na drobno podražili gumijasti broči za dva in pol odstotka, s čimer bodo pa le deloma pokriti proizvajalni stroški.
Administrator Henderson je izjavil v Watfhingtonu, da to-va<roe gumija ne ibodo ^mele podmžiti svojih izdelkov za več ko-za pet odstotkov.
konji vlečejo razna orodja, ki so potrebna pri žetvi. Pekarna v Leninkanu obratuje dan in noč. Kavkaške železnice so natrpane vlakov, ki vozijo hlebce kruha na razne kraje. Drugi vozovi pa vozijo vreče moke, kakor tudi velike množine petroleja, stroie in druge vojaške potrebščine.
Po celi Rusiji je letos zelo obilna žetev. Koruza sicer še ni dozorela, toda bo v kratkem.
Ruski aeropl&n izstreljen v Jugoslaviji
Poročilo iz Z^eba pravi, da je bil blizu Banjeluke izstreljen ruski vojaški aero-plan.
Malo stavk y vojni industriji
Nedavno je bil pri predsedniku Rtooseveku Wm. Green, predsednik Ameriške delavske federacije, ter mu povedal, da izza začetka sediasnje kritične dobe ni bilo v vogni industriji še nikdar tako malo štrajkov ko jih je zdaj. -j
Isto je v ostri debati, ki traja že tretji dan, navedel tudi senator Nve, ki nasprotuje zahtevi predsednika Roosevelta, *da bi bila voja^ca služba po-•daljšania/ od enega leta za nedoločen čas, oziroma toliko Časa, dokfler deželi preti nevarnost.
Nye je tekom svojega govora rekel, da nemška armada nuna več iste vcLairne sile, ki jo je imela, ko je vdrla v Rusijo. Rekel je, da je dobil privatna obvestila, ki pravijo, da mora sedaj Nemčija pošiljati na fronto velike množine svojih rezerv.
Nye pravi, da zaradi velikih nemških izgub preti sedaj Zdr. državam mnogo manjša nevarnost, kot pa tedaj, ko je bila uvedena obvezna vojaška služba in dai zaradi tega ni potrebno, da bi bila vojaška služba podaljšana.
Včeraj je general Vladislav Sikorskv, poljski ministrski predsednik v Londonu izjavil, da je Nemčija dozdaj v vojni z Rusijo imela izgubo milijon .vojakov t. j. mrtvih in ranjenih.
V sredo so japonski letalci bombardirali prestolico kitajske vlade Cunking in pri tem je bil zadet tudi ameriški ruši-lec Tutuila, ki se je nahajal v v am ost »i zoni.
Državni podtajnik Sumner Welles je takoj poslal navodila ameriškemu poslaniku Jo-sephu C. Grewu, da naj protestira pri japonski vladi proti bombardiranju. Še predno pa je mogel poslanik Grew v vna-njem ministrstvu vložiti protest, se je v ameriškim poslaništvu že zglasil namestnik japonskega vna njega ministra Kumaiči Jamamoto ter je poslanika Grewa prostil za dovoljenje, da ga sme obiskati vna-njim minister admiral Teijiro Tojoda.
Ta obisk je bil sicer pozneje odpovedan, toda poslanik Grew je bil naprošen, da po-seti vnanjega ministra Tojodo v njegovem uradu. Tojoda je tedaj poslaniku Grewu izrazil obžalovanje, da je bil rušilec bombardiran.
Ob istem času pa je tudi namestnik janoskega mornariškega ministra obiskai ameriškega atašeja Henrija Smith-Huttona ter mu v imenu mornariškega ministrstva izrazil obžalovanje.
Tojoda je poslaniku Grewu zagotovil, da imajo japonski letalci strogo povelje, da ne poškodujejo kake ameriške lastnine.
Poljska himna na ' moskovskem radio
Po radio postaji v IMoskvi je bilo .včeraj slišati po vseih skandinavskih deželah poljsko narodno himno. Oznanjevalec je rekel, da se Poljaki bore na strani Rusov proti Nemcem.
Komunistični 'list 4'Pravda'' pravi v svojem uvodnem članku, da pomeni prijateljska pogodba med Rusijo in Poljsko pričetek zedinjenja vseh slovanskih narodov v boju proti Nemčiji.
Ravno tako pravi "Pravda", da i o -pogodba s Cehoslo-Vaško in Jugoslavijo hud vda-rec za ozadje naoij.^kih vpad-nikov.
Aretacija inozemskega agenta v Clevelandu
V Clevlandu so aretirali 47-iletnegia agenta Karla Zanzin-gera, ki je že dvanajst let v Ameriki ter ima prvi državljanski papir. Obtožen je, da se je vdejstvoval kot tujezein-ski agent.
Lee P. Boardman, voditelj olevelandskega urada justične poizvedovalne sflužbe, je rekel, da se je Zanzinger leta 1939 izdajal za člana nemškega konzulata, kar pa v resnici ni bil. Kot tak je nagovarjal ameriške mehanike in mašiniste, naj jp-edo dežat v Nemčijo. Nastopal je torej kot inozemski a-gent, ne da bi se prijavil dr-
KEITELOV SIN UBIT NA RUSKI FRONTI
Na ruski fronti sta bila ubita sinova dveh vodilnih naci-jev, feldmaršala AVilhelma Keitela in notranjega ministra Wilhelma Fricka.
Nemška uradna časnikarska agentura D. N. B. naznanja smrt poročnika Hansa Keitela, najmlajšega sina šefa nemškega vrhovnega poveljstva. [Mladi Keitel je bii dodeljen k artileriji.
Nek lleft po, je prinesel vest, da je biPubit poročnik Walter Frick, star 27 let za ranami, ki jih je dobil na vzhodni fronti kot kavalerijski častnik.
Generalni major Karl Bitter von Webber, star 46 let, i je bil ubit nai ruski fronti 20. julija.
( Londonski list Daily Herald poroča, da je bil na ruški fronti ubit baron Franz von Werra, ki je pobegnil iz vojaškega koncentraci jskega tabora v Kanadi v tZdružene države, kjer je bil postavljen pod jamsčino, pa je navzlic temu pozneje pobegnil iz Združenih držav ter prišel v Nemčijo.
žavnemu departments.
Inozemskega agenta, ki se ne prijavi državnemu tajniku, lahko zadene zaporna kazen 10 let, poleg tega mu pa sme sodišče naložiti tudi čt^et tisoč dolarjev.

Friday, August 1, 194 j
' f ssurovujiir L: i8»
99
-GLAS NARODA
__(TOICI OF THB. PKQPL1)_
Owned AMI PnblUhed by SUveale PnMUhln« Company. (A Corporation), mak ttMer. Prealdeat; J. Lnpstoa, Sec. — Place of business of cba
tarpoMtloo ana addrecaea of above officer«: 216 WEBT IStb 8THEBT, NEW ZORE, N. I.
48th Year
"Oiaa Naroda" U leaned every day except Ha tarda)a. Snndaps and Holiday a
Subscription Xearly ft.—. Advertisement on Agreement.
Ka celo leto velja list aa Ameriko In Kanado 90.— ; aa pol leU WL-; ■i 4etrt lata fl.00. — Ka New York aa celo leto »7.— ; ca pol teta ItN £a lneaematvo aa oelo leto «7.— ; aa pol leta $3A0.
"Glas Naroda" izhaja thU dan isvzemfii sobot, nedelj In praznikov.
i
"GLAS NAHODA" tli WKST 18U. STREET, NEW YORK, M. T.
CHelaea S—1141
N L R B
Nedavno je bila postavno ugotovljena oblast NLRB (National Latior Relations Board) .kar je velikega pomena za razvoj strokovnih organizacij v njihovih odnosa jih napram delodajalcem ter za nemoten napredek vojne industrije.
Delodajalci in. delavci so se dolgo časa prepirali glede delokroga NLRB in se nikaikor niso mogli sporazumeti. Delodajalci so trdili »voje, delavci svoje.
Kakor znano, je NLRB ena izmed naprav Rooseveltorve adminLttrauije za uspešno izvedbo New Deala. Njegova poglavitna naloga je bila zajamcrti delavcem pravico organiziranja ter to pravico braniti pred hapadi delodajalcev. NLRB je igral pa tudi zelo važno vlogo pri raizvoju svobodnih delavskih organizacij. Pod jamstvom strokov no-unijske svobode je bkuiai ustvariti normalne odnošaje med delavci in delodajalci ter pripomoči k sklenitvi kolektivnih pogodb.
Kmalu po ustanovitvi se je moral NLRB boriti proti odporu nazadnjaških delodagaloev, kar mu je uspelo s pomočjo sodnijskih razsodb, kazenskih pretenj in kazni, pozneje se je pa bavil z razjasnitvijo odnošajev med delavskimi organizacijami. V to svrho je imel na razpolago volitve, ki jih je od časa do časa razpisal med deiavci posameznih podjetij. Iz tega so se pa zopet pojavile nove težkoče posebno v slučajih, če se tai ali ona stranka ni držala pogodb.
Pod priti&kom javnega mnenja je skušal NLRB prisiliti nepoko»*neže k ubogljivosti, iz česar ^o se pa spet razvili novi spori. S takimi slučaji so se bavila sodišča ter razsojata po svoji previdnosti, dokler ni bila naposled postavno in neoyrgljivo določena oblast NLRB in sicer takole:
Naloga KLUB je odnošaje med delodajalci ter delavci in njihovimi organizacijami urejati in boljšati ter jih utrditi v kolektivnih pogodbah. Pri tem je treba predvsem ščititi pred napadi delodajalcev pravico delavcev do organiziranja.
Kakorhitro jso od noša ji med delom in kapitalom pogodbeno in postavno zadovoljivo urejeni, je naloga NLRB končan«!. Njegova dolžnost ni skrbeti, da bosta obe stranki zadostili svojim obveznostim aH ju pa siliti k izpolnjevanju dolžnosti.	*' *>.} * 0 Ifl:'
V takih slučajih naj ima sodišče edino in odločilno besedo.
»
Za osvoboditev primorskih
Ko je Jugoslavija napravil zgodoviiusko velik, važen in junaški korak, je s tem priklicala nadse maščevanje in brutalni •silno jeeo modernega Atile — v i-sti junaški potezi pa je tudi zagotovila »svojemu ljudstvu bodočnost, zakaj demokratična ljijdi^ttva po svetu so ji podala prijateljsko roko in jo zagotovila, da bo po tem strašnem začasnem porazu vstala zopet k življenju, večja, jačja in bolj združena kot kdaj prej.
Mi tarti o J: Pri morja, ki nam rodne- zemljo, brate in sestre tlači tujčeva peta že nad dve desetletji, samo s krvavečim srečam zasledovali tragičen in žalosten potek dogodkov, ki so prinesli jugoslovan kemu narodu tako krut veliiti pe.tek. S ponosnim srcem smo vzeli na znanje in prisluhnili, ko je sam predsednik Zdrofcenih dTŽav slovesno izjavil vsemu svetu, da Amerika Moji ob strani male a junaške Jugoslavije. Culi imo zagotovita je in Rrepričam zem in nacizem ne m oreta zma
žavi. Nattifeni se lahko zrni mm in povsod .dobri, ali praktično vprašanje časa more često zaobrniti stvari v š^odo tistem,' ki rnmjo iiajai«iij besede —« manjšinam. Prepričani smo tudi Jaiifko, da bo4o razni elementi v državni, ki so si podjarmile naše kraj<-. delovali z vsemi močmi na tem. da se ne krči moj postavljenih po zzadnji svetovni vojni. O stališču, ki ga zastopajo reprezentanti takih ,eleqt£0itov v Eviopi in v Ameriki, in s katerim moramo računati, bo v bodočnosti podrobneje razprarvijalo, tako v srvrho ja^noeti, fcot v doprine-šenjjn zgodovinskih in drugih dekazov, ki dovolj jasno potrjujejo dejstvo, da z deljenjem našega naroda se je delala in se še dela krivica 'judstvu, katero je dofcga stoletja kultivira-lo zemljo in Stalo na braniku orvropske civilizacije. Natše Primorje nima na selbi
>
LJUDSKA KUHARICA
Nf*jnovejAn zbirka navodil za kuhinjo ir dom. Cena 50c.
Naročite pri:
KNJIGARNI
S L o y E N IC
PUBLISHING
COMPANY
daj še ni bil -Mussolini v sedlu. Kaj je zagrešil tisti učitelj t Bil je zaveden Slovenec.
Ne, -mi ne ibi zaupali nobeni še tako liberalni ali demokratični italijanf-ki vladi. Lipar-ski in drugi qialpricni otoki, kamor je bil obsojen naš na-
Usoda
i Eno prvih njegovih dejqnj je
:--brio razpustiti delavske orga-
Pred dobrina dvajsetimi le- nizacije ter internirati oziroma je ves svet pozorno motril1 pomoriti del^vake voditelje, neustrašeno početje takrat še Vsa oblast je bila koneentri-razmeroma mia^ga moža, ki rana v njegovih rokah. Kralj se je kpx pi;e^o noči pojavil iz je postal le nenoa nekdanjega srede italijanskega naroda in kraljevskega veličanstva, začel izvajati temeljite refor-f ■ . • _ - . e	-	. j In ko je bil tMussplini en-
Tudi poseben iwviik je pridi-'	*«6el
gdval, nauk fašizma, da je dr-žava vse, pos amezniki so pa
me.
^»o^je.	nič italijanskega — mi smo bili . .
Velike Britani-inav^ni kot ndkakšno plačilointelekt pod Italijo m i smo da faši- m zavezništvo Itafiji po zadnji Pod M<ussohnijem, pa sramotno '	1	—	streljanje v hrbet, in drugo ne-
svetovni vojni. Mi nismo bili
JAPONCI IN HOLANDSKA INDIJA
Prihodnji cilj Japonske je nedvomno Holandska Indija. Japonci bi prav lahko pogrešili ameriški petrolej in gazo-lin, če bi dobili kontrolo nad ostokom Borneo.
Soglasno s pogodbo, sklenjeno meseca novembra in obnovljeno leto&njega maja, morajo preskrbeti angleške in a-meriške oljne družbe, ki operirajo v Holandski Indiji, 1 milijon tisoč ton petroleja na leto, torej skoro štirikrat toliko kot prej. Iz neznanega vzroka Japonska ni kupila vseh zalog, ki »o ji bile odmerjene. Koliko se ga bo polastila sedaj, je odvisno od politike holandsko-indijske v Lade, po kateri se bosta ravnali tudi Anglija in Amerika.
Holandci v Vzhodni Indiji najbrž ne bodo nastopili neodvisno od Anglije in Združenih držav, poleg tega pa prijBa zgodovina, da niso bili nikd-atr kaj prida naklonjeni svojim severnim sosedom.
Leta 1937 so Holandci snovali mornariški program ža obrambo svojih vzhod no-indij ski h posestev, Lefca 1938 so imeli 150 letar ob morskih ožinah, vodečim k važnim vzhodno-indij-skim 'pristaniščem. Nedvomno imajo danes znatno večjo in boljšo zračno silo.
Nesmiselno bi bilo domnevati, da bi mogla Vzhodna Indija satma odbiti japonski napad, -pač bi pa povzročila sovražniku precej izgub in neprijetnosti.
Vzhodno Indijo je treba smatrati za nekakšen zastavni predmet v veliki igri. Dežela ima več prebivalcev kot jih ima Anglija, Francija ali Etaiija. Nekateri deli so silno gosto naseljen^, in v njih ni prostora za japonske priseljence.
Japonska se namerava polastiti te Jbogate dežele. Mika jo njeno olje in drugi naravni zakladi.
Od Amerike in Anglye je odvisno, če se jim bodo tozadevni načrti "posrečili ali ne.
Na tehtnici so važna mornariška oporišča, velikan naravna bogastva in na tehtnici je usoda 60 milijonov ljudi.
Niti pri policiji ni varno
Policijski načelnik v mestu Santa Monica, Cal., C. E. Webb je zek) razburjen in ima. dovolj vzroka za to. Tekom zadnjih'štirih mesecev so bile us železne blagajne v policijskem departmentu štirikrat ukradene večje v«ote denarja.
Njegovemu bratu, Georgeu ^WebbUj ki je jetniški stražnik,
je bil ukraden skoro nov .avtomobil.
Najbolj pa bold IVebba, ker je zmanjkalo iz železne blagajne tudi pettisoc dolarjev tujega denarja. Neka trgovina mu ga je dala spraviti, češ, da bo na policijski stražnici dpefci bolj varen. , u___
gati za dolgo, če sploh, nismo nikdar <^1 Jugoslavije. Jugoslav'] ja se je sama odpovedala prarvici do Italiji dodeljenega jugoslovanskega ljudstva. Razmere in praktičnost ča$a je narekovala tako.
Tu pa se porodi potreba delovanja podjarnfljenih manjšin h ami h. Mi sami laoramo .skrbeti, dt* bomo pripravljeni delovati za os vo bo j en je naše narodne manjšine potopi informiranja in potom odločnih apelov na one faktorje, kateri vemo, da bodo imeli 'besedo pri zopetnem urejevanju Bvrope po tej vojni. Mi ne smemo čakati, da nan* kdo prinese osvo-
imeli najmanjšega dvoma, da bo Jugoslarvija zopet vzpostavljena.
Mnogi med nami so mnenja, da zopetno vzpostavljanje Jugoslavije, kot države, pomeni že samo ob sebi tudi osvoboditev Primorja in drugih pod-jarnafljenfc delov Slovenije in Jugoslavije sploh. Vendar pa v teh časih, ko je kri<vic nad narodnimi manjšinami toliko, da jih je že .-koro težko našteti-ni zaupati zgolj splošnemu sen-timentu, ali ob (ljubem, da narodne manjšine po tej vojni ne bodo več brezobzirno dodfeljene
IMATE ZE TA PRI-ROČNI ATLAS?
V tab kritičnih časih Je vspJtema titatelja dnevnih veati potreben ta priročni ATLAS, ki ga pailje-mm naiin naročnikom pe mJbUJI ceni. — Naročite ga fie danca!
fUM*ttHRfn MM*
i .7 rr-m
Velikost 9% x 14)4
48 velikih strani;
82 barranlb eemljerldor tnjtb
drla* in 0 semljeTidor Zdr. drtiT ln aastar Todllnlo dr-lav;
iS (retomlh slik popolnonsa o-
anaftenlb; Zanimivi avetovnl dogodki. Najnovejši semljerld kaše osli a vet in tndl:
RAZDELITEV POLJSKE ICED
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
fiKE K NEMČIJI NOVA FINflKO-RUBKA MEJA
Cena
35
centov
znamkah po 3
Pošljite jvoto v _m. po 2 centa._
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, U ga dobite a ^atlasom la ko ga lapolnlte ln pošljete k Izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite do<Utne* semlje-vlde a novimi mejami vojsknjo-Slh ae dršav, kakor bodo ptene-ajene po sedanji vqjnl.
Naročite Atlas pri:
" GLAS NARODA
m WEST na ntan
HM W KOBE, N. X.
tenru ali onenvu narodu ali dr- dojenje na krožniku; naša dolžnost- kot ^cijfflorski Slovenci je, da. se strnemo v močno organizacijo, ki bo delovala zato, da
štfto poniževanje in teptanje naroda se je zarezalo pregloboko, da bi mogla Italija še nekaj zaupanja vabnditi <v nas. Kot narodno manjšino se nas je morilo. raeonarodovalo in teptalo tako kruto, da se mora sramovati vsak italijanski liberalec, ki si upa tudi samo namigniti, d& naj jugoslovanske manjšine ostanejo pod Italijo, da se tako prepreči zopetno in novo "fli-kanje" po Evropi.
Tisoč in »več vrzrokov imamo, da spregovorimo lastno besedo y prid osvobojenja, v prid zo-petnega združenja z našo slovansko družino. Dielovati pa moramo mi tukaj, kajti oni tam preko morja ne morejo in ne smejo storiti nič drugega neg« na tihem želeti, da pride tudi zanje dan o^ivobojenja in dan obračuna za tlačitelje.
Z ozirom na vse to se je v New Yorku organiziral Odbor Jugoslovanov pod Italijo, in že'ja tega odbora je, da se združijo vsi zavedni Primorci in Jugoslovani sploh ter skupno dektjejo na tem. da bo 'bodoči Jugoslaviji priklopljen tudi do 5edaj zasužnjen del naroda pod Italijo. Apeliramo tedaj na najče primorske rojake in o? stale Slovence, da se v stvar zainteresirajo, stqpijo z nami v stik in delujejo med rojaki za organiziranje Močnega odbora, katerega beseda bo nefeaj zalegla pri »velikih državnikih A-merike in Evrope, ko 'bo prifiel čas za to. Za nadaljne informacije dbmite se na: Odbor
samo neznatni delci te velike, nepremagljive celote.
Vladna gospoda v Rimu je st nulla gla^e, ne vedoč^ kaj storiti: AH naj -mu dovoliJ se naprej gobezdati ali naj ga spravijo na varno?
Toda takrat je bilo že prepozno za ugibanje. Mussolini je zaoet s svojimi pristaši že prodirati proti večnemu mestu.	• Miroljubni* kralj je odločil; - Pa naj pokaže," kaj ve in
,cZua.
S tem mu je nehote izročil kon[iando nad kralje^ko hišo in wad vso Italijo.
i ii 11 .i'^ ii 111 ,-srr
Italijanski vojni fujetniki ^ospeJi v Anglijo
Vojni minister naznanja, da je doypeio v Anglijo dva tisoč italijanskih vojnih ujetnikov, ki bodo zaposleni pri gradnji cest in prekopov.
Nemški vojni ujetniki so že zgradili «anje potrebne kolibe. Ifalijani so bili ujeti v severni Afriki in Abesinij ter so bili doslej v nekem egipčanskem taborišču.
b odeta Trst in Gorica spet naša.	1
Ko smo bili vrženi v koš Italiji, nas ni nihče vprašal, če nam je tako prav. Italijani pa tudi ni-o rekli, da ne marajo podjarmiti manjšine, četudi I>učeja takrat še ni bilo na po-vrišju, kot pozneje. Seveda so bile manjšinam servirane sladke obljube in to celo v rimfcki zbornici Besede rainistra Tit-tonija so v torn smislu zelo-značilne. Dejal je: "Z nami združena djudstva drage narodnosti naj vedo, da mi z zgražanjem odklanjamo ivsako m*el tlače-jnja ali raznorodovanja; njihov jeeik in njih fculturne ustanove bodo spoštovane; njihovi u-pravaii zastopniki bodo uživali vse pravice naše svobodoljwbn^ in demokratične zakonodaje j Jugoslovanov pod J Italijo, njihovi politični poslanci bodo prisrčno sprejeti v italijan-s^kean parlamentu."
Zunanji minister Tittoni je žel za te besede tople ovacije Zbornice. M3 vsi pa vemo usodo našega ljudstva pod Italijo^
Napačno bi bito misliti, da je vse krivda fašizma. Omenjeni minister je govoril 27. sept. 1. 1919 ištoe&snQ in potem vse do Du Dtučejevega pohoda v Rim, so karafoinerji vlačili v j^čo naše učitelje- duhovnike, intelektualce, inteligente ter slovenske rodoljube. Po pravici povedano, zadnji žalostni vtis, ki ga hranim i® domovine, je v verige vklenjen učitelj, gnan v ječo po karabinerjih — in te-
V Schenectady, N. ¥., je bila obsojena na ječo od 10 do 20 let 42 let^ia Mary tQiervo, ki je usmrtila 29 letnega Cariosa de Saatisa. Obsojena je bila zaradi uboja po prvem redu.
Oblasti še sedaj ne vedo, kaj
prepričevati Italijane, da so nekaj, kar niso nikdar bili, kar niso in kar nikej^r pe bodo.
Začel jih je prepričevati, da so junaki.
Tako vztrajno jim je dokazoval to neresnico, da so jo naposled verjeli.
Svoje dokaze je sh;uaai potrditi z dejstvi, potrdil jih pa nikdar ni.
V vsej zgodovini ni bilo menda bolj kilavega zavzetja kot je bilo zavzetje Ajbesinije.
Na eni strani modemi laški topovi, tanki, letaka, na drugi strani pa ubogi zamorski narod s sulicami in fičafaji.
Že po tisti zmagi je začelo nekaj za uda jati, ne samo svetovni javnosti, pač pa tudi Italijanom.
Italjanski narod je resno zdvomil nad svojim namišljenim junaštvom.
Iz Rima je pa ne nehoma grmelo : — Nepreniagljiva Italija! Junaška Italija! Jaz, Mussolini!"
Takrat je Mussolini še prezirljivo gledal svojega nemškega tovariša« Hitlerja.
—	Dobro se obnaša! — ga je od časa do .časa pohvalil. —■ Moj ačepec je. Jdene je posnel in poafnal. Vse, kar ve in zna, ima od mene. Toda^ — si je mislil, —prvi sem jaz, z menoj se ne more nihče meriti. Ce bom slučajno, kar pa dvomim, potreboval kaj od Hitlerja, mu ixwn naročil, naj stori zame to in ono.
Kar iznenaaa je pa začel Hitler osvajati. Najprej je pograbil Avstrijo in za njo še ducat drugih dežel.
—	Dobro sem ga nančil, — ga je hvalil (Mussolini. — Sa mu pozna, da je iz moje šole.
jo je napotilo k zJočinu, kajti prejšnja leta je bila de San- Jaz in on bova zagospodarila
vsemu svetni. Takrat Mussolini že ni bil
(Committee of Yugoslav* under Italy), 302 East 72nd St.
New York, N. Y.
A. Krasna, taj.
tinau vedno materinsko naklonjena.
Zagovornik je prosil sodnika) Za milostno sodbo, toda sodnik ji je prisodil kazen kot jo določa postava za tak zločin.
Spočetka je zatrjevala svojo nedolžnost, in ni dosti manjkalo, da ni bila. njena zadeva poverjena poroti, na pogovarjanje zagovornika se je pa naposled premislila in priznala svojo krivdo.
Afrs. Ciervo je uživate v mestu velik ugled, vsled česar ni nič čudnega, če je povzročil slučaj med prebivalstvom precejšnje razburjenje.
^odprim* Ji l^f,n>'fM'ai>kti
tFinigar)
ji vrsto v naie
z i vi
VIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
DED —
Je ZEMLJO otrshU,
OGE---
> j«
POZOR!
Naročniki so naprošeni, da pogledajo na številke poleg imena na naslovniku na prvi strani. Prva številka označi mesec, druga dan in tretja teto, ko Vam naročnina poteče. Ce Vam je oairopndna potekla oz. bo v kratkem pcltekla, prosimo, ne čakajte na osebni opomip, paič obnovite naročnino za list ako mogoče še danes.
'Knjiga je avojevraten pojav' v,slovenski knjUEevnostl, tej-. U v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst1 'rodov slovenskega naroda od davnih početkov v stamn alovanatv^i 40 danatoj^ga dne. Knjiga Je verno erealo naSega *rljenja in trpljenja, in kdor Jo prehore bo T®del o^lofeneib t«č kot mu .Bjore nuditi ^ katerokoli nase zgodovinsko delo.
in gledal
JeaoM m**
VNUK
•e Je dvignil preti kesu novega]
13 NOUVU — 413 STRANI
V PLATNU VEZANO
«2
Poštnina
■
Avtor knjige Je IVAN MATIČlC, ki je spisal sploSno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
KNJIGARNA
"Glas Naroda
m* m mm, ^ -± - ,



"rvvr x i1" r-r*-*: y^g
več samo "jaz", pač pa s Hitlerjem v zvezi, torej "jaz in on".
. V srcu pa Mussolini ni bil nič kaj vesel Hitlerjevih uspehov, ki so tako nesrečno zatem-nili njegovo slavo. Postaviti se je hotel in je udaril na Grško. No, G-rki so mu dali, koit se spodobi.
Da ne izpostavi rimsko-beriinske zveze javnemu zasme hovanju, je moral Hitler zavzeti Grško. Obenem se je pa polastil tudi Italije.
Vsak Italijan vam bo dane* priznal, da je Italija nemška provinca, ki mora točno izpolniti vsako Hitlerjevo povelje.
V	laškem narodu vre. Dva moža sta pahnila Italijo v sramoto in pozabfjenje. Hitler in Mussolini. Toda Lahi so bolj jezni na Mussolinija nego na Hitlerja.
Dvomim, če jim bo dana kdaj prilika obračunati s Hitlerjem. Ža maščevalce nad tem peklenskim zlotvorom je iizbraia nso-da sposobnejše može in naro-8e kot je italijanski. Maščeva-nje nad tMn&olrnijem bo pa I-talijanom prepuščeno.
V	duhu vidim smešen prizor:
Po rimski cesti divja, kolikor mu pač dopuščajo kratke noge in debel trebuh vam pasti Mussolihi- Z.'a njim pa tropa otročajev in starih Italijank z mokrimi cunjami v rokah : Zdaj ga ploskne ta, zdaj ona po tolstem tilniku. Vse pa kniče: Porco! Poroo!
pfizxB »ift6jDjrvita*4Ht
Friday, Avgust t j 941
MUSSOLINI JE IZGUBIL $£ ENO LADJQ
OH. M.L NK:
Moja Beta
- človek ne pomeni nič pod pri Aliuaceneru so se razgreva- *im besedam. Zaljubljeno jo tonitiiomodrim nebom argentin- li ob besedah o njenem drneu opazujem in vsi se norčujejo iz «ke .stepe. Sam stojiš v travi, In so nahrulili tistega nepridi- mene zaradi moje zaljtrtkjeno-ki ti sega do koleil, neskončni prava, ki je dejal, da je Beib sti, samo Elvira se ne smeje, veter ti veje po utrujenem ob- enaka drugim travožrcem. Pa Ona vstane in .odide z trato razu, sončna" pripeka ti pusti je zoba 1 a samo koruzo, in njena tjakaj k Beli, in vsi gi;edo za komaj do sape, Ln medtem ko slrva se je širila od naselja do njo. Gospodje mežikajo, Od-po visokem nebeeu krožijo orli,' naselja. Kupil sen\ jo bil od pirajo Beli gobec, dotikajo *e korakaš kot človek na svojih farmerja Alibia za posten de- uhljem in čleaikov, povedo ka-
dveh kratkih nagah »kozi šus- nar, ko sem, bil postal pcRtni tečo travo. Ničesar drugega ni Takrat seni jezdaril s po-videti ko plapolajočo rjasto-što za osem in štirideset kolo-rdečo travo, nemara Še kaka ^ ni^tov. Po trikrat na teden dva noja na obzorju, ki pre- ^em moral na postajo, in potem v idilo koracata ili se ozirata, in1 sem jahal od.famve do farmet nemara da stoji kje v tej silni in >em izročil tenm pismo in o-pripeki kako drevo, ki do- nenru zavojček Psi so lajali, zde\ a ko kammitni filigranski drnžuia \se je .smejala in kakor
izdelek, ki poveva veter skozi njegove izrastki.
Saj razumeš, tam zunaj ne
brž dam še zalooaj trave, in jaz sem ji jo dal z dlani. Tista doba takrat je bila brez-oMačna zamre in za konja,, nebo je bito visoko, in veter je brzel ^iad poljano, in midva
moreš nič s petami in nogami. ^P1 P0*'™1«- Tam v travi so
v	* w	1	v	.	. V» 1 ' n tvi/ucf n	m^ fwi^-BA	LI m I'm
tsa.7 razumen, t.1 lcsenle olovek m nič drugega kot stopajoča maj-cenost in vsak-šen sunek vetra ga zasmehuje. Takšenle človek se moči in ubija od obzorja do obzorja, toda ooga tega ničeta rpodnsne na mesnatih kaktejah njegova rdeča koža zabrekne v vrr>čini, in kar nnahonsa se utegne zgoditi, da kaka smešna sončarica podefe predrzneža na tla in ga pripravi za veseleče se jastrebe, ki si ga hodijo v kosih iskat. Saj. razumieš, sam človek je izgubljen v pu-«Č;
Toda recimo, da sede na konja, pa na malh postane iz nje-gn mož in gospod. Kakor piš vetra ti brzi s svojim konjem cd vzhoda na .zahod, -meje.ee v
vetrn, a konju vihra griva o-
ko'i.
Vedeti mqraš. da je bilo naj-lenši živali w te stepe ime Bela. To je bila visokooioga, oz-kft -kobila petih let, in ji je bila d?aka svetla in blesteča. <$?!e-hern i gaucho, ki je prijezdil mimo, je pozdravil in /ponosno dejal:
"Glej, to je Sela; glej jo!'*
Ob ponočnih taboriščnih o-dnjih so govorili ka'ko zna teči;
,k(i besedo in se smejejo..
Jaz ?sem zaprtih oči obsede*, kadim Črno cigareto in le akriv-ši škilim tjakaj, ali so dobri ž njo. Ko se klepetava gospoda odpravi po drevoredu da lje, se Elvira vrne na verando in pogovarjava se o konjih. Po-nnšam se vpričo nje, zato ker je Bela moja last. Lejte, -eno-riia, teče tako in tako, potre buje to in to in poslušna je ka ker misel. Če bom tleskniL, pa bi'a mesta, kjer. je imoja Bela bo prišla, le pazite, gospodi^in ob tala, .jaz sem razjabal, ji moja. — Tako sem ošaben-razrahljal uzdo. utiral A*p tra- vrag me voemi. ve in sem iabraf sočnate bilke j Se dobro vem, da je gong mned uvelih in.nsehlih. To ti vprav začel klicati k večerji, je bilk) veselje. Bela!- Nato jelko sem zat.esknil in Bela je prišla vsa razburjeno zvečeča j prisluhnila in je prišla. Dobro k meni in me je dtegnila s svo-|me pozna in ve, da je le za $a jim mehkim snjtrtkom -v ramo lof pa vendar le pride ta moja in pleča, češ, da pahitim, naj ji Bela.
'trela sva bila spet na <poti, da «o gruče prsti v stepi frčale. Naneslo ie, da sva kje zunaj v
^Toda jaz bi se ra^l se bolj iz k"za} in zato ^rem z Elviro p krog hiše:
"Pojdi, Elvira, veni Poka-za1 ti bom, kako'ti Bela izbor no sliši. Poiidi, Elvira, tjale za
sva bila od ranega jutra do ve-J grmovje, ondi naju Bela ne bo čera na poti.	[videla jo bova preskusila, —
Nemara naju bodo pogostili na veliki postaji E-tancia Santa Su/bina, na tem> vilinskem gradu-« stebrišči,■ kopalnico in z vsem razkošjem, kjer povabijo jezdeca, naj s srebrnim priborom in kjer dobi konj snežnobelo sol za lizanje. On-d? je lepo, dTagi moj. Elvira je tam in Elvira se smeje. Iti medtem, ko pijemo čaj na verandi stoji ne daleč od nas B'la in infuli temncxzelieno travo pod evkaliptusovimi dreveni in njena rumena dlftka ?e sveti k nam. Včasih sune z >rlfivo navzgor in prisluhne na-
tam jo bom poklical!" Stojiva v omamni vonjavi
xiecznuuxUi očetov, .ki se v žarkih večerneiga sonca rdeče svetlikajo. Zakličem: 'Bela!" in filrvira me pogleda. Lepo
I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozja k. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« —"Domen.
—	Dva prijatelja.
H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — KI oŠ te rs ki Soinir — txrad Eo-jinje. — Goli da.	. .
m. ZVEZEK: Deseti brat. — NemSfci valpet.
IV.	ZVE&EK: Cvet in aad. rr H&i mestnega sodnika. — Kpzlovska jodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov ain. — Sin kmetakega oe-sarja. ,— Med dvema stoloma.
VL ZVEZEK: Dr. Zober. — -Togomsr.
VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pir* tobaka. Afoč
in pravica. — -V vojni krajini. — Pravd« eH bra-
tom-
Vin. ZVEZEK: Ivan Erazepa Tatsnbah. — Bojim se' te. — Črtica iz življenja poUtičnejga agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest p^rov klobas. — Po tobaku smrdiš. —Ženitev ;iz nevoščljiv osti — e»pommi starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Peter
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov...$w
POSAMEZNI ZVEZKI tl.50
jH:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. CO.
ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako )e Katarjev r ^pokoro delal, ko je kronipir	— Potia-
u bankovci
216
WGLAS NARODA"
18th STREET	NEW TO«*. T.
■ a i"i i
i III I- II
se ji svetijo laeje, lepa E1 vira — —
Tedajci pokne v cvetličnih grnih, midva pogledava — in že je tu.
I>a, tako je, to je moja Be1\a, previdno kuka iskozi dehteče vejevje, jaz pa si domi&ljanf, da je pogled te živali najereč-ne.iši na svetu. S svojimi velikimi, rjavimi očmi naju gleda tako izrazito- ko da bi zdaj spregovorila.
Nenadoma pa opazimo, ko d? se njene oči o»teklezie4e in oslepele. Telo ji vzdrgeta. Kaj se je shodilo ? Oba pri-I skočiva k njej in jo odvedeva j ven na trato. Bela šepa. Pre-■ iščem ji sprednjo nogo, ki jo jhoče skriti in najdem Štiri krvave kaplje na gT«žnju. Štiri krvarve kaplje, to je pik strupene kače.
Vzkliknem in planem v hišo, kričeč po seroirto zoper strop. :Elvvra ostane pri konju in ga oibjame okrog vratu. V velikem gostišču odpiram vsa vrata in vpijem po serumu. Vsi ljudje p rihitijo ski^ia^ — a seruma ni v hiši. Stečem na-za,i na traivnik in že od daleč ^zagledam, da se je jBel^ flgru-dvia na tla. Meso so ji Tazpa-rali ^ato krvavi lase? am ji rano, preveiem ji nogo. — Brezimino me	ker ji pri-
zadevam .bolečine.
Potegoma vsi odstopijo in o-pssujejo živa^ od daeč, samo Evira se Joka pri njeni gavi. 'Saj ^it bi pravil — n<^a ^ je zatekla, nobene ^pomoči ni bi-1o "Božal sem jo včasih sem planil pokonci in ser« butal ob drevesa poteptal in prefelel sem -ti^ti grm, >ki ie bila kača v niem. Potem sem spet pokleknil in serin ji govoril.
Zdaj pa zdaj je Bela efcu-5ala ^pčiti ^iakn, a to se ji ni v^c^KieijeSloj.d^l sem ji soli, pa se je ni več dotaki^Ua. P^tem je bolj ,in bol*j poveva glavo in jo* polagal^ na :tr^vo.

RAZPRODAJA
SLOV^NSJfim
^ n J i a
po zmerni cegi
Ko je laški parnik vozil |x> Sredozemskem morju v namj vrgel bombo in pa mik se je potopil.
Afriko, ga je zalotil angleški letalec ter
Otok Kreta in njeni prebivalci
Kreta je dolg in razmeroma ozek otok, ki s *vojo dolžino !oči vzhodni del Sredozeirt-ke-ga morja od Rgejskega. Le dva precej ozka prehoda držita na vsaki stiani Krete iz e-nega v .drugo nworje. Nfi zahodni strani Krete je kakih 200 kilometrov iirok moi*ki prehod, ki loči Kietp od grške celine, na %-diodni strani pa nekaj širfti prehod loči Kreto od Male Azije. V sredini te vzhodne morske poti leži otočje Do-dekanezos, ki pripada Italiji.
Kreta je grški otok ter važna grška dežela. Na Kreti so as y starogrških časih dogajale važne zgodovinske reči, tem go doma lepe pripovedke o grških junakih, tukaj pa «e je tudi v novejši dobi dogajalo .marsikaj- kar je /bilo odločilno za Grke. Zadnj^i tak d o gode k je bil upor starega republikanca Venizelosa zoper Metak*a-sovo vlado, ki ee je na Kreti začel. Takrat so nad tem lepim otokom letal'a vojna letala, ob njej so križarile vojne po njsnih belih cestah.
prišlo. Dotlej je bilo angltižiko glavno oporišče otok Malta, ki pa "je bil preveč izpostavljen bombardiranju sovražnih letal. Zato je Anglija takoj del .svojih M.' prenesla z Malte na Kreto. Poleg tega Kreta za angleške strategičue namene leži nmogo ugodaieje kakor katerikoli drugi otok v Sredozemskem morju. GOavno mesto Krete je Kandia, ki je le kakih £00 km oddaljena od obale severne Afrike, od Dardanel le 500 km ,od Soluna 500 km. Te razdalje pa so za moderne bojne bonibnike prava igrača. Na svoji servernovzhodni strani ima otok dobro naravno luko Šuda-Oold, kjer zdaj ^toji mnogo ladij. Tako r;e je zgodilo, da je oko^i Kandije in Kane-je nasirflo celo veliko novo mesto saniaih šotoTov.
- Prijazne so ulice v Kandi-ji in Kaneji ter v dtugih kret-pkih mestih. V njihovih hišah se izraženi stav^binski ^logi vse-
črnolasih žensk v velikih bro-iiHstih skl'edah perejo otroške" srajčke. Kadar pa se zgodi, — kar se dogaja dosti čosto — da se oglase svareči glasovi a-lanntnih siren, takrat naenkrat potihne veselo čebljanje, plapolajoči ognji so brž pogašeni. Gosti in prodirni oljčni gaji fldag prebivalcem nadomeščajo protiletalc-ka 2zarvetisča.,>
"NADALJEVANJE SLEDI".
4iNadaljtvanje jutri'* je bil pojm, ki ga ljudje pred dobrim stoletjem še nw»o poznali. Šele okrog leta 1830 je začel list "Journal des Debate" priobče vati enega izmed senzacional nth romanov Evgena Sueja v majhnih dnevnih obrokih in je wr.el s tem ogromen uspeh, ta ko da so se prav kmalu pojavili posnemovalci.
Poročajo, da so čitate!;ji v tistem času j-tflii v -gostih skupinah pred uredništvom lista in jemali raznašalcetn še vlažne izvede iz rok, da bi se prepri-
Po 50c zvezek
AnderMnoie pripovedke a iliu^uhi nladino
noii mali Jimak, <Do«t«jeTaklj) Uvm Preg«ttJ
Filozof »ka. Zgodba tAlctfz ^llraa^kj Uompad in KomunuUki (Jul. Žeyer> Gospod FridoHn Žolna In n}«fova
d milna (Fr. Mi Kioski)
Kazan, voljtji pes (J. t). Curuood; Kaj se Je Makaru Basalo CV. iioro-lenko)
Na razlMnib potih (Frane Friicfc)
Peter Pavel Clavar (Dr. i. .PrejeJi) -
Praviea Kladiva (Vladimir Ler^tlk) Sveta not (Rudolf Vrabl) Slika Doriane Gray (Oscar Wftde) Verne dufie v vieah (Prosper MiHme) ZapUkI ia mrtveca dona (A. M. Dostojevski)
Po 70c zvezek
Do Ohrida In BHotJs (Ivaa Metlk)
• Po 75c zveztfk
Betfecor (Artur Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Car-wood)
Po strani klobuk (Damlr Pel gel) Romantične duše (Ivan Cankar) Serfant Diavolo (Marcel Priollet) Želena cesta (Žane Grey) Zlati Panter (Sinclair Gluck)
Gusar v oblakih (Donald Keyfaoe)
Gospodarica sreta (Kari Flder)
Hektorjev Me« (Bene L* Brujere) «de«a Merfa (O. R. Frirfi)
Po $1 zvezek
Ugrabljeni milijoni (K. G. SeUger) Veriaeus (Pater Bajetan)
Sirko (JE. 3. HHIIilllini)
čali, ali janak, ki je viael prejfc-ga orient a, givte. tureke, e#ip- n-. dan med ^vyenjem in sm»r-
Prigodbe čebelice Maje (Waldemar Bonseb)
Pingvinskl otok (Anatoki France) Pisane »godbe (JbTnko Kac) Iz življenja za življenje (Ivan Zupan)
Po $1.25 zvezek
Zadnji Mehikanec (J. F. .Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezefc
Zločin {p kazen (F. M. Dofttojevfdj) Tigrov! zobje (Mavrice UUasc) Krištof Dimae (Jack Land«) Misterija (Gustave le Bouge) Lueifer (Jean de U Hire) rxpod Golice (Stavko OaiUi-t)
Po $2 zvezek
PreSeren (France Kidrič)
Po $2.50 zvezek
Višnjeva repatica (VI. Levsdk)
tovske in arabske hiše so ined i»eboj kar pomešane. Nad tr
so korakali oboroženi rno^je; govinami pa *o napisi v v?eh To je m otok Kreto bilo nekaj nenavadnega, ker takih dogiori-fcov sicer zadnja leta Kreta ni bi'a vajena.
Orlska vlada je nanrrec iz nekake vljudnosti svoja dva naj-
niojicočih jezikih; v grščini, fcur-ščini. angile^eini in španjols»ei-ni. ki je jezik ali narečje tistih Židov, ki prebivajo na Turškem. Vse te ulice pa so kar mrgolele v živahnem vrvenju.
važnejša otoka Kreto in Krf	Pa ^ kak<>r ^nmrlo.
neatr- Kdor v mestu ni neobhodno
ptistila neoborožena in jena, dasi sta oba ta dva otoka nekaki naravni trdnjavi gT-ške celine. Manjše enote gT ike vojne mornarioe so 4>ile pač razarteščene po grških lu-kah ob celini, na Kreti in na K-tfu (pa je edina oborožena sila bila zastopana z nekaj slikovito obleceninibi orožniki. Pač, se nekaj oborožene sile je bilo kje po kretskih gorah — to pa so bili razbojniki, ki se odlikujejo po čudoviti hrabrosti.
Ko pa je nastala italijansko-grška vojna, je bilo te lepe idile naenkrat konec. Kmalu .po začetku vojne so Angileži zasedb otok, kjer so napravili mogočno mornariško in letalsko opo-jrišče. katero jim je kaj dolbro
Spet in spet sc-an zavpil po serumu, a sla 6e ni biLo nazaj,, ki sem ga bil poslal k najbližjemu farmarju. Bela me je prestrašeno pogledala, ee enkrat se je ozrla, pogledala je ljudi in hiše, pogledala visoko nebo in neskončno stepo v dalji, potem pa je zaiprla~oči. Drhtenje je prešinilo lepo tropi o, noge so udarile, nato je preminula .
Ždel sem zraven nje, kakor bi mfi bilo tieoč let. Pokopal eem jo. Posodili so mi drugega konja in odjesdtf1 sem z Es-tancije, kamor me ni bilo nir kdar več. V svoji veliki giz-davosti sem bil svojo Belo zapletel v tujo igro, in zato je zdaj moje spanje grenko. .
potreben, se je gotovo že izselil na deželo, kjer je kaj lahko dobiti stanovanje — pod milina neborrt. Cele družine so se izselile na deželo. Tisti, ki so imeli kaj več sreče in so bili pravočasni,, so se nastanili v naravnih skalnih votlinah < in iamab. Djru^i, ki iso prišli po-
tjo, še živi, ali pa kakšen od-gevor je lepa junakinja dala na ognjevito ljubezensko izpoved. Prav gotovo je estetski učinek v nvnogih primerih zavoljo tega. uživanja na obroke nekdj trpel, toda roman v nadaljevanjih ima vendarl'e svoj posefben mik, tako da zaključena knjiga pogoetoma še daleč nima istega učinka. Bil je celo neki psiholog, ki je romanu v nadaljevanjih zapel hvalnico in mu pripisoval zdravilne učinke, zlai-ti 7>a ženske.
"Treba si je izbrati le primerni čaes da prebereš nadaljevanje-'* pravi ta psiholog. "Takoj po zajtrku ni praivi, pa naj
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVETOC PUBLISHING CO.
216 Wast 18th Cfcreet, New York, N. Y.
zneje, so šli stanovat v sked- bo skušnjava šele tedaj, ko si
nje in hle^e, ki pa so seveda nmogo bolj "zračni" kakoT naši. Tisti pa, ki so bili zadnji. so se nastanili kar kje v sredi oljčnih gajev. Ker je na Kreti tudi pozimi podnebje zelo milo, je umevno, da ljudje brez škode za svoje zdravje lahko prebivajo, ne da bi morali skrbeti za streho.
Časnikar, ki se je v avtu vozil po Kreti, odkar so jo zasedli Amgieži, pripoveduje:
" MJnoigo, krasnih pogledov ti midi vožnja po tem otoku, po njegovih čednih apnenčastih cestah, skozi rodovitna polja ter po malce valovitem vzhodnem delu, kjer se menjavajo skalne pečine z vinogradi, ka-teri so nalahno naslonjeni v * breg. Na desni roki stoje oljtv ^' ni gaji, iz katerih pa grozeče moTe kvišku vitke' cevi proti-letallstkih baterij. Na levici so prav taki gaji, iz katerih pa ti vre nasproti močan vonj po orientalski čebulni juhi. Nekaj sto rme<trov naprej iavira studenec, ob katei»em škotski ali in-dijski vojaki črpajo hladilno vodo za svoje tovorne avtoino-bile ali WačiLce. Malo naprej ipa istočasno tamkaj gruče
opravi svoje delo, itn potem ga ne beri mimogrede, temveč si vzemi zanj čas in udojbno sedi. Pred visem ne poglej takoj na konec nadaljevanja, kajti to je krivica zoper pisatelja in s tem
se zmanjšuje užitek. Ko končaš, malo počivaj in si skušaj prestavljati, - kaj se bo jutri zgodilo ,vprašaj se, kako bi s ozirom na razne značaje v romanu sam nadaljeval. Na ta način ti daje roman vsak dan pobudo- Roman v časniku pa predstavlja tudi čudovito snov za razgovore. Gotovo boš naše! znanca, ki čita isti časnik in zasleduje isti roman, in ž njim se lahko pomeniš o bodočih dogodkih. Takšen ponie-nek povečuje učinek zdravila, ki nam je dano v besedi "n»r daljevanje sledi.'*

KUHARSKA KNJIGA:
Ali
Nations
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
H I
i\
HMI
1113^Knjiga je trdo vezana in ima 821 atram"^^ i»
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa tudi ▼ jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebnp v navad?,
Ta knjiga je nekaj posebnega, za one, ki se zanimajo xa >< > in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in . Mpopolniti.
Naročite	!
216 West 18th Street
New Toik, M. Y.
•'« LAB 111D D I" - Wen Toil
Fricky/August T, 1941 -
f IT1IDVEJ1N L. 1M
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER.
56

Pozno jeeeni leta 1894 je~v Pragi na begu pred samim seboj obi&kal neki večer, ki ga je priredil cesarski namestnik na Laškem, Obdpn o<l mnogih ljudi, dobrika\o in boječe zbranih okrog nepreraeiinli'vaga princa, ki je utegnil biti v teku istega večera zio ljudr-mil in zelo nemilosten, je opazil, da ga zasleduje dvojica oči. Bile nenavadn« lepe rjave ženske oči in veno ner upi te vanj. Dekle ali žena, ki so njene jansne oči /bujale njegovo pozornost, ni bila več zelo mlada in tciidi ne .»»pa v ••bičainon smishi besede, toda lice s širokimi ipodočnicana je ime1© očarljiv izr::z. Mjorda je bilo zgolj si-jaiije lepih rja- lh oči ti^to, kar je dajalo neznanki ta čar, morda 1'idi poredna, bradic0., ki je poudarjala posebnost tega drugače precej navadnega obraza — vsekako ga je delalo radovednega, Dama, ki ->e princa nenehoma gledala in nosila bujne s\etIorjave lase počesane na nizko in ozko eelo, je bila zelo vitka in dokaj velika. Franc Ferdinand je vprašal.
Grof Vurmbrard mu je rekel ,da je ena izmed hčera gTofa BoL ustava Ghotka ki ]c„ bil pred poldrugim desetletjem kot cesarski n:me&tn"k domačin v tej palači. Prej da je bil poslanik, in pozneje spet, v Madridu, Bruslju in Draždanih.
Gr«/f i.na osem (tfcnk, in ta Zofij^, je peta med njimi.
Wumtf'rani je oL(»t avlja je še dedal, da so Chotki v daijenem »ororistvu z njegovo rodbino.
Gro^Iei Zoi' ii Ohotkovi s Ghotkova in Vognina je bilo 26 let, ko so ji t>ti veee* pokazali 'bodočega cesarja."
^e piei, pred mnogimi leti, trinajstletno dekletce je bila LeKGČ aniarila o bodočem cesarju. Takrat je bil njen oče avstrijski poslanik v Biuslju. Nanj je padla naloga, da Sporoči bclg isken.". kralju Leopoldu prošnjo cesarjevima Rudolfa za loko princeee Štefanije. Dan po Rudolfovem prihodu v Bmicol] je bil zaročri dejeuner v gradu Laekenu. Avstrijski po>lanik, njegova žrna in njegovi dve odrasli hčeri so tudi seaJi za mizo Ko sta se mladi grofici Ohotkovi vrnili domov, j.- trinajstletna sestra Zofija, najživahnojša in najčasti-h'epnejSfj izmed nsmeri^e otrok, že prežala na .ljiju. Mo-lail sta ji opisati vse pr.drobno«ti posebno pa cesarjeviča Rudolfa. bodočega cecsarjg. Zofija je zavidala princesi Štefanij:, ki ii je biia sreče namenila, da postane žena bodočega cesarja.
"Kdo ve, ali je tc res takšna sreča," sta dejali trezni starejši estri, ki se jima je adela Zofija prenapeta in otročja.
Nt. ta večer je pomislila grofica, ko so ji povedali, da je pri-el Wrane Fei iinand z Budejovic. Nenehoma je zrla vanj.
da ya lahko gleda Vez skrbi, ker je on ne vidi. Lep re ji m zdel a zanimiv. Nle samo ker je bil bodoči cesar, njegov bo'^hni, bledi obraz s sinjes?vo zastrtimi očmi, ki so se t rojene bleščale, se ji je zdel zanimiv. Nemoteno ga je .nog1 a opazovati: nihče se ni men;l zanjo.
Visoko plemstvo vse Češke je bilo zbrano v prostorih na
Kremelj—jedro Moskve -
V Kremfljru je sedaj zaradi železnzioo. ki je drdrala nekoč vojne z Nemičijo. nenavadno ži-) tod mimo. Onkraj reke se vo, ker se vrše stalna posveto- dviga sivo, visoko poslopje. To vanja.	j je stanovanjsko poslopje sov-
Moe^kovski-Kremelj pa ni o-jjetske Vl'ade, kajti ljudske po-b i čajen grad, kakor mnogi mi- ver jeni ke so med tem preselili slijo, temveč celo mesto v me-j vse iz Kreni jla, kjer ima samo stu. To je utrjeno jedro mos- Stalin med vladnimi pisarna-
kovskega mesta. Stari moskovski carji so * i tu na gričih gradfci svoje sijajne palače in cerkve. Spomini na Ivana Groznega, Bor:sa Godunova in na stoletja staro zgodovino, so se ohranili tu do današnjega dre. Peter Veliki pa, ki gledal v nove čase, si je svoj sedež postavil drugairi. Ob bregovih Nove si je zgradil za-padnjaško prestolnico. Šele po boJjševi<ški revoluoiji je postal Krerrtelj jipet sedež vlade. Skoraj vse vodilne sovjetske osebnosti so prebivale spočetka v njen*. Krem*1 j so ljudstvu zaprli. Cerkveni zvonovi, so u-
nii, cekitvenimi muzeji m vojašnicami svoje stanovanje.
Glavni vhod v Kremelj je danes na ogromnem Rdečem trgu. To so bivša Odrešenikova vrata. Nekoč ni smel nihče tfkoei ta vrata ne da bi se od-kril, kajti nad vhodom je bila Kristusova podoba, ki so ji pripisovali čudežne moči. Danes te podobe seveda ni ,vet\ Ce hoče kakšen avto sovjetske vlade ali kakršenkoli drugi skozi ta vrata noter, ali ven, mora naj-'pivo snafo .počakati, dokler m(u straža ne da znaka. Poveljnik Kresni ja kontrolira sam telefo-nicmo žitevilko avtomobila. Sta-
tihnili, carski orli so izginili s „	.	, , ,
kremeliakih stabnov naniome 'im>Ve ll,1,uz,ne P8 ob teh vra-kremeljakih stolpov, nadome- tifa nikoli nj videti> stalin
i^estnist7ii • Sf;l>warzze»bergi in Lobkovici, Windischgraetzi
In Wald teini, Auerspergi in Rohani, Claryji in Furstenbenggi.	-	J
najelejrantiiejše žene in dekleta so se lesketate v bogastvu pa-'ka^ui*1 dvajset metrov. Pet
Vilmin tt	■»>> « h niVt I nlr	u:	A.___■___-__i A	, * , Tolikih urof nrctlnio Tvl^ni nac
stili so jih z zlatimi sovjetskimi od- zvezdarrii. A tudi te zvezde se odločilnim možem ni videle dovolj lepe.
Ob dvajsetletnici boljševiake revolucije so jih nadomestil z rdečimi ogromnimi zvezdami iz tisočev uralskih poldraguljev.' ki jih ponoči od znotraj razsvetljuje elektrika. Da bi se od vročine nerazpočile, so jih opremili z posebnimi hladilnimi napravami.
Veliko, beio Odrešenikovo cerkev ob vznožju K remija so, kakor znano, razstrelili. Kjer je stala nekoč ponosna katedrala, je videti danes le gradbeno zemftjišfo?. Tu se bo dvigala nekoč ogrontna palača. Njene
upo
rablja drugi zapad. vhod' od katerega vodi tako zvana Stalinova proga do letovišča Kri-latskega. kjer ima ruski diktator <vojo podeželsko hišo.
NEKAJ O POTAPLJAČIH IN NJIH NEVARNEM DELU.
Potapljači, ki se potapljajo po več deset metrov globoko v morje, niso samo izpostavljeni nevarnostim, kot pritisk vode, pomanjkanje zraka ali ogrožanje od raznih velikih hobotnic, temveč še mnogim dragim nevarnostim. Ko slišimo ime potapljač, si
temelje so že položili, veliki ^^vAjanto predvsem člove-
™ :„	___j ka, ki usee po morskem dnu
ldragocene koral'e in biserne
žerjavi in železni nosilci zarjajo. da se pričenja sedaj". .ulJMr,lltI delo nad zemljo.	j^?1^, Pa P^iskuje poto-
p.jene lada*? z dragocenim to-Kreineljsko mesto obdaja vorom. Daaes pa se je ta počiva kilometra dolg opečni zid, klic že dokaj posplošil, saj ima z veroneskim vencem, kakor si ga je izmislil gradbenik carice Katarine, Italijan Rastelli. Krenueljsko obzidje gre deloma ob bregu reke Moskve, in ima višino štirinadstropne hSe,
rišk i h vc«"- rnih cblek. ki bi bi!i troški zanje zadostovali stotinam s;romašnih rodl»in za me«ece in leta življenja.
Grofica Zofij* ChoiKova je bila oblečena zelo preprosto. Njena <»M ka je bila ;z ma,;hne delavnice, kjer so šivali za premožnejše, vendar nt- za bogate meSčanke. Lišpa ni nosita. Ni <e spT»^č-i'a v tetonovanje z elegantnimi ženami in dekleti, n ko j« samotno stala v kotu, je ni presenečalo, da se ni nobeden ' rraed zlbraniih kavalirjev zmeniti zanjo. Mhio-ge hčer? grofa v>otka, ki ni imel znatnega pren*>ženja, so bile druga d i igi na poti. Vedele so, da niso neveste, ki bi se lodo pulii zaigc. Vendar se grofica Zofija Ghotkova ni čutila poiisniena v v'ogo PepelKe. Njena samozavest je bila — brez pravega razloga — močno razvita. Zastran svoje pri-nodiost' se ni vdaja ? praznim upom. Vedel'a je, da po smrti bolehne^a očeta — mat. je bila že nekaj let irtrtva — lahko postane Drrlke ali v iia.njgodmejšem primeru dvorna dama pri kak;' nadvojvodi nji. Da bi našla moža svojega stanu, se ji je zdelo zrlo dvonnljivo: z m^jžem nižjega stanu se nikakor ni hotel« poročiti. Oče se je bi Ize sprijaznil s tem, da ostane najbive neomožena rekle, ki si s šestindvajsetimi leti se ni bilo osvojilo moža, je veljalo za "stairo dt^ico." V grofi-činem značaju in vedrnia se je že nekaj let razločno pojavljala starodavna črta. To.:a njena živahna nepiisiljenost je po-^auigovala prirejeno ljubkost dekleta z lepimi rjavimi očmi.
Mahoma je zardela do les. Opaziila je bila, da je bil nadvojvoda prestr«-?el njei-t poglede in je očividno ta hip vpra-k val grofa Wu»-nbranda, kdo je. Neprijetno ji je bilo, da je nadvojvoda izpraševal o nji baš njeneigo. sorodnika, "ošabnega Leona, ' kakor so ga in enovali pri Chotkovih. • Med Wmrnv brandovimi in "Tiotkovimi je bilo že doligo časa napeto razmerje, ki se po upokojitvi bivšega poslanika- ni bilo zboljžalo." Di žavn i grof Ci otek, si ara ekscelenca, je bil sicer v plemiških krogih zeio rriljullfen, a Wurnn(brandovi so imeli kar pre-rod^Vitn^, Chotkovc bolj za revne kakor za ugledne sorodnike, ni se bilo moM kdo ve kako postavljati ž njimi. Prištevali zo se k st? rem*! češkemu plemstm in so veljali za Cehe. čeprav ni nihče i.-rard Chotkovih dobro govoril češkega jezrka.
Gr.fich Chotkova je izgubila vso samozavest, ko je videla, da jc ne da s°mo nadvojvoda, ampak da jo tudi Wurmbrand i'lt-ri z očmi. Za trenutek jo je i »preletela radostna groza; laskale e n je. da je ab.tdila prinčevo pozornost. Toda prepričana je Lila, da je I^eon Wurmft>rand izrekel o nji neprijazno sodbo, in mračna ii je bila misel, da morebiti ibija dovtipe o nji. Obrnila e je in hotela zapustiti dvorano. Še preden je stopila v sosednjo dvorr.no, je začutila, da gredo za njo. Franc Fer-»iinr nd 11 Wurnbrand s+a se bila nenadoma odtrgali od skqpi-ne. ki ji je bil nadvojvoda središče* in pohitela za grofico. Slikala jfe <rrofev gh^. ki jo je ogovarjal in pozdraviljal. Obstala je in zag?<*daTa zraven grofa nadvojvodo.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
velikih vrat prekinja rdeči pa« zidu, toda dvoje jrrat je danes
na primer vsako večje mesto več poklicnih potapljačev, ki si služijo kruh na nekoliko drugačen način.
"Treba je na primer dvigniti avto, ki je po prometni ne-zkadl padel v globoko reko, treba je najti dragoceno okrasje ali bogato denarnico, ki je
stalno zaprtih, le tri vežejo no-J po neprevidnosti ali nesreči tranjost Kremflja z zunanjim Upadla v vodo s kakega mosta.
mestom. Oe greš okoli Kremh lja, boš opazil, da ga obdajajo razmeroma tihe ulice. Na oba li Moskve so odstranili cestno
Najdite lji dobe 6eveda bogate naflTade.
Kakšna je oprema potapljačev Čelada je iz bakra in ob-
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Cleveland. Anton Bobe k. linear, Jacob tteanlk. Jot- SUitols
Olrara, Anton Nag ude
Lorain, Lotila Balant, Jobs Kami* IwoptowD, Anton UMI OUOQOH:
Oregon City, J- Koblar PBNNSILVAMA: Bommer, John Jevnlku Oonemnacb, J- BrettTN Oorerdmle In okoUcn. Mrs. Itiw
Poles liUlura Je razvidno do kdaj Imate plaCano naročnina. Prva •te t lika pomeni meneč, draga dan In tretja pa leu>. Da nam prihranite neputrebnefa dela ln itrottof, Vra prosimo, da ikutou naročnino pravočasno poravnati. PoAlJlte naročnino naiavncsr nam ali Jo pa plačajte naSemu sastopolac v Vaten. kraja ali i>a kateremu lameli saa topni kov, kojlh Imena so tiskana s	črkantl. ker so upravi-
čeni obiskati tu*u druse naselbine, kjer Je kaj sailb rojakov nase-ljenlb. Zastopnik bo Vam laročU potrdilo aa plačano naročnino.
CALIFORNIA:
Ban Francisco, Jacob
X>LOHAIK>: Pueblo. Peter Oull«. Woiaenborg, M. J. Bajak
INDIANA:
Indianapolis: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BevčU dcero, J. FaMaa (Chicago, Own
ln Illinois) Jollet, Jennie Bamblcb La Salle. J. SpeUeb . Mascoctab, Frank Aagusdn Nortb Chicago In Waukepan. Wariek KABILAND:
KltamUler, Fr. Vodoplvss MICHIGAN:
Detroit. L. Plaakar 4INNSSOTA: Chi ah o lm, J. Luksnlcb Blj, Jos. J. Peabel	Z
Breletb, Louis Oouts .Gilbert. Lools VbsmI Hlbblng. John Porie MONTANA:	^
Boondup, ftf. M. Pan tan _* Washoe, L. WBBBA8KA: Omaha, p. NMW YORK:
Brooklyn. Aatbsor Snl Gowanda, Karl fjrtl* Falls. Worcester, Peter OHIO!
Export,
Farrell. Jerry Okwrn Forest CHty, Math
Fr. Blod nikar Oreensburg. frank Novak Homer City. Fr. Ferencbak
Imperial, Vence Palcich
Johnstown, Jsba Pelaats Krayn, Ant. TauieQ Luserne. Frank Ballocb Midway. Jmui 2uat Pittsburgh la okolica. Philip Pragar Steeiton, A Hren Turtle Creek, Fr. ScUfrar West Newton. Joseph Jovan ......
WISCONSIN. MUwaukee, West Allls. Fr. Sheboygan, WYOMING: Rock Spring«. DlamondrUle. Joe BoUea
Vaak
Poučni spisi
ANGLEŠKO 8LQVEN8K0 BERILO. SestavU dr.
F. J. Kern. Vesan-	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI naj aarat* knjiilcs — "Bow U beesMs a *klna af t*» United
V tej knjig« so *«s pojasnila ln aako-nl sa aaseljenr	Gena 35«.
DOMAČI Ž1VINOZDKAVNIK, spisal Franjo Dolar. 278 strani. Cens trda ves (Jena $1.50 Zelo koriatna knjiga aa vsakega Uvinorejca; opis rssnlb bnlexnl ln sdravljsnje; sUks.
GOVEDOREJA. Spisal R ^vart. 148 strwd. 8 silks
Cena $1.—
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
Cena 50a
MLR&AR8TVO. Bplssi Anton Peve. s slikami 188 atranl.
Rnjiga ss a^eksrje ln ljubitelje mlekarstva "
spi ob.
Ceoa JJOc
NAJVEČJI SPISOVNUL — 1M strani
C«nn 50c
\aAe 6ko»ijivr Živali v podobi in bb-8EDI. OpiMil Fran Rrjavec. 224 strani. Broi.
C«na 25c
OHHTSO KNJIGOVODSTVO tM stranL Ves.. Knjlas Je namenjena * prvi vrsti ra stsvhoo, uutftu.1 ln strojno ključavntčarptvo *»r «eia-soi I varstvo.
Ce«
ODKRITJE AMERIKE, spisal B. MAJAR. Trije
dell: MI2, 141. 183 strani. Cena mebko ves Poljuden ln natančen opis odkrit ta noreča sveta. Spis se čl ta kakor zanimiva povest tor Js sestavljen po najboljglb virih.
Oena BOo
PRAKTIČNI RAČDNAR Trda vsa. 2S1 u... Priročna knjižica, ki vsebuje vas. kajr J* uri nakuou ln prodaji notrebno.
Gena 75c
PROBLEMI SODOBNE rilOZOFIJK Spisal dr. F. Veber. 841 strani. Knjigo toplo prl[ioročamo vsakomur, ki sa noče sesnsnltl s slsvulml bvuu audobos
flinanflja.
50c
SLOVENSKO-NEMfiKI SLOVAR. Ustavil Dr. F. Brads c. — 825 stranL
Cena $1.50
UMNI ČEBELAR Bplssi Frank Lakmsyer. 18S strani.
Csaa
$1—
VELIKI SLOVENSKI 8PISOVNIK. Sestavil H
PudkrajSek. — 437 strani
Cena $1._
ZDRAVILNA ŽKU&CA. 62 strani.
Cena
25c
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street
New York, N. Y.
Ja
II
leka iz kavčukaste Na jobču t IjLve j&i del sta vi eka'kor nabrani, vrtljivi ovratnik in zapestji. Oboje ae najhitreje izrabi, zlasti še zapestje, s katerim potapljač zadeva na razne ostre in trde predmete v ruševinah kake ladje. Kavčuk je sicer trpežna snov, vendar pa ne prenese previsoke, niti prenizke temperature. V obeh primerih postane krhek.
Največja važnost se je že od nekdaj polagala na preskrbo potapljača z zrakom. Včasih ja moral izvrševati svoje delo v navpični držir ker je bil ve« gornji del napolnjen z zrakom! čigar pritiska in razporedbe ni mogel regulirati. Danes ga pa lahko sam z roko regulira s pomočjo posebnega ventila, če pa še to ne zadostuje ali ipa če ga kaj ovira, pritisne z glarvo na poseben ventil, ki je v notranjosti čelade in zrak avtomatično uhaja. Potaplač zato lahko danes pri delu kleči ali je sklonjen, aii pa pokonci, kakor nra je pač prikl'adneje. Včasih so Fkoraj' vsi potapljači oglašeli zaradi šuma sesal'k§. ki je udarjal naravnost na njihova ušesa. Seveda je to neprijetno vplivalo tudi na njogofve živce in ga oviralo pri delu.
Kako se potapljač obleče? Preden si nadene opremo, se s širokim flanelastim trakom trdno prevlje okrog pasu in prsi. Tovariši .vzamejo kavwukasto obleko in razširijo ovratnik. Potapljač zleze vanjo z nogami naprej in ko pride s telesom do »višine ovratnika, vtakne roke v oba rokava, kjer mu ji!h v zapestju .s kavčukasto vezjo neprodušno zavežejo. Nato mu položijo na rame nekakšno blazino, da bakrene čelade ne bo preveč trdo ontiL Za tend snfu dado nekakšen oklep okrog vratu, čez rame in do sredine prsi, na katerega potem: z vijaki pritrdijo čelado. Njegovi čevlji so obteženi e svincem in tehtajo 8—10 -kg. Prav tako ima sv nčene u teži na prsih in hnbtu.
Potaplač vztraja pod* vodo eno uro do dve uri. Seveda je to. odlvisno od njegove oeefene vzdržljivosti in važnosti opravka, ki ga ima. Najdaljši čas
tkanine. | pod vodo je do sedaj bil 6 ur. j kosti. Takšne konzerve je vzel opreme j Dviganje potapljača je zelo,kapitan Cook na svoje potova-zamotana zadava. V čim več- j nje okrog sveta, ji globini je delal, tem počasne-] Čeprav konzerva ni bila vije mora biti dviganje.. Kofiči- deti »posebno vabljiva — bila na zraka v opremi mora namreč postopno manjšati z glo-
je namreč povsem siva — je imr?!a izvrsten "okus. Analiza
bino zaradi silnega pritiska 'je pokazala, da je bila še polna vodnih plasti. Če bi se potap-|redilnih snovi. I>ve drugi kon-'ljač nenadoma dvignil iz glo- zervi so našli v tropu zapušče-
h'lip fift rrv-trrtv ti v o trn nri tcwii na	In ct« »nivoK
bine 60 metrov, tvega pri tem življenje. Najmanj, kar ga doleti, je imrtvoud v nogah.
Če se dvigne iz globine 28 metrov, potrebuje za to 28 minut. Torej vsako minuto za en meter. Nad potapljačem, ki se idlviga, se peni voda, delajo se zračni mehurji in čim višje je, tem razločneje je značilno žu-borenje vode. Ko je na zemlji, sesalke še vedno delujejo, ker ne sme prehitro na sveži zrak. Končno mu tovariši previdno snamejo čelado in ga opret-te neprijetne obleke.
STOLETNE KONZERVE.
»
• Angleški učenjaki so si pripraviti pred kratkim obed iz stoletnih konzerv. Te konzerve je hranil 'vojni mjnzej v Londonu in so veljale za najstarejše, konzerve na svetu.
Znanstveniki, ki so se lotili teh konzerv, niso bili lačni, temveč so hoteli samo ra«iska-ti. kako do1(go ohranijo konzervirana živila svojo redilno ■vrednost. Prva zgodovinska konze-rvna škatla je vsebovala ogradile ogromen predor v ze koncentrirano juho iz mesa in ml jo.
ne ladje in sta izvirali iz leta 1824. Prva je vsebovala pečeno teletino, druga je bila napolnjena s korenjem. Vsej-fcu-paj je imelo izvrsten okus in znanstvena raziskava je pokazala, da je bilo v tolfiči pečene teletine toliko vitaminov D, kolikor v sveži teletini.
MRAVLJE SI GRADIJO VODNJAKE.
. Mravlje niso samo pridne, temveč gredo tudi zelo globoko. To je odkril argentinski učenjak Marino Blanes, ki se-je bfivil z vpralšanjem, od kod si žival ice v suhem letnem ča^u dobivajo vodo. Nakljručje ittu je pomagalo. Blanat- si je dal kopati vodnjak. Pri tem je odkril komaj za prst debel rov v zemljji, ki je vodil poševno 20 m globoko do talne vode. V tem rovn je od mravelj kar 'go-mazelo. Znanstvenik je odkril tudi vhod v ta rov, in sicer pod nekim mravljiščem. Živali so bile torej "vohale'* vodo in so po svojih gradbenih pravilih
i Atlas sveta
Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo žgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejel) izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 eentov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh driav, &
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojno in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno m po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA". 216 West 18th St, New York.