Poitnlna pavšallrana.
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo „Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem*'.
List izhaja 25. vsakega meseca. ==
Za čtane v »Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stanc list celoletno K 20 —. Sicer stanc list celoletno K 24.—, polletno K 12.—, četrtletno K 6.—; posamezne številke
g.7r3e==j..-J=.-.-=:rT.Jv.: ■2 IttOm.	 ■■■■
Cena Inscratom: </48 strani K 4-—, pri večkratnih objavah popust.
Uredništvo in upravništvo jc v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8,—18. ure.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega me-. seca, s tem dnem se uredništvo zaključi.	--— 
Št. 8.
V Ljubljani, 25. avgusta 1921.
Leto V1H.
Njegovo Veličanstvo kralj Peter I. Osvoboditelj umrl.
Dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer je prispela v Ljubljano brzojavka o smrti Njegovega Veličanstva kralja Petra. Umrl jc ob pol 6. uri zvečer.
* *
Umrl jc heroj, veliki mož dela, energije, neomajanc vztrajnosti in solnčno čistega značaja. Umrl 5e največji bojevnik svobode, resnice in pravice. Okusil je žc v prvi mladosti vse bridkosti in bridkosti so ga spremljale do visoke starosti. A v tugi, skrbi in bedi jc ojeklenel po duši in telesu.
Se kot deček, vladarski sin, je bil izgnanec, brezdomovinec. Izgubil jc mater zgodaj in še mladenič je bil popolna sirota. Toda očeta in mater mu je nadomestil srbski narod. »Mati mi je očetnjava, oče moj pa čast in slava!« je lahko dejal o sebi mladi knez Petar Karagjorgjevič. Njegov življenski ideal pa je bilo osvobo-jenje vseh Jugoslovenov.
In za: ta ideal se je boril, trpel in deloval s peresom in s puško v rokah, tih, molčeč ponižen in skromen vse življenje. Kot ustaš in boritelj za svobodo bosanske raje je stal v vrstah navadnih bojevnikov, kot kralj je šel v balkanskih vojnah ter v svetovni borbi v strelski rov med prostake in se boril ž njimi v isti vrsti. Kot begunec jc stopili peš sredi svoje umikajoče se armade, se grel ob stražnih ognjih sredi redov ter je delil ž njimi vsak- košček kruha.	i
Tako skromen, tiho delaven in do vseh skrajnosti vztrajen je ostal naš mr-
tvi kralj do zadnjega hipa. Ni maral bleska, a je naglašal vedno le delo, dolžnost, žrtvovanje samega sebe za domovino in narod. Nikdar si ni domišljal, da je kot kralj po »božji volji« in da stoji zato nad zakoni; ponašal pa se jc, da jc edini vladar v Evropi, ki je bil svobodno in soglasno izvoljen po svobodnem narodu. In ponosno je naglašal, da je kot kralj le izvrševalec volje narodove ter reprezentant državin. — Kralj Peter je bil demokrat po mišljenju in življenju, da ni bilo v Jugoslaviji bolj demokratskega moža. Bil je vzor ustavnega vladarja, ki je smatral svojo krono za simbolj najvišje dolžnosti in odgovornosti. Osvoboditi zasužnjene brate, jim dati največjo prosveto, urediti državo do najmodernejše popolnosti, biti pravičen napram vsakomur vselej in povsod, ustvariti iz Jugoslavije vzgledno državo reda in kulturnosti — to je bil njegov življenski program.
Ogromen del svojih mladeniških ciljev je dosegel: osvobodi! je vse svoje ožje rojake, združil vse Srbijance in Srbe pod svojim očetovskim žezlom, osvobodil je veliko večino Hrvatov in Slovencev ter je vsa tri plemena združil v mogočno enotno državo. Tej državi je dal ustavo po narodni volji, ji ustanovil najvišje zavode prosvete in umetnosti ter ji je osta-vil armado, ki na svetu skoro nima para. Ostavil pa nam je tudi naslednika lastnih idej in lastnega značaja.: junaka kralja Aleksandra. Lahko srno mirni.
Kralj Peter I. se jc rodil dne 29. junija 1844 v Beogradu kot sin srbskega kneza Aleksandra Karagjorgjeviča in Perside, rojene Nenadtrvičeve. Njegova domača in šolska vzgoja je bila izredno skrbna in temeljita. 2e kot štirinajstletni
mladenič je bil poslan v Ženevo v Švici, kjer se je šolal tri leta. Na to je vstopil v znamenito franc. voj. akademijo St. Cyr, iz katere je izšel ves cvet franc, ge* neralitete od napoleonskih dob dalje. Po končanih vojaških študijah je mladi princ vstopil kot oficir v francosko armado, kjer se je dodobra navzel vseh njenih tradicionalnih lepih lastnosti. Poleg svojih stanovskih dolžnosti se je v tqj dobi marljivo pečal z ekonomskimi in političnimi vedami. V francosko-nemški vojni se je bojeval princ Peter v vrstah francoske armade in se s svojo hrabrostjo tako odlis koval, da je bil poklican v generalni štab in odlikovan z legijo časti. Po končani vojni se je podal v Švico, da tukaj nadaljuje svoje študije.
Medtem se jc moral Petrov oče Aleksander odpovedati prestolu v korist Obrenovičev, ki so pregnali Petrovo rodbino iz Srbije. Peter je postal izgnanec.
V	tej dobi je prišlo v Bosni in Hercegovini do uporov proti, turškemu režimu. Princ Peter je pod imenom Peter Mrko-njic pohitel v Bosno in se postavil na čelo upornikom (1875). Istočasno je skušal doseči spravo z rodbino Obrenovičev, da bi sc boj za osvobojenje Bosne in Hercegovine mogel zmagoslavno završiti. 2a-libog so vsa njegova stremljenja ostala breuspešna ter se je moral po večletnem četovanju zopet umakniti v inozemstvo. Iz Pariza, kjer jc nadaljeval svoje študije, sc jc podal na Cetinje, kjer se je 1. 1883 poročil s kneginjo Zorko, hčerko bivšega črnogorskega kralja Nikite, s katero je imel pet otrok: Jeleno, Jurija, Aleksandra Mileno in Andrijo. Zadnja dva otroka sta umrla v zgodnji mladosti. Po prezgodnji smrti svoje soproge Zorke I. 1890 se je
princ Peter preselil v Švico, kjer je živel kot zasebnik.
V	srbski domovini je v teji dobi rodbina Obrenovičev tirala narod s svojo avstrofilsko politiko v vedno večjo odvisnost od Habsburžanov. Odpor, ki se je rodil proti tej državni politiki, je prišel do izbruha v žalostnem dogodku leta 1903, ko je bila odstranjena rodbina Obrenovi-čev. V item letu začenja silni državni razvoj Srbijei, ki je v narodni skupščini dne 2. junija 1903 izbrala princa Petra za srbskega kraljia. To leto pomeni trajno odvrnitev Srbije od avstrijskega diktata.
Kralj Peter je s svojimi dragocenimi izkušnjami, ki si jih je pridobil po <45 letih izgnanstva, svoji domovini v vseh panogah javnega življenja neizmerno koristil.
V	tej dobi začenja kulturni in gospodarski razmah Srbije. Avstro-Ogrska je takoj videla opasnost položaja in je provocirala carinsko vojno, ki je sicer zadala srbskemu gospodarstvu vpočetku ogromno škodo, iz katere pa je Srbija vsled svoje mla1-de energije izšla le zmagovita. Sedaj pa se je začela politična borba. Povodom aneksijie Bosne in Hercegovine leta 1908 je bil srbski narodni razvoj za kratko dobo potisnjen v ozadje, vendar Srbija ni obupala, temveč se je pridno pripravljala za odločilno borbo, za osvobojenje jugoslovanskih plemen.
Kralj je umrl. Nesmrtna slava kralju Petru I. Pogreb je bil v ponedeljek dne 22. avgusta t. J.
Vsa naša ljubezen, ves naš up, vsa naša vera pa novemu kralju — Aleksandru I! Živel novi kralj!
Naša organizacija.
Ustanovni shod zaradi ustanovitve go« stilničarske zadruge za politični okraj Novomesto.
Pred devetimi leti si je zveza prizadevala zbuditi tudi gostilničarstvo novo* meškega okraja k organiziranju. Vplivni možje pa so takrat v nezaupnosti, da b) bila naša organizacija strogo stanovska in nepolitična, preprečili, da večina ta* krat zbranih gostilničarjev ni glasovala za ustanovitev zadruge. Zvezino vodstvc je, v svesti si, da bodo prizadeti prišli v doglednem: času do spoznanja, kako na* pačna je bila njihova takratna taktika čakalo, da zadeva sama po sebi dozori in da so resnično v zadnjemi času pričel; prihajati klici iz dolenjske metropole, or« ganizujte nas, sicer zaostanemo za vsem drugim obrtništvom, ker že ni več stro^ ke, ki bi ne bila organizirana. Tudi mi« nistrstvo za trgovino in industrijo je iz* reklo svoje začudenje, kako to, da gostil« ničarstvo novomeškega okraja še ni v zadrugah. In tako je po prizadevanju na« šega tajnika in tamošnjih zavednih go« stilničarjev prišlo do ustanovnega shoda ki se je vršil dne 14. avgusta ob 3. popol« dne v prostorih g. Josipa Zurca v Kan« diji. Shod je bil zelo dobro obiskan in je g. Znrc potem, ko je predstavil za«
stopnika obrtne oblasti g. komisarja Krajšeka in zveznega tajnika g. Pintarja pozdravil navzoče ter razložil pomen shoda, poudarjajoč, da se dandanes vse organizira, celo služkinje imajo svojo organizacijo, je tedaj skrajna potreba, da se tudi gostilničarstvo novomeškega okraja strne v zadrugo. V vsej Slovenij: obstoji že nad 40 gostilničarskih zadrug samb naš najživahnejši dolenjski kot se je v tem na škodo interesov vseh take brezbrižno zakasnil. Navaja različne tež: nje in krivice, ki se godijo posamezniku kot v splošnosti, ki pa se dado le s slož; nim skupnim delovanjem odpraviti. Delovati se mora v bodoče energično na to da ne bo gostilničarska obrt vsled pre« drastičnih policijskih in drugih naredb imela neprestano samo kazni in zopet kazni na vratu.
Odredi se nato volitev predsedstva shodu ter je bil soglasno z vzklikom iz« voljen za predsednika shodu g. Josip Zurc, zapisnikarjem g. Bojanec in uvero* vateljem zapisnika gg. Potočnik in Spli« hal. G. predsednik podeli besedo zvez« nemu tajniku g. Pintarju, da poroča o pom'enu in namenu gostilničarskih za« drug. Poročevalec sporoči predvsem po« zdrave ljubljanskih tovarišev in predsedstva zveze z željo, da bi se današnji shod povoljno završil in prinesel zapo: četek mnogo koristnega delovanja v doi brobit gostilničarske obrti ter poda sle« deče poročilo :<.
Cenjeni zborovalci!
Na kratko naj predstavim, kako* ve koristi ima zadruga oziroma gostilni« čarstvo, ki se organizira v zadrugah. Po zakonu in pravilih je očrtano na kratko da ima stanovska zadruga pravice in dol« žnosti predvsem'gojiti čut skupnosti, edi« nosti in zavednosti tovarištva: varovati in krepiti stanovsko čast, pospeševati humanitarne koristi svojih članov, ter skrbeti tudi za izobrazbo članov in pri« padnikov.
Gojenje čuta skupnosti obstoja v tem da se pri prilikah, kakršne se prav mno> gokrat pojavijo z raznimiukrepi oblastev prizadeti upro solidarno in če treba tudi v masah zbrani ali sklicani pa vodstvu za« drug v protestne namene. K temu vzemi« m!o samo eden primer t. j. manifestacij« ski pohod celokupnega gostilničarstva naše kraljevine leta 1919 in ravnotako 1 1920 proti že osnovanimi zakonom! in na« redbam v protialkoholnem smislu, kar je bilo zasnovano tako, da bi gostilničarji v času, kadar je podana najboljša prilika za obrat ne smeli točiti. Skupni nastop gostilničarstva pa je kakor ste že v našem strokovnem; listu »Gostilničarju« čitali tc nakano podrl. Sploh ideja skupnosti ve« lja toliko, kakor vseh drugih organizacij ki so le potom1 skupnosti dosegle svoje cilje, — ali V9aj zboljšanje položaja svo« jega stanu. Organizira se dandanes vse kar »leze in gre«, tok časa je tak, da mo« rajo biti vrste skupaj.
Gostilničarski stan je prevažen, vple« ten pa z vsemi mogočnimi utesnitvami ta ko, da mu je brez močne skupnosti nemogoče ubraniti se raznih sovražnostnih neprilik. Naše vlade goje splošno simpa« tijo za organiziranje obrtništva, ker se je v vseh stanovskih zadevah pač edino možno pogajati le z organiziranimi sta« novi, oziroma teh voditelji zato podaja že to dejstvo nujnost organiziranja.
Gojitev stanovske časti obstoja v tem, da preprečuje zadruga po zakonu jej določenih pravicah, da se ne pode« ljuje koncesij komursibodi in osebam, ki zato niso sposobne ali ne spadajo v to velevažno obrt, kakor se je vže včasih godilo, da je dobila koncesijo vsaka kravja dekla.
Zadrugi pripada tudi naloga, da vodi red v stanovskem registru ali katastru, kajti oblastva samla se mnogokrat ne bri« gajo kdo obratuje tu ali tam, tako da to« či marsikje nepoklicana oseba na kon« cesijo človeka, ki že davno ni več med živimi. Dokaz temu nebroj vrnjenih va= bil na današnji shod s pripombo umrl. odšel ne ve se kam, ali ne obstoja več itd v obrtnem imeniku okrajnega glavarstva pa se še vedno nahaja. Kdor se po tihem v tako pozabljeno obratovališče vgnezdi dela umazano konkurenco in spodnaša ugled gostilničarskemu stanu. Humani« tarne koristi zadrug obstoje v tem, da lah ko zadruge ustanavljajo bolniške blaga j« ne za svoje člane in pripadnike, ter usta« navijajo podporne zaklade za obnemog« le ali gospodarstveno ponesrečene člane
Gospodarske koristi pa pospešuje zadruga lahko na vse načine, da si n. pr
v	ožje zaokroženih krajih nabavi razne gospodarstvene pripomočke kakor n. pr filtrirne aparate, pretakalne pumpe, se peča z nabavo blaga po znižanih cenah itd., kar se n. pr. v Ljubljani, ljubljanski okolici, Vrhniki in drugod že dolgo in uspešno vrši. Gospodarstvene koristi bo vsekakor tudi, da se bo zadruga zav« zela. za odpravo in proti podeljevanju pravic trgovcem, da ustanavljajo vinoto« če čez ulico, ali prodajanje pijač v zapr« tih steklenicah po umazanih konkurenč« nih cenah, z slabejšim blagom, brez dav« ka in policijskega nadzorstva.
Za vaše kraje bo posebna naloga za« druge tudi delovati na omejitev točilnic pod vejo, ker s tem privilegijem se dela največja krivičnost rednemu gostilničar« stvu. ker je do dobra znano, da pri mar« sikaterem viničarju, ki si je izposloval licenco za potočenje svojega pridelka ni tistega pridelka ne konca ne kraja, ker se godi po tihem dovažanje iz drugih krajev.
Vse to preprečiti in zahtevati reme« duro v tem pogledu bo naloga zadruge katera pa more resnično energično delo« vati in se za vsako najmanjšo stvar, ki jej bo naznanjena resno pobrigati z ovad« bami in protesti.
Oblastva morajo na vsako pritožbo od strani zadruge uvesti preiskave in za« drugi poročati, kaj in kako se je ukrenilo
česar posameznik ne more doseči, ker grejo take sitne zadeve podane od po? sameznika, največ v koš.
Zadruga bo dobila tudi nalog izre: kati v vseh prošnjah za podeljevanje ali prenašenje koncesij in oddajati svoje mnenje o nadaljnih obstojih ali prene: banju gostilniških obratov. Zadruga ima podajati svojim članom pravne nasvete in jih podpirati bodisi v prošnjah ali pri: tožbah. Ker bo danes se snujoča zadruga imela zelo velik delokrog, se lahko osnu.-je pri njej tudi posredovalnica za služ: benstvo za njene člane, in končno glede kulturnega dela je zadruga tudi poklicana prirejati tečaje ali kurze za kuharstvo in serviranje, ter kletarstvo ter sploh za višjo gostilničarsko znanost za hčere in sinove svojih članov, kar je zelo važno za mloderni razvoj gostilničarstva v me= stih in večjih krajih po deželi osobito tam, kjer se pečajo mnogo s tujskim pro= metom. In k sklepu pa še nekaj. Proti gostilničarstvu se odstrani abstinentnih družb, svetih vojsk in narodno zdravstve= nih klubov porajajo zdaj pa zdaj novo zamišljene naredbe za utesnitev uživanja alkohola. Do sedaj so vse te zami: šljarije merile edinole na utesnitev izs vrševanja točilne obrti. Ako ne bo v ta: cih pojavih gostilničarstvo organizirano do zadnjega in nastopilo solidarno, da celo hrupno se mu kar kmalu zna zgodi: ti, da bo v dnevih, ko ima sedaj največ obrata rnloral imeti zaprto in leči pod hruško. Ministrstvo za obrt in industrije je z dopisom z dne 15. junija t. 1. izrazilo zvezi začudenje, kako da gostilničarstvo novomeškega okraja še ni organizirano ker more interese gostilničarske obrti uspešno zastopati le strokovna zadruga
Opozarjam tedaj, da smt> z organi: ziranjem novomeškega okraja naj zadnji skoraj v celi kraljevini in da je najskraj: nejši čas, da se to danes izvrši, ter pro: sim častite zborovalce, da na dani poziv g. predsednika soglasno sklenete usta: novitev svoje zadruge.
Gospod predsednik odredi takoj glasovanje ter pozove zborovalce, da kdor je za ustanovitev zadruge, naj dvig: ne roko. Vsi zborovalci so z glasnim odobravanjem soglasno sklenili ustano: vitev zadruge. Gospod predsednik kom statira, da ni bilo kljub izrecnemu pozivu na vabilih podanega ugovora proti usta: novitvi, nasprotno so mnogi nenavzoči in zadržani, udeležiti se shoda, poslali svoje soglasje in pritrditev današnjih sklepov, je tedaj v tem trenotku srna: trati, da je zadruga ustanovljena.
Nato se prečitajo pravila in dado posamezna važnejša določila na glaso: vanje in se v točkah soglasno sprej: mejo. Kot pristopninska taksa se določi za dosedanje člane na 10 dinarjev, to je 40 K, za vsakega člana, v bodoče pa mo: ra vsaki na novo pristopivši član plačati 100 dinarjev oziroma 400 K pridružnim ske pristojbine.
Določi se dveletna učna doba za va: jeništvo ter odmeri sprejemnina za va:
jence na 20 K, oprostnina pa na 40 K.
Pripravljalnemu odboru, v katerega so bili izvoljeni gg. J. Zurc kot predsed: nik, Košak, Vindišer, Kastelic in Splilia' pa kot odborniki, se naroča, ■ pravila čim: preje poslati ministrstvu za obrt in industrijo v odobren je, da začne zadruga
v najkrajšem času delovati. K poslednj' točki dnevnega reda, to je k raznotero; stim poda med zborovanjem dospeli za: družni nadzornik g. dr. Munih razna po: učna pojasnila o zadružništvu, katere naj meri tudi na to, da se medsebojna zavist in egoizem med obrtništvom obla-ži in spodbije v občinstvu ukoreninjene napačno misel, da je gostilničarski stan tisti, ki najlažje in največ zasluži, ne ve: doč, s kakimi žrtvami in mnogimi nepri--likami je tudi ta stan obložen. Odpravit' bo treba to kruto in pedantno kazno: vanje gostilničarstva za vsako lmdem kost. Upati je, da dobijo zadruge po no: vem obrtnem redu širše pravice glede podeljevanja obrti in da se bo tem priph savalo mnogo večje važnosti, izraža svo: je prepričanje, da bo danes ustanovljena zadruga v stanu uspešno pobijati vse ne: prilike in krivice, ki se hočejo gostilni.-škemu stanu naprtiti. Posamezni zboro: valci se oglašajo k besedi ter naštevajo prav drastične neugodnosti tako glede pobiranja užitnine, ki je sedaj tako okor: no vpeljana, da se trati čas in dela upr a:
vi ogromni trošek, kar se mora odpra: viti in vpeljati prejšnji način pobiranja daca in tudi glede kontrole v transito kleteh. Isto je s policijsko uro, ki tudi ne odgovarja potrebam in zahtevam ob.-činstva. In še mnogo drugih špecijalnc krajevnih neprilik, za katerih preobrat sc bo morala zadruga krepko zavzemati Končno se zahvali g. predsednik vsem navzočim tovarišem, zadružnim in oblast: venim funkcijonarjem za udeležbo in so: delovanje pri ustanovitvi zadruge ter zaključi shod ob 17.
Veseli nas, da je tudi dolenjska stran s svojo metropolo stopila krepko na noge, s katerim dejstvom se je prido: bilo oziroma ustanovilo eno najkrepkej: ših postojank v naši organizaciji, kajti zadruga bo štela okrog 400 članov, ki bc z ozirom na inteligenco, znanost in iz: kušenost posameznih članov tehten od: ločilen faktor v stremljenju za zboljša: nje položaja gostilničarskega stanu.
Z Ljubljanskega velikega semnja.
»Ljubljanski veliki semenj« od 3. do
12. septembra 1921 ne bo podal le lepega celokupnega pregleda vzorcev razstav.-ljenega blaga, ki si ga kupci morejoma: baviti v Sloveniji, temveč je dana na njem prilika za izložbo in pregled celc države. Veliko zanimanje inozemskih tr: govcev in industrijskih krogov za potek gospodarskega življenja pri nas, je do.-Cedlo do velike udeležbe inozemcev na semnju. »Ljubljanski veliki semenj« bo
Š
v vsakem oziru dovršena in popolna pri: reditev. Sejmlski prostori obsegajo nad 30 zgradb in paviljonov, ki so razdeljeni v nastopne oddelke: Papirna industrija grafika in pisalne potrebščine, pohištvo in glasbeni instrumenti, maj olika, fajam ce, pletarstvo, kletarstvo in mala lesna industrija, vrvarski izdelki, slamniki in klobuki, obleka, zlatnina in urarstvo strojna industrija, železnina in železnim ski ter pločevinski izdelki, kovine in ko: vinski izdelki, lesna in gradbena indm strija, poljedelski proizvodi, hranila in pijače, kmetijske potrebščine vsake vr: ste, usnjarska industrija, kemična indm strija, kosm,etika in zdravstvene potreb: ščine, tekstilno blago, perilo in modno blago. Trgovinski oddelek bo nudil celo: kupen pregled domače trgovine s trn zemstvoml ter inozemskih industrijskih proizvodov, ki se uvažajo k nam.
Ugodnosti za obiskovalce »Ljub: ljanskega velikega semnja« v Ljubljani od dne 3. do 12. septembra 1921. Upošte: vajoč velik pomen »Ljubljanskega veli: kega semnja« za naše narodno gospodar: stvo, so naše državne oblasti priznale razstaviteljerri in obiskovalcem številne ugodnosti, Obiskovalci, ki se izkažejo z legitimacijo in sejmskim znakom, pla: čajo v času od 20. avgusta do 20. septem: bra 1921 za vožnjo do Ljubljane in nazaj v vseh razredih vseh potniških vlakov vseh železnic v kraljevini Srbov, Hrva: tov in Slovencev, polovično vožnjo. Ako pa imajo razen tega potrdilo ministrstva trgovine in industrije, da posetijo »Ljub# ljanski veliki semenj«, so v času od 3. dc 12. septembra upravičeni uporabiti na progi Beograd — Ljubljana tudi brzo: vlake proti polovični voznini. Ta ugod: nost bo prišla zlasti posetnikoml iz vzhodi nih delov naše države v prilog. Za prevoz razstavnega blaga v Ljubljano in nazaj se plača polovično železniško voznine na ta način, da se zaračuna za pot od iz: hodišča do Ljubljane celo tovornino, do: čim se blago na povratku iz Ljubljane nazaj brezplačno odpremi. Razstavljalnc blago, ki dojde iz inozemstva, je uvozne in izvozne carine oproščeno, ako se iz: vozi tekom1 treh mescem po uvozu. Ra: zen tega je priznalo obratno ravnatelj: stvo južne železnice na Dunaju obisko: valcem »Ljubljanskega velikega semnja« 50odstotni popust na vseh potniških vla= kih avstrijskih prog južne železnice, akc se izkažejo s sejmsko legitimacijo, ki je v redu kolkovana. Zajedno je dovolilo za razstavno blago zgoraj navedene pre.-vozne ugodnosti. Legitimacije s sejm: skiml znakom, ki upravičujejo imetnikom do vseh navedenih udobnosti, se dobe za 25 dinarjev pri vseh sejmskih zastopni: kih v vseh večjih mestih, ali pa nepo: sredno pri uradu »Ljubljanskega velike: ga semnja« v Ljubljani.
Zaščita industrijske svojine na »Ljubljanskem velikem semnju«. Mini: ster za trgovino in industrijo je z odlo: kom z dne 7. avgusta 1921," Pr. br. 1118
odredil, da se prizna za predmete indu-strijsko svojino, izložene na »Ljubljari-skem velikem semnju« v času od 3. do 12. septembra 1921 pravo prvenstva v smislu paragrafa 60. uredbe o zaščiti industrijske svojine in paragrafov 94. dc 99. izvršilne naredbe k temu zakonu. S to odločitvijo ministra za trgovino in im dustrijo je »Ljubljanski veliki semenj« priznan kot oficijelna razstava dočim ima za razstavljalcc ta odločitev svoj velik pomen v tern', da jim je zasi-gurana za njihove izume prvenstvena pravica ne glede na to, da so izumi javno razstavljeni in vsakomur na vpogled.
Poziv na trgovce, industrijce in obrt-nikel »Uradu Ljubljanskega velikega semnja« kljub najvestnejšemu delu ni mogoče sestaviti popolnega seznama tr-govcev, industrijcev in obrtnikov iz vzhodnih delov naše države, da bi se jih povabilo na naš semenj. Zato naproša »Urad Ljubljanskega velikega semnja« vse industrijce, trgovce in obrtnike, ki imajo trgovske zveze v hrvatskih in srb; skih pokrajinah naše kraljevine, da pošljejo svojim odjemalcem in trgovskim prijateljem iz teh delov naše države vabilo za poset »Ljubljanskega velikega semnja«. Potrebne tiskovine da brezplač-no na razpolago »Urad Ljubljanskega velikega semnja«. V interesu stvari je, da naši pridobitni krogi omenijo v vsakem svojem dopisu, namenjenem izven Slovenije, našo prireditev s kratkim vabilom na poset. V informacijo naj služi, da se dobe legitimacije in sejmski znaki, ki upravičujejo do polovične vožnje po vseh železnicah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljano in nazaj in dc prostega vstopa v vse sejmske prostore za celo dobo velesejma proti plačilu 25 dinarjev pri »Uradu Ljubljankega veli-kega semnja« in pri sej miških zastopni-kih v vseh večjih mestih. Sejmski urad preskrbi na naročilo tudi stanovanja.
Dela na razstavnem prostoru, obse-gajočem nad 25.000 m2, na kojem se bo vršil »Ljubljanski veliki semenj«, z mrz-lično naglico napredujejo. Posamezni paviljoni, kojih število znaša okroglo 30 so povečini že popolnoma dovršeni. Dosedanja dela že kažejo, da bo nudilo razstavišče nadvse pestro sliko. Prvi se bo preselil na razstavišče urad »Lubljanskc-ga velikega semnja«, da bo mogel že v zadnjem času pred otvoritvijo semnja poslovati na licu mesta. Te dni se je tudi že pričelo z mbntažo električne razsvetljave. Za sejmski prostor je predvidena namreč lastna električna centrala, v koj' bo parni stroj s 10 HP proizvajala 70 amperov električnega toka. Stroje je stavila na razpolago tukajšnja tvrdka Stebi & Tuječ. Tako velika množina električnega toka je potrebna, ker bo večji del razstavljenih strojev v obratu.
Velikost »Ljubljanskega velikega semnja«. Dasi se ta semenj letos priredi prvič ter se je bilo boriti z mnogimi tež-kočami in ovirami, bo vendar »Ljubljan-
ski veliki semenj« razmeroma jako velik Sejmišče obsega 25.000 m2, od katerih jc 10.000 m2 razstavnega prostora. Prvi semenj v Londonu (leta 1915) je imel same 7500 m2, drugo leto se je celo zmanjšal letos je obsegal 23.000 m2 razstavnega prostora.
Češkoslovaška industrija in trgovina
bosta na »Ljubljanskem velikem! semnju« od 3. do 12. septembra 1921 lepo zastopana. Razstavili bosta v lastnem I paviljonu, ki ga je postavila Češkoslovaška republika. Ta paviljon tvori po svoji arhitekturi eno najlepših zgradb na razstavišču.
Urad »Ljubljanskega velikega semnja« izda povodom semnja sejmski katalog, ki bo obsegal vse podatke o razstavljajočih tvrdkah in bo izboren pripomoček za trgovske stike s tu- in inozemstvom. V katalogu bodo razvrščene firme v tri oddelke, in sicer bo prvi oddelek obsegal seznam razsta vitel jev po zaporednih številkah paviljonov, drugi oddelek bo obsegal abecedni seznam kategorij izdelkov, ki jih razstavljajoče firme razpečavajo. Kakor samo po sebi umevno, bo katalogu pride jan vodnik po sejmišču in naj novejši načrt Ljubljane. Obsegal bo tudi velik reklamni del. Tiskan bo v vseh jugoslovenskih narečjih, tako da bo že s tem tvoril najboljšo reklamo za tvrdke, ki bodo vanj uvrstile svoje oglase.
Urad »Ljubljanskega velikega sem« nja« razpošilja te dni vabila za poset »Ljubljanskega velikega semnja« od 3 do 12. septembra 1921 na vse kraje naše države. Ker nudi »Ljubljanski veliki sc menj« pri priznanih nizkih cenah v Sloveniji ne le najugodnejšo, temveč tudi najboljšo priliko za nakup vsakovrstnega blaga, se je nadejati poseta vseh pridobitnih krogov cele države, trgovcev, industrijcev in obrtnikov. Za naše pridobitne kroge je poset semnja toliko važnejši, ker sc ga udeleži v velikem številu tudi inozemstvo. Te dni se je začel plakatirati širom kraljevine umetniški plakat kot vabilo na »Ljubljanski veliki semenj«. Plakat je umetniško delo j mojstra gospoda profesorja Vavpotiča, natisnila pa ga je »Mariborska tiskarna d. d.« v Mariboru. Plakat predstavlja v ozadju Ljubljano, v ospredju pa je zo= basto kolo, znamenje industrije, na ko> jega se Merkurjeva roka z žezlom krepko opira.
★	★ ★
Ljubljanskim tovarišem!
Za časa ljubljanlskcga velesejma pride v Ljubljano na tisoče in tisoče tu- in inozemskih obiskovalcev, med temi gotovo tudi mnogo takih, ki se ne bodo ogledali samo velesemnja in nato takoj s prihodnjim vlakom odšli, marveč bo med temi večinoma takih, ki outauejo po več dni tu, da preživijo in preštudirajo nekoliko tudi ljubljanske razmere in življenje
v Sloveniji. Posečali bodo seveda razen boljše hotele in boljše restavracije, ter večje gostilne tudi boti skrite mestne in predmestne gostilne in zabavišča. V tem felučaju bi ugodna prilika utegnila marsikaterega gostilničarja zapeljati do nastavljanja previsokih cen in celo do točenja pokvarjenega plesujevcga, eikastega močno žvepljanega, zarjavelega i. t. d. vina, katerega drugače morda težko v denar spravi.
Ker bi bila med tem časom vsaka uradna kontrola kolikor toliko otežkoče-na, nas je opozorilo kr. višje državno kletarsko nadzorništvo, da naj na to dejstvo cenjene tovariše posebno opozorimo. To veljaj predvsem ljubljanskemu gostilni-čarstvu, hotelirstvu, kavarnarstvu iti vsem vinotočem, kakor tudi istemu po deželi, da naj se gostilničarstvo vse splošno med sejmanjskim časom nikar ne da premotiti s tako dobičkaželjnostjo, da bi skušalo v denar spravljati slabejše proizvode. Naj se ne pretiravajo cene manj vrednim pijačam zlabti pa naj se ne točijo slaba ali pokvarjena vina. Isto veljaj tudi
o	jedilih, da se ohrani dosedanja zmernost v cenah, da se ne bo raznesla daleč čez naše meje slaba sodba o naših vinih in kuhinjah slovenskega gostilničarsva zlasti pa ljubljanskega.
Konkurenca na Ljubljanskem velesejmu bo velika, ker se bodo točila najboljša vina iz vseh slovečih vinskih goric v Sloveniji, zato naj se vsakdo potrudi točiti le brezhibna vina, da izotstane vsa-keršno javno zabavljanje in pritožbe. To veljaj tudi kavarnam, da bodo postregle z dobrimi prvovrstnimi proizvodi, špeci-jelno glede kave, da bode res kava, katera je bila doslej po nekaterih obratih pod vso kritiko. Višja kletarska nadzorovalna oblast nas opozarja sporočiti, da tee bo v slučaju upravičene pritožbe dotlčnikom za ta čas kratkomalo nadaljno izvrševanje ali točenje policijsko prepovedalo odnosno njihov lokal začasno zatvorilo.
Osredn.ja zveza gostilničarskih zadrug /a Slovenijo v Ljubljani.
★	★ ★
Zakaj najamemo posojilo v inozemstvu?
Klerikalno časopisje neprestano hujska proti vladi, češ da se bodo z najetjem posojila v inozemstvu zopet zvišali davki, in slika stvar (tako-, kakor da najame vlada to posojilo samo zato, da bo lahko podkupovala poslance, da bi z njo glasovali. Vse to je seveda drzno zavijanje v namenu, da se hujska proti sedanji vladi, ki je odobrenje za najetje posojila dobila od velike večine narodne skupščine.
Vočigled temu hočemo na kratko po-vdariti glavne momente, ki govore za potrebo najetja navedenega posojila, in to iz govora finančnega ministra dr. Kuma-
midija samega, ki je v vprašanju brez dvoma najbolj kompetenten.
Najprej je treba povdariti, da je narodna skupščina privolila v najetje posojila v zlati vrednosti le načelno in da bo ob priliki, ko bo posojilo zaključeno, vlada predložila skupščini zakonski predlog
0 posojilu, da ga bo mogla skupščina pretresti in o podrobnostih sklepati.
»Cilj tega posojila« — je dejal fin. minister v seji nar. skupščine — »so predvsem prometne investicije, dalje pokritje državnih obvez v inozemstvu in končno izplačilo državnega dolga pri Narodni banki. Med prometnimi investicijami pride predvsem v poštev centralna glavna proga, ki bo vezala našo državo z morjem, ter izgradila pristanišča, v katerem bi se ta proga končala. Za gospodarski razvoj države in naroda bo ta proga tako velikega pomena, da ni potrebe dalje dokazovati, da se mora pričeti v najkrajšem času graditi.
Dejansko danes še nimamo izhoda na morje in ga ne bomo imeli, dokler ne zasiguramo te proge, ki bo vodila skozi sredino naše države in bi vezala vse najvažnejše točke v njej z Jadranskim morjem. Dokler se ta načrt ne uresniči, gospodarski ne moremo biti osigurani.
Drugi cilj je: pokritje državnih obveznosti v inozemstvu. Imamo jih veliko iz raznih dob: izza časa pred vojno*, to so do 1. 1914 sklenjena posojila kraljevine Srbije; izza časa vojne ter izza zadnjih treh let. Za pokritje teh obveznosti mora država — ker nima tujih valut — kupovati iste na borzi. Tako mora država sama tlačiti vrednost svojega dinarja. Eden izmed razlogov, zakaj naš dinar tako nizko stoji, je, ker se država v zelo kratkih razdobjih in zelo pogosto pojavlja na borzi kot kupec tujih valut. Z najetjem tega posojila v inozemstvu v iznosu prilično
1 milijarde dinarjev v zlati vrednosti bi država poleg kritja prometnih investicij mogla neposredno plačati tudi svoje obveznosti v inozemstvu. Ker se ne bi več pojavljala na borzi kot kupec tujih valut za svoje potrebe, bi država s tem v veliki meri pripomogla k temu, da se vrednost našega dinarja popravi.
Tretji cilj: izplačilo dolgov pri Narodni banki je istotako zelo važen razlog za najetje posojila v inozemstvu. Naš dolg pri1 Narodni banki dosega danes že blizu 4 milijarde dinarjev, kar pomenil, da imamo za to svoto bankovcev v prometu. To relativno veliko število bankovcev, ki so v prometu, je tudi eden izmed vzrokov, ki brezdvomno vpliva na vrednost našega dinarja. V trenutku, ko bo mogla država pričeti ta dolg Narodni banki odplačevati, se bo pričelo manjšati število novčanic v prometu in nastalo bo povpraševanje po našem dinarju. S tem trenutkom pa se prične tudi manjšati velika draginja v naši državi vsled slabe vrednosti našega dinarja. Življenje se bo pocenilo. Na drugi strani bodo v našem državnem gospodarstvu izdatki za toliko manjši, za kolikor
se bo popravila vrednost našega denarja. Tako se bo moglo v doglednem času doseči ravnotežje med dohodki in izdatki.
Tako bomo z najetjem posojila v inozemstvu ne le dvignili razvoj prometa, ampak tudi popravili naš gospodarski položaj. Narodno gospodarstvo se bo dvi-nilo, notranje razmere se bodo konsolidirale.	,	"	r;.,r
★	★ ★
Razno.5
Prepoved uvoza piva in naše vino.
Naše ministrstvo je prepovedalo uvoz piva iz Čehoslovaške in drugih držav, da se zaščitijo naše domače pivovarne in naša vinoreja. Nekateri listi poročajo, da je na to prepoved čehoslovaško ministrstvo že odgovorilo s prepovedjo uvoza naših vin, kar pa ne odgovarja resnici. Čehoslovaški konzulati v naši državi so dobili nalog, da dementirajo te in podobne novice. Naše vino, kakor pravijo konzulati, se ne uvaža le radi tega, ker mu je cena previsoka. Resnica pa je, da je praško ministrstvo za trgovino dovolilo vsem trgovcem brez razlike uvoz vina v sodih iz Francije in Italije, brez ozira na razne obstoječe omejitve.
Uvoz soli bo prepovedan. Naša vlada namerava prepovedati uvoz soli, ker je v državi nakopičeno soli za celo leto. Da bi cene ne poskočile, bo vlada predpisala cene, dokler trgovine ne razprodajo blaga.
Nova tovarna salam. Industrija mesnih proizvodov v Zaprešiču razširja svoje podjetje z novo tovarno salam.
Zagrebška tovarna sodov d. d. je dovršila svojo zgradbo in montiranje strojev ter bo začela v kratkem izdelovati sode za pivo, vino in sode v industrijske svrhe.
Zavarovanje železniške prtljage.
V	ministrstvu za promjet se je vršila konferenca zaradi zavarovanja blaga in prtljage na železnicah. Razen pristojnih organov ministrstva za promiet so priso* stvovali konferenci zastopniki domačih in češkoslovaških zavarovalnih družb. Dosegel se je sporazum, da naj zavaro* valne družbe izdelajo načrt o osnovanju posebne zavarovalne družbe, za blago in prtljago po železnicah, ki naj bi stopi* la v mednarodne zveze s podobnimi družbami.
—	Novo tovarniško podjetje »Tris buna.« Tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov F. B a t j e 1, Ljubljana, Kar« lovska cesta št. 4. (trgovina Stari trg 28) edina te vrste v Jugoslaviji je pričela že s polnim obratom. Tovarna je opremijo* na z najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki za najnatančnejšo izdela* vo. Ima posebne oddelke za emajliranje z ognjem, brusilnico, pobakrenje in po* nikljanje. V obratu so zaposlene prvovr* stne strokovno izvežbane mqči. Sprejme se v popolno popravilo dvokolesa, otroš:
ke vozičke, šivalne, kakor tudi vse v me* hanično stroko spadajoče stroje. Pod* jetje ima v zalogi vsakovrstne strojne dele in pnevmatike. Lastne prve izdelke razstavi podjetje v posebnem oddelku Paviljon E. št. 65. na ljubljanskem vele* semnju, na kar občinstvo posebej opozarjamo. Izšel je že tudi novi cenik Najtopleje pozdravljamo novo industrij: ko podjetje, ki nas v tej stroki osamo* svoja na našem narodno gospodarskem polju.
Ceno je na prodaj: 1 velika, dobro ohranjena ledena omara za pivo z vpo* rabo ogljikove kisline, 1 velik avtomat za godbo (glasovir, bobni), 1 bilijard. rabljen, v dobrem' stanju. Pojasnila daje g. Peter Strel v Mokronogu.
★	★ ★
Vinski trg.
Z vinskega tržišča v Vršecu pišejo: Stagnacija traja naprej. Zelo malo prometa. Povpraševanje samo po boljših vinih 1. 1920 od 10 odstotkov naprej. Za ta plačujejo trgovci okoli 11 K liter. Kupci prihajajo večinoma iz Hrvatske. Slavonije in Srbije. Za dobra vina 1919 plačajo 9 K za liter. Črno vino se je pla* čevalo po 12, 14, 16 K.
Produkcija vina v naši državi. Na
kongresu vinarskih strokovnjakov v Ba* kovu se je ugotovilo, da producirajo vi* na v hi: Srbija 356.000, Hrvatska in Slavonija 850.000, Vojvodina 665.000, Slo* venija 450.000, Dalmacija 50.000, Bosna in Hercegovina 35.000, Črna gora 5940 hi. Skupaj torej 2,861.940 hi.
Vinski semenj v Ljubljani. Povodom trgovsko - obrtnega velesejma v Ljub* ljani od 3. do 12. septembra t. 1. priredi vinarski in sadjarski odsek Slovenske kmet. družbe v Mariboru vinski sejem v zvezi z veliko rastavo vin iz cele Slo* venije. Zastopani bodo vsi vinarski oko* liši z naj znamenitejšimi vini letnikov 1917, 1919 in 1920. Prijavljeno je nacT6U udeležnikov * producentov z nad 150 vr* stami raznih slovenskih vin. Razstava se vrši na velesejmskem prostoru v kmetij-kem paviljonu, v katerem se bodo dobi* vale tudi poiskušnje v majhnih kozarč* kih od vsakega razstavljenega vina prot: zmerni odškodnini. Na podlagi vzorcev se bodo tudi lahko sklepale vinske kup; čije. Ker bo prireditev nudila takorekoč celotno sliko vinskih pridelkov iz Slo* venije, od najnavadnejšega do najboljšega vina, se vsi p. n. vinski trgovci, krč* mar ji in vinotočilci iz cele Jugoslavije in sosednjih držav, posebno iz bratske Češkoslovaške prijazno vabijo, da po> setijo vinski sejem in se uče poznavati naše izborne vinske kvalitete. Ravno ta* ko prijazno povabljeni so pa tudi vsi konzumenti in čestilci izborne vinske kapljice, da se sami prepričajo, kaj premore naše slovensko vinogradništvo. V zvezi z vinskim sejmom, ozir. z vinsko
razstava, priredi imenovani odsek na vet seličnem prostoru velesejmi v dveh pa* viljonih svojo vinsko točilnico, kjer se bodo točila za čas velesejma najboljša slovenska vina za brezkonkurenčne ce; ne (tudi buteljke iz vinskega se bodo prodajale). Prireditev vinarskega in sad* jarskega odseka Maribor obeta nuditi kar se tiče organizacije, čisto nekaj no’, vega in bo sigurno največja atrakcija velesejma.
★ ★ ★
Oklic.
V dnevih od 3. do 12. sept. 1921 bo otvorjen v Ljubljani I. veliki ljubljanski vzorčni semenj — prvi v Jugoslaviji. Za* nimanje za ta semjenj je splošno in sodeč po prijavah velikega števila razstav* ljalcev in obiskovalcev iz vseh pokrajin naše države, iz Čehoslovaške, Nemške Avstrije itd., se bo zbralo navedene dni v našem mestu na tisoče tujcev. Ne gle* de na to, da je ta semenj v prvi vrsti za nas Slovence velikega narodnogospodarskega pomena, zavedati se mora še po* sebej naše mesto svoje dolžnosti, da po možnosti in radevolje gre prirediteljem na roko. Ljubljana irnla sloves, da zna sprejemati s pravo slovansko gostoljub* nostjo, dokažimo našim bratom z juga in severa ter drugim, ki prihajajo k nam z dobrim namenom, da smo tudi vredni tega slovesa: vsak naj se počuti v naši sredi kot doma.
Ker se vrše v času med 3. in 12. sept v Ljubljani tudi razni kongresi (jugoslo* vanski zdravniški kongres, kongres ju* goslovanskih trgovskih visokošolcev. kongres jugoslovanskih dobrovoljcev) ir si mora urad ljubljanskega velikega semnja začasno preskrbeti zadostno število prenočišč, vabim na prošnjo predsedstva ljubljanskega velikega semnja cenjene someščane, da se priglase vsi oni, kater: bi za čas semlnja ali tudi sarnio za nekaj večerov dali na razpolago prenočišča (posteljo ali divan) —• seveda proti pla* Čilu. Stanovanjskemu odseku bo dobro došlo vsako prenočišče, tudi zasilno aH več postelj v eni sobi.
Priglase sprejemi stanovanjski od* sek ljubljanskega velikega semnja za* časno v pisarni mestnega ekspedita (Mestni trg 27/111), ali v pisarni komisariata za tujski promet in turistiko (Tourist office), Dunajska cesta št. 16. Prijave sc lahko odpošljejo tudi pismeno z naved* bo cene za posteljo za en večer.
V Ljubljani, dne 24. avgusta 1921. Zupanov namestnik: dr. Zarnik, 1. r
★	★ ★
Kompletna
za 9 luči, v prav dobrem stanju se po nizki ceni proda, — Več pove Franc Jakše v Novem mestu 35,
Pristno
lastnega pridelka nudi
DAVORIN TOMBAH
St. Vid pri Ptuju □□□□□□□□
v Bohoričevi ulici 28, se odda z vso kletarsko opravo za izvrševanje vinske in žga-njarske trgovine z navodili za odjemnike ter tudi mnogo vinske posode.
□□□□□□□□
jedilno orodje, košarice za jedilno orodje, zobotrebce, tase itd.
priporoča
trgovina 2 galanterijo in drobnaiiio Baloh & Rosina
MARIBOR, Gpajshi trg 3.
HALO! * HALO!
KDOR REFLEKT1RA NA NAJCENEJŠO REKLAMO IN ANONCE,
NAJ SE OBRNE NA
LEOP. MAJliTlNGER
©
PROTOKOLIRANI ANONČNI IN REKLAMNI ZAVOD HERMES
LJUBLJANA, ZGOR. ŠIŠKA 89.
I. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. D. i
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:	'
sodaw8co, pokalice, naravni m a II-nov in cltronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah:jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Jelačin & Ko. Ljubljana.
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 242 za gostilne, hotele In kavarne.
Jernej M.
:: LJUBLJANA, Sp- Šiška ::
priporoča svojo zalogo najboljših
domačih vin
po zmernih cenah.
Honcertna kavarna JflLHflN"
PTUJ, Vseh svetnikov ulica 20.
Vsak večer
Murni
prvorazredne damske kapele ,,Zvezda“.
Sestanek vseh tujcev. Rendez-vous au Gafe „Balkan“. Najboljša zabava v Ptuju pri dobri kapljici vina,
Za obilen obisk se priporoča
Janko Vučak,
kavarnar.
Pooenl In velika zaloga
NOVIH DVOKOLES
različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, Šivalni stroji in vsakovrstni deli PRI BATJELU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji iW. v popravo. — Mehanična delavnica.
jRiBnnrsr^LiiJiiiii
Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1.
Delniška pivovarna Laško		
marčno pivo	dvojno marčno v pivo	temno porter pivo
Prva jugoslovanska prometna pisarna
UU8UANA
Dalmatinova ulica št. 3,1.
^Reklamacije, revizija tovornih listov, trgovska špedicija ::in gospodarski::  promet.------
Naznanilo!
Cenj. občinstvu ter vsem turistom vljudno naznanjam, da sem otvoril gostilno in prenočišče v Stražišču pri Kranju.
Točil bom vedno najboljša pristna vina vseh vrst, preskrbljeno bo za vsakovrstna gorka in mrzla jedila, ker je v hiši dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica.
Za solidno postrežbo jamči
Anton Križnar,
posestnik in gostilničar.
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po posti 15 kron pri TRNKOCZV, lekarna, Ljubljana Slovenija.
(servijete), jedilno orodje, zobotrebce, košarice za jed, orodje, papir in stročnice za cigarete, razno drobnarijo, potne košare, pletarske izdelke itd., itd.
priporočata na drobno in debelo
BALOH & ROSINA
MARIBOR, Grajski trg 3.
&VIN0 s?
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja
j
5
Vino, H in
izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi
Fran Jakovac, Jaška.
Zastopnik.
Ivan Lovšin, Ribnica.
(^Raznovrstno
i
(L,
— rudninsko vodo
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
dlaviia zaloga rudninske vodo In špecerijska veletrgovina. K
Ceniki na razpolago! ~fSQI	KHT Ceniki na razpolago I	/
41
Vlnometre „Bernatotu. — Asbestov bombaž In prašek. — Eponlt. —- Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico.—Natrijev blsulflt. — Ribji mehur; Špansko zemljo. —Tanin.-— Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu.— Limonovo kislino 1	Vinsko	kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve Itd. —
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
--------------- Ljubljana,	Zidovska ulica 1.	—..
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi In buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
•—= Vclenražarna za kawo z električnim obratom. =====	   —	Zaloga mineralnih vod. ————
I
Zaloga stekla, porcelana in svetnik
Fr.Kollmann
v Ijubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
fi. Jajce
K7
fcš ^ cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Moczy, Ljubljano.
I lflnska trgovina In restavracija ■
; Peter Stepic;
Spodnja Sla Itn. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, Istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon it. 202.
m
n
IX x xxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxr
*
n
N
N
H
N
N
n
n
K
W
Slivovko tropinovec rum cocnac-medicinal razne fine likerje
::	ter	vsakovrstno	kolonijalno	blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
SODE
D
vseh velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo,
 	vse	solidna	in	trpežna izdelava. — :	----
Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. “^JRS
—	.	 Zaloga	sodov ter sodarskega lesa.	----
Cene zmerne.	Točna	postrežba.	Solidno	delo.
Franjo Repič
sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolesijska ulica it. 18
$4 pekarija, slaščičarna in 1? kavarna
Stari trg 21
m
m
sc priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
&
I*
39
$
rt*
m
8®
I Z A L O G OI
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
if
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v. ...	z	dežele 1 K. —	■ ■
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I
■nilnioa
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
le imela koncem leti 1918 vlog . . 8 80,000.000*— rezervnega zaklada........ 2,500.000'	—
Sprejema vloge vsak delavnik Za varčevanje ima vpeljane lične — domače hranilnike. ------------------
Hranilnica je pupi-larno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno drultvo.
19 V
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih nin Iz dolenjskih, hroatskih In štajerskih oinskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
Pristni
se dobi po primerni ceni pri
Franc Mu no Brasu
pošta Borovnica, Kranjsko.
1
Pivovarna „UNIONM v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje Izborne izdelke, kakore
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč so tndl tropine In sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
Izdaja In zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zvdrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk »Narodne tiskarne".