28 SMIhL
V Umm v »M». i Mrmnla 191L
celo leto......K 24 —
pol leta........ 12*—
četrt leta........ 6'—
na mesec - .....■ 2*—
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, rretfniitvds Ecallova ulica *L 5, (v pritličju levo), telefon iU 34.
„Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejemat!:
celo leto......K 22*-
pol leta........u-—
četrt lete.......m 5*50
na mesec....... 1*90
■odolio la praznike.
In s era U veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserau itd. to je administrativne stvari.
--Poaamezna številka velja 10 vinarjev.---
Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Karo dna tiskarna telefon *L 85.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25*—
pol leta.....•   •    . 13-
četrt leta........6*50
na mesec.....•   -    . 2'30
.Slovenski Narod* velja po poŠti:
za Nemčijo: celo leto .  ......K
za Ameriko in vse druge dežele* celo leto  ....... K 30-*
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znanki tpravnistvo: Knallova ulica šL S* (spodaj, dvorišče levo), telelsaiLS?
------ t ■ --------- i i
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo. stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
44
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto . . . K 24-— I Četrt leta... K 6* Pol leta . . . n 12*— I En mesec . . . „ 2.—
V upravništvu prejeman na mesec K 1*90.
S pošiljanjem po posu v Avstriji velja: Vse leto ... K 25— I Četrt leta . . K 6*50 Pol leta . . . „ 13'— j En mesec . . „ 2*30
Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 H.
Naroča se lahko z vsakim dnevom, a bratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan za-dnjega plačila naročnine.
£§ay Ust se ustavlja 10. dan po potekli naro
čnfni brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošljc o
pravem času.
Upravništvo ..Slovenskega Naroda".
Cuvoite svoj denar.
Slučaj, ki bi ga kralj Lear uvrstil med grenke norosti usode, je posadil na mesto deželnega glavarja kranjskega ainbieijoznega diletanta, ki se je bil v dnevih politične korupcije iz parlamentarnih uižav povzdignil na čin dvornega svetnika in je potem, iz nepojasnjenih nagibov predčasno penzijoniran. zapeljal svoj Ulic v klerikalne vode, po katerih > fautc de raieux prijadral na sedanje svoje mesto.
Ko je postal Šuklje deželni glavar, je bila vsa javnost mnenja, da si je to mesto izgovoril kakor nekak kot« in priboljšek za stara leta, si-cer pa da bo pokoren izvrševalci j ukazov svojega pastirja in jih izpolnjeval z zvestobo moža, ki ničesar eč ne pričakuje.
V polit, oziru Šuklje tudi v resnici ni nič drugega, kakor eksekutor Šusteršičcvih povelj. V zadnjem času ga pošiljajo klerikalci tudi kot galo-pina k raznim ministrom in generalom. A vse to ne zadovoljuje njego-
vih ambicij in ne zadostuje njegovi čestilakomnosti. Svojo sedanjo ne posebno odlično vlogo v klerikalni stranki smatra Šuklje pač ^mo za nekak prehodni stadij, le za nekako postajališče v njegovi karijeri, za pozicijo, od katere najlaglje izteza roke po — ministrski časti.
Zavesa, prikrivajoča šukljetove namene in načrte za prihodnjost se je prvič nekoliko odmaknila v meseca januarja lanskega leta. Takrat je namreč Šuklje v porabil svojo službo kot deželni glavar, da je vprizoril v Ljubljani železniški shod, ki naj bi bil začetek velikanske akcije za izpopolnitev železniškega omrežja kranjskega, lmpuzantuost tega železniškega programa je bila proračunjena; ta impozantnost naj bi premamila javnost in zadušila vsako kritično presojo. Seveda so bili tudi udeležniki tega shoda skrbno izbrani; z režisersko spretnostjo je bilo preskrbljeno za skroumo opozicijo, da je imel zbor priliko krepko zaoriti in klaka mogočno tleskati in da je vsa predstava izpadla po Šukljetovih inteneijah ter napravila na Dunaju in tudi v ne-poti učenih domačih krogih vtisk, kakor da stoji vsa Kranjska dežela v Šukljetovem taboru.
Ta shod si je prisvojil oblast izvoliti odbor, ki se brez vsake legitimacije, imenuje glavni deželni železniški odbor, dasi ninui nič več pravic in nič več besede, kakor katerakoli gostilniška družba. S listo pravico, kakor ta glavni deželni železniški odbor, bi lahko tudi ljubljanski vete-ranei vzeli železniško vprašanje v roke ali kak kegljaški klub. Seveda je Šuklje to namenoma vprizoril tako, da bi mogel s svojimi kompanjoni poljubno gospodariti in bi ne prišli do veljave resnični ljudski interesi. Tak glavni deželni železniški odbor, v kateri kliče Šuklje kogar hoče, nima seveda nobenega ]>oraeua in ne služi v drugo kot za orožje v dosego proti-Ijudskih namenov Sukljeta in njegovih najožjih tovarišev. Resničen deželni železniški odbor, ki bi imel preti javnostjo kaj veljave in bi smel govoriti v imenu dežele, se da sestaviti le na ta način, da izvolijo vanj vse v pošte v prihajajoče korporacije popolnoma svobodno svoje zastopnike. Na odbor, ki ga je izvolila 1*0 Suk-ljetu v »Union« povabljena družba klerikalnih špekulantov in kimovcev pa resen človek nič ne da.
Ta Šukljetov železniški odbor je imel pred kratkim sejo, na kateri se je povedalo, kaj se je doslej storilo za uresničenje tistega velikanskega že-
lezniškega progruma, ki je bil sprejet na železniškem shodu meseca januarja lanskega leta in čigar uresničenja tudi prihodnja generacija še ne bo doživela. O pojasni litiji jih je Šuklje dal na tej seji, bo treba še posebe izpregovoriti, kajti ta »glavni deželni železniški odbora ni sicer še ničesar reelnega storil in š^ manj dosegel — železniško ministrstvo mu se do danes niti odgovora ni dalo — ali tendencam, ki so razvidne iz Šukljetovih pojasnil se je treba že sedaj v interesu cele dežele odločno ustaviti.
Eno pa je treba že sedaj kar najodločneje izreči in to je energično svarilo vsi javnosti: Čuvajte svoj denar!
Šukljetova prizadevanja gredo na to, da bi se na Kranjskem zidale nekatere železnice, ki jih želi vojna uprava. Šuklje n<* dela na zgradbo takih železnic, ki jih potrebuje dežela iz gospodarskih ozirov, nego na zgradbo strateglčnih železnic. Galicija priča v kako velikem nasprotju so lahko strategične železnice z gospodarskimi interesi kake dežele. Gotovo so tudi strategične iel. lahko koristne, če ne za celo deželo, vsaj za posamezne pokrajine, a vzlic temu hi bila prava blaznost, če bi prebivalstvo prostovoljno prispevalo za gradnjo vojaških železnic in prostovoljno prevzemalo bremena, ki bi jih po postavi morala nositi država sama.
A ravno to zahteva ta famozni glavni deželni železniški odbor. Pol milijona kron hoče Šuklje, da naj zasebniki zlože za pokritje stroškov za trasiranje železnic, ki se bodo morda zgradile, morda pa tudi ne! In pol milijona kron naj zaupiijo zasebniki tej^ pisani družbi, ki se imenuje glavni deželni Železniški odbor in ki ni nikomur odgovoren in nikomur dolžan račune položiti.
Verjamemo Šukljetu prav radi, da je šef generalnega štaba z veseljem sprejel ponudbo, da bo kranjsko prebivalstvo samo plačalo pol milijona kron za trasiranje strategičnih železnic, da bo prebivalstvo prostovoljno plačalo to, česar nočeta plačati ne država in ne dežela. Šefu generalnega štaba je s tako ponudbo jako ustreženo in gotovo bo Šnkljetu jako hvaležen, če izpelje ta kolosalni trik, vsled katerega bo revno kranjsko prebivalstvo državi prihranilo pol milijona. Bolj se šefu generaln. štaba sploh ne more ustreči. Ničesar ne riskira. Ce se na stroške kranjskega prebivalstva izkaže, da je stvar dobra, bo šef generalnega štaba zadovoljen, če pa se izkaže, da ni dobra,
bo zadovoljno rekel: prihranili smo denar — in vse bo v redu.
Kranjsko prebivalstvo pa ni v takih razmerah, da bi moglo pol milijona kron proč vreči za projekte, glede katerih nihče ne ve, če se bodo dali uresničiti ali ne. Ce bi bile te železnice tako nujno potrebne vojaškemu erarju, kakor zatrjuje Šuklje, potem bi jih država gotovo z vso naglico sama zgradila in bi prav nič ne čakala na to, da ji Šuklje nabere pol milijona prostovoljnih darov. Ravno iz tega pa tudi sledi, da še dolgo 111 pe-sebnega upanja, da bo država sploh hotela te železnice zgraditi in bi bilo gotovo skrajno prenagljeno, če bi ljudje sedaj sedli na Šukljetove lima-nice. Čuvajte torej svoj denar, kajti po! milijona je vendar preyeč denarja, da bi se žrtvoval za Šukljetove ambicije in za temne naklepe klerikalne stranke, četudi ne dvomimo, da bi šef generalnega štaba Sukljetu in klerikalcem prav rad naprej pomagal, kakor hitro premotijo ljudi toliko, da bi državi oziroma deželi prihranili kar pol milijona stroškov. Še enkrat torej? Čuvajte svoj denar.
Železni milloni.
Dunaj, 3. februarja.
Danes se je sestal v Budimpešti vojni odsek avstrijske delegacije. Vojna uprava je predložila delegatom proračun, kakor ga Avstrija, ki že danes izdaja za svojo armado primerno več, kakor za vse druge produktivne kulturne in gospodarske namene, še ni doživela. Mornariški program, o katerem smo že svoj čas poročali, zahteva na stotine milijonov, s katerimi bodemo gradili naše dreadnoughte ter izpopolnjevali bojno brodovje. Interesantna je utemeljitev, katero je danes podal v dele-gacijskem odseku del. Sehlegel kot referent za mornariški proračun. Varovati in pospeševati prekmorsko trgovino, čuvati nad ugledom in silo monarhije, ščititi avstrijske državljane v inozemstvu — to so naloge naše vojne mornarice v mirnem času, varovati domače vodovje, domačo pomorsko trgovino in lastno armado V slučaju napada na našo državo od morja sem, je misija naših vojnih ladij v času nevarnosti.
Že enkrat smo poudarjali, da ravno po mnenju mnogih strokovnjakov za te naloge dradnoughti niso potrebni — referat del. Sch legla skuša to naziranje ovreči s skušnja-
mi rusko - japonske vojske, ki so baje nujno dokazale: 1. da je vojna ladja stare gradnje napram podmorskim napadalnim sredstvom (torpedo, mine) brez vsakega varstva; 2. da je odločilno orožjo v naniorskem boju težki kanon; 3. da je absolutno potrebno, da so ti kanoni zavarovani s težkimi oklepnimi ploščami, in 1. da morajo mali topovi kot nerabni za namorski boj biti kolikor možno odpravljeni.
Tem predpogojem ustreza po trditvah mornariškega referenta le velikanska ladja, ki prenese vso težo take armature in katero se sam ore z velikimi in težkimi oklopi dovolj zavarovati — kratko edina praktična ladja je danes dreadnough*.
Vtisk izvajanj mornariškega referenta je bil, kakor se poroča, precejšen in ni dvoma, da bode večina delegatov, če tudi po daljšem razmišljanju, se odločila odobriti mornariški program, ki ga je vlada itak že začela brez vsakega ustavnega dovoljenja izvajati s tem, da je pri Sta-bilimento tecnico — na jako zvit način sicer — naročila prvi dread-nought, ki bo že kmalu dograjen.
Večje razburjenje pa vlada med delegati nad proračunom skupnega vojnega ministra.
Skoraj 50 milijonov je vsota posameznih postavk te »izredne* zahteve — toda skoraj pred vsemi stoje delegati brez vsake informacije — so li to enkratne izdaje, ki se ne bodo več ponovile (kakor bi bilo pričakovati po poglavju, v katerem se nahajajo), ali so to le delne vsote ve* likanskega kredita, ki se bodo v naprej ponavljale vsako leto ter postale v proračunu trajne. Ravno radi tega dejstva vlada med delegati slabo razpoloženje, vojnemu ministru se očita neodkritosrčnost in v vojnem odseku se pripravlja huda debata, v kateri se bode od barona Schon-a i c h a zahtevalo jasnih pojasnil in izjav. Tudi od absolutuih vladinov-eev se poroča, da se bodo le v tem slučaju brez vseh težkoe izrekli za vojne kredite, če bodo podane zadovoljive izjave ter zlasti tudi popolnoma razjasnjeno vprašanje pokritja za te velikanske vsote.
Vojni ekstraordinarij sestoji iz treh delov.
Izredna vsota 5,286.000 K je namenjena za vojaške zgradbe. Nove vojašnice, vojaški zavodi ter nekatere tovarne, v katerih hoče vojna uprava izdelovati vojne potrebščine, se bodo stavile.
LISTEK.
Trlle hrom.
<81ika iz tržaške ulice) spisala Utva.
Nini, Tojo in Tonin so trije veli-podjetniki svojega časa. Xa prvi pogled vidiš, da imaš pred seboj takega človeka, če se ti postavi pred no* Xini. razcapan in zamazan paglavec lepih potez in živahnih oči. Proti tebi stegne od vseh pridelkov svojega obrazu zamazano desnico in zamornija zategnjeno: «Mi daš en sold I«
To pa ne zahteva, kar tako tja v en dan, da bi ne imel vzroka in bi ti nič ne nudil zato. Ob zidu ima razpostavljene jaslice z drobnimi pastirčki \u voščenim Jezuščkom na slami. Kot dva živa angeljčka čepita ob strani jaslic, v revnih raztrganih cunjah, njegova prijatelja, Tojo in Tonin. Pobožno in nedolžno gledata nate zpod obrvi, če bo padlo kaj za svečke. No, če se ne vdaš Ninijevi prošnji ter trdovratno mahaš svojo pot, vstaneta tudi pobožna angeljčka od jaslic in z •združenimi močmi jo uberejo vsi trije za teboj in maledujejo za sold. Med tem, ko ti skače Nini se stegnjeno roko pred nosom. Tojo in Tonin ob strani, prepuščene so svete jaslice s pisa-
no svečo in drobnimi pastirčki čisto same sebi in božjemu varstvu.
Ce daš končno Nin iju novce, da ti gre izpod nog, ubere jo hipoma nazaj h jaslicam in preži na novo žrtev. Tojo in Tonin pa skačeta še nekaj časa okrog tebe, in ti zapirata pot. Odgnati ju moraš s trdo besedo ali pa z novcem. Včasih pa te reši Nini; če ugleda namreč novega romarja, ki stopa ves pobožen na hrib proti kapucinski cerkvi, zakliče svojima dragoma: »Venji, muli!«
Ko mine zlati božični čas in se bližajo sveti Trije kralji, obrišejo dečki prah in blato božičnih praznikov s svojih raztrganih čevljev in shranijo jaslice. Ko leže mrak na živahne mestne ulice, odpravijo se sveti trije kralji, Nini, Tojo in Tonin, na pot. Nini ima glavno besedo. Od veže do veže stikaio dečki, kjer vratarja ni v veži, ondi hajdi po stopnicah. Pobožno povesijo poredne in navihane oči in prižigajo vsak svojo sveči-co. GanTjivo zadeni v prvem nadstropju pobožna pesem iz treh drobnih grl:
»Mi smo sveti trije kralji,
orijent naš dom nam je.
Radi bi ljudi goljfali
za pogačo in koie.«
Ko ntihne mična pesem, pozvoni Nini, ki je največji v svojih osmih letih. Na vratih se prikaže ekroglo-lična gospa, za njo prikuka plaho par
radovednih otrok. Sveti trije kralji pa pobožno klečijo v svojih revnilt cunjicah in začno znova:
Mi smo sveti trije kralji, itd., itd.
Okroglolična ženska se dobrodušno nasmehne in jih obdari z drobižem. Sveti trije kralji leda j upih-nejo svečke in stopajo molče dalje.
Tako gre od hiše do hiše, od na-stropja do nastropja. Cim bolj jim žvenketajo novčiči v žepu, tem pod-jetnejši so.
Včasih pa jih dobi vratar v naj-ganljivejši pozi. Ravno, ko kleče pričakovanja polni pri vratih in mehanično prepevajo svojo kraljevo pesem. O tedaj nastane ropot in vpitje po stopnicah. Sveti trije kralji morajo v sramotnem begu iskati rešitve svojim drobnim ubijem.
Lep čas je za to trojico še veliki teden. Tedaj ob pot* proti katedral ki in proti kapucinski cerkvi postavijo svoj »božji grob«. Ves teden romajo pobožne in 'radovedne trume od cerkve do cerkve, in vsakega nahruliio otroci za olje, lučke, za evoj božji grob.
Potem pa pride dolgi čas, čas kislih kumar za tržaške dečke. Brez dela in smotra se potepajo bosopeti in raztrgani po nlieah m po obrežju. Potikalo se po tram okrog bmnjevk in zmikajo sadje. Trije kralji ribarijo po cele popoldneve ter b bistrim oče-
som pazijo na »krajec«, indulgentno oko pravice, ki jim je zaklet sovražnik.
0 mraku se u taborijo nasproti kake kavarne ali restavracije. Svetloba, ki se iz jasnih žarnic zastonj izliva zanje na ulico, izkoristijo v svoje frvrhe. Po trotoarju se postavljajo na glavo, hodijo po rokah in skačejo čez »kozla«, da jim pisane razcefrane srajce mahadrajo iz hlučič. A če zasačijo človeka, da jih z onim pogledom oplazi, takoj ga vsi obstopijo in moledujejo za sold.
Tako se potepajo in životarijo Nini, Tojo in Tonin. Tako nešteto tržaških otrok, ki so sami sebi pripn-šeeni in so drzni kakor vrabci.
Raztrgani in umazani se klatijo po mestu, od jutra do večera, in po leti do pozne noči. Domov pridejo še vedno dovolj zgodaj v zamazano, zadubio in temačno podstrešje, kjer se marsikdaj srečajo s pijanim očetom in z materjo, ki ima od alkohola in strasti ali pa od trpljenja do karikature spačen okraz.
Zgodaj se tudi njim spačijo nedolžni obrazi. Glad, zanemarjenost, zapušcenost, slaba vzgoja in zgodnje strasti rišejo svoje nelepe poteze v nežna lica. Kolikim se ponudi oobro-del na roka, ki jih dvisrcre pravočasno iz velikomestneira blata in jih da človeštvu! A koliko in koliko jih pogine v njem.
Um nos o malo.
Zgodovinski roman. Spisal Vladimir V e s e L (Dalje.)
Tri dni sta rabila izpod Javor-nika   pa do prostranega Ljubljanskega barja,   tri dni sta tavala po temnih goščah, po stezah, ki jih je izhodila brzonoga divjačina in njen neusmiljeni zasledovalec. Nezadostno oborožena, sta bila vedno v nevarnosti, in večkrat je dajal Juri duška svoji skrbi, da srečata rjavega kos-matina, medveda, ki bi mu bila le težko kos. Brez konca se je vila pot, zašla sta večkrat v neprodorne goščave in se morala vrniti ter poiskati zopet pravo pot.   Zato je bilo r.jib potovanje tudi tako počasno in opetovano že je bil lovec godrnjal, da je nesmiselno iskati takih potov, ko bi bila vendar po široki cesarski cesti prišla mnogo prej in brez vsake nevarnosti na svoj cilj   Zato pa je bil lovec tembolj vesel,   ko se je začel redčiti gozd in se je zasvetila tn pa tam skozi temno zelenje hoj in smrek mlečna belina nad barjem valoveče megle. Kakor razburkano morje, ki mu je zaklicala Vsemogočnost zapovedujoči »Stoj!«, j© ležalo meglevje nad globinami. Dvigale so se kepe iz meglenega morja, bele kakor da so se skopičile is svežega snega, in se
86
Nikjer m povedano, je - li to samo enkratna vsota, ki se ne ho ponavljala, ali pa se bodo ti izdatki ponavljali. Dejstvo, da je vstavljen pod naslovom »gradnje« annitetni obrok 572.000 K. govori za to, da ostane ta izdaja za ved let trajna. Letos hoče vojna nprava porabiti 345.000 K ia vojne stavbe ob črnogorski meji ter 2,026.867 K za dopolnitev 29 iufante-rijskih bataljonov ter njih oboroženi je s strojnimi puškami.
Drugi del letošnjega ekstraordi-narija znaša 12 milijonov pod naslovom »zvišanje stanja pri vojaštvu«, ki je dislocirano v Bosni in Hercegovini. Kei je za ta namen ustavljenih že med izredne izdaje 10 milijonov, pripade torej letos na oboroženje našega vojaštva ter vojaške priprave v Bosni in Hercegovini nič manj, kakor 22 milijonov.
Najtemnejše pa 3. poglavje letošnjega ekstraordinarija. 20 milijonov zahteva vojna uprava — za spo-polnitev skupne vojske. Pod tem na slovom se skrivajo nameni, katerih vojna uprava noče jasno povedati, skrivajo se akcije, ki bodo enkrat započete, stopnjevale to postojanko na dosedaj še nepregledno vrsto h t ter tako trajno zvišale že itak kolosalni .vojni kredit . . .
Edino, kar vojna uprava pri tem naslovu jasno pove, je, da namerava, počenši z letošnjim letom, uvesti popolnoma novo oboroženje vojaštva s puškami novega modela. 800.000 K je vstavljeno v ta namen v tretji naslov proračuna, razmeroma majhna delna vsota — ker novo oboroženje bo stalo čez 34 milijonov K. Pri vseh drugih postavkah pa vojna uprava zamolčuje, so - li enkratne, ali pa, kakor ravnokar omenjena, le delne vsote večjih }X)trebščin. Tako zahteva vojna uprava letos 1 milijon za oboroženje trdnjav, pol milijona za pi-jonirstvo, 6 milijonov za torti fikaci-je, 2 milijona za strelišča in vežbali-šča, 2 milijona za reorganizacijo težke artilerije, 4 milijone za strojne puške. Strokovnjaki računajo, da so te vsote del velikega kredita, ki ga bodo vse te akcije zahtevale in katerega višino smemo ceniti na 70 milijonov. Deloma so te akcije tudi v zvezi z uvedbo dveletne vojaške službe.
Ravno to pa tvori pri delegatih predmet važnih pomislekov. Dovolijo naj ogromne kredite,katere zahteva vojna uprava pod predpogojem novega brambnega sistema — t. j. dveletne vojaške službe, ne da bi uvedba te dveletne službe bila le količkaj zagotovljena.
Ta reforma spada, kakor znano, v kompetenco parlamentov in upravičeno zahtevajo delegati, da avstrijska ter ogrska vlada podasta garancije, da bo dveletna služba v spomladi tudi gotovo uzakonjena!
Veliko skrb dela delegatom tudi vprašanje, na kak način pridobiti potrebno pokritje onih izrednih postavk, ki jih zahteva letošnji vojni proračun. 55 milijonov je treba letos za nove vojne ladje. Čez 24 milijonov zahtevajo letos izredne potrebe armade. Po kvoti odpade na v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele prilično 50 milijonov. Za te milijone ni nikakega pokritja in vojni odsek avstrijske delegacije si je radi tega danes poklical finančnega ministra M e y e r j a, da poda tozadevna pojasnila. Kakor se zatrjuje, se bo za letos stvar uredila z emisijo rent v skupnem znesku 50 milijonov kron — kako pa bode prihodnja leta — tega ne pove nobena pratika. Da bi država te kolosalne zahteve pre-
nesla brez novih davkov, Je Mdja>
ceno.
To dejstvo dela med delegati ono slabo raspoloženje, v katerem je danea začel zborovati vojni odsek, in denarne skrbi bodo prav izdatno ovirale gladki potek obravnav. Proti večeru prihaja iz Budimpešte celo poročilo, da se debata se jutri za cel teden prekine . . •
Narodnostni stražom na JMdnjem Jtterskem.
V Celju, 3. februarja.
Glede letošnjega ljudskega štetja smo na Sp. Štajerskem nedvomno mnogo zanemarili. Storilo se je premalo za poduk širokih vrst ljudstva o veliki važnosti ljudskega   štetja v narodnem   in gospodarskem oziru; storilo pa se je celo premalo za poduk števnih komisarjev. Za to, kdo bo v obmejnih občinah števni komisar in kdo bo štel Štajercijance v različnih občinah   slov.   jezikovne   celine za Nemce,   se ni nikdo brigal.   Na slovenski strani seveda;   »Sudmark« je že storila svoje. Saj smo čitali celo v oficijalnih izkazih društvenih izdatkov postavke za ljudsko štetje. Morda bi se bilo prav zanimivo ukvarjati z vprašanjem, ali spadajo taki izdatki tudi med dobrodelne namene tega društva? Vlada je razpustila zaradi ljudskega štetja politično in gospodarsko   društvo   za koroške Slovence; udarec- bi se dal morda parirati. Slovenski   števni komisarji so na korist Nemcem in neruškutarjem celo kršili zakon; kajti kako si moremo predstavljati, da se v trdo slovenjih občinah 2,   3, 10,   20 po celem kraju raztresenih ljudi, mož, ki imajo slovenske žene in le slovenski govorečo deco,   poslužuje   le nemškega občevalnega jezika? Špitalski slučaj ni naših počasnih in »pravičnih« Štajercev ničesar naučil. Nemški števni komisarji so se trdovratno držali občevalnega jezika in so vedeli tozadevne zakonske določbe   neverjetno sebi v prid raztegniti; naši komisarji pa so se strašno bali vpisati kakega rojenega Nemca za Slovenca, to se pravi, zapisati,   da je njegov obeevalni jezik faktično slovenski. Cujejo se sedaj tu in tam protesti proti ljudskemu štetju in se poročajo neverjetna kršenja   zakona o ljudskem štetju. Toda Nemci   so mirni in vlada z njimi;   saj vedo,   da delajo politiko na Sp. Štajerskem sedaj slovenski klerikalci. In tem treba dati nekoliko ovsa — in napisali bodo v »Stražo^ hudo rodoljubne   članke ali pa vložili po dr. B°nkoviču ali dr. Verstovšku interpelacijo, na katero ne pričakujejo odgovora. G. dr. Verstovšek se z dr. Benkoviehem   sploh ne briga veliko za ljudsko štetje in   obeevalni jezik. Saj ne vemo, kako izsieda v njegovi rodoljubni hiši z ljudskim štetjem po občeval nem jeziku in rodu, ako so se Števni komisarji držali resnice . . .
Te okolščine kažejo, da ostanejo sedaj dognane številke o ljudskem štetju veljavne in računati bomo morali z njimi celih deset let. Zlasti bo prišel ta račun v poštev, ako bi se kdaj utegnilo resno misliti na narodnostni sporazum na jugu monarhije, na Primorskem, Koroškem, Štajerskem. Nemške šoviniste bo sicer spravil nagoljufani in kupljeni rezultat v mnogih koroških in štajerskih krajih pokoncu in vpili bodo po svojih listih in zakonodajnih korpo-racijah, da so Slovenci zreli z; popolno ponemčenje. Ti šovinisti se prištevajo največ umirajoči   nemški Ijud-
ski  stranki,  nemškim radikaleem,
vsenemeem in kar je še teb majhnih, a sila glasnih nemskonacijonalnih strančie. Bečimo, da bi došlo vendar danea ali jutri d* pogajanj. Glavno besedo bodo imeli pri njih izvoljeni zastopniki naroda. In kaj nam kažejo državnozborske volitve L 1907« ko je prišla prvič v veljavo splošna hi enaka volilna pravica in je vsaj nekoliko govorilo ljudstvo! Takrat je bilo oddanih med Nemci na Štajerskem 82.908 klerikalnih glasov, 39.874 so-cijalističnih in če računamo nemško ljudsko stranko, radikalce in vsenem-oe skupaj, komaj 21.042 glasov; vidi se torej, da imajo pravzaprav nemški naeijonalci najmanj pravice govoriti o narodnostnih zadevah na Štajerskem, najmanj pa imajo pravico v imenu celega nemškega naroda na Štajerskem zahtevati tlačenje in narodni ter gospodarski pogin spodnje-štajerskih Slovencev. Umevno je sicer, da nemškonacijonalni crospodje nič kaj radi ne slišijo teh številk, ki lahko vsak dan znova govorijo o brezpomembnosti te gospode v narodu samem; da pa tudi Bienerth slabo vozi, ako se da od njih voditi, i o smo videli že večkrat.
Reklo bi se lahko, da pridejo pri eventualnih pogajanjih za narodnostni sporazum v poŠte v predvsem zastopniki spodnjestajerskih mest in trgov. Pa tudi tu kažejo številke slabo za nemške nacijonalce. V Mariboru je državni poslanec socijalist; v celjskem mestnem volilnem okraju je bil sicer izvoljen nemški, toliko široko-ustni radikalec Marekhl, a Slovenci in socijalisti so dosegli dve tretjini Marckhlovih glasov. Štajercijanske manjšine na deželi so tako malenkostne, da sploh ne pridejo v poštev. Ljubi naš prijatelj Malik je pa bil izvoljen proti nemškemu klerikalcu samo s pomočjo socijalistov; temu in pa Wastianu so socijalisti že obljubili, da ju ne bo več v parlament. Bil bi morda predpogoj za bodoča mirovna narodnostna pogajanja na Sp. Štajerskem, da bi se zedinili pri volitvah vsi trezni in miroljubni elementi in bi skupno delali na to, da bi izorinili iz vrst oficijalnih ljudskih zastopnikov zaščitniki pouličnih barab in gostilniških kričačev. Kajti dežela rabi miru, ako nočemo zaostati v kulturnem in gospodarskem oziru. Ni nam treba računati z nobenimi ideali in sivimi teorijami, temveč z živimi ljudskimi potrebami; in v interesu teb je narodnostni sporazum na Sp. Štajerskem.
Čutimo na svojem narodnem telesu hujše nemški bič ko morda kdaj poprej in ni menda neugodnejšega časa za pisanje teh vrst ko sedaj, ko je med Slovenci vse ogorčeno in razdraženo. Ali spomniti hočemo naše klerikalne poslance znova na njihove dolžnosti, katere prezirajo in katerih ne izpolnjujejo. Neoporečni voditelji slovenskega naroda na Sp. Štajerskem so in imajo vse ugodnosti vodi-tcljske vloge. Imajo pa tudi vse dolžnost i in med taiste spada v prvi vrsti baš v interesu narodnostnega sporazuma na Sp. Štajerskem neizprosni boj proti nemškonacij. šovinistom, ki delajo sedaj edini v naši deželi nemir in jo s tem v vsakem oziru gmotno in kulturno slabijo in ji škodujejo. Nas narod rabi sedaj mož, ki mu bodo končno zagotovili vse pogoje obstanka in razvoja — ne pa eksekutor je v mariborskega škofa in beri če v gotovih maščevalnih gospodov v ta-larjih, ki za svitle cekine in škofovske mitre pomagajo nemškemu šovinizmu pri nas in drugod na noge. Bodoče državnozborske volitve so mnoero bližje   ko si danes mislimo;
trefca je misliti na bodočnost, treba je misliti na dobre zastopnike v slovenskih volilnih okrajih, treba bo pa tudi misliti na to, da se v treh nemških volilnih okrajih rtvari zasučejo nam in miru v deieli v prid. To je le nekaj uvodnih misli za gradivo, ki bi se moralo odslej pridno in velikokrat raspravljati v naših '»stih. S nanio obrambo, s samo negacijo ne pridemo nikamor. Oprimimo se roke, ki se nam ponuja od treznih ljudi v nemškem taboru samem (glej članke in dopise v »Sudsteir Volksst.«) in ustvarimo si boljšo in srečnejšo domačijo. Predpogoji so dani vsi.
Gonili proti Slovencem v Spitoln no Koroškem.
Kakor smo že poročali, so* priredili v Spitalu na Koroškem preteklo nedeljo protestni shod. proti trem tamošnjim železniškim uradnikom, ker so pri ljudskem štetju opisali slovenščino kot obČevalni jezik. Na tem protestnem shodu je bila sprejeta ta-le značilna resolucija:
»V Spitalu v hotelu »Salzburg« zbrani zborovalci se najodločneje zavarujejo proti napovedbi treh slovenskih zagrizencev ob priliki ljudskega štetja, da je slovenščina njihov cbče-valni jezik. Zborovalci smatrajo to kot slovanski naskok na nemško prebivalstvo Spitala in vse Zgornje Koroške, razveljavi jen je sodbe, s katero so bili imenovani uradniki radi tega njihovega dejanja kaznovani, s strani deželne vlade pa kot poklon pred slovenskimi poslanci. Zborovalci pričakujejo od vsega spitalskega prebivalstva, da bo na primeren način odgovorilo na izzivanje imenovanih treh Slovencev s tem, da bo prekinilo z njimi vsako občevanje. (To je poziv na družabni bojkot, ki so ga izvedli na ta način, da slovenski uradniki v Spitalu niti hrane več ne dobe! Opomba uredništva.) Shod izreka občinskemu odboru, zlasti pa županu Jos. Piehlerju za takojšnjo zavrnitev poskušenega slovanskega vloma in zahteva, da se bodo Jos. Pichler in ostali nemški poslanci slej kot prej krepko postavili v bran proti takim vlomom, če tudi bi jih podpirali z višje strani. Pri tem svojem delu se lahko zanašajo na dejansko podporo vsega prebivalstva.
Obenem zahtevajo zborovalci, da ravnateljstvo južne železnice na Dunaju takoj odstrani iz Spitala slovenske nradnike Petka, Rozmana in Jenka in da v bodoče namešča v č;stq nemškem Spitalu samo nemške železničarje.«
Odkrito povemo, da si te divje gonje spitalskih Germanov proti trem slovenskim uradnikom, ki se pri ljudskem Štetju napovedali slovenščino kot občevalni jezik, nismo mogli prav razumeti.
Nismo namreč mogli verjeti, da bi bili Spitalci, čeprav so Zgornji Korošci, taki tepci, da bi resno mislili, da grozi od treh slovenskih uradnikov kakršnakoli nevarnost nemškemu značaju mesta Spitala. Na nedeljskem protestnem shodu pa je bil špitalski župan Jos. Pichler sam toliko nepreviden, da je odgrnil zaveso, ki je doslej zakrivala prave vzroke divje gonje proti nedolžnim trem sl6-venskim uradnikom v Spitalu.
V »Grazer Tagblattu« št. 31 se nahaja poročilo o nedeljskem protestnem shodu v Spitalu. V tem poročilu stoji črno na belem: »Zupan in deželni poslanec Jos. Piehler je v daljšem govoru pojasnjeval dejanski položaj ter pripomnil, da bi se v tu-
kajšnjih papirnih tvornicah pri poznalo nad 200 delavcev in delavk k slovanski narodnosti, ako bi se trpelo take predrznosti.« Hinc illae laeri-mae!
V Spitalu so nam torej požrli 200 slovenskih delavcev in delavk in da bi to svoje nasilstvo prikrili, zato so vprizoril i ono gonjo proti irem železniškim uradnikom!
Opozarjamo pristojno oblast in slovanske poslance na to presenetljivo priznanje spitalskega župana!
Polltlinn kroniko.
Car obišče našega cesarja v Išlu.
»Vaterland« piše: »V petrogradskih diplomatičnih krogih se govori, da porabi minister za zunanje zadeve, grof Aehrenthal, odkar je odstopil Izvolski kot ruski zunanji minister, vsako priliko, da doseže boljše odno-šaje med Avstrijo in Rusijo. Posebno je naglasa! grof Aehrenthal v razgovoru z novim ruskim poslanikom na Dunaju, Giersom, potre bo, da se obnove prejšnji zaupljivi stiki med obema državama. Ruski zunanji minister, Sazanov, je hvaležno vzel na znanje poročilo, katerega mu je o tem dal poslanik Giers, in izrazil napram avstrijskemu poslaniku, grofu Berchtold". enake nazore. V Petro-gradu ne dvomijo, da se bo po končanem pogajanju z Nemčijo o postupi ruskem dogovoru uvedla tudi med Avstrijo in Rusijo diplomatična akcija v svrho sporazumi jenja. Pričakuje se, da bo imela najboljši aspeh. Ne smatrajo za izključeno, da se bosta o priliki cesarjevega potovanja v Nemčijo poleti sestala cesar Franc Jožef in car v Išlu. Povod k tej ent-reviji je dal cesar Viljem pri postupi mskem sestanku.«
*
Nemške goljufije pri ljudskem štetju so razburile tudi poljsko Časopisje, ki se sicer kaj malo ranima za take zadeve, ker bi se v Galiciji mogle dogajati take nerednosti samo v prospeh Poljakov. — »Gazefa Naro-dowa« nastopa ostro zoper dunajske krščanske socijaliste, pod kojih zaščito so se dogajale goljufije pri ljudskem štetju na Dunaju in zavrača njih zagovor, da tudi Cehi na Tešin-skem ne ravnajo s Poljaki v rokavicah. In če bi bilo to tudi resnično, da so Cehi v Šleziji izvršili nerednosti, bi to ne bilo tako obsojanja vredno, kakor na Dunaju. Meje med dvema narodnostima slovanskega plemena so zelo nedoločene in se ne morejo tako natančno ugotoviti, kakor meje med dvema raznima plemenoma. »Poljsko ko!ox se mora — piše nadalje »Gaz. Nar.« — resno poprijeti te zadeve napram vladi, pa tudi napram svojim političnim zaveznikom, krščanskim socijalcem, ki imajo v rokah cel Dunaj in torej tudi vse ma-gistratne urade, ki so izvedli Štetje. Luegerjeve teorije o nedotakljivosti nemškega značaja Dunaja se ne sme tako razumevati, kakor da bi ne bilo na Dunaju sploh prostora za druge narodnosti. Zahtevamo, končuje »Ga-zeta Narodowa«, naj »Kolo poljsko« deluje na to, da se preprečijo neresnični zaključki, ki se bodo delali na podlagi ponarejenih številk listov, in da se še pred letom 1920. izpremeni zakon o ljudskem štetju tako, da bi so namesto »občevalnega jezika: določevala »narodnost«.
* s
V pododseku odseka državnih uslužbencev se je diskutiral odgovor ministra za notranje zadeve, ki je izzval veliko ogorčenje. Odsek odkla-
prelivale v težke širokogrebfjnaste valove, tenke plasti so plavale tam nad ravnino, ki se je svetila modrikasto izpod čada, tam zopet so se strnile v mogočno steno in oblizavale temno pobočje starega Krima ali pa so plavale raztrgane v male cunje nad čudesnim in v svoji mirnosti veličastnim morjem.
»Počakam te v mlinu, da se vrneš iz samostana,« je prekinil lovec molk. »Starega znanca imam v mlinu, pogovorila se bova o starih časih.«
»Danes se najbrže še ne vrnem,« mu je segel v besedo Ivan.
»Počakam še jutri, ali pa mi dajte vedeti, kdaj pridete.«
»Pošljem ti brata kartuzijana če bi ne mogel priti sam.«
Zopet sta poinoičala in z umerjenimi koraki sta stopala v dolino. Pred mlinom ob Bistri sta se poslovila, Juri je šel klicat svojega znanca, Ivan pa je krenil po široki poti ob Bistri navzgor proti samostanu.
V velikem loku se je vila Bistra krog samostana, deloma utrjenega proti sovražnim napadom s prilično visokim obzidjem, deloma z zidovjem samostanskih gradnic, vendar pa bi se ne bil mogel ubraniti sovražnega navala. Zidov je je bilo večidel pro» perelo in široke razpoke so pričale o njegovi slabosti. V osemoglatem zvoniku pri devici Mariji je ravno utihnil mali zvonec, naznanjajoč^ da se morajo zbrati očetje kartuzijani k
molitvi v koru. Takrat se je bližal Ivan štirioglatemu stolpiču, skozi katerega je vodila pot v kartuzi-janski samostan.
Zapuščeno je bilo selišče, zdelo se je izumrlo, da ni pričal dim, ki se je valil ponekod izpod slamnatih streh zanemarjenih kmečkih bajt o življenju; tudi iz širokega dimnika, ki se je dvigal na strani proti cerkvi na samostanski strehi izpod desk, jekleno sivo se svetlikajočih, od starosti in dežja, se je valil gost dim. Že je hotel stopiti Ivan v samostanska vrata, da oglasi svoj prihod, ko mu zadoni izza napol odprtih cerkvenih vrat mogočen akord nasproti. »Libera nos a malo!« — • —
Vstopil je v cerkev in težke misli so legle v njegovo dušo.
Čutil se je zapuščenega in nesrečnega kakor oni dan, ko ga je prinesel brat Avguštin domov k Mand-lovim.
Spomin na one čase mu je stopil zopet živo pred oči in zazdelo se mu je, da je bilo to pred nedavnim časom, morda takrat, ko se je poslavljal izpod Javornika. Hotel se je poglobiti v iskreno molitev, toda Čuvstvo zapuščenosti je bilo tako močno, da je zadušilo vse njegove sklepe. Stal je nepremično v temi pod cerkvenimi vrati in topo zrl pred se. Zdaj je videl pred seboj stari Šteber-ški grad in resni obraz svojega brata, zdaj zopet je bil v mislih pri Mandlovih v Ljubljani. Mehko mu, je postajalo srce, prevzelo ga je donio-
tožje, domotožje človeka, ki ni poznal v svojem življenju nikdar doma, ki je bil svoje žive dni tujec med tujci. Spomnil se je tedaj Rezike, ki je čakala v strahu in upanju na trenutek, ko se vrne. Edino ona na vsem širnem svetu je bila, od katere se je nadejal, da nru stori življenje znosno, ki je bilo brez nje sivo in pusto in okamenelo, kakor megla na širnem barju. Zamislil se je v svoje občevanje z njo, premislil je V3e podrobnosti od prvega trenutka, ko se je branila proti njemu v kapelici na Križni gori, pa do tedaj, ko se ga je zadnjič oklenila okrog vratu in ga s solzami v očeh prosila, naj ne hodi na to negotovo in nevarno pot.
Utihnilo je po cerkvi in Ivan je slonel še vedno ob steni pri vhodu in topo zrl pred-se.
Po ladji je prišel mlad kartuzi-janski brat, začudeno se je ozrl proti Ivanu in postal, kakor da čaka nagovora. Stopil je h kamnu, v katerem je bila nekdaj blagoslovljena voda, prekrižal se je, upognil kolena in stopil skozi vrata na piano.
Ivan pa je slonel 5e vedno ob zidu in težko mu je bilo srce. Dolžnosti mu je naložilo razmerje z Reziko. in nobenega upanja ni- imel, da jih more izpolniti.
Drug brat kartuzijanec je prišel po ladji in njegove oči so iskale po temi. Prišel je do vrat, ozrl se je na Ivana in ga srepo gledal, kakor da čaka ogovora, Pokriial se je in izginil skozi vrata.
Ivan ni videl niti prvega, niti drugega. Daleč proč so bile njegove misli in vsa okolica je bila inrtvn za njega. Tedaj se mu je odkrilo spoznanje greha in prestrašeno se je zavedal, kako se ruši vse njegovo modrovanje, da je kot človek upravičen živeti kakor drugi. Takrat mit je prišla jasnost, da je storil neodpustljivo lahkomišljenost. Trpeti in popraviti je sklenil v svojem srcu.
Po ladji so se bližali trdi koraki. Zganil se je Ivan in pogledal v resni obraz patra Joahima.
»Prišel si, Ivan Šteberški, na naš poziv,« ga je ogovoril pater Jo-ahim v latinskem jeziku.
»Prišel sem,« je odgovoril Ivan in mu prožil desnico.
Pater Joahim pa se je umaknil za korak in prezrl je roko, ki mu jo je hotel podati Ivan.
»Pojdi z menoj!« je rekel pater Joahim mrzlo.
Šla sta s težkimi koraki skozi cerkveno ladjo. Votlo so odmevale njih stopinje na kamenitem tlaku. Pred velikim oltarjem je uklonil pater Joahim koleno, tudi Ivan se je priklonil globoko in negotov strah ga je prešinil. Se je bil čas, da pobegne, lahko bi se bil zagovarjal pismeno! Tako pa je bil izročen patrom na milost in nemilost. Spomnil se je v tem hipu vseh onih temnili pripovedk, ki so krožile med mladimi duhovni o samostanskih kaznih in obhajala ga jo nedoločna slutnja,
da okusi tudi on vso krutost zaslepljene nestrpnosti. Že se jo hotel obrniti do patra Joahima z vprašanjem; vzravnal se je in pogledal patru v obraz. Tudi izraz je bil kakor vklesan v njegove poteze, zapovedujoče so zrle njegove oči na Ivana, kratko se je okrenil in šel proti žagradu. Umrlo je vprašanje Ivanu na ustnih, šel je za patrom Joahimom. Težko so se zaprla vrata za njima.
Skozi visoka in široka vrata sta stopila iz zagrada po širokih mostov-žih in utihnil je njih pogovor, ko so spoznali nepričakovanega gosta. Odprl je pater Joahim pred Ivanom celico in ga povabil s seboj.
»Tu ostani, da naznanim tvoj prihod očetu priorju!« je zapovedal in že so se tudi zaprla vrata za njim in zaškripal je zunaj težek zapah. Sam je bil Ivan, jetnik kartuzijanov, pater Joahim pa je hitel čez široki mestovž povedat priorju Silverijt; novico. Na vsa vprašanja svojih radovednih soočetov je molčal s stisnje nimi ustnicami. Potrkal je na vra,ta priorjeve celice. Počasni koraki so se bližali od znotraj vratom. .
»Kdo jel« je vprašal pater Sil-verij.
»Joahim,« mu je odgovorile zunaj.
Zaškrtal je zapah, zavra žila so vrata in pater Joahim je vstopil. • ■ e
.   > f. i Dalje prlhodnjftdJt
»ja vso odgovornost za posledice to* ga vladnega koraka in je sklenil nadaljevati svoja posvetovanja. Minister notranjih zadev je zapustil, posvetovalno dvorano.
Vsi italijanski   listi prinašajo
govor admirala Montecnccolija v Budimpešti o povečanju avstrijske bojne mornarice in poudarjajo gotova namigavanja v tem govoru, iz katerih se lahko sklepa,   da bodo
kmalu zahtevali novo povečanje. _
Časopisje in javno mnenje v Italiji soglaša v tem, da se mora gradba italijanske mornarice pospešiti, naj stane, kar hoče, in da je ne sme prekašati avstrijska mornarica. Poroča se že, da bo zbornica prav rada sprejela nove zahteve, katere bo mornariški minister stavil v najkrajšem času, da se namreč še v tekočem letu začneta graditi dve novi enoti. Te oklopnice bodo imele 22.000 do 23.000 ton, kar največjo hitrost in bodo oborožene z osmimi 380 milimetrskimi topovi, torej največjega kalibra, kakršnega so do sedaj rabili na dread-noughtih. Novo eskadrilo podmorskih čolnov bodo kmalu začeli graditi v domačih ladjedelnicah. — Ita-Ijansko časopisje samo navaja te nove projekte, kar naj bo ediui odgovor na članke dunajskih časopisov, s katerimi se hoče razburjati javno mnenje italijansko.
Vse velevlasti se pripravljajo na vojno, Čeprav vsi državniki vedno :d povsod govore o miri1. Vprašanje
0 utrditvi Vlisnlk je bil najboljši dokaz za to. Zdaj poročajo, da Holand->,ka obenem z rešitvijo tega vprašanja natihoma pomnožuje svojo armado, predvsem na vzhodnih mejah Holandske. Zbornici se predloži pred->^cra o reformi brarobnega zakona iz
i 1901: pomnoži se naj prezenčno »tanje  armade začasno za najmanj 3000 vojakov, kar znači za majhno Tlolandsko značno  zvečanje bojnih riprav. — K stalni rubriki o angleških in nemških   bojnih pripravah prihaja iz Londona, nov prispevek. Xa občnem zboru železniške družbe Great Kasteni« je sporočil predsednik nadzorstva, lord Hamilton, da angleška admiraliteta smatra za po-iio važno pristanišče v Harwiebu. Do poletja bo v tem pristanu 9000 mornariških vojakov. Berolinski liti menijo, da se bo s tem oborože-njem izpremenil Harwieh v proti-nemško   pristanišče.  —   V »Tagl. T.m]Jšchau«   trdi   znani publicist, >f Pfeil, da sklicanje ruskih rezer-sidv v karskem okraju ne smeri, kor se je uradno uaglašalc, proti Perziji, temveč proti Turčij?, kateri naj se zabrani njeno nadaljno napre-
1 vanje v perzijskem ozemlju ur-mijskem. Rusi so za ta svoj korak izbrali pravo priliko, kajti Turčija je
•osljena v Arabiji in mora biti na .vraži tudi proti Bolgariji, Grški, Makedoniji in Albaniji. Generala Muščcnka, znanega iz rusko-japonske >jne, so pridelili kavkaškemu na-mestništvu — skoraj gotovo zato, da prevzame za slučaj vojn«* zapovedni-
tvo. Grof Pfeil omenja tudi rusko-kitajsko napetost, ki je nastala voled ga, ker Kitajska nasprotuje svobo-
ii ruske trgovine na Mongolskem. Kusija se hoče baje odškodovati na Mongolskem za svoje izgube v Mandžuriji in ruski vojaški krogi zahtevajo, da naj Rusija prej obmčuua s Kitajsko, predno konča Kitajska svojo vojno organizacijo. Značilno je, da so v Sibiriji osnovali dva nova ruska armadna kora in da je bil za poveljnika v amurski pokrajini imenovan najsposobnejši ruski vojskovodja, general Lešicky. — Zastopniki enega milijona organiziranih angleških delavcev so protestirali v Leicesteru proti splošnemu oboroževanju. Predlog, naj se izbruh vojne zabrani s stavkami, jo bil sicer s 125 glasovi proti 119 glasovom zavrnjen, vendar se je pa delavskim poslancem naročilo, naj glasujejo zoper novi mornariški program. Sprejeli so se tudi predlogi, naj se ustanovi mednarodna delavska mirovna konvencija in naj se uvedejo mednarodna razsodišča. — Zahteve angleških delavcev bodo pa skoraj ostale — glas vpijočega v puščavi.
• e
O vstaji v Jemenu molče vsi ca-rigrajski listi že tri dni. Arabci nameravajo Turkom na vsak način vzeti Mekko in s tem oropati sultana kalifata. Sam vojni minister se poda v Arabijo, čim dospejo v Cari-irrad vojne ladje. V raznih pristaniščih je pripravljenih 26.000 turških vojakov in mnogo streliva.
Vstaja v Mehiki dobiva od dne do dne bolj izrazito lice. Kakor poročajo brzojavke iz El Paso, je zažgala policija v Juarezu skladišča s smodnikom, da ne padejo v roke v-tašem, ki se pomikajo proti nnstu. Nekateri oddelki so se mestu že približali in so je začeli napadati. JJud boj se že razvija. Vladno vojaštvo se brani z obupom, padlo je že več kakor 100 mož. Mnogo meščanov je i>o-begnilo iz luareza v El Paso. Povelj-
i
nik revolucionarjev Je naznanil tananu in tujim konzulom v Juarezu, da bo začel v petek, tedaj že včeraj, ob 3. popoldne bombardirati mesto.
Juprcko gaspoiarsko to pmve-tno frištvo n JCratovo ta tnm
vabi na
ki ga priredi za Člane in somišljenike
t nedeljo, 9. t mu ob It. nrt dopoldne v gostilni pri JfMh-licko« Trnovski pristen ŠL 4.
Poročajo govorniki o gospodarskem ir> političnem položaju.
Somišljeniki krakovsko - trnovskega okrniš pridite vsi ns skod, ds izveste resnico.
Štajersko.
Druga obsodba zaradi ljudskega
štetja. V Konjicah je bil obsojen klepar Miheljak na 48 ur zapora, ker je bojda razžalil občinskega policaja Antonitscha kot števnega komisarja. Proti obsodbi sta prijavila državno-pravdniški funkcijonar in zagovornik priziv. Ena obsodba zaradi žaljenja nemškega števnega komisarja, je že padla v Ptuju. V slovenskih trgih se je seveda postopalo proti »Nemcem« skrajno kulantno pri ljudskem štetju, istotako v kmečkih občinah, kjer se je mnogo nemškutarjev vpisalo za >Neince«. Renegati so delali p«.vsod, kjer imajo v rokah moč, skrbno nasilno. Slovenci se pa drže povsod do trke zakona in še več, pripuste mirno, da uemškutarji istega predrzno kršijo. Ali ne bo v parlamentu nikdo javno ožigosal škandalov pri •»avstrijskem- ljudskem stotju na Spod. Štajerskem.
Iz Koniic nam pišejo: Kmečki sin Martin Polanec je šel zadnjo nedeljo pijan k maši v Ločah. Sel jo na kor in tam razgrajal; delal je celo medklice, tako da jo moral kaplan prenehati s pridigo. Tudi ženske je nadlegoval. Končno so ga s silo spravili iz cerkve in izročili orožnikom.
Vi!j°m Oechs kot porotnik. I meri k porotnikov za prihodnje zasedanje celjskega porotnega sodišča izkazuje med nadomestnimi porotniki v Celju tajnika bolniške blagajne Viljema Oechsa. Kolikor vemo, se navadno pazi na to, da so porotniki nekaznovani, splošnega spoštovanja vredni možje. Mi niti ne spominjamo na prejšnje Oreh sove kazni in afere, spominjamo gospodo pri celjski okr. sodniji le na to. da se, je mestnemu blagajniku Langu posrečil pred celjsko okrajno sodnijo dokaz resnice, da je Oechs denuncijant. Ali so taki ljudje sposobni za porotno klopi
Velik požar. V vasi Eiersdorf je v sredo opoldne vsled slabega dimni-ka pri neki hiši izbruhnil požar in se je vsled močnega vetra tako naglo razširil, da je v kratkem času zgorelo 5 domovanj s skupno 11 poslopji. K sreči so imeli blizu vasi Bošnjaki iz Gradca vojaške vaje. tako da se te ognjegascein in vojakom posrečilo ohraniti ostale hiše. — V konjiški okolici je 28. pret. m. zgorelo poslopje pos. Kova čiča. Osrenj je izbruhnil iHinoči v hlevu. Škoda je precejšnja, ker so mogli le malo rešiti.
Mariborske novice. Z m e s a 1 o se je pisarniškemu slugi na Jnžir železnici Jurju Glabnsu. Spravili so ga v graško opazovalnico. — Poskus zastrupljen j a ? Delavka Kamer iz Nove vasi je kupila v torek pri nekem mariborskem trgovcu več moke in svinjsko mast. Zvečer je skuhala svojemu možu in 5 otrokom v starosti od 0—25 let žgance in jih je zabelila s kupljeno svinjsko mastjo. Po preteku ene ure je pa postalo celi rodbini tako slabo, da so jim šle pene iz ust in so se onesvestili. Zdravnik dr. Chandras je dosel in vsem toliko pomagal, da so iz nevarnosti. Ali se gre za poskus zastr u pijenja ali za pokvarjeno  mast,   še  ni dognano.
__Mestni   proračun izkazuje
1 352.214 K potrebščin (+ 94.097) in 1,327.976 K pokritja, torej 24.238 kron primanjkljaja. L. 1910 je bilo primanjkljaja le 166*4 K.
Občni zbor telovadnega društva »Celjski Sokol« v Celju se je vršil v soboto, dne 28. prosinca t. 1. ob S. zvečer v restavracijskih prostorih So-kolskega doma v Gabrju. Navzočih je bilo 37 članov iz Celja in 1 zastopnik odseka v 6t. Jurju. Osrednje društvo v Celju šteje sedaj po poročilu br. tajnika s koncem leta 1910 125 članov torej prirastek proti 1. 190*) za 17 članov. Odsek v St Pavlu, ki se je ustanovil v letu 1910, šteje 62 članov in odsek v St Jurju ob Jnž. železnici 34 članov. V leto 1910 je priredilo društvo izlete v Novocerkev, Petrovce, St. Juri (dvakrat), po deputaci-iah se je udeležilo zletov v Ljubljano, Zagorje ob Savi, Gorico m zleta v Belgrad in Sofijo, Udeležilo se je župne tekme v Celja in »vezne tekme v
£4sbtjani, povsod s tno vmloev. Priredil se je nadalje velepo* membni celjski sokolski slet s, Gabr-je ob inpozantni udeležbi zastopnikov vsega slovanskega Sokolstva, Slavili smo obenem s tem »letom svečano otvoritev svojega Sokolskoga doma v Gabrju in ravnotako dvajsetletnico društvenega obstanka. Vsem, ki so pomagali in sodelovali pri celjskem sokolskem zletu; g. drž. poslancu Robleku, g. dež. poslancu dr. V. Knkovcu, gg. dr Božiču, dr. Zdolšku in dr Karlovšku, osobito pa narodnim damam se izreče zahvala. Tudi narodno časopisja ^Nar. Dnevnik«, *Nar. List« je pripomoglo za čast^ej-ši ^speh zleta. — Denarnega pometa je imelo društvo v letu '910 4470 K 26 v in izkazuje blagajna preostanka 142 K 0? v; račun Celjskega sokolskegn rleta ni zapopnden. V letošnjem predpustu se priredi običajna maškarada v Nar. domu 26. februarja. — V odbor so bili voljeni: starosta Jože Sm^rtnik, podsiarosta Miloš Stibler, načelnik A. Jager, tajnik Drago Kralj, blagajnik Mirko Meglic, odborniki: dr. Janko Kernec, dr. Šandor Hrašovee, Fran Furlan in Dolfp Rode.
Ueiteljstvo za smarski okraj ima svojo uradno okrajno konferenco dne 28. junija 1911 v Šmarju pri Jelšah. Na razgovoru so sledeča vprašanja:
1. Kako naj se vrše domače učiteljske konference, da ustrezajo svojemu namenu;   glavni refer. Josip Dobnik.
2. Solarska knjižnica in nje praktična uporaba; glavni reter. Pavel Fle-re, 3. Katere liniature iz normalne zbirke šolskih zvezkov je uvesti za posamezna šolska leta; glavni refer. Josip Purkhart.
Iz Zreč pri Konjicah. Izid !jud-skega štetja je sledeč: hišnih številk 258, strank 296, prebivalcev 1281 (moških 650, žensk 631 k Slovencev 1265, »Nemcev« 16. L. 1900 je bilo 65 »Nemcev«; med njimi takih, ki še nemški govoriti niso znali, dve tretjini. Živine se je naštelo: konj 38, goved 525, koz 34, ove 95, svinj 707, če-belnib panjev 29   in perutnine 1374.
Otrok se ponesrečil. 1. febr. je padel štiriletni sinček Rudolf okrajn. komisarja dr. Brescharja s svinčnikom v roki tako nesrečno na tla, da si jo s svinčnikom prebodel desno oko. Otroka so morali spraviti v Gradec, a dednega očesa mu ni bilo mogoče rešiti.
Deželni zdravstveni svet. Za predsednika e. kr. zdravstvenega sveta je izvoljen za poslovno dobo 1911—1913 vseuči-iščni profesor dr. Juli Krat ter, podpredsednikom pa predsednik štajerske zdravniške zbornice dr. Abin Schlomicher.
Drobne novic**. Ustrelil se je v Trbovljah trgovec Kari Dvoršak. — Po n e s r e č i 1 se je v Steinklau-berjevi tovarni na Pragerskem italijanski preddelavec Kovassi. Kovassi je bil oče sedmih nepreskrbljenih otrok. — Iz Slov. Gradca poročajo, da je položil upokojeni rud. nad-svetnik Koršič prisego kot rudarski inženir s sadežem v Slov. gradcu. — Ukradel je naSvečnieo zjutraj neznani uzmovič z vozne pošte v Eggen-berg pri Gradcu poštni žakeljček z denarnim pismom, ki je vseboval 1400 K. O tatu ni nobenega sledu. — Slov. trgovsko in obrtno društvo v Mariboru priredi na pustno nedeljo v Narodnem domu vesel ico s plesom.
17*11 ji vosi rajhenburškega župnika Cerjaka. Večkrat smo že ožigosali naravnost nesramno vsiljivost r«jhenburške<ra župnika, ki prav po Čifutsko nabira doneske za svojo nepotrebno cerkev v Rajhenburgn. Zdaj zonet razpošilja tiskana pisma, v katerih prosi za prispevke in obljublja darovalcem razne dobrote. Govori, da zida to cerkev ves slovenski rod. Slovenski narod bi bil zelo neumen in zaslepljen, če bi hotel ver-ieti farbarijam župnika Cerjaka. Na-Se ljudstvo je pač materijalno preslabo podprto, da bi si moglo dovoljevati tak nepotreben luksus, kakor je ta Cerjakova cerkev. Ce je Cerjnk napravil dolg in brez denaria zidal cerkev, tedaj se naj ga pokliče na odgovor, kakor se pokliče trgovca, ki ustanovi veliko trerovino in nima denarja, da pleča blago. Sicer pa priporočamo vsakomur, ki je le količkaj zaveden in ki dobi tako pismo, naj ga nese tja, kamor spada, — na gnoj.
1/toheznivrtsti med nemškimi in slovenskimi kl-rlkalei. Iz Ptuii poroča »Grazer Volksblatt«: »Nujna regulacija Drave je bila v najlepšem toku, ko je obstrukcija ^ v deželnem zboru tudi to delo ustavila in voda nadaljuje svoje razdirajoče d<^o na naravnost strašen način. Pri Ptu^n zgubi Drava popolnoma značaj divje gorske reke in vali le počasi svojo velike, motne vode po ravnini naprei. Ako gleda kdo Dravo z Zavrč« proti Ormožu, ima reka že popolnoma značaj veletoka. In na levo in desno požira razjedajoča votfa nairodovitnei-še njive in tr»vnike. In kam so Izginili mlini na Dravi, ki so nekoč mleli borati žitni pridelek Dr»vskogn polja 1 Voda je mline odnesla in ljud*» so odMi s trebuhom ma Vnibom. Ali ni nikogar na svetu, ki bt se aornel za lepe  njive na Dravskem  polju t
Kako dolgo ko še trajala obstrnkeOa v štajerskem deželnem zboru t« Odgovorili bodo morda ek>v. klerikalni listi, mi si pridržujemo k tem prijateljskim ljubeznivostim samo komentar.
Dr. Beakoviea In »neumni hof-rat«. Iz Celja nam pišejo: Dr. Benko-vieh se ne skuša le v »Slovencu« in »Straži« oprati vsake krivde nasilnega postopanja graško namestaije proti slov. tiskarni in papirni trgovini v Celju, temveč dela to z veliko vnemo tudi proti posameznikom, ki so mu očitali njegovo ovaduštvo z zelo ostrimi besedami. Ob taki priliki je rekel tudi, da je vse (zaprtje tiskarne in trgovine) zakrivil »neumni hof-rat« v Gradcu. Zdi se nam,^ da je mislil na g. Manzana pri graški na-mestniji. G. dvorni svetnik menda s tem komplimentom svojega klerikalnega prijatelja v Celju ne bo zadovoljen.
Društvena poročila. Občni zborSlov. obrtniškega dru-štvavCeljuse vrši v nedeljo dne 12. febr. ob 2. popoldne v Narodnem domu. Poleg običajnih točk dnevnega reda pride na razgovrr tudi zveza obrtnih zadrug na Sp Štajerskem. Prosimo polnoštevilne udeležbe! — Bralno društvo in C. M. D. podružnica v Laškem trga priredita v nedeljo, dne 12. febr. ob 5. popoldne v pivnici gledališko predstavo. Predstavljalo se bode poleg šaljive enodejanke »Zakonske nadloge« tudi Stokov »Mutast muzikanta. — Zadruga »R i u k ima v nedeljo, dne 12. febr. ob 10. dopoldne v sejni dvorani celjske ^Posojilnice« ponovno občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Govorilo se bo o gradnji slov. hotela v Logarjevi dolini. — Kozjanska podružnica štaj. kmetijske družbe ima v nedeljo, dne 12. febr. ob 3. popoldne pri Gučku v Kozjem občni abor. — Društvo za mladinsko varstvo in oskrbo ima svoj občni zbor v četrtek lo1. febr. ob 9. dop. v ptujski okoliški šoli. — Šoštanjski Sokol in Ljudska knjižnica imata svoj občni zbor v nedeljo 5. febr. ob 8. zvečer pri Rajšterju. Nastopi prvič domači orkester na lok in tamburaški zbor.
Odbor kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju je sklenil v svoji zadnji odborovi seji prirediti približno dva meseca trajajoči tečaj za slovenski tesnopis. Pristop je dovoljen vsakemu Slovencu. Vse taiste, kateri se nameravajo udeležiti tega tečaja, prosimo, da pridejo v nedeljo, dne 5. t. m. ob 11. dopoldne v knjižnično sobo celjske Čitalnice (vhod skozi malo dvorano) na sestanek, kjer se določi tudi čas in kraj poduče-vanja. Vse potrebne informacije in navodila daje radovoljno odbor našega kluba,
V Studenicah tik Poljćan je do 15. sušca t. 1. razpisana učiteljska služba. Za moško učno moč je pripravljeno prosto stanovanje v lepi novi šoli. Okoliščine zelo ugodne: pošta doma, železnica prav blizu, krasne c^ste, malo učencev. Trg leži v d i vnem kraju ob vznožju Boča tik Dravinje.
Rcroiko.
Pravica na Koroškem in imenovanja učiteljev. V svoji seji 27. januarja je imenoval deželni Šolski svet za učitelja v Irše Franca Schwarzlerja, premeščeni pa so bili učitelji Franc Klingan iz Brda v Brnco, Ivan Huss iz Pustrica v Sv. Marjeto v Rožni dolini in Ivan Matschiling iz Karuburga v Brdo.
Zlata vredna sodba. V Borovljah slavno" znaneru u Epi u, Jožefu Fuger-ju, ni dala nemška žilea, da ne bi oklofutal obdan od društev »Edel-weiss« in »Alpenrose« mirnega Slovenca Antona Ogriza. Posledica ste bile dve tožbi in sicer na eni strani od strani Epi a, na drugi pa od strani Ogriza. In sodba je bila res zlata vredna. Fuger, ki je tepel in jk> tleh valjal Ogriza je bil obsojen na 2 dni, Martin Svare, ki je zraven stal in gledal na 3 dni, Ogriz pa, ki je bil tesen pa na 5 dni. Sodil je gospod Matzl.
Požar. Na neznan način je nastal v gostilni Kolman pri Celovcu v sobi za tujce, v nedeljo 29. januarja požar. Neki ženski je zgorela obleka in druge tam spravljene reci v vrednosti 400 K, posojilnična knjiga z vlogo 300 K se ji je pa samo nekoliko za smodila. Ogenj so pogasili s mi-nimaksom.
Premem ba posesti. Znidarjovo posestvo v Grabaljivasi pri Dobrli vasi je kupil g. Frane Rihmkar iz Otoč pri Podnartu na Kranjskem.
Mmorjlo
Ljudsko štetje na Goriškem. V
občini Grahovo so našteli pri zadnjem ljudskem štetju v davčni občini Podbrdo v vaseh Pod brdo 410, Peresen 165, Bača 302, Petrovobrdo 63, Trtnik 274, Kuk 86 prebivalcev, v davčni občini Stršišče v vaseh »tržišče 286, Kal 90, Znojile 114 prebival-
cev. Davana obema uranovo uns 845 prebivalcev, davčna občina Nein-škirut v NemŠkemrutu 293, v Grautu 155 prebivalcev. Davčna občina Obloke ima v Oblokah 118, v Uudi-južni pa 259 prebivalcev. Občina Kneza šteje 765 prebivalcev. Prebivalstva v občini Grahovo je tedaj 4072 proti 3814 leta 1880. Nabrežina Šteje 2216 prebivalcev med njimi 1947 Slovencev, 2 Hrvata, 10 Cehov, 216 Lahov in 41 Nemcev. Od leta 1900 se je število prebivalstva pomnožilo za 533. Občina Cerkno šteje 6062 prebivalcev in sicer v Cerknem 1063, na Bukovem 737, v Gorjah 414, Jescnica 208, Labin je 325, Novake Dolenje 265, Novake Gorenje 380, Orehek 217, Otalež 1484, Planina 349, Reka - Ravne 413, Zakriž 207 prebivalcev.
Deželna norišnica v Gorici. V prvi polovici t. m. otvorijo v Gorici deželno norišnico. K slovesni otvoritvi bodo povabljeni deželni poslanci z, župani in zastopniki civilnih oblasti in mnogo drugega občinstva. Vsa uredba nove deželne norišnice ima popolnoma laško lice, napisi so samoitalijanski, sicer pa bč zatrjuje, da bodo do otvoritve izgotovljeni tudi slovenski napisi. No, upanja ni mnogo.
Spričevala v   nemškem jeziku.
Učenci slovenske in laške parah ike goriške gimnazije so dol ili spričevala pisana v nemškem jeziku. Gotovi krogi se izgovarjajo, da se je to zgodilo pomotoma, toda ta izgovor najbrže ne bo veljal.
Sokriv tatvine. V Tržiču so aretirali znanega postopača, 201etnega Angela Zanutta iz Trsta, ki je bil iz Tržiča izgnan in je imel prepovedan povratek. Ko so ga pripeljali v Trst, so tu takoj spoznali, da se je Zanutta udeležil neke tatvine, zaradi katere ga je tržaško sodišče že iskalo .
Pristaniška doklada odklonjena. Včeraj ob 1. popoldne se je oglasila, pri namestniku princu Hoheniohe deputacija državnih uradnikov \ Trstu, da izve odgovor vlade na svoje zahteve glede 20 % pristaniške do-klade. Odgovor je bil negativen in se sklicuje vlada pri tem na to, da so se pred 4 leti službeni prejemki državnih uradnikov zvišali, obenem pa da bi bilo treba, če ugodi prošnjam državnih uradnikov, zvišati prejemke tudi državnoželezničnim uradnikom in gotovo še težje prizadetim nižjim nas ta vijencem. To pa bi bilo celo pri "rejenih financijalnih razmerah ne-n^ogoče, ker bi zahtevalo velikansko vsoto. Vlada apelira potem na patriotizem državnib uradnikov z lačnim želodeem in jih spominja na njih pri-seženo zv^s: obo.
Ljubezniv soprog. V Trstu so aretirali predvčerajšnjem mizarja Ivana J., starega 50 let, doma iz Ljubljane, sedaj stanujoč v nlici Pe-tronio, ker je žugal svoji ženi, da jo ubije.
Tatvina, Cvetličarju Josipu Fur-lanu so ukradli v Trstu v ulici Ro-magna št. 22, ko je bil tam zaposlen pri neki stranki, zimsko suknjo, vTedno 35 kron.
Ukradeni kolesi. Mlekarico Marijo Tombazzi, stanujočo v Trstu v ulici Šalita di Gretta št. 13, sta prosila dne 8. decembra 1. 1. dva neznana človeka, naj jima shrani i!ve kolesi. Ker se neznanca nista do torka oglasila, je mlekarica zadevo ovadila policiji, ker je sumila, da sta bili kolesi ukradeni.
Požar. Iz dosedaj še neznanega vzroka je nastal v lopi za seno v Škorklji št. 802 pri mlekarju Placidu Rosabinco v sredo zjutraj ogenj. Prišli so gasilci, ki so lokalizirali ogenj, kateri se je bil razširil tudi že na sosedno hišo. Šele ob 10. zvečer jo bila odstranjena nevarnost. Lopa je pogorela do tal in ni bila zavarovana, vsled tega znaša škoda približno 3000 kron.
Iz Istre. Ob neki ugodni priliki je nekoč pobirala neka udinja podružnice sv. Cirila in Metoda za občini Ocizla-Klanec in Materijo milodare. Tako je prišla tudi do omizja Kozincev, kateri so jo odpravili, češ, da nimajo denarja pri sebi. Pač rodo-Ijubnost! Pozneje se je izvedelo, da so Kozinci baje zahtevali od glavne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, da se podružnica, ustanovljena za občini Ocizla-Klanec in Materijo kratkomalo razpusti. Najbrže iz same rodoljubnosti, kaj ne? Ako rabite še kaj dokazil vaše rodoljubnosti, oglasite se!
Iz Kozine. Na podlagi § 19. tiskovnega zakona prosim, da se objavi z ozirom na notico: »Iz Kozine« v »Slovenskem Narodu« št 24/11 na istem mestu sledeči popravek: Ni res, da bi se bil jaz obrnil sploh ke-daj na ferijalno društvo v Trstu radi knjižnice, tudi ni res, da bi delal na te, da bi se tukaj ustanovila kakšna knjižnica. Bes pa je, da mi niti znano ni bilo, kedaj in kako se je sploh ustanovilo knjižnico na Kozini. S spoštovanjem Božič. — (Opomba redništva: Kozina in Herpelje sta dve vasi, kjer žive le vrli, napredni, zvest! in prelepo slovenščino govoreči Slovenci, med katerimi pa vlada neverjetno nasprotje. Mi tekih loja!-
nin prepirov ne moremo in no sni* bjo netiti in zato dopisov takega značaja ne bomo priobčevaii.)
Goljufija. Bazo Kis, ic v Trstu e parnika »Proteo« je dal pred tremi dnevi shraniti gostilničarju Antonu Meladu v ulici Crosada št. 12 plašč iz svile v skupni vrednosti 60 K. Za to je izvedel kuhar Kolenc, stanujoč v Trstu v ulici Coppa št 1 in Meladu izvabil te stvari pod pretvezo, da ga je poslal Kisele. Stvari je potem prodal, ni se pa dolgo veselil svojega plena, moral je na policijo.
Tatvine.   Služkinja   na Aeque-dottu št. 13 v Trstu stanujoče rodbine Angelli je pred kratkim ukradla svo jim gospodarjem 200 K   in izginila. Predvčerajšnjem so jo aretirali, na dela si je bila ime Miau. Priznala je, da je denar ukradla, izgovarjala pa se je, da je rabila denar, ker j» imela poroditi. Res je bila povila v Kopru otroka,   ki pa je kmalu    po rojstvu umrl. — Na trgu pred poslopjem Sy-los so aretirali predvčerajšnjem. 36 letnega, pri tvrdki Gianfre in Alber ti zaposlenega fakina Dominika Ja koletiča ker je bil na škodo svoje firme ukradel vrečo krompina.
Razpisana služba. V tržiškem jtavbnem okraju je razpisana služba cestarja v Obrovu.
napredno politično h izobraževalno dnffiro = za Kolizejski okraj =
priredi
v nedeljo, dne 5. t. m. ob 4. uri pop. v gostilni pri „Fortuni" na Vodovodni cesti
Mili javni slit
Društvenikl, somišljeniki, udeležite se palnoštevllno.
ODBOR.
Dnevne vesti.
+ Iz volilnih imenikov. Po sedaj razpoloženih volilnih imenikih je v 1. razredu 1506, v iI. razredu 3439, v 111. razredu pa 9003 volilci. Vaj večji davkoplačevalec je Južna lelezuica, ki plačuje 202.726 K b4 v davka; za ujo pa pride takoj Državna železnica, ki plačuje davka GS.370 fcruu 61 vin. Najmanjša davkoplačevalca sta Dolenc Marija, > posestnika« na Stari poti, ki plačuje 2 "vinarja in JuMp Suschnik, jk>c>1o-vodja, ki plačuje 4 vinarje davka. Dbadva ta »davkoplačevalca« volita T II. razredu, v istem razredu, v kate-•em ima volilno pravico tudi dežilnl oredsednik baron Schnarz.
-f- Pozor napredni volile! In vo-lllke! Danes so prvi dan razgrnjeni oa splošen vpogled volilni imenik: za občinske volitve ljubljanske. Značilno je. da hodijo najmarljiveje pregledovat volilne imenike — Nemci-fc :r je znak, da hočejo Nemci nemu-i >ma pričeti z volilno agitacijo. Med prvimi Nemci, ki so prišli danes pre-gledovat volilne imenike, je bil sin železninarja na Vodnikovem trgu Kagya. Pozivamo naše somišljenike, n h j nihče ne zamudi, da bi se pravo-Čisno ne prepričal, ako je vpisan v volilni imenik!
-f- Državna podpora »Gospodarski Zvezi«. Pretekli bden sipo priobčili telefonsko vest z Dunaja, da je klerikalna »Gospodarska Zveza« dobila večje državno posojilo. To vest so posneli tudi graški listi. Načelstvi »Gospodarske Zveze« in »Zadružne Zveze« sta se nato požurili ter poslali listoma »Tagespost« in *>Grar,er Tagblatt« popravke, v katerih izjavljata, da nista nikdar prosili in nikdar dobili niti vinarja kakega državnega posojilau In da bi popravke imenovana lista tem raje priobčila, g'a »Gospodarska Zvena«« in »Zadružna Zveza« svojim popravkom priložila pismo, v katerem »Tages-pošti« in »Tagblattu« pihata na du-šj, češ, da se z zaupanjem obračata na njiju uredništvi, ker smatrata pod svojo častjo, da bi pošiljali popravke takim listom, kakor sta »Slovenski Narod« in »Jutro«. — »Tagespost« je bila tako galantna, da je priobčila popravek brez opazke, »Tagblatt« pa je bil toliko zloben, da je malicijozno omenil tudi klerikalno pismo glede »Slovenskega Na-rsda« in »Jutra« ad captandam be-nevolentiam ter po svoje komentiral tudi popravek sam. Zato se tudi vče-r ijšnji »Slovenec« sklicuje samo na »Tagespošto«, o »Grazer Tagblattu« pa previdno molči. Kaj pa pravi J.Tagblatt«, da si »Slovenec« ne upa sklicevati se nanjt — »Tagblatt« pravi, da je pač mogoče, da »Gospodarska Zveza« sama ni prosila za državno posojilo, da pa 8 tem še ni rečeno, da bi zanjo ne prosili drugi faktorji. Und das ist des Puilels Kern!! Čisto gotovo je namreč, da je klerikalna organizacija napravila z vlado dobro kupčijo. Ako je ta kupčija imela obliko posojila, ali podpo-
(re, to je postranska stvn*. Da Je klerikalna gospodarska orfmaizaeUn dobila od vlade v tej tli orni obliki denar, to je čisto gotovo. Govorilo se je o tem v parlamentarnih krogih, priznali pa so to rasni klerikalni veljaki sami nasproti gotovim nafti m pristašem. Sicer pa se tudi po indicijah da sklepati, da so se pri klerikalni gospodarski organizaciji izvršile v zadnjem času gotove transakcij* !>okler je gotovi klerikalni gospodarski zavod kolebal med »biti in ne biti«, je bilo klerikalno časopisje silno pohlevno in ponižno. Treba je bilo omeniti samo dve besedi »Gospodarska Zveza«, pa ie klerikalcem kar sapo zaprlo. Sele ko je bila stvar ranžira-ra, s Čigavo pomočjo, ne bomo raziskavah, so jeli klerikalci smeleje dvigati glave, d^kleri nisn končno započeli znano podlo gonjo proti napadnim denarnim zavodom. O, so slučaji, ki niso ve* slučaji! S»cer pa je ponos, s katerim »Gospodarska« in »Zadružna Z*reza« v nemških listih izjavljata, da niste nikdar niti prosili, niti dobili državnega posojila, precej neokusen, ker vendar ve ves s**et, da sta °ba zavoda že opetovano dobila od vlade mastne podpore v obliki daril za usluge, ki so jih izkazali klerikalni poslanci ob gotovih kritičnih prilikah vladi!
-f- Klerikalci in laško vseučilišče. O stališču naših klerikalcev napram laškem vseučilišČnem vprašanju pišejo »Narodni List v«: »O klerikalnih Slovencih se zagotavlja, da ostanejo pri svojem odporu proti gladki rešitvi predloge o laški pravni fakulteti v proračunskem odseku. Posluževali se bodo pa take taktike, da bodo premagani in do bodo mogli notern svojim volilnem natvp-HH.da ie bil njihov nam^n, onemogočiti rešitev predloge, najboljši, da so pa podlegli premoči večine, predvsem pa, da jih niso podpirali niti od češke strani, niti od hrvaške strani. Dozdeva se, da je to glavni namen dr. SnsterSiČeve akcije.«
-4 Slovenske docenture na češkem vseučilišču. V dunajskem »N. W Journal« je bila priobčenn ten-^encijozna vest, da nameravani uvedbi slovenskih docentur na češkem vseučilišču nasprotujejo Češki vseučilišču i krogi. Na to oderovarja praška »Union« sledeče: »To je neresnica, Akademični senat češkega vseučilišča je, kakor znano, že pred par leti izročil nauenemu ministrstvu predlog, naj se dovoli slovenskim kandidatom, na se smejo habilitirati na čeških fakultetah ter predavati v slovanskem j zku. N**r*enO ministrstvo (še pod ministrom Mar-ehetom) temu predlogu ni ugodilo in se je nri tem sklicevalo na vseučilišč-ni zakon iz leta 1882, ki določa Če-ščino kot neni jezik na češkem vseučilišču. V posledniem času je pa več slovenskih kandidatov prosilo za habilitacijo na češkem vseučilišču; vseučilišče se pa ne sme ozirati samo na to. ali so dotičniki znanstveno kvalificirani, temveč tudi na to, ali so zmožni češko predavati. Če vladni kroci razširjajo vesti, da nasprotujejo češki akademični krogi stremljenju slovenskih kandidatov, tedaj je to neodkrito postopanje in fte .^e Slovencem direktno sugerira, da more-io doseči slovenske doeenture na češkem vsenčilnen potom novele k češkemu vseučiliščnemu zakonu, tedaj se s tem vzhajajo jako dvomljive nade, kajti bilo bi zelo težko, za tako zakonsko novelo dobiti v parlamenta večino. Mi stojimo napram vladi na stališču, ki ga je zastopal s -\ojim predlogom tudi akademični srnat, da taka zakonska novela ni potrebna in da se administrativnim potom, lahko provizorično ustanove slovenske doeenture, ki bi se potem premestile na jugoslovansko vseučilišče, ki se ima ustanoviti. Napram Slovencem moremo le izjaviti, da pri eelej akciji sploh ni nikakršnih težkoč, če bi imela vlada faktično odkritosrčno voljo, ugoditi željam Slovencev. Umestno bi bilo, če bi senat našega vseučilišča o tej zadevi podal izjavo, ki bi napravila konec vladnim spletkari jam in bi Slovenci no dvomili veČ, da smejo računati na podporo našega vseučilišča.«
-f- Gospod notar Rab ne na Brdu je živel v veri, da je železniško vprašanje na Kranjskem takega značaja, da bi mogle vse stranke skupno delovati za njega ugodno rešitev. V tej veri se je udeleži i seje tistega «glav* nega odbora«, ki sploh nima nobene pravice se vtikati v to stvar in o tej veri je celo Šn ki jej u izrekel priznanje, misleč se ve, da je Šukljeju res kaj za stvar. Sodimo, da je sedaj gospod notar Kaline temeijito knriran. Za njegova prizadevanja v železniškem vprašanju in za njegov poklon Šukljeju, so ga klerikalci v »Slovencu« z zverinsko surovostjo napadli. To ima kot priznanje. Iz tega »Slovence vega« napada je gosp. notar Kan ne lahko spoznal, da klerikalcem še mar ni za železnice, nego da so aranžirali svojo železniško komedijo, da bi na javne stroške sebe naprej spravili in z deželnim gospodar* stvom skrajne nezadovoljno ljudstvo
e#eJ)nran na trn mšMm. dk v njem vstajajo upanja, ki se najMe alke« m kodo uresničila. Tudi trn občni blagor je s klerikalni Halo »mogoče
delali, ker jim nič nI za javno korist, nego in za njih nečisto osebne in strankarske namene.
-I Dr. Susterilč v Šmartnim url IdtlJI. Piše se nam: fte več tednov «0 naši klerikalci bobnaJi za shod •o* lileev. pri katerem se je pokazal kot klerikalen kandidat nekdanji tis* somišljenik Ivan Vebovec. Pokazalo se je takoj. Ha bo dober klerikalen poslanec, ker ga je pripeljal kakor medveda njegov prihodnji komandant, dr. Su8teršič. Kljub strastni agitaciji je bil shod v čukarskem domu silno klavern. Našteli smo 32 kmečkih kimove«*7 in kakih 5 nedoraslih fantioev. Tega klaverncga shoda vreden je bil tudi govor dr. Šusteršiča, ki je samo ropotal "oper liberalce, gospodarskih vprašanj pa se niti dotaknil ni v svojem dolgočasnem govoru. Kmetje sami so nevoljno godrnjali in zahtevali konec njegovih dolgotrajnih znanih otrobov. Razburjenost, ki jo je kazal dr. Šusteršič, je razumljiva. Na poti proti Šmartnem je namreč pri trgovini nekega našega vrlega somišljenika videl vr°co žlindre. Ce sodimo po uspehu tega shoda, bo kandidat Vehovec pri nas ,T Šmartnem pri vo-litvi popolnoma pogorel. O tem je gotovo prepričan tudi naš znani dekan, ki se je grozno togotil nad kmeti, katerih ni bilo navzočih. Klerikalna mogočnost bo t"di pri nas kmalu ponižana Posebno p<* ni bilo našemu »božjemu namestniku« všeč, da je »Slovanski Narod« dne 1. svečana t. 1. razkril zapravljivost našega občinskega zastopa. Danes poudarjamo samo to, da se je za čukarski dom v resnici dalo iz občinske blagajne 150 •kron (reci: stopetdeset kron). Ubogi davkoplačevalci! Pri shodu seveda ni manjkalo tudi mežnarjevega sina iz Litije, ki pa rad svoje kleiikalne žeblje prodaja tudi liberalcem. Konec tega shoda bo pač ta, da bo dr. Jsusteršiča dolgo časa glava l>olela in da se nikdar ne bo več prikazal v naprednem Šmartnu. Ce bi se pa le še kdaj prikazal, pa naj si zapomni, da np bo slišal samo žvižgov po Litiji in po Šmartnem kakor ta dan, ampak mu zna v glavo prileteti tudi pest tiste tvarine, ki jo je videl v vreči. Kot odgovor na ta >hod pa naj naši somišljeniki neumorno delajo za izvolitev našega kandidata, katerega ime naj bi se v kratkem objavilo. — Za danes samo ob kratkem omenjamo tudi to, da je naš kosmati in suhi kaplanee ria Svečuico zjutraj raz lece klical blisk in strelo nad dopisnika »Slov. Narodacc, ki je samo nekoliko namignil na njegove gostilniško obiske. Pa zapomni naj si naš »oberčuk«, da imamo Še veliko podobnega gradiva na razpolago, ki bo prišlo vse ob pravem času na vrsto. Seveda ne bomo zadovoljni samo a tem, da bi razkrinkovali klerikalne Čednosti, ampak posvetiti bo treba tudi v naše lastne vrste, če hočemo trajno napredovati. V mislih imamo
I namreč nekega tukajšnjega trgovca, kateri hoče veljati za našega pristaša, pa je podaril lepo svoto čukar-
j skemu domu. Kaj hočemo, ker tudi naše vrste ljudje večkrat rajši bri-
I sejo prah po cerkvenih klopeh in poslu-;* jo dolgočasne pridige, kakor pa da bi obiskovali naše bralno in prosvetno društvo. Upamo, da bo ta ne-odpustljiv čin spodbudil naše odkri-
j tofcrčne prijatelje, da prej kot mogoče
1 postavimo lastno zbirališče. »Sokolski dom«, ki bo vstanu vzeti v svoje prostore 60 članov broječega šmar-tim>kega sokolskega odseka. V sokol-skem domu naj bi se nastanila tudi naša kmečka posojilnica, ki je imela v letu 1910 prometa nad poldrugi milijon. Tako bi bilo v društvenih prostorih preskrbljeno za gospodarsko in prosvetno organizacijo,
+ Zaradi kočevskih dogodkov je državno pravdništvo v Novem mestu uvedlo kazensko preiskavo proti nekaterim kočevskim razgrajačem in pa tudi proti — kaplanu Kopitarju. Kazenska preiskava proti kaplanu Kopitarju se vrši po § 302. kaz. zak.
I radi pregreška ščuvanja proti drugi
I narodnosti. § 302. je eden tistih prosi ulih kavčuk-poragrafov, ki ni bil še nikdar uporabljen proti nobenemu Nemcu in je doslej služil samo kot pripomoček za konfiskacijo časopisov. Kolikor je nam znano, ni kaplan Kopitar ničesar storil, kar bi se dalo stlačiti pod ta paragraf. Sploh ni storil ničesar drugega, kakor da se je posluži! v državnih temeljnih zako-
j nih vsakemu zajamčene pravice ter na pragu »nemškega« Kočevja usta-
' novil slovensko društvo, da ohrani Slovence v kočevski okolici veri in narodnosti. Vest, da se je proti kaplanu Kopitarju začela kazenska preiskava, je priobčil tudi »Slovenec«, ki vsklika: »Tako se meri pravica Slovencem celo na kranjskem ozemlju. Kako daleč smo prišli!« Te »Slovenčeve« vsklike ogorčenja podpisujemo z obe m i rokami, vendar pa ne moremo kaj, da bi ne pripomnili, da se ti ogorčeni kliei prav Slabo po-
1 dajo l»sdem9 ki so doslej molčali kakor groh vkljub temu, da so državne oblasti dan za dnevom vršile nasil-stva in najhujše krivičnosti na slovenskem narodu. Ljudem, ki so še pred nedavnim časom z največjim dopadenjeui gledali, kako so oblasti radi istog« § 302. ne«ramno preganjal«* naše ljudi, in lih celo zapirale v ječe. naČ ne pristoia, da se sedaj delajo ogorčene. Tem manj pa ie ogorčenje nri klerikalni gospodi na mestu, ako se u važu je, da je potisnil državni oblasti orožje *T roke škof Anton Bona ven tura «ani. Škof Jearlič je premestil kaplana Kopitarja 'z Kočevja. Dasi je to storil brez kakršnegakoli utemeljenega vzroka, "en-dar j« h tem implicite priznal, da smatra kaplana Kopitarja za glasnega krivca in povzročitelja kočevskih izgredov. Če je škof brez vzroka discipliniral Kopitarja, potem se peč ni čuditi, ako mu v tem oziru skuša slediti tudi državno pravdništvo! Je pač že stara stvar, da besede mičejo, zgledi p« v?eč#»ia.
-f- Agitacija zoper slovet ske napredne rteiiaru^ sav«*««! S«j veuno *d ponehala od gotove strani. Posebno okrog Zatične na Dolenjskem so neki hujskači z vso vnemo na delu, da bi ljudstvo zbegali. Ker je kazniva taka agitacija, kot se je poslužujejo ti hujskači, ki trdijo, da bodo propadli vsi slovenski napredni denarni zavodi in da nimajo nič denarja v blagajnah, zato opozarjamo ljudi, naj se jim ne usedejo na njih trditve. Vsak, kdor vede ali nevede raznaša take laži in obrekovanja, pride pod paragraf, somišljenike pa prosimo, da nam naznanijo dotične zlobne raz-širjevalce omenjenih laži in obrekovanj, da storimo primerne korake. Poučite ljudstvo, da se ne bo dalo begati v svojo lastno škodo, ker zgodilo se je že, da je kdo dvignil denar iz varnega denarnega zavoda ter ga spravil doma, ker ga tudi drugod ni zaupal, posledica pa je bila, da mu je bil ta denar doma ukraden!
-f- Deželni odbor je, kakor znano, razveljavil neko stavbno dovoljenje in za ukazal, da se mora pred pravomočnostjo stavbnega dovoljenja zgrajena stavba nemudoma podreti. Ker stavbni gospodar umevno ni hotel sam ugoditi temu drakonič-mu ukazu, saj bi to pomenjalo uničevanje samega sebe, je dobilo županstvo ukaz od dežel nega odbora, da samo poder° zadevno stavbo. Županstvo je razpisalo javno zmanjševal no dražbo in k tej povabilo vse idrijske — - tudi klerikalne — stavbne podjetnike. Toda v zavesti velikanske krivice, ki *e v tem godi stavbnemu gospodarju, ni hotel nihče izmed idrijskih r>odjetnikov prevzeti podiranja. Na ukaz od deželnega odbora je županstvo odredilo novo dražbo in razpis objavilo v »Slovenskem Narodu«, a tudi ponovna dražba je ostala brezuspešna,   udeležil se je   je en sam idrijski podjetnik, a niti ta ni hotel dražiti, dasi bi bilo to zanj jako hvaležno. Županstvo v Idriji je torej izvršilo vse,   kar se mu je zaukazalo od deželnega odbora. Ta pa hoče, če se stavba ne podere do 4. februarja, poslati v Idrijo svojega inženirja s »stavbnim podjetnikom in delavci, da razrušijo predmetno klet in uničijo poštenega in pridnega obrtnika, Žu-nanstvo je, ko je predložilo rekurze v rešitev deželnemu odboru, prosilo deželni odbor, predno ima storiti ve-iko krivico, naj pošlje svojega izvedenca v Idrijo, da se prepriča o de-janjskem položaju. Toda deželni odbor ni uvaževal   prošnje županstva, marveč slepo zaupal Oswaldovim informacijam ter po treh mesee'.b — Oswald jc bil na potovanju v sveto deželo   —   razveljavil kratkomalo brez   vsake    stvarne utemeljitve stavbno dovoljenje, dasi stavbni red zahteva pospešno rešitev upravnega postopanja, Predno je torej izdal deželni odbor svojo rešitev, ni hotel poslati svojega stavbnega izvedenca v Idrijo, sedaj pa, ko se ima stavba podirati, pa bo poslal svojega inženirja v Idrijo. Prav, se bo saj sedaj deželni stavbni izvedenec z dotičnim klerikalnim podjetnikom prepričal, kako se   danes   postopa v deželnem dvorcu pod glavarjem pl. Su k ljetom. Morda bo celo delegiranega klerikalnega ljubljanskega podjetnika, ko so prepriča sam na licu mesta o položaju, sram roparsko uničevati imetje svojemu tovarišu - obrtniku. In še nekaj!   Ko pošlje deželni odbor po 4. februarju svojo kaznovalno ekspedicijo v Idrijo, ni treba rekvirirati orožništva, ali celo vojaštva, kakor se baje to hoče po izjavi klerikalnega deželnega odbornika. Idrija bo mirno zrla to nečuveno klerikalno nasilje v zavesti,   da si bo oškodovani obrtnik znal drugod poiskati pravico in dobil do zadnjega vinarja vso ogromno škodo povrnjeno. Klerikalni nasilniki torej le na delo!
+ Zakaj je moral major ftunkovic v pokoj t Poročali &mo že, da je bil major Zunkovič, naš slovenski rojak, pisatelj znane knjige: »Die Slaven — ein Urvolk Europas«, kratkim potom vpokojen. O tem vpo-kojenju piše olomuški »Pozor«, glasilo   državnega poslanca dr. Stran*
* skegm, med drugim to-ie: »iz tvro-mefiia se nam poroča, da major Žun-kovič sploh ni prosil za vpokojenje in da tega tudi ni storil d a višji ukaz. Uradno se sicer naglasa, da je bil vpokojen na lastno prošnjo, toda to ne odgovarja resnici. Major Zun-koviČ je bil enostavno poslan v penzijo proti 6voji volji in brez vsakega vzroka. Zdravniki so ga svoječasno preiskali in ga prvotno spoznali za popolnoma zdravega. Šele pozneje so svoje mnenje na višji ukaz spremenili ter pod pritiskom izjavili, da je major pravzaprav vendarle bolan. V vsakem slučaju je dolžnost naših poslancev, da zahtevajo v delegacijah od vojnega ministra pojasnila glede nepričakovanega vpoko jenja tega častnika. Skoro gotovo je, da je bil pravi vzrok njegovega predčasnega vpokojenja njegovo slovansko mišljenje, ki ie je neustraš no kazal v javnosti, kakor tudi okolnost, da je bil pisatelj slovanstvu naklonjen. Dasi nimajo njegovi spisi s politiko ničesar opraviti in se bavijo zgolj z znanstvenimi    problemi, vendar ni
• nobena tajnost, da se je na višjih me~ j stih smatralo Zunkoviča za nevarne-i ga »panslavista«. Vohuni m'nistra J Schonaicha so referirali svojemu go-
spodarju o tem, kako je major Žun-kovič razlagal etimologie*m pomen besede »Habsburg« in da je Ratbad
j (grof habsburški) ime slovanskega izvora, kakor tudi, da je Cimbruga,
j hčerka vojvode masvijskega, ki jo je
j Ernest Železni vzel za ž^no, slovanskega pokol en ja. Pisatelju Žunko-viču ne morejo odpustiti, da dokazuje moderinm Germanom, ki časte v
j \Vodanu svojega praočeta da je bil ta germanski bog, kakor to priznavajo tudi nekateri nemški pisatelji sami, slovanski vojvoda in knez. Taka predrznost avstrijskega častnika seveda kriči po maščevanju! V višjih vojaških krogih se je pisatelju dela: »Die Slaven — ein Urvolk Luropaš« zelo zamerilo zlasti to, da je n t podlagi starih listin dokazal, da je Še le ta 1384. na Dunaju prevladovala slovenska govorica in da j** takratni tamkajšnji škof sam napisal, da se mora na Dunaju opravljati služba božja v slovenskem jeziku, kl prevladu je Še med preprostim nanw*om. —
! Vojni minister Sehonaich je »eveda vzpričo takih groznih dejstev moral odstraniti takega, »državi in dinastiji nevarnega« častnika — pisatelja!«
-j- Napr€>dno politično društvo za Šentpiterski in Kolodvorski okraj naznanja svojim članom in somišljenikom, da je volilski imenik za občinske volitve na vpogled vsak dan v gostilni gospoda Bončarja. Sv. Petra cest a 45 (II. soba).
+ Pamet iz — Horjula, ki je izvolila svoj sedež v bistri glavi trnovskega kaplana, hoče izpametovati po horjulsko naše TrnOvČane. R"dk» najdeš tega kaplana doma, redko v cerkvi, oglaša pa so po hišah podnevi in ponoči tako, da so ga ljudje že v kot siti. Zgodilo se je paikrat, da so odpravili    tega    politikujoeega usi-ljivca takoj ob poskušenem vstopu v stanovanje: »Pri nas ni nihče bo! ste se zmotili, g. kaplan! Ob pot t pokličemo sami gospoda žup lika, 305 pa vas.« Kaplan naj prihrani horjtfl sko pamet za se.   naši Trnovčani in I KrakovČani ne potrebujejo za občin ske mestne volitve —• ožlindranih je robov.
+  Imenovanje. Podpredsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu Alojzij Walter je imenovan za senat nega predsednika.
— Umrla je tvornlČarja usnja Karla Pollaka v Ljubljani 11 letna hčerka M i 1 e a. Počivaj v miru!
— Umrla je v Ljubljani na Zaloški cesti Št. 23 ga. Ana L a v r i n , za sebnica. P. v m.!
— »Kmetska posojilnica«. Pod ravnatelj »Kmetske posojilnice- g. dr. Janko Kersnik se je povrnil z Dunaja, kjer je deloval več mesecev v velikih denarnih zavodih in je dne 1. februarja nastopil svoje mesto pri »Kmetski posojilnici«.
— »Domoljub« piše v tržnem pregledu od 2. februarja, kako bodo trgovci pri kavi, ne da bi z mazin-cem ganili, zaslužili milijone, ker jih kava samo 17 vin. dražje stane, pa jo 40 vin. dražje prodajajo. To pa ni res, kajti trgovec mora pri kilogramu 45 do 50 vin. kavo dražja plačati, tako da sedaj pri kavi prav nič ne zasluži. Pa pravijo, da trgovec odira! Prizadeti krogi pa naj stvar resno v roke vzamejo, ali pa naj po sled ice takih neresničnih poročil, ki se jih med ljudstvo trosi, sami sebi
. pripišejo.
I — Našim trgovcem. Trgovstvo je predvsem v položaju, da pomaga razširjati dobro domače blago, ker prihaja najbolj v stik s konsumenti. Ta naloga trgovstva je velevažna in ne smemo je podcenjevati. Naše trgovstvo lahko prav mnogo stori, da se čim bolj razširi priznano izvrstna »Kolinska kavna primes«, domači izdelek iz naše »Kolinske tovarno« v Ljubljani, ki je akcijsko podjetje trgovstva. Slovenski trgovci lahko z dobro vestjo priporočajo svojim odjemalcem to blago. Predvsem je »Ko-
1438
linska kavna pw***es« domače blago, izborne   kakovosti in v lem osini
nadkriljuje vse konkurenčne izdelke, teknjuje pa z njimi tudi glede cen! In vrhu tega »Kolinska tovarna« iz
svojega čistega dobička podpira z izdatnimi denarnimi prispevki slovenske kulturne in narodne korporacije, med njimi pred vsem »Družbo sv. Cirila in Metoda«. — Torej vzroka dovolj, da slovensko trgovstvo skuša »Kolinsko kavno primes« čim najbolj razširiti.
Divji lovci. V revirju Palma je našel lovski čuvaj Ivan Janežič v gozdu občine Iška vas na devetih krajih nastavljene zanjke za srne.
Oče in hči. V Zgornji Senici pri Medvodah sta se sprla 31 m. m. neki posestnik in njegova hči. Razjarjeni oče je pograbil svojo hčer za lase jo vlačil po sobi, suval in ji grozil celo z nožem. Hči mu je ušla iz hiše, oče pa je zgrabil sekiro ter razsekal hčeri šivalni stroj vreden 130 K.
Tepež. Med Kokrico in Kranjem se je vnel koncem m. m. na cesti tepež med fanti, ki so se vračali iz gostilne. Med tepežem je prerezal eden junakov z nož m mizarju Ivanu Pucu polovico levega lica, posestnikov sin Ivan Gros pa levo oko.
Na gimnaziji v Novem mestu na Dolenjskem je razpisano germanistič-no mesto.Zahteva se izpit iz nenščine in sloveuše. kot glavnih predmetov, s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Zadnji vložni dan je 20. februarja 1911. — Razpisana srednješolska mesta. Od 14. januarja do 1. februarja 1911 so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Dunaj XIV. (g.,
10. II.), Praga - Staro mesto (nem. g., 20. II.) — Klas. filolog.« Trideut (nem. g., L. Gr., 12. II.) — Moderna filolog.: Dunaj X. (r., Fr. d., 10. II.), Kaaden (rlg., Fr. D.. 24. II.), Dunai
11. (2. r., Fr. D., 20. II.), Novo mesto na Dolenjskem (g., SI. D., 20. II.), Knfstein (rlg.. J. D., 1. in.) — Historična skupina: Freistadt (g., 5. [II \ Rumburg (<r.. 22. III.) — Met.
skupina:   Celovec (g.,   M. NI. >om.), 15. II.). Brno ff. r., M. Ge-. 10. III.) — Prirodopisna sknpi-Kufst' in (rlg., Ng. c., 1. III.). — m.iee in znaki kakor navadno. Na gimnaziji v Celovcu je razpisano matematično mesto.   Zahteva se glavni izpit iz matematike in iz fizike ali pa isne geometrije, z nemškim učnim jezikom. Zadnji verzni   dan   je 15. II. t.l.
Uspeh prvega tečaja na novomeški stari, polrazpali gimnaziji odgovarja duši poslopja in vtihotapenju in propagandi znane struje pod vodstvom |
P*v!a Uspeh je v pravam pomenu besede slab.  Komaj se je novomeška gimnazija povzpela iz malenkostnega in prezirljivega mnenja tujcev do zaslužene vrednosti, komaj se je priselilo lepo števiio dijakov v naše mestece, je začel rovariti med mladino in odvračati njeno pozornost od šolske naloge p. Pavel.  Ni ie vsejal semena razdora, sovraštva in medsebojne napetosti v mlada srca, škodil je mladini in šoli mnogo na ugledu in predvsem na uspehih. Njegova zasluga je, da ne smejo dijaki pohajati „ljudske žnice", dočim je neovirano vabil mladin^ na svoja „predavanja- v Kat. rokoilsko društvo, ki so imela poginoma politično barvo in lice. Tam I in podpihoval plamen sovra-do   različnih   političnih strank, ;cko čvekal  o Jurčiču  in drugih <k\h pisateljih in spisih. Sicer i      )kler bo imel ta človek besedo olsko mladino in neoviran hodil šilo pot, toliko časa bo padal :er uspeha in ugleda naše gim-
Oc zjje.
Novomeška mestna hranilnica,
k i jspeva jako dobro, je podarila »ljudski knjižici" darilo 100 K. Knjižica šteje jako lepo število knjig, iz
< rih zajema poučne in zabave vse-ine ne  le novomeško prebivalstvo,
->ak tudi priprosto ljudstvo iz oko-Posebno se je knjižnica povzpela po dobroti dolenjske podružnice „Pro-svete" v Novem mestu, ki je knjižnici darovala mnogo znanstvenih in leposlovnih knjig.
Krški samci prirede v soboto, 11. 8. uri zvečer v »Sokolovi dvorani« svoj I. plesni vencek, pri katerem sodeluje vojaška godba iz Zagreba. — Ker je to prva prireditev krških fantov in ker se je veselični odsek potrudil, da bo ustreženo cenjenemu občinstvu v vsakem oziru, pričakuje se najštevilnejše udeležbe.
Iz Radeč" pri Zidanem mostu. V papirnici v Njivicah pri Radečah je zap »len nek vdovec, ki je že dlje i i ga breS gospodinje. Vsled tega si je izbral nevesto. Ker med tednom kot delavec pač nima časa, da bi se dal oklica t i, zato je šel z nevesto v delavnik k župniku. Ko sta pa prestopila prag župnikove sobe. se je la /iidrl nad njima: »No, kaj bi pa ra-dif« Ko sta mu povedala svojo željo, ju j*3 prav na surov način takorekoč vrgel iz sobe, češ, da nima časa, ker ima počitnice. Nevesta se je tega surovega nastopa župnika Hierscherja tako prestrašila, da se je takoj odpovedala ženinu, češ, da rajši ostane ma, kakor pa da bi morala poslušati take surovosti cerkvenih javnih
uradnikov. Toda to nI edini slučaj. Naš župnik sploh misli, da se človek začne Me pri kmečkemu tupniku, tovarnarju ali grofu. Kaše ljudstvo pač ni tako kratkovidne, da bi ne znalo po zaslugi ceniti neollkanost tega župnika. Naš delavec in naš kmetovalec se res ne znata tako hli-niti kakor naš župnik, tudi ne znata delati takih poklonov, kakor jih dela župnik Hiersche. kadar se ustavljajo pred župn iščem elegantne ekvipaze. Zapomni si naj pa, da je kmet in delavec ravno toliko vreden človek, kakor kak župnik ali pt» kaplan, morda še več, ker je bolj koristen član človeške družbe ke~ ne živi kot parazit od žulje^ drugih, temveč si s svojo žuljavo roko služi svoj vsakdanji kruh. — Tudi kaplanu Andreju Zupancu bi svetovali, da se obnaša tako, kakor to zahteva njegov duhovski stan. Zahtevamo, naj v šoli ne hujska otroke zoper šolo, zoper starše in gospodarje, ki slučajno niso člani te ali one klerikalne organizacije. Prihodnjič hočemo poročati o nekaterih občinskih velikaših, ki niso pardonirali niti hiše nekega siromaka.
Jesenice na Gorenjskem. Tudi pri nas je ljudsko Štetje dokončano, kter izkazuje 5410 v tej občini navzočih državljanov. Ti so razdeljeni: Sava 2927, Jesenice 1401, Hrušiea 605, Planina, Plavški rovt in Prihodi 353 in Plavž 124 ljudi. Po narodnosti je nad 5000 Slovencev, in le nekaj nad 300 res pravih Nemcev, kateri naj si tudi blagovolijo zapomniti njih 6% manjšino in slovensko 94% večino, in naj se tudi po tem številu ravnajo in temu primerno obnašajo po Savi in Jesenicah. Zanimivo je bilo slišati pri popisovanju, ko so nekateri «nemčurji« dali upisati »slovensko-nemški^ jezik, nekateri 5>o pa še celo zahtevali »inter-national«. To vse so sadovi nemškega »Schulvereina«, ki tako skrbi za nemško šolo na Jesenicah, in katero tako skrbno podpira celo železniški minister dr. Glombinski z državnimi tisočaki!!! Vprašamo torej naše de želne in državne poslance, ali je res potreba državi za teh borih <>% Nemcev, ki se nahajajo tu na Jesenicah, takih ogromnih svot izplačevati! Pri tem pa se za res prepotrebno slovensko višjo ljudsko šolo, »osein-razrednico« ne priprosi in ne dočaka dovoljenja od zato merodajnih instanc. Poživljamo vas torej gg. poslance vseh slovenskih ljudskih strank, da nam z vsemi močmi pripomorete v najkrajšem času rešiti tako pereče naše šolsko vprašanje in zahtevo po slovenski osemrazrednici na Jesenicah.
Nezgode. Pri sekanju je spodrsnilo v nekem gozdu pri Mojstrani tovarniškemu delavcu Jakobu Kumer-deju. Zlomil si je desno nogo. — Iz sale je vrgel součenec 13Ietnega L. Rebernika iz Ljubljane na tla, tak da si je desno nogo težko poškodoval
— Železniškega delavca Antona Na-dricha je zadel med delom kamen v levo oko in mu je težko poškodoval.
— Ivan Stare je padel na zledciieli cesti v Cerkljah in si desno roko težko poškodoval. — 231etna Neža Ke-rin iz Ljubljane se je iz neprevidnosti poparila roke in noge in dobila hude opekline. — Samski hlapec Anton Koster je sprožil doma v bližini Celja topič, strel ga je ranil na levi roki. — Levo roko si je zlomil čevljar Ignaeij Kuhar iz Sv. Ane pri Tržiču, ko je padel na zmrzli e. ti. — Pri gradnji vodovoda na Jesenicah jo kamen težko ranil delavca Hlaža Tro-jarja na desni roki.
Aretiran klerikalni slepar. V Bohinjski Bistrici je bila 25. januarja velika senzacija.  Ta dan so namreč orožniki aretirali   ljubljenca duhovnikov,   užitninskega   revideuta II Kožuha zaradi velikih sleparij in goljufij. Kožuh je služboval precej časa v Bohinju. Mož je bil tako pobožen, da je prejemal vsak teden sv. zakramente, se klanjal do tal duhovnikom in užival pri ljudeh in pri duhovščini največje zaupanje. Seveda je bil Kožuh tudi vnet Čuk.   Posebno dobra sta si bila Kožuh in župnik Piber, v vsem enega srca enih misli. Kožuh je kot užitninski revident poneveril več tisoč kron in izvršil tudi na strankah mnogo sleparij. Za koliko je ljudi oci-ganil, se pa sploh ne bo dalo natančno dokazati, ker so stranke plačilne bolete proč pometale.   Če bi se vsC plačilne bolete mogle dobiti, bi se šele spoznalo, za koliko tisočakov je pobožni čuk in revident Kožuh prevaril občinstvo in užitninski urad. Kakor se čuje, bodeta največ trpeli klerikalni občini Srednja vas   in Bistrica, kjer se gotovi ljudje na  vse načine trudijo, da bi prikrili ta gorostasni škandal. Pobožni Kožuh, ki je toliko molil, kakor slcpsril. je bil posebni ljubljenec župnika Pibra. Ta župnik Piber je sploh v Bohinju zapustil take spomine, da bodo njegovo ime izrekali ljudje z nekim studom zapustil je v Bohinju svojega ljubljenca Kožuha, ki so ga zdaj orožniki V7*)i in zapustil je po n;eorovem predlogu zrraieni vodovod, ki je stal toFko, da še dane« neben občan ni slišal računa, vodovod pa je popolnoma sob!
# Mednarodni nraasj na Jamsko ananatve v Fseiajat Odbor ** zgradbo jamskega muzeja jo poslal v zadnjem času rasnim prijateljem in po-speševateijem naravoslovja delo: »Die Adelsbergergrotte in Wort and Bild« s vljudno prošnjo, p. n. gospodje naj blagovolijo delo obdržati ter blagohotno nakloniti malo podporo za zgradbo označenega muzeja. Ker je pa izostalo do danes mnogo prispevkom, vsled tega zgrad-ben* odbor vljudno prosi, da blagovolijo dotični gospodje vposlati ali malo podporo ali pa vrniti omenjeno delo, da se utegne isto poslati drugim prijateljem tega znanstvenega podjetja.
Tt žko ga je ranil. V gostilni Leopold« Dekleva v Britofu pri Senožečah so popivali pred kratkim fantje, »*»ed njimi tudi hlapec Ivan Sluga in prsestnik Franc Hrovatič. Vnel se jc prepir in Hrovatič je udaril Sluga 7 nožem tako po glavi in po vratu, da ga je težko ranil.
V občini Zagorje ob Savi so našteli 3417 Slovencev in 298 Nemcev. Za Nemce so se menda vpisali vsi steklarski delavci, ki so strastni privrženci Cobala. Zaradi te peščice »priromanih« steklarjev morajo biti vsi napisi na topliŠki šoli nemŠko-slovenski. Zasluga Michelčiča! Tudi božićnica šulverajnske šole se je priredila v tej šoli. Ni nam znano, s kako pravico je to odredil ali predsednik krajnega šolskega sveta Siid-markar Michelčič ali šolski vodja. Slovenski člani, ki imate večino, zakaj dopuščate to t Zakaj spite spanje pravičnega? Renegat Michelčič je nedavno pisal na obč. predstojništvo, da je pripravljen dati prostor za gasilni dom pod pogojem, da ta prekliče vse to, kar je pisal »Slovenski Narod« o njem. Seve, da ni niti odgovora dobil. Kaj naj pa tudi prekliče 1 Mar niste li res strasten član »Siidmarke«, »Schulvereina« in pr-voboritelj za nemštvo sploh ?Če je pisal »Slov. Narod« kaj neresničnega, zakaj niste poslali popravka ali pa tožili, kakor vaš kolega Čobal? Seveda, resnica oči kolje. Pa tudi vaš verni sluga je zahteval preklica, da ga čobal ni predlagal. Zakaj se tako sramujete Cobala, ko je vendar predlagal celi odbor in med temi tudi bivšega načelnika požarne brambe. Zares nehvaležnost je plačilo tega sveta. Nekemu kolovodji ni prav, da gleda novi redar vse bolj na prste raznim izzivačem in ponosnim razgrajačem. Zatekel se je za enkrat k »gjftni kroti«, zakaj ne k »Napreju« ali R. Pr.«, nam je znano, ker napada redarja in župana. Korlček je hlast-uo segel po dopisu baje zato, ker se mu še vedno cede sline po klobasah, ki jih je nekdaj tako slastno užival v Trbovljah. Toda »giftna krota« je v Zagorju lanski sneg. Zapišite si to za niess, dopisuu!
Elektroradiograf »Ideal«, zraven glavne pošte ima od sobote, dn< 4. februarja do torka, dne 7. februarja Gladeči spored: Suknja najnovejše mode. (Komično.) Lov na leve. (Naravni posnetek.) Učinek krvi v vodi. (HemolvsaJ Sneha in stari oče. (Drama.) Luka ostane previden. (Komično.) Dodatek k zadnjima dvorna predstavama ob 7. in polu 9.: Pranoooka revolucija 1. 1792. Beg iz Tu i Jer i j.
Tujski promet v Ljubljani: Meseca januarja je prišlo v Ljubljano 1127 tujcev — 169 več kot meseca de-l»ra in 115 manj kakor lani mes^-?a jamarja. Nastanilo pa «e ie v hotelu Union 1071, Slon 751, Llovd 147. Cesar avstrijski 2^4. Južni koloni vor 173, Štrukelj 150, Ilirija 125, tfattč 117, Tivoli 107, Tratnik 102, Bavarski dvor 51 in v ostalih gostil-nnh in prenočiščih 899 tujcev. Bilo na jih je s Kranjskega 851. z Dunaja 1004. iz slovenskih dežel 656. iz dežel -eške krone 153, iz drugih avstrijskih ežel 664, iz Oorskega 00, iz Hrvaške hi Slavonije 178. iz Bosne in Hereo-*mvine 4S iz Nemčije 137. iz Italije 124, iz Rusije 2. iz Angine 5, iz b-<l-k?*nsk?b drž°v 79. iz druprih evropskih d žel 104 in Severne Amerike 31 in iz \frike 1 tujec.
S ceste. Ko je včeraj popoldue hlapec Ivan Štajer iz Grubarjeve ceste zavil na Karlovsko cesto, se je konj prestrašil in skočil pred prihajajoči elektr. voz, kateri je pri Šta-jerjevem zlomil oje in potrgal nekaj konjske oprave. — Včeraj zjutraj je prišla po Kopitarjevi ulici 731etna vdova Marija Silvestrova, kateri je nasproti pripeljal nek hlapec in ker se Silvestrova vsled starosti-ni mogla naglo umakniti, je prišla pod voz, ki k> je tako poškodoval, da so jo morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
V zmoti. V sredo ponoči je nek okajen 361etni sedlarski pomočnik s perona na južnem kolodvoru zaš*d na progo. Potem je hotel šiloma v neko pisarno, naposled je pa prilomastil v spalnico za uslužbence. Le-ti so možakarja prijeli in izročili stražniku, ki ga je odvedel v zapor. Ker se je dokazalo, da zmoteni mož ni nameraval nič kaznivega in je tja zablodil le v svoji pijanosti, se je iročil odgonske-
Nagajivee. Po Cojzovi cesti svojo službo izvršujoči stražnik je našel ponoči tam ležati nekega mladega človeka. Spravil ga je pokonci in spremil čez sv. Jakoba most, kjer je potem ponočnjak nadalnjo pomoč odklonil. Ko je šel nato sam za Ljubljanico je zopet padel. Stražnik je poklical še svojega tovariša, s katerim sta ga postavila na "oge in spremila. V tem pa nagajivec «koči ter steče proti Žabjeku. Preskrbljeno je, da bode za to dobil primerno plačilo.
Dober prijatelj. V sredo zvečer je prišel domov nek hlapec, ki se ga je bil nekoliko čez mero nasrkal ter se kar oblečen v legel. Ponoči mu je njegov prijatelj Jakob Tirbič slekel obleko. Ko se je hlapec zjutraj zbudil je sicer bila tam vsa obleka, a manjkalo je pa 11 K 92 vinarjev denarja. Tirbiča je policija kot osumljenca aretovala in izročila pristojnemu sodišču.
Vtihotapila se je bila 471otna strežnica Ivana Windischeva ter iz podstrešne sobe nekemu mesarskemu vajencu ukradla dežnik. Policija jo je aretovala in izročila pristojnemu sodišču.
Zaradi prepovedanega povratka
v mesto je bil aretovan 41 letni čevljar Karel Vesel in okrajnemu sodišču izročen.
Izgubljeno in najdeno. Šolska učenka Ana Meršnikova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. - — G. Pavlina Blažekova je izgubila zlat uhan. — G. Ivana Sitar jeva je izgubila zlat prstan. — Neka dama je izgubila zavoj pletenja. — G. Rudolf Antončič je našel denarnico z manjšo vsoto denarja.
:: volilcev in volilk ::
priredi
gospodarsko napred-o društvo za šentjakobski okraj
v ne del) o 5. februarja ob 3.
popoln d ne v gostilni g. Leona
Šarca pri Rastoharju na Ear-
lovskt cesti.
Nt sV»odn ooročata tržni nad" zornlk Rtbnikar in urednik Basto
PuStOSlem&ek o polnicnem položaju s po*rtinim o^irom na bližajoče se občinske vc litve
Somišljeniki, udeležite se shoda polneštevilno!
narodno ouramno.
Družbi   sv. Cirila in Metoda so
darovali po gosp. župniku Iv. Vrhovniku trnovski Mohorjani 1 K 20-f80 vinarjrv, skupaj 2 K. — Na shodu pri Češnovarju se je nabralo 11 K, katere je izročil družbenemu vodstvu rodoljubni g. Mole. Hvala!
Društuena naznanila.
Trgovski ples. Plesni odsek slov. trg. društva »Merkur« opozarja še enkrat na plesni venček, ki ga priredi jutri v soboto 4. t. m. v veliki dvorani »Nar. doma« ob polu 9. uri zvečer s sodelovanjem slavne Slovenske Filharmonije. Vstopnice za to prireditev se dobe v predprodaji prt tvrdkah Gričar & Mejač, Iv. Samec V. Petri-čiča naslednik in Iv. Kostevc ter na večer plesa pri blagajni. Vabeč tem potom še enkrat vse, ki se hočejo dobro in neprisiljeno zabavati — kličemo na veselo svidenje jutri večer v veliki dvorani »Nar. doma«.
Gbčni zbor slovenskega trgovskega društva »Merkur« bo v ponedeljek, dne 6. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostor'h.
Čitalnica v Šiški opozarja se enkrat na svojo Vodnikovo besedo s plesom, ki bo jutri zvečer ob polu S. v hotelu »Bellevue« na Šišenskem griču. Vsakdo pozna veliki pomen Čitalnice v našem kraju. S svojo bogato knjižnico razširja izobrazbo med ljudstvom, s petjem in godbo izobražuje mladino ter jo tako navaja uporabljati prosti čas na koristen način, mesto da bi posedala po gost. in se že v najmlajših letih privadila grdim razvadam. S to nalogo pa je združenih mnogo stroškov, ki jih Čitalnica ne more kriti s članarino. Poleg tega torej, da pokaže z veselico, kaj se je naučil pevski ali tamburaški zbor, računa Čitalnica tudi na to, da bo s tako prireditvijo združen tudi gmotni uspeh. Zato pričakuje, da se bo občinstvo udeležilo besede v kar največjem številu, da pokaže, kako razume veliko nalogo Čitalnice. Na svidenje torej jutri zvečer!
Idrijska narodna društva prirede dne 25. svečana veliko predmistno kostimirano veselico v vseh pro-rih I. nadstropja hotela »pri črnem orlu« na korist družbi C. in M. ter »Sok^l^V^^u dnT*»u« v Idriii.
Is Novega mosta. V sredo zvečer dne 1. t m. j* priredilo -novo-
meško društvo „Sokol" predpustno veselico, ki je izpada izredno ugodno. Gostovala je godba 47. pešfoika iz Gorice. Občinstvo se je naslajalo na milih zvokih orkestralnih točk, po katerih se je razvil živahen in zabaven ples. Večer je privabil nebroj gostov v „Narodni dom*. Veselico so po-setili tudi bratje Sokoli iz Trebnjega v večjem številu in ž njimi jc prišlo tudi mnogo trebanjskih in drugih gostov. — Društvo „Sokol" v Novem mestu vživa sploh mnogo simpatij zaradi svojega požrtvovalnega in neumornega delovanja. Vsako poletje priredi meščanstvu prijazen izlet v bližnji gozd grajščaka g. R. Smoleta, po zimi pa dosledno koncert ali kako predstavo v „Narodnem domu". Najlepši dokaz priljubljenosti „Sokola" je bil njegov zadnji občni zbor v hoteln pri Jacazu, ki je bil tako mnogoštevilno obiskan kakor malokateri občni zbor. Narodnemu društvu Nazdar!
Mokronoški »Sokol«. V sobotni številki cenjenega Vašega lista bilo je tiskano poročilo o občnem zboru Mokronoskega »Sokola«. Sicer nismo hoteli odgovarjati, a je bil dopisnik gotovo napačno informiran, ker drugače ne bi pisal, da se je vršil občni zbor strankarsko. Pač pa naj služi javnosti v pojasnilo, da se je občni zbor vršil popolnoma mimo in brez vsakega strankarstva. Odbor sestavil se je sporazumno do malega z vsemi brati in bratom starosto in voljan je bil razen par izjem enoglasno, torej o kakem nasprotstvu ni govora. Pač pa bi se dopisnik prosil, da s takimi domišljavimi novicami naj ne slepi javnosti, ker s tem trosi v društvo razdor in bi se moral smatrati kot sovražnik ter nasprotnik našega pro-cvitajočega društva »Sokola«. — VeČ članov.
»Sokol« na Bledu je imel svoj redni občni zbor dne 2. prosinca. Iz poročil funkcijonarjev je razvidno, da je bilo društvo zelo delavno in da ie vrlo napredovalo. Ne samo, da ima društvo 1452 K v denarju in inventar vreden 3478 K, ima tudi f)0 članov, med temi 10 krepkih in vztrajnih telovadcev, ki so, kot je pokazalo zelo točno poročilo načelnika br.And. Šokliča, prav redno telovadili in pri iavnih telovadbah častno nastopali. Društvo ima tudi izborno izvežbau tamburaški odsek (nad 20 mož), ki ga vodi vrli br. Breza n. Ni še leto, kar so pričeli tamburaši z vajami :n že uživajo vsestransko pri pranje. V odbor so bili izvoljeni sledeči bratje: starosta J. Peterneb podstarosta V. Reoe, načelnik A. Soklič, tajnik J. Erbežnik, blagamik U. Plomelj. Odborniki: dr. G. Hočevar, J. Vrhune, Jož. Stare, P. Dolar, A. Ropret in J. Kokalj. Odbor, nam.: A. Konic. Pre-gledovalca računov brata: Iv. Pretnar in Ivan Kokalj.
Maskarada logaškega »Sokola« se vrši v nedeljo 12. t. m. v hotelu ^Kramar« pod imenom »Noč v gozdu«. Vstopnina za osebo 1 K, uema-skirani plačajo globo 40 v. Svira si a vr» n pos+oinska erodba.
Postojnski „Sok'i" si je izvolil na svojem rednem občnem zboru, dne 28. prosinca t. 1. nov odbor, ki se je konstituiral v svoji I. redni odborovi seji dne 31. prosinca t. 1. takole: Br. Fr. Paternost, starosta; br. Fr. Kuttin, podstarosta in blagajnik; br. V. Zaletel, načelnik; br. J. Vodopivec, tajnik; br. M. Vičič, orodjar; br. J. Kogej, br. J. Kraigher, br. L. Kopač, br. M. Šeber, odborniki.
Akademično društvo slovenskih tehn kov na Dunaju. 2 mesečno zborovanje društva se vrši dne 11. svečana t. 1. v restavraciji „Zum roten RCss!* IV Favoritenstrasse 1. Na dnevnem redu je predavanje tov. cand. arch. J. Vur-nika: „Način izražanja v upodabljajoči umetnosti*4. — Prijatelji društva dobrodošli!
Društvo »Zvezda« na Dunaju, ki se razvija čimdalja ter postaja pravo središče vsega dunajskega Slovenstva, priredi dne 5. februarja v vrtni dvorani restavracije Haindl, IV, Favoritenstrasse 54, svoj mesečni društveni večer. — Zanimanje za ta večer je posebno veliko z ozirom na to, da se prične s tem novo, živahno življenje, kakršnega še ni bilo do sedaj med dunajskimi Slovenci. Na programu je petje, predavanje, igra in ples. Nastopi prvič društveni mešani in moški zbor, ki h<»če gojiti tudi na Dunaju našo narodno in umetno pesem. Bo to pod novo izvoljenim odborom prva prireditev, ki pa ji bodo gotovo sledile še druge in lepše in ki bodo pripomogle k temu, da postane »Zvezda« res izobraževalno in zabavno društvo.
Prosveto.
Slovensko deželno gledališče. Danes, v soboto zvečer, prvič po mnogih letih novouprizorjena klasična drama, velika tragedija Frid. Schil-lerja »Marija Stuartova« (za par* abonente). — Jutri, v nedeljo popoldne ob S., Albinijeva opereta »Baron Trenk« (izven abonenta; za lože nepar) pri dramskih cenah za goste koncerta »Glasbene Matice«: zvečer ob pol 8* pri popoldanskih dramskih
nenah Schillerjeva »Marija Štnart« (za nepar-abonente). — V torek opereta »Baron Trenk« (za par-abonen-
te). — Za Puccinijevo oporo >*Bohe-me« se vrše ensembleske izkušnje na odra. Dramsko osobje pripravja Fr. Herczegovo komedijo »Na dolov-skem gradu« in Gerh. Hauptmanno-vo dramo »Voznik Henschel«.
Gospa Vida Prelomi k — Tali-ehova, naša domača izvrstna umetnica, koncertna pijanistinja, sodeluje v koncertu »Glasbene Matice« dne 5- svečana kot solistinja. Pred dvemi leti nastopila je prvikrat pa absolvi-ranjn praškega konservatorija v koncertu »Glasbene Matice« s sijajnim uspehom. Pod Talicbovim vodstvom svirala je takrat Cajkovskega klavirski koncert. Za letošnji koncert izbrala si je pa umetnica dve krasni poeziji, polni Lisztovih bkladb: »Lju-bana pesem(Nokturno) in »Ta-rantella di Veuezia e Niipoli«. Za lažje razumevanje poetične vsebine teh skladb opozarjamo na knjižico, v kateri se nahaja besedilo h koncertnim točkam in nekaj opomb k skladbam, katero knjižico občinstvo labko dobi brezplačno v Česar ko vi trafiki ali pa na večer koncerta pri blagajni. Veseli in ponosni smemo biti na našo izvrstno pijanistieno umetnico in hvaležni ji moramo biti, da z ide-jalno vnemo posveča kot učiteljica >Glasbene Matice« svojo izobraževalno umetnost našemu naraščaju.
Razfileđ po sloinnsKein svetu.
— Žensko delo na Ruskem. Žen-btvo si čedalje več mest zavoj uje na opljn dela. Zdaj je celo državna banka dovolila ženskam, stopiti v njeno službo. Pri tovarniškem delu se vedno pomnožuje število delavk, ker je po poročilih tovarniških nadzornikov število delavk poskočilo za 25 odstotkov, delavcev pa le za 8%. Število delavk v tovarnah znaša že 38 odstotkov vsega delavstva.
— Poljedelskih krojev so čedalje več rabi na Ruskem. Odkar se je začela odpravljati skupna zemeljska lastnina takozvani »mir^ in postajajo kmetje zasebni lastniki zemlje, se trudijo izboljšati svoja zemljišča in segajo že tudi po poljedelskih strojih. V 10. mesecih 1. 1910. je znašal uvoz raznih strojev iz inozemstva 48 milijonov m bi je v, ruske tovarne so pa tudi prodale za 40 milijonov mbljev. Da bi se olajšal knie-tom nakup strojev, izdeluje se v ministrstvu za poljedelstvo in v finančnem ministrstvu projekt, po katerem bi se ustanovil državni fond, iz katerega bi se dajala posojila ruskim tovarnam, da bi se zmanjšal uvoz inozemskih strojev in da bi mogle dati zemstvom in kmetom stroje po lažjih pogojih in na daljše obroke.
— Udeležba Rusije na razstavi v Rimu. Iiusiju se tudi udeleži mednarodne razstave, ki bo letos v spomin zedinjenja Italije in je gosudar-stvena duma že dovolila v to potrebni kredit. V posebnih paviljonih bode razstavilo: finančno ministrstvo uredbo državnega monopola za prodajo alkoholnih pijač; ministrstvo za trgovino in obrt vzorce prtrolejnih in rudniških bogastev Rusije; polje-deljsko ministrstvo zraven drugih v
a oddelek spadajočib stvari, tudi izdelke domaČe industrije v raznih gu-bernijah, posebno lesno in lončeno blago in čipke. V ta namen je ministrstvo že dalo nabirati s pomočjo zemstev vzorce dotičnih predmetov. V novejšem času se jih je začelo že mnogo izvažati na Angleško, kjer jih radi kupujejo, posebno iz lesa izdelane predmete in čipke.
mm s\mti
• Turčija se modernizira. Kakor se poroča iz Carigrada, se uvede s 14. t. m. gregorijanski koledar in odpravi lunino leto.
* Vasovanje« in kuga na park-Ijih in gobcu. Na Gornjeavstrijskem v Pergu se je zgodil sledeči, zelo interesantni slučaj: Politična oblast je izdala sledeči ferman: ^Kljub vsem varnostnim odredbam se razširja v dosedaj neokuženih krajih politične občine Perg kuga na gobcu in park-Ijih. V nekaterih slučajih se je posrečilo ugotoviti, da se razširja kuga po hlapcih in deklah povodom tako-imenovanega »vasovanja«, ker niso dovolili posestniki nikomur pristopa v svoj hlev, oziroma na dvorišče. Ker je tedaj mogoče, da se s takim občevanjem med uslužbenci raznih dvorov raznese kuga, prepoved u jem po
24., točka 4, zakona o živinskih kužnih*boleznih »vasovanje« v onih krajih, kjer se pripeti kak slučaj kuge za dobo, dokler traja ta bolezen. One, ki ne bodo upoštevali te prepovedi in če se ne pregreše proti kazenskemu zakonu, bom kaznoval po t 7 cesarske   naredbe  z   dne 20. aprila
1854 z denarnimi kaznimi in zaporom.« — Taki so izrodki agrarizma!
Volilni imen ki zi oMhuke volitve
so do vštetega 17. t. m. vsakomur na vpogled razgrnjeni v mestu posvetovalnici vsak dan nepretrgoma od 8. zjutraj do 6, zvečer, na kar volilce in volil ko opozarjamo.
Somišljeniki! Pojdite ali na magistrat v posvetovalnico ali pa v tajništvo narodno - napredne stranke, Wolfova ulica št. 8, I. nadstropje (levo), da se prepričate o popolnosti volilnih imenikov in eventualno ta-koj vložiti reklamacije.
Telefonsko in Brzojavna poročna.
Podpora železniškega ministrstva šulferajnskim šolam na Kranjskem.
Dunaj, 4. februarja. Vest „Slov. Naroda*, da je nakazalo železniško ministrstvo šulferajnski Soli v Spodnji Šiški 500 K, šulierajnski šoli na Jesenicah pa 1500 K podpore, je v vseh slovanskih krogih vzbudila veliko senzacijo. Današnji praški „Narodni Listy" povdarjajo, da je nujno potrebne, da železniški minister dr. Glombinski pojasni, ali datira podpora, nakazana šulferajnski m šolarn še iz za časa ministrovanja gospoda Wrbe, ali pada že v čas, ko je že bil on — dr. Glombinski — železniški minister. (Dotični odlok je datiran z dne 17. januarja t. 1. in nosi štev. 183.11 2, torej pada v čas ministrovanja dr. Glombinskcga. Op. uredn.) Narodni Listy** soglašajo s „Slovenskim Narodom", da se gmotna sredstva železniškega ministrstva pod nobenim pogojem ne smejo vporab-1 jati za podporo nemškim, najmanj pa šulferajnskim šolani.
Imenovanje poslanikov in konzulov.
Dunaj, 4. februarja. Za poslanika v Parizu je imenovan groi Szecen, za poslanika na Španskem pa Widenbruck.
Dunaj, 4. februarja. Za generalnega konzula I. razreda je imenovan dosedanji konzul II. razreda Alojzij Pogačar, za konzula pa Goričar, štajerski domačin.
Obisk ruskega carja v Ischlu.
Dunaj 4. februarja. Včerajšnje poročilo, da obišče ruski car našega cesarja v Ischlu, se potrjuje. „Neue Fr. Prcsse* zatrjuje, da se je vršila že davno med poklicanimi činitelji tozadevna korespondenca. Kot pogoj pa, da obišče ruski car našega cesarja v Ischlu, se ventilira, da zahtevajo ruski krogi pred vsem, da obišče prestolonaslednik Franc Ferdinand carja v Petrogradu, oetern šele bi mogel priti sebi.
Ogrski državna zbor.
car v
4
Budimpešta 4. februarja. Ogrski državni zbor se bavi v svoji današnji seji z bančno predlogo.
Hrvaška delegacija.
Budimpešta 4. februarja. Hrvaško delegacijo je danes na slovesen način vpeljal grof Božidar Pejačević v zbornico. Grof Pejačević je deklariral v imenu hrvaške delegacije pravico hrvaških poslancev posluževati se pri sejah državnega zbora izključno hivaškega jezika. Viceprezident Navav bo odgovoril grofu Pejačeviču. Na ta n^cin bi bil tudi formalno izvršen vstop Hrvatov v vladno stranko, kar bi pomen lo popolno zmago bana Tomašiča in po-polen poraz hrvaško-srbske koalicife.
Budimpešta 4. februarja. V današnji seji ogrskega državnega zbora je grof Pejačević v imenu hrvaške delegacije zahteval, da se respektirajo pravice hrvaškega jezika v ogrskem parlamentu. Njegovemu govoru je sledil buren aplavz. Odgovoril mu je podpredsednik Navav tei izvajal, da stoji giede železničarske pragmatike na onem stališču, katero so zavzemali nekdaj hrvaški poslanci.
Profesor Masarvk In dreadnoughti.
Budimpešta, 4. februarja. Danes se vrši seja vojnega odseka delegacij v kateri je govoril kot prvi govornik delegat profesor iMasarvk ter ironiziraj izvajanja svojih predgovornikov, ki so utemeljevali potrebo dreadnoughtov iz stališča. Će se opirajo na historično stališče, bi morali priznati, da je bil prvi dread-nought Noetova barka, ki pa se je gradila na povelje Gospodovo, naši dreadnoughti pa se grade na povelje železninskega kartela. Napačno je tudi nastopanje avstrijske vlade proti iredentizmu, katero se izrazuje v oboroževanju proti Italiji. S takim oboroževanjem vzbuja vlada ne le v Italiji, marveč v celi Evropi sum in nemir. Tudi sredstvo, ki je je priporočal delegat dr. Šušteršič je napačno. Proti iredenti v Avstriji se mora nastopati s
historičnega govorniki
svobodno in pravično upravo ne p^z grozilnimi sredstvi. — Gospodarsko m kulturno nazadujemo v naši državi med tem ko mečemo milijone in milijone za oboroževanje stran. Iz teh ozirov tudi cela zveza čeških poslancev ne more glasovati za ta vojni kredit. Za njim je govoril delegat Klam-Mar-tinitz.
Ruska carska rodbina v Fricdbergu.
Friedberg 4. februarja. Z vso za-gotovostjo se zatrjuje, da pride ruska carska rodbina začetkom maja v Friedberg ter ostane tam več mesecev. Angleška in njena mornarica.
London 4. februarja. Angleška admiraliteta se je v svojih posvetovanjih izrekla za zvišanje vojnega kredita, tako da bi znašal kredit 45,000.000 funtov šterlingov t. j. eno milijardo kron za letos.
Kuga v Aziji.
London 4. februarja. Iz Pekinga se poroča, da se je način, katerega so predlagali ruski zdravniki za prepre-čenje razširjanja kuge, zelo dobro ob-nesel. Ruski zdravniki so namreč obdali vse okužene kraje z močnim vojaškim kordonom in res se ni zgodil do sedaj niti en slučaj, da bi se bila razširila kuga preko takega kordona. Ruski zdravniki uporabljajo v najnovejšem času tudi z največjim uspehom zdravilo Ehrlich Hata 605 proti kugi.
Štrajk železničarjev na Angleškem.
London, 4. februarja. Železničarji severo-angleških železnic so začeli stavkati vendar pa se ni bati, da bi bil vsled stavke ustavljen promet, ker se je izrekel celo sindikat železničarjev proti štrajku. Železniška upfeva bi v tem slučaju odpustila stavkujoče železničarje in jih nadomestila z drugimi.
Snežni plazovi na Gorenje Štajerskem.
Gradec, 4. februarja. V ItUSS-verku so ogromni snežni plazovi pri-drčali z gora v dolino. Ves promet v takozvanem ^Ge»auseo' je vsled teb plazov ustavljen. Spremembe v angleškem ministvu.
London. 4. februarja. V parlamentarnih krogih govore, da pride v kratkom do važnih sprememb v ka-binevu, vendar pa te spremembe ne bodo imele političnega značaja^ ker ostane ministrstvo slej kot prej liberalno.
Za usodvifcHost Krete. Atene, 4. februarja. V kratkem se napoti deputacija krščanskih Kre-čaifOv v vsa evropska glavna mesta, da izroči vladam velesil spomenico, v kateri se zahteva, da se Kreta priklopi Grški.
Izgnani akademiki. Odesa, i. frbruarja. Policijski prefekt je izgnal iz Odese 36 akademikov, češ, da so nevarni javnemu miru in redu. Ta izgon je v zvezi z dijaškimi nemiri, katerih pozorisče so v zadnjem easu odeške visoke sole. Dijaški izgredi v Parizu.
Pariz, 4. februarja. Na Sorboni so še zgodili danes veliki dijaški izgredi. >7aperjeni so bili proti m komu profesorju prava, ki je bil pri izpitih prestrog. Dijaki so preprečili njegova predavanja in so mu sledili celo do stanovanja, kjer so mu napravili pravo mačjo godbo. Angleška generala vohunila na Portugalskem.
Pariz, 4. februarja. »Eho de Pariš javlja iz Madrida, da sta dva angleška generala, preoblečena kot trgovska potnika, prehodila vso Portu ga Isk o, da se poučita o pol ozn ju. Obiskala sta tudi Lisbono, da se poučita o stanju portugalske armade.
Sleparije pri vojaških naborih. Petrograd, 4. februarja. V mestu Pimsk je bilo aretiranih včeraj 20 oseb, med njimi tudi policijski predstojnik, ker so izvršili velikanske sleparije pri vojaških naborih.
Nova kavarna.
Kakor smo že svoj čas poročali kupil je g. Štefko M i h o 1 i č, dose-daj kavarnar v »Iliriji«, kavarno »Pua« na Sv. Petra nasipu v Ljubljani, i^r je isto prevzel dne 1. februarja t. 1. Kavarna ima sedaj ime »Cont^al« ter bode popolnoma na novo opremljena. Po izvršenih delih nastopila bode »Slov. Filharmonija« ter razne druge godbe.
GOSPOdllRtVO.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca januarja 1911 vložilo je 2340 strank 2,311.809 K 08 vin., 2278 strank pa dvignilo 1,881.125 K 23 v. Stanje vlog koncem meseca januarja 1911 39,920.610 K 10 vin. Stanje vložnih knjižic 28.330.
— Ljubljanska kreditna banka. V mesecu januarju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 4,76B.73l kron 64 v, dvignilo pa 3,674.296 K 83 vin. Skupna stanje koncem januarja 1911 12,773.568 K 06 v.
Poslano. *)
Z ozirom na »Poslano« v »Slov. Narodu« z dne 1 februarja 1911, podpisanim s firmo »Več mojstrov-:;, je učiteljstvo v Ljubljani, ki poučuje na obrtno - nadaljevalnih šolan, primorano izjaviti sledeče:
1. Odklanjati mora očitanje, da učiteljstvo le vsled komodnosti ne jk>-učaje v praznikih in se sklicuje pri tem na odredbo ministrstva za javna dela, ki prepoveduje pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah ob praznikih.
2. Vstraja tudi dalje na stališču, da se pouk vrši podnevi in ne na večer, ker je to v interesu pouka, šole in vajenca.
3. Priporoča gg. mojstrom, da Čo bi radi imeli pouk tudi v praznik in, naj se tozadevno obrnejo na ministrstvo za javna dela, da vse potrebno v tej zadevi odredi, naj pa ne napadajo krivično pri tem ueiteijstva. ki ni kompetenten faktor v tej stvari.
4. Poudarja, da če tudi bi bil pouk v večernih urah in bi bil ta dan praznik, bi itak po min. odredbi pouk odpadel, čeprav bi eolski dan ne bil četrtek.
5. Najodločneje pa oporeka mnenju, da bi se imelo učiteljstvo vsled poučevanja na obrtno nadaljevalnih *olah komu prikupovati, ker prejemki, ki jih dobiva učiteljstvo za pouk, niso niakkaka miloščina, temveč so le slabo plačilo za pošteno opravlje-noh delo.
6. Učiteljstvo obžaluje ta napad od strani obrtnikov, ker je ta napad krivičen, netakten in nem oral en. ^
V Ljnbljani, 3. febr. 1911. Ljubljansko učiteljsko društvo-
Jakob Dimnik,
predsednik.
Vendelin Sadar, ____ tajnik. 484
* Za vsebino tega episa je uredGiittT* M?«OTCirno !e voltfco.  fen!5fcnr đe!«i£a zafcnr
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Darila.
Upravnistru naših listov 90 poslali:
Za Ciril - Metodovo družbo: Društvo »Edinost.: v Ajdovščini (30 K, darovala velika družba zbrana 26. januarja t. I. pri odhodnici obče priljubljenega g. dežel, sodnega svetnika Dougana v društvu »Edinostv Ajdovščini. — Uslužbenci »Narodne kavarne<- v Ljubljani 10 K, povodom godovanja svojega gospodarja Frana Krapeza. — G. Ivan Jalen v Baceab 10 K, mesto venca postajenačelniku Tomažu Aichholzerju. — Skupaj bO kron. — Hvala! Na zdar!
Razširjeno domaće zdravilo. Vedno
večja povpraševanja po .»Moll-ovesn francoskem iga&ia in soli" dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utecujoče. dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K f'SO. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c in kr dvorni založnik na Dunaja Tadtlanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Mo!l-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko  u ood-
pisom.
4 18
Plesna svila
od   K «5 h naprej tn*» ter, 83 d nje novosti.
Franko in ie oe*»r I mjesto se posije na iom Bocata febira vzorcev đ prv<« poftto. r yarn» za svilo §§rM«etoer«, ftiirtrlt.
62 4
Vsak Ima tak želodec, kakršnega zasluti, to se pravi, kakor ravna z a\im.
Delavn.ibt prebavil bi mGrali redno ot azo-vati in najmanjše nepril čnosti skušati od-stranjati, da se ne razrastejo v težke kronične obolelosti Za pravilno negovanje to je za stalno uravnavanje prebavi ine delavnosti ra najbolje služi raba že 4* let pred .bro preizkušenega dr Rose balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. in kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjh lekarnicah.
iH edina slovanska dO, ura sa telovadce.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana II fiiHna« Ljubljana
Mestni trg n. jUlillcf Sv. Petra cesta
Zobna krema
Po zdravniških poročilih se pri revmatizmu, protinu in nevralgijah izborno obnaša kot izborno bolečina tolažeče, na oplahnenje oteklin ter obnovo premičnosti členkov delujoče sredstvo Contrbeuman.
Mnogo je preizkušena
naravna)
-—'        alkalična kislina pri kamenu
in boleznih
mehurja kot sredstvo spojilno s sečno kislino.
Proti
168
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdt dlesno in odstranjuje nepril etno sapo iz ust
1 steklenica z navodilom i krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v L|nbi|ani, Seslfeva cesta štev. 1
peleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jut. i Veznice, c. kr. tobačne tovarne in oKf. bol. blagajne v Ljubljani.
SAelusine-ustaa in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1903.
Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne
vode, katera je neprekosljivo sredstvo zor*-"«* zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ©hranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Malo Kaurinović, kr. pošte meštar.
Kjer sta v redu tek, prebava.
Sta telo in duša zdrava! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FL0RIAN".
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Ljudska kakovost^ Kabinetna kakovost
Naslov za naročila:
liter K 2*40. .   n 4-80. TL0R1AN", Ijnbljana.
Postavno varovano.
Zahvala.
Za vse dokaze prijateljskega 60-čutja povodom smrti nepozabnega nam brata, oziroma strica in svaka, gospoda
Mihaela Dan
se tem potom najtopleie zahvaljujemo. Posebno rt pa zahvaljujemo si. Čitalnici in gasilnemu društvu v Sp Šiški, Trg. bolniškemu in podpornemu društvu, vsem darovalcem vencev in končno vsem, ki so na ta ali oni način lajšali našo bol. 485
Ljubljana, 4. svečana 1911 tnlnioii ostali.
Ali imate bolečine? o,^^ od rrotina, g'avobola. zobobola? Ali ste si po prepihu« prehlajenju kaj nakopali? Poizkusite z bolečioe tolažečim, zdravilnim, Jerepcujočim Fcllerjevim fluidom z znamko »Eizafluid«. To ni samo reklama  Tacat za poizkušajo 5 kron poštnine pruato. Udetovalec samo lekarnar Feiter v Smbici, Elnn tr* 4iev.238 as. Hrvaškem
90
E%8
MrteoNloffino poročno.
C*™ vil aerjcs Mt-3.       Sretali vata tUk 7111 mn
os
3
Čas SUlje
opaio-Tanja
metra
v mm
3. «. pop.
. ! 9. zv.
7.zj.
732-7 7398
o >
Nebo
28 —03
sr vzhod del. jasno sr jug I oblačno
744 6  —4 8 'sr.svzhod del. jasno
i i
Srednja včerajšnja temperatura 2-2*, Borm. —14'. Padavina v 24 urah 0 3 mm
SneČi je padlo uekolko snega.
+
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalotno vest, da je naša nad vse ljubljena mati, oz. stara mati, gospa
Ana Lavrln,
zasebnica,
danes ob 6. uri zjutraj po daljšem bolehanju, previđena s tolažili sv. vere v starosti SI let mirno v Gospodu preminula.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši jutri v nedeljo dne 5. svečana t. L ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Zaloški cesti št. 23 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v lastno rakev. Posmrtne maše brale se bodo v več cerkvah.
Bodi ji blag spomin! 478 V LJUBLJANI, 4. februarja 1911.
Zatajiti rodbini bitirK in Čemažar.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Zahvala. §
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti nepozabnega nam soproga, oziroma očeta, tasta, deda in brata, gospoda
Janeza Dimnika
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Prav toplo se zahvaljujemo tudi vsem mnogoštevilnim udeležencem pri pogrebu ter končno vsem, ki so na ta aH oni način lajšali našo bol.
Jarše pri Ljubljani, 2. febr. 1911. Žalujoča rodbina Pimnlkova.
Zahvala.
Za vse dokaze presrčnega sočutja ob bolezni in smrti dragega nam soproga oziroma očeta, starega očeta, brata, svaka in strica gosp
Ferdinanda lini
c. kr. poštu, nadkontroiorja v p.
dalje za obilno spremstvo ob pogrebu se iskreno zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, prijateljem in znancem ter darovateljem mnogih krasnih vencev. — Posebno zahvalo pa izrekamo si. društvoma požarni hrambi in »Sokolu« v Trebnjem ter došlim Novomeščanom in Trebanjcem, kakortudi v obilnem številu prispelemu kmetskemu ljudstvu.
Vinja gorica  pri Trebnjem, dne 3. februarja 1911.
Žalujoči ostali.
» ključavničarska Ma <w* takoj
trn-m-ga riel» pn Kranjski tVOmlol
ftelesnin, dr. s o. v. v B—iBi
ijskum. 474
v sredini mesta s vodovodom išče »klub slov. amater - fotografov« v Ljubljani. Ponudbe z vsemi pogoji je poslati na društvo. 468
slike
prodaja is poiilja po poima imetji Iv. Bonač v Ljubljani
Gena sliki 5 krm.
2730
Oddati je
z dvema sobama in kuhinj 3, odnosno z eno sobo in kuhinjo v suterenu takoj ah s prvim maiem rodbini brez
otrok. Natančneje pri hišnem posestniku na Erjavčevi cesti 24. 477
Jutri, v nedeljo, 5. svečana 1.1.
bode 480
v gostilni „pri Flegarju"
na Zaloški oesti št. 7
Točila   se  bodo  domača pristna
vina iz Slov. goric
Začetek ob 4. pop.   Vstop prost«
K obilni udeležbi prijazno vabita
]van in franeska Jlegar.
.a. .i* .-*■» .i. .1. *I» *Av .i> ;i. TfZ TJ* 72s 7IT TT»
Pomladna in poletna sczlja 1911.
Kupon Mefr. 310 dolg
za kompletno
moško obleko
(suknja, hlače, telovnik) stane samo
kupon kupon
kupon kupon kupon kupon kupon
7 10 12 15 17 18 20
kron kron
kron kron
kron kron kron
Kupon za črno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistov -d loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472 zaloga tvornice sukna
Siegel-lmhoff v Brnu.
Vzorce gratis in poštnine prosto.
Prednosti prlvatnil) odjemalcev, ako Mago naroCa
direktno pri firmi Slegel-Imbof so precejšnje. Zaradi silnega prometa hlaga fedno na>ve6ta Izbira popolnoma svežega blaga. — Stala« naj nitje cone.
— Tidl najmanjša naročila m po vzorca vestno Ictk.
t
Karel Pollak, tvorničar usnja in Franjm Pollak roj. Peterca, javljata tuge polna v svojem in v imenu svojih otrok
vsem sorodnikom,  prijateljem in znancem žalostno vest o smrti
svoje iskreno ljubljene hčerke
Milo O
učenke
ki je včeraj, dne 3. februarja, ob 2. uri popoludne po daljšem trpljenju v 11. letu svoje dobe blaženo v Gospodu zaspala.
Pogrebni izprevod krene v nedeljo, dne 5. februarja ob Vt5 uri od hiše žalosti Dunajska cesta št. 23 na pokopališče k
Sv. Krištofu.
Sv. zadušne maše se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanenja.
Drago pokojnico priporočamo pobožnemu spominu*
LJubljana, dne 3. februarja 1911.
Posebni parte m ne raspsJIHI«,
f>*V
Sobna in kuhinjska
oprava m
še skoraj nova se r»di od pot ovija prav
ceno proia — Duna|ska oosta •••
V privatnih krogih vrlo dobro uvedene
zastopnike
sprejme pod ugodnimi pogoji neka razpošiljam* firma. - Ponudbe pod JPSSSVO Szlstoas" na annn*in pisarno Orear, Vraga, SimAHŠŠkA
mm it,_ _ 459
Lep lokal
za trgovino se odda s 1. svečanom Z'iven trgovine Janko ČeSnika, .'. Lngarjeve ulice v Ljubljani. .\ Natančneje se poizve tam. 170
Jedka praika!   Redka prilika!
planino
dober
so po ceni proda na ragli . Petr~i ces*o, vkod Hadeckega c it 2, II. nadstropje. 482
nv.
437
CESALKA
za na dom, z daljšo prakso z* radi pomanjkanja znanja tem potom pripO* rOČu. — Ponudbe pod »»Magda 100"
na upravnistvo »Slo~. Naroda«.
Večji priložnostni naknp!
Spalna soba
iz orahovine, elektr. lostOBO in sve-tilf ka, o nara z« knjigo in otelaio, otroška postelja, umetn. sliko >d.v Puckov motor s stranskim vzom
3 */- HP se zaradi pomanikan;a pro-tora
na^čen^i^ proda v Hrenovi ulici
ŠteV. 19. 482
Ceno češko
posteljno perle!
5 kg novega skubljenega K 960, boljega K 12 , belega, jako mehkega skubljenega K 18*—, K 24—, snežno beleča, mehkega, skubljenega K 30*—, K J6*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja aH nazaj vzame proti povrnitvi postnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobcs 35. pri Plinu na Češkem. 164
o
Garantirano na turno pristno
K 56*—, rizling iz leta 3 908 K 60 —, dobro no^o vino belo in rdeče K 52 50% urisna slivovka K 106"—; 50% tropinovec K 112 za 100 litrov prodaja
J. Kraragoa v Mojo, itajenko.
slovenska
v tiskarni J. ---,
L]nkl|anL — Kondicija stalna, p.ača po d*•govoru. — Ponndbe sprejema omenjena tiskarna. 429
Gospodična
vešča stenografije in strojepisja, slovenskega ter nemškega jezika zmožna, želi v najkrajšem času kot začetnica službe bodisi v mestu ali na deželi kot taka ali pa v kaki
{>isarni, kjer se ne rabi stenografija in stro-epis.  —  Naslov  se izve  pri upravniStvu »Slovenskega Naroda.« 377
Mesečna sobo
s hrano se išče.
r^nudbe z na~°dbo cene se naj pošljeje pod „Soba" na upravnistvo »Slov. Naroda«. 456
Uino
staro, graševina, kraljevina in muškat iz lastnih vinogradov, 1600 hektolitrov buko*arskfga, glasovi tega po dobroti, prodaia na drobno in debelo lastnik
MARKO MILEUSNIĆ v Zagrebu, Maksimir, telefon 352. 467
Detajlist in skladiščnik
spretna železmnarja 2 dobrimi referencami SO sprejmeta pri neki veletrgovini z žc*e^om v provincijonalnem mestu na Hrvaškem. lato tam SO išče vsestransko verziran
kontorist
ki je vešč žeJezninski stro1*! in spreten hrvaški in nemški korespondent.
Ponudbe je poslati na upravnistvo „Slov. Naroda«. 473
Veliko presenečenje!
Nikdar već v tivijenju taka prilike I
600 komadov samo K 3-80
Prekr. pozi. prec. ura na sidro z verižico, natančno idoča, s 3 letnim jamstvom, mod. svilnata moška kravata, 3 ff. žepni robci, mičen moški prstan s ponarejenim kamenom, mična elegantna damska nakitna garnitura i. s. prekr. kolje iz orient. biserov, moderni damski nakit s pat. zapono, 2 eleg. damski zapestnici, par uhanov s pat. kavljem, prekr. žep. toal. ogledalce, usnj denarnica, par manš. gumbov, 37« double zlato s pat. zapono, ve-leeleg. album za razglednice, najl pogledi sveta, 3 šaljivi predmeti, vel. veselje mladim in starim, prakt. spisovnik za ljubavna pi.-ma za moške in dame, 20 kores. predmetov in še čez 5v0 porabnih predmetov, pri hiši neutrp-ljivih — Vse skupaj z uro, ki je sama vredna denarja, stane samo K 3-80. Pošilja po povzetju ali denar naprej dunajska centralna 469 razpošiljevalnica
CH. JUNGWIRTH, Krakov št. B 101
, NB. Kdor naroČi 2 zavitka mu priložim prima angl. britev. — Za neugajajoče denar nazaj.
0
Pri prodaji
do
100%
dobička
a>
Trgovski
izurjen v Specerijt, želesnini in steklar« stvu vešč slovenščine in nemščine v govoru in pisavi s prakso išče pri*
momoga mosta. — Na*u>v pove
upravnistvo »biov. Naroda«. 436
z 3 sobami in vsemi pritiklinami SO Odda mirni stranki hm otrok s L
mafem t L na vjgalu Št. Petersko in Beslieve oeate št 3. 461
Vzgojiteljica,
vešča slovenskega in nemškega jezika ter klavirja, se sprejme za vstop 15. marca k dvema deklicama. 293 Naslov pove upravnistvo »SI. Naroda.«.*
Iščem
potnika.
hprva proti proviziji, pri zadovoljivem poslovanju pa proti gotovi plači.
Ponudbe pod »Potnik 432" na
upravnistvo »Slov. N*rpriaa._ 432
HIŠA
se proda v Gaberju pri Celju Št* 103* Od»> ga 2 stanovanji z v>emi pritiklinami in 300 m* sežn ev vrta. — Cena 7000 K, plačati je tikoj 1000 K.
Pozor!
389
Pozor!
Naznanja se p. n. občinstvu, da se od danes naprej v gostilni „pri Panju11 prodaja razen drugih tudi
belo in črno
vino
po 72 v liter
Ljubljana, Vegova ulica štev. 10« ~Želi se prevzeti dobro idoča
trgovina
večjega obsega. 396
Ponudbe pod „Merkur 1911" na
upravnistvo »Slov. Naroda«.
Potujoči agtiti,
ki obiskujejo privatne odjemalce, sa apraj-
SS* sukna in blaga
za moške obleke proti visoki proviziji.
Ponudbe z navedbo okoliša, kjer delujejo in kjer so vpeljani, na „Umsatz, 500" poštno ležeče Brno. 458
[9.
Gospodična z deže!e, na Štajerskem, ki ima veselje do otrok, 24 let stara, bivša učenka gospodinjske šole, usposobljena za učitelj co ženskih ročnih del, želi priti za vzgojiteljico k slovenski družini v mestu oziroma tudi na deželi. Vstopila bi tudi v službo kot podpora gospodinje. — Nastopi lahko takoj. — Naslov pove upravnistvo »Slov. Naroda«. 455
Nočno službo
imajo prihodnji teden
lekarn es
ČižraiF, Jurčičev trg; Piccoli, Dunajska c; Sušnik, Marijin trg.
□ □
Svoj izdelek «itro iy«	2 strojne zidne in zarezane strešne					
prve vrste O J	Pl	E			I	prve vrste
J. KNEZ ^^^P^V^0jsJ|S^ ktntt S)Slšl40S^	priporoča V LJ utfke sa mani lil			u	B.	442 L J AN I. rfk s^šnONrv.
10
nununi
nun
4ND
824632
MQI
D46C
^^1B
1464
Delniška družba združenih phrovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani,
največja slovenska pivovarna, priporoča svoja svetla in črna piva«
Ravnateljstvo v Laike m trgu.
uperfosfati
mineralni in animalni najbolj preizkušeno najbolj zanesljivo /osf orovo - kislinsko
za m zei
Vtebinn strogo zajamčena.
Jamstvo za najhitrejši učinek. Majvižji donos. # Za apomladnjo setev neutrpljivo. -
am>~H*3vc. kalijeve in srtitrovt suerfn'ite dabavija]« vse tvornice za ameina gnojila, kupfevalti, knarijske zad;n§e in droStva.
Pisarna v Pragi, Prikopv štev. 17.
•v
■ ■a.
Zimska blago  vseh "J«*
vrst, kožnhovino in ■alofe prodaja
10
zelo znižanih ceiuh.
i
0F
Mestni trg št. 24.
Priporoča tnoi veliko izbiro perila in možnega blaga g gag
Ustanovljena leta 1882.
Ustanovljena leta 1882.
/. Rezervni zaklad .\ nad pol milijona kron.
Stanje hranilnih vlog m dvajset milijonov kron.
I II-
Kmetska posojilnica
regisirovana zadrug* z neomejeno zaveza
registrfiMi zaloga z mmz\m zaveza
ljubljanske okolice
» lastnem žgdnim doniu y Ljubljani Dunajska testa ilev. 18
obrestuje hranilne vloge  po čistih
41/ 01 brez odbitka rent-/2 (0   ... nega davka. /.
Telefon štev. 185 interurban.
Račun: pri avstr. post. bran. St. 828.406 pri ogr. poŠt. hran. St. 19.864.
e>
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obreituje od dne vloge do dneva dviga.
P&SGJi 113 EHlIl
po 51 ,« brez amortizacije ali na amortizacijo  po dogovoru.
Eskomptuje
trgovske menice.
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000 —
mm
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000.
fx. Čuden
nrar in trgovec
Ljubljana
131 samo
totoina elita it. i.
poročni prstani
v zlatu, močni, na trpežuosti ne-prekosljivi, par od 7 S naprej.
IMiaVMmi.
mM i kileđariem radi po u% Mwi.
= v znanje
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempe-riranem prostoru shraniti.
Vse to preskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago brezplačno tvrdka
K. ČAHERUIK
specijalna trgovina s kolesi in njih posamezni deli
Ijubljana, Dunajska cesta 9.
DOofin oestnlk.
EnJketa   svobodomiselnega narodno-naprednega dijaštva v Izubijani dne 5. januarja 1911.
(Konec.)
Generalna debata se je po predlogu g. cand. ing. Fr. Zupančiča vr šila v obliki referatov o stališču po gameznih udeleženih društev do re ferentove predloge.
Kot glavni govorniki za posamezna društva so nastopili gg.: eand. ing. France Zupančič, eand. iur. Jože Kavčič, abs. iur. Milko Hrašovec, abs. iur. Ciril Pavlin in stud. iur. Milko Naglic.
Prvi je govoril za akad.. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu g. cand. ing. Fr. Zupančič. Poudarjal je, da lahko delimo zgodovino te organizacijske ideje, ki sedaj praznuje zmago, v tri dobe. V letu 1906/00 je začelo Slov. akad. društvo »Ilirija« iz Prage to akcijo, ki pa ni uspela. V tisti cio-bi so namreč stali radikale! v svoji polni moči in naša društva so konsu-znovala vse moči za boj radrkalccv proti nam. Pa tudi notranje razme to. v nekaterih naših društvih še niso bile konsolidirane.
Ko pa so se jeli pri radikalcih kazati sledovi propadanja, je akad. tehn. društvo »Triglav« vzelo idejo skupne organizacije v roko. a vse je ostalo le pri zbiranju podatkov o di jaških razmerah, ker se vsa društva niso z zadostnim zanimanjem udeleževala priprav.
Tretja pa je sedanja doba, ko je - pomočjo akademično ferijalnega društva »Save« postalo to vprašanje zopet aktualno.
Principijalne točke organizacijskega osnutka so bile soglasno sprejete in akad. tehn. društvo »Triglav« z velikim zadoščenjem pozdravlja referentove predlogo. Ker se je od nekaterih strani hotelo lansirati v javnost mnenje, da akad. tehn. društvo »Triglav« ni svobodomiselno, ampak nekako prvaško-feonservativno, govornik odločno zavrača taka očitanja, ker je društvo že ob svoji organizacijski akciji izdelalo pravila, v katerih je svobodomiselna ideja jasno izražena. Akad. tehn. društvo »Triglav« je le zato, da >e pri svobodomiselni propagandi nastopa taktično.
Namen »Triglavu« je tedaj, da podpira organizacijsko akcijo, ker je edino na mestu, da ojaeimo naše napredne stranke.
V imenu slov. akad. društva Ilirija^ v Pragi je govoril cand. iur. J. Kavčič. Smisel njegovih izvajanj je bil, da »Ilirija« principijelno ni proti organizaciji in da jo bo torej podpirala; želeti je le organizacijo poedincev, ue društev. »Iliriji« je namen v smislu njeneg-a svobodomiselnega programa zbirati v tujini, kar je našega po krvi. bodisi, da se razlikuje po najrazličnejših prepričanjih. Društvo »Ilirija« priporoča vsem akad. društvom in naprednemu dijaštvu sploh gojiti stiko z vsemi jugoslovanskim dijaštvom.
G. Milko Hrasovee za Klub naprednih slov. akademikov v Celju« izvaja, da je »klub« od nekdaj navajen, da ga štajerska napredna stranka in celjski Slovenci ingnorirajo. Proti zvezi društev ima pomisleke, <ls bi nekaj članov ne bilo zadovoljnih, če bi društvo s svobodomiselnim programom, kakor je »klub'< v O. s. n. n. d. zasledovalo narodno - napredna načela.
Kot zastopnik društva svobodomiselnih slov. akademikov »Sava« na Dunaju je g. abs. iur. Ciril Pavlin poudarjal svobodomiselnega programa organizacije in njeno nepolitičnost. Kakor dunajska »Sava«, naj vsa naša akad. društva oficijelno priznajo »Dijaški vestnik« za svoj organ.
Za akadeiničnu ferijalno društvo »Sava« je končno v daljšem govoru zavzel stališče g. Milko Naglic, ki se je obračal z važnimi arjrumenii tačk proti izvajanim mnenjem ostalih udeleženih društev. Izjavil je, da je organizacijski akciji »Save« garan-tovan uspeh, ker je začela svoje delo 710 temeljitih pripravah in naslonjena na praktično delovanje govornika tekom 5 let pri mlajšem dijaštva, kar tvori sedaj trdni temelj življenja polni tvorbi, katero moramo izpeljati. Treba pa je organizaciji jasnega in obs^nega programa, v katerem je fiksirano stališče nasproti vsem faktorjem, ki pridejo v poštev pri javnem dejstvovauju.
Z vso odločnostjo se je zavzel za zvezo vseh nar. napr. akademičnih društev, ne pa za svobodno organizacijo posameznikov, ker bi centralna organizacija poedincev zahtevala krajevnih organizacij v vseh visokošolskih mestih in novih ferijalnih organizacij v domovini. Da bi pa po iliri janskem mnenju lahko eksistirala taka krajevna organizacija nar. napr. akademikov v že obstoječem dru- ! štvu, je pa praktično nemogoče; ker bi 66, če bi bila v moči polastila društva. Če bi bila pa v minoriteti in j društvena tendenca ž njo ne v skladu, I
M pa raje zapoatila ovirajoče jo društvo. Ce je tedaj res v naših društvih nekaj ljudi, ki se ne skladajo z naiod-no - naprednimi idejami, naj pomnijo vsa drnštva, da je sama svobodomiselnost vse premegleno jedro za zbiranje in konglomerat raznoidejnlh ljudi v organizacijskem oslru ne pomeni ničesar.
Treba je večje prograrnne enotnosti, treba je životvomega programa, ki ima pomen tudi v realnem življenju in to jc pri sedanjih splošnih slovenskih razmerah edino naroduo-napredna ideja. Našemu dijaštvu je treba velike naloge in ta je povzdiga slovenske naprednosti pred uničujočim klerikalizmom. Pri tem boju pa smo na realnih tleh, moramo računati z realnimi razmerami in skrbeti za praktično delo v stiku z vsemi faktor ji, ki pridejo tu v poštev, ne pa s patološkim filozofiranjem o programski svobodomiselnosti ubijati časa in s transeedentalnimi fantazijami o zbiranju vsega kar je domačega, bodisi, da se razlikuje po najrazličnejših prepričanjih, o vseslovanstvu, gospodarski enakosti itd. slepiti sebe in le maskirati svojo revščino in dela. nezmožnost.
Treba je tedaj organizacijo akad. društev in to na svobodomiselni narodno - napredni podlagi.
Po tem govoru g. Milka Naglica se je nadaljevanje seje vsled pozne ure preložilo na popoldne i u se je po-]x>ldne, ob dveh takoj po zopetni otvoritvi zbo rovanja pričela speci jel na debata, ko sta se sprejeli od g, Milka Naglica predlagani 7 »red vprašanj i: 1. da so zborujoča društva za to, da se osnuje»Orgauizaeija svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva« in 2. da je O. s. n. n. d. zveza (zborujoči n> društev in ne posameznih poedincev.
Pri glasovanju, ki se je vršilo za vsak paragraf referentove predloge posebej, ji« bila ta predloga v princi-nijelnih točkah sprejeta soglasno tako, kakor je natisnjena v »Dijaškem vestniku« od dne 12. novembra 1010. Le v nekaterih točkah administrativnega značaja so se napravile nebistvene spremembe in še te v 7>opol-nem soglasju z glavnim referentom.
Po dveurai speeijelni debati, v katero so posegli vsi delegatje, posebno pa gg. Zupančič, Pavlin, Jenko. Milko Hrašovec in Milko Naglic in končnem glasovanju, v katerem je bila sprejeta referentova predloga iz glavnih določb poslovnih pravil »organizacije svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva- je predlagal g. Milko Naglic takoj volitev pripravljalnega odbora za 0. s. n. n. &, fei naj pošlje iz sprejete prodioge izločena statutarna določila v potrjenje notranjemu ministrstvu in obenem vsem nar. napr. akad. društvom, da formalno prijavijo, kakor določa poslovnik, svoj pristop O. s. n. n. d. Pripravljalni odbor pa naj vodi tudi vse organizacijske (O. s. u. n. d.) posle, dokler se na skupščini ne konstituira rednim potom centralni odbor O. s. n. n. d. Ta predlog-, kakor naslednji g. Milko Hraševeev predlog, po katerem se izvoli g. Milko Naglic, predsednikom pripravljalnega odbor« O. s. 11. n. «1. s pravico, da sa.m imenuje ostale odbornike, sta bila Sprejeta soglasno.
Ko je bila tako rešena gla\ na naloga enkete, sta se sprejela še predloga c. Milka Naglica, da je smatrati »Dijaški vestnik« v V9akosobotnein~" »Slovenskem Narodu« za oficijelno < Lišilo narodno - naprednega dijaštva, oz. O. s. n. n. d. in da se mora s i pomočjo naših akad. društev u velja« J viti princi o, da mora vsak njihov član i pripadati tudi kakemu ferijalni akad. j društvo. { Po pogovoru 0 srednješolskih di-> jaških razmerah le g. Milko Hrašo- \ vec poudarjal važnost ideje samopo- j moči in opozarjal akad. društva, naj ( si ustanove podporne fonde za svoje » člane. Ako se strnejo društva v orga- I llizacijo, naj sc ustanovi centrala teh ' pod }K>rn i h fon dov. { Predsednik enkete g. A. Hmvat : ie nato v navdušenih besedah znklju- > čil to velemvmembno zborovarne in | se zahvalil delegatom za trud po- f s°bno akad. fer. društvu »Savi« za J neumorno delovanje, ki je doseglo ta* ko ler» nspeb ) Pripomniti moramo, da so 00-» zdravili enketo brzoiavno g. dr. Šan-, rlor Hrašovec iz Celia in g. Rohrmnnn iz Trsta, v-d«lisih dopisih pa dijaštvoj iz raznih krajev.
»Kadogoj« in O. s. n. n. d. Sedaj, ko se bo zopet pričelo vlaganje pro- > .sen i za podpore pri »Radogoju«, na j J naša akad. društva obveste o razme- > rah svojih članov - prosilcev predsed-* stvo O. s. n. n. d., da bo lahko z res-; ničnimi stvarnimi podatki rcdpiralol te prošnje, kar bo gotovo velikega po-; mena za dotične prosilce. )
Vsakovrstna poročila, ticoea se V gibanja načecra dijaštva ali društev,)
410
Posestnik in večji obrtnik se želi poročiti z bolj priletno žensko, ki jo veseli gospodinjstvo. — Pisma se pošiljajo pod vit. S0M na upravništvo »Slov. Naroda«. Stroga  tajnost zajamčena.
Vrnitev od vojakov.
.Ako Vam pišem, tedaj je zaradi mojega sina, ki vmivši se od vojakov, kašlja. Vsako jutro kašlja uro dolgo; meče iz sebe sline in katar, ki se le težko ločijo. Po zajutrku ga zapusti kašelj. Poleg tega je zdrav ter ima dober tek. Njegovi starši niso nikoli kašljali; v svoji družini nima nobenega, ki bi bil bolan v nrsah. Ker imamo neko prijateljico, ki je ozdravila po vašem katranu, Vas prosim, da bi mi poslali steklenico istega zdravila. Ana Bohme, Berlin, Schonhauser-Allee 141a.
Lekarnar dobivši to pismo dne 19. oktobra 1896, je takoj odposlal zaželjeno stekleničico. Nekaj tednov pozneje, je pisala gospa Denoix v novic: .21. novembra 1896. Gospod Duyot, kakor je moj sin zavzel zdravilo, ki ste mu ga poslali, je nehal dajati od sebe sline in katar,
Bolimo.
in ni kašljal skoro nič več. iMoči je zopet dobil, in ko je še nekaj časa rabil ono zdravilo, je bil popolnoma ozdravljen. Najsrčneja hvala. Vse svoje življenje Vani bodem hvaležna, in bala sem se že za njegovo življenje in zdravje, ki mu je potrebno za svoj vsakdanji kruh.
Jaz Vam radovoljno dovolim moje pismo razglasiti, in ne morem zadostno priporočiti to zdravilo, vsem ki trpe na pljučali in na prsih. Ana Bohme.*
Rabljenje zdrsVfla nGoudron-Guyot", pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo začenjajočo omotico, knjti katran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem da uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljati bolj priprostoga in uspešnejšega zdravila.
V slučaju, da bi še komu ponujalo, kako drago sredstvo namesio pravega „Goudron-Guyota, iedaj naj fce v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi ^Goudron-Guvot-. Dobiva se istega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na nor-veškem obrežju., in je napravljen iastnoročno od Guvota, izumitelja raztopljivega katrana, in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako pomoto naj se natančno pnzi na znamko; Goudron-Guvotova nosi ime „GuyotJ natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijolčasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš.
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi.
Oni, ki se ne morejo privaditi kairano\ errm okusu, lahko nadomestijo istega z krogljicami Guvot, ki so narejene iz pravega norveškega katrana, in katere zavzemajo, 1—2 pred a!i tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu, in stanejo jako rnaio.
Barva pastil Guvot je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom „Guvot".
Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš, in v vseh lekarnah.
Dobiva se v lekarnah: Gabr. Piccoli, Sušnik, U. pl. Trnkoczv in pri vseh priznanih lekarnah.
Perje
za poatelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
1^. HITI
Pred Škofijo itev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
J
zlatar v Ljubljani
nasproti glavne poite
priporoča svojo trgovino isakonstie
zlatnine
ter uredil žepnih ur. f astna delavnica.
Knpaje staro zlato in srebro.
Cene zmerne. Solidna  in reelna postrežba.
Ustanovljeno 1845.
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
iiiUVIl
g PoljansK! nasip - Ozka ulita It. i Sprejemališče
Šetenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Ljubljana, Dunonho cesto 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih csiiab
«•      """  ' ----—
i * 1 5 {«
m
na IV., Ilirska ulica 25
Rezamudife narediti
poskus z
nouo
uoljno ječilno mastjo
Ona je enostavno najpopolnejša kar se jedilne masti Izdelujć In prekosi gotovo največja pričakovanja, f
i
3
Važno! za Važno J
gosoodiRje. troevcoinživlocrelce.
Nojbcl ia in najetne so postrežbo
za drogve, kemikalije, zelišča cvetja, korenine itd. tudi po Knelppn, ustne vode in sobni prašek, ribje olfe, redilne in poaipalne moke sa otroka, dišava, mila in sploh vsa toaletne predmete, fotograficne aparate in potrebščine klmrgićna omrežila vsake vrste, sredstva sa desinlekdio, vosek in paste sa tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega nuaa in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in soli  za kopel.
Oblastv. konc. oddaja -n»pov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol
ecofaa, kol
■§mo itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
ANTON KANC |
I.
Ljubljana. Židovska ulica $t.
i 21 V MalrasM iclttia
-------
Bela stara vina, poženši
o5 48 X, cviček in črna
vina, slivovico, slavonsko rakijo
priporoča 234
Občinska hranilnica
v Drniša v Dalmaciji
sprejema
hranilne vloge
od K 2— do K 100.000—
proti 5C0 *>br^stowanju, ter povrača zneske do K 5.000*— brez odpovedi, zneske do K 20.000— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. 3825
Za varnost hranilnik vlog in njih obrestovani 3 ;amči občina Drniš.
V Ameriko in Ksaudo
pripravna, cenena in saaesl.iva votafs
Cunard Line.
Odkod Iz domačega pristanišča Trsta;
Ultonia 18. februarja 1911. Saxonia, 4 marca 1911. Pannonia 15. marca 1911,
Is Uverpoola: 274
Največji in najlepši parniki sveta. Lusitania, 28. januarja 18. februarja 11 marca 1911.
Maureiania, 11. februarja, 4. marca, 25. marca 1911.
Pojasnila in vozne karte pri
v Ljubljani, Slomškoma nllcs štor. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York III. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
Milko Kropei
urar in trgovec 1954
v Ljubljani, Jurčičev trg 3.
Velika zaloga zlatih, srebrnih la nihljasiik žepnih ur bi verižic, atenskih ur, s prstanov In uhanov, k
popravila točno in ceno!
Za vsako prodano ali kupljeno aro jamčim eno leto.
Cenike brezplačno In poštnine prosto.
i
Revmatizem, protin,
nevralgije in ozebline
večkrat provsroćajo nesnosne bolečine Za njih hitro pomirjenje in potolaienje, za oplahnjenje oteklin in obnovo premičnosti členkov ter odstranjenje občutka mrgolenja učinkuje presenetljivo - sanesljivo-----
pri rtern ajo, masiranja ter t obkUdkih. I lonček t K. Ako poiljete naprej K l 50 dobite 1 lonček   \ '= »       »       »     K i>—   *      0 lončkov J -S g, 9        ,        m      K9-—    »     10    »       J * S,
Izdelovanje in glima zaloga v
B. Fragnerja lekarni.
c. in kr. dvorni dobavitelji,
štv.sei.
PasiU na ime Udilka in izdekvalea.
V Mrnalfasas lekarne
GS
000890
tae brikete
is kosovni premog, najboljše m najcenejše kurivo za peči, podknrilna drva nepotrebna, (navodilo zs*tont) nr»ooroea po najnižii  ceni „%,eskO Skladišče
premoga,11 Rova nI. 3. v LJubljani.
4292
i
• pri morju,
dobi najboljšo postrežbo pri
ge. J/largareti Ragusin,
Veliki LoslaJ. 445
s tvorniško restavracijo, žganjetočem trafiko, gost. vrlom, poljem, gospodarskimi poslopji, pripravna za vsako podjetje, se cen6 SS1 proda,
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. Za mešano trgovino na deželi se išče
za 15 marec starejši
v ei
kot prva mOČ. — Ponudbe in pojasnila dosedani* ga službovanja naj se pošlje pod šifro „ZanOSljiv" glavna pošta Gorica, Primorsko. 409
A. Feldstein
vljudno priporoča svojo 186
knjifioveznico
Radeckega cesta 12.
Iščem samo pri dobrih odjemalcih na drobno dobro vpeljanega in zanesljivega
potnika
za profajo moje slivorke, tropinovca, :: 5rožnika in marclčicga žganja.::
ponudbr pod Philipp Josef Wein-feld Novi Sadf Ogrsko« 404
državnim, železniškim in deželnim uradnikom
pod najcenejšimi in najugodnejšimi pogoji proti dolgoletnemu odplačevanju,   do višine dveletnih prejemkov, daje
Spoika kredytowa czlonkow Towarzystwa wza-}emnych Dbez pieczefi w K:akowle, Baszfowa 9.
Pojasnila se dajo gratis in franko. 264
Proda se v Kanfanaru
hiša s kletjo,
kalen zamore shraniti 700 hektolitrov vina.
Zraven so prodaja tudi
sodi in drugi predmeti.
Hiša ima  zagotovljen dohodek letnih 1000 kron. 399
Prodajni pogoji ugodni. — Več pove
Jos. Krmpotlć
v Pulju, Piazza Carli št. 1.
W jnAfr
23 let star, špecerijske in meiane stroke vešč, dober detajlist in hiter racunar S*M •laska v mesu ali na dtželi. Zmožen je voditi tudi kako podružnico Na zahtevo položi lahko varščino. _
Ponudbe pod »Trgovski ffihOi •00" na uprav. Slov. Naroda.« 37«*
Stampilije
vs*h vrst sa drnstts, trge
itd.
Anton čeme
Liobl]ODO,Sv.PctraLi
Calkl kukt. 235
Janka „Slavija"
sprejme pol prav ugodnimi pogoji
za življenski oddelek, potem za oddelek zavarovanja proti požaru in končno za oddelek zavarovanja proti vlomskt tatvini
Reflelctantje nai se obračajo do
generalnega zastopa banke „Slavile" v LJubljani. 290
OLLA
specialiteta gumija po današnjem stanjo i ilsflH dikazani
tcbi>a&e p t v st 1. kkarnicah in dregerijaa.
je več nego 2000 zdravnikov označilo ss naisane-sUveJse. Zaloga v Ljubljani: A. Hlavka. R. Sušnik. Gabriel Piccoli, lekarnar, A. Kane drogerija, A nt. Krisper.
Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za »ravno tako dobro blago".
Hustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajaJišč zastonj od tvor« nice za gami OLLA na Dunaju U. 300, Praterstr. 57. 1000
tli ne pomoga!
Ljubljana Sodnijska ulica
3067
? Zakaj ?
bi se vsakdo moral prepričati o solidnosti tkalnice inrazpoštljalnice
Bratle Krajcar. Dobriiska II. 9213
na češkem?
Vsakomu pošljemo brošuro in veliko zbirko platnine in pavolnine gratis In franko.
Vse opreme in oprave.   Za po-izkušnjo naročite šest rjuh la Ia 150,200 za K 14-.
Naznanilo in priporočilo.
Usojam si naznaniti slav. občinstvu, da se preselim zopet nazaj v znano restavracijo
W »pri Lev
465
Vsled tega se kar najiskreneje zahvaljujem vsem cenjenim obiskovalcem pri „Zlati ribi" in prosim nadaljne naklonjenosti in obiska v novem lokalu. Potrudila se bodem postreči po svoji moči cenjenim gostom z ra/ličnimi najpristnejšimi vini, z dobro in mrzlo kuhinjo ob vsakem Času. Obenem se priporočam si. društvom za prireditve veselic in shodov, za kar služi velika dvorana in senčnat vrt. Kegljišče je vedno na razpolago.
I
Z odličnim pripo-A ročiiom
Otvoritveni koncert „pri Levu"
« liiraiettet. —       ■■'—
je 12. februarja.
Mi HM*
Ljudevit Borovnik
puikar v Borovljah (Fer-laoh) na Koroškem,
m Drtporoea v isdelovsnie nessoiislalh aosefc sa lovce is strelce po nujnoveisio ■jatrilii jjod popolnim jamstvosi Tudi pre-
ssmokresniee, sprejema vsakovrstna popravila, ter Jih točno in dobro t. Vse puške so na c kr. preskuse« in od mene preisausene. — liustro-
vani oonlk« saot*n|.
Isvriuie. valnid i
57
„Nulsol"
tvrđke 451
Bergmann & Ko. Dččin na L.
je in ostane slej ko prej nedosežen vsled svojega presenetljivo prirodnega barvanja las in brade
Dobiva se svetel, rjav in črn steklenica po K 250 v
drogeriji Anton Kane in pri brivcu A. Fettich-Frankheima
VrMŠmt ure o4 8. ajatraj še 7. zrttct
4ifnfEsfiau
7. neter |
PIIZZIM I
V^rsto POMTER0SS0 Z
Ow*4nm *mak* teiklh hranilnic.
K106E U KNJIŽICE PREMIJSKE flflOE
m If TEKOČEM RACUHU
in VLOGE FIKSNE NAJUGODNEJŠE. - BANtHO POSLOVANJE VSEH VRST. _
H Oddelek sa vadije in kavcije.
I Uradne ore ođ 8. 'jutraj du 7. zvečer |
V življenju nikdar več!
Namesto 16 kron samo 6 kron.
Ker sem ceno kopi/ veliko tvornico ar prodajani stojo prietno kovinsko
uro
reiDtoirto iz Jona" srebra
z dvojnim pokrofom.
36 orniai izvrstnim remont, kolesje«, tekočim   na kamenih.
prekrasno lepo okrovje z vrezanim grbom, konjem. Jelenom al! levom, dokler bo kaj saioge za smrtno nizke cen j
s 6 kron komad s
prejšnja cena 16 kron Verižica iz „6loria" srebra zraven 1X
3 leta Jamstva. — Razpošiljanje po povzetju. hr?oz 9Tam
AKS BOHNEL
Dunaj IV., Margaretenstrasse 27 68.
Izvrstna prilika za potovanje
Ameriko
|t li Blat i mil pititl
velikani:
Kaiserin Auguste Victoria. 25.000 ton
Amerika...... 24.000 „
Cleveland...... 20.000 „
Clnciunati...... 20,000 ,
Pres. Lincoln..... 20.000 „
Pres. Orant..... 20.000 ,
Jrezplačna ptjasifU dajt
FR.SEUNIG
Ljubljana.
Kolodvorska ulica št 28.
iz ugledne rodbine,
i fcBiespasBlrafl z losnedon
ki isce sorodno dušo, 421 pod Šifro   »i     ■ u«« n Š'vo
na uprav-Si o venskega Naroda«.
Isce se v najem
obstoječe iz 2—4 sob z vrtom v trgu
do le marca. Ponudbe na unr*vms>vo »SI. Naroda« pod „Prvi marec".      Ti 9
Več lepih
primerah za vile, zasebne kakor tudi delavske hiše, je pod ugodnimi plačil nimi pogoji na prodaj.   Zelo primerne so tudi za napravo kake gostilne ali trgovine. Več se izve pri imejitelju
Josipu Perdanu v Ljubljani.
Najboljše in najsigurnejše sredstvo zoper
ki v kratkem času odpravi rdečico In vse druge bolezni v nosu je
99
Kornelija".
Razpošilja z natančnim pojasnilom po povzetju treh kron N. M. S. Medlog, Celje št 16, Štajersko. 295
Uradno dovoljena, ie 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in sliffl G. Flux
Gosposka ulica štev. 6,
išče nujno za Ljubljano in zunaj:
priporoča in namešča le boljša
m
kakor
privatno trgovsko in gostilniško oso b Je. Izbira različnih slaieb, slasti za ženske. Vestna in kolikor motno bltrs postrežba zagotovljena. 4.0
Pri Toiojib vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
Lastniki tovarn za opeko in cement
zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke
K. Mouotnv
ftoiialne tovarne strojev za keramiko in livarna
Praga- Visočany
Opreme za »rožne peči, transmisije, posode za impregnovanje lepenke L t. 8.
Na vpogled mnogo priporočil. &20
teli slntbe pri kaki večji opekarni. Prevzame tudi akord. 431 Ponudbe   na   upravništvo »Slov. Naroda« pod „Delovodja".
licem v prometnem krajo
trgovino
v najem, ali jo knplm.
Ponudbe se prosi na unravnStro »SL Naroda« pod „Trgovina11. 448
Zelo urin prilika!     Zelo ugodna prilika!
Trgovina
SO proda na zelo prometnem kraju, tik kolodvora in tovarne. Proda se radi rodbins-kih razmer. ~ Vprašanja na upravništvo »Slov. Naroda«. 433
prostovoljna dražba
pod vi. št 703 k. o. Kandija vpisane
Fišerjeve vile
z vrtom cenjene 15 650 K se bo vršila
16. februarja 1911 dopoldne
ob 10. uri v notarski pisarni sod. poverjenika dr. Albina Poznika
▼ Novem mestu, kjer se zvedo dražbeni pogoji. 446
Proda se po iako nizki [eni
za vinograd.
Kolje je samo kostanjevo, cepljeno, močno in lepo izdelano. Cena se izve pri
Andreju Marincu 398 ▼ Oomilskem pri Celju«
■ •
Redka prilika 1—najusodnejši nakan f Prodaja ali zamenjava
Proda se nova, ononadstropna, davka prosta hiša z vrtom v H mena ti legi ter v bližini električne železnice v Ljubljani — Hiša se jako dobro obrestuje ter so plačilni pogoji najugodnejši. Eventualno se zamenja s kako manjšo, če tudi ne ravno novo hišo. 444 Pismena vprašanja na upravn. tega lista.
Od dobrega najboljše sta
maifivo maslo
za pečenje
1 1857
in
margarina z Vrbskeoa jezera
iz margarinovih izdelovalnic
za planinske dežele v Celovcu.
Samo pol tako drago kakor naravno presno maslo ga nadomeščata popolnoma za
kuhanje, pečenje in prazen j o.
Prodala mlinskega posestva.
Posestvo Janeza Gaber v Škof ji Loki predmestje Studenec
itOV. 2, to je mlin, hiša in nekaj sveta zraven, je naprodaj pod ugodnimi plaćiln mi p' goji.
Kdor misli kupiti naj se z?ia«t v četrtek, dne 9. svečana L L do« poldan v notarski pisarni v Skoiji Loki.
Tam se tudi že poprej lahko izvedo natančnejši podatki. ŠKOFJA LOKA, dne 1. svečana 1911. 449 BllkO Lonček, c kr. notar.
Prva belilnica, barvalnica in tiskalnica kotona
prodaja,  dokler bo kaj uloga  f $1
Ostanki Sifona in tkanin meter po 40 h;  Odda se najmanj 40 m,
doig«;*t 3-12 m. Ostanki ssUna, keperja in delena meter po 40 h:
oddaja se najmanj 40 m, dolgost 2—lo m Ostanki klota, črni in barvasti, mettr po K 115; oddaja se najmanj 20 m, dolgost 1—6 m.
452 Po povsetju rasposiljs trgovcem in zasebnikom
■** WT Leon Strass v Nachodu 9.
03
8E
4254
Po sveto.
* Samo   hinavstvo   alf vzgaja
duhovnikov. Kakšna je vzgoja mladih ljudi, ki se posvete duhovskomu stanu je jasno pokazal zadnji slučaj kaplana Košickega.   Košicki   je bil namreč   prestopil   v protestantsko cerkev   in se je poročil   s dunajsko gledališko igralko Kozo Klotzvl. Pi»-zneje   pa je zapustil svojo   ženo in vtaknili so ga v neki samostan tako, da njegova žena   danes ne ve kje se nahaja. Gospa Košitzki-Klotzel opisuje sama   kratko dobo ujih zakonskega življenja In iz vsega, kar navaja, se zrcali   nepopisno   podlo hinavstvo. »8. avgjsta, tako pripoveduje zapuščena žena, sva so oficija!-no zaročila in že 24. septembra se je izvršila najina poroka   potem ko je on   prestopil k protestantizmu. Ko sem bila koncem oktobra nekaj dni v Lipskem. je prišel v stanovanje mojega moža neki duhovnik in ga skušal pregovoriti, da se vrne v katoliško cerkev.   Vedno so prihaja H latinsko pisana pisma in latinske brzojavke in jaz sem dobivala anonimna pisma, v katerih me je hotel neznan človek premotiti, da se dam od svojega moža ločiti.   Mojega   moža >o skušali prepričati, da ga ne ljubim in da more on pomagati meni do sreče samo z molitvijo, meni pa so pisali, da sem lepa in mlada in da une Ča-Jsa edina sreča na odru. "27. clecemhra. je obiskal Kosieki nekega duhovnika na Dunaju v hotelu »Koinser«, ki g;a je potem odpeljal v nek samostan na \> roško. Pismo, katero je pisal Kr> šicki svoji zapuščeni ženi,   je polno najpodlejšega hinavstva. V njem pravi med drugim   doslovno:   »Pot do mene vodi edinole *kozi moje starše. Dovoli mi, da na koncu tega svojega najbrže zadnjega pisma vzamem nazaj vse, s čimer sem kdaj razzalil tebe ali tvoje starše. Ni UPaj to slotmosi, marveč le slabotnost in nepremišljenost. Stremil sem edino za tem, da napravim tebe srečno in da osrečim c teboj tudi tvoje starše,ki so se žrtvovali za tebe do svoje   zadnje kaplje krvi. To edino je bila moja neumnost in no ostala moja krivda, da sem to hotel. Prosim te še enkrat za odpuščanje in se ti zahvaljujem za vse neštete dobrote. Iz sveta pošilja zadnji poadrav tebi, kateri se je posvetilo, lazdeja-no človeško srce.« — »Bohemle« v Pragi pa objavlja sledeči razajo\cr s kanonikom   Rotzingerjem   v Pragi: ^Košicki«, tako pravi kanonik, je bil mej učenec in se je odlikoval vseh 5 let, kar je bil v seminarju, po izredni marljivosti. Proti 6 leti je zapustil zavod in pred nekaj taeaeci mi je pisal njegov  oče iz Draždan,   da je v skrbeh za svojega sina. Pred f» tedni da je zapustil Draždane in od tedaj ne vedo doma. ne kje biva, ne kaj dela in ne ali sploh še živi. Oče je pisal, da je v silnih skrheh in me je profil, da pomagam po svojih močeh, kar sem mu tudi obljubil. Koncem oktobra sem dobil   zopet nismo iz DnuV dan. v katerem mi naznanja oee, da je njegov sin na Dunaju, ter me prosi, naj grem gledat kaj dela in naj ga spravim zopet na pravo pot. Sel sem tedaj na Dunaj. Ko sem prišel k njemu na stanovanje, sem ga našel samega doma.   Mlada zakonska sta se bila sprla in žena se je bila odpeljala v Lipsko k svojim   staršem. Ko sem stopil v njegovo sobo, je padel Košicki na kolena, poljubil mi je roko in vzkliknil: >:Hvala bogu, da ste prišli,   kako sem hrepenel, da pričete !<■  Bil je do skrajnoti nesrečen in je iztezaj obe roki po rešitvi. Povedal mi je, da ga je KJotzel vlovila v svoje mrež*;. (Kako penilo!) Sedaj pa si ne želi   nič bolj,   kakor   da se zopet oprosti.   ->Hočem vam kot vaš stan učitelj pomagati, rla so to zgodi« sem mu obljubil, „6e pa h očete kaj od mene, morate priti k meni.« (Prav jezuitsko.) Nato je prišel k meni v hotel in me prosil,   naj mu pomagam, da se s cerkvijo zopet sprijazni. Dal Sem mu    priporočila   na nadškofa koadjutorja Nagla bi na druge osebnosti.   Priporočil serr ga tudi škofu Sehaferju v Draždanih, ki ga je ljubeznivo in prizanesljivo presodil tor odredil, rla se mu odkaže duhovna hiša (t. j. neka vrsta zapora) za bivališče. Košicki pa, če bi bil turli rad postal duhoven, vendar ni hotel žaliti svoje žene s svojim   od potov a njeni. (Kako nežno!) Čakal je tedaj do srede decembra, ko je prišla mati njegove žene na Dunaj, da njegova žena ni ostala sama, potom pa se je odpeljal, Ko ga je pa napadla spotoma influenca, mu je vpadel pognm« Vrnil se je in doma so ga sprejeli z odprtimi rokami. Pisal sem mu tedaj, do pod takimi okolnostrni ne morem storiti ničesar za njega. On pa je odgovoril, da je vse   pri starem,   njegov skicp vrniti se v cerkev,   da je neomaj«n. Potem se je res zopet odpeljal in prišel V duhovniško hišo v Novem mestu na Zerorniem Sleskeui. (To je hiša za demerite, nekaka poboljševalni ea.) Od tam pa so je v kratkem zopet preselil. Njegova žena ga je sprejela na kolodvora z dvonprežriim vozom in zonet sta živela skupaj. Kmalu pa mi le pisal zopet roteče pismo: ^Pomagajte mi!« Vprašal sem tedaj
(Škofa Sohjtferja, &» smem se enkrat poskusiti in škof jo odgovoril da. Poslal sem mu latinsko brzojavko na Dunaj in mu naznanil, da ga čakam v hotelu »Klomser«. Iz Dunaja sem mu poslal drugo brzojavko, njegu pa ni bilo. Potem sem mu pisal reko-mandirano pismo. Onega dne, bil je tretji božični praznik, je hotela njegova žena k meni. Srečala me je pred hotelom in me vprašala zakaj ji bocem odvrniti njenega moža. Rekel semji,najme nima za svojega sovražnika. (Kako obzirno!) Ko bi imel prepričanje, da sta srečna, bi se ne drznil, če tudi bi imel drugačno prepričanje, pretrgati njune zveze. Tako pa gre tu samo za operacijo v odo-jein interesu. Ona je pripoznala utemeljenost mojih izvajanj in mi podala v slovo roko. Šel sem v hotel, kjer je že čakal Košicki na mene. Rekel je. da so hoče takoj odpeljati. Ko je odšel, da nakupi nekaj ?sl na pot, je prišlo pismo od njegovo žene. Pisala je, da je spoznala, ko vse je vrnila domov, da je odšel njen mož brez njene vednosti k meni, zato tudi nuea nič proti temu, če so odpelje. Samo domov naj pride, da vzame sveje stvari s seboj. Košicki pa nt hotel domov in odpeljala sva se. V Novem mestu sem mu dal denarja za vožnjo nazaj, da bi se ne čutil kot jetnika. Potem *em se vrnil v Prago.« In Košicki je izginil. Gotovo ni to še zadnje poglavje te romantične povesti, vendar na se zrcali že iz tega malega vsa h i na v soma. vzgoje duhovnikov. Kanonik so vmešava v zakonsko življenje drugoverea in razdere zakon s bog zna kakimi jezuitskimi sredstvi. Košicki sam pa je. ti-pus neznaČajnosti in omahljivosti.
♦ Dobitki letaleev. Pariški športni list »tj Auto« J,- sestavil listo dobitkov raznih letalcev od leta 1009 sem. Iz toga zaznamka povzamemo, da sta dobila leta 19099 Kongier in Henri Farman jk> 119.000 frankov, 1910 Paulhau 350.000 frankov, Letkom in M orane po 289.000 frankov, Graham Whito 257.000, Lebiano I74.(XX), lattaneo in Chav« -z po 156.000 frankov in kapitan Dickson 131.000 frankov. Wyuma!eu in Sop-with sta dobila po ICO.CKKVLeeagneus 90.000 frankov.
NeKo] srn stifte o đelovrnju mestne pltfle. IjummnjRe leto 1910.
V preteklem letu je bilo aretiranih iooo oseb, in sicer zaradi javnega na silstva 61, zaradi motenja vere 2, zaradi nečistosti 35, zaradi umora 2, zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe 4, zaradi suma požiga 4, zaradi vloma S, zaradi tatvine 50, zaradi poneverbe 3, zaradi goljufije 9, zaradi soudeležbe hudodelstev 4, zaradi prestopka zoper javne nsredbe 10, zoper varnost življenja 1. /oper varnost zdravja 4, zoper telesno varnost 33, zoper varnost imetja 204, zaradi nenravnosti 1, zaradi izvab-ljenja izseljencev 4, zaradi pregreš-ka $ 45 voj. zak. 34, zasledovanih v policijskih listih, dopisih in drugih ubežcev 34, zaradi pijanosti iu raz grajanja 333, zaradi sumljivega s tikanja po hišah 15, zaradi pomanjkanja sredstev 258, zaradi ber; čenja in postopanja 284, zaradi prepovedanega povratka v mesto 91 in *+7 zlo glasnih žensk. Vlomov je bilo v preteklem letu 51, katerih storilci so bili do malega vsi izsledeni. Hudode ste v tatvin je bilo 89, prestopkov pa 378 in 1 rop .Izmed teh je bilo izsledenih 75 hudodelstev in 249 prestopkov. V prisilno delavnico je bilo oddanih 14, v poboljševalnico pa 6 oseb. Nesreč, pri katerih je policija posredovala, je bilo 289, in sicer 28 težkih in 215 lahkih. 22 blaznih se je oddalo pa v blaznico. Ustrelilo se jih je 6, zastrupil 1. obesilo 5. utonili 4, ubilo so jih je 5, od električne železnice so bile poškodovano pa 3 osebo. Umor je bil 1, rop 1, javnih nas.l-stev 36,   težka poškodba pri tepežih
I in 1 požig. Največ, tatvin t. j. 5o, jf bilo izvršenih meseca novembra, naimati j pa t. j. 31 meseca avgusta. fa> vršenih samomorov je bilo 12, poskusen i h pa 7. Vsled lastne odnosno tuje krivde je /sadela smrtna ko^a 10« oseb in je sicer ena o*eba umrla za-" rad; opekUn, 1 je bila «n>oriewa, 4 so padle z odrov, 4 pa po nesreči v vo o. Poleg preje navedenih aretnvancev te bilo podanih tudi miiopro ovadb, vsled katerih so se krive! pnstili nn prostem in se ovadili sodišču. Pomembnih požarov lansko leto v uie-stn ni bilo in je bilo stanje splošne javne varnosti po danih razmerah ugodno. Izmed *»tov so igrali glavno vlogo Ivan Pavlic 2z Vodic, ki se je bil omejil le v porlzoniKk* prostore. Vojaški begun Fran Radv iz Ogrskega je operiral v podstrešjih, Ivan Slabe iz Rakeka pa je vzel srednio pot. Leta se ie ponoči vtihotapljal po mestu in okolici skozi okna v stanovala in kradel, kar mu je priftlo pod roko. Vm trite so MH *n*tnv*m in fiodisčn Izročeni. Le-ti «0 v»avWvl-
II po mestu s tatvinami veliko škod*
in bi ja kili se, ako ki ne kili zapadli usodi. — Izmed vseh are to van i h je bilo izročenih 591 sodišču in sicer 185 deželnemu, 406 pa okraj nem n. Drugi so bili deloma ovadeni sodišču, deloma se je z njimi obravnavalo po obstoječih policijskih zakonih v I. instanci.
I Vinko Jfojdic!
Nifflii liram
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki Izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako-veliko vode v se in dado kvantitauviuflftedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 66
¥ LlaMlani: Podarita, Trnove**, nosovi«, Trst« Ooiici, Celovca, BoljaJto, Bolcinn, Inoanostn, Tri-
denta, Zadra, Spljeta, Ercegaovens, Kotoru, Sarajeva in Fallu.
Brzojavi: Valjčni milu, Kranj«
i a. KUNST
Židovska milom *tev. 4.
Velika zaloga obuval
ta otroke le
f takrisa aaročila se izvrisjejo totz* is to ifzki ceai. Vse nere se •araajujejs in zazaanajeja. — M zunanjik «ar#cHifc saj se blagovoli vzorce poslati
40
najbolje za zobe
NMla Hinim Ww
G. F. JURflSeU,
prvi In edini tsske-siovenski aglase-valee klavir|ev in trgovec
v £jubljani, Poljanska cesta 13.
Priporočajo se klavirji, planini In harmoniji nepre-sežni po dobri kakovosti glasu in sol dni sestavi. V:a v to stroko spadajoča poplavila kakor tudi uglaševanje vseh sistemov
klavirjev Izvršuje po jako nLsih brezkon-kurenCnih cenah. Imenovana tvrdka vzame
Stare klavirje v račun za najvišje cene, ako se pri njej kupi nov klavir, za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. »Glasbeni Matici« in drugim sloven-»kim   zavodom   uglašuje   klavirje edinole
koncesionirana brd<a jurisek.
Nove
čvostransKe slovenske plošče!
Cena S 4a- In po K a-50.
Gremfoni
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. IiMmjic taksi brezplačne asike Brasflfsvsf in razift p'B?r-
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg štev. 26-
Josip Stupica
jarmenar in sedlar
¥ Ljubljani, Slomškova ulica Si 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazllćnejšib
konjskih oprav
kakor todi krasno opremljene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščino kakor tudi že obrabljene vozove in konjake n prave«
Naprodaj ima već lepih
S5=sa
ročnih del
TOlil JADER
v l^afeBoA, Židovska ulic Mav. 8.
Predtiskarija
ohranijo n
levile eleiaitie.
I Tamburiranje Montiranje :-: |
j Plisiranje :-:
^ Preizkaieso ttravilaa ari kataria. kasUs. brlpavesti, zaslezenja. te-leseai kialiai iafflaend ia nasledkih.
Dobiva se povsod po lekarnah, dr gerijah in trgovinah z rudninskimi vodami. 3o82
Gramofone
najboljše vrste po   najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilni* carje pripravne
priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
Marile Terezija testa 11
(KolizeJ).
Kirscktr so došle najnovejše slovenske plošče a K 3-50. — 1000 igel K 2-—. 271
POZOR!
Sjesr*   Najnovejši in najfinejši ^^fcl
pletilni stroj
na Jopleo. nogavice, In drugo pletenino nudt v-a k omu.- ^rez razlike tralen ln dober zaalniek.
G<avno zastopstvo  in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd 232
Franc Kos
mehanična   industrij* pleienla modno konfekcije
f Ljubljani, Sodna din Sle?. 3.
Prospekti in ceniki brezplačno*
Lasne jšta
(kite)
n
5'— 7- -
dolga preveza • poldolga prevoza kratka preveza . . „9
veča „ 12a—
it
nežno sretle (bioatf) ia sive 20% dražje priporoča
S> Strmoli,
brivec in laaničar,
Ijubljana, pod Jranco št. 1,
(zraven čevljarskega mostu). Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kapuje  zicedene in rezane ženske lase po najTišjih cenik. 1164
■
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki »»kupni >ir. 2815
Kg sivega, dobrepa, pnlieneea 2. K • b >'j-/4' K; pnma polbele^a 28» K; beiega 4 K; t* lega puhastega  5'10 K;
Š. bVrulch &0**&£Th)* vHefinrg. sne------—-^3==£^inc b*rh ga, pulie-
nen, 6 4o K 8 K; kg ouha. si ega 6 K. 7 K,
belega, finrga 0 K; na fim-jš p-sni puh 12 K.
Nar* čila ud 5 kg napr?j franko.
Zgotovljene post^ Ue ^r1-
drega. belega ali rainpnega nanktnga, pernica 180 c n d <lga, 20 Cm iiroka, z dvema 2giavoicamaf 80 cm dig, 60 cm šir, polojeaa s novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 0 K; puh 4 K; posamezne pernice 0 K, 1 K. 4 K. 16 K, zelavnice 3 K, 3 50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica is močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Rasposilja se po povsetiu, od 12 K naprej franko. L-h ko se Iranko zame nja za neugajaioče ae vrne denar. Nata čni cenovniki gratis in franko.
S. BeolscS. Delen C2 It. 767. tefka
Varstvena znamka: Sidro. 179
linimcnt. Capsid comp.
Nadomestilo za
PMKHSI m
priznano izborao, bolcčiae tolažeče Ia odvajalno mazilo oh preklajeaja itd. po 80 h, K 1*40 ln 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj ae jem «e}o le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko .sidrtn", poteir je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Bioktoiieva lekarna
pri „Zlatem lem«
i Prag. Bata t J mi I
U7
1832
82
0894
5
So
sa prt
fcltjl, lepi, spala vsa I — Pasiva
Francu Kollmannu.
Prodajalka
pridna, poštena in zanesljiva,
k sprejme bi Toieliiu pttin.
B ti mor? najmanj 23 let stara. Katere so že  poslovale samostojno z dobrimi   izpnfevali,   imajo prednost.
Sprejme se takoj pri        4 3
Antom Tett iraora t toniti oD Savi
MM
Utlv»rkite> si pddobo in J
f vjOttOrnStl    (cigaretni papir in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 424
Sprejema zavarovanja človeškega živ* ljenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočimi se
94 vplačili.
„«UAV1JA"
••• m •••  vzajemno lavarovslns banka v Pragi. ••• • •••
Kasarni foadl K 4Mtt.7tT^ — Imalacsas aashselalas la kapltali|s K 10S.35S.sao-—
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase drtave z vseskozi slovansko-narodno opravo. —-———   Was paJasaila aajai ■
■ar sasal mtistn i Ijntliani 2syasyW i Goipuki uliti itn. 11 -mm
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
s.
CitantvIjeM 1B84.
Icbi it tnaL
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Dve majhni hiši
z gostilno se zaradi preselitve po nizki V   ceni prodaš ta. proda se pa tudi v
privatna hiša
z velikim vrtom In več parcelami za stavbišca pri glavni cesti. Odda se tudi
Izlet.
Več se poizve v restavraciji .pri Zvezdi" \   .*.   v Spodnji ŠiSki. 388
PATENTE
vseh dežela izposluje inženir 35 a.SXJ0a^ oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahilferstraase *t. 37.
U OREHOVE
x x
x
K
TROPINE
x x w x x
kot naj bol o. naj izdatne jo la aajceneja krmo mlečni
Sivini, konjem in preiičem priporoča tovarna olja
M. IVANCIČ
na       v Medvodah.
Orehove tropine vsebuje o 56 proteina in ma* ščobe. torej trikrat več kakor pšenični otrobi. Cena zmletim trop nara je a 18« - za 100 kg z vrečo vrel
Zahtevajte vzorca In navodila.
I
NIGRIN
(Fernolendt)
je najboljše čistilo za čevlje. Dobiva se povsod. Bi »niti razstavi a Snaji lAikam z zate svetinjo.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko promogokopno družbo v Trbovljab
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljufoci dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 205
raznih   uradov   in   n a j s 1 o v i t e j S i h   tvrH^e   so   na razpolago
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
ia Stor
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Ljubljana, Dunajska cesta 18.J
V novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Flgovcu",
Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske družbe
Ceno Posteljno Perje
1 kg sivega skubljenega perja K 2 polbelega K 2-80. belega K 4, fine-ga K C najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8» belega 10, K prsnega puha K 12, od 5 kg nadale poštnine prosto.
Dovršene postelj!
nega rdečega, modrega, belega ali rmene-ga inltt-nanking-btega, 1 pernica velika <S0x 116 cm z2bLzinama, velikost80x5S, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K IS, s poipuho'n X 2«, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14. 16; vzglavnica K 3, 3*50, 4. — Pemice 18Uxl40 cm velike K 15, 18, 20; vzgiavnica 90 * 70 aH 80 » 80 cm K 4*50. S. 5*50. Spodnja pernica iz prad'a 180x116 cm K 13, 15, razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje.
v Prešernovih  ulicah  štev« 5«
IHria zaloja nfift, damski!! in otraškiL fortj2i, Mm za ta-teacis in pristni
mmm wM tevliev.
Elegantna in iab9 skrbna izvršitev po vseh cen&h>
ožnji traja sumo 6 dni!
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake
1*63
in preskrbi okrožne vozovnice (Fundretee&illets).
v Oešenici štev. 10ti, Gasiti les.
Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. Ceniki o žirnnicah, odejah prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto. 2162
Raji smrti se proda
Mi §31111
oslopji ¥ Ljiiii.
2>Io prip-avnoza zidarskega, tesarskega o lrtnika, špediterja, tovarno ah zalogs, premaga  — Naslov pove upravniku o »Slovenskega Naroda.« 380
j*
Ljubljanska kreditna banka v Lj
oeiniika glavama a s,ooo,ooo. Stritarjeva ulica štev. 2.
Podružnice ¥ Spleta, Celovcu, Trstu In Sarajevu*
Sprc;em5 vloge na kupice in na tekoči račun ter jih J£   1   01    X puje in prodaja srečk: in vre&noshie papirje vseh vrst cimiuje ©8 Uz vloge po tistih |2  (0 po Jnevnsm kurzu.
Raaafvai fond 4JJ.JJJ kron«
3>
i
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnr-bogeneratorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga -Vysočany,
2377
■.....................%
Vodne tnrUine vseh sestavov (Francis, || Pelton). T učna. cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih ivrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih liva, i in jeklaren. (Za vele- j malo obn.)
3752
Berbabnvjev podfosforokisli
apneno žeieznali sirup
_   PrUtaa saao s spodnjo varsivtfao tnssiko.
iHtftfAMVl
Hsrbabay|*va
aromatiška esenca
Pred ssssrclsssii sc svari.
Zt M M sveder > li vrlo preizkvšeđO bolečine tolažeče sredstvo ia vdrgnenje Lajša ia odstranja bolečine v sklepih In mišicah ter živčne bolečine.
It 41 let zdravniško nrfizko^en in priporočan prsni ^trnp. Razkraja g!cz, blaži kašelj, UJ
pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Edmo izdere in Dp- HelEmanna lekarnica 99Zur Barmherzigkeit" m DlloajU III]
Steklenica stane 2 K, po posti 40 h več za zavoj.
glavno razpecevaiisče:
7H5.
(NESiatHT.JIV naaladalfc).
Zaloge pri %g lekarnarjih v Ljubljani In Novem mostu.
\
najnovejše in najpepelaejie
sredstvo za snaženje srebra in posrtbrenje
U/   z zajamčeno vsebino srebra za snaienje. izboljšanje ter oosrebrenje trebrne posode, jedilne priprave, skled in drugih predmetov Iz alfeaida, novega srebra, medi. bakra. Itd.
Jfajpcpolncjse nadomestilo za galvansko posrebreije.
reuTirlJiva za gospodinjstva, hoteli. karani iKtafradji Iti Ibpndij n rak MBfli tiprijat trgovinah z bmrain in BilJijaloii llapoi ttl im stal /I I ■ 1 L „solin", generalno razpeiavalUče xa Avstro-Ograko
DUNAJ, V. ISargaretengOrtel a«. 142. 3488
Brata
črkosllkatla. lakirana, stavbna
Prodajalnicas
Miklošičeva  ulica št. 6.
nasproti hotela Union".
EBERL
iii pohištvena prana:.:.
243
Delavnica ?
Igriška ulica štev. 6.
ElektriČn sila.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana.
ParUn 1903,
lf>ndoirn 19*5.
3964
FFL i
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalego krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja osrečila ss izvrSajejo bitro io tsfas. Gene brez konkurence.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
Lfnnlfana
Mestni trg U 12.
Sl a   3van ]ax in sia
v Ljubljani
unajska cesta 17
pr:p:ro:3 svojo bogato zalego
vezjih lasios.
*m ■------ja
358
za rodbino in obrt.
Brearplafttj kurzi za vezenje v Mii.
Pisalni stroji „ADLER".
Delniška fjlavmea; K 60.000.000'-
Rezervni in var-nnstm z&JKl&d; K 16.000.000. -
Mala v Prani.
Ustanovljena L 1868.
Podružnice v
Brnu,
Budjejevicah,
Iglavi, Krakovu,
Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomucu,
Pardubicah,
Plznju, Prostjejovn,
Taboru,
Dunaju, Herreng.12.
iilili
Bančni prostori v Trstu: Via S. fficoio 30. .\  .'. Menjalnica: Via Hnova 29. .-. .<,
Telefon št. 21—57.
izvršuje vse bančne posle.
Obrestuje vloge
na složni knjižici po 40J°
na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje io rroHaja vrednostne papirje, devize in va iute. Daje predujem na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje stavbne in carinske kredite. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srećke j.roti kurzni izgubi. O-ikrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada udeležuje s svojim kapitalom na dobrih in naprednih industrijskih podjetjih. Brzojavni naslovi Žlvnostsnska, Trst«
Avsust Repie
40
; uitlloti illn n li (f Timib) ;.
izdetaje, sestavlja ii prodaja vsatevrstie
sode
ps naialstia
Blaž Jesenko
LJubljani, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
—--najnovejše faaona ==
po najnižji ceni.
-o
rs
Najcenejša
domačega izdelka priporoča J
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
LjubSjana
Pred Škofijo 19, Start trg 4,
Prešernova nllca 4.
Jfateri itoiijo ćvbrv, pv c**>ni in
j. l/i Kaiser
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
Imtil idRtih. nt Id bla (blriiln)
kakor tudi
nmstalni ogenj
po najnižjih cenah.
Pi;r vila pa. naokreuv ia litiklii tKii ii ulldii.
t i
Krompir
fanllnl,  tomontkl Is fcmonno
vsake množine in vrste samo na vagon7 dobavlja najceneje <*5e
JOtET OESCHMAT, Plz«Bl
pit Uto bfntai a niz b km tnaovja. (IrnjaisJ anav: Snclan. Ran), tatfn itn. 417),
Najboljše za želodec.
Lekarnarja Schaumanna
=3
so sredstvo, ki se že skoro 30 let kaže kot jako dobro proti želodčnim bolečinam,   motenju  prebava In huje;
Schaumannova želodčna sol
ftifljiti I l'5i andun s*1m potijt I VSI Jutijict.  s V s a   Ptfilji n n nvutja m* 2 fluOfu nanj.
Lekarna Sehanmann, Stockeran pri Dunaja. WmW Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah.
Neprimeren učinek.
ir
n
Puma žoja In mlin
pripravna za tvornico makaron aH veletrgovino z vinom, lesom; daiir hiša s prodajalno in gostilno, pekarno m
*/4 orala vrtfi, na pn n eti em kraju, pnpiauno za v>akovtsrno tigovino, iik deželne ce^te 'n kolodvora v Sesvetih pri Zagrebu, na kr ti Zagreb-Sv. Ivan-Dngoselo- Vugrovar-Moravče B s»rxa, SC proda aH poslu in trgovi«« vp£<* (^lfivek ko «toni v/ kom-paniio. — Več nove lastmk MARKO MlLEUSNll, Zagreb, Maksimir, telefon 352. s z
naap
ji.
n
3E3C
J L
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrirana zadruga z omejeno zavezo
s sedežem v Ijubljani, j»tar je Cerezje cesta št. 11 (Koli:ej).
Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
3zvrsuje vsa mizarska stavbna dela.
zli
11
C. k p. izvedenec in učitelj „Glasbene matice"
Ljubljana ALFONZ BREZNIK Ljubljana
Kongresni trg št. 13.
liajvefja, nalstarejša in edi?.a doMa MU h izpcsojevaLiica Klavirjev in harmonijev.
Velikanska zaloga vsega glasb, orodis, Kakor: violin, citer, kiiar, tamburic. harmonik, klarinet itd , naiboljžih strun
(tudi \Vcicheld) ler muzikali}. Pi odaja   na   Čudovito majhne obroke tudi brez zadatja, ca je vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu ,.pofeinn(i ter si na najugodnejši način odplačevanja nabaviti instrument prve vrste.   Dvoma   iirma klavirjev C zaroka,  H 61x1 & Eeiizmann, Stelzhammer in Rosler ter Horftgel in Manbor«? (amer. harm.t so svoje zastopstvo za Kranjsko meni poverile in imam le jaz izkljućco etffni tc znamenite instrumente v naj v. zalogi in izbiri. 10 letno pismeno jamstvo. Popravila In uglasevanja klavirjev in vseh glasbil po najnižjih cenah. Stari klavirji se najugodnejše jemljejo v zameno.        &mw~ Nainizia itposojevalnina. 277
»
najcenejša in najhitrejša vežnja v Ameriko t pamiki jeveroneiiKena LinjU? iz
Bremna
3267
NewYork
cesarskimi brzonainiki „EAI8ER VVTLHELM", „RRONPRJ WU^LMU. 9VKAISER VILHELM d. GR0SS£u.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.1
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedene *~* parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobi
v L|nbl|anl edino le pri
EDVARDU nitUR, Kolodfonlta ia m. 9
nasproti občeznani gostilni „pr« starem Tišlerjn".
Odhod ii Lfnbliano Jo vsak torek, četrtek ln soboto. — Vsa - -polasniU, U so tikajo potovanja, toteo in bresplatao. — S Postreiba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado. Meksiko* Kaliforolio O Arizona, DUH, Wi#nriBg, Nevađa, Orem ta WasMactoa nudi naše društvo posebno M ugodno in izredno ceno čez Onlveaton. Odhod na tej progi iz Bremna 22
enkrat mesečno. w Tu se dobivajo pa tudi listki preko laltinorain na vse ostale dele sveta kakor Al Braznje, Kilo, Bseies-Alres, CeJtaae, Siajipore v Avstratijo itd.
07
5
ED
^764
30
550247
InelolevntelJ vennv
Franc Vlsjnn
Ljubljana, Kolodvorska nlica 25
priporoča svojo bogato zalogo
55      novih In ta rabljenih
vozov.
Stedilna ognjišča „Criumph"
za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 »et so najboije priznana. Priznana tudi kot najboljši in najirpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stenllna ofallMa sa hotela, gostilne, restavracije, kavarne L dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog 2040      franko proti doposlani znamki.
7f crnica za Stedilna ognjišča Trinmpk
| S. goldschmidt S sin, Vels 18, gorenje Avstrijska
Edina zaloga
amirlšKili
Predno se
ljudje preskrbe s pariškimi higienskimi predmeti, nai rabijo samo zanesljive znamke, tucat po 4, 6, 10, 12 kron.
2 gumija za vzorec za 1 K, tudi v znamkah. Ilustiovan in poučen katalog se priloži vsaki pošiljatvi. |^JQ«^Q, I   \sak tucat se pre£ oddajo preizkusi  in opremi s plombo.
Pošlje se skrivaj.
EđVAI*d   RcdllClla trgovina z gumastim Magom,
Dunaj VI, Gumpendorfepsirasse 28|31. 4021
Izvolite pisati po vzorce!
I. J. Danili in mt. Mati. testo.
zaloga levile?
v Ljubljani
poleg kavarne
„pri Slonu".
Parite natančno na firmo.
Ljublj
krojač
jana, Sv. Petra c. 16
©venski optični zavod
ST S.
ne*
priporoča svel«
veliko zalogi gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče* za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
*»«OPO*g
~ Vsak dan sveže
ZAJEC
2833       Ljubljana, Stari trg štev. 26
prtpnrnča vrllko zalogo raznih oBs1, icipalcev, toplomeri sv, barometrov, daljnogledov itd. — Očaia in šćipaici se napravijo natančno po zdravniškem recepta   V strokovojaško dobro urejeai delavnici se vstavljajo nova stekla v očala in v Sčipalce in izvršujejo vsa optična p<-pravila dobro in ceno ::
Zlatnina, razns are, prst ni, uhani, verižic?, naprsne igle itd.
r
t
¥©S5
slnur v Celovcu
cesta štev. 5
4! 44
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. =
Tukaj dobijo lepe, stnaxne in
rožami zakorfene sobe po K do S K,  okusne iedi, dobro pij[ačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo služi
Na kolodvoru pričakuje gostov do-- mafi omnibus.---
po m v* m senčnatem vrtu.
V tem hotelu se nahaja vsak dan prlfetna slovenska drniba, posebno ob sredah svečar.
Velike dvorane za shode in veselice«
Častnik: 3van jffillon'g.
|j Stari trg št 21. ||
XX,
XX XX
iJHaJ    Nainižje cene.
|XXXXXX
lxxxacxx
cd
s
e
s
X X
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
!37
XX
xx__
xxxxxx
za spalne In fadllne iona, laloaa la ffoipoika sobe. Preproge, zastorH, atodrod aa »imet ilainafl modro d, otroški vozički Ud.
HsisoUdaeJio alaga.
8
m
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve aaeat trgovine priporoča
slamnike
cepin, razno perilo, kravate, ovratnike itd. iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□IDIOIDIDIPIDID
™_ \ Z»a&,
r   cr 's Jso**
:*    3     .%*. ..
□iDlDlDlDlDlDln
M
i
izvozna trgovin« blaga in rokodelnih izdelkov
priporoča v preizkušen h in vrlo znanih kakovostih
plesno blago, opreme za neveste
dantaat. fcanafas, navUckovo tkanino, iepne robec, brisače, namizne in kavne garniture, platno.
JVSodno blago. Sukno.
1 kos Havličkove tkanine »Kvčtuše* 23 m za 16 K. 1 kos Havličkove tkanine 15 m za K tO 50. Zavoje s 40 m letnih in zimskih okusno odbranih ostankov za 18 K franko po povzetju.
Od »siankov se se pošiljajo vzorci. Vzorci franko.     Vzemite si najboljše! Samo pri nas pristno.
Ustanovljeno 1553.
G.Topham*Co.
družba z omej. zavezo
tvornica za stroje in železolivnica
Dum] Xji, Gudrumtr. 159
grade za specialiteio:
polne jarme vseh vrst za parne
in vcin.0 žage, vse stroje za obdelovanje
lesa 8 kroane žage, trakovne žage stroje za oblanje, stroje za skob-ljenje   (Frasmarcbine),   stroje za luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za vodarje, trarisrnisije.
Prospekti proračuni stroškov obisk Inženirja zasloni. 192
Mrla is lieip j»t
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljuijijane čez Mmm v Sew-M
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na aaUk pomikih Finland, Krooaland, Vaderland, Zeslacd, Lapl&nd In Samla&d,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antv.erpnom in Novim Yorkoni je snažnosi, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v'kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnoga pomena, ;er traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ijnbtjane vsak t rek popsižne
Kasi pamiki vozijo tudi na mesec po večkrat tez Xana&o v Severno Ameriko ta je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica odslej stev. 26,
odjužne^a kolodvora na Wo pred znano gostilno „pri Starem Tišlarjn'1,
l
Fr. Ševčik ma iT i
56
puškar
priporoča svojo veliko zalogo ra7Tjovrstnih
pušk in samokresov
lastnega izdelka, wakor tudi belgijsUh, sulsbih in češkili strogo
proizknienill poJkf ?a katere ^mcim a dooer strel rujcbno pnpo točam laMio trOOOVkO in pudbo Book s Kruppovimi cevmi za brez«
Oimn* smoamk — Priporočam mdi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
fgmfT  po najnižjih oenah. ^ Popravila in narocbe se lzvršnfofo toono in zanesljivo.
Cenovniki na sahtevanj« aaatonj in poštnino prosto.
4
348412
61
.D
Sialii stroji
se sasto istfsfttrUske strok«, sef« za vit sivalsa seli t rodbini, se laske dobivajo pri sss.
Pasite na to, da kupujete v nasla     Nase pronafalnlca
prodalalnlcan, n|aa
SINGER Co. d. d. za šivalne strofe.
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.
ita po star-
Tovarna cementnih
in glinastih izdelkov
v Ilirski Bistrici
74
priporoča svoje izdc ke kakor:   raznovrstne  COVf, Ua-
kovne plošča v vseh barvan, vse vrste okraskov, podboje vrat !n oken, nagrobne spomenike, altarje, cementno opeko, marmorlrane In navadne stopnice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete.
naroČila se iznJe točno in po najnižim cest — Kanovo« izdelkov in izbirna.
ir
i. k pri*, zavarovalna družba.      £f:   l itr. priv. zavarov. dražba za Življenje.
Vplačana delniška glavnica K t>,000.000. Družba zavaruje:
proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe. kakor tuci proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje eroti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
proti požarnim škodam poljske pridelke in kJajo v poslopjih in kopicah;
proti škodam vsled slučajnega obitja zrcalnega
stekla:
raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Vplačana delniška glavnica Rezervni fond .   .   .   . , Stanje zavarovanih svot Letni dohodki na premija*
K 3,400.000
46,000.000 m 188,000.000 „ 9,400.000
Oru/ba zavaruje oa človeško življenje po najraznovrstnejšib kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
h) za slučaj smrti in mešana zavarovanja i oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema
t) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost zavarovanja otroških dot plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
U) zavarovanje dosmrtaih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskib rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavTženost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
Natančnega pojasnila daje radovofjno
Generalni zastop v Ljubljani
SocCnijska ulica štev. 6.
Vodja generaln* ga zastopa: Jos< Prosenc,
■ BlaBHal
»sena«
spre:ema]o
razen prodajalne pisarne
šentjanške premogok. dražbe v 2rize¥niski ulici 8, II. nadstr., sledeče t\ roke : Fr. Babic, Dolenjska cesta; E. Kavčič. Prešernova nlica; leskove & Meden, Jurčičev trg; I. Mencinger, Sv. Petra c; 8. Sevar, Sv. Jakoba trg; Urad. gospodar, društvo. Kongresni trg; Naročila in denar za premog za Šiško sprejemi Lud. Kotnik, trgovec v Spod. Šiški. Za sprejemanje naročil, kakor tudi za inkasiranje je ■ opravičen gosp. Josip ■ Baraga. ® *
a
»mati
■ ■  266 lil lVlKll£2ilcr
Hsrocflite izurstni šVntlnn$HI premogi
Po analizi, izvedeni po c. kr. geologičnem državnem zavodu na Dunaju potem po dr. A. Plnssn. profesorju kemične teiinologije na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju in končno po laboratoriju „Združenih mo-stecko-onchco^sklh rudarskih revirjev44 ima sentjanški premog 4059 4733 kalorij in 7-96—11*57 •/« pepela in se potemtakem more vzporejati z najboljšim češkim.
Cena ran je 2 K 40 b la 100 kilogr.; tedaj nlijr, kot cena vsakega drugega premoga.
Kdor je kdaj kuril z njim, ne opusti ga ss nikdar
Priporoča se
M. Kristotič-Bučar
Stari trg št. 28, LJubljana, nasproti Zalaznlka. ■J&jT Zadnja moda
BLUZE -SKRILA
FINE KOSTIME — NOČNE HALJE
na novo vpeljane, krasne ___
VRHNE JOPE — PLAŠČI — PELERINE
v vsakem blagu, barvi in fazoni, tudi po meri. gafjr Kajflnejfte In kompletne ~*JM
OBLEKICE — PLAŠČKI — PELERINCE
MfmW   'n krstna opravo« "VSi
Perilo, predpasniki, moderci, otroški klobučki, kapice
In vsako drugo modao la drobno blago Is solldalh tovarea
ffjaajT   PO najnižji ceni. "SJBJSJ
PoMlJam na Izbiro liidi po poitL
Ključavničarstvo'
Ig. Faschiiiga vdova PollaasU aaslp st 8.
Reichova hita.
Vallka Mloaa
štedllnlli ognjišč.
Izvrstae ta aolidno štelo.
Cene smerne. Popravila ae •  s točno izvršujejo, i s
^BSVBSSjBSSSSSSSSSaMaw
Haivefia zaloga navadnih n iaMk
otroških vozičkov
ia navadna So nalflaejae
žime.
ILPaklc
v Llnbljani.
Henamn untalia k paiiiia s pnitjta.
se nahaja sedaj t iastni tiiSt
I
Josip Kojina
krojač prve vrste
i
konkurira z največiimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
.ventila zaloga najflnejšin angl. in iraoL specijalitet blagi
: Zavod u OBilorninije.:
o
m a
e
■9
S
O
k
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanjc polti in telesa so:
^»1110 po 80 b, cream po ::
—      l R;
Ja " Menlhol n Ud ustna voda po
sobni prašek po €Oh;
/a ohranitev in rasi las:
Jf n lasna voda po Utl 1 K;
,   i,    lasna pomada 1 K.
Ti izdelki ^Ada4*, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
Ph. Mr. Josip Čižmar
v Ljubljani.
Kupujte zaupno te domače izdelke!
Odlikovano
Prva kranjska
tvornica hlsvlrlev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica S  Recherjeva hiša
o
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in -menije tudi eaaeolsjralne
za gotov
plačila aH naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.
Oauaa.ani mm
v ksrisi utoflie sv. Qnla in Metoda
ao najboljše in cene proti koti-293 kurenoi nizke i
L ime pb starea Inajftei stiteDiD kg R ni Uvrste tiste zračne draže____kg R110
priporoča
LLiDulianska tovarna Maks Zaloker
Združeni čevljarji j
V Ljubljani, WoIfova ulica št. 14.
priporoča io svojo bogato zalego obuval za zimako sezijo. Vse vrste moifctli, dani" 8aUb In Otroških čevljev lahnega in tutega izdelka. Onmi za pete, vrvlooi zaponke,
čistila Itd. vedno v največji izberi.
Specialisti za pravo gorsko In lovsko čevlje.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne. — Zasanja naročila proti povzetju. Zabtevajte cenike. <n
II
Denarnega prometa do 31. decembra 1910 nad 364 milijonov kron.
I Po
Stanje hranilnih vlog: nad 39 milijonov K.
Rezervni zaklad: nad 1,200.000 kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
4'/. 7
brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta b kapitalu. Sprejema vlažne knjižice drugih denarnih zavodov«
Denar in knjižice se lahko pošiljajo po poŠti. Za varnost vloženega denarja Jamči zraven rezervnega zaklada še mestna obilna ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo« ,v
Jzgnba naloženega denarja je nemogoča,
ker jo po pravilih te branllnice, po-trjentk po c kr. deželni vladi,
HHIjflfena vsaka Matija z vloženim denarjem
Posoja na zemljišča po 5 % in proti plačevanju dolga 1
1   po najmanj * *%. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati m
I   tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice I
It: in vrednostne papirje. :: I
I Za varčevanje ima vpeljane lične I
Idomačo hranilnike, k
v podpiranje slovenskih ^ trgovcev in obrtnikov pa
D%B
8Q
61
94803^19335^570^
Porofoe prstane
kakor tudi drago zlatnine priporoča po nizki ooni
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 26. Pošiljam cenike brezplačne.
lit [ene (Mk
mk, topne i umi ta   ^m9LW ^^9^
--- - - » -    »        .   J  ■ I «*- - A4£
ZaPrasnU SssUjtt) CaVav.
Ijnbljana, Voljm iHce št. 3.
Velika zaloga
jnvdov, zlatnine in sre-brnine, različnih nr, uhanov, prstanov, verižic in očal itd.
prve mfe.
Solidna postrežba. Cene na jnlije.
Najoducnejsa znamka
Ohranitev zdravega
želodca
|>ug«uv1tno ▼ ohranitvi, poape£o%uuju in i.r.eitJtiL;u pr*b&»Ii«sDja tor od.tr »uitvi zoprn t. telesnega aaprtja. Preizkušeno, it labraao najboljših in najbolj učmbujoćih udrav Inih zeli46 »krhno pripravi tei, o, tak zbujajoče, probavo po-»pei»ijoč«» in volj o oriTapio o dom iro zdravil j, hI amanfanje in odstrani znane naalaSka nc-unernoaU, alate <t j, prchlajenoatl in »opr-
nega ttlcsscga zaprtja, a. pr. goraćlco,   nac
nlante. preatLzo tvorile v klittae ttrhrCM bo-
Pećine,  }e  DR. HOSII  BALSAM ZA ZSLODEC le
lekarne B. Fraguer v Pragt
S
varilo!
Vsi  deli unrof-
nlne aoaUo
oklaatveno .-.avarovano ▼arštreno utaSalto.
Glavna zaloga s lekarna
B. FRAGNER,
c in kr. dvomi dđbavjttžj ,Pt*» črnem orlu«, Praga Mala strana 203.   Dgri Htmiori efice. BaspeiiHanle no polti vsak dan. 1 oela stelUciUca 2 K, 1 poSirtčna
steklenica 1 K. \Uo pušljesapo potti
uapiOi K l*SO daibaa 1 Ejalo sCokle-nicoT ako K 2-SO eco veliku sioklc-uico. za K 4*70 Iva veliki atcklontci, za K S*— I velike stoti , n K 22'— I»a 6 veiiit!h *-te'doiiic počinmo pcoato vss postaje Avstro-opr. monarhije.
? Ija^jani: Iskam mt Hsf:. dr. 0. Pitali, J?,, fiimar. Zi\ar. v Uurnak Hvsti -Ca i?.
•-335E
le v izvirni polnitvi
JV\p£T<©
dvora ir>
aristobracije
Gstanovfjeno
1743
JADRANSKE BANKE v Trstu
158
na subskripcijo.
V preteklem letu je izvršil upravni svet Jadranske banke v Trstu le deloma sklep občnega zbora z dne 14. marca 1909 s tem, da jc izdal 2500 delnic a K 400-, t.}. K 1,000.000*— nom, in povišal na ta način delniško glavnico našega zavoda na K 4,000.000'—. Tozadevna subskripcija je imela tak vspeh, da ni bilo niti mogoče zadovoljiti vseh subskribentov.
Razvoj poslov Jadranske banke v preteklem letu je napotil upravni svet, da je sklenil v seji dne 28. decembra 1910. povišati v smislu pooblaščenja navedenega občnega zbora delniško glavnico za nadsljna dva irJM]ona kron in izdati v to svrho
einic a
400
t. j. K 2,000.000 - nom.
po nižje navedenih pogojih.
Z izvršitvijo tega sklepa se bo povišala delniška glavnica našega zavoda na K 6.000.000*tako, da bo postala Jadranska banka največji avstrijski jugoslovanski bančni zavoda Biiančni vspeh preteklega leta odgovarja percenlualno vspehom prejšnjih let, vkljub temu, da je bil četrti milijon šele od 1. junija 1910 zavodu na razpolago. Zato namerava upravni svet predlagati občnemu zboru izplačanje zopet iste, t. j. 6%-ne dividende za preteklo leto in dotirati z večjim zneskom rezervne tonde, kateri bi se na ta način, vpoštevaje ažijo nove emisije, kmalu podvojili. Tudi ni izključeno, da bo občni zbor z ozironi na biiančni rezultat, zahteval povišanje dividende. V zadnji seji upravnega sveta se je sklenilo tudi, zahtevati od vlade dovoljenje za nadaljno povišanje delniške glavnice do zneska K 12,000.000*— in spremeniti v tem smislu pravila Jadranske banke.
Za V. emisijo delnic Jadranske banke v Trstu veljajo sledeči pogoji;
a) Imejitelji delnic prejšnjih emisij imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer so upravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 2 delnic 1 delnico nove emisije po kurau K 485*— za delnico;
b) delnice, katere eventualno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na pediagi opcije pripada, po Jiurzu K 449"— za delnico.
- Prijave za nove delnice se sprelem&jc do 15. februarja 1911 in je treba vplačati za vsako podpisano delnico takoj pri subskripciji K 200-— kot prvi obrok in ob enem kavcijo, ostanek pa — vpoštevaje svoječasno poioženo kavcijo,      po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani najpozneje do 15. marca 1911.
Nove delnice participirajo že na dobičku *ia leto 1911 in zato morajo se vplačati 5%-ne obresti od nom. zneska od 1. januarja 1.1. do dneva izplačila. Od vplačanega prvega obroka oziroma kavcije odobri banka subskribentom tudi 5%-ne obresti. Subskribentom je dovoljeno vplačati takoj pri subskripciji cel znesek podpisanih delnic.
Kurzni dobiček (ažijo) p.lpade, kakor že zgoraj omenjeno, po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije, rezervnemu zakladu banke.
Lpravni svet je določil za V. emisijo delnic skoraj isti kurz, kakor jc veljal za IV. emisijo z namenom, da bi omogočil subskribentom, na katerih prijave se s. č. ni mogel ozirati, nabavo delnic pod ugodnimi pogoji in bi pridobil Jadranski banki z določenjem nizkega kurza nadaljne interesente. Prijave na nove delnice se sprejemalo:
V TRSTU: pri blagajni banke
V OPATIJI: pri blagajni banke.
V DUBROVIiIFX?; pri Hrvatski vjeresijski banki in njenih podružnicah v Šibenika, Sadni in Spljetu. in pri Dubrovački trgovački banki. NA DUNAJU: pri Živnostenski banki pro Ćechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki.
V LJUBLJANI; pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Celovcu, SpljetUp Sarajevu in Ooriei in pri Trgovsko-obrtni banki.
V PBAOl. pn Živnostenski banki pro Čechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki.
V SPMETU. Pri Prv* pučki dalmatinski banki.
V SUŠAKU: pri Banki i štedionici za Primorje in njenih podružnicah na Reki ta V Bakru.
V ZAGREBU8 pri Prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah v Varaždinu, Osleku, VeL Gorici, Sisku, Virovitici, Cirkvenicl, ReU, Zemunu, Belovaru, Delnicah in Kraljevici« Pri navedenih subskribčztih mestih morajo ae tudi deponirati stare delnice v svrhe Izvršitve epcijaka pravice
Za slučaj, da javna subskripcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente.
Upravni svet Jadranske banke v Trstu*
OPOMBA:
Jadranska banka V svrbo izvršitve
pošlje vsakemu interesenta na zahtevo položnice avstrijske ali ogrske poštne hranilnice, tako, da more slediti posiljaiev denarja brez vseh stroškov • opcijske pravice zadostuje predložiti samo plašče delnic (delnice brez kuponskih pol). -
za subskribente.
In Ufek »Neradne