V toretr,
četertek in saboto
j izhaja in velja:
;• Za	celo leto	.	7	tor.	50	kr.
»	pol leta	.	3	„	80	„
n žetert leta 2 „_________„
»	mesec	.	.	—	„	70	„
Po pošti:
Za celo leto . 9 for. 60 kr. »	pol leta	.	4	,	80	,
» žetert leta -»2 , 00 , »	mesec	.	.	_	„	90	„
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke 1“
Za navadno dvestopno versto se plačuje: o kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera so dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plačujejo po prostoru
Za vsak list mora biti kolek (»tempeljJ za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Nar. pesem.
V Celovcu v soboto 8. decembra 1866.
I Kaj so nemškutarji naši res hvale !	vredni? !
'i
i,/	(Dalje)
< Grdo je slišati Nemce, Madjare in vso 'i ^uge nasprotnike ravnopravnosti narodne, i ki se temu zoperstavljajo, češ, da bi to 1 Avstrijo slabilo, da pomenja to „finis Austriae“, ker bi ona potem zavoljo znane j)Centrifugalnosti“ Slovanov na kose raz-, Padla. — Ko je bila Avstrija zavoljo nem-f 8kega bunda, ki nam ni nikdar nič po-) ®agal, pa nas vsako loto do 30 milijonov . 8°ld. stal, na dva kosa raztrgana, in , ko so naši Nemci kričali, da mora vsapred-, ‘‘tavska Avstrija ne samo našemu cesarju, ai“pak tudi najvišej nemškej centralnej j oblasti v Frankobrodu podložna biti, — aaj ne, to ni Avstrije nič slabilo, za obstanek ?jen celć nič nevarno ni bilo, da si ravno ]® nemško vprašanje italijanskemu ko jajce jajcu podobno ? Ako se pa hoče najmanjši bar o d v državi, ktere glavni poklic je — 8kerbeti za to, da bi vsi njeni podložni enako varno zavetje in svobodno razvitje narodnosti svoje vživali, v eno kronovino Zediniti, ker bi moral sicer, v stiski med
Nemci in Italijani, kterim je njih „Voterland** še zmiraj premajhen, ne samo nad svobodnim razvitjem, ampak tjidi nad ohranjenjera narodnosti svoje sčasoma popolnoma obupati: kričijo tisti Nemci, ki še' zdaj po smrti nemškega bunda pri vsakej priliki svoj „nationalen Zusammenhang mit der grossen deutschen Nation1* povdarjajo in za njimi čivkajo vsi nasprotniki ravnopravnosti narodne, da so to„schnodeultraslo-v e n i s c b e U e b e r g r i ff eu, s kterimi se obstane k Avstrije spod k op uje! — Ko so ob času obče zmešnjave 1. 1848 Madjari svoje lastno ministerstvo, kterega poprej po združenji z Avstrijo še nikdar imeli niso, b silo si pridobili in s tem kvas postavili k puntu in odpadu od Avstrije, tedaj so se jim Nemci le malo zoperstavljali in deloma še ž njimi zoper cesarja in Avstrijo se spuntali. Ravno tako so tudi zdaj pripravni lastno ministerstvo in vse drugo privoliti, kar oholi Arpadovi sinovi v svojej neizmernej prenapetosti zahtevajo, samo če v skupno obravnavo skupnih državnih zadev privolijo. Kdo no spozna, da je to „c i m-p ran j e države**, ktero ne samo da edin-stvo države uničuje iu Avstrijo na dvoje razsekuje, ampak tudi, vse prekolitavske Slovaue iu Romano žali, ker jih pod oblast
Tečajll.
madjarskih hegemonistov, ki niso za las bolji od nemških — spravlja, za obstanek Avstrije silno, silno nevarno?! Ali nemški centralisti se mu čedalje manj zoperstavljajo, a štajerski in zgornje-avstrijski nemški psevdo-avtonomisti še celo slavo in čast popevajo temuSiovane, Romano in Avstrijo morivnemu cimpranju države v državi.
Kakor hitro se pa slovenski federalisti oglasijo, pravo živo resnico povejo in zahtevajo, da se mora Avstrija, ako hoče kedaj svoj pravi namen doseči, tako decen-tralizati in prenarediti, da bodo vsi njeni narodi enake politične in narodne pravice doseči mogli; ako oni zahtevajo skupni državni zbor le za zares skupne državne zadeve, sicer pa deželne skupine postavo-dajavno in upravno avtonomijo in z najvišo narodno oblastjo (dvornim kaneelarjem) v posvetu krone na dvoru cesarskem ; skratka rečeno:	ako oni zahtevajo tisto sistemo
vladanja, ki se na zgodovinsko in narodno pravo ne le enega ali druzega, ampak „vseh** avstrijskih narodov opira, ker so prepričani, da je le na tem potu Avstriji znotrauji mir povrniti, vse le svojo pravico zahtevajoče narode zadovoljiti in monarhiji sijajno pri-hodnjost zagotoviti mogoče:	planejo
Besednik.
' Zrinskova tristoletnica v Zagrebu.
(Konec.)
* Ostaja mi še popisati tretji dan slavnosti. Ob 11. uri zjutraj prekrščen je bil dosedanji „novi trg“ svečano v „Zrinskovi trg“. Pri svečanosti je bil nazoč prevzvišeni gosp. ban baron S o k č e v i č, saborski predsednik 2 deputacijo sabora centralni odbor, zastop-8tvo mesta in poglavarstva ter velika množica ljudstva, koja se je zbrala vkljub neprijetnemu deževnemu vremenu, ktero je z°pet nastalo ta dan. Po končanej slovesnosti pribile so se plošče z novim napisom iu govorila sta še predsednik saborski gosp. ’> dr. Suhaj, žele napredek mestu iu narodu, C *n veliki župan zagrebški g. Kuku 1 jeli vič. Slovencev je bilo že nekoliko odšlo v j Pondeljek zjutraj, vendar pa jih je ostala Večina še tudi ta dan ter vživala naprej vesele ure. Opoldan bil je obed pri prev-, fvišenemu biškupu S tr o s may e r j u, pri j kterem so bili povabljeni tudi vsi naši i Prvaki. Zdravic sc je napijalo zopet mnogo, od kterih naj omenim tukaj posebno govor g. Luka S ve tea. Rekel je, kako srčno veaeli Slovence, kteri so skrbno gledali na fi Hrvate, da najdejo pri njih tako ljubezni Polno sprejetje, da so zginili vsi predsodki; da s posebnim veseljem hoče naznanjati 1 Uajnovejšo veselo novico, da tudi Hrvati hočejo trdno stati za federalizem in da sta 80 v ta namen združile veliki dve narodni ‘ franki sabora za en program, po kterem hočete delati proti dualizmu.
>, Radostne ure smo vživali še celi dan v bratovskem bavljenju in šli gledat krasni perivoj kardinala Haulika, znameniti „Maksi-mir“, akoprem vreme ni bilo kaj posebno 9 ugodno. Zvečer pa je bila konečna točka
cele slavnosti: velikansk sijajen ples v „dvo-rani“. Znamenito je bilo tukaj gledati krasno narodno obleko moških in krasotic hrvaških, ktere so bile skorej vse tudi v okusnih, krasnih narodnih oblačilih. Dvorana bila jo okinčana z veliko sliko junaka Nikola Zrinskega. grbi s tribojnimi narodnimi zastavami in starinskim orožjem. Počastil je ples s svojo nazočnostjo tudi prevzvišeni škof Strossmayer, in nazoći so bili gosti iz Slovakije iu naši veljaki, kakor tudi mnogo narodnih zastopnikov. O polnoči j e zaigrala vojaška glasba Zrinskovo popotnico. In tako se jo izvršila ravno tako veličan-stveno, kakor so je začela, ta lepa narodna slavnost.
V torek proti jutru odrinili smo ostali Slovenci, težko ločivši se, od bratov, ki so nas prijazno spremili do kolodvora. Kinalo nas je odtegnil hlapon in drdrali smo proti Slovenski deželi nazaj, trdno sklepaje , da bratovska zveza med sosednimi brati, ktero Bino pri tej slavnosti tako sijajno sklenili, naj nikdar ne neba. In tako je imela ta slavnost še ta poseben nasledek, da je sosedne brate enkrat vkup pripeljala v veli-cem številu, da so eden druzega spoznali in si podali bratovsko roko. Bog daj, da skorej tudi v političnem življenju zasije avstrijskim Jugoslovanom lepše solnce!
Naj konečno omenim še to, da besede, s kterimi so hrvaški časopisi pozdravljali in slavili prihod Slovencev, so popolnoma Bvedok, da so bratje naši res pripisovali tako obilnemu obisku Slovencev posebno važnost, kakor je ludi izustil to prvi Jugoslovan , prevzvišeni biškup Strossmayer. Tako na priliko pozdravlja „Pozor** Slovence s temi besedami:	„Nu čto nam je
najdraže, po čem je upravo ova svetkovina znamenita postala, to je, da so nas i druga brača slavenska a najpače Slovenci pohodom počastili. Dani svetkovina Zrinskove
v Zagrebu mogu se punim pravom smatrati kao svečano, nerazdielivo duševno združenje Slovenacah sa Hrvati, a to je najvažneja točka ciele svečanosti.“
Nemška „Agramer Zeituug** piše o tej zadevi: „Bilo je mnogo vunanjih gostov, med kterimi največ Slovencev. Prve in najbolj spoštovane može naših sorodnih sosedov imeli smo veselje pozdravljati v našem mestu. V saboto prišli so dr. Bleiweis, dr. Toman in dr. Razlag, in v nedeljo , ko je bilo vse mesto z narodnimi zastavami okinčamo, prišel je „južni Sokol** s svojim načelnikom dr. Costo, mestnim županom ljubljanskim. Pevsko društvo „Kolo** in ne-brojno število ljudstva sprejelo jih je pre-prijazno na kolodvoru. Prihod naših slovenskih bratov, njih veselo in srčno vdele-ževanje pri slavnosti, ktera Hrvate bolj ko kedaj opominja k slogi, je gotovo historičen trenutek, kterega nasledki se ne morejo prevideti. Nazočuost Slovencev je jako utrdila idejo, ktera hoče imeti Avstrijo rešeno in Jugoslovanstvo ohranjeno ; ona je približala brate in je razjasnila položaj ; ona nam je gotov porok, da ideja, ktera je te dni praznovala svoje vresničenje, močna in mogočna v izviru, bode še močnejša v raz-vitkii in blagonosna v konečnem zvršetku. Ti dnevi 1. 1866 bodejo nepozabljivi ostali vsemu jugoslovanskemu narodu, oni so porok naravne zveze, oznanitelj boljših dni.** In re3 je tako. Nepozabljivi bodejo ostali nam Slovencem ti dnevi. Naj bučijo viharji okoli nas, kakor hočejo, naj nas tlačijo nezgode, kakoršne koli si bodi, ako smo složni, vse bodemo premagali in pravica mora zmagati. Zatorej naj bode naše geslo:	Sloga in strpljivost enaka
junaku, kterega spomin smo tako slavno praznovali! To ste trdni skali, nad kte-rima se konečno mora razbiti vsaka pro-tlvna sila!	J. Y.
centralisti, dualisti, nemški avtonomisti in po svojej moči tudi nemškutarji naši kakor de reči volkovi čez uboge Slovane, in te strašne „seperatiste, panslaviste in centrifugalisto“ tako neusmiljeno psujejo, sumnjieijo in sramotijo, da se mora to vsakemu poštenemu človeku gnjusiti in ga razdražiti. Naj tajijo ti vitezi, ako morejo, da imajo vsi Avstrijani, ki enaka bremena nosijo, tudi pravico do politične in narodne ravnopravnosti. Naj tajijo, ako morejo, da od nemške centralizacije ravnopravnost zahtevati se pravi od trnja grozdje pričakovati, in da je mnogojezičnej Avstriji decentralizacija in sicer decentralizacija v federativnem smislu tako silno potrebna ko ribi voda. Zakaj torej tako grdo s Slovani postopajo?! Če je decentralizacija na federativnej podlagi za obstanek Avstrijo res tako silno nevarna, kakor oni čenčajo, naj tajijo, ako morejo, da avstrijskih Slovanov to celč nič ne zadeva, ker se avstrij-kim Slovanom ni treba od nikogar avstrijskega patriotizma, vdanosti in zvestobe učiti, a najmanj od Košutovih in Klapkovih, od Blumovih in Giskrovih rojakov, od kt,jrih je poslednji 1. 1848 v Frankobrodu kričal: „Meine Hcrrn, wir wollen ein einigesDeutschland, wenn aucli alle Throne zusammen-sttirzen und alle Diademe erbleichen." Ce je torej federalizem res kaj nevaren, je nevaren od druge, ne pa od slovanske strani. Tudi trditi ne morejo, da Slovani s federalizmom kako prvenstvo v Avstriji zahtevajo, ker oni ž njim le ravnopravnost vresničiti hočejo. Nemci in Madjari se torej ne bi po vpeljavi federalizma tudi v tem oziru čez nič pritožiti mogli, razun ako bi se zato kislo držali, ker bi se morali toliko ponižati, da ne bi več oholi gospodarji in delivci ravnopravnosti ostali, ampak s Slovani in Romani ravnopravni bratje postali. „Schmer-zenskinder" ne bi bili v nobenem oziru razun ako bi jim to bolečine delalo, da ne bi mogli več Slovanov in Romanov pod petami imeti in na njihove stroške se povzdigovati.
Slovani torej s svojim federalizmom ne mislijo in niso nikdar mislili Avstrije slabiti in raztrgati, marveč ž njim sebi in njej k sreči in blagostanju pomagati.
(Konec pride.)
Avstrijansko cesarstvo.
JV« Dunaju dne 5. dec. (Deželni zbori. Iz Zagreba.) V tem tednu so še začeli razgovori v deželnih zborih zastran adres v obče. Komaj je doljnoavstrijanski zbor debato končal, že je prevzel to delo gornje - avstrijanski zbor, ki zdaj po istem kopitu našo politiko pretresa, kakor dol|no-avstrijanski. Nič novega nam ne morejo ti gospodje povedati, tim več se pa v suhoparnih frazah gibljejo, ki so jih od dunajskih gospodov slišali. Tudi v štajerskem zboru začeli se bodo v kratkem razgovori o adresi, ki jo je naš odpadenec Blagotinšekov Kai-serfeld osnoval. Graški zbor se sploh čudno vede; človek bi mislil, da je štajerska dežela čisto nemška, ako se Kaiserfeldova adresa bere; tudi naši (?) poslanci razun gg. Hermana in Razlaga malo za Slovence marajo in g. Lohninger je cel6 v zadnjem svojem govoru rekel, da omenjena narodna poslanca nikakor ne zastopata spodnje-štajarskih Slovencev. Treba bode res prihodnjič pariti, da taki gospodje ne bodo več izvoljeni. Štajerski Slovenci! dobro si zapazite to, kar vam vaši ,?) poslanci očitujejo. — Zdaj so nam tudi znane adrese češkega in moravskega zbora, sestavljeni po večini za to izvoljenega odbora, obedve se na oktobersko diplomo naslanjate, in ste v federalističnem duhu spisani; adresi manjščine odborove v Pragi in Brnu si pa po d valističnem kopitu narejeni. — Ogerski zbor zdaj nadaljuje razgovor o Di-hkovej in Tiszovej adresi, malo ali nič novega se ne sliši, skorej gotovo bode De&icova adresa sprejeta. Poslanec srbski general Stratimirovič dobil je posebno
— 398 —
adreso od Slovakov in Srbov zastran svojega protidvalističnega postopanja v deželnem zboru. — Iz Zagreba se poroča, da bode cesar sam z nadvojvodom Albrehtom 16. d. m. v Zagreb prišel, ko se bode spominek Jelačiča bana odkril.
Slovenske dežele.
I* Celovca. (Družba sv. M oh o ra.) Odbor družbe sv. Mohora .se je 2. dec. zbral in v tej seji med drugimi rečmi tudi sklenil:
1.	Obrok, do kterega se naj družniki vsako leto k pristopu oglašajo, odločen je do 31. maja. Kdor se poznej oglasi, dobi za poslani goldinar ali le toliko družbinih knjig, kolikor jih dobi pri knjigarjih, ali pa velja ta gld. za pristopnino prihodnjega leta. To se je odločilo zavoljo tega, ker se perve dni junija začne družbin imenik tiskati; imena tistih družnikov, ki se po 1. juniju oglašajo, v dotični red spraviti in na svojem mestu tiskati, napravlja nam veliko sitnost in stroškov. Torej vse Slovence lepo vabimo in prosimo, naj se vsak, kdor je volje K družbi sv. Mohora pristopiti, oglasi vsaj do konca maja.
2.	Slavna Matica v Ljubljani je družbi darovala Poženčanov rokopis : „Popotovanje v Sibirijo1'. Odbor ta lepi dar s pohvalo vesel sprejme.
3.	Za darilo 120 gld. je prišla povest: „Lenart in Irca." V presojevalni odbor se naprosijo čč. gg. dr. Nemec in Umek v Celovcu pa Svetcc v Ljubljani.
4.	Za darilo 100 gld. poslal se je rokopis : „Poboljšani sosedje ali sadjo-reja v pogovorih" To delce pa je prekratko, ker bo dalo k večemu 3 tiskane pole; po razpisu mora pa rokopis, ki se hoče za darilo poskusiti, vsaj 5 tiskanih pol dati. Zatorej se temu spisu razpisano darilo ne more pripoznati, ali g. pisatelj se pismeno popraša, ali ni volje, ta rokopis družbi v natis prepustiti za ceno, ki je po družbinih pravilih za vsako tiskano polo odločena.
5.	Družniki so se pritoževali, da ne morejo družbinih knjig terdo vezati, ker so obrezane. Sklenilo se je torej, naj se obrezuje samo „Koledarček", kteremu pa naj se tudi pisalnega papirja všiva, da se morejo v „Koledarček" bolj zanimive reči in dogodbe vpisovati.
6.	Te dni se razpošiljajo povabilni listi dotičniin čč. gg. predstojnikom z lepo prošnjo na vse rodoljube, naj družbo sv. Mohora prostemu narodu blagovolijo priporo-čevati. Skušnja priča, da včasih že kratka pa dobra besedica, govorjena na pravem mestu in o pravem času, obrodi stoteren sad! —-
Sz celovške okolice. (Sola v št. Jakobu) „Slovenec" je že naznanjal, da ste dve žlahtni rodbini, namreč baton R e y e r in E d e l m a n, ljudsko šolo v št. Jakobu poleg ceste napravile ,na svoje stroške. Na 10 let plačujete najemnino za šolsko hišo, dajete učitelju na leto 300 gld.plače in derva, kar jih potrebuje. Dal,e kupujete šolsko orodje za vse šolarje, tako da nobenemu ni treba beliča plačevati za knjige, papir, peresa itd. Gotovo je to delo pre-žlahtno in vse hvalo vredno, da mu ga ni para ! Zatorej je pa tudi otrok, da skorej v šoli prostora ni, in hvala in slava teh rodovin se po vsej pravici razlega po celej deželi. Tudi „Slovenec" jima iz celega serca zakliče : Slava, slava! Kar je v naših očeh ravno tudi toliko vredno, je to, da se ne vtika nihče v podučevanje in ne moti pridnega učitelja. Šolski dobrotniki se sicer nahajajo tudi drugod, ali pervo, kar za svoje darove tirjajo, je to: Šola mora biti nemška! Tako pa ima slovenska mladina od vseh teh dobrot le malo, malo dobička. V št. Jakobu je pa vsa druga; tu gre vse pravično in pametno: najpred se uče slovenski otroci
po slovenski in šele, ko v maternem jeziku kaj znajo, poprimejo se tudi nemškega jezika. Po tem potu bojo znali dobro slovenski in tudi dokaj nemški, in sicer gotovo več,-kakor slovenski otroci takih šol, kjer se slovenščina zanemarja, nemščina pa prezgodaj štuli. Tako nemški rodovini: bar. Reyer in Edelman, osramotite tiste nespametne slovenske srenje, ktere z nemškim jezikom prezgodaj silijo v slovenske šole! Žihpolčani, ali vas ni sram, da za take neumnosti prosite deželni zbor?! Celi svet se mora takim šalobardom smejati , njih otroke pa iz celega serca omilovati ! ■— Imenovani pl. rodbini pa tudi za to skerbite, da se mlade deklice tudi hišnega dela pridno vadijo. Poslale ste pavole, volne, šivank, igel itd. v šolo in učenici naročile, naj po šoli učenke vadi plesti, šivati itd. . . Ravno kar pa še to slišimo, da je gosp : bar. Reyer učeniku kupil za 70 gld. nove male orgle, na kterih se more doma v izbi tudi muzike vaditi. Res srečna vsaka srenja, v kterej tako žlahtna, dobroserčna in pametna gospoda prebiva! —
V Itlaribaru 3. dec. 1866. (Naznanilo.) Opravilni odbor zaSlomšekoV spominek vabi čč. gg. odbornike v sejo dne 16. januar j a 1867 ob 3. uri popoldne v mariborsko čitalnico.
Načrt posvetovauja je:
1.	Sporočilo o dosedanjem delu in računu, potem volitev pregledavalcov.
2.	Ali bi se še nadalje nabiralo in kako?
3.	Kako bi se dobila dostojna in lepa osnova za spominek?
4 Kako bi se pridobil sposoben prostor za spominek?
Zavodbor:
G. Š u m o n.
las Ljubljane. —š— (Ljubljančanka. — Slovensko - nemški slovar. Volitev.) Kaj čudno se nam dozdevala „Ljubljančanka" v svojih poročilih o deželnem zborovanji še imen poslancev ne imenuje, ako govorč slovenski ! ■
Ce zdanji poročevalec o tej reči (baron Gusič) ne zna slovenski, zakaj pa je vlada poprejšnega poročevalca (pl. Premersteina) odpravila? Nam hi sicer to vse eno bilo, če bi „Novice" ali „Slovenec" vse razprave tako obširno zamogli donašati; ali zraven tega še pogrešamo letos primerno število iztisov štenografičnih zapisnikov, tako da je le malokteremu dana prilika, pozvedeti, kaj delajo v zboru naši poslanci. Ali nima vsak volilec pravice do tega znanja?
Kar se tiče izdave slovcnsko-nemškega slovarja, se je deželni odbor v letošnjem sporočilu svojega delovanja kaj na kratko odrezal in še to, kakor kaže razprava, ktero je g. Fr. Levstik v zadnjih Ustili „Novic" obelodanil, res ni. Drugi oddelek §. 12 v omenjenem sporočilu stran 23. se namreč
glasi:.....in zdaj zamore deželni odbor
zagotovo izreči, da so je izdava slovarja pričela ter da je delo že toliko izvršeno, da bodo v naj kraj še j dobi na svitlo prišla prva pola. ( . . . und gegenwartig ist der Landesausschuss in der Lage, die bestimmte mitteilung machen zu konnen, dass die herausgabe des worterbuches ia angriff genommen und die arbeit so weit gediehen ist, dass in kiirzester frist der erste bogen im druck erscheinen wird.) Kdo še bode to verjel, če je bral Levstikov sestavek? Veliki posestniki so volili v pondeljek 3. dec. na mesto barona Codelija in pl. Strahla dva nova poslanca namreč : grofa Margheria in Fr. Rudeža. Nemškutarske velike posestnike ta volitev obsodi sama ob sebi. D vsega pa se vendar vidi, da jim ne gre za dru^'0, kakor za nasprotovanje ! Gospode pakj kteri so obljubili svoj glas grofu Barbotu in vitezu Gariboldiju, pa jih k volitvi bilo ni, čeravno so po Ljubljani ali kje drugod pohajkovali, s tem očitno grajamo ter »p nadjamo, da bodo prihodnjo spomlad bolj „mož-beseda"!
Bz Ljubljane. F. R Sokolski večerni shod 1. dec. t. 1. znamenit je bil v trojnem
pomenu. Oblijal Be je namreč slavni imen-dan našega ljubljenega očeta dr. Janeza B 1 e i w e i s a, potem predevčer rojstnega dne nepozabljivega slovenskega pesnika Prešerna in zadnjič osmina Zrinskove svečanosti. Imenitno nalogo imel je tedaj ravnatelj večera sokol Noli, in ravno tako izvrstno jo je izpeljal. Po vvodnem njegovem govoru, v kterem je bila posebna povdarjena sprava med Slovenci in želja, da bi se mir med nami nikdar več ne kalil. govoril je dr. Blehveis ter zahvalil se uljudnosti Sokolovi. Potem sledili so pozdravi nazočih gospodov dr. Costa, dr. Tomana , in Svetca, vsi oporninjaje nadepolno slovensko mladino na stanovjtost , sterp-ljivost in delovanje možd, k oj e ga imendan praznujemo. Soglasno pokazalo se je ta dan, koliko ljubezni in spoštovanja imajo Sokolci do blagega očeta svojega, kako ved6 čestiti in priznavati njegove zasluge. Povzdigujmo kviško neutrudljive prvake naše, in tudi vesoljni svet jim zaslužene cesti in slave odrekel ne bo! — Spomin Franceta Prešerna slavil se je s tem, da 80 je čitalo in deklamovalo, in tudi pelo nekaj pesom njegovih. Vse je bilo radostno ■n navdušeno pozdravljeno. Med posamnimi točkami spominjala se je vesela družba z neizmernim veseljem sosednih bratov na jugu, prečitala se je povestnica nepozabljivih slavnih dogodeb pri Zrinskovi svečanosti; nazdravili so se preljubljeznjivi bratjeHrva-tje in pred vsem so navdušeni živioklici doneli očetu jugoslovanskemu, prevz. vladiku Stross majorju, njemu , ki je rekel , da Slovenci smo „duša iz njegove duše, telo iz njegovega telesa11. Naj hitijo srčni sokolski pozdravi do njegovega gorečega srca, in naj mu krepčajo pogum, da zmagamo skupno krutega dušmana. V spomin osmine telegrabralo se je do g Krešiča, Predsednika „Kola", do g. K u k ul j e v iča predsednika Zrinskove svečanosti, in do vladika Strossmayerja. Se le v poznej noči razšla se je zbrana obilna množica; marsi-kteremu so solze veselja igrale v očeh videti toliko domoljubnega gibanja, vsem pa bojo nepozabljive ostale ure, ki so bile polne radosti in srčnega veselja. Hvala ravnatelju večera, ki je vedel šalo in resnobnost tako okusno družiti!
1* Tersta 26. novembra.§ (Kako se okoličanom godi? Zdravstvena zaprti ja gre drugam. Vžitnina. Dež. zbor.) V kakih revah da so zdaj tukajšnji naši okoličani, ki so prisiljeni iskati si le'v mestu dela, da si kaj zaslužijo, vse to je natanko povedal bivši list „Trž. Ljud.“ pod 8 številom. Vzrok temu je trtna bolezen, ki že mnogo let končuje tukaj naj-Važniši pridelek našim kmetom; večkratna »Usa po letu, ki jih po nekakem prav sili, zanemarjati zemljišča, ker jim le stroške brez kake posebne koristi prizadevajo; pomanjkanje vodnjakov in tedaj tudi vrtov, da ®i v njih pridelajo kaj zelenjave za prodajo v mestu, v kterem si ž njo pomagajo naj večidel le tujci ali pa tudi tukajšnji gospodje m sploh meščani, ki ved6 dobro, kak dobiček da utegneji prinašati primerno napravljeni in obdelano vrti; pomanjkanje dela v mestu za te ljudi, čeravno ga tujci laglje mthajajo, kakor oni, kar je res žalostno, ker domači bi morali vendar biti bolj podpirani; Potnnoževanje družin, ob enem pa zmanjšanje pomočkov; žalostna prikazen, da okoli Trsta leži še zmirej od nekdaj mnogo zelo zapuščenih občinskih lepih zemljišč, za kte-rih porodovitbo se ni nikdar nič skrbčlo, da bi si bili ž njihovim obdelovanjem že zdavnej kmetje kaj pomagali ; vrh tega pa tudi še sami premalo skrbe za svoje gospodarstvo, tolikanj bolj pa posnemajo meščane v nasladnosti, v obleki in jeziku, kar je prava kuga zanje! Kje je zdaj nekdanje ° čaš k o ali patri jarhalno življenje teh okoličanov! Zastonj ga iščemo! — Slišimo, da se bo v kratkem za naš Trst vendar resno kaj dobrega napravilo. Kvarantina ali zdravstvena zaprtija se bo prenesla od
— 399 —
tam, kjer je zdaj, namreč od zapadne strani železnoeestne postaje, v tisti kraj, kjer so M,le (Muggia), da se primerno razširi omenjena postaja. Za napravo redne in varne luke se bo tudi skrbelo. Dela bo tedaj zadosti. — Kakor je že znano, plaččva Trst državi za vžitnn o vsako leto le nek določen znesek (splošnino ali tako imenovani pavšale); županija jo pa v zakup ali v „štant11 daje, in ima pri tem lep dohodek. Ker pa ima po cesarskem sklepu ravno letos jenjati ta privilegija ali posebna pravica šla je te dni mestna deputacija k cesarju na Dunaj s prošnjo, naj bi se še za naprej Trstu pustila ta pravica. Telegrafirala je omenjena deputacija iz Dunaja, da je cesar prijazno obljubil vzeti v prevdarek to prošnjo. Ali jo bo pa tudi dovolil, jo težko prerokovati. Svetujemo pa naši mestni gosposki, naj skrbi, da si stroškov brez potrebe ne napravlja. Marsikaj bi se lahko v tej zadevi omenilo, pa kaj pomaga vse to?
—	Naš deželni zbor je imel dozdaj dvč seji, pa v nobeni se ni še kaj tacega slišalo, (stran govora o poslaustvu zavolj vžit-nine), da bi bilo omembo vredno. Za včerajšnjo sejo jo bilo napovedano pomenkovanje o odbornetn sporočilu, kakor tudi o tistih rečeh, ki se bodo letos pretresovale ; ravno tako so se tudi opravila med posamezne odbore razdelila in le-ti tudi izvolili
—	za druge reči se pa menda še nič kaj ne mudi!
Naši deželni zbori.
Štajerski (Dopis). (— — i). 5. seja deželnega zbora je bila jako zanimiva ; kajti zopet smo imeli priliko, prepričati se, kaj mislijo naši nasprotniki o narodnej enakopravnosti. Ne bodem opisoval cele seje, omeniti hočem le to, kar utegne zanimati posebno Slovence.
Najprej je poročeval dr. pl. Kaiserfeld v imenu dež. odbora, kako naj bi se Savina vredila in močvirna pesniška dolina na suho djala. Sklenilo se je po nasvetu deželnega odbora, da naj se to reči prepustijo prihodnjim okrajnim zastopstvom, češ, da samo dotične kraje zadevajo. Ta sklep bi ne bil kaj posebnega, če bi ne bii deželni zbor za viedjenje Aniže dovolil, če se ne motimo 200.000 gld. Ali mar pri Aniži ni tudi la krajni interes? Gotovo da! Le mali del gornjega Štajerskega vživa ovo dobroto, vsa druga dežela pa nima dobička od tega, da se Aniža poravna ali ne. Uboga Savinja in Pesnica, za vaju pa dežela nima denarja, kajti ve dve ste slovenski reki 1
Jako zanimiva debata se je vnela pri sporočilu deželnega odbora o prenaredbi opravilnega redovnika, ilazun prenaredbe nekterih druzih §§. predložil je tudi deželni odbor, da se izpusti §. 41, ki daje poslancem, ki so bili v manjščini, pravico, prostestovati zoper sklep deželnega zbora v sejnem zapisniku. Že lani, ko sta gg. Herman in dr. Razlag protest vložila zoper sklep deželnega zbora zastran osnove ^kmetijske in vi-norejsko šole na spodnjem Štajerskem, predložil je koj ves razjaren dr. Kaiserfeld, naj se omenjeni §. izpusti iz opravilnega redovnika. Ker pa lani ni bilo več časa določiti te reči, poročeval je letos dr. Stremayr v imenu deželnega odbora o tej reči.
Pri tej priliki je povedal g. Herman zboru besede, ki so moraie getovo v srce segati vsakemu, ki ima kaj čutja za narod, kteri se tako zatira. Da zbornice niso ganile, to je žalostno znamnje zanjo! Dokazal je g. H. najprej, da ovi §. ni nepotreben kakor tulijo nasprotniki, timveč da je ščit tnanj-ščine zoper prevzetnost in trinoštvo večine: da je klic na večino, naj bode pravična in zmerna in poziv do občnega mnenja v deželi, da se ga torej ni treba bati pošteni večini.
Nadaljevaje svoj govor pravi, da se čudi deželnemu odboru, ki se v drugih rečeh, ktere gotovo bolj segajo v blagor dežele,
nič kaj ni podvizal, da se ravno v tej reči tako vestnega kaže, ter da nadleguje zbornico v zadnji sesiji s predlogi o prenaredbi opravilnega redovnika, s kterim so toliko časa prav dobro izhajali.
Dalje jim kaže, da dobro ve, da je ta predlog samo pušica, ki ima zadeti slovensko narodno stranko v deželnem zboru.
Povedal jim je tudi, da so štajerski Slovenci zelo razžaljeni in jako nejevoljni z ravnanjem deželnega zbora, ki jim ne pri-vošča trohico niti duševnega niti materijal-nega blagra; da je posebno deželni odbor jako zanikrn v vseh rečeh, ki so tičejo slovenskega Štajerskega, ter da s tem še bolj širi občno nejevoljo. Rekel jim je da naj pomislijo, kaj delajo, da tako postopanje tudi Nemcem ne more obroditi zaželenega ploda in da je na zbornici ležeče, če bodo hoteli Slovenci še dalje biti ž njimi ali ne.
Za g. Hermanom je prijel za besedo g. Lohninger, o kterem je nek kmet iz njegovega volilnega okraja pri besedi, ko se je celjska čitavnica odprla, v napitnici prosil : „da bi mu Bog pamet razsvetil 1“ Njegove fraze, da so štajerski Slovenci zel6 zadovoljni svojim stanjem, da jim ni mar za narodnost — ter da, akojih prašaš, kdo so bode vsak le rekel: Jaz sem Štajerec, ne pa Slovenec, so tako stare, da jih pri nas že davno vsak priprost nemškutarček iz glave zna. Čudil sem se samo, da je zbornica ploskala k tako zelo prežvekanim besedam! Ali so mar gg. poslanci priliko-vali besede Lohningerjeve modrosti s kislim zeljem, ki je neki devetkrat pregreto še le prav ukusno?
Zdaj sc oglasi tudi Jupiter tonans Blago-tinšek pl. Kaiserfeld. Potem ko je branil predlog odborov zoper g. Hermana, obrne se do gg. Hermana in dr. Razlaga, ktera se imata kakor pravi za potomca ssv. Cirila in Metoda. Med drugim je tudi djal, da ne mara za može, kteriin je kakšen svet škof bolj pri srcu, kakor blagor naroda *). Očital jima je, da ona dva kalita mir v zbornici, kjer prej ni bilo nesloge, da posebno nemškemu poslancu Hermanu nobena prilika ni prernalenčna, da ne bi sprožil prepira zarad narodnosti.
Prav izvrstno mu je g. Herman v svojem odgovoru opomnil, da posebno Kaiserfeld nima vzroka očitati njemu, ki nikdar ni bil proti nemškemu narodu, da se kot Nemec poteguje za slovenske pravice ; Kaiserfeld, ki je po rodu Slovenec, izneveril se je svojemu narodu, ter se še le sam napravil Nemca. —
Pri glasovanju so zoper predlog odborov glasovali samo g". Herman, Razlag in Janežič. G. Globočnika ni bilo v seji; da pa g. Lichtenegger ni glasoval z narodnimi poslanci, zdi se nam čudno, da ne rečeni nepošteno. Ali morda zopet od vlade Slovanom protiven vetrček pihlja ? —
Še nekaj! Ne vem sicer, kaj je parla-mentarična navada ; da je pa g. deželni glavar po govoru dr. Kaiserfelda prvi začel „bravo“ klicati, pa vendar le kaže premalo objektivnosti.
P tuje dežele.
Pruska. Bismark je že v Berolinu. Ruska zveza se kolikor mogoče taji. Tudi dunajski vladini listi pišejo, da je vse prav. Da bi le res bilo ! — Zbor zdaj prevdarja nasvet, naj bi se zaslužni generali obdarovali. Bismark se je sicer oglasil, da noče nič imeti, ali poslanci ga ne bodo izločili.
Italija. Ricasoli je pesebno pismo razposlal, v kterem obžaluje in zavrača de-monširacije Istrijanov in Tržačanov ter
*) Ako so te besede cikale na nazožnost g Razlaga v Zagrebu, in morda na škofa Strossmajerja, opomnil bi samo g. Kaiserfelda da se je on klatil po svetu, uep odne — da ne rečem — nevarne programe delat, med tem ko njegova opravila kot plačanega deželnega odpornika neki nič kaj niso napredovala.	Pis.
zagotavlja, da vlada nič za ta noče vedeti. — P e r s a n o je zdaj v zaporu.
Turčija. Kristjani na Randiji neki strašno trpe. Žene in otroci begajo po hribih in gozdih in lakote umirajo. Možaki se sicer še po nekterih krajih upirajo, ali streliva jim zelo manjka. Garibaldi je neki tudi obljubil Grkom na pomoč priti, če se v Epiru in Tesaliji punt vname. Kako se avstrijska vlada proti Turkom obnaša, ne bo menda nikomur težko vganiti.
Amerika. Kongres ali drž. zbor se je 3. dec. pričel. President Johnson mu naznanja v svojem sporočilu, naj odobri dosedanjo politiko. Po vladinih prizadevah je upati, da bode Napoleon gotovo v začetku prihodnjega leta svoje vojake iz Mehike domu spravil, in da se bodo tudi z Angleži zastran „Alabame11 po mirni poti porazumeli. Kaj več prihodnjič.
Mehiko. Vsa znamnja zdaj res tako kažejo, da je odzvonilo mehikanskemu cesarstvu in da je Maks že na poti v Evropo. Sicer pa se je res zadnje dni še poročalo, da se je cesar iz Verakruca spet vrnil v svoje stolno mesto, — zakaj prav za prav, to pa ni dosti jasno povedano. Najbrže je to gotovo, da se ste francoska pa ameri-kanska vlada koj same med seboj porazu-raele, kaj jo v tej zadevi storiti. Nek časnik, z imenom „Cosmopolitan11, piše o dotičnih dogovorih to le: Mehiko proda amerikan-skej ljudovladi severne pokrajino ob reki „Rio grande11, ki se sprostirajo od trdnjave „Mac-Intoscku do luke „Guaymas“ v Kalifornijskem zalivu, za 350 milijonov tolarjev. 150 mil. se plača francoskim, drugo pa drugim upnikom. Maks lahko še ostane, če ga jo volja in ga tudi želi mehikansko ljudstvo, cesar mehikanski in si utrdi z nova vlado tem lože, ker ne bo več državnega dolga; severna ljudovladasi je pa tako tudi lep kos zemlje pridobila in bo tedaj mirno in z lepo vse poravnano. — Tako ta časnik. Ne bilo bi to ravno napčno ali bojimo se, da je že vse prepozno 1 Šerman in Campbell bota gotovo Juareza podpirala, Maksa pa za tujega nasilnika ali usurpatorja imela. Sicer pa hrepenč po vladi v Mehiki tudi Santa Anna, Miramon, Ortega in Bog ve, kdo še. Po takem ni lahko tako brž zaželenega miru pričakovati.
Hazne novice.
Iz L j u b 1 a n e. Slavno deželno predsedstvo je volitev čestitega ruskega škofa na Dunaji, g. Ra j c v s k ega, za častnega uda slovenske matice potrdilo. Po njem dobila je matica že mnogo dragocenih knjig in dva lepa ruska atlanta.
Te dni je obhajal v domačem krogu zaslužni oskrbnik komende nemškega reda, g. Mihael Pregl, petdesetletnico svojega službovanja. Iz Dunaja dospelo je telegra-fično pozdravilo od vseh redovnih uradnikov na čestitega starčeka, kteri je še popolnoma trden in kterega naj Bog ohrani še mnogo let!
Željno pričakovani „Valenstajn" jo vendar priromal v Ljubljano in se dobiva v čitalnici in menda tudi pri bukvarjih na prodaj po 1 gld. 50 kr. Cena temu izvrstnemu delu je res tako nizka, da bi bila sramota, ako bi se ne razprodajalo dobro. Samo poslati ga je treba na vse kraje in gotovo se mu ne bode manjkalo kupcev.
*	Znani goriški mestni tajnik in italia-ni8simo Faveti, ki je bil pred letošnjo vojsko zarad rogoviljenja na 6 let v težko ječo obsojen, še ni pomiloščen in menda tudi ne bo po znanem §. v mirni spravi. Na njegovo mesto je že tudi drug gospod izvoljen. Želeti mu je, da bi se bolje obnašal, kot njegov prednik!
*	(M i r o v i n a ali penzija za der-žavne uradnike). Novi pravilnik za
- m —
mirovino deržavnih uradnikov je že na visokem mestu poterjen. Odmerila pa se je mirovina po letih ces. službe. Kdor je 5 let doslužil, ta dobi plačo enega leta kot odpravo ; kdor 7 let, dobi 1 '/3 letne plače kot odpravo; kdor 8 let, dobi la/4 letne plače; kdor 9 let dobi od dveh let plačo kot odpravo ; kdor 10—15 let, prejme */3 letne plače kot mirovino
15—20
20-25
25-30
30—35
35—40
7s
4
f8
7.
7.
7.
40 let, dobi vso plačo za mirovino. („N. N.“)
*	Te dni je bil v dunajskem deželnem
zboru pri posvetovanju adrese velik hrup zlasti zoper Belcredija in njegovo žužljavo politiko. Mi smo že večkrat povedali, kaj o njej mislimo, in da je bila izmed vseh dozdanjih še najboljša, in bi bila tudi prej ko ne srečen konec dosegla, ako bi se bila potrebnih pripomočkov posluževala. Zdaj je kar je. Poslušajmo pa, kaj znana „Debalte11 o Belcrediju piše. Ona govori nekako tako le:	„Minister Belcredi bi bil moral po
vsem novo politiko začeti ; moral bi bil pravo namesto birokratično - centralistične samovoljnosti in sile, resnično ustavo namesto navidezne Šmerlingove vpeljati in za to delati po vseh mogočih ustavnih potih, kakor po časnikih društvih in skupščinah, da bi biLtako narode o svojih namerah prepričal. Pred vsem drugim bi bil pa moral tudi nove zastopnike za dež. zbore izvoliti ; tako pa so ostali le stari poslanci, kterim so zarad preteklosti nekako roke zavezane in ki zdaj tako strašno sodijo ono ministerstvo, ktero jim ni moglo, ni smelo dopasti. Ministerstvo tedaj leži, kakor si je samo postlalo, in če vkljub najboljšim nameram in najpravičnejšim prizadetvam pade, tedaj je zarad svoje slabe maloserčne, boječe politike poginilo11. — Tako piše zdaj „Debatte11, ki je ministerstvo vedno zagovarjala in ki še celd kot vladin list slovi. Mi tudi nimamo nikakoršnega vzroka, tem besedam ugovarjati, in pravimo otožnega serca: Žalibog, da je res tako! Sicer pa to ni nič novega za nas, ker že davno ravno tako kličemo; vendar pa je dobro, da tudi bralci naši zvedć, kako da ti časniki zdaj pišejo.
*	Vsi stroški za Jelačičev spominek bodo znašali 104.0U0 gld. 8800 gld. še manjka, in za to bo gotovo skrbel deželni zbor. 16. t. m. se bo slovesno odkril.
*	V tiroljskem deželnem zboru je bil predlog, naj se kupčijsko ministerstvo naprosi, da naj koj železnico od Beljaka do Briksna delati zaukaže, enoglasno sprejet.
*	„S 1 o v e n s ki Glasnik11 bo za-naprej trikrat na mesec izhajal. Več prihodnjič.
*	Na T ir olj s k e m je zdaj od cesarja prejelo veliko oseb zavolj posebno lepe in hvalevredne obnaše v zadnji vojski zaslužne križce, svetinje in najvišo pohvalo.
*	Dunajski profesorji zdravništva so se pri posvetovanju zastran novega reda ostrih preskušenj na predlog slavnega prof. Bi iicke-a za popolno svobodo v poduku in učenju izrekli ter zahtevali, naj se vse le na tej podlagi prestroji.
*	Ogrski poslanec M a d ar a s je oni dan v peštanski zbornici predložil, najv bi se tudi katoliški duhovi smeli ženiti. — Čudno, kaj vse madjarskim domoljubom na misel ne pride 1
*	Glasoviti kralj Dahomejski je pred vojsko s sovražnimi sosedi 9. oktobra letos v tretje že 200 ljudi svojim bogovom na čaBt zaklati dal. Grozovit trinog!
*	Na Dunaju sta one dni umrla dva še precej slavljena nemška pesnika in pisatelja namreč J. N. Vogel in Braun v. Braun-thal.
*	„Slovenec" se je bil večkrat pa za stonj pritožil, zakaj da zlasti celjsko gimnazijalno vodstvo ni začetka šol slov. učencem tudi po slov. časnikih naznanilo,— naj bi bilo vendar posnemalo tržaško namestništvo , ki je blagovolilo vsloven- z skem, laškem in nemškem jeziku v „Os-servatore Triestino" naznaniti, kdaj se šole
v Gorici začno.
*	Grof Mercandin je za prvosednika 2 nove najviše računske uradnije na Dunaju izvoljen. Pravijo, da bode po novi vstrojbi 1100 računskih uradnikov manj, kakor jih
je bilo zdaj, in da se bodo tudi stroški za 800.000 gld. koj zdaj zmanjšali, potem pa, ko bode vse uravnano, še za več tisoč. Dobro, ali kako je to, da se pri tej prena-redbi septemberski manifest nič ne omenja ■ in da bo vse to razun politične in pravo-sogne uprave tudi veljalo za dežele ogrske krone?	,
v
Duhovske zadeve.
Kerška škofija: č. g. Skarbina Jož. dobil je faro Ukve, č. g. Lobe Lip. 8 pa faro Naborjet.	'
Lavantinska š k.: G. Jan. Cocaj gre 8 za kapi. v Šoštanj, g. Jož Horvat v Ke- J bel, g Jan. S ti par k sv. Križu pri Ljutomeru, g. Jož, Masten k sv. Emi, g. Jož.
K u m aj v Fram, g. Geršakv Konjice, 8 g. Jan. Novak za oskerbnika novo usta- ? novljene ekspoziture v tergu na Planini, in 5 g. Jož. Turin za mestu. kapi. v Brežice. —- k V začasni pokoj gresta: G. G o 1 i č n i k in 2 g. Šim. Pichler.__________________ f
Dunajska borsa 7.	decembra 1866.
O^o metalike	.	.	. 5886
6% nacijonal	. '66.76
I860 derž. posoj .	. 80.80
Bankine akcije	•	•	.713.—
Kreditne „	.	.	.	.	.	• 151.80
London	....	.	.	. 129.—
Novi zlati .	.	.	.	. 612.
Srebro	....	.	•	. 127.76
Oglas.
F&V3€E
in
<
E
dobivajo sc od zdaj VSitK dan pri ( meni, če kdo naroči nanje; pošiljajo sc , tudi po posti na pismeno naročilo, i kteremu naj se priloži plačilo, adresa (naslov), in kakšno potico kdo hoc* imeti.	‘
Poštnino , ktero moram jaz naprej plačati, povernejo prejemalci na pošti ] (nachnahme).	i
CENA:
Orehova medena iz ŽT moke 3 gld. — kr-orehova	„	„	„	„	2	„	50	„
mandljine	„	„	„	„	3	„	—	„
civebaste	„	„	„	„	3	„	—	„	1
maslene štruce	funt po	. . —	„	25	„
Dalej priporočam prav lep ržen kruh, ki sem ga zdaj začel peci funt po 9 kr.
Vse to je prav po ceni in dobro pečeno-
V Ljubljani 2. decembra 1866.
Jernej Blaž«
Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Ele inmay er. Odgovorni opravnik R. Bertschinger.