Jz gospodarskegu polja. UPOŠTEVAJTE NAŠE ZAHTEVE. (Dopis iz mariborske okolke). Za prifcodjiji Lcden je napovedano licenciranje bikov. Že vnaprej poveni, da se mi živir^orcjd bojimo licenciranja. Zakaj? Vsled Irmoglavosti nekih kmelijskih strokovnjakov smo prišli lako daleč, da veliki okoliši nimajo plemenskih bikov. Na primer v občini Rošpoh pri Mariboru je nad 400 krav in telk, a noben«ga bika, oziroma so, a jih radi pasme, ki je gospodom strokovnjakom neljuba, ne lkencirajo. Ne vem, kdo si je zmislil, da se pri nas smejo licencirali samo biki marijadvorske pasme. To je velika norija. Naj reče kdo, kar hoče, tako ne bo šlo več naprej. Najboljše krave in lelice oslanejo jalove, ker ni dovolj bikov. Pbsamezni poseslniki imajo lepe bike drngih pasem, a kaj, ko jih ne smejo spuščati. Moj sosed ima krasnega bika pincgavske pasme, a bil je kaznovan, kc-r je na veliko prošnjo dovotil dvem.i sosedoma, da priženeta svoje krave. Država nam ne oskrbi dovolj bikov prcdpisanc pasme in laito dan za dnevom propada naša živinoreja. Tega je kriva predsvem ona gospoda, ki je določiia, da smejo biti Likl v mariborskem okolišu samo marijadvorskc pasine. Gospodje »strokovnjaki« tain pri zdeni mizi okoli velikega župana Firkmajerja aiti blizu ne vedo, kako dakkcsežna nesreča preti vskd te trmoglavosti živinoreji v mariborskem okolišu. Kmalu bo napočil čas, ko bojno morali z laterno iskati bika. Zadnji cas je, da se la veliki nedostalek popiavi. Živinorejci imajo mnogi lcpe bikc raznih pasem, ki so pripravne za naše hribovske kraje, Te bike bi se naj tudi licendralo in lako bo nevarnost, ki preli naši živinoreji, odslranjena. Opozarjam samo na dejstvo, da se je dovolilo niariborskemu bogatašu, da lahko spu.šča bika, ki ni marijodvorske pasme. Zakaj branijo gospodje strokovnjaki nam kmetom, kar je gospodi dovoljeno! Gospoda inženjerja Zidanšeka,. ki ima sree za napredek živinoreje in okrajni zastop nujno pozivamo, da čimpreje napravi sklep. da se z ozirom na veliko pomanjkanje bikov, letos licencirajo ludi biki drugih pasem. Mi potrebujemo dobre krave mlekariie in živiny za mesarje. Ob 12 uri kličemo živinorejci: Upoštevajte naše zahteve! MEŠANJE UMETNIH GNGJIL. Veliko si prihxan.i gospodar na času dn. deLu, ako razina umetaa gaojila, katera ihoče potrositi, pomeša med seboj. Taka poroešana gaojila se dajo raizen tega lepše in bolj jedaakomerno trositi,, kar seveda pojača n]ih učinkovitost. Vendar je pa treba pri mešaaju gnojil velike previdnosti. Vsa gnojila se laamreč ae smejo poljubno mešati med sebojj, ker bi ladi tega lahko nastale občutljive fegiulbe. Učinkovicost rastlinske ihianilne snovi, ki se nahaja v gnojilih, se z aepravim mešanlem aek> pomanjša. Pri nekaterih gnojililh, nepTavilno mešanih, se lahJko učiiakovita snov ali kgutoi iz gnojila, ali pa postaae težko ircuzikrojljiva ia s tem zelo počasi delujoča. Tako aepravilao aapravljeaa. iraešanica izgubi veliko aa viednosti in igospodar trpi pri temu ¦oboutao škodo. Da se temu izogne, mora vedeti, kaj se sme in kedaj ia kaj se ine sme meišaiti. iMešati se ne sme alpaeai d-iiik z hlevskiim grvojem, gnojaico, amoaiijevim sulfatom, superfosfatom ia obratao. Amoaijev suifat ae z apnom, Thomaževo žlindro, aipaenim dušikom in oforatno. Motako superfosfat ae z apaom, aipnenčevi.m prahom, lapoirjieTn, sadro. apaeaim dušiikom ali Tomaievo žlindro. Tomaževa žliadra se ne sme imešati z hlevskim gnojeTn, gaojnico in s preje navedeaimi gaojili. Aipno (kakor tudi apaenčev prah, lapor) se ne sme mešati Z ihlevskrm gnojem, g.ao^aico^ amonijevim suifa^toTn, kostno mdko, superfosfatcm. Nekatera umetaa gnojila se ponvešaaa rada sprimejo ^- trde kepe, katpre je po daljšem ležanju ginojil, zelo težko razbiti. Ako se laka gnojila pomešajo. se morajo aaijdalje tekom 24 ur že rartrositi, da se ae napravip kepe. Mešati, po imešanju pa itakoj (tekom 24 ur) raztrositi se smejo: Ikalijeva sol i-n ka^jait z apnenim diušikom, Tomaževo žlintlro, apaom i acforatno, čilski soliter z aipneniTn diušiikom. Ostala gnojila se sme'jo med seboj mešati. Ako imamo kako igaojiilo za potrositi, pa ga ne smemo mešati z drugimi, samega je pa trositi aeprijetno, 'bodisi, da se praši ipreveč, ali se pa trosi v malih maožiaah, tako da ga |e težko lepo jedaakomerao raiztrositi, tedaj ga pced trošeaje<m pomcšamo z eaako, pa tudi dva- do trikTatno ¦inaožiiao preseiane suhe pmsti ali prav drobaega peska. Pri takem meŠRaju, kakoT pa tudi pri medsebojaiTn mešanjem gaojil je pariti na to, da se premeša dolro ia jednaikomerno, kepe, ako bi se našle med gnojilom, }e razdrolbifi. Knw»tijska podnižnica Maribpj- in okoliš svojm članom: Na vinski sejem, ki se bo vršil v Št. Hjju v Slov. gor. dne 22. in 23. m&rca, se morejo poslati le ona viaa, ki so se pridelala na oizemliu domače podnižaice; ni pa ipotrebao, da je razstavljena vrsta tudi na ^prodaj; v tem s!učaju opozarija irazstavljalec interesente za druigo leto aa svoje bkgo. NajpTej" je vposlati piijavo, ki mora vsebovati: 1. Ime pride!ovalčxvo; 2. bivališče; 3. vrh, s ikaterega je vino; 4. visto viaa (a. pr. beli burgitndec, mešan^c); 5. nvicčmv), ki je na ip.rodaj, oziroTia <la ai.nn T>rcxla]; 6. oeno. Vsakdio laliko razstavi toldko vrst, ko^likor Jih ho^ oe. Ako ima kdo isle vrste, n. pr. Tnešanca, več kvalitet; maj tudi te označi, in sioer s ČTikami a, b, c tako, da pomeni a na^boiljše, c aajslalbšo kvaliteto. Prijave je poslafi po dopisaici a4i v pismu fiačelaiku iPodTužnice (Gabriel Majcea, profescr v p., Mairibor) na]kasneje do dne 3. marca. Po prijavi je treba \iposlati vzorce in sicer za vsako visto d"ve buteljki barvaaega ste-kla, ki jeml eta- po itri čebt litra; za belo vino sta ibaleljlki aaj sto»časti, aa rdeče ia ornino pa valjaste oblike. Z&maški moirajo biti iiz plutovine in novi>. štekleaice naj se dene|o v slamnate stročake, in vsaki, oli če sta dve z isto vrsto všaa zvezaai in vkup Baviti, vsaj eai iiizimed ajiju aa] se dobro priveže tablica iz lepeaca ali trdega patpirja z opisom, ki se mora natanko vjemati z zapisom na prijavi. Ti vzorci naj se oddajo v trgoviai Klaajišek in Penič, Vetriajska ulica 9 (kjer «aa podT.užaica skladišče) na|kasaeie do dne 14. mairca; razen tega je za- vsako vrsto viaa izročiti 5 diaarjev razstavnine. Na pczaeje doposlane prijave in vzorce se ne bo več ©tziralo. Poaivamo svoje ude, da se viaskega sejma, za Hca-« tevega ]e že zdaj zaaimanfe aa KranjiskeTn in v Avstriji veKko, jz miacgimi vzorci, pa tudi osefono v velikem števiiu udeležijo. — Načelstvo. Učni tečaiji za kmetovake na sredftjt vinarski ir. sadjaiski šoli v Mariboru se vršiio ob zndostnem številu udteležeacev po naislednjih strolkovaJh skivpiTiah: I. Sadjarstvo: 1. enodnevni lečaj za precepljda^e saclaega drevja v pondeliek, dne 1. marca; 2. enodaevai tečaj; za sa;ea]e in za oskrbo sadaega drevja v torek, dne 2. marca; 3. eaodaevaLtečaj za piecepljaaje sadaega dTevja (ponovno) v pondeljek, dae 8. marca (vsele] od 9. do 12. iia od 14. do 16. 'ure). — II. Viaarstvo: 1. enodaevni tečaj o trsai <reai; 2. eaodaevai tečaj o cepljenju ia trsničarstvu; 3. en^dnev ai tečaj o groizdnem sukaču i-n uporabi vp;ežae'ga arodja v viaogradih. — III. Kiletarstvo: petdhevai teča) o najvažaejših viprašaaji-h kletarstva. — IV. Pol]edelstvo: T. enodnevai tečaj o olbdelovanju izemlje, o gnojilih in gaojenju ter o seTneaarstvu; 2. eaodaevai tečaj o pridelavi krine in, krmHenJu; 3. eaodnevai tečaj o rastjliasficih škodljivcih; in, boleizaih. — Vsi tečaji so teoretioni (predavaaja) m. praktičai (reizkaizovanja z demonstraci;ami, spioiptičninv glJka-  mi ia vajami). ZaniTnanCi (brez raelike spola in starosti) ¦riaj svojo ludeleabo nemudoma dbvezao priiavijo z dapi^¦nioo direkdji: sredaje viaarske ir> sadjaršfce šole v Mariiboru in aaj točno 'navedeio od aavedenih 10 tečajev tiste« katere želijo obisikovati. Daevi za sadjarske tečatje so zigoraj določeni, dnevi za vinarske, kletar^e m poledelske tečaje se pa vsakoirrvu poseibej pisimeTio sporočrfo na podkgi njihove prifave. Pouk je brezplačea, potTebaim. se pa anorda inudio skromne podpore ali ikaike olajišave, če namrtrcč le-lte ministTstvO' iza ikmetijstvo dovoli. iPo potr°bi ia  zanimaaiu se bodo ipiriTejali nadaljni iučni teoaji, — Direk tor A.adrej ŽTnavc.  Mariborski trg dne 20. februarj« 1926. V sofboto, dne  20. feibruaT;a, je biilo sicer saimo 57 slaninarjev aa Tti^u, a kFub temu so nnesae cene izoipet jiefcoliko padle. Slani^- m?jrjii so aamreč pirodajeilj svinjtnioi in sleniao po <2O do 34 din., popoldae pa celo po 15 do 18 din. 1 fog; domačr Tnesar|i pa so pirodajali meso m mesne liedelke po isti ce- mi, kakor pretečeni teden, ali veadar sta dva mes^TJa pro- daijflla igoveidino po 8 do 9 din. ikig. — Perutaimp je b3o okoli 600 koinadov ia tudi pri tej so bilc cene aekoWco  nuje od prtečenega tedna. Domači Eajid so se pTodajali |»o 10 do 50 din. ikomad. — 'Krompir, zeleafeva, druga živfle. Cene so bile: krompir 5.50 do 6.50 za memik (7>a kg), solata 1 do 2 dinaija kuipček, glavnota sol&ta in «#•  Mtt glave 2 do 5 din., karfiiol 3 do 15 din. kor.iad, Y'do:.  r*lj« 3 dia., kisla repa 2 din., maslo 40 do 46 din., ikuha-  no tnaslo 50 do 56 din. kg, mleko 3 do 3.50 din., «me-  t*na 14 do 16 din., oljčno olje 32 db 50 din,, bučiio olj©  »6 do 28 din. liter, jajca 1.50 do 2.50 dim. komad, si-ček 1 do 10 din. hkbček. Nekatere stvari,, kakor kislo idfa bučno olje, jajca in drugo se dobivaja navadno po ratn^h* ¦'trovinah ceneje, kakor na trgu. Jabolka m hruške 3 <lo 16 din., med 25 dia. bg, limoae 0.75 do 1.50 din., ipo.m&.  an&e: 1 do 2.5O din. komad, fige © do 10 din. vcnec, če buia 2 do 7 din., česen 5 do 20 din. veaec < • bulo so »ečeli ^sedaj prodajati ne le po gostilnah ia po >r rvinaih, teroveč tudi po cesti, čeravno je prepove Jano krošnjaritt. — Seno in skuna: V sredo, dne 17.'fehruarja, so kmetjfe pripelfali 9 vozov seaa in 5 vozov slame, v" soboto, dne 20. felbruarja, pa 14 vozov seaa ia 6 voaov slame na tig ia so proidajali seao po 70 do 90 rtin... slamo pa po 55 do 65 din. ea 100 'kg. Ceae seau i~> -Jami bržkone ne 'bodo padle ker 'kmetje tožijv, da jiih težijo veVk: i.tevfci. Mariborsko sejmsbo poročilo. Nt svinjski sejem dne 19. februara 1926 se je priipeifplo 118 sviaj. Cenp »?o bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad T25—150 din., 7—9 tednov stari 225—250 č-n., 3—4 mesece 350—380 din.. 5—7 mesece^- :00—480 dSm., 8—10 mesecev 550—650 din., 1 leto 15iX)—1600 din., 1 kg žive teže 10.50—12.50 din., 1 kg mTtve leže 15 do 17 dia. Prodalo se je 82 komadov. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56 dia., angleški f-unt 276 din., fraacoski frank 2.03—2.05 dia.' italijanska lira 2.25—2.28 din., čehoslovaška krona 1.65— 1.69 dia., švicarski frank 10.90 din., avstrijski šiliag 7.99 —8 dia. V Curihu znaša vrednost dinara 9.10—9.15 centimov.