Ediii slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Velja za vse leto - - &3.00 ima nad 7000 naročnikov. GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. t 1 i TXLXFOM PlflAUn: 4SS7 OOKTLAKDT. Entered M Second-Claas Mitt«, Imteabtt U, IMS, * tka Ped Ofke at Vnr Terk, V. T., nI« tkt Ad ef Oon*reaa of March S, 117«. TELEFON PMARWE: MS7 OOETLAJfDT. HO. 102. — STEV. 102. NEW YORK, TUESDAY, MAY 2, 1911. — TOREK, 2. VEL. TRAVNA, 1911. VOLUME XIX. — T.T.TTfnr ytt Slovenske vesti. Društvo "Orel". Slovensko podp. društvo "Orel" št. 90. J. S. K. J. v New Yorku, priredi v soboto, dne 6. majnika drugo letno veselico. SLOVENSKA TRGOVINA. Otvoritvena veselica v gostilni L. Štruklja na peti cesti v New Yorku je bila xelo živahna. Slovenci oškodovani. Zemany odnesel denar. Ubegli ogrski bankir v Windber-ju, Pa., je odnesel $200,000, ki so mu jih zaupali Mad j ari, Slovaki, Hrvatje in žalibože tudi Slovenci. VRATOLOMNE ŠPEKULACIJE. Slovensko [»odporno društvo "Orel", št, 90, J. S. K. J., v New, Yorku. priredi v soboto, dne 6. majnika v prostorih "Schuetzen-halle" drugo letno veselico, ki o-beta biti zelo zabavna in prijetna. Vsa slovenska društva v New Yorku, v Brooklynu, v Newarku in v okolici, in vsi slovenski roja-' ki in vse rojakinje ho vabljena, da ne udeleže Veselice. Pri veselici bo svirala godba na lok. V korist blagajne bo srečolov in šaljiva pošta. Rojaki, bodite previdni in hranite težko zasluženi denar v narodnih bankah ali National Savings Bank, ne pa pri privatnih bankirjih. Prvi majnik in štrejki. Delavske parade. V tovarnah in delavnicah je včeraj počivalo delo in na tisoče delavcev je praznovalo prvi majnik. —o— ŠTRAJK MAŠINISTOV. _Q__f Mašinisti v New Yorku, ki so se že dalje časa pripravljali na boj za osemurni delavnik, so proglasili generalni štrajk. SLOVENSKA NEZAUPLJIVOST. Nova slovenska trgovina v New Yorku. Naš slovenski rojak g. Peter Orar je odprl na prvi aveniji št. 124, med 7. in 8. cesto, trgovino z moškimi klobuki in se najtopleje priporoča rojakom, da ga podpirajo. G. lVter Cerar je v newvor-ški naselbini dobro znan in obče priljubljen. Dozdaj je bil uposlen v tovarni za slamnike, kjer si je s svojo pridnostjo in vestnostjo pridobil naklonjenost svojih delodajalcev. V svoji stroki je veščak. Njegov brat je solastnik tovarne za izdelovanje slamnikov. Otvoritvena veselica v Strukljevi gostilni. V soboto zvečer s** je vršila v Strukljevi gostilni na 50!» K. 5. cesti v New Yorku otvoritvena j veselica, ki je bila zelo dobro obiskana in zelo živahna. C!. Leopold j Štrukelj je poskrbel svojim gostom z dobro pijačo. Pri veselici je igrala slovenska godba. — V j Strukljevi gostilni lahko dobivajo, Slovenci, ki stanujejo v bližini.' "Glas Naroda'*, ker pošlje gosp. j Štrukelj vsaki dan po več izvodov v našo tiskamo. Tako lahko berejo rojaki že list isti dan, kakor izide. Pevsko društvo "New York". Slovensko pevsko društvo 'New York se vedno lepše razvija in pridobiva na simpatijah med slovenskimi rojaki v New Yorku. — Na razpolago ima sedaj štiri izvrstne tenoriste. Pri zadnji pevski vaji so se pričeli pevci vaditi peseiu: "Planinska". — Kod podporne članice so pristopile društvu gospodični Mary in Ev-genija Povše. Naj bi našli več po-snemovalk in posnemovalcev. Izlet pevskega druitva "Slavec" v Steelton, Pa. Privatno smo poizvedeli, da namerava slovensko pevsko društvo "Slavec" v New Yorku poleteti dne 4. julija t. 1. v Steelton, Pa., in peti pri neki cerkveni slavno-sti. Na večer priredi društvo koncert. Smrtna kosa. V soboto je umrl za davico 2-letni Alojzij Jež, sin slovenskega rojaka g. A. Ježa, stanujočega v Brooklynu. Naše sožalje rodbini. .Slovenec kupil hišo. G. Karel Adamič, slovenski rojak, dolgoletni glavni knjigovodja pri tvrdki Charles Fisher, je kupil v Queens Manor lepo vilo in ae te dni preseli iz Yorkville. Škof prodal slovensko cerkev. Iz Indianapolis nam poroča rojak, da je škof prodal slovensko cerkev, ki so jo bili pred šestimi leti postavili Slovenci za $28.000. Cerkev so kupili frančiškani, 'h .. * fKdor pošilja denar v staro domovino, naj se vedno obrne do domače zanesljive banke, pri kateri še ni nihče izgubil centa. Ubegli ogrski bankar Zemany, o katerem smo že poročali, da je bankrotiral in ubegel, je odnesel $200.000, katere so mu prinesli v pohrano Madjari, Slovaki, Hrvatje in žalibog tudi Slovenci. Zemany je z zaupanim denarjem vratolomno špekuliral in vsak tak bankar prej ali slej propade, ker meni. da sme zaupani denar rabiti, kakor je njemu poljubno. To smo videli pri Zottiju, Rovniane-ku in več takih velikih "bankar-jih". , Mnogokrat smo že naše rojake opozarjali na take "bankarje" in jim svetovali, ne pri njih hraniti denarjev, ali jih po njih pošiljati v staro domovino, toda vedno se še pripeti, da ako kak tak capin ubeži s slovenskimi denarji, se potem rojaki na nas obrnejo in prosijo pomoči. Tudi pri slučaju Zemany se je že oglasilo nekaj rojakov in prosilo pomoči. Ali kako jim pomoči? Saj vendar vsakdo ve, da je težko žabo loviti, kadar v vodo skoči! Nikjer ni pomoči. Vse je izgubljeno, še | oni denarji, katere so zadnje te-Idne po njemu poslali v staro domovino. Ostal jim bode le rezit v spomin! Rojaki, bodite vendar previdni ! Novce, težko zaslužene novee hranite v narodnih bankah ali National Savings Bank, ne pa pri privatnih "bankarjih". Ako pa pošiljate denarje v staro domovino. obrnite se le na znano, zanesljivo tvrdko Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York. Pri tej tvrdki še ni nihče izgubil centa in ga tudi nikdar ne bode. ker ta ne špekulira ne s tujim niti lastnim denarjem! Hud poraz za delavsko stranko. Melbourne, Avstralija, 27. apr-O dveh zelo važnih predlogah so včeraj glasovali volilci v Avstraliji. Prva predloga je obsegala vprašanje, ali se naj da parlamentu večja moč glede zadev, ki se nanašajo na trgovino, obrt in industrijo. Dozdaj so kontrolirale te zadeve posamezne države. Delavska stranka, ki je na krmilu vlade, pa je bila mnenja, da bi naj parlament reševal vsa vprašanja glede industrije, financ in trgovine. Druga predloga je stavila vprašanje, ako se naj da zakonodaji moč, da sme kako industrijo, trgovino ali monopol nacionalizirati. Obe predlogi sta bili z večino odklonjeni. Predlogi sta bili v jeseni v obeh zbornicah sprejeti z določbo, da stopita v moč in veljavo šele tedaj, ako jih volilci o-dobrijo. Odklonitev predlog pomeni za vladajočo delavsko stranko'poraz in splošno se sodi, da je vsled tega stališče vlade omajano. Ministrski predsednik Fisher je zdaj na potu v London, da se udeleži slavnosti o priliki kronanja angleškega kralja. V političnih krogih se govori, da ministrstvo ne bo odstopilo, da pa bo iz-jprememlo program vlade. Organizirano delavstvo je včeraj z raznimi prireditvami praznovalo delavski praznik — prvi majnik. V tovarnah in delavnicah je počivalo delo. Na tisoče in tisoče delavcev raznih strok je demonstriralo za solnkiriteto in neodvisnost. V New Yorku, Brooklynu, Queens County, Hoboken in v drugih mestih v newyorski okolici so delavci priredili delavske parade, katerih se je udeležilo zavedno delavstvo. Štrajk pekovskih delavcev. Nad 1400 pekovskih delavcev v New Yorku je včeraj pričelo štrajkati. Strajkarji, ki so že dosegli, da so njih delodajalci zvišali plače za dva dolarja na teden, zahtevajo zdaj novi delavski sistem. Da bi ne bilo toliko brezposelnih pekovskih delavcev zahtevajo. da se mora vsakemu brezposelnemu delavcu enkrat na teden dati prilika za delo. Delodajalci se protivijo tej zahtevi. Štrajk mašinistov. Mašinisti, ki so se že dalje časa pripravljali na boj za osenmrni delavnik, so včeraj proglasili generalni štrajk. Nad 5000 mašinistov je ostavilo delo po tovarnah, kjer še ni vpeljan osemurni delavnik. Ta štrajk se zna raztegniti tudi na druge stroke in postati zelo resen. Vse velike tovarne v New Yorku in v okolici so po štrajku prizadete. Štrajk je odredila mednarodna unija. Tudi 1000 kotlarjev v New Yorku, Brooklynu in v Hobokemi je pričelo štrajkati. -o- Berger za odpravo senata. Socialistični poslanec Viktor Berger iz Milwaukee je v poslanski zbornici predlagal, da se odpravi zgornja zbornica ali senat. Berger pravi, da je senat preostanek angleške vlade v deželi. Po Berger je vem mnenju naj bi bila poslanska zbornica edina zakonodajna korporacija. Namesto senata naj se uvede referendum. Nadalje zahteva Berger, da se predsedniku odvzame pravica do ugovora proti njemu neljubim zakonom in da se zakonitim potom določi, da sodišča nimajo pravice razveljavljati zakonov. Voznik ustreljen. Wm. Krugman, voznik Everar-dove pivovarne na 48. iztočni cesti je v soboto popoldne povozil triletnega Pavla Banjorila. Oče povoženega dečka je bil vsled tega tako razburjen, da je potegnil revolver in voznika ustrelil. Voznik je ravno pripovedoval policistu, da je deček sam kriv nezgode. Največja angleška vojna ladija. Barrow - in - Furness, Anglija, 30. aprila. Včeraj so spustili v morje največjo angleško vojno ,ladijo "Princess Royal". Ladijo je krstila angleška princezinja Louise. Vojna ladija ima 26,000 deplacementa in prepluje v eni uri 28 vozlov. NAZNANILO. V zalogi imamo še nekoliko '' Slovensko-Amerikanskega Koledarja". Kdor nam posije pet centov za poštnino, ga dobi brezplačno. Letos smo bili tiskali več izvodov« kakor poprejšnja leta in zato thit*1 jih jo nekoliko ostalo, j Und. "CHm Naroda". ' L " A - Položaj v Maroku. nervozna. Nemški listi izražajo menje, da hoče Francija homatije v Maroku porabiti za okupacijo dežele. FALLIERES NA POVRATKU IZ TUNISA. Kapitan Bremond, o katerem se je poročalo, da je bil umorjen, je prišel s svojimi četami v Fes. Amerikanske socialne in politične zadeve. Senatni finančni odsek, ki ima zdaj vzajemno trgovinsko pogodbo s Canado v rokah, bo priredil javna zaslišavanja glede pogodbe. PREDSEDNIŠKI KANDIDATI. Poslanska zbornica bo odklonila Bergerjeve resolucije glede odprave senata. Bolezen v Vatikanu. Papež obolel. Berolin, 1. majnika. Nemški listi naglašajo, da je ii^ela Francija res povoda, da je poslala več vojaštva v Maroko, ker so se bili uprli razni rodovi proti sultanu Mulai Hafidu in ga oblegali v mestu Fes, vsled česar so bili tudi francoski državljani v nevarnosti. Ako bi pa zdaj Francija hotela še iti dalje in bi hotela okupirati deželo, potem bi s tem kršil dogovor v Algeciras in bi izzivala druge včlevlasti, ki so podpisale dogovor. Enako piše tudi bu-dimpeštanski list "Pester Lloyd". Kapitan Bremond v Fesu. Tanger, 30. aprila. Francoske čete pod poveljstvom kapitana Bremonda so prišle v mesto Fes, ki je zdaj izven nevarnosti, da bi ga zasedli uporniki. O kapitanu Bremondu so poročali, da je bil ujet in umorjen, ali dotične vesti se niso obistinile. Na potu v Fes je imel več bojev z uporniki, ali jih je premagal. V mestu Fesu je vse mirno, samo živeža primanjkuje. tfporniki niso poskusili vnovič napasti mesto in vse kaže, da je med posameznimi upornimi rodovi in njih voditelji prišlo do razdora. 'i Predsednik Fallieres se je vrnil iz Afrike. Paris, 1. majnika. — Predsednik Fallieres se je po 14dnevni odnosti vrnil iz Tunisa v Pariz, ti ga je obiskal kot pokrovitelj dežele. -o-- Eksplozija v rafineriji. Dve poslopji Arbucklovih rafinerij v Brooklynu sta zgoreli; požar je provzročila eksplozija. Ob eksploziji je bilo v rafinerijah' nad 200 delavcev, ki so bili vsi rešeni. Škodo cenijo na pol milijona dolarjev. Potres na Cubi. Santiago, 30. aprila. V mestu in v okolici je bil včeraj precej močan potres. Med prebivalci je bila nastala panika. V kolikor je znano, ni potres napravil nobene škode. PAZITE SE, POTNIKI IZ ZA-PADA, IN ONI, KI NA ZAPAD POTUJEJO! Poslednje čase se je žfc parkrat pripetilo, da so bili rojaki Ogoljufani po onemu železniškemu, uslužbencu, kateri prodaja smod-ke, knjige, slaščice in enake stvari. Ti nepridaniči se vozijo iz Co-lorade do Kansas City, ali Omaha, Neb. Njih navada je, da love: potnike v menjavo denarja in to j tik, predno imajo potniki ali oni sami preminiti vlak, pri menjavi 1 pa potnike ogoljufajo, potem se; pa izgube. Zgodilo se je celo, da je tak lopov odnesel rojaku $5 za malo slaščic, češ, nima drobiža, a na poslednji postaji je izginil s petakom. Marsikdo bode rekel: naznaniti je potreba takega lopova! Toda komu? Ko potnik odide, ga ni več tu, lopov pa vsakemu drugemu lahko vse utaji. Najbolje je, da potniki nič ne menjajo med potjo in imajo pri sebi drobiž, večjih denarjev pa ne gre s seboj nositi, bolje je dober ček ali draft, ali pa denarje najprej poslati po pošti,. Na potnike pa tako vse preži premnogo lopovov, Ida jih okradejo in- oaleparijo. To-rej še enkrat: pozor! Washington, 1. majnika. — Vzajemna trgovinska pogodba s Canado je zdaj v rokah senatnega zveznega odseka, ki pa bo o njej priredil javna zaslišavanja in tako bo preteklo več tednov, predno pride v senatu na razpravo. V poslanski zbornici se je pričela razprava o predlogi, s katero se naj gotovi predmeti oproste carine. Predloga ima v prvi vrsti namen omogočiti prosti uvoz poljedelskih strojev. Debata o tej predlogi bo naj brž e trajala celi teden in bo predloga v petek ali v soboto sprejeta. Podpirali jo bodo tudi hekateri napredni republikanci. Predsedniška kampanja za leto 1912. Washington, 1. majnika. V slučaju, da bo predsednik Taft leta 1912. zopet nominiran predsedniškim kandidatom, potem to kandidiral za podpredsednika .John Havs Hammond. Dosedanji podpredsednik Jim Sherman ne odobrava Taftove politike. Gotovo je, da bo prihodnji podpredsednik demokrat. Proti Taftu je močna struja, ki dela propagando za nominacijo senatorja La Follette. — Pričakuje se, da bo La Follette kmalu naznanil svojo kandidaturo. Bergerjeve resolucije. Socialistični poslanec Viktor Berger je predlagal v poslanski zbornici, da se zvezni senat, odpravi. Ta njegov predlog in vse njegove druge resolucije bodo odka-zane odseku, kjer bodo pokopane. To ve poročati list "Times" v Washingtonu. -0- Ljudske trgovine — ali kooperativne zadruge. V New Yorku se je ustanovila kooperativna zadruga z glavnico $1,000,000, ki ima namen 7000 trgovcev v New Yorku združiti, da bodo svoje blago skupno kupovali, skupno oglaševali in skupno oddajali, pri čemer se bodo stroški obratovanja tako znižali, da bodo lahko plačevali svojim odjemalcem na leto šestodstotno divi-deudo na »podlagi zneska, za katerega so ti kupili blaga. Organizacija bo nosila ime: United Stores- Association, in je ustanovljena po angleškem vzgledu samo s tem razločkom, da morajo biti na Angleškem odjemalci člani organizacije, v New Yorku pa bodo plačali samo nominalno pristojbino $2. Organizacija bo izdajala za svoje odjemalce hiesečnik in vzdrževala informacijski in posredovalni biro. Vsak odjemalec bo dobil tudi zavarovalno polico na gotovo svoto. V New Yorku je 750,000 rodbin in United Stores Association upa, da bo najmanj 300,000 rodbin pristopilo k organizaciji in da bo vsa rodbina izdala v' njenih prodajalnicah najmanj $400.» Pet dni papež ni maševal in njegovo zdravstveno stanje je zelo slabo. AVEftjENCA AVSTRO - OGR -SKEGA POSLANIKA. Papež ne more spati, je slab, raz-dražljiv in melanholičen. Muči ga revmatizem. Iz Avstro-Ogrske. Cesarjevo zdravje. Uradni listi poročajo, da poj de cesar te dni v Goedoeloe na Ogrsko, kar naj dokazuje, da je cesarjevo zdravje povoljno. —o— IZSELJEVANJE NA OGRSKEM —o— Na Ogrskem se pričenja boj zoper vojaške predloge. — Justhova stranka se pripravlja na odpor zoper brambno predlogo. -o- Rim, 29. aprila. Vzlic uradnim poročilom iz Vatikana, da je papeževo zdravje povoljno, se vzdržujejo vesti, da je papež resno bolan. Muči ga hud revmatizem in je sedanji napad najhujši, kar jih je imel. Pet dni že papež ni maševal, ker ima tako oteeene noge, da ne more stati in hoditi. Včeraj je sprejel novega avstro-ogrskega poslanika pri Vatikanu, ali so ga morali nesti v sprejemno dvorano. On ne more spati, je zelo slab, razdražljiv in melanholičen. MESTO BANGOR POGORELO. Deset milijonov škode. m*. K . "i- še enkrtt: pozor! tt&sH na razstava v Torinu. Turin, Italija, 30. aprila. Mednarodna industrialna in obrtna razstava je bila včeraj v navzočnosti kralja Viktorja Emanuela in kraljice Helene otvorjena. O-gromna množica ljudstva se je bila zbrala v razstavi. . Kralj in kraljica sta si v spremstvu raz-stavih komisarjev ogledala razstavo. Amerikanaki pavilon je največji Bangor, Me.,>30. aprila. Na premogovnem skladišču Bacon and Robinson, na Broad St., je nastal požar, ki se je bliskoma razširil proti Kenduskrag. O polnoči še niso imeli gasilci ognja pod kontrolo. Govori se, da sta dve osebi zgoreli in da-jih je bilo 20 nevarno poškodovanih. Ves okraj, severno od York Street proti Kenduskrag Riverju, kjer so hiše bogatinov, cerkev, pošta, visoka šola, hoteli in največje trgovine, je pogorel. Tudi dragocena javna knjižnica je upepeljena. — Tz Augusta, Waterville, Lewingston, Bricksport in Old Town so posebni vlaki pripeljali gasilce. VzHc temu, da so razstrelili-kakih 100 hiš, niso bili gasilci vstanu ognja omejiti. Stotnija vojakov je pa-trulirala po mestu, da je preprečila tatvine. Mesto je brez razsvetljave, ker so morali električni tk>k ustaviti. Prebivalci kampirajo na prostem. V prodajalnici G. L. Crosby & Co., se je pripetila močna eksplozija. Ves telefonski sistem je uničen. GoriSCe obsega eno kvadratno miljo. Škodo cenijo nad $10,000,000. -K)- Žena umorjena v gozdu. Mrs. Charles Turner so njeni sorodniki pogrešali že od srede iz Lakewood, N. J. Njen nečak Arnold Turner jo je iskal po vseli krajih, kamor je zahajala. V soboto je jezdil v gozd in je tudi v gozdu iskal. Ko je jezdil mimo nekega grmovja, se je konj ustavil in ni hotel iti dalje. Arnold je šel v grmovje gledat in našel notri svojo teto umorjeno. Poleg nje je ležalo debelo krepelce, s katerim je bila ubita. Krepelce je bilo krvavo. Oblasti so aretovale nekega črnca ali ga kmalu zopet izpustile, ker je dokazal, da ga v sredo ni bilo v Lakewoodu. Mrs. Charles Tureer je bila stara 40 let. Denarja ni imela pri sebi, ko je v sredo odšla iz stanovanja. Oblasti so mnenja, da žena ni bila umorjena na mestu, kjer so jo našli, nego da jo je. napadalec ubil in šele potem zavlekel v gozd. — Med morilcem in napadenko je bil hud boj, ker je imela umor-jenka vso obleko raztrgano. — Zdravnik je konstatiral, da ni bila posiljena. Dva parnika sta se potopila. London, 30. aprila. Tz Corcu-bion v Španiji je doŠla vest, da sta se pri rtu Pilano potopila dva parnika. En parnik je bil "F. S. Ciampo", ki je bil na potu iz Wales v Genovo. Ime drugega parnika ni znano. Ako je bilo možtvo parnikov rešeno ali ne, se nI poročalo. Dunaj. 1. majnika. Vladni krogi si prizadevajo, da bi pregnali strah, ki vlada med prebivalstvom zaradi cesarjevega zdravja. Zdaj poročajo listi, da je cesarjevo zdravje tako povoljno, da bo cesar te dni odpotoval v Goedoellqe na Ogrskem. Vladar bi bil moral že odpotovati ali važna državna opravila so ga zadržala. Ljudstvo ne verjame prav tem uradnim poročilom in je še vedno mnenja, da se cesar počuti slabo. Ureditev izseljevanja na Ogrskem. Budimpešta, 1. majnika. Upravni odsek ogrske poslanske zbornice je odobril pogodbo, ki jo je sklenila vlada s porabrodnimi družbami glede* prevažanja izseljencev v Ameriko. Obrambna predloga. Na Ogrskem se pričenja boj zoper vojaške predloge. Domobranski minister Hazaj se je baje izrazil, da bo imel novi brambni zakon tudi določilo, da ne bo vsak vojak prisiljen služiti zadnje dve leti pri domobrancih . Justhova stranka smatra to za kršitev ogrskih interesov in se vsled tega pripravlja na najhujši boj zoper brambno predlogo. Ta boj pa se ne bo bojeval samo v parlamentu, razvila se bo tudi po deželi agitacija. Ogrski socialni demokrati. Deželni kongres ogrske socialne demokracije je sklenil, dogovoriti se z Just ho vo stranko, da bodo socialni demokrati v interesu splošne volilne pravice podpirali Ju-sthovo stranko tudi v drugih ozi-rih. -0- Na tisoče brezposelnih ljudi v San Francisco. Najmanj 40 odstotkov vseh rokodelcev v San Francisco je brez dela in veliki del delavcev dela le pol tedna. Brezposelni delavci hodijo po mestu. Vzlic veliki brezposelnosti pa skušajo kapitalisti pridobiti še več delavcev iz Ori-enta in ž njimi preplaviti mesto v očitnem namenu, da bi na ta način pritiskali na delavce pri ureditvi plačilnega vprašanja. Kapitalisti oglašajo po vseh listih, da potrebujejo v San Francisco delavcev in vabijo v mesto tudi črnce. Boj med delodajalci in organiziranimi delavci v San Francisco bo prej ali slej nastal in imel nedogledne posledice. Oenarje v staro domovino »oiiljmm«: za $ 10.35 ............ 50 kron, 20.50 ............ 100 kron, za 41.00 ............ 200 kron, za 102.50 ............ 500 kron, za 204.50 ............ 1000 kron, za 1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljat ve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad 7 11. do 12 dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Honey Order ali p* New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York, N. T. 6104 tffc. Clair Ave., N. E., ■ Cleveland, Ohio. The only Slovenian daily in flra United States. Issued every j except Snndays and Holidays. "GLAS NARODA" (Sfov«nlc Dally.i Owned end published by the ' 4lov«nIo Publlshlnc Co. (a corporation.) **ANK SAKPER, President »ANKO PLEf?KO. Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer* A : -^MMBI^MMaMHHBaNuanV Pfcn* of Bu.-ine— of the corporation and tO lrerit-ftj ot above officers 82 Cortiandt J .-rot, Roroo*b ->r Manhattan. New York jfcy V Y I. -et»a let »a Ameriko lb Cana ic . . $3.00 m p^I ifta . . . . 1.50 Uto u BMto N«w York . . «.00 pol :et* la mesto New York . . t ror-o ra vse leto . . . . 4 ->0 pol leta. . . 2.60 .'•etrt leta . „ . 1.75 • — NARODA" izhaja vsak dan iz- nedelj io praznikov -G^AS NARODA" 'Voice of the People") •• ary dav, ex«t-pt Sundays and rloli lays. -«cnp:ion j early |3.0C-. c.''-*' i'««rrt*r>ta on ■ nripib* -it 4»>rtnoeti «e M ^r HEejo -enar naj w> titanovo. pobiJ]aii po — <: >fwj Older. -j epremtinD. Kraja čarovnikov > a: >, d* -«■ to,] prejšnje vhIIučc cjt'-a' J« »ii"-e»»» najde- ■ iatiovnika r.ignn f. -O^t »X arad le UDA- ^JUAi« <\RUDA* tu,, s Sew Yora Cay. i Kultura madiarskega naroda. — o— i r i»o Kvropi ni>o poznali « i iii r. /.iiM*r. >-o Madjari velja-i " \ i • -Ivi narod. ki ljubi svo-.!•> <: \ >' . Mail j a rs k i aristo-l :.ji -<» pripisovali čudovite j •t:., ratične lastnosti iit najči-<-,-i patrijotizetu. Sic«-r pa je i ( splošno mnenje, da prebiva- ■ 11 a ' ><-rr>k»'ra skoraj sami Mali. «I r. i irih narodov pa le ne-! ■ 'iko m znatnih drobtin. To pač nr i.i I »i i <» 1't-snieno. Ali ta le-} je lahko nastala, ker niso' / ;>a »' zgodovine skoraj nič drn-j < u . knUor razne punte in zlasti \ t;:.io iz let IMS—184*1. o kateri s svet mislil, tla je bila le, j . .. sVoimdo. Da se je ta bajka i • r i. v<» posebno pripomogli i it generali in njili okrjit-l • « "a kapitulacije. liL i">lasroina je vendar tu-■ tu ! lo kaj zvedel o tožbah in;.'i. trških narodov, o straho-. eia i/vorišeanju delavcev, o o-i r * i.. i ii j u kmetov. Slava madjar-j l' i '' vitešt va *' je začela ble-. h i in resniea si j«. j«da krčiti; p 1. To pa je še bolj razburilo ii...djaK>ke mogotce. Kdor je kaj 1 • pravit i poročal o odrskih raz-J • -tah, se jim je strašno zameril, če j. ii/ival v inozemstvu J u- orni iu Hungary". To pa vt iHlar vse nič ne poina-Kmtipeije iu nasilja j«* na O- , ■_'rsl>« toliko. da >e ne da zata- < ,:i»i. in posebno zanimivo je, da ' . to zadnje dni v ogrskem parlamentu potrdilo celo iz ma- : djai skih ust. r<» slovaških volil-h uili >»krajih se tej»o madjarake!; st rai: ke med Kelwij, katera botie 1 Slovake oslfpnrila za mandate. V i t i namen se ]M>služujejo tudi hi- i navščine. Največja konkurenca < je iuhI vladno pa med klerikalno {I siranko. Tako je prišlo, da je kle-11 l ikalni poslane«* .Jurij Szmrecsa-jc m i (beri Smrečanji) zadnjič na-' padel vlado zaradi — zatiranja1 Slovakov. Od srca mu to pač uil( prihajalo, ker bi sam kaj dal za to. če bi se dali Slovaki madjari-<\ ziniti. Ampak to nič ne de; nje- s • >Ve best'»le so vsled tega š*: bolj ; / nin.ive. Szmrecsanvi je obnovil,c MNiiain na to, da je vlada v osem- 7 sitih ktih zgolj iz sovraštva dojz Slovakov razpustila slovaško Ma- i: i >. ki je bilo čisto kulturno, ne-jO jx>!jtičuo družtvo. Takrat je za- v I tinli tri slovaške gimnazije, lci ho si jih Slovaki sami, s svo- t jim lastnim denarjem, torej brez,j. !ne pom«»či zgradili, ('rajal je, jo da e upravnim uradnikom v slo- 1 va-':ih krajih ne ljubi naučiti se (h slovaško, da ne morejo niti obče- ji \;;ti ti slovaškim prebivalstvom.;g tla dobivajo Slovaki vsa uradna Jn vabila, sodnijske sklepe in odlo- d ke itd. v niadjarnkem jeziku in da' morajo^ ditu^nistc in podofafife lju- fci I jda prositi za razlago, če hočejo kaj razumeti. Davčne knjižice pa i so vendar slovaške. Po državnih |šolali so nastavljeni učitelji, ki ne znajo besede slovaško, pa naj poučujejo otroke, ki ne razumejo , besedice madjarsko. Poslance Štefan Rakovszkv , je podal primer, kakšne, sadove i rodi ta sistem. V liptovski župa-^ iiiji se jt' ustanovil pravi konsor-cij tolovajev, ki izrablja madjar-. ski uradni jezik in slovaško neznanje madjarščine v najpodlcj-j še sleparske namene. Temu kou-»jsorciju so pripadali občinski na-Učelnik, okrajni tajnik in davčni , eksekutor. Njihova metoda pa je i bila ta: Kakšen kmet je dobil ' tožbo. Ker je ni razumel, je vprašal okrajnega tajnika, kaj da je. i Ta pa mu je odgovoril, da ni nič posebnega. Toženec vsled tega ni I šel na razpravo, pa je bil kontu-maeiran. Ivo je dobil sodbo, je ni 1 razumel in če je vprašal katerega izmed omenjenih poštenjakovi-čev, je zopet dobil odgovor, da ni nič važnega. Nato se je seveda razpisala dražba, konsorcij uradnih sleparjev je znal tako uravnati. da ni bilo nič kupcev na (dražbo, občinski načelnik je kupil zemljišče iu hišo za bagatelo, svoje lopovske tovariše je oškodoval za pomoč, sam je postal bogat posestnik, njegovim žr-jtvam pa ni ostalo nič drugega, kakor Amerika. Nihče v parlamentu lii poizku-jsil iz pod hit i te trditve. Ampak grof Štefan Tisza je bral Szmre-jesanviju iu Kakovszkcmu levite, ker-sta — povedala stvar na javni seji. češ. tako jo bo zopet lahko pograbil kak Scotus Viator in ponižal ugled in dober glas ogr-jske države. Da uganjajo take lumparije, s«' i lie zdi plemenitemu grofu iu njegovim pajdašem nič hudega. Le svet ne sme zvedeti o njih! Taka je morala ha ude, ki gospoduje na < >grsketu. Dopisi. Indianapolis, Ind. j Cenjeni g. urednik:— Z delom gre tudi pri nas še slabo. Delamo sicer vse dni v te-jdnu. zaslužimo pa komaj toliko, da se preživimo. V livarni The iN. M. C. Co., kjer delamo večino-1 Ima samo Slovani, vladajo prav čudne razmere. Kdor gre delati v ta pekel, mora pozabiti, da je človek. ter misliti, da je kupljena žival, s katero sme počenjati kapitalist kar hoče; opravljati moramo težka dela skoraj zastonj, in kdor bi bil toli predrzen, da bi se uprl, £a izsuvajo iz tovarne na sveži zrak. liolj kakor v materijalnih, napredujemo v "verskih" ozirih. Pred šestimi leti smo si zgradili j cerkev, ki nas je stala $28,000, in! jod katere svote smo že večji del! (odplačali. Sedaj je pa prodal j i škof našo cerkev frančiškanom iz Louisville, Ky. "Božja previdnost" nam je dozdaj že poslala štiri patre in fratre, in ko jim zgradimo samostan, jih dobimo še več. Naši saloonarji se poslednje čase nekam bolj kislo držijo. Kakor znano, so šli zadnjič pri volitvah v boj za demokrate.; hrabro kakor Spartanci. Obljubili so| jim, tla bodo smele biti gostilne odprte ob nedeljah in še druge ugodnost L toda sedaj, ko so izvoljeni, so snedli besedo in gostilničarjem še' zvišali dovoljenje od *doo na $700. Kdor pa krši postavo nedeljskega počitka, je kaznovan na $100 globe in :*0 dni mora iti v prisilno delavnico! Gostilničarji nameravajo sedaj baje ceno pivu zvišati, toda urezali se bodo, če to storijo, ker bodo od strani delavcev naleteli na liud odpor. Dixi. Calumet, Mich. < 'enjeno uredništvo:— Prosim za priobčitev teh par vrstic v predale Vašega cen j. lista Olas Naroda. Vsem članom in članicam po- ] družil ice sv. Cirila in Metoda št. i v -Calumetu, Mich., se s tem na- < znanja, da se vrši ^glavna seja te podružnice v nedeljo dne 7. majaj: ob 2. uri popoldan v pritličju slo- m venske cerkve sv. Jpžefa. [i Ker je bilo pri zadnji seji. ka-|; i era se je vršila dne 13. februar- 1 ja, navzočih premalo Članov, smo odložili volitev uradnikov za leto 1!>11 do druge seje. Izvod jen je 1 bil le začasni predsednik, kateri je imel nalog v kratkem sklicati ?lavno zborovanje. To zborovo-ije se bode vršilo prihodnjo ne-Jeljo. Vabljeni ste vsi člani in člani-:e, da se Se seje udeležite v koli- , 0 kor mogoče velikem številu; naj a pripelje še vsaki član enega noli vega s seboj, da ne bodemo v 1 številu članov nazadovali, ampak j napredovali. 0 Ravno sedaj se zopet čuje, da zavedni Slovenci po nekaterih a slovenskih naselbinah snujejo no-e j ve podružnice.. Le tako naprej. . zavedni rojaki! Naj vas ne straši nekatero protivno delovanje, kaj- , 1ti misel in delo v smislu napred-. ka in ohraujenja našega naroda - je pač blaga, -in je tudi dolžnost . vsakega Slovenca. Tudi mi na ■ - Calumetu ne smemo pustiti, da bi 1 naše, s tolikim trudom storjeno e delo zaspalo, ampak pokažimo, | da smo narod, ki se zaveda svoje , - dolžnosti. Naj se nds zbere v ne- • . deljo velika armada, da bodemo, ; I lahko s ponosom rekli: Glejte na- i šib Slovencev, kako se zavedajo;: . svojega gesla: Vse za narod in i pros vet o! i Josip Cešarek, tajnik. i Delagua, Colo. t Slavno uredništvo:— -; Oni večer je bilo, ko sva z mo- i - jo spremljevalko miss "bakso", i srečno dospela v to mesto dvoin- . Ijive slave. Mojo črno spremlje-. val ko zelo čislam iu nazivi jam jo . vedno ie: zlata moja ljubica. Si-1 cer iti popolnoma zlata, toda srce - ima zlato, jetra in obisti pa src-1 ; brne. Da, ko bi pri lepih Evinih hčerah bilo tako lahko videti v -inotranjost, kot pri moji 'baksi"! [,('loVek misli včasih videti srce iz . zlata, pa je iz kamena, ali pa Bog! J ve kakšne rude! j Najimenitnejše, kar Vam iz; - ; Del ague povedati vem. je to, da i I sem imel dva dni sobnega zapora, začno s svojo ljubico. Tega je bila kriva sloveča ameriška svo-. | hoda in pa čarovnice, ki: "Na metlih v oblak so frlele, Ta bil je njih silni prestol, 1 Od tam so pošiljale strele ' ln točo so vsipale dol." Vse prav tako, kot je pel slavni S. Gregorčič. Razloček je bil ; lic v teiu, da ni padala le toča. I ampak lil je tudi dež kar v poto- j j kili. Zeleni Jurij, ki je čez Spa- j j nish Peak ravno isti čas pridrvil I i v deželo, mora imeti preklicano i slabo mrho, da jih ni došel, jez- j deče na metlah. Morda so bile pa lepe in mlade, pa so se mu sini-■ lile. Saj bi se tudi meni, čeprav nisem tako fest fant, kot sveti 'Jurij s pušo. Tesno mi je bilo pri srcu. ko sem ogledoval nizke, deloma z borovci obraščeue griče okoli De-1 laguc, pod katerimi je pred petimi meseci ugasnilo blizu sto mladih človeških življenj. Bila • sta med njimi le dva Slovenca, 1 toda po mojem mnenju je vsako življenje enako dragoceno in nenadomestljivo. bodisi isto belca ali črnca. Kitajca ali Mehikanca. Delavske razmere tu nikakor niso ugodne, kajti dela se le 4— 113 dni v tednu iu tudi takrat delavci ne dobijo dosti vozov, da i bi mogli kaj zaslužiti. Kateri pa imajo plačano od dneva, morajo neznosno dolgo delati. Delavci so večinoma Slovenci, Srbohrvati, Italijani, Mehikanci in zamorci. Zanimivosti iz Delague ne morem navesti drugih, kot da je tam čudno veliko muh in pa da sem se dva večera zaporedoma popolnoma zastonj, j>rav fino sko-jpal, in sicer kar z obleko vred, Iker me je dež napral, da je bilo , veselje. Nekateri tamkajšnji ro- , jaki pozvali so me, da naj spišem , kako strokovnjaško razpravo o , delaguaških devojkah. T^da to je , ravno tako, kot bi kdo postavil , prazen kozarec pred mene, rekoč: ^ Tone, pa ga spij en kozarček na , moje zdravje! Kozarec je suh in , ' ostane suh, jezik in grlo tudi, oni ^ pa ni več bolj zdrav. Pomilujem ( jih, vrle delaguaške fante. Kaj , jim pomaga, če: , "Pomlad se na zemljo vrne, Petje slavečv se zbudi, 1 Zemlja v cvetje se zagrne, i Za nje pa pomladi ni" Kako bi tudi moglo biti drugače! VeČino lepih,- solnčnih dni (prebijejo pod zemljo, o svojem 1 prostem času pa gledajo v zrak ' (kakor jaz) in sanjajo o duhte-čih lilijah, vijolicah in vrtnicah, 1 ki cvetijo in duhtijo Bpg ve kje 1 j in Bog ve komu, medtem ko brez-cvctna. gine jim* mlatlost. Smilijo 1 j se mi, posebno še zato, ker delim < z njimi enako usodo. Ubogi de- t laguaški fantje in ubogi jaz! ] A. J. Terbovec. t 1 * i Kje je FRAN KOVAČIČ! Pred i enim letom je bil nekje v Colo- s radi in sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, 1 če kdo ve za njegov naslov, da £ mi naznani, ali naj se pa sam i oglasi. — Anthonia Cvetan; P. e I O. Box 8003, Glaisport, Pa. ^. Jj QLA& HjfoODA. 2. MAJA 1911. Kofltradikcije socijalnih demtkrat#v. Ko bi socijalna demokracija — kakor stranka, ki negira sedanji družabni, na kapitalističnem ust rojstvu sloneči red — strogo držala se svojih revoluci-. jonarnili teorij, bi morala za pra-j vo odklanjati vsako sodelovanje' v zakonodajnih zastopih. Po teorijah socijalne demokracije jej treba odstraniti temelj, na kate- j rem sloni vse zlo današnje dru- i žbe. namreč kapitalistično ustroj-stvo družba'. Zato je vsaka fsoei-j jalna reforma v mejah obstoječega družabnega reda le krparija. : torej Sisifovo delo. Zlo bi treba-lo odstraniti s koreniiio vred, ob-!stoječi socijalni red bi trebalo prevrniti potoni revolucije. S stališča teh teorij so torej v i polnem pravu sindikalisti, ki od^ klanjajo vsako sodelovanje v po- J litičnem življenju. Močna stro-I kovna organizacija bo imela sama v sebi moči, da bo brez vna-nje pomoči, brez vplivanja faktorjev od zunaj, znala uveljaviti svoje zahteve. Bojno sredstvo zavednega delavstva torej ne more biti pridobivanje politične moči, ampak okrepi jen je razredne za-! vesti in stanovske solidarnosti, j Delavec, ki ifti volitvah voli soci-jalno-deniokratičnega kandidata, opravlja res pri stavki posel stavkokaza; tak delavec je goto-1 vo večji škodljivec interesov svo-jjega razreda, nego delavce, ki je sicer na volitvah oddal svoj glas iiesoeijalistu, kateri delavec se pa o priliki stavke bori bok 'ob boku z drugimi stanovskimi tovariši. S tem pa nikakor ne mislimo j reči. da bi delavstvo kakor razred ne smelo nastopati tudi kakor politična enota. Ne. mi priznavamo celo, da je socijalna demokracija potrebna kakor bič, ki priganja zakonodajne faktorje, da se brigajo za zanemarjene iu-jterese delavskih stanov. Socijal-|no demokracijo moramo smatrati |za kavalerijo delavske armade. Kakor pa mora imeti vsaka ar-J mudil poleg kavalerije tudi peho-jto it ti., tako tudi delavstvo v svo-jjih socijalnih bojih s samo soei-jalno demokracijo — kavalerijo — ne doseže konečnega smotra. S tem, da se socijalni demokrat je udeležujejo parlament arižkega življenja, kjer skušajo s socijal-nimi reformami pospeševati raz^ voj kapitalistične v kolektivistič-no družbo, so oni tudi že ovrgli v praksi teorijo o soc-ijalni revoluciji. Seveda se izgovarjajo, da oni s svojim zakonodajnim delom pospešujejo evolucijo, ki mora v svojih kouečuih posledicah privesti do revolucije; a ta trditev nikakor ni v soglasju z Jtiarxovimi trditvami o obuboževanju mas. Potoni socijalnih reform in mezdnih bojev se vrši evolucija, ki pospešuje razvoj v smislu prehajanja proizvajalnih sredstev v občo last. Konečni razvoj tega procesa bo, da postanejo vsa proizvajalna sredstva last družbe, a ta prehod se izvrši polagoma in — tupatam — nezavedno. To pa ni več revolucija, ampak le — evolucija. In v tem obstoji prvo protislovje socijalne demokracije. Drugo protislovje socijalne demokracije je v tem, da oila pač sodeluje pri legislativi, noče pa sodelovati v eksekutivi. Zato vidimo. da voditelj italijanskih socijalnih demokratov llissolatti ravno zbog principa, ki socijali-stom prepoveduje sodelovanje pri eksekutivi, ni vsprejel mini-sterskega sedeža. In vendar je nekaj povsem logičnega, da še je potrebno, da razredno-zavedno delavstvo izvršuje po svojih zastopnikih gotov pritisk na zako-uodajuc zusUipc, ker je možno le tako. da ima v raznih parlamentih svoje zastopnike, govore ravno isti razlogi za to, da bi moralo biti delavstvo zastopano tudi v vladah. Vidimo torej, da se je tu ustanovil nekak kompromis, med načelom, ki delavstvu prepoveduje udeleževanje na parlamentarič-nefh življenju in med nasprotnim načelom. Socijalna demokracija propo-veduje v teoriji svobodo prepričanja, dočim izvaja v praksi goli strankarski absolutizem. Kdor ne priznava brezpogojno njenih teorij, ta je izdajalec delavskih interesov. Ta strankarski absolutizem je gotovo vse preje, nego v soglasju z načeli svobode. Najbolj se pa kaže ta absolutizem v načinu, kakor postopa socijalna demokracija napram nesocijalnodemokratičnim delavskim organizacijam, katere socijalni demokraltje enostavno igno- jT'ttoWftrk-NoIty' /JF. TheWtt-kii^gpion's j Zanemarjen prehlad. I Dr. Richterjev i {PAIN-EXPELLER j odstrani nevarne posledice, ako i se pravočasno rabi po predpisih, j ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. — Pazite na j i me in sidro na omotu. j F. AD. BICHTER A Co.. 215 Pearl S'reel. lew Tort. R T. | Dr. Klchtcrj <"r Coiiffo Pilule olajšajo, I ' CJoc. aii 60c. i ft V........ -.......... ^ i ■ == jrirajo, ter -jih sploh nc piizna- vajo. Oni hočejo brezpogojno, da' so !vsi delavci člani organizacij, ki, so pod vodstvom socijalne demo-; krači je. S tem socijalna demo-j kracija le dokazuje, di» ob svojih j ;teorijah pozablja na praktične j potrebe življenja. Izgovor, da so 'organizacije, ki niso pod vplivom socijalne demokracije, stavkoloin- i ske. ne velja. Treba pa računati I s človeško dušo in umevno bo. dsi vsaka organizacija, ki je prezira- j na, stori vse možno, da vsako gi- j banje, uprizorjeno brez nje. jk>-nesreči. Ko hi torej socijalna de-n lok rac i ja? znala računati z de-jjanskiini razmerami, bi o priliki mezdnih gibanj v interesu istega .delavstva paktirala tudi z orga-jnizaeijami. ki ne stoje na progra- i i mu socijalne demokracije. Tu bij imela socijalna demokracija najlepšo priliko, da razkrinka ljudi, i ki — po trditvi socijalnih demo- Ikratov — pod krinko delavskih organizacij zastopajo interese kapitalistov. Da socijalna demokra-jcija ne računa s temi razmerami, i I s tem škoduje sebi. svojim nače-|lom in v prvi vrsti delavstvu, katerega interese bi morala zasto-Ipati. Pogum. —o— (Nadaljevanje.) — S tabo j ne homo več razpravljali, je Gojtan odgovoril, kazoč se po sili mirnega. Tvoje vedenje je neoprostivo. Upam pa. da si vsaj kava lir. Moja sekun-danta te jutri obiščeta, ti pa glej, da jima naznaniš svoji priči. — Pojdimo, gospoda! O. čakaj. Saj se vam še ne mu-|di. Naj prvo vam moram pojasniti i nekaj. Prihrani si trud, Gojtan. : Tvoja sekundanta naj ostaneta j doma, ker je škoda poti. Pri meni i ne opravita ničesar, kajti jaz se ! ne pretepam. Vsa družba je bila osupnjena. J agar se ne pretepa — s tem hoče menda povedati, da ne priznava dvoboja ? Kaj takega še ni bilo slišati v teli krogih. Tudi mlajšim, ki so natihoma simpatizirali z Ja-garjevo odločnostjo — Roblek se je celo sramoval, da ni prej opo-niral Go j t ami. — je bilo žal, da tepta Jagar čast in njene zakone z nogami. Vse omizje je bilo nemirno. Nekateri so že vstajali, da bi kar odšli, drugi so čakali, kako se "afera" razvije iu konča. — Prosim te. Jagar, ne bodi | vendar tak. Kako pa moreš govoriti o pretepu • Dvoboj, dvoboj, j to veleva čast. Vidiš, saj je' tudi' najbolje tako. Po vsem je tukaj dvoboj neizogiben. Sprejmi ga, pa kadar je časti zadoščeno, je tu- | di ves prepir končan in pokopan, j Vse je pozabljeno in mi smo zopet dobri prijatelji. — Da, mi bi bili zopet dobri , prijatelji. Ha, moj dragi 3?oblek. j ti govoriš, kakor si so •nauči?. To j ni pretep, ako se dvoje ljudi po vseh mogočih pravilih s sabljami v rokah pripravi, da drug dru-go^a zbije, morda ubijo ? To je r.sjpr/istejši pretep, ker se izvaja po Midnih zakonih i^i ker je v do-4,ieJi*»in treuotku prva strast že •nicila. Ako se kmečki faatje v gostilni pograbijo, kadar je jeza v njih prikipela, je vse umevno. Takrat vlada elementarna razburjenost. A če se ljudje v črni obleki, z ialimi rokavicami p >r»*a Ijajo drug proti drugemu, «1H se b-^do k::di, ne ker jih je srd zaslepil. t"'»iveč ker nekakšni bedasti deksi tako zahtevajo, fce.lij je to noivfna dekadenca človeka. Toda o dvoboju ne bodera r:Iozofi ral. Ne bom se tepel, pa br.sta. Kar se pa tiče* starega prijateljstva, je ono nemogoče, dokler > .a- f ^ .. • - Slovensko katoliško podp. društvo ^^^ sveteBarbare Za ^jedii^ene države Severne Amerike. Sedež: Forest City. Pa. hkorporiraao dse SI. januarja 1902 v državi PeoasylvasijL ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN* GERC.MAX, Box 6S3. Forest City, Pa. I odpredsednik: JOSKF PETERXKL, Box 95 Willock. Pa. I. tajnik: IVAN TELBAX, Box 707, Fortft City, Pall. tajnik: ŠTEFAN ZABR1C, Box 5-jS, Conemaugh, Pa. Blagajnik: MARTIN AIL'HIC, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: Tredsednik nadzornega odbora: KAUOL Z A T.AR, Box 547, Forest City Pa. I. nadzornik: IOXAC PODVASNIK, 47:M Hatfield Kt.. Pittsburg, Pa. " II. nadzornik: FRANK Sl'NK, 5'» Mill St., Luzerne, l'a. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, Wj Cor. N. -- 3rd St., Rock Springs, Wyo. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Fr^dpednik porot, odbora: PA FT. OBRKOAR. R. R. No. 1., Weir Citv Kans I. porotnik: MARTIN OBERŽAN. Box 51, Mineral, Kans. II. porotnik: ANLUtEJ SLAK,, 7713 Issler tit., Cleveland, C»hio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELIŠKAR, G127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAX, P. O Box 707 v F ™ct Cit.', Pa. 1 oresi Društveno glasilo je "GLAS NARODA". dajo med nami tako raiUtui na-' zori. Kako pa ti to vendar mis-^š, ubogi moj Roblek! Ako izpusti- j in« drug drugemu pa k kaplji* ur- \ vi: S tem naj bi bilo \ je pokojna- ; no.' Ej, ti, udarci sablji; ;;e izf::v-sieer mislim, da niso nocojšnje vi-vrnejo ženi, čuješ, žen\ cetemn spolu, našim matcraai. scstr:nn. ljubicam, one časti, ki bi jim jo l»ili danes vzeli nepreetlš!jeni jeziki, da je tc» sploh nio^ot-e. .!a> sicer mislim, da nisi nocojšnje vinjene go vo ranče nikomur vzel «-a-sti. kajti kdor je cas^ 'n, »staiie časten, pa če jra neprt nehonia blatite. Cast je tam, kjer je. ne pa tam. kjer se priznava. Prijatelji i pa nc moremo l»iti. kajti jaz ne spoštujem človeka, ker je blagor« dcn. ker ima visoko službo, ker ji* bogat, ali pa, k»*r je mož. temveč ker je človek. Vi sodite drugače. I Vam je žena igrača, meni je že-i na mati. tovaršiea, v najtežjih lirah življenja morda edina tola-■ žilka. Vam je ljubezen pusta lik-cija. jaz — jaz pa ljubim in iščem sreče v ljubezni. Z vašimi nazori me morate zasmehovati, morate se mi rogati. Da bi bili prijatelji, hi se morali vi vsi spremeniti, ali j pa bi jaz moral poteptati svojo j ljubezen, izdati svojo ljubico, j morda narediti iz nje svojo me-treso ali pa kupčijsko blago. -laz jo pa ljubim. Ali razumete? Lju-jhim jo!--Xc. ne. vi ne razumete tega. In mi naj bi bili prijatelji ? Roblek je poslušal Jagarja in srce ga je bolelo. Nekateri mlajši so sami sebi priznavali, da ima Jagar vsaj deloma prav. Toda ni-lliče ne bi bil tega javno priznal, i Večina je bila gotovo na Gojtano-vi strani in ktlo bi bil tako bedast, da bi se upiral večini ? Tovariši so se razšli. Jagar je šel sam domov. Od daleč je slišal petje neskladnih glasov: Es varen drei IlaIIunken. die varen stets betrunken . . Drugi dan je Jagar dobil dve ; pismi. Dijaško društvo "Alma j mater" 11111 je naznanilo, da ga je I odbor soglasno izključil iz društva, ker se je kratil podati konii-litonu in sočIanu društva Gojta-nu častno zadoščenje z orožjem, j Drugo pismo so mu pisali nekateri udje omizja.pri "zlatem sodčku". Izrekli so nado, da se nc bo več prikazoval v njihovi družbi, | kajti po včerajšnjih dogodkih mora sam izprevideti, da se dijakom zavednim svoje časti, vsako občevanje s Človekom, ki tepta najprimitivnejše nazore časti z nogami, ne spodobi in je kratko-, malo nemogoče. "Hrabrost nam je prvi dokaz možatosti" — so pi-| sal i, — človek, ki se boji sablje, ne more biti naš tovariš. Oprostili bi mu še njegove nazadnjaške 1 nazore o ženah, ali pokazati bi } moral vsaj toliko poguma, da bi i svoje ideje tudi zastopal." -i Jagar je položil obe pismi v svojo 'mizico. Poguma ! — On torej nima poguma ! No pokaži jim, da ga i- j ma. Sedaj se ga bodo vsi izogibali. To je gotovo. Pa tudi to je gotovo, da se on ne pokori. — In tudi to je pogum, morda večji nego duelirati se. Kakor je Jagar pričakoval, tako se je zgodilo. Vsi znanci so se mu jeli umikati in gledati ga s sovražnimi očmi. Cesto je moral poslušati zbadljivke, ki pn niso prihajale neposredno do njegovih u-šes, kajti naravnost z njim se niso razgovarjali. Tudi anomimna pisma je dobival in večkrat se mu je zdelo da spozna v njih Gojta-novo roko, dasi je bila pisava po- Hamburg-AmeriGan Line. Redni prekooceanski premet iz NEW Y0RKA do HAMBURGA I preko PLYMOUTH in CHERBURG j z. dobro peznatimi parniki na dva vijaka: ! Kaiscrtn Aueuste Victoria. America. Cincinnati Cleveland, President Lincoln, President Grant, Pennsylvania, Patricia. Pretoria itd. 1 Veliki moderni parnikt nudijo najboljše udobnosti z a primerne cene: n«-r>r«-kosljiva kuhinja in postrežba. Opremljeni so z vsemi modernimi aparati. Odhod iz Mew Yorke: 1H" LAG lil J A — o-lpluje 4. maja ob 10. uri dopul ! CINCINNATI — odpluje C. maja o!> 1. uri popol. j AMERIKA — o. j PRESIDENT LINCOLN — odpluje'tL maja ob 11. dopol. Vozijo tudi v Sredozemsko morje. Hamburg-American Line, 41-45 Broadway, New York City. Pisarne: Philadelphia, Boston, Pittsburg, j Chicago, St. Louis, San Franciso. pačena. Neprijetno je bilo to življenje in Jagarju je postalo umevno. kako postanejo pošteni ljudje . renegatje. Svojci te ne razumejo, žalijo, brcajo te. pehajo iu sujejo izmed sebe; a človek je tako u-; stvar jen. da potrebuje družbe. In (tako zaide med ljudi, ki ga hočejo razumeti, njegov rod pa ga i-menuje poturico. Ali pa je manjši i renegat. tisti, ki ostane med staro ! družbo, pa Zataji svoje nazore, izda svoja načela, da more ostati ljudmi, ki ga ne marajo pristnega? . . . Umevno mu je bilo. kako se to dogaja, toda on vendar ni postal renegat. Živel jc brez družbe in prenašal vse neprijetnosti in težave samovanja. Trpel pa je zelo, dasi ni nihče opazil njegovih globokih bolečin. Minilo je nekoliko mesecev, i kar pride neki dan Roblek k Jagarju. — Brate, ali naj to vedno tako ostane? ga je vprašal. — Kaj naj tako ostane, odnos-110 ne ostane ? je zavrnil Jagar. — No, to razmerje med nami. Kaj ne vidiš, da je to nenaravno? Glej, mi. jaz in še nekaj mojih prijateljev vemo prav dobro, da si ti najbolj nadarjen in da najbolj globoko misliš med nami. ^s, zato nam je žal, da so nastale tako neumne razmere. Vedno smo te radi imeli; zakaj bi torej bil sovražnik ? — Sovražnik! Dragi moj Roblek, jaz ne sovražim nikogar. — Tega ne razumem. — Pa vendar je prav lahko. Jaz ne sovražim nikdar ljudi, temveč samo stvar. Toda če misliš. da se ti posreči, ustanoviti kako prijateljstvo med mano in tistimi tvojimi tovariši, ki sploh niso zmožni nobenega prijateljstva, si prišel zaman. Najbolje je torej , da mi naravnost poveš, česa želiš. — To je težko, Jagar. Tudi ne vem, ali me boš lahko prav razumet. — L>e poizkusi. Govori brez o-vinkov. To mi je najljubše v vsakem pogovoru. — Glavno, česar želim, je tvoje prijateljstvo. — Prijateljstvo se ne more sklepati z besedami. (.Konec prihodnjič.) BOJABff, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN SAJCBNEJSI J>FSVN1KI Jngoslovanikaj^^jKatol. JedBota> • l!_-ti— 1 UiHi wii um dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. L Sedež v ELY. ^MINNESOTA. # URADNIKI: Pr^Fwlnik: IVAN A C KRM, Box 57. Braddock, Pa. iNjdprodardnik: IVAN PRIMOŽIČ', Kveleth. Minn.. B«>x C41. <;iavnl tajnik: GEO. L. BKOZ1CH. Ely. Minn., l;ox 424. romutni tajnik: MIHAEI. M I&AVI NEC. Omaha Neb., 1234 So. 15tli. St. ];laeajnik: IVAN G«»UŽE, Ely, Minn., Box i05. Zaupnik: FIIANK MEDOfH, Jso, Chicago, III., &4S3 Ewing Ave. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. KARTI N J. 1VEC, Jo'Set, 111 , W»0 No. Chicago St. NADZORNIKI: AI-OIF KOPTEl.IC. Saliila, Colo.. Box 5S3. MIHAEL KIjOBUCHAB. Calumet. Mich.. — Tht St. I l.'lhlt fc": I I1AU. Kansas City, Kana., 4-2 Xu, lih St. POROTNI ODBOR: IVAX KERZI&XIK. Burdine. Td.. B..x 138. J'llANK (;ol*/.K. Chixliului, Minn.. Box 715. MAltTlN* KoCllEVAIt, Pueblo, Colo., 3211» EiSer Ave. Jednotino fftisiiu je "GLAS NARODA", New Yolk City, New York. \ si dopisi n:ij se pofiiijajo na glavnega tajnika, vse denarne pošiljatve pa na BliU n>"Ba blagajnika Jednote. < INOVICE iz stare domovine. fllli SAEOPA,*. MAJA mi. KRANJSKO. Mrtvega sft našli dne IS. aprila zjutraj v Idriji "poti Golicanii" v nekem jarku 37 let starega vpo-kojenegii rudarja Franca Kolini. Kako se je ponesrečil, ni še znano. Akademitm slikar Ivan Grohar umrl. V deželni bolniei v Ljubljani j«*, umri akatlemieni slikar g. Ivan Grohar. .Potllegel je je-tiki. Črne koze v Ljubljani. V ljubljanski bolnici za silo izmeti st'deiu bolnikov že p»*t rekonvale-seentov. Ostala dva bolnika, neki 2!)letni delavec in neki 141etui otrok, sta še resno bolna in ju 1110-čno trese mrzlica. Novih slučajev koz o«l 7. pr. m. nadalje ni. Nepošten čevljarski pomočnik. Že večkrat zaradi tatvine pred-kaznovani 25b*tni čevljarski pomočnik Jernej Zotler iz Jezice je bil v delu pri nekem ljubljanskem čevljarskem mojstru. Ko je pred kratkim izstopil iz dela. je mojstri- pogrešil iz predala v delavnici II' K denarja. Zotler je bil aretovan in je tatvino takoj priznal. Goljufica. Preteeeni mesec jex hodila v neko ljubljansko gostilno v Kolodvorski ulici neka '2'2-letna ženska, ki je natakarici pripovedovala. da je šivilja iz Šiške. • Natakarica ji je zaupala in ji izročila v delo za K tcrauo-rjav-kastega blaga za uzorec pa temno jopico in zelenkasto bluzo v vrednosti •{•"> K. Goljufica se odtedaj ni več oglasila v gostilni. Umrli so v Ljubljani: Valentin Virant, hiralec, 72 let. — Stanko Žitnik, sin posestnika. 1 leto. '■— Marija Poženel, rejenka. 2 dni. — Aleš Ziler. mizar. 4(> let. — Terezija Mohorko, kočija/**v,i -17 let. — Viljem 4 let. -— I-van Janko, prisilne delavnice paznik v pokoju. 42 let. — Ant. Peternel, dijak. 26 let. — Frančiška Pavlic, nadsprevodnikova že-j na, 4:» let. — Marija Zorman, mi- : zarjeva hči. 17 let. — Josip Kar-neval. delavec. 44 let. — Juri Jež. kočar, -"17 let. — Julija Jager. posest nikova hči, :! dni. — Franc Zorko, železniški delavec, 25 let. — Marko Špilek. delavec, 28 let., — Stanko Kek, sin policijskega stražnika. J leta. Samomor. Zastrupil se je bivši kuhar v ljubljanski kazini. Franc Perše. rojen 1. 1S80., v Rodovi ji ter pristojen v Suiarjeto v krškem okraju. Nesrečnež se je bil pogodil za neko drugo službo in iz kazine izstopil. Ker se ;nu je ona služba odrekla, mesto njega pa je prišla druga moč v staro službo, je prišel v tretjem nadstropju se i nahajajoče j>oselsko stanovanje, kjer je nekaj pistil, |»otein pa šel v drugo sobo. izpil neko tekočino in začel bruhati. Takoj je naprosil v prvi sobi naUajajočega se hlapca Franca Jakobina, da mu prinese mleka. Jakobin je naglo odšel v kavarno in ko pride z mlekom nazaj, je ležal Perše v postelji že mrtev. Prvega so poklicali v kavarni se nahajajočega pol-, kovnega zdravnika dr. Brsrverja. ki je pa tudi zamogel konstatirati le smrt. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Kazrnski kavarnar! pokojnika hvali kot zelo zanesljivega mladeniča, katerega je prav nerad pvurtU in bi ga bil viel na- zaj pri prvi priliki, ki bi se mu bila ponudila. I STAJERSKO. Iz Ljutomera poročajo, da so na shodu pri Jurešu v Uoreeih postavili takozvani "'agrarei'* skupno s klerikalci za državnozbor-skegn kandidata Franca Koškar-ja. dosedanjega državnega poslanca v tem okraju. S tem je seveda takozvanega 4 * agrarnega " gibanja na Murskem polju konec. Klerikalni kandidat v Savinjski dolini (volilna okraja Celje-Vransko) je dr. Anton Korošec.; V Žalcu iu v Savinjski dolini ga imajo še v zelo "dobrem" spominu od 1. 1IHJ6, ko je po svoje pospeševal provenijenčno postavo za j hmelj, katera bi lahko postala u-sodna za Savinjsko dolino, ako bi ne bilo Robleka.-— V dosedanjem Koroščevem okraju kandidira klerikalni deželni poslanec dr. | Jankovie, zdravnik v Kozjem. Nesreče vsled velikonočnega streljanja. V Starinovi vasi bJi-i zu Sv. Križa na Murskem polju, j je na velikonočno nedeljo popol-| dne zgorelo deset hiš z gospodar-j skimi poslopji vred. Nesrečo je zakrivilo neprevidno streljanje.' Tudi v ptujski okolici je bilo več I požarov. I V celjski bolnici je umrl vsled j rnu. ki jih je dobil pri streljanju 31 let ni ožeiijeni posestnik Vin-! cene Kuternik iz Rogatca. V to bolnišnicb so še pripeljali 221et-nega hlapca Fr. Škorjanea iz Velenja in lOletnega Antona Sivka iz St. Jurja ob Južni železnici. — Oba sta na levi roki vsled streljanja lahko ranjena. KOROŠKO. Volitev župana. — V Špitalu ob Dravi so imeli 14. pr. ni. prvo •sejo novega občinskega zastopa. Iiivši župan Josip Picliler je izstopil iz občinskega odbora, na kar je vodil predsedstvo mizarski mojster Ivan Turk kot najstarej-j ši- Za župana so izvolili usnjarja i Andreja Riederja. Gozdna požara. Dne 17. pr. m. so zažgali najbrže otroci gozd nad Lipnikom pri Špitalu. Po zelo napornem delu se je posrečilo prilii-telim ljudem ogenj pogasiti. — Pri kilometru 79. pri postaji Pre-valje so zažgale iskre iz lokomotive tovornega vlaka št. 481 velik kos goztla. Le s težavo so omejili ogenj. PRIMORSKO. Požar. Med Cesto in Ajdovščino je zgorela na samem stoječa hiša, last neke vdove Rebkove. Že pred tremi leti je enkrat gorelo na tem posestvu. Z nožem. 361etna, v Trstu v ulici Concordia št. 5. stanujoča Neža Arbeiter si je prizadejala 17. pr. in. v samomorilnem namenu z nožem globoko rano v levico. Prepeljali so jo v bolnišnico. Nezgoda ali poskus samomora? V njeni sobi v Trstu v ulici della Reccherie št. 41. so našli 17. pr. m. nezavestno vsled zastrupi jen ja s plinom 21 letno prostitutko Emo Feti. Feti je pozneje izpovedala, da je ostal plin v njeni sobi samo po naključju odprt, druge njene tovarišiee pa so mnenja, da se je hotela spraviti s sveta. Nesrečna ljubezen. V bližini pomola sv. Tereze v Trstu so potegnili 17. pr. m. iz morja truplo nekega moškega, ter spoznali, da je to 281etni delavec pri državni železnici Karol Grmek iz Kodika, stanujoč v Trstu v ulici Lucio Pa- piriano št. 6. Njegovi prijatelji pripovedujejo; dd si je vzel življenje, ker dekle, ki jo je snubil-, ni hotelo ničesar vedeti o njem. Slika iz močvirja človeške družbe. lfiletna Klara Benedetti ima klub svoji skoro še otroški mladosti že 2 otroka in stanuje v ulici Antonio Canova pri neki Emi tTr-jban. Zavžila je sublimatne pasti-Ije in so jo- morali prepeljati v bolnišnico, kjer se je zdravnikom tudi posrečilo odvrniti od nje vsako nevarnost. Eno uro pozneje pa so že pripeljali v bolnišnico tudi njeno sostanovalko, ki se je bila na enak način zastrupila, tudi njej so rešili življenje. Zaslišani, sta izpovedale obe, da na samomor niti mislile nista, da pa sta hotele samo ustrašiti svoja ljub-čeka. .Kalabreška kri. Kalabrež Pavel Dorigo. 4Sletni dninar, stanujoč v Trstu v ulici del Belvedere št. C->. je.živel skupaj z neko Aga- j to Seronti. ki pa je imela obenem j razmerje z nekim 281etnim dni-i narjem Francozom Alojzijem Pu-; rilli. 37. pr. m. popoldne je presenetil kalabrež Alojzija Purilla v svojem stanovanju in ga pova-j bil s seboj na prosto. Komaj sta! bila na cesti, pa je kalabrež sunil j Purilla z nožem v trebuh, da se je Francoz na mestu zgrudil. Dorigo; pa je hotel mirno oditi. Doriga.so seveda prav kmalu aretirali in v bistvu tudi vse priznava, Purillo pa leži v bolnici. Iz ljubosumnosti. Tz Pulja poročajo: 321etni mornariški častnik Rudolf Račič je že dva meseca ločen od svoje žene Elde, rojene Degenghi. 16. pr. m. jo je srečal na obrežju med pristaniškim po-veljništvom in sanitetnim kapita-natom ter je začel z njo prepir, naenkrat pa je potegnil revolver ill večkrat ustrelil na svojo ločene« ženo. Ranil jo je na obrazu in na rokah, ki jih je bila ona instinktivno dvignila. Prepeljati so jo morali v bolnišnico, atentatorja pa so aretirali. Poškodbe gospe Elde so težke, vendar pa ne smrt-nonevarne. Ljudje sumijo, da se je Račiču zmešala pamet. Pretep v Mirnu. Zle posledice. V nedeljo, dne 16. aprila, so st stepli v Mirnu Pečani in Mirenei.: Klerikalni fantje so popivali v Budinovi gostilni v Mirnu in pili vino kar iz škafov, kar je gotovo j hvalevreden protialkoholizem v I smislu zapeljivcev ljudstva. Na j poti skozi občino proti Graben se je vnel pretep, v katerega so se vmešavali tudi' dragonci Ob ru-penskem mostu čez Vipavo so s« fantje in dragonci zopet spoprijeli. Takrat pa je poseglo vmes že i poklicano orožništvo, da razžene! razgrajače in je nektere aretiralo, j Dragonci so se umaknili proti Mirnu tam pa so jih orožniki zajeli. Kn dragonec pa, ki se je zbal aretacije, je skočil v Vipavo, da jo preplava. Vsi so mislili, da je; srečno odnesel pete, drugi dan pa j so ga našli mrtvega. I^onil je v Vipavi. Enega fanta so tudi zabodli. Sodnijska preiskava bo dognala šele vse podrobnosti. RAZNOTEROSTI. Ustaja v Albaniji. Bataljon turške redne vojske, ki je korakal proti Tuziji, so albanski vstaši na ; pot ti izvabili v neko zasedo, kjer so ga od a*seli strani obkolili in popolnoma uničili. Orožje so zaplenili in se zopet umaknili v gorovje. — V angleških diplomatič-liili krogih se zatrjuje, da bodo vsled albanske vstaje na Balkanu nastale nove komplikacije. V ofi-cijelnih krogih se domneva, da se albanski vstaši sedaj koncentrirajo na višinah okolu Dazajona in Holma, kamere pozicije so hoteli Turki že ponovno zavzeti, a so bili vedno odbiti. Italijanska vlada je radi dogodkov v Albaniji zelo vznemirjena. Vojna mornarica stoji v An-koni vedno V dveh oddelkih pripravljena, da odpluje proti albanskemu obrežju. Na poziv Ri-eiotta Garibaldija se je dosedaj priglasilo že 12.000 italijanskih prostovoljcev, ki so pripravljeni oditi albanskim vstašem na pomoč. Italijanska vlada pa lioče na vsak način preprečiti, da bi se Garibaldinci izkrcali v Albaniji.' ! Albanci so napadli iz zasede ba-' italjon turških čet. ko je korakali proti Tuzli- Odločilne dogodke se; pričakuje, ko prevzame poveljstvo čet Malunut Šefket-paša. Crnagora ostane nevtralna. Ustaši zahtevajo popolno avto- j nomijo. Za to zahtevo so tudi Mo-i hamedanci. V okolici Kastrate je okoli 8000 j ustašev. Bojev, se udeležujejo ee-.. lo 13—151etni dečki. I ^ r i---~ Iščem svojega prijatelja JAKOBA KEREN. Doma je iz Čelj šte\\ 11 na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve,: kje se nahaja, da mi naznani! njegov naslov. — Joseph Slu-1 ga. Box 831. Richwood, W. Va. j (2-3—5) IZJAVA. Xa vse dopise naznanjam, da! imam dovolj mož za delo in kadar jih bodem rabil, bodem že j zopet a* listu poročal. Spoštovanjem Hubert Miehič, (2-3—5) Ralph, Mich. NAZNANILO. Na pismaP ki sem jih dobil od raznih strani, mi ni mogoče vsa-kemu posebej odgovoriti, zato tuj v listu poročam rojakom, da j imam že delavce, kolikor sem jih | potreboval. S pozdravom John Mollar, 215 North St., Cheboygan. Mich. DELO DOBI Slovenka v starosti od 20 do 30 let, ki razume dobro kuhinjska dela. Plača je od $20 do $25. • Pisma naj se pošiljajo na naslov: Joseph Podgornik, (2-3—5) Birch. Mich. VABILO k DRUGOLETNI VESELICI, katero priredi Slov. podporno družtvo "Orel" št. 1)0 J. S. K. J. v New Yorku v soboto dne 6. maja v Schuetzenhalle" na 8. ulici. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 25c Tem potoni vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, ter vsa slovenska družtva. da se naše veselice polnoštevilno udeležiti blago a*o1 i jo. Za dobro zabavo bode vsestransko dobro preskrbljeno. (2-3—5) ODBOR. Iščem svojega očeta JANEZA PILPAH. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja,; da se mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu. imam nekaj važnega. — John Pil-pah, Box 24, Forest City, Pa. (1-4—5) ZOFET JE DO ŠLO IZ KRANJSKEGA! Pravi cisti brinovec in zelišča ** A. Horwatovo ZDRAVILNO GRENKO VINO. Jaz prodajam boljše in cenejše, kakor katera druga tvrdka. Sprejemam pismena naročila posebno za kranj-ski-^brinovee, tropinovec, Slivovico, grenko vino in viržinke-cigare. Prodajam samo na debelo. Gostilničarji pišite po ceni^ in s tem prihranite* veliko denarja. A. H0RWAT, JOLIET. ILL. NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo čez Daluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. JOSIP SCHARABON-a, 415 W. Michigan St., Dnlnth, Minn., kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njem a najbolj* postrežen. Zastopa nas v vseh poslih. Toraj 1 pazite, da se ne vsedete na lim. la-j ska vim besedam ničvrednežev, kterih v Daluthn ne manjka. | KRETANJEJARNIKOV ; KEDAJ OD PLUJEJO IZ HEW YBBKA ] PaRXIK ' ODPI.ITJ* I v i -:--I--— *l • ti -Washington, maja 4 Bremen ■ La Lorraine — „ 4 Havre i 1 New York..... ,, i; Southampton j Finland........ „ g Antwerpen J j .Baltic............ i; Liverpool i 'Kprinz Wii h.. 9 Bremen J/ ; NewAmsterdam „ ;» Rotterdam J I Majestic....... t, 10 Southampton i; !L»nnu......... „ 10 Tnt - Fiume 2' La Provenie____ „ 11 Elavre •( Amerika ...... „ 11 Hamburg n Philadelphia.. „ 13 Southampton j Kroouland---- ,, 13 Antwerpen Celtic.......... ,, is Liverpool *) Kaiter Wilh. II ,, 16 Bremen }( j Nordam....... „ 10 Rotterdam •/ i Adriatic...... „ 17 Southampton J] I Argentina...... ,, 17iTrdt - Fiume \\ ; Glode cene za parobrodne listke in j vsa druga pojasnila obrnite se na: H FRANK SAKSER CO., j 82 Cortlandt St., New York, N. Y. | IŠČEMO 1J dobro izurjenega vodjo ii i za slovensko godbo, bodisi Slove- ; 5 nec ali Ceh. Slovenska godba ob-1 § stoji že dve leti in vsi že prav do-;^ bro igrajo. Plača je dobra. Vodjo | želimo kakor hitro mogoče. ^ Slovenska narodna godba, ^ 212 West Chestnut St., < ^ (26-1—4-5) Lead vi lie, Colo, ij . ....... 5 I Kje je JANEZ IvOCEVAR? Do ! J 111a je iz Bojan je A-asi 11a l)o-:?5 lenjskein. Za njega bi rada zve-j?; dela njegova sestra, katera je|f prišhi sedaj iz starega kraja. S Prosim cenjene rojake, če kdo » ve za njega, naj mi naznani, » ali naj se pa sam javi. — Mary «; Kočevar, Valdez, Colo. ^ (28-4—2-5) ' h NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. I Rojakom priporočam moja izvrstna vina. Novo vino muškatel ali črne vino po 30c galona, riesling 35c gal.. i rudeči zinfandel 35c gal., vino ori leta 1909 črno ali muškatel 40c gal.. riesling 45c gal., staro belo vino 50o gal., drožnik in tropinovee $2.50 gal. Vseh vrst vino pošiljam po 28 in 50 gal. in dam posodo. Vinograd in klet: St. Helena. Naslov za naročila: Stephen Jakše. Box 657, Crockett, Cal. Spoštovanjem Štefan Jaki«. 1 -----■ Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo. ne uredništvo , iz Amerike ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI 1 v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1910 je znašal nad . . . 564 milijonov kron Hranilnih vlog nad Rezervnega zaklada nad 40 milijonov kron. 1,200.000 kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V|o brez odbitka. Ne vzdignjene obresti pripisnje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z v?.em premoženjem in vso davčno močjo. Izguba, vloženega denarja je nemo-goča, ker je i»o pravilih te hranilnice, potrjenih po e. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija vloZenim denarjem. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, žnpnišča cerkven, in ebčue oboadd jrm . Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilaico. t Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St, v 6104 St. Clair Ave^ N. E., NEW TOK. CLEVELAND, 0. / , -< ^ j .— 1j> fi ClJ ^ trT n i Velika zaloga -vino. In žganj«. i Ai^k MaHja. OHll | ^HHHBC Prodaja bele tIa« po..............70c. gallea I Črno vino po.............50c. ■ Drolaik 4 galone n....................flLOO [ BriBjmc 12 stckleaic a...............111» | 4 gaL (aodfiek) ca................«.#16.00 | Za obilno aaračbo te priporoča E ^r MARIJA ORILL, [ 8308 St. Clair Av«^ N. B,^ ClevaOand, O l Pozor slovefiski far mer j i! * Vsled občne zahteve, naročili sr.io tudi letos večje Stevi'o J p *avi H domačih l ^ ^^ ^ ' j ^ KRANJSKIH KOS ^ i V zalogi ji!i imamo dolg; po 65, 70 in 75 cm. Kose so izde- * .line is mjb)ljše,'u jek'a v znanej tovarni na Štajerskem, iste se J pritrdijo na kosisče z rinkcam:. J Cena 1 krose je $1.25.' ^ 4 Pri več jej naroči tbi z.iatcnpopust * V za'o^i imamo tudi k'epalllO orodja iz finega jekla in t pristne "Bergamo" brusilne kamne (osle). [ Cena 1 garniture klepanja je $1. — l brusnega kamna 30c. J Eojake opozarjamo da se z naročili požurijo dokler zaloga [ ne poide. ' Naročila piiložiti je denar ali Postal Money^Order. i Slovenic Publishing Co. i 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Phone 246. © FRANK PETKOVSEK, 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje žganje te izvrstne smotke — p.itcniovana zdra PRODAJA voine lis»ke rseh preiromor PO&ILJA rtenar v star kra; zanesljive UPRAVLJA vse v notarski posel spado joča dela.__ Zastopnik "GLAS NARODA", 32 Cortlandt St.,New"¥ork rfT ltllllllllfll#litllttff» rti Ml! v>» >•< sa< .«. ... .0. ... ... - f"^ EDINA SLOVENSKA TVRDKA, ZASTAVE, REGAUJE, ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. Delo prve vrste. Cene nizke. lj F. HERŽS CO. 3616 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILI. *- SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ.--> SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJSISLOVENSKI DNEVNIKI GLAS NARODA. g. MAJA l>li, ^VttaMTlicM dM M. ITtMU (ML inkorporlran« 32. aprila 1909 v drftavl Ptnnt. • i«delem ¥ ConemaoA Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVAXŠEK. H. V. T>. No. 1. Conemaugh, Pa. I'iwlprrjji^inlk: GBDROE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Claw.i tujnik IVAN PAJK. 1- Bor Con^maugh, Pa. Pomožni taji.ik: J< »sip sv< iboda, R. F. D. I. Box 122, Conemaugh, Pa. r:J:«KajTlk FRANK SEOA. I.. Box 23S, Conemaugh. Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, I'. O. Box G, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: JAKOB KOCJAN, pred smrtnik nadzornega odbora. Box 508, Conemaugh, Pa- FRANK PEI1KO. nadzornik. L.. Box 101. Conemaugh. Pa. ANTON STRAŽI SAR, nadzornik. Box 511. Conemaugh, Pa. POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik i«>rotneg-a odbora. Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC. |M»rotnik, Box 324. I'rimero, Colo. IVAN GLAVIC, j»orotnik. I*. O. Box 323. Conemaugh, Pa. "Edvard gret udi," ga je prekinila deklica; "koče---" "Ali more? Za to je treba še kaj drugega, kakor samo dobro voljo." "Sennor Carlos." je rekel sedaj Edvard, "pravi čas še ni prišel, da se natančno pogovorimo. Povejte mi pa odkritosrčno: ali bi mi dali Anito. če bi bil manj reven?" "Da." "In koliko bi moral imeti?" "Ciin več, tem boljše! Koliko, je pa težko reči; zadostovati bi pa moralo, da pridemo v domovino in si tam kupimo posestvo." "Ali mi daste časa, da si toliko pridobim?" "Časa? Koliko pa?*' 4 * Sest mesecev !" "Hm. to ni ravno predolgo. Kaj pa pravite k temu, doktor?" "Damn it. to se čuje ravno tako, kakor kupčija; dovolite, da vstopim tudi jaz T' "Zakaj pa ne!" "Potem vam hočem nekaj predlagati, Master Carlos!" "Kaj pa takega?" "Gotovo hočete v zlatokope, Master Edouardo?" je vprašal posmehljivo, obrnivši se k mlademu možu. "To je res." "Well, sir: šest mesecev vam damo časa. Ce se vrnete do tedaj | s tritisoč dolarji, je Miss Anita vaša, in jaz ne bodem ugovarjal. Ce | se pa ne vrnete, ali pa z manjšo svoto, je gospica moja. Ali ste zado-ivoljni. Master Carlos.?" "Popolnoma, seveda, če so vaše razmere takšne, kakor ste na-Ivedli!" , VRHOVNI ZDRAVNIK: S A. E BRALLIER. Grove St., Conemaugh, Pa. ■ Cenjena druijva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošenl, pošiljati denar naravnost na blagajniku in nikogar drugega, vse dopise pa na glavnega tajnika. V slu«'a ju, da opazijo društveni tajniki pri mesef-nih poročilih, ali sploh kJer*ibodi v por<» :hh glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma na-siuinljo na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Društveno glasilo Je "GLAS NARODA". OLD SUREHAND. ---—o--- POTNI ROMAN. SPISAL KAROL MAY, Po je prijel še za drugo roko in rekel: " \ edno mi je bilo. kakor da bi spadala skupaj za celo življenje. Tako pridna in dobra si. da bi te imel najrajše vedno pri sebi. Ali smem to povedati tvoji materi, ki zdravnika itak ne mara?" • Da." "Jn tudi tvojemu očetu?" "Da." "Takoj sedaj?" "Takoj sedaj!" " Mi torej !" Vstala sta. šla skupaj skozi vrata ter čez dvorišče k vratom, vo-dečim v Wcrnerjevo stanovanje. V veži sta slišala oster, neprijeten glas. ki je govoril v sobi. "Doktor je notri!" je menila Anita. "Idiva a kuhinjo in čakajva, dokler sf ne odstrani!" Sedaj sta razumela vsako besedo pogovora ined Whitom in starši. "Damn it. Master Carlos, ali menite, da ne znam odpreti mošnji-ekn je vprašal prvi. "Zdravila so več vredna, kakor najboljše me.sto na zlatih poljih, in kakor hitro imam dovolj, odidemo v New York ali Philadelphijo. ter odtam kamor hočete. Ali vam je prav ?" "Hm, prav bi mi že bilo, samo če bi vedel, da bodete držali besedo! *' "Hudiča! Saj vendar ne mislite, da sem lažnik?" "Ne. Nimam vzroka, da bi kaj takega mislil. Toda stara California je postala zadnje čase takšna, da ni vsakomur zaupati. Človek mora biti previden." "Potem vam hočem dati jamstvo! Brez žene ne morem voditi svojega posla dalje, in ker ima vaša hčer zelo prijeten obraz, se mi je priljubila. Dajtt* mi je za ženo. pa postanete moj knjigovodja in tudi blagajno bodete vodili. Ali vam to ne zadostuje?" "Ilm, da. Ali pa ste že govorili z deklico?" "Ne, in mislim, da tudi ni treba. Doktor White je dovolj moža, da dobi d«*kleta. če je sploh hoče imeti, in vaši želji se gotovo ne bode usta\ ljala." "To je že res. vendar mislim, da sme pri tako važni zadevi ravnati po svoji volji; kakor rad rečem da, ji vendar nočem odreči, da bi se ne odločila sama. Govorite torej prej z njo, doktor, iti potem pridite nazaj!" "Se bo takoj zgodilo; za take stvari nimam veliko časa; gori me čaka enoindvajset bolnikov, ki mi dajo mnogo opraviti. Kje pa je?" "Ne vem; mogoče zunaj pred vratmi." "Dobro! Najti jo moram; poiskal jo bodem!" Obrnil se je proti vratom, a presenečen obstal, ker sta stala pred njim Anita in Edvard, stopivša v tem trenutku iz kuhinje. "Tukaj je, katero iščete, doktor," je menil mladi mož, "in zadeva, o kateri hočete z njo govoriti, vam ne bode vzela mnogo časa." "Kako menite, sennor Edouardo?" je vprašal White, ki je svojega tekmeca dobro poznal, ker ga je skoraj vsak dan videl pri Ani-tinili starših. "Menim, da ste prišli prepozno, ker sva se ravnokar z Anito ze-dinila. Pravi, da ne želi postati doktorica, in da hoče rajše z meno. poskusiti!" , "Ali je res. Anita?" je vprašal Werner ves presenečen. "Da, oče. Ali ti pa mogoče ni všeč?" "Všeč? O, všeč bi mi že bilo, ker imam mladeniča jako yad; toda kaj hočeta početi s samo ljubeznijo v deželi, kjer so potlakovana pota in steze s svetlimi dolarji? Sennor Edouardo je še mlad; iz ujega še lahko kaj postane, če se ne obesi prej na žensko. Doktor pa že ve davno, kaj ima; to je razloček, Anita; z nami Jioče iti v Nemčijo in --" COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba. Direktna črta do Havre, Pariza, .-vice, Inomosta in i^jupljane. Bkaprea parnlkl soi "LA iPROVENCE" /LA'SAVOIE" ~ "LA LORRAINE" "t.A TOUR VINE na dva vijaka naldva vijaka ~ < 0 c. i Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že obrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrelen. Kdor Yam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^ SVOJI K SVOJIM! Iščem ANTONA ZIDANŠEK. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, da mi ga naznani, dobi $10.00 nagrade. — John Prevc, Box 63, Wyano, Westmoreland Co., Pa. SLOVENCI IN SLOVENKE NA- ROCAJTE SE NA "OLAjS NAHODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI Ali že veste. PEVOVODJEl J Novo ustanovljeno pevsko dr.užtvo j v -Barberton, Ohio, išče dobro izvež- j banega pevovodjo, Plača po dogo- j voru. Vsa pisma ter prijave naj se j pošiljajo na: Frank Fonja, 612y2 Crnely St., Barberton, Ohio. (12x 3x v t 7-4) da smo izdali ravnokar nov, lep in zelo obširen, ilustrovan slovenski cenik ur, verižic, društvenih, prstanov, zlatnine iit srebrnine sploh, gramofo-ov in slovenskih plošč, pušk, revolverjev, koles, peči, šivalnih strojev, daljnoglelov, semen itd. Pišite takoj po cenik, katerega vam pošljemo zastonj in poštnine prosto! Podpirajte edino narodno podjetje te vrste in prepričali se bodete o pošteni in točni postrežbi. A. J. TERB0VEC & CO. (nasi. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. POZOR ROJAKI! Po dolgem Cam ■ al Je poersfflo iznajti pravo Alien tinktoro In Pomado prod Izpadanja to senat les. kakorSne te Jo—daj na svata al bilo, od katere f*"- ln Ženskim rad ln dolci laije resnično popolnoma tnatajo ln ne bodo Mi fmoHaH. ter ne aatrea. Ravno tako modrim v«, tednih —----- krasni brki popolnoma arasfeojo. Rcmatkai » rokah nošah ln krttiSah » * hmK popJ-nm« "iHrar^Wj tmj« bradavice. potne noče in oaebline ae popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim s fGOO. PUlt* pe eenik katse—a poUjem sastoin. JAKOB VAHCIC, P. O. Box 0» CLEVELAND O ClTA-JTE! Ukižem V Am COStu k ataatiu. Dokazal Boni'to tiafcel'udom a dokžžem to tii Vim, ako nado-budnilt šlastla. OdpiSte ml svoja adressu a poč lite 2c štemp-llk a ja Vim pošlem tiplny n£-vod a tajnosti, s čojjp sa budsta radovat. _ ELSDON ^OVEUTY CO. 3515 W. 51ST ST.. CHICAGO. ILL. RED STAR LINE. Plovltba m*d New Yorkom In Antwerpom Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. LAPLANl 18,694 tor FINLAND 12,185 ton KROONLAN 1?,185 ton VADLRLXNI) 12.018 ton ~ Kratka'in udobna pot za potnikejv Avstrijo, na Ognko, Blorensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti mad Antwerpom ia imenovanimi deželami je dvojna direktna te-lesni ska xvexa' Postbno se še skrbi » udobnost potnicov medkrovja. Trejti razred oDstoli malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov! Za nadaljne informacije, cene m vozne listke obrniti ae ia na Ne- 9 Bro*d**)C .NEW YORK! 84 State S treat. BOSTON. MASS. 70» 2nd Ave-SEATTLE. WASH '1319 Walant Street. PHILADELPHIA PA.' RED STAR L,IINE. 130« "F" Street. N. W/ WASHINOTON, D. C. 219 St. Charles Street, NEW ORLEANS. LA. 90-96 Dearborn Street I CHICAGO. ILL. 900 Locust Street. ST. LOUIS. MO. Avstro >m Amerikanska črta [preje bratje Cosullch| Hajprlpravnejša In najcenejša parobrodna črta ia Slovence in Hrvate i Nekaj novega za gospodinje! Najnovejši praktični proisvor THE DUPLEX & TRIPLEX BAG Ročna torbica, ktera se lahko rabi a treh velikostih,-kako) is tukajšdjih slik raz vidite. Rabi se s iter. l 10 palcev dotealn!6 itev. 2. 10 nelcev do%a In 8 itev. i6 paleev delaa in UT. palcev doboka xa nelcev srloboka aa denar- paleev alobaka aa denarnico denarnica. nicoln malenkosti. in drupe stvari. . Torbica je najfineje izdelana is Pantaaote oznja- Te vrste torbica je I poaebno priporočljiva materam, ki jo neobhodno jpotrflbojejo. [ Kdor pošlje $2 50 dobi torbico po peiti poitnine prosto. ; Zastopniki: FRANK LUPSMA & CO, [ 4ld & SSthStreet, NEW YORK. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". 9 Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Reko, Ceae vonib listoT k New Torka ia E nmi mtm j TBSTA...........................................§35.00 UUBUAS1..................................... 35.60 BIKI—-........................................... IČO0 ' ZAGBBBA.........................................1 36.20 KARLOVO ▲.....................................r 36.25 Mm Haatke WeeUnctoa staae |M0 vel. £L BUEUD do TBSTA ali BUS.......................... WO.OO do 65.08 HffiLPS BROSa^ COa, Gen. «Ag«nt^ 2 Washington St, New Todk VwL spod«) UTodaol Kovipmteo> 41 na dva T^Jaka iaudobiOB-fifiai braaJftT: AIiIOS, IiAUBAf MABTHHA WABHCfBTOB ABQUrZOTAs OCEANIA. 208 McDermot Ave WINNIPEG, MAN 319 Geary Street, SAN FRANCISCO ,CAI 121 So. 3rd Street. MINNEAPOLIS. MINT1 31 Hospital Street. MONTREAL, QUf.