GLAS
TKLZFOlf: JS76 COETLANDT.
- »
' 'jm
Last slovenskih delavcev v Ameriki.
Kafer«! aa Becond-Ola* Matter, September 11, 1901, »t the Port Ofice at Hew York. H. T, vider the Aet of Oongmi of March 8. 1879.
OriLXFOH: 4687 COETLAHDT,
NO. 83. — ŠTEV. 83
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 9. 1918. — TOREK, 9. APRILA, 1918.
Položaj v Rusiji
-000-
RUSKO BEODOVJE JE tTBEŽALO IZ HELSING FORSA. — PREBILO SE JE SKOZI LED IN JE NA POTU V KRONSTADT. - VLADA NAMERAVA PO VZDIGNITI POLJEDELSTVO. — LAKOTA V UKRA JINI. — RAZPUST POLJSKIH LEGIJ. — USTAVA ZA SOCJALISTICNO FEDERATIVNO REPUBLIKO.
-ooo-
Trn« translation filed wltb tli* port iua*ter ..t NVw York. N. \ 1918, as rrqulmj bj U»e Act at October 0. 1»1T.
uu April if.
k\
VOLUME XXVL — LETNIK XXVL
Mnenje v Washingtonu
-OOO	'
VOJAŠKI STROKOVNJAKI V WASHINGTONU SO 1 PREPRIČANI, DA POMENI BITKA V PIKARDIJI NADALJNI VERDUN ZA NEMŠKE ARMADE. — AMIENSU PRETI SICER VELIKA NEVARNOST, i TODA NEMCI NAJBRŽE NE BODO PRODRLI. — NEMŠKI NAPADI POSTAJAJO VEDNO BOLJ SL LOVITI. — VSE ZRE Z ZAUPANJEM NA GENE
RALA FOCHA.
Petrograd, 8. aprila. — Kakor pravi neko današnje i><»ročila, so ruske bojne Udje, ki ko bile zasidrane v pristanišču v Helsingforsu. zapustile to finsko pristanišče in plovejo proti petrograjski trdnjavi Kronstadt.
Finiski sovjet komisarjev je odšel v Viborg.
Poroča s«*, da nelitčke čete korakajo iz Alandskih "o-tokov «'ex led pri vhodu v izliv pri Bothniji v smeri proti pristanišču Abo, ki leži ob južnem finskem obrežju.
Sovjet narodnih komisarjev ne namerava protest ira-ti proti izkrcanju eet v Finski, sporočil pa je nemški vladi. da Nemčija krši VI. člen mirovne pogodbe v Brestu, ki .jamči za varnost ruskega brodovja in mornariških skladih \ finskih vodah, kjer so Neme i dobili veliko množino plena.
Stockholm, H. aprila. — Neko p ročilo iz Vase listu *' 1 >atf«-iiH Nvrtlier'* pravic da znaša število ixieee garde, katero j« htrla parila, ki predstavlja vlado, zajela v Talilni«'infoi->u, omiii tiMn'- mož. Rdeča garda je izgubila 2 ti-soč mož na mrtvih, katerih jih j«« bilo 1.800 Kusov. Na M rani rde«V garde se j«- Im>H1 tudi ženski bataljon.
Poroča da j«' Bj^ rneborjf obkoljen in njega padec pričakuj« vsak ras. Železniška zveza s Helsingforsoui j«' pretipana. ker se bela garda naliaja pri Toijoli. južn od Tanuuersforsa. Nemci pa pri Karisu.
Moskva, 8. aprila. — Zunanji minister Oieerin označuj«' v avojcrii protestu pri nemški vladi proti izkrcanju] n< ui>kih «'rt n.t Fiij.>k«*in kot kršenj«- mirovne j>o$jodbe Bnut-Litovsko.
N« nn"ijo svari pred nadaljnim (».»st« »panjem nemških j Ugnih ladij v <meri proti Helsingforsu in zaplembi ruskih pristanUč ter pravi, da taka dejanja lahko do vedejo do slabili posledic za obe strani.
Moskva, 8. aprila. — Ker se približuje čas žetve, via-' ■ ta v }*,ljf deškem uradu in sovjetu narodne ekonomije velik« /ivahis-Ht ni Inni«! kmete založili s poljedelskim o-
1«h1 jem.	___
T' K, ,li v ' ' ,/,lt I, k	strojev padel za j SOVKAŽNIK JE NA DVEH MESTIH NAPADEL AMERIŠKI!
! - t..\.in . izdelovali- miuiicijo. Poljedel- POSTOJANKE. — PRVI NAPAD SO AMERIKANCI Z LAHKO .-i • uan m t! v Rusiji m Združenih državah polje ! *0 ODBILI. — AMERIŠKA AR TIBERIJA JE V AKCIJI. — < l-Kili >ti-.j, \ v vi rdi i« usti mil join »v rublje v in žei1™101 PRAVUO, DA SO PREGNALI NASPROTNIKA Z NJE »-ilja lo v Vladivostok	GOVIH MOČNIH POSTOJANK PRI C0UCY LE CHATEAU. —
Olid j«' zaničujejo za žito.	! ŠTEVIL° VJETIH ANGLEŽEV JE BAJE NARASLO NA 2000.
Ker primanjkuje denarja, bo zemlja, ko se bo anna-jTru, lnui?:alion ^ nith tho ^^ of York. N Y da demobilizirala. p«.stala dražja. Ker je y>o mestih ma-	wis. »^required by ti*.- Act of October c. i»17.
io dela, 1m» tudi več poljskih delavcev.
Amsterdam, 8. aprila. — Poročevalec, katerega jej "Koelniwltc Zeitunsj" poslala v Ukrajino,"v svojih prvih člankih svari čit atelje pruti pričakovanju, da bi pričakovane velike zaloge žita iz Ukrajine jutri ali pojutrišnjem <»lajšale |»oložaj. Poročevalec piše:
Dežela je i»o|>o!noma disorganiziraua. Kmetskol
-ooo-
Uradna poročila
Ameriško uradno poročilo.
Z ame.i&ko armado v Franciji
v nedeljo, dne 7. aprila. — (pf*. ročilo Ass. Prt-N). — N»>e«>j j»* l»ilo rzdano aledeče uradno poročilo :
SoVra-čnik je na pad »1 na dveh
prebivalstvo mora /o]* t privaditi obdelovati zemljo.p-^iojank,-. Prvi na-, ; i - t, . _ .. j, • .. i-.. , , ...	, - ,	^ lahkoto o-ibili, dcH'im
\ tej deželi prevladuje Velikanska draginjii m pn bival-L, je t>n drue,m p0sr(,-.ii0 w>vniž.
stvo Kij« va m po di-ujph mestih zelo mnogo trpi. ker ne »iku do>p.ti do naših žičnatih
jrraj. Takuj zatem smo otvooli o-?renj. — Aneriika iufaiiterija jt* v priborila naskok ter pognala **>-vra2nika v besr.
Prodiranje fs*.- je nadaljeval«, toliko e«sa, da ho bili prvi sovraž-r.LŠki jarki izpraznjeni. Nemci sine morali umakniti v »>voj«' zasilne potic i je.
Temu t>o eleilili artilerijski bo-ji. Vslcd obstreljevanja naie tez k«1 artjlerije so utihnili dve so-\ ružnižki bateriji.
tU>bi kruha
Kijev, 8. aprila. — Feldmaršal Kichhorn, ki je poveljeval eni armadi, ki je operirala na ruski fromi. je prišel tu si-ni. da prevzame vrhovno ]>oveljstvo nad nemškimi četami v Ukrajini.
Moskva, 8. aprila. — V glavnem mestu provineije Markov, v Harkovu je bilo razglašeno vojno stanje.
Nemške eete su* bližajo Harkovu.
Moskva, 8. aprila. — Osrednji izvrsevalni »nlbor ni-skega sovjeta delavskih in vojaških delegatov je sestavil ustavo za socialistično federativno r«»publiko.
Pri IhhUkm o<ibor«»vi seji bo premjer Lenin v svojem govoru razložil predlagano novo vladno oblast.	Angleško uradno poročilo.
London, 8. aprila. — Nemške vojaške oblasti so raz- London, Anplija. 8. aprila. — pustile več poljskih le^ij zaradi splošne veleizdaje med N'^oj^nje poroiiUo generala Hai-rastni ki. .	gra V Franeiji se gl"si:
Poljske vojake so internirali v notranjosti Oirrske. ! . Ra/<Sn	artilerijsic eak-
_____'__.tivnosti na raznih dHih fronte.
1 posebno pa v bližini liouquoi. m' Carjeva d-"u±ixia je bolna. ni pripetilo ničesar poesebne<ra.
--Neko prejšnje poročilo iz an-
Ti-ut' trauklalioii fllt-d uitL tb«- j>u«t gleškega vojnega urada nazna-
o»i April ' nja:
Tekom noči se je :ia£a črta pomaknila nekoliko naprej na jni-Petrograd, Husija. ."i aprila. — [nem bresru reke Somme, vzhodinc
Rutke bojne ladje.
Truf tr«u*!jiH«»i filed *»lth tbf |Hmt luHMtfr tiff Xrw York. N Y ua Aprili*, IVls a» rrquire«! b> t be A«.i of «»eto'jer
m:
i
Washington, i> C., s. aprila. — Kakor pravi neko |K>ro*>ilo ua državni departi«, nt ur Stoekholma ko bile nr»ke latlje. •• katerih «e je porisalo, da ^o j»b povrijniki potopili ob fimrki obali, da niso padle v ii«-mike roke. raz»»treljen« ;>ot«*m, ko netuike t*ojne ladje aa »streljati. Mtsl nji ladje.
on April
ki, napolnjenimi strupenimi plini, se je vršilo nied Lens in La Ba ^>ee in vzhodno od Armentie-res.
' r "F
Francosko uradno poročilo.
Trae trn n sla t lun filed with the poat master of New York. X. Y ou April?, 1918, as required by the Act dt October 6. 1917.
Washington, D. C, 8. aprila. — Dočiin domnevajo, da se bodo boji najbolj obupnega značaja nadaljevali tedne in tedne na sedanjem ozemlju konflikta na zapadni fronti, so zavezniški častniki tukaj prepričani, da pome-nja bitk. v Pikardiji nadaljni Verdun za nemške armade.
Ameriški štabni častniki izjavljajo, da obstaja velika nevarnost za Amiens ter železnico Aroiens-Pariz, vs-pričo sedanje pozicije nemških armad. Kljub temu pa da jejo izraza svoji veri v zmožnost zavezniških sil, da bodo slednje ponovile besede in dejanja, ki so rešila Verdun: — Oni ne smejo preko!
Uspešno angleško protiofenzivo v okraju Albert, tiskom katere je bilo vjetih nad sto Nemcev, ter ostre boje in manjše uspehe Nemcev na levem bregu reke Oise kroj; Channy in Barisis, o katerih se poroča v brzojavkah v Washington, smatrajo le za del v nihalu sličnega boja, ki bo šel naprej, dokler ne bo zadnja sila Nemčije izčrpana.
Napad na francoske pozicije je videti najbolj strašen, kar so jih vprizorili Nemci tekom številnih dni.
Temu nasprotno pa se vendar izjavlja, da s«- Franc.,-] zi ob tej točki lahko izogibajo napadom, da jemlje ji • velike žrtve v nemških življenjih za vsako ped zemlje prav kot so delali Angleži tekom svojega velikega umikanja 11a sedanje pozicije.
Tukajšnji častniki smatrajo za najbolj kritično to ko f-i-te ono, ravno južno od Somme. kjer so Nem«-i iiii.i-bližje, namreč le dve milji proč od Pai*iz-Amiens železi • ške proge.
Na tej točki pa so Nemci sami v položaju, ki j« -dab-si kot katerikoli drugi na bojni fronti.
----j Njih naprej potisnjene postojanke pri tej točki
Tru». tiaiwatiuu filed with the post; baje nahajajo med reko A v re ter železniškim nasipom.
inarster of New York, N V on April S*, j IzpOStavlicili SO Ulliču joČClllll Ogli 111 topov, ill Če bi U«l>», as rt^uire<l by the Act of October! .	. , .	, .	. . ,	1 . ,	,
i bih napadeni, bi se nahajali v skoraj brezupni obrambni poziciji.
Možnosti francoskega umikanja južno od rek«-so omejene do točke, pri kateri križa bojna črta to reko.
Tukaj ne vrjamejo. da bi opustili Francozi več ozem lja kot je ravno navedeno, ( e bi storili to. bi se s tem o-ropali najbolj ugodne točke za protinapad, katerega je po mnenju nekaterih pričakovati v namenu, da se zabije globoko klin v nemško krilo med Novonom in Montididier ter izsili poraz armad in zavzetje potrebščin, katere je Nemčija na nagel na«"i 11 prevedla preko blatnih polja \
Avstr. Slovani
Pariz, Francija, 8. aprilu. — Nocojšnje poročilo vojneg-a uru la te ?rla>i:
Tekom dne m- je nadaljeval sovražni pritisk mjverno od rek»-Ailt'*tte v okolici nižjega dela grozda pri Coucy. Naši napredu j^ ^hteva, <la se izvedejo princi joei oddelki ^o za vstavili in pre- P'* katere je oznanil predsednik
C 1917.
Washington, I). O., aprila. Kakor pravi neko oficielno poro čilo iz Švice, se je nemir v .slovanskih krojrih Avstro-O grške povečal zaradi vojnega razpolo ženja nemške stranke, ki zagovarja zunanjega ministra grofa Cernina in ki ostro napada »Slo vane m soeija liste.
V četrtek in petek so se v Pra gi vršila velika zborovanja. <V ški voditelji so odgovoril grofu
Černinu in izjavili, da je čežki hh svoje najbolj zapadne T-rte pred Amiensom. rod prišel do prepričanja, da ne	< as za to protiofenzivo ter tudi katerakoli odredba
odvisnost in svoboda ne bo nikdar prišla od Avstro-Ogrske in njenih zaveznic. Rekli so. da na vzlic grožaijam nikakor ne bodo izprumenili narodnega programa
prečili napredovanje sovražnika, ki jf bil številnejši. Prizadeli so mn velfko izgub.
Na souims'ki fronti med Mont-didierom in Noywioui ni bilo 110-b'-n«' infanterijske akcije, lodii dva f>ddelk;t artilerijt
Wilson v vseh svojih govorih.
Isto poročilo pravi, da je dela v >ki položaj v Avstriji tako kritičen, da so dunajske oblasti po vseh ulicah in tovarnah nabili It-pake, ki poživljajo prebivalstvo
ta bila ne-l'la ostajie	in naj vrši
!>voje patrioti čile dolžnosti.
^ "Arbeiter
prestano ]»:t delu.
V Vogezih se je sovražniku iz-J "Arb€lter Ze,tllx^"-	d:'
jalovil napad severno .>1 Tete de naro<1 dobl"° VP' da so Za Faux	I "-i'' vojne odgovorni generali
in
Neko prejšnje poročilo nazna- i	ki so v Berlinu in na
iun>ter «»f New Y«»rk. N. Y.	_____
IMS. as rir^nir»tl by U*e Ait «»f Oi-tt»ber ! 1917.
Več članov bivš. rntJke carske dru-jod Vavrc-Sous-Corbie /ine. Ki se zdaj nahaja v Tobolsku. Severno Somme. v bližini i" bolnih, in Edeei križ jc uapro-j-Vt*"villc-V7ita8se. smo vjeli par sil boljieviško vlado, da se dovoli inenifkih vojakov 1x1
dru/iui Nikolaja Komain>viča na-
strojno puško.
, .\iti\-nost »oviazne artilerijt m1
w-tu. mega me^o vojake. skle-|^ ^ BOŽi ^ mj ^
nuo je. da se daje družini Ro ?iežfci bojni frooti. manovRCv 300 rtrWjev ua me^ec. ' Tetiko obstreljevanje
z izstrel-
nja:
Ponoči so se vršili vroči artih rijski spopadi, posebno na levem bre^u reke Oise.
Francoske patrulje >>> bile zelo aktivne ter -»o privedle seboj par nemških vojakov.
Na levem brejru Mense in v Ar-gonih «iiiio 'xlbili nemški naval.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, Nemčija. <s. aprila. — l* rad no poročilo, k i jra je iz^ial nocoj glavni stan. se glasi:
S tem. da smo nadaljevali ^ svojimi napadi na južnem brega reke Oise. smo pognali «ovraiuika iz njegovih močnih pozicij na višinah vzhodno od Conev le Chateau.
H«ko prejšnjo poročilo pravi:
Ihtuaju prevzeli za nekaj časa vladanje v zakup.
Naznanja se. da je grof Čer ntii moral odložiti svoje potova-(Nadaljevanje na 3. strani)
ke Somme se je omejilo bojeva nje samo 11a artilerijske spopade. Lokalni napadi, ki so jih vprizorili Angleži v Hangard gozdu tei Francozi v bližini Crisvesnes. so bili odbiti s težkimi izgubami & sovražnika.
Naše sobotno napredovanje n* jnžnem bresru reke Oise je prisililo sovražnika, da je izpraznil del svojih pozicij med Biehan-courtom in Barisis v noči od 6. aia 7. april.
Večraj »mo nadaljevali 1 napa di i« pognali sovražnika na za padni breg Aiiette. Prej ono at fzavxeii Pieremande in FoUbraj.
za ojaeenje delov zavezniške <'4rtt*. izpostavljene lieniške-11111 pritisku, sc !,aliaja v rokah generalu Foe ha. Domnevajo, da ne bo vrgel svoje armade, da pomaga pri defenzivni akciji razen v slučaju, da bi bila potreba naravnost, obupna. Domnevajo, da bo 011 rešil to armado, v kateri tvorijo Amerikanci tako precejšen del. za bodueo ofenzivo. —
Zaupanje glede položaja v splošnem se je tukaj precej ojacil vsled zadnjih navedb glede razsežnosti polno-moei generala Focha. Avstrijci še vedno ogrožajo s svojimi armadami Italijo. Poročila, ki jih je dobilo laško poslaništvo tukaj, pripovedujejo o stalnih koncentracijah avstrijskih čet.
Itaijani domnevajo, da se bo izvršilo udarec n i njih črte, kakorhitro bo dovoljevalo vreme v gorah 11a za pad-nem koncu fronte ter bo omogočeno prosto gibanje čet 111 topov.
Itaijani pa polni zaupanja, da ne bo zaznamovati nobene ponovitve nesreče pri Soči. Tesna koordinacija zavezniških armad z 0110 Italije, izvršena potoni razširjenja polnomoči generala Focha, je napravila vsak dogodek popolnoma nevrjeten.
Itaijani izjavljajo, da bodo morali sami prenesti napad Avstrijcev, če bi general Foch sklenil to. Italija hoče to storiti. Če bi pa Itaijani na drugi strani potrebovali kakih rezerv, nahajajočih se sedaj pod vodstvom generala Focha v Fi-aneiji, bi jih takoj dobili nazaj.
Nadalje domnevajo, da bi soglasno z novim načrtom poveljništva dobil 11a enako hiter način tudi nadaljna oja-eenja francoskih in angleških čet.
'V pekel s kajzerjem".
Hopktnsville, Ky.. aprila. — Evangelist Rev. Batcomb Waters j^-molil v eerfcvi -sledeče. "O, (Jo ^zerjem.'1
^"•pod. blajrot»lovi predsednrka Zdr. držav, aug>le«kepa kralja m francoskega predsednika, toda oprosti nam. Gospod, v pekel 9 kaj-
MOLAS NARODA"
*	f fMfaata Mir.)
iaoxsvig ^ublibhiVg oompaht
^ w	.....M ittfurtu)	'	_
HWMm	LDurt yflftutK. Tmw
^ •	.Bi «*> kto m BMto New Tork |U0
te pox Ma--lN Zt Cam lata m »ato New *o«f" liO
—trt leta ..........Ut'fc too—natro aa celo lato...... «40
ULju> MAJM>PA" la^fr wrt d»a. tra^nši nedelj ta pr»ttct
DLAI N A B O D A" IT» •* lib rnpri	\ /
M— 4ty axoni 8oadaj» and HeiMaji --
Dopl* braa pudpl^ ta cortmcotl ae ae prtoMujeJo Oeai* aaj fca ftMtoH poMUAfi 1» - Mom? Order rn > 11 naai traja nraktor pmlao, da m mm tudi prajtoje Umih aaaaažt, &a »farje nijdemo aaatoralk*.
OhImi ta paWJatraa naredita ta aaalov.: ^B l i I M I t O D I"
m CTtiaaflt Bt..__B*w Tert qty.
D.
opisi
___
Eveleth, Minn.
Tukajšnja nastlbiiia je menda mej prvimi na Ran«rt\ ki prireja največ veselic združenih z raznimi ijrrami zdaj v to. zdaj v ono korist. Odkar je prišel Rev. Anton Leskovic v našo sredino, so se začeli tudi otroci tukajsnih slovenskih starišev prikazovati na odrti.
Rev. Anton Lesk o vie jih je začel učiti slovenskega jezika, v katerem so že toliko nuprtxlovali. da so že parkrat vprizorili prav tlol-tre ijrre v slovenskem jeziku. Pri v*aki veselici pa sodelujejo naši malčki kot pevci in popevajo mile slovenske pesmi na odru, kar j<» zelo lepo slišati.
Nekaj enakega se nam obeta zopet dne 14. aprila o pol omui uri zvečer v mestnem auditoriumu.
Tukajšnje društvo "Krščanskih Plater"' ho zopet s pomočjo «r. /upnika priredilo lepo veselico v korist tukajšnje slovenske cerkve. Na veselici se bo vprizorila neka šaljiva in podučljiva igra, v kate-rej bodo nastopile najboljše moči tukajžnih igralcev in ijrralk. Na odru bomo videli zopet že po celem Ranjre znanepa šaljivca Antona Zevnika, ki bo po ifrri v šaljivem prizoru s pomočjo Mrs. Shukle pokazal, kako znajo možje potico peči. Da bo smeha na tisoče centov, že lahko zdaj trdimo.
Videli bomo na odru tudi znano Spelo iz Gilbesrta (Mrs. Angela Prejrlet), oba brata Strah iz Sparta, Mrs, Shukle, Mrs. Perhel, Mis> Kapih, Miss Zidar in Mrs. Prebilič.
Vse te osebe so znane kot tlobri igralci in Dodo gotovo tudi to pot častno rešili svoje ulojre. Otroci bodo pa zopet zapeli par milih slovenskih pesmic, med temi tudi pesmico "Tam na vrtni «rredi'\ katero bodo pele knkor slišimo 4 mlade deklice s spremljevaiijem goslij in glasovirja.
Med veselico in jh> veselici bo svirala tukajšjija sloveča mestna godba in bo dala priliko mlademu svetu, da se bo lahko zasukal v priljubljenem plesu.
Ker obeta veselica mnogo zabave in užitka, se vabijo tudi to pot vsi dragi sosedi rojaki iz celega Range in drugod, da poletijo dne 14. aprila k nam, ter pomagajo nam Evelethčanoin napolniti veliki Auditorium do zadnjega kotička.
Na veselo svidenje torej dne 14. aprila o pol 8. zvečer v tukajšnjem Auditoriumu. Vstopnina 35 centov, za otroke 15 centov, vam bo prinesla polno zabave in užitka.
Eveletlisfei rojaki.
Ravnaj drevesa dokler je mlado
uči trtroka. «l«>kIor je 5e mlail ter je voljan jNJKlušati in prejemati tvoje nauki', ter se Imri proti Itulezul te<Iaj. ko je šele pričela s svojim nevarnim delovanjem. XV «"-akaj. <la l»i toliko na-preilovala, ila bi je ne mogel več premagati.
Zalo j«a. ako ojKizi*. <ln trpiš vsleil živčtie. ltnllčne ali iekulčne tK>l»**iii. sj»l«»5ne slal»osti. izgubljene niožke m tuji. noeue ii.:rul>e semenu, clavitltola. nespečnosti, slabeča teka. ne čakaj. <la 1h» prepozno, ampak začni takoj umivati iz čistili, naravnih zdravilnih trav sestavljene JITITO TABLETE.
Naš rojak g. BLAŽ GR1)AX, WKST WINFIELD. PA. piš*. takole o čudovitem delovanju teca zdravila:
"Pošljite mi se i>et škatelj JITITO TABLET, kajti, ko sem poni bil eno škat'jo tejra zdravila, sem se veliko lH>ljše počutil. Ker som se pa j tones reči 1 pri delu in sem bil v bolnišnici, nisem niocel nadaljevati z zdravljenjem. Zdaj sem prišel iz bolnišnice in želim to blaženo zdravilo še nadalje uživati".
Ena škatlja JI VITO TABLET za
en dolar. š»-st škatelj za ."» dolarjev posije kamorkoli JIV1TO LABORATORY, South Hill Branch "5, PITTSBURGH, PA
Če želite i>o&iljatev zavarovati, jk>-šljite deset centov več.
c
Jugoslovanska	Kafol. Jednota
Ustanovljena leta 1898 - tnkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINN.|
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemangh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLEB, Elj Minn Blagajnik: GEO L. BROZICH Kly, Minn Blagajnik neizplačanih amrtnin LOUTS COSTELLO 8allda Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J08. V. GBAHEK, 843 E. Ohio St., N. B. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOTJŽE, Ely, Minn.	«
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, HL IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Waafc. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mi;h JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Mian MATT. POGORELC, 7 W. Madison St, Room 605. Chicago. HI.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. B. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.
Vsi dopisi, tikajoči ae uradnih esdev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oairalo.
Druitveno glasilo: "GLAS NARODA",
Telefon v Združenih drž. in! po svetu
V ZDRUŽENIH DRŽAVAH JE 12,000,000 MILJONOV TELEFONOV ALI ŠTIRIKRAT VEG KOT PO CELEM OSTALEM SVE TU. — V NEW YORKU SE IZM EN J A VSAK DAN 266,000 KLICEV. — EQUITABLE POSLOPJ E SAMO IMA 4444 TELEFONOV
spojit i na dan približno 26(j.000 klicev, kar predstavlja. n-k<»rd katerokirfi iznu'ii.j:ibiieo. V tej iz-inrnjalnici je 15U uslužbencev staJiio na tlelu.
Težko primerjati telefonsk«-uaj>rnve Zdrnženib držav z onimi v katerikoli druiri deželi iiL to pripr«>i<te?a vzroka. <la smo dale-ko prek o«! i vse ost':: le. narode v umetnosti govorjenja pr-ko .sveta ali v svojem lastnem domačem mestu. Manjka tudi najnovejših podatkov, in sicer ra<li verjnih časov. Zadnje tozadevno poročilo je staro štiri leta. V onem čnsu s-iuo bili daleko prvi z vsakega stališča ter je bila Nemčija druga, •rlija tretja in Frajicija četrta. Kako velika je bila ta razlika, je razvidno iz <'rie s.nne primere. Naši telefoni so šteli 1U,1l'U,!>4S, oni Nemčije 1,4'JU.lUM, Anglije T.^U ti-soe 512 in kcJiečno oni Francije
a-jo,ooo.
Evropski telefonski sistemi so zelo različni od onfli, ki se jih rabi v Združenih državah. Ena najboljših povesti, ki je prišla nazaj iz Francije, sn tiče nekega ameriškega generala, ki se je izkrcal v neketu francoskem pristanišču s par tisoč ameriškimi vojaki: Pohitel jo na krajevno telefonsko postajo ter prosil za številko generala Persliinga v Parizu.
—	Triindvajset, prosim, Monsieur. — je rekla deklica.
—	- Triindvajset? je vprašal general. — - Kakšnih triindvajset?
—	Triindvajset klicev pred va-mi, Monsieur le General. Vzelo bo nekako štiri ure...5
—	Izbrišite klic. — je odredil j general.
Nato je pustil poklicati svojega pionirskega časrtnika, kateremu jo rekel -
—	Kapnfte štiri vrste žic med tuj in Parizom ter pričnite takoj b delom!
Ta črta je seifaj zelo zaposlena poleg številnih drugih, katere so zgrudile ameriške ekspedicijske čete. Bell-sistem je stavil na raz- . pol a go štirinajst bataljnov izurjenih telefonskih uslužbencev ter ima sedaj več kot TOOU^nož v ameriški armadi in niornari«*i. Nekako V 100 ženskih uslužbencev pri telefonih se je že odposlalo v Francijo in več nadaljnih stotin se zdaj < še veiba. Družba je dala vladi na razpolago za njeno izključno uporabo 15,000 milj črt v tej deželi. Nadaljnih 25.000 milj je priilo od Morse-sistemov. To pa predstavlja le majhen del vojnega dela Ai družbe, kajti slednji je prip&rip; (Nadaljevanje na 5. Strani)
Amerik a ne i so kaj zgovoren narod. Če ste glede tega le količkaj v dvoanu, morate pomisliti, da uporabljamo vsak dan nekako tri četrtine vsah telefonov na svetu. Mi imamo nekako 12.000 000 telefonov proti približno trem miljo-iioni, ki odpadejo na ostalo človeštvo.
"i elefon je ena izmed pol ducata vodilnih industrij v Združenih državah. Nič manj kot 11,200 ločenih družb je zaposlenih z delom, da preskrbujejo kouvetteaeijo po žici. Sedemintrideset teh. Ln sicer največjih, predstavlja Beil-sistem. Te družbe, skupno z onimi, ki nimajo nobenega stika z Bell-siste-1110111. uporabljajo ravno 25 mil ionov milj žice v namenu, da more velet ligo v ec skleniti svojo mi I jonsko kupčijo, ali da more gospa N. naročiti funt sladkorja pri svojem groeerju na vogalu.
Govoriti o telefonski industriji v Združenih državah se pravi direktno omenjati Bell-sistem. Mi v si vemo, kako hitro se je ta sistem razvil. V naslednjem pa hočemo navesti par zanimivih Šte vilic glede cilja tozadevnih operacij. !>4 odstotkov skupnega žičnega omrežja je iz bakra.* ."»') stotkov ali nad PJ.OOO.OUO te žiVe teče potom podzemskih kablov, s čemur so odpravili nelepe droge ter obenem zagotovili večjo varnost pred poškodbami.
Tekotn preteklega leta je liell-sistem izpolnjeval svoje omrežje, dokler ni doseglo skupne daljave 281016 milj. Skoro vsakemu je znana teorija operacije telefona, kako se vibracijo glasu ponese od sprejemalea na nosilcu jHitorn električnega toka, ki teče skozi spajajoče žice.
Tekom preteklega leta je Bell-sistem. ne glede na spajajoče družbe. povprečno spojil :J0.845.000 klicev na dan. To znaša na leto 10.600.000.000 klicev, ali nekako !<)0 za vsakega posameznega prebivalca Združenih držav. To je popolnoma neovr^jiv dokaz, da smo dejanski narod, ki rad govori — in rad govori na velike razdalje.
New York rabi seveda telefon pogosteje in vatrajnejše kot katerokoli dni go mesto, kajti v New York vi je nekako 700.000 telefo-nov. kar prekaša za 2<J0,000 skupno število telefonov v Parizu. Londonu in Berlinu. Equitable poslopje inra anjvečjo telefonsko ■postajo v celem mestu, kajti v poslopju se nahaja 4444 telefonov. | Beetor izmenjalniea je najbolj za-J' poštena, kajti povprečno mors J
Zavarovanje proti staremu de-vištvri.
Glede načrta za zavarovanje starih devic, kot jja je predlagal dr. Karol Lutteuberger, se je resno razmišljalo v Nemčiji in sicer kot jamstvo proti ekonomskim težko-čam ter odredbi, potom katere naj bi se povečalo zakonske izglede devic.
Deklice lahko zavarujejo same sebe ali pa se puste zavarovati od rugih. Premije se plačuje do dvajsetega leta zavarovane. IV ženska še ni poročena do časa ko doseže dobo let, je upravičena od te«ra časa naprej do letne rente v gotovem znesku. Do nadaljevanja te rente je upravičena j tudi v slučaju, da se poroči potem ko je prekoračila 37. leto.
Če se zavarovana poroči pred 110 je dosegla dobo 37 let, nima pravice do letne rente, vendar pa lahko dobi nazaj skupno svotr, vplačanih premij skupno z obrestmi. Če bi umrla zavarovana pred dobo 37 let, bi se izplačalo zavarovalnino njenim dedičem.
.Soglasno z ljudskim štetjem iz leta 1910 je bilo v Nemčiji SOO.OOO več žensk kot pa možkih. Sedanja vojna je zelo povečala to razmerje med spoli.
Standardt Oil družba.'
Staudardt Oil družba je v svojem podjetju v Bayonu nabila lepake, v katerih pravi, da je povišala mezdo svojim delavcem za ; 10 odstotkov. Izvzeti so le stražniki in zidarji prvega razreda. Od 1. avgusta 1915 je družba šestkrat povišala mezdo in povišanje znaša 79 odstotkov.
Vojna obveznost v Angliji. .
True translatloa filed with the post master at New York, N. Y. «>11 April 8, 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
London, Anglija. 7. aprila. — Po novi postavi, katero misli Lloyd Geor<re v torek predložiti poslan ski zbornici, bo vsakdo pod 51. letom vpoklican v vojaško službo. Zagotavlja se, da bodo tudi Irci podvrženi vojaški službi, toda ta odredba se bo se odgodila za poznejši čas.
P020B ROJAKI 1
S Najuspešneje mazilo sa ?»nske late, kakor tudi ■a moike brke a brado. Od tega mazila zrastejo t 6tth tednih krasni gosti ln dolgi lasje kakor tudi mo fiklm kasni brki In brada in ne bodo odpadali ln oslrelL Bermatlxem, koetl-bol ali trganje r rokah, nogah ln ▼ križa, t osmih ineh popolnoma ozdravim, rane opekline, bule, tore, kraste in grlnte, potne noge, knrja očesa, osebij ne t par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravilo bres uspeha rabo mn Jamčim sa 15.00. Plfite takoj po cenik, ki ga takoj poRJem «nHimJ.
Krasni Šepni KOLBDAS sa lete lete lilfl. pofljtfee 4 c»te m poatnino.
JAKOB WAHCl0t IPMHH. OM(Mftl
kaže, ker vtfti k večer zemlja }>o-mrzne.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam, posebno pa famierjem iu fai mericam, pa se tudi vi og-lasite, kako vam kaj na tarninh gre.
Fai merica.
S pota.
Koncem februarja sem šel is 1'tali v sosednji W voming. Ob iskal sem najprej Rock Springs. Ta naselbina iiua z okolico nekaj tisoč Slovencev in jako mnogo drugih Slovanov. V premogovnikih se dobro dela in dobro zasluži. Dela se vsak dan; okoli Kock Sprbijpi pa so maig>e naselbine, v katerih se dela sajno po 2 do 'J dni na teden. Slovenci imajo lepo dvorano, Čitalnico itd. Da imajo tudi mnogo raznih društev, je že znano.
Iz Bock Springs je Šlo S rojakov na kmetije v P.oise, Idaho. V pomenku sem bil z enim cd njih, pa sem njegovo ime in naslov izgubil. Zato naj pa t a mošnji far-iuerji kaj več pišejo, da Lodo naši rojaki, ki želijo iti na kmetije, vedeli. kje je za nje najbolj prikladno. Itojak, katerega sem srečal, se je jako pohvalim izrazil o 011-dotnih kmetskih naselbinah. Rekel mi je, da raste tam vse od krompirja pa do blažene rastline, iz katere se stiska Noetova kapljica. Zemlja je rodovitna in jo mnogo vode za umetno namakanje. Tamošnje rojake bi naprosil, da kaj več pišejo o tem. Imel sem od vseh imena in naslove, ki sem jih pa izgubil iz potne tor'oe.
Wvommjf je valovita, suha planjava 111 primerna za pašnike. Tudi nekateri Slovenci so ovčarji.
Rock Springs je nekako .središče manjših nasclbiu, kakor Reliance, Superior, (Junn. Sweetwater, Kemmerer, Cumberland, KI co, Ogley, Frontier, Sussie, Sublet, Diamondville itd. Posebno Diauiondville je vel-ika slovenska naselbina z nekaj slovenskimi gostilnami ter eno trgovino z mešanim blagom. V mestu je lepa društvena dvorana. V to naselbino je prišlo več rojakov iz Sheboygan a. Wis.; nekateri so prišli kar z družinami. V Kcmmererju je le paf slovenskih družili, 3 slovenske gostilne, en rojak pa ima delavnico za popravljanje avtomobilov. Višje v gorovju je lična naselbina ■ Sublet, kamor je moigoče priti le z vo-flom. Tu se je delalo vedno vsak dan. toda za.časa mojega bivanja se je delalo saino po 5 dni. Slišal pa sem. da se je pozneje zopet delalo vsak dan. V Subletu je več štajerskih rojakov, tako da to naselbino nekateri imenujejo uia-jlo Štajersko, drugi, pa Sv. Višar-jje. ker je naselbina res podobna !Sv. Viša r jem v domovini.
Prav dobro smo se imeli pri sestanku čitalnice, kjer se je slišalo lepo slovensko petje in tainburi-ee. Zlasti lansko leto se je tu naselilo mnogo rojakov.
Matija Pogorele;
imhhbbhhbhi
Homer City, Pa.
Nimam kaj posebnega poročati iz naše naselbine. Z delom gre bolj srednje, ker je skoraj prenapolnjeno z delavci, čeravno kapitalizem joka, da jih primanjkuje. V kratkem mislijo odpreti še par novih rovov; mogoče bo potem kaj Jboljše.
Mladi Amerikanci se tudi prav pridno priseljujejo v našo sredo in kaki junaki so! 0e kdo ne vr-jame, naj pride pogledat.
Za velikonočne praznike smo se /brali ter šli smo pogledat v blLž-aije mesto -Johnstown. \ tej oko-Lici se nam je prav dopadlo. Tamkajšnjim rojakom se prav lepo zahvalimo za prijaznost in postrežbo. Prav lepa hvala tudi družini Johna Škufc., v Conemaugh. ker se nikdar nismo videli in smo sploh ne poznani, pa smo Pili fako prijazno sprejeti in postrežem. Skoraj neverjetno, a resnično. Če smo ga kaj polomili, prosimo oproščenja.
Slovenci iz Homer City.
Ralph, Mich.
Najprej naj odgovorim na nekaj pisem, ki sem jih dobila od rojakov. Neka gospa me prosi, naj ji pišem, če je tukaj še kaj zemlje na prodaj. Zemlje je veliko, pa takšne, kot bi jo ona hotela, ni. tudi podnebje je bolj uirzlo kot pa v West Virginiji, zato bi ji jaz svet dala, da naj si raje kje v bližini tam ogleda kaj primernega ker tudi vožnja bi veliko «1ala in si tisti stroške lahko prihrani. 1 >ru<ra dva sta me vprašala radi dela na farmi, kar tudi ne morem zagotovit in je boljše, da d i sa'ii ogli» it kakšen časopis in l;.» gotovo kaj primernega dobil, ker tukaj so plače boij nizke kot pa po drugih mestih iu tudi je največ majhnih larmerjev, da sami obdelujejo ali pa samo za nekaj dni rabijo delavce. Je pa veliko dela po goedih. vendSir pa tega ne svetujem drugače, kot če je že vajen po gozdih delati.
fcele lansko spomlad so začeli kupovati po več sto akrov zemlje. Nekaj jih je celo kupilo po več tisoč akrov; pa se še niso naselili m t-udi ne bodo farme obdelovali. temveč se bodo ukvarjali samo z živinorejo in kozjerejo. — Pred šestimi leti, ko sva se midva naselila, je poštar imel eno kravo. Drugih ni bilo v btižini. Zadnjo jesen je bilo iz tega majhnega mesta poslanih 290 goved in 700 kozlov. V par tednih pa spet dobijo Quinn bi at je nekaj nad 600 ku-merne ;roveje ži-vine. katera se bo čez leto pasla, potlej pa jo bodo v jeseni za meso prodali.
Nek Clevelandčan se ne kaj j sj>odtika ob mej dopis v št. Nar. On bo gotovo farmo kupil v! «redi kaksnesra velikega mesta;! mogoče pa misli, da bo čisto obdelana in bo samo žvižgal, pa mu bodo banane in pomaranče ra&tle, zdravnika bo pa kar v svoji vili imel. Ah. to mu bo fletno! Samo žel. da jaz ne bom tega dočakala
PomAad imamo letos bolj milo. kot je sploh tukaj navada. Siteg je že čisto 0ttjan in so zelo lepil dnevi Krave && omij fie akoro do I «tMg* najedo. Spred* ontf jc a>|
Mali narodi
True translation filed wtth the poetuiu-t. r «.f N»»% York. N. V. 011 April9, 1018, as required by tbe Act of <X*tuber 6, 1017.
\ d«»i>i velikanskih in vcleponibnili dogodkov, v času, ku nadevajo nekateri krivici ime pravičnosti in pravici iinc krivie«?, ko se rušijo sloli^tja stare institucije, ko seje vs«- prt-dru^aeilo: navade, običaji, življenje in sploh vse, kar j«- v nas, s<* sempatam zasli>i kak krik, ki-ik umirajoči ua, na smrt obsojenega in po življenju lirepenečega.
To j«' krik malega nannla.
\T Evropi jili je veliko in tudi v Aziji jih je nekaj.
S pridnostjo, željo ]k» napredku, samožrtvovanjem in drugimi lastnostmi so si pril»orili prostor, ki ni bil sicer na sohieu, pa bi po vsej pravici zaslužil, da bi bil.
Škoda, da vlada v svetu napačno naziranje glede kvantitete — obzirnosti in velikosti — ter kvalitete — kakovosti in lastnosti.
Mali narodi, katerih se je kultura samo dotaknila, in če se jih je sam > dotaknila, je že zadostovalo, so proizvajali v primeri z velikimi veliko več na vseh poljih in v vseh strokah, če so imeli količkaj prilike za to.
Toda blesk velikih je zasenčil njihovo delovanje, in sedaj, za časa nepreglednih svetovnih dogodkov, jih nihče ne vpošteva.
Včasih se sicer zasliši sempatam kaj, ki je imelo takrat, ko je bilo izusteuo, znak kričanja in odločene zahteve, pa se na dolgi }>oti ter od instance do instance izpre-ineiii v šepetanje, kateremu nikdo ne ve niti pravega izvora niti pomena.
Vsi zatiram in zasužnjeni narodi so se postavili dejansko, če pa dejansko niso mogli, že vsaj v mislih, na stran praviee, < hI k rit srčnost i in poštenosti ter tvorijo z zavezniki eno silo in eno moč, kljub temu, da morajo nositi uniforme, na katerih je vtisnjen pečat goljufije, ne-pošteuosti, nekulture in necivilizaeije.
Veliki in mogočni nas ne poznajo, ker gledajo 11a nas -kozi malo odprtino, tako da nai" niti v obraz ne vidijo, kam šele v — dušo.
Mi gledamo nanje, oko prislonjeno na odprtino, spoznavamo njihovo mogočnost, njihove eilje in namene ter se strinjamo žnjimi.
Velik prepad nam je premostiti.
Z gradnjo moramo začeti ter jim dokazati: resničnost našega trpjenja. naše iskrene simpatije v teh dneh njim in naše hrepenenje, <la bi se vresničila v teh dneh ve>« ljnega preobrata naša "sto in stoletja stara želja po primernem deležu praviee in življenju kot se sjK>dobi človeku.
Ker so si zapisali na svoj prapor geslo: — Svobod« 1 vsein zatiranim iu zaničevauini! — nas menda ne bodo prezrli, ako jih vživimo v našo krvavo in do prekipevajoče mere jH»lno zgodovino zatiranja.
Od začetka pa do današnjega dne se upirajo slovanski narodi Avstrije svojemu brezsrčnemu gospodarju.
Ta spor je tako vs trajen in tako dosleden, da se je naravnost čuditi, da ga že zdavnaj ni zdrobila sila brezsrčnega gospodarja.
Skoraj slednji Slovan, ki tiči v avbtrijski uniformi, smatra onega za svojega največjega sovražnika, ki sili v boj. ne jw onega, s katerim je prisiljen boriti se.
In ravno v tej stvari je silna tragika.
To bi morali vedeti zavezniki, reprezeiitanti pravice in pravičnosti, ter nas smatrati za svoje, ne pa za del velikega vojaškega stroja, katerega je Nemčija in žnjo vred tudi Avstrija tako skrbno zgradila.
Dobiti moramo to ali ono j>ot. da jih prepričamo o
tem.	č
Ko s«- hodo enkrat uverili o resničnosti naših trditev, bo vse drugo lahko.
V Ameriki nas je preeej. in edinole mi lahko svobodno in odkrito govorimo.
Žal, da marsikdo izrablja to svobodo ter posveti vse svoje sile in moči, mesto blagobiti svoje nove domovine in svojega naroda v starem kraju, brezplodnemu strankarskemu boju, v katerem se bomo vsi skupaj uničili, če
rf^mn ^fci^^p1**-*^* ^p^fe*	——k*
Sreča opoteca v velikih bitkah !
SREČA V VELIKIH BITKAH SE POGOSTO PREOBRNE V ZMA- j GO IZ NAVIDEZNEGA PORAZA. — VELIKA BITKA NA ZAP A-j DU BO NAJBRŽ SL1ČNA ZMAGAM PRI WATERLOO. GETTYSBURG U, LAKE ERIE, BUENA VISTA, BLENHEIM TER DRU-; GIM ZGODOVINSKIM SPOPADOM
I'rvy In/a vt-iike P. tke iu zapadiu /rotiti v je /.dela opaz«j>«aleu Lot \ etika n«-mš.;a zmaga. Hladu«; zaupanje zavezniških vojaSkiii av-; toritet ni l>il• > \ . leti upravičeno. Kljub u-rnu pa te avtoritete ni>o h ■ dobro vedel«.'. Kur >o rekle. — > trategičnega stališča. — temvc jt tudi zadostovala rgu lov in« neitevilnih bitk v preteklosti, da jih po
\ t« m o/i: u.	;
V»»jno označili iii d« fiuira i k.»t "zmes rokob«»rbe in igranju suha . Vsak. ki j.- lil l»«k*auju. s»« lahfco spominja na »ctotine slu ču	i j- vra! /elo slab" pri p« ti številki. porazil uasprotika š*
M n.*" lito j«- pr.šl«» do pctnajsl«-ga >|<»i«ida. Nadalje pa tudi ni člov«k ki foreira boj. ve tuo oni. ki ima največ prilike /a zmago v dotič* nem kraju.
Vojaška zg>»do\ ia j«- polna bit«, v katerih j«' bila kolieena /ma 1 _ra na stiani • ;«'ga. Ki j«- K! v i-i*-t i -sprva prav na robu velikanskega j po m/-a. V uaslednj«-m hočemo navetrti par lakih slučajev: ► Prve tri četrtine bitke pri Waterllo so odločno pomenile pora/ /a zaveznike. Angleži so bdi hirio pritiskam, poraženi in prisiljeni na umikanj«- dokler ni izjavil vojvoda Wellington, da bosta ''not ali njegov«* Twerv«- ' po>reJoval»» t«ir redile njegovo armado pred napadi Napoleonovih trum.
Bilo j«* proti kon>-u dn»-\u ko .vi prišle na pozorišče rezerve tci j obrnile ves p d««žaj. Napoleon j«* označil krog poldne svoje Sabse za
•	t^jH-li k"'t ** |H-td«-s«*t uifl»sl euoinpctdoaet*\ Še p redno pii je nastopili mrak, vi juvi/riki porazili njegovo navidez zmagoslavno armado j
n N'apo1 -o« je zb«val t bojnega i*»Ija v paničnem l*-gu. dočim ga j? skuhal njegov stab olvpuiti «>d izvrš»«nja pretil je, da se bo umoril.
Prvi «1\> t ret »ni bitke pri Gettysboriru sta bili vae nadkriljujoet yiuasra konftsleriranih. Pov«m>1 »o umikale unijske --ete ali pa s* nahajal«- \ kaj slabi defcnzivi. ^kv/i dva dni je i/gledal Gettvs burg kot največja zrnata k onfcd «• nranih v celi »Iržavljanski vojni Koncem tretj«'ga dneva pa sta Lee in njegova južna armada bežalp na življenj«' in smrt na varna tla v Virginijo. Po eeli uniji pa je od ineval kriK veselja nad us|>eiioiji naš«* armade. — armade, ki je -dva
•	iiii «»mah«»vala na robu poraza.
V	bit ki na La*«- Kri«- j«* biln zastavna iadja Perry-e preluknja na «ni strelov sovražnika in v»i ki.iji so bili jursejani z ameriškim mrtveci. tl-»re;a je /«• t«»r >«• potapljala. l>ru«;«- ladje ameriškega bro «'«»vja so -«• istt.tako nahajale > kaj kočljivem p««ložaju. Še pred kon «•••m dn« va pa j«- sovražnik pr« lal sleherno svojih ladij, kj m> š«.* o stale r:i v«wli in Perry j« pisal na brln-t nekega pi*uua ^voje uesmtt no poro«*'ilo-
— Srečali >uio »*■ > sovražnikom, m 011 jt- ua^.
Največja veteranska armada Mehike, p«wl jM>\«'ij>t\oui najbolj mehiškega g*tH*rala j«* zaj»'la >rl<> A m er i k a u e« v, znašajo«*'o č»-tr lino m«*h;šk«' armade. p»l p<»v«-ljytvom Zaharij« Taylor-ja {»ri Hue i>a Vi^ta /aj«ti v p;i->t, ^ t •»j * i nasproti tako moetietun sovražniku se Aaaerikanc! kljub temu ni->«i hotel« udati. M«*hikanei so jih nau (Hrin'cli '»ni«'«*vati. Ob \>aki fazi bitke, ki j** trajala eeli daji. so bil Amerika nci prazen i. Neki taktik j e izjavil, da so bili Amerik« ne
•	'dločilno p- '»it .ni dan najmanj trikrat, da pa njih voditelj '4n: »tlel za to.*
Koht i tu drnjr« >i.ra «lne pa >«• j«* mehiaka armada umikala iz bit kc pri Buena V,»ta, poražena, deeimirana in z demoliziraniui «lu i tu vsl<>,l pan .-n«-^a strahu. Pcieiea navidezno na pogibelj obs«»je j. h \niei k. ii< « v j,- izvoj**vala največjo zmago v eeli mehiški vojni
K i	Paul Jon«--* boril ]>rcrti veliki angt.-ski bojni ladji "S*-
tapis" \ bliz.ni Klamboro Ilead, je bila njegova ladja stavljena iz
> ii trnja pri >>rvi »a!vi Augležev « cele strani. Zastava amerisk«* ia ; «ije je bila od>trelje»a. t«»pni krovi si> brli preplavljeni in pričela j« goreli, | dna razvalina. Mogoče ni bilo nobenega razven Joues-«: I i a tej ali oni ladji, ki bi stavil penny proti milijon dolarjem za nje j no možuost zutage nad močnejšim in nepoškodovanim sovražnikom*' « «'lo an«r!«-ški kapitan j>- bil pr«*pr.<"*an. <la «.«■ je Amerikanee udal 1'den tzme«i ča «4 ni ko v Jone--« j«- svojega poveljnika dejanski pro ^il, naj m* n<la
Uro pozne j« * pa ,|r -lal Paul .I«»n«s. na krovu anglešk«* lx«jn»- la ■ i je ter aprejel m«-č i j. rok poveljnika lioju«* ladje. Izvojwal j«- juv« ' w iin«'riško zmi go n.t morju v tujih vodah ter jo izvojeval jmtom k< j je bil v>d«*ti brezupiiu poražen.
Bkunaivk j«- v svojih / vlj.-nj-kih sp«»minili priznal, da j«* bil * >«liki bitki pri Kraljevem Gradcu prepričan, da v? nahaja artuad; t > je gov e d«'/eh na robu velikega, poraza. Bitka pa se je kmalu nati zaobrnila ter izpre**enila v velikansko zmago pru>ke«:a kralja — in ta rma-jrn j«- bila, ki {K>-tavila prusko lnrto na tilnik Avatrije.
Pri Kont«.nov bili Fra&eozi -.prva grdo ;K>raž«-ni. Franeoaki kralj j«- ravno .lajal povelje, za splošno umikanje, ko «ra je eden nje- • govih armadi:ih ^»oveljuikov, Sa\e. prvgovoril, da vrže fraiH*o?>ko "imko brigado" zmagovalce!* na pot. Irci >0 zavrnili val prihajajo-čilt Ang-l»*ž<-'V m Kont«-noy j. j»o-taia s3a\na zuia^a Za Franeoze.
Biitka pri Blenheim. — ena največjih v svetovni zgodovini. — je bila ccla serija dragih tu-re«- iu |n»razov za zaveznike pod vojvo dom \7. Marll>orough tekoiu prv«'^a d«-Ia velikega sj>opada. Za\ezniki ->0 bili vrženi nazaj in njih najbolj ir/ne napa«lo so zavrnili 7. velikani izgubami. Na »tkoro ><»akem d«-lu bojn«' črte so se zavezniki u mikali, a tekom par ur s« je izprem«'iiil prvotni poraz v slavno zrnato, — mi»70, ki je htprcuienila vrtov ni zemljevid ter napra%ila iz Marlborough svetovnega junaka
V	naši lastni revoluciji je bil« \tj«-ti naša «l« žeia kakih «lueat-krat poražena pr»*ko vsakega tipanja, vendar pa miio končali ve^ konflikt z absolutno ziuap» iu oj» ii4M>1vistm>stjo.
Prva po'oviea vsake bitk«* m u p<*reb«' uz«»ree /a «lrug»» jh>1«»-\ tvo iste bitk« . Par milj. pridobljenih tekom preteklega tislua od ^trani Nenwev, ne predstavljajo nikakege dokaza za to. «la b«>do strašni stroški t« h prvotnih pri lobitev k« daj upravičeni ali «la se liemško divjanje k«»nča!o - kaj drugim kot kon>'nha i»oj»<ilnim porazom Nemčije.
AMERIKANCI V FRANCIJI SE ODPRAVLJAJO NA BOJIŠČE.
Slovenske novice
Najbolj presentljive stvari v vojni
Pl^E D. TH0MA8 CURTIN
i FRANCIJA DRŽI SE VEDNO SVOJO ČRTO. — VERDUN, FRANCIJA, V JANUARJU 1918.
j True traumatical filed with the postmaster of New York. N. Y. uu Apiiln.
191S, as required by the Aet of Octtiber 0. 1917.
tiuo prvih, vprašanj. k.i so nam jih stavili, ko smo se pričeli v šoli učiti znanosti, je bilu: — Kr.j se z^odi če trči neodoljiva sila z nepremičnim predmetom '
Nič se n«* zgodi. Videl sem lo na zapadli; fronti iu na nobe-jnem m«*stu boljše kot pred Vcrdimoin. V vsakem kratkijiu raprav-! i.ienem od izstrelkov izven Souville. v ..?adju rek" Meuse. ni >r-' e'o-j vek razmišljati «» t*'j resnici.
Ko sem sta! ta^n. pripravij«*n. da počepin-m. kadar >e j" žvižganje in sikauje v zraku iz]>remenilo v rjovenje ek^jjresnega vlaka, ie zabrenčal nad glavo nemški avijaiik in j»ar tr«*nutkov j>ozneje j« unel neki opazovalni balon, nahajajoč <e v ozadju. Takoj se je pojavil nad bakmoin prami-n, padalni dežnik s«* je odri in duha prk*otni opazovalce se bo ueke«ra dne zopet lahko »Ivi^nil v zrak. da opa/- . je. Grmenje artilerije. glušeče razrpokavanje i/.^trelkov in boji v zraku. — to je govorilo o vojni na živahen način, a vse je bilo kljub temu ie slučajen dogodek.
Grafična resnica je ležala razgrnjena pr«.d menoj. Velikansko tjzaloigro se je ijrralo na tem ozkem pozorišču, na kat«T«^m je bila pra-|vokotna masi Douaumonta v ozadju. Na desnici se je nahajal Vaua, I v središču Fl-ury iu 11a krilu levice, preko reke Mejse 'Grič mrtvih', j To je bilu strah vzbujajoča, odurna divjina, kj«*r >o granatni kra terji tako gost oposejani, da izgubljajo v>ako individualnost. Pred dvemi leti so bili nekateri teh gorskih obronkov tako gosto porasli / gozdom, da je drevje zapiralo m bo za čh«veka, ki se je nahajal sj»o-l daj- Danes pa bi lahko preiskali vse t«- obronke na nogah in rokah, ne da bi našli štor ali suho vejo dobrega ol»sega. Našli pa bi zbite in z rjavi«"o pokrite čelade, cele rudnike kovinskih predmetov in če bi kopali ali brskali inalo pod površino zemlje, bi našli eno najstraš-, nejših in najwbširnejših pokopališ«' v celi zg«*lovini človeštva. Ni pa j vam treba obračati zemlje za vse take dokaze.
j Kosti na bojnih poljih imajo n« ko prav čudovito navado, da nočejo ostati pokopane. Celo čevlji, preko katerih som se pogosto iz-_ podtaknil, so pogosto vsebovali obledele kosti in stopala. £ In kaj naj pomeni to vojno pozorišče pred Verdunom? Ko nem . pregledo\al vse to razdejanj«', j«- romal moj dxih nazaj k prizorom v v Nemčiji, ko je padec te pravokotne mas«' Douaumonta elektriziral a celo cesarstvo ter ga napolnil z ves»dj«-iu, ki je pregnalo tudi priče-p, lo se. depresijo vsled pomanjkanja hrane. Nato se jo premikajoči se t vojni stroj vojne sile enega naroda j>oinakiiil naprej in koncentriral
na par kvadratnih milj. Vaus, Thiaumont. Fletiriy. "Grič mrtvih" « \t iu drugi forti se stiskaj«> kro^r mog«j4ne trdnjave Fraaieije. Zop«-t ču-n jera Nenn-e z bahanjem irovoriti «» vse uničujoči zmagi iu «» vojnih u odškodninah. JStK'ijalni demokratje so zoj»et pozabili na svoj posel, j. Verdun je bil v nemškem oprijemu. Povprečneniu Nemcu je i><»nie-c nil Pariz iu Pariz je ^»omenil zopet Francijo. Ko bi s«' tako izločilo enega glavnega sovražnika, bi ostali onemogli. Tako sem jih slišal I govoriti.
^ Za vojaško kasto pa j«' pomenjal Verdun celo več. Ko ><• j«- izbralo to trdnjavo za napad, se je skrbno vzelo v upoštevanje, «la je bil kronprinc, naenkrat največji |>odporiiik in ljubijen»v te kaste. ^ nominalni poveljnik armade ob Meu-se. to je pete nemške armade. Če bi zavzel Verdun, bi se ga stavilo > tem med narodom na piede-stal. ki bi bil višji od onega, postavljenega Mol tke-ju in Napoleo-^ na. To bi vojaško ka^to močnejše kot kaka druga stvar uu^lilo v a sedlu, ko bi enkrat krouprinc zased«*! prestol. To jo bil dejanski nii-kaven načrt in mogočna igra z /ivljenji ljudi.
MORALA CELEGA.
Več kol tri leta in pol >0 uie prepričala o naslednjih stvareh: — Hkozi ves dogleden ča> bo vsii-ka velika ofenziva ovirana vsled svoje lastne teze. ueglede na t«». kako ji-, l»ila us]>ešua v prvotnem šta-d'.jti. '
Kiia izmed največjih predmeti Nemčije je ta. da obvlada «>na v.s«* svoje zaveznike iu <la j<- nasprotno ona sama obvladana o-i' .-fku-|>lne najbolj odločnih mož na svetn, — ki «0 odločni deloma radi dejstva, da je njih celi sistem odvisen oil zmajre.
Nadaljna prednost Nemčije je. <la zna uporabiti vsako krpo, človeško ali materijalno, ki jo more dobiti v roke, — vojake brez nog in zakrpane uniforme. Prostitutkam s»- v Nemčiji ne daje svobode, da bi stavljale nemške vojake izven akcije, temveč se jih spravi skupaj, da polnijo naboje, s katerimi se stavi ja izven akejje zavezniške vojake. Otroke se mobilizira za neštevilne kolekte. Tako gre stvar naprej in naprej.
Po mojem mnenju bo «^dvi.sna odločitev od vstrajnosti. Nikakc bližnjice ni do zmage, niti na tej. niti na oni strani ter je tudi ni bi-jo nobene izza bitke pri Mame naprej. Stran, ki bo najmanj poka-'a v notranjem, bo kouečno prodrla.
Centralne sile imajo prednost cnakoineniosti nadvladujočega plemena v <-eli zvezi.
Z vojaškega stališča imajo c-ntraln«- sil«- velikanske prednosti •rlede zemljevida. S stalis«*"a v-,trajn<"»sti pa imajo zavezniki prav tako strašno zemljepisno prednosti. Naša ranljiva fronta je Atlanti-ški ocean. Niti za trenutek ne sme 1110 izirubiti iz ■vidika te^ra dejstva.
Nadaljna nemška prednost je ta, da je moralo črpati vso svojo \ero iz sam«.' sebe. Tako in vsled tega so imeli njeni voditelji povečano bodrilo za vprrzarjanje novih in naglih i»rilago<ienj soglft-<uo z izpremiujajočimi se fazami vojne.	*
Priprava je na«laljua mogočna pr»sluost. I»a.siravtio premaga o-brauiba vnako novo iznajdbo ter jo najbrž tudi vedno bo, pridcj«» vendar časi v zgodovini stopetij, ko se je premaga prepozno, da bi se rešilo položaj. Nemški oblegovalni top in nemški p«>dmorski čolu .sta slučaja delnega uspeha. Premagali smo prvega, a šele potem, ko je priponn>ge! Nemčiji skozi B'-lgijo in v severno Francijo. Obrambno vojno, «la s«- premaga «lmgo. se vojuje še s«>daj.
Edina pot napraviti L 1^0 narodov vredno stroškov za tiskanje pravil 1m> najprvo p«>raziti Nemčijo ter jo nato povabiti v to Ligo.
Mi lalrko porazimo Nemčijo skupno, če zadosti želimo to. Imeti pa moram«; voljo do -zmage ter ne smemo imeti druge misli kot posvetiti vse s\ oje vire edini nalogi zmage.
ziv.
Nato je predsednika Poincare-ja prosil za pomiloščenje. katerega pa mu ni dovolil.
Nekateri popoldanski listi so poročali, da bi bil moral daucs zjutraj biti usmrčeu.
Iiad bi izvedel za svojega pj-ijatc-Ija FKANKA BENIGAK. Doma je iz Starada na Primorskem, finsko leto je bil pri meni. po-+em je pa 5el ne vem kaau. Pvo-■iim ga. da se oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Joe Stanič. Box 57, Alayl-urg. Pa. (9-11—4)
Bolo paša je "pomiloščen". (
iTru« traustatiuii file«! with the post I master of New York. N. Y*. on April 'J. i IMIS. as re<!Uire<l by tlie Aet of October' 0. 1017.
Pariz, Francija, t?, aprila. 'Oficijelno se poroča;- da je Paul! Bolo ali Bolo pi.ša, ki je bil zara-{ di veleiadaje obsojejj uu amrlj "za ta trenutek pomiloščen". Njegov zagovornik je naznanil.' da hoče jetnik odkriti zelo vaz-1 ne stvari.	i
Bilo je 14. februarja stal pred.1 ; sodiščem , i 11 j«- bil takoj obsojen, j J Pritožil be^je na prizivno sodišče 1 ki je v torek zavrglo njegov pri-
natanko in skrbuo napisal. kd»i podeduje 7m njim. Spomnil se je obeli svojih bratov, katerih eden John je v Detroitu, Lovrenc pa v Cleveland u. Ni pozabil niti svoji« matere v stari domovini. Od vseli >e j«- l**po poslovil v svojem tj'sta.mentu. Oporoko je dal spraviti znani Mrs. Oblak na zapadli;
strani mesta.
--
Veliki nemški top.
True Irauslatkw file«] with the ]int
master of New York. N. Y. 011 April it. HUS, as rei4Uire«I by the Act of October 6. 1917.
Amsterdam, Nizozemsko. apr. • Vojni poročevalec berlinskega li-' -ta "Lokal-Anz«iiger" Karl Ros-i iii-r. pravi, da si je cesar Viljem! 23. marca ogledal top. s katerim j bombardirajo fariz. Pravi. Ja ne ! se KtO kilometrov (80.7 milji daleč. Da izstrelek prileti v Pariz je treba natanko 1S3 sekund.
Pa-iz, Francija, 8. aprila. — Petit Pa risi en* pravi, da ni pravilno. ko se je poročalo, da pri današnjem bombardiranju Pariza ni bilo ntkakib žrtev, temveč j pravi, da bile žrtve — S -ko-J koši.	'
Zelo koriatae stvari, — med »jini boste u»b več takih, ki •4 > <	J^ lai»* pitrebajetc.
HLy^	V zalogi ioiatn. fioskrbnjeiu ter ra»-
i«o^t'jaiu Airom Združenih držav zelo ^rVmWnrM^ koristim naravna sredstva in prtpo-
nwrkr. kakor: slad no JviaeMru Lavo, ■ •	antika, briujevo olje, eucijau, j:r&ko
aen«>. hvoS^. lipov cvet. lapuh, tavženrože, vinska ruta. ter «lruge enake stvari ki so obširno opisane v knjigi "Domači zdravnik" iu se v porabljajo «Mo vspečuo po celem sretu.
Potem imam tudi raznovrstne dišave, ki se priporočajo v knjigah "iKfbra kuharica** in "Slovenska kuharica", in w iK.»trebujejo za pripravo okusnih jedil, na primer majaron, flatraj, muškatov cvet, paprika (prašek lorbarjeva peresca, žajbelj. žefran Ltd.
Posirefi vam zamorem tudi z raznimi temeni, kakor: seme za satato. peterSilj, Olol, peso, korenje, zeleno, t. t. d. PUite po cenik.
MATH PEZDIR
P. O. Box 1611 __« ,1 MmpiYnft r, T. , -
otresti nemškega, avstrijskega in madžarskega jarma.
IM. ^ati so zavz«*li stališče, <ia j« razdelitev Avstrije edina pot po itatrri morejo priti različne luirodn«jj»ti «b» svobode.
Vojni dolg sveta.
Irui- Lrauslatiuii nie«J with 11m* |>»t uiiisier «jt Xnr York. N Y. 011 April 9. I WIS. a- r«i|Uirt*«l by tbe Aet of October G. tlllT.
Washington, D. C.. 7. aprila. —• I Tri in pol leta Vojne je |>ovzročilo 12 glavnim državam 111 miljard m 700 milijonov dolarjev narodnega dol|;a. Od te^a imajo zavez-oiike države 7'J miljard in 400 milijonov. centralne države pa 39 mi-lja.*d in 300 milijonov dolarjev do'ga. Odkar »o Združene države stopile v vojno, je njih vojni dolg do 31. januarja narastel na *i mi Ijard 350 milijonov dolarjev.
Avstrijski Slovani
(Nadaljevanje z I- *tr»ui.) nje v Bu«liuip*-što zaradi notrauj« . |M»litike MMitrhig.
Neko poročilo iz Rima pravi, da a« j« v italjanikem glavnem me i rtu danes pričel narodni kongres, ki bo sahteva). da ae Avstro-Ogr | ska razdeli in da se osvobodijo za tirani narodi v njenih mejak — Zborovanja se bodo vdeležili ru , munala, 6e*ki. slovanski (T), ju -oalovanaki in laiki delegaU. ki bodo aMtopah narode pod avstrij n ko vlado
Trn konferenca nima vojnih na rcaaov in tndi mi.^otno^ stwaro
is' dk ipM liilmjt
Chisholm, Minn.
< Hn'iuski svet Jh znižal f»te\"ilo redarjev «>d 21 na ltJ. Med temi Iti. s*« p.idi K. Zoinbie. Joku l^i- , unit. John Arko ;n J«din Seničnr.
Takozvani Pigto-vvn bo izginil s površja. Stanovalci s«» dobili na l"i-r. da se morajo preseliti, ker s*-bo tamkaj Uojnila železna mula.
dov. Austin od tu hi M. II. Mac->Tahon \f mesta Virginia lH>sta /:<\ gw arjala pinxl i>oi-oiuo sodni.i o Mike Kojačiča i/ Kvewatina. ki je |obt«»ž«,n umorj prve vrste. .Mese<*i) jauuarjii j«-	ubil v pretepu
neketra ^t« luna Ivraviča.
Pincv Fork, Ohio.
One 1 ». inarea ob pol 9. zjutraj je peljal Mike Turkadj voziček \ o(«o v |>remogov*i)4im rovu Slrare ' reek družbe v Xrirlh Fork, pri čem inu je zmečkalo glavo. k«-r so se preinankile oj>on- da je f^ble-•d na nieaiu mrtev. Star je bil l--t iu j« bival .nkai 12 lei. liil je član drvštva Novo Leto štev. 17o ^NP.I. Zapušča ženo iu 2 bittta.
Delavske razmere s<» pinnierne. /aailužek je «»<lvi>..-ii «„{ delavca. Urezposelnih ni. Delo se d«>b: j»ri-no.ronia iahiio. plača p;« je to ii'-.ru(Mi<i tlragiujo prenizka.
Calumet, Mich.
\ il< rojenice s«:« z»»l«i itjx>~ienc mtH! sl«»Vjejiskiini di iiy.iuami. < >b-{ iskale s«> najprej J o Ima hi Fran-j ••••s Ivazjak na Yellow Jaek--tu in j so-pustile kiepk<ir,i pi-vorojenca! Ual'aela Josipa, nato šl»- na 1{«m1, Jacket k Harry in Frane«-* I lam-j nioiul, ia «i v: si t obdarile tiiili -.j '•\i"stiin deekoui r**odoi"om Hihai*-dom. potem so pa napravile *»pi-«--hod v našo slovensko vas Iiaym-( bauitowii, kjer >ta jih Anton in, Stelanija Prelonik prijazno spr»vj jela in za njih gostolj-ubn«.tst so ju poplačale liojeniee s hčerko Kleo-j noro Katarino.
T*ojaki Josip Mm « b-. Levro Držaj in Mat. B «i«;, vsi iz OMreole, [s»» odjKrtovali v Somerset. Colo., jkjci se mi.^lij«. nasi^ixiti. I a jemo, j i da namerava tudi več drugih ro-j j Jakov, z'asti samcev, oditi ravno, I tam.
<;«-». Frankov ii/. Manistn^ue.' ilieii.. je po osmih letih zop«L enkrat obiskal svoje znanec na t a-lunietu. Mudil se je tu tedon dnL Pravil nam je, da Manistique zelo napreduje. Zidajo novo t'r\-amo za pa^nir. ki bo dala delu HA) de-,hn*eeiu.
Calumetski Ura t" t Board jc se-, Atavi! listo vseh «'nih registtriran-cc\. ki niso oddali vpraševalnih pol Question iirc*	skupaj
.i«' !2-> nož. katerih imena in zadnji znani naslovi bodo t<djHislani .u v« jni urad v \Ya>liington. Iz-n"d teh 12'i jih ii- 17, ki so bili /ojeni v Zdru/eriib državah. 91 je rm^'emeex. največ Avstrijcev in
Milwaulcee, Wis.
startnem Frank ui Elizabeta
I.aiiko na West \HLsn je iieizpn^-jiva Miirt ugrabila najmlajšo ičcrko Flizabeto. staro komaj le'i juesvcev. EjiaUo smrt ni prizanesla starišel Fivuik Iu Marija . /orln'r. katerim ie vzela najsta-•ejšt,-ga sinčka starega komaj 4 «*ta. < >tsi jH»izreba j-* vodil sloven ki pogivbnik Frank Ermcnc.
Štiriletna hči K. Geišovec ter 1 jen sla Ki I-rat sta bila s;ima d«j 11a in >ta se igrala s tem. da sta sažigala papir in metala po tleli v tuhinjj. Pri tem se jc vnela de ;li«-i obleka ter p zadobila snut lonevame poškodbe. Vprtje otrok ;o zaslišali ljudje, stanujoči v nad »tropju. nakar prihiteli, poga-ili «»genj ter oteli foreeega oti"o-ca in y.f {n«sjy|i v bolnišnico.
Stala peč je slaba banka, fo i/ cu^njo je iu'p:avila Mrs. Mary Kugli«-. katera j«- skril * }H>d staro f»e"-	..rj katerih ji .1-* zuianj-
ialo	Tatvine j * bi! obdolžen
►tt" lSaut".ke. kateri j«- porabil lenar /abav«« / ženskami ter •*a vino. Za plačil«« >• p'ej««| eno «cto \ p<.«-^diš«ivalnieo.
Cheboygan, Wis.
Aied \ fjoivh' ULiiu ki -o zapu-•* i « Siieu »y.:.ii dnt- 2'«. iiiarca. -e j uil.aj.! ' ii«'i »•■«!; t v \ Svvrič.
i
Hibbino, Minn.
Oeo. Mi' a«-fi<" j»- !«•. aprila
m.-.{al sv-,»jenih prijatelju Av-, t.-iji «'!i par amerikanskih čev-[ »j«-v in v sv v j.- velik«» začudenj«-J lih j« t- «i 111 z« < j vet .lobil luizaj. P«>-
| »val«' s«« raznih strijskih de-'.«'al, i;: ker ni>.» mogli najti one-j/i. na kujeta s«> bile naslovi jene, »«• bj'«- poslane nazaj.
Indijanski ageiitjc vj aretirali "•*ra Sajevičr, ker je >pravljaJ ilkohol'ie pijač«- v unlijaiiski teri-• «t-ij. Z." lenili so mu na Chfshol-p .1 \ nj vo\«'iii s»anorauja 2 ga-i« ::a /ga:tja in 1 Vi ^aloti vina. 1
- i
Tower, Minn.
Ai«jko!iolnt pija«.«- te ne dobi j t ikaj nobene vw. Prostore, kjer! *«» s«- luihajidi preje sal«Hmi, |x>-praivljaj«j Mxlai za druga trgov-sl^a podjetja. Rojaka J. Skala Matu. M »belič sta otvorila točil-ui«e / i. ekkiii!! pijačami.
i
Eveleth, Minn.
• »bfins'xi svet je sklenil, da mora j«« biti Po«>l HalLs zaprte od JI.j •m- /vf.-er «lo t» ur«- zjutraj ter olj j i« «ieljah ve*. d»u. Proti temu je protestiral i^ojak Ge*»rge Kotz«-. uakar »i'i je župan Hatch odvrnil. da ve nt«»ra postavo spošt««-^ ati; kd««r j»a je n*- l*o. Ih> kaiiio-van ««l o d«• dolarjev, ali pa z zaporom «xl ;"» «1«^ k"> dni.
Huso v, nekaj Armencev in Tur- L kov en Mehikance in en Anglež. J
zadovoljstvom snio opazili, da c je med Avstrijci" le par Slo- 1 vencev, ki so .zanemarili to doiz- 'J ti ost. Večina '' Avstrije o v ' -so Ur- 1 vati. Med slovenskimi imeni sino 1 videli tudi ime Johna CJazvoda, ki 1 pa jc že nekaj mesecev v hladni zemlji.	<
Komš-no <imo dobili glas od na- 1 š«*;ra lidadeniča Josipa Ileniča iz Tamarack a. Znali smo, da je ba- 1 t:ilii>n micliiganskih inženirjev, v ' katerem služi tudi on. že dalj č<usa { na Francoskem. Večina fantov s*1 ' ie 7e prej oglasila s kake kratko vestjo. I«* o«! Jožeta ni bilo nobe- 1 nega ula-a, tako da, miio bali, J da se nuj j«- morda kaj hudega . prip«'tilo. No. njegovo akoravno 1 kratko pismo nas je zdaj pomirilo Pravi, da je zdrav. Pismo jc potovalo s Fraip'oskega 20 dni.
SAMOMOR ROJAKA ANTONA KOLENCA V CLEVELAND!!.
:!. aprila zjutraj j«' o«Jš«-l rojak Anton Kolenc v Oord«>n Park, ob jezeru, z namenom, da si konča življenje. Siromak j«* trp«-l že p«"t l«-t 11a spb>šii«v znani delavski bo lezni jetiki. Mudil se je dalj časa v Warrensville. toda Vs«. mu ni nič p<«magab». Sklenil .i«' torej, končati svoje bomo življenje. —j J Tam blizu kopališča v Gordon : Parku, na vrhu grička se je vse-j d«d. po«rrnil prej časopis v travo ! na kutereira je legel in sprožil samokres. Zadel se je v sence in le-' gol vznak. K*> s., jra dobili, je bil ' klobuk poln krvi. Slučaj jc na-1 nesel, da se j«* našel ravno neki Slovenec, iu sicer Valentin Ha-bjan. 1124 E. 6^1. St.. ki .k- šel zgo-1 daj zjutraj ribe lovit v jezero. Vi-j «1 *"1 je neko osebo na klan«*n in ' zdt?Io se mu je, <la spi. *pa jc šel I zraven, da ga zbudi, ker je spo-! mladi nevarno ležati v mokri travi. Dobil je Kolenca mrtvega. Naznanil je takoj pristojnemu mestu. prišla je policija ki je preiskala slučaj, nakar je truplo od-! peljala Grdiuova ambulanca. ' Kol«-ne je. predno se je ustrelil {napisal zadnjo prošnjo na kos pa-! pirja. v katerem naznanja svojim bratom, da je zanj dovolj trpljenj« pet let. Prosi tudi, da se mu priissli ponižen p«>irr«*b. Da j« pa ranjki Kolenc že prej računal na samomor je znamenje, da j« že lt». marca napisal oporoko, v
I L* of n.»*i t d. n»»i "F/ipu t*i i^omnit
Slovenci !
-ono——
Iz rokodelstva in trgovslva se je razvil oni ponosni slan meščanstva, ki je bil pri velikih narodih v srednjem j vek« učitelj > vol h ule in napredka. Prijetno mestno živ-Ijenje je vabilo tudi učene stanove in gospodo s kmetov j v tina, kjer je uživala pridelke svojih posestev in hote* l.i kakor kmetom gospodovati tudi meščan«»m. ki so se združili v trdne zadruge, s katerimi so si irvojevali neodvisnost.
Po naših primorskih mestih je prevladoval hiški. —( drugod nemški živelj. Polagoma in nezavedno se je slo* vensko mestno prebivavstvo potujčevalo. Ivan Vrhovee navaja na primer izmed 27^ novonemškili hišnih ]x>sest-nikov iz 1515. leta s slovenskimi imeni, ki so ]ia že tako )io]Mičeiui da je nekatera težko sjjoznati. Mestna upra-i va j«- bila urejena ]k> nemškem pravu, v obrti in trgovini je odločeval nemški vpliv.
O Ljubljančanih zatrjuje Valvasor, da so živeli mirno med seboj "kakor ovee v staji'*: Kranjci, Štajerci. Ko-roM*i, Hrvatje, Itaijani. Tirolei, Bavarci. Saši, Franki — Švabi, Moravei in telii; da — celo Danci, Pomorani, Ho-iamlei in Kranoczi so prihajali sem; tretjina meščanov so bili "»golj tujci".
Nemški trgovci so se v Benetkah združili v tako zv. **M-h\vaebiM'hc*' in **fraenkisehe TafeP'. nikdar se sloven ski trgovci ne imenujejo poscbe. sedeli so v Benetkah z Nemci skupaj.
Stavbarstvo je bilo izvečine v rokah tujcev.
Gljjg NližMPA.J9. APBTLA '16
nejra biayra. ntiiugo oko je zavklno I gledalo bogatega moža: ;i on je \ »zavidno irletlal siromaka. Ivi se v potu svojemu obraza trudi ter ubija za ženo in otroka.	J hi spominja št- ra-u. ko je 1 bil srečen, ko bi in* bit meji.ial z I nikomur na svetil. Tedaj ni bil I sam: !ju! a <lri!/.ic;, bivala po- 1 leg njeera trudom iu bojem si i jo je pridobil. liil j.« čislan zdrav il nik. bil je celo na glasu učenjak. j njegov duli j«* neutnulno iz.-kdo- j val ravine skrivnosti. pa na I br»-;: uspeha. Njt'«_r<>\<> ime se je s east jo imenovalo v učenja škili zborih, in vendar >: avim njegovo 1 delo, \ katerem n* *<eval nnenit- i no vprašanje, ni bilo zagledalo belega tbie. •Njemu • posvečeval, kolikor mu je pr< • ča>j puščal težavni zdravniški stan — njemu in pozneje dru/iei svoji. Kratka sreča, kratke sanje! Nič posebnega, nenavadnega, v^ak^p-> n}a prikazen: «>n je mislil, ilu i je nezaslišano. kar je zadelo nje-i ga. Žena je bila njena nevredna. . Ni.*- dvoma • v rokah je ime! doka- .
•	ze nje nezvestobe. Ni se dolgo po-. liiitljal ii; ukrepal, vajen je bil, . nai;lo ravnati. Pahnil jo je od se-. be. iztrgal si jo i/. Mea iu mesto,
•	kjer j»» prej ona kraljevala, je bilo poslej prazno; slavu mu ga ni
. izpolnila, lie bog:.»l\o. ; take mi*'i ut pljtuj. začuj-* j
■	stcpinje /-a seboj ; otl grada se mu ■ 4 je bližal nekdo, (»lune se in oko
i se mu zvedri. ko zagleda Kofcaiio
•	pred seboj. Z;; lui ia.ioče Kolnee je
svojimi posl«>dii jiuii žarki <»!>se«
■	valu njeno lepo. blelo obličje.
(Dalje prihodnjič).
ROJAKI NAROČAJTE SE NA • "GI.AS NARODA". NAJVEČJI S JO-- VENSKI DNEVNIK V ZDR. DltZ
Redka, kratka trava je tu neve- i selo rastla po peščenih tleh in o-krog je biJo navadno gozdno • drevje, rolvidovje iu drugo trnje, ki je stvalo notri di.li do pod griča. Malo prijazen. skoraj odlju-den je bil ta prostor, kakor grad. kakor grajski gospodar. Med "drevjem tu se je odlikoval star. visok, košat hrast, stoječ nekoliko naprej o-! drugih dreves, kakor da bi ne hotel biti ž njimi v vrni. V njegovi senei si je bil postavil .Skalar milico -s kloi>čieo /a i ... 1 enega samega eloveKa.
Rilo je na večer, lep zgodnje-jescr.ski večer. Sol nee >e jc bližalo zatomi. ko je Skaliti sedel na klo-piei pod hrastom. Skalar ni bil sanjač: malokdaj ga je videl kdo zamišljenega; zdaj pa je vse ka-Izalo. da je zamišljen Vsak človek jima trenutja, ko ga. hote ali ne-hote. obidejo, obsujejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi I moči. Vse je bilo mirno iu tiho : okrog, samo zdajpazdaj je zatikal I kak-pastir pri čredi, ki se je pasla '•po Ktrnišču pod gričem. Lep raz-Igled je imel tkalski gospodar proti zahodni strani; ozka dolina, zeleni griči ob straneh daleč, da-j leč pred njim sinje gore in za nji-imi so snežniki visoko v jasno Jie-bo molili svoje bele glave.
Nekoliko časa je Skalar, morebiti radostno, gledal to lepoto;1 potem pa je naslonil na roko glavo in se globoko zamislil. Sam je bil ju čutil je. da je S2.ui, morebiti še nikdar tako. Vse življenje, kar I sra je inte.1 za seboj, se mu je zdelo Itako prijazno, pusto, ničevo: njegovo življenje, vse človeško življenje! In vendar, česa je pogre sad i Zdrav j" bil in kr« pa k : ostro-zoba skrb mu ni glodala srea: dovolj, obilo dovolj je imel posvet-
1 \ zen ne obrue takt) ali tako. Dekle I jc v dobrih rokah, brez skrbi naj s bo. kdorkoli je ta človek. Zdaj 1
veš/*	' <j
| * * * \
t Mlademu Marku ni bilo treba 1 jdulgo popi-aševati po Kosmi I kmalu ji je bil na sleda. Popotni ' | sej mar j i so mu pravili, da so vi-j' deli moža iui konju z. deklioo v p naročju. Jn tako se je ve«ino bolj'J približeval skaiarjeveuiu gradu.] • J>>volj je vedel za zdaj. Ponoči je y bMo že. ko jc prišel do sriada: se-,s daj ni bilo mogoče vanj. Čakati * *je bilo la-eba do jutra. Kakor je bil rekel «»četu^ tako je iiotel sto- j riti; nazaj ne pojde brez Ro.i»ne. ' ne uoeoj, ne nikdar! Pod milim } nebom je bilo treba prenočiti. Za- * kaj neLepa. topla noč je bila; ' mesee je svetil na jasnem nebu. j; Nekaj časa je pohajal pod gri-1' čem. na katerem je stal tnlni 1 grad. zdaj tako čarobno oblit z . •mesečno svetlobo. S hreponečiuij1 očesom ^re tja. kjer mu biva. kar;« ima najdražjega na svetu. Onap pač ne sluti, kako blizu ji je on; J m ko bi slutila, kdo mu je porok,j da bi «e ga veselila' Saj se še to-j] laitži ne more, da ona sploh 'kdaj -misli niaaij, da ni on tako tuj nje-j' uernu srcu, kakor kdorsibodi na ' svetu. Vendar tako ali tako; dru- 1 ge^ra ni zahteval, bivati je samo hotel blizu nje. eu zrak dihati ž 1 njo, videti jo .zdajpazdaj, besedo ] ž njo govoriti. Dalje niso sezale njegove želje, to pa jc moral ime-, ti, naj bi mu bilo hoditi za njo čez gore iu čez morje do konea sveta. V takih mislih migne z ro-j ko proti gradu, vošči ji lahko noč, potem leže v travo iu kmalu mirno zaspi.
Drugo jutro se je zgodilo, kakor je sluga pravil svojemu gospodu. Mladenič se ni did oplašiti. stanovitnost vse premaga. Ali kaj zdaj začeti? Kam se obrniti. Živeti je bilo treba. Ni se dolgo premišljal. Sklenil je v službo stopiti, kjer kako najde, samo, ako mogoče, ne predaleč od grada; vsako delo mu je bilo po volji, samo nazaj nikdar več v prejšnje življenje ! Sel je od vasi do vasi po okolici tel* povpraševal, ali ne potrebujejo delavca, lilapea. Slednjič se mu posreči v vasi kake če-tit ure od grada, da ga vzame premožen kmet za malega lilapca. Kmet ga je sicer čudno gledal, nič mu ni prav upal; ali mladenič je zna.1 tako lepo govoriti, tako ipo-šte-no je gledalo njegovo oko. da je kmet slednjič sklenil, poizkušati ž njim. Marko ga je prosil najprej, da mu da druge obleke, kai* mu ie kmet rad storil. Preoblečen je bil mladenič precej ves drugačen, tako da je bil kmet zadovoljen ž njim; a sklenil .je vendar. da lioče vsaj nekoliko časa skrbno paziti nanj. Marko mu je odkritosrčno povedal, da ni vajen dela; prosil ga je. naj ima z začetka potrpljenje ž njim; rad bo (Storil vse, kar iu kakor sc mu bo velelo.
Marko ni obetal preveč. Če'' ntalo časa mu je šlo vsako delo lepo izpod rok. da ga je bilo gledati veselje.
IV.
Pravega vrta ni imel Skalarjev grad. samo proti večerni strani jc bilo nekoliko ravnega prostora . a tu ni brio videti prijaznih <gredie s pisanimi cvetlicami, nn-d katerimi. med katerimi sc prijdtno vi-' j<» z belim, drobnim p«i»*kom posuta pola; zastonj bi bil * i Iskal plemenitega drevja hi grmovja.
i .g^———— i
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, re^alje, godl>ene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, vi rižice, priveske, prstane itd., ne kupite prej uikjer. da tudi nas za cene vpraiiate. Uprašaujc vaa stane le tic. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., 426 Chestnut Street,	Coneraaugh, Pa.
-WJU
R o s a n a
Spisal Josip Stritar.
(Nadaljevanje.)
bi ji bil razbojnik zamašil usta.
Dolgo časa je molčala. Skalar x je slouei nekaj časa, globoko za-mišljen: ptrtein vstane iu hoče otl- ® iti, ko deklica zopet iz pregovori; 11 nehote vstane mož, mora jo po-ulušati. Bila je v nebesih. .Med s zveličanimi duhovi zagleda svojo f mater. "Mati, mati!?' zavpije. ** "Tukaj sem, presrčna moja maiti! 11 O, naj ostanem pri tebi; na 2e.n1- ^ lji je žalostno, -tu gori, v nebesih, 0 v tvojem naročju jo veselje!"' cl Nato utrujena zaspi. '" Uboga sirota! Tam bi bilo pač <' najbolje", vzdihne usmiljena s starka.	0
Skalar molče vstane 111 odide. , ^'e^^ drugi <lan je bil ie bolj tih in ^ redkobct»edeu, nego že po navadi." Stari sluga bi bil rad govoiil žj^ njim. Prej se ga je ogibail. sAlaji mu je večkrat nalašč hodil na- j1 proti; ali nagovoriti ga se ni upal, ^ čakal je. da b: ga gospod sam ogovoril. Vse jc kazalo, da ima mož nekaj posebnega na srcu. Slednjič sc vendar ojunači ter mu pravt;	^
"Gospod, povedati \ am moram t nekaj. Včeraj je bil mlad človek K tukaj; povpraševal je, ali ni neka r mlada dcklica tukaj v gradu, taka ^ in taka. Rekel sent mu. da nič ne ^ vem. Ali človek se ni dal odpru- ^ viti. Hotel jc po vsej sili z vami govoriti. Dejal sem mu, da vas ni . doma. Kdaj pridete 1 Jaz da ne vem. On pa. da mora govoriti \ ami. bodisi ne vem kaj. Komaj sem ga odpravil. Zdaj pa hodi •oprezovat in zalazovat okoli gradu. To sem vam moral povedati I da boste vedeli, gospod! Kaj naj nrj rečem, ako me bo zopet nadle-
I
"Ti ne znaš govoriti s takimi ljudmi !r' se zajezi gospod nad 'sfrrgn. "A1;o pride zopet bhzu, 110 ! skaAovju doti ga vwL da si glavo razbije; ako pa* nisi mm dovolj močan, mene pokliči!"	j
Ali čez nekaj časa se premisli;' Bog ve, kdo je te človek; ko bi pa vendar imel k»ko naravno pravico do dekleta? .^Braeje rece slugi;
"Kakšen pa je bil tisti človek T'
"Kakih petnajst let ima. visoke postave, črnili oei in las. zarjavelih lic, čudno opravljen; videti ni. da "bi bil iz tega kraja." j "Ako pride zapet, mu reel, da V naj se oglata čez kakih štirinajst j dni; potem se bo: videlo, kaj m kako. Se to mu lahko rečeš, da je_ deklica tukaj, aTliSffi^ je; nikakor , ne m»e pred Jtf o, - dokler - se- bole- J
ft^JKofer
mr-kr*. rat^kP.
^^^^^^^^^^	SMMfltMll
yj!i1?!f žiS.	to-
Mm f Mk la um tn vtatt ua Iri prthafa mš* tffesMa ■ t**
aM» MjaMB v inta Imb ^UfrnwiMj^Lin Ji*
Tiskarna Glas Naroda;
VSAKOVRSTNE TISKOVINE
IZVB&UJE PO NIZKIH CENAH.
»•a
DELO OKUSNO • • ♦
IZVRŠUJE PBEVODE V
DRUGE JEZIKE. • • •
UNIJSKO ORGANIZIRANA. • • •
POSEBNOST 801
DRUŽIT VEN A PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, N	CENIKI L T. D.
Slovenk Publishing Company
82 COBTLANDT STUEET, NEW XQ^aC, N. T.
Po uoči se ji je začelo blesti po b
glavi \'a glav je govorila, iu sieerj
taku, da Skalarju, ki je čul poleg j1
nje. ni bilo pretežko si iz vsega, n
kar je slišal posneti j»oglavitue il
degodke iz njene zgodovine. Vse u
njeno prejšnje življenje se ji jc »
prcdočrlo Se enikrat. Podoba .se ji z
jc vrnila m podobo preti očmi, t
sanic žuloKtne podobe.	j
• I f
Videla se je v borni izbiei zve- -čer. Pri brleči luči ji je sedela Me-da niati in šivala. Solze so ji ka- v pale na šivanje I11 hčerka se približa jokajoči materi, ji podaje košček -suhetra kruha, ki ga je pri-ih branila, ter jo prosi, naj je. ona,N ni lačna, laliko gve ^pat brez večerje. I11 ko se mati nato še huje ^ zjoka, jo začne tolažiti, naj se ne r joka; čaka naj malo: kadar bode i: 011a nekoliko večja, pojde v služ-'" bo. pridno bo delala in prislužila n toliko, da jima bo obema vsega P dovolj.	|c
ta: nekaj časa potem kleči in;v j-fka pri zglavju materine pof»te-.u Ije. S slabim glasom jo tolaži ma- u ti: *' l>ete, moja zadaja ura je pri-1IJ sla, zapustiti te moram, truri igreuij k očetu, kjer bom pro&ila zate, r naj te vzame ou v svoje varstvo;' t saj nimaš nikogar na svetu, da bi u /ale skrbel, sirota! -Pas- živi nekdo i 11a svetu, Bog ve kje; on l>i imel(a dolžnosti, zate skrbeti; ali on te v ji(p"e poznati, dete; zavrgel, sunil t te je od sebe, tebe in mc-ne. In t vendar sem nedolžna. Ti mt ves. ^ dete, kaj pomeni ta beseda, ali ssa- a pomni si jo, zapiši si jo .globoko s v sive: nedolžna! In kadar pride'c čas, pričaj zame glasuo pored s ve-j t torn : Moja mati je bila nedolžna ; < nedolžna. In ta čas pride, mor«1! priti, dete! Prev eč fcem 4-^jela 11a ! svetu; trpela sem tudi zate. ti ne smeš trpeti, če je kaj pravice na 1 zemlji. Vsega ti oe morem jxtVe-'s dati. ti si še premlada, fiiej, tukaj'; — iu Uitfirajoča žena vaanie iapod i zglavja zavitek — to je vse. kar ti 1 morem zapustiti. Vzemi to in zve-• sto hrani, to je vse tvoje premo- ] , žen je; morebiti ti bo še kdaj v ko- 1 . rist. Zdaj vstaui, dete, in pojdi po < sosedo." Ko je bila hčerka odšla, « vzldikne žena še enkrat: "Ne-' dolžna, nedolžna!'' Xsfto zaspd. 1 ■ Glasni jok hčere, ki je prišla i kmalu potem s tfUtco sosedo, je ni .1 , več zbudi1..
Zopet čez nekaj oasa je biia. v ; temneiu gozdu: jagode je braia. Utrujena leže pc^og pota in >za^>i. 1 Tu pride tuj mož, jo zgrabi tec • " odnese. Sive je ptttoaeul Skalarju mili kriiCdaklfeerici je vpfla iia 1 pomoč. Poteta .t^Ume, kakor-ko
0
— Ko so si Nemci usvojili vse slovenske dežele, so jili zUruiili v eiio uprav 110 celoto: v vojvodino Karantaui- 1 jo ali Koroško, ki je hitela 11a vzliodu 111 jugu svoje luejne } ali marke. Te mejne pokmjine so par imele gle- J <le varstva mej samostojne za po vedmke. mejne	ki
so bili sirrr podrejeni koroškemu vojvodi. •
Karantaiiija ni bila z Nemčijo spojena v enotno dna* ^ v o z makimi zakoni in enako upravo, slovenske dežele so • obdržal** svoje pravne običaje, mero in denar. Za nemške J koloniste so sevc^da veljali nemški zakoni.
Po z lie je se je spojilo slovensko, nemško in rimsko pravo, in česar so nastali deželni zakoniki.
Dočiui so iziiočetka po Karautaniji vladali domači kin zi. je |>o mejniii poknijuuili že Karol Vi liki takoj nastavi jal Nriin-e, kvr sr mu Slovene! niso zdeli dovolj zanesljivi. Ko so po uiM>ru Ljudevita Posavskega pn-neliali domači knezi, jr bila Karantanija tesneje sjiojena z voj- j vodu 10 Bavarsko do 070. leta, toda imela je svoje upravi-! teljc.
Bavarsko-kurantauski vojvodi so hrepeneli jk> ihmhI-vi^iosti od nemškega cesarstva, zato je prišlo do delitve obeh voj vodili. A tudi karantanski vojvodi so hoteli stati neodvisni; Eppensteinee Ada 1 bero je 11a pr. <-elo skle- t nil zvezo s Hrvati, da bi odcepil Karautanijo od nemške ! države..	^
Posledica Adalberovega upora je bila ta. da so nemški 1 ee.sarji za eel i ločiti mejne pokrajine od Karantanije in jih j povzdigovati v siunostojne Vojvodine. To se je K°dilo z vz- j hodnimi in južnimi markami od konca XI. stoletja naprej. s Tako so j m »laguna nastale se<lanje dežele ali krono vine,
iH^ katerih so se še ohranili SloveueL 1 <
Drobljenje slovenskega ozendja je zlasti pospeševal , fevdalizem. Okroina ustava Karola Velikega je lazpadla i in fevdi so i>ostali dedni. To se pravi: prejšnji kraljevski 1 uradniki so se iz upraviteljev ]x>vzdigiiili v neodvisne 1 vladarje svojih ozemelj. Prej so izvrševali — kraljevske j pravice (regalije) v kraljevem imenu, sdaj pa v svojem.
. Tako nastopajo večji kompleksi posestev, neodvisni od karantauske vojvodine; njih lastniki priznavajo le ee- < siuja za svojega vrhovnega poglavarja, imajoč knežjo ] oblast. Predvsem so nemški cesarji podpirali cerkvene kneze in pospeševali njih mo«\ da bi jim pomagali krotiti preoblastne vojvode.
Take cerkvene kneževine so bile na Slovenskem: — ! oglejski patrijarbat. liadškofija solnograška, Škofije bri-žinska, bamberška, briksenška iu krška; dalje domači iu tuji samostani, ki so bili tudi kolikor toliko neodvisne državice: Sveti Pavel, Osojc, Admoilt, Žiče, Gornji Orad, , Stičina. Kostanjevica, Bistia itd.
Kai* se tiče svetovnega plemstva, omenjani najprej domače plemiče — Seliee-Breže.
Gotovo je bilo še več slovenskih plemiških rodbin, ki so se bile prostovoljno podvrgle Nuieeui, si pridobile potrditev svojih posestev 111 daljno naklonjenost nemških vladarjev; toda od druge polovice XI. stoletja stopajo v ospredje vedno bolj nemške knežje rodbine namesto slovenskih. ki s*' — potujčujejo. Take nemške dinastije so bile na primer Weiiuar-Orlamuende, traungauski ali štajerski grofje, Eppensteinci. Sponheimci, Ortenburžani, goriški grofje, Andechs-Merani, grofje huenburški in njih sorodniki
celjski grofje itd.
Pozneje so dobili slovenske dežele v oblast Babeuber-govci, Premysl Otokar II. in končno llabsburžani — od XIII. do XV. stoletja — ki so leta 1521. združili vse slovenske deiele — Koroško, Kranjsko. Štajersko in Pri-iiM>rsko — nekatere deloma že poneiučene. v eno |x>litič-no celoto "Notranjo Avstrijo" s skupno vlado v Gradcu, pri kateri so imele vse slovenske dežele svoje posebne zastopnike.
Pri tem je ostalo do leta 1783, do cesarja Jožefa II., ki je ustanovil nova namestništva in jih podredil dvomi kanceliji na Dunaju. Od leta 1809. do 1813. je Napolen I. zcdinil večino slovenskih dežele v "ilirsko kraljestvo".
kar je trajalo tudi pod Avstrijo od 1816. do 1840 leta.
■ • ■
Duhovni in posvetni knezi so svoja posestva izročali raznim plemičem ▼ užitek in ti so posamezne kose zopet oddajali dalje. Deželni knezi so bjji feydgi gospodje, time* P« tudi sa©i vazaji dnigih ^adaijev. ----|
11 m •......11 iiltf ll •— —•	- ---------------------- ■ -	- -'	—........-
!	- v	4
Duhovni in posvetni velikaši, ministerijali (knežji
j služabniki in m*adniki) in deželnokiiežnja mesta so tvo-Iri tak,o zv. deželne stanove, ki so se posvetovali in skle-'l»ali o sodstvu in upravi, o denarsitvu in vojaštvu. Deželni knezi so bili izprva odvisni od ileželnih stanov, pozneje jja za dobe absolutizma so oni stanovom diktirali svo-j jo voljo (Postulateulandtage>. ; 4	|
Iz podanega teritorijalnega razvoja vidimo, <la so z j nekaterimi presledki skozi celi aralnji in novi vek osta-| le slovenske pdki-ajiue v zvezi med seboj. Toda te zveze niso narekovali narodni, marveč za dobe f ran kovskonem -škili vladarjev strategic ni oziri v s\i*ho clrzavne obrambe proti Obrom iu Madjarom, za vlade Habsbm-žauov sta zopet turška nevarnost in verski boj družila slovenske dežele in za Napoleona L so bili politic no-gospoiiarsk i o-ziri odločilni, da je ustanovil "Ilirijo".
Iz zgodovinskega dejstva o skupnih razmerah med slovenskimi deželami izvajajo nekateri zgodovinarji, na pr. Hitziuger, Radios in Rutar nekako slovensko politično, državno idejo. Nasproti tem izvajanjem moramo imeti pred očmi drugo, ravno tako zgodovinsko dejstvo: so-cijalno strukturo srednjeveške družbe vobee in Slovencev pose be, ki nasprotuje domnevani slovenski politični ideji. —
Ne smejo nas pri tem motiti momenti, kakor pravni običaji itd., ki navidezno potrjujejo slovensko dražvno idejo, v resnici pa le dokazujejo, kako se je polagoma pripravljalo gospodstvo tujega življa. Ko je ta prišel do svoje absolutne moči, so odpadle še tiste oblike, ki bi naj sjMjminjale na nekdanje slovenstvo, odpadle so, kakorhi-tro niso bile več potrebne.
Zveza slovenskih dežel bi imela za nas državen pomen, ako bi si bili Slovenci ohranili tisti stan, ki je bil v tedanjih časih političen činitelj:slovensko plemstvo. Z izginjanjem slovenskega plemstva so tudi izginjale oblike. katerih nositelj je bilo.
Slovenci niso mogli biti političen narod v državno-pravnem pomenu, ker so prezgodaj izgubili svoje plemstvo, ki je bilo v tistih dobah zastopnik državne ideje. — Edini slovenski sloj je bilo takrat socijalno 11csvobodno ljudstvo, ki je kot narod v narodopisnem oziru moglo biti kvečjemu predmet znanstvenega preiskovanja, a nikakor ne — političnega vpoštevanja.
(Dalje prihodnjič.)
Ntfcaj iz zdravoslovja
HlOIJEMA ODPOClTKA IF RAZVEDRILA.
l>elo m ranedriio, iapodeno»t ju mir »e morata menjati v člo-(cik^ui življenju.
K bo sestavljeni organizem človeka »e v/ tržuje potom izmenjave *ti«vi ter je omirg(M-m t+m potom k novim delavnostim.
N ga tif-ia pa je |»osie<iiea i/guba moči in poraba sile, in če »mče stroj obstati, je treba nadomestila za porabljene snovi.
Vsi js»javi čl o*eškega življenja pa so delo in vsled tega porabi /ivijMi^e mori . m v le l tega j«* reorganizacija organizma neobhodna potrvba, kate-i m- iu mogoče izogniti.
"o nadomestilo p« m* doseže deloma potom dovoza brane, deloma potom mini, to je potom itločenja ali zmanjšanja dela in življenjskih |H»javov.
O-lfMx it u k««! as /a r> <>i ^aiii/in-ijo in preosiiovanje je za rdia-vje, n\ iH|»)<- blj«tiost in trajm st življenja največje važnosti.
Ker d mu-s tako malo ljudi privoiči primeren počitek in mir n. ker tem potom /ivljentko silo t m* i jo; je opaziti tako številne popol-n t» iesiie ta »hab-vne polome, ra/drapanja živcev in s t«*m |>ovzro-e<-no predčasno «»ttareio«t in nesposobnost.
Vsak hiti in l»cgaf komaj zavživa hrano, katere ne razgrlze in prežveči ca«|osti. vs»k računa, primerja iu kombinira. — s čemur prid«* v trajno ra*poi«>«-iije naglega m hitro končujoče-ra *** in to k »»do v mišljenju m čustvovanju. Y>' d tega pa postane človek kmalu lo-sposoben popolnoma u|»onibiti m izrabiti eelo dani čas za počitek.
Nezmožnost «l poč it k a je prokletvrvo naše nad nervozne dobe in ta -spodobnost pričenja postajati splošno in posledic polno zlo.
Na ta r»;». tu s, izgubi tako notranja kot zunanja sreča, \"xi u-dobnost družinskega življe nja in v >a zmožnost za velike čine. To **aiije pa nam je dano v kontrolo. — to je. Moremo se izogniti! Hiabo gospodarstvu v ekonomiji našdi življenjskih sil je v veliko Večji meri vzrok propadla kot pa j«- najbolj najema delavno«*. — Zdravi ne vzdržujejo svojih n»*»či iu vstrajnosti, temveč povečanje *ile in skrb za delavni stroj. Šefe ko j«' propad dovršen, misli človek na to, tla s«- j* »codpmtljivo pregrešil nad strojem.
Zelo malo ljudi razume umetnost »»hranjenja svojih moči, uiuet ust vari« vanja in od|n*-jtka, ker n»če skoro nihče uvideti, da je mir v pravem ča-*i prav tako važen kot vse drago.
Nadalje u privoM i večina ljudi le malo odpocitka in ta odpoči-tek dostikrat ne zaslu/i tega iin«<ua. Kar se je tekom enega leta naporov m b*gauja i/vubdo. s«* hoče nadomestiti v dveh ali treh te-dneli {»očitka.
Ekonomija til»* zahteva dnevni in perijotlični čas odpočitka.
K dn-\ne»u č.isu ml pot it k a spada v prvi vrsti spanje.
Spnnje je matije, v katerem prenehajo možgani popolnoma ali • Motita s s v »»j m deiavunjem. Spanje je posledica nagromalenja [h>
M-budi produktov iu o«lpadkov izmenjave snovi v možganih.
Tekom sejanja s»- nadomešča možganska nov potom dobave no-\« tuo/ganske snov i ter utlmVnja porablejnih snovi, vsled česar se pridobi novo spodobnost za delo Spanje se pojavi večinoma po teles-itih in duarvnilt mpArft, po za v ti van ju hrane itd. in sieer potoni zmanjšanega dov oza krv i v možgane.
T**kom spanja je valed {topol nega ustavi jen ja delovanja inož-ganov prekmjeito v-e lavtstr« čustvov anj*', doeim traja takozvaua n gativtta delavnost organizma, ki služi izmenjavi snovi, še naprej, 'm dr-tavnost obs< ga proizvajanje gorkote, dihanje. utripanje srca itd. SjMtnje j« v normaln« m slučaju t' m globlje in daljše, čim večja je bila prejšna |**raba m utrajenoat.
<hu, ki delajo / dttbmi, potrebujejo Več s(M.nja kot drugi. Skrbi. /abwft m tuga p««v/ro ajo največjo jHitnb« spanja ju sieer radi intenzivne poiabe možganske miuvl
t^tr> i potrebujejo več, vč.tsik dvakrat toliko spanja kot odrasli. Stari ljudje, do «41 let (Mdrebttjejo nekak«« šen$ ur. pozneje pa v«-«hk» manj. Slabokrvni, nervozni in splo&no oslabljeni naj bi spali najmanj |mi d« s«*t ur na »lan.
Potr« ba -.panja j** pri ž«*u»kah veliko večja kot j»a pri moških, - a «le jst v a /ivijeuj« pri v oš«-i jo jxiiiavadi ravno ženski v«*li k«> manj spuuja kot pa m« zkemu. Gospodinja naj gre prva iz postelje in zadnja k poč rt ku.
S|mnje po»pt šujejo naslednje sivitri*. agutlnje zavživa nje večerje, izogibanj«' vsakega ra/lmrjenja pr«sl po«"-itkom. higijeničtia postelja in končno <lobra vest, — to je zavest, «la je preživi jen dan kot pc -»podobi poštenemu človeku.
POSEBNOSTI IZ ZGODOVINE ZDRUŽENIH DRŽAV
— MILIJONE ZA OBRAMBO, A NITI CENTA ZA TRIBUT, —SE JE GLASILO ZELO RAZŠIR JENO GESLO, KOJEGA IZVIRJE POVZROČIL ŠTEVILNE KO NTROVERZE, A JE KLJUB TEMU OSTAL SKRIVNOST.
GENERAL WOOD IN ČLANICE "LINCOLNOVE PATRIOTIČNE ARMADE '.
C1LAS N AHODA, APRIl^A f\B _
ni bil avtor tega gesla. Kako pa je potem prišel Harper do te fraze?
Ameriška zgodovina mora prištevati med svoje misterije tudi' postanek tega slovitega reka.
Zavezniške železnice v Franciji. |
True translation fll«n] with the pnet \ muster of New York, X. Y. ou April 9, ' 1818, as require«! by tlie Aet of Oetober | 0, 1917.	I,
Oe bo trajala vojna še nadaljni j dve leti. bo treba 500,000 mož, da , se vzdrži v obratovanju železnice ( ameriške armade v Franciji, dočim , bo treba dvojenga tega števila, da ( se vzdrži obratovanje železnic kombiniranih zavezniških sil. Da ' morejo izvajati svojo polno moč, ' morajo imeti zavezniki transpor- ' tacijske ugodnosti, ki so desetkrat večje kot največji železniški si- j stem v Združenih državah. V pol- j nem uvidevanju te^a so prvi ame- I riški oddelki, katere se je poslalo j. preko morja, vsebovali železniške'« eksekutivne uradnike, pionirje in | gradilce, dočim so izdelovalci po i eeli naši deželi sedaj zaposleni /i izdelovanjem standardiziranega že-1 lezniškega materijula za naše črte v Franeiji. Tako izjavlja William Fleming French. — Strie Sani bo vzel na svoje rame polno mero 1 bremena.	i
Na angleških vojaških železni- '■>■ ca h za zapadno fronto je videti vozove in lokomotive, s katerimi > se je nekoč obratovalo na železni- 1 cah v Angliji, Canadi, Avstraliji > in v Južni Afriki, kajti da se od- l pomore nujni sili, se je tračnice in ] vso opremo naložilo na ladje ter i odposlalo v vojno ozemlje. Impor- < tiralo se je tudi sto tisoč Kitaj- ( cev.	j
Stalne spojne črte tečejo tudi't (hI pristanišč k velikhn skladiščem v in od tam do mogodče deset milj a za dejansko fronto. Tam so te črte * spojene z ozkotirnimi progami kot r sp jih rabi na primer pti konstruk- « eijskih delih in j)0 teli progah vle- j čejo osli ves potrebni materijal za > l>et nadaljnih milj bližje do bo,]- 1 ne črte.	]
S teh tok st\ zopet cepijo ontre- < žja ž1 manjših tirov, trideset inčev i širokih, ki se vidijo skozi komuni- i kacijske zakope ter tako blizu za- i kopom prve: vrste kot dovoljuje to 1 ariiicrije sovražnika. Po teli maj- i linih tračnicah se vozi municijo Li ; hrano ter odvaža nazaj ranjene. i Služba iiH teh miniaturnih že- i leznieah je zelo nevarna. Artilorij- -i ske priprave za velik naskok s;ku- * ša.;() .inieitt n^ zakojie prve vrste, 1 t-mveč tudi komunikacijsko' črte v ozadju. Vča>ih se ima zaposlenih pri obratovanju iu popravljanju teh železnic prav toliko mož kot se jih nahaja v dejanskem boju.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisnik, Willard, Wis. — A-
crent nas ne zanima in tudi naših čit atelje v ^ie. Ci«rtovo imate kake ■ bolj važne stvari, o katerih bi lah-ko kaj poročali. Poročajte tedaj kaj dragega. Čestitamo Vam pa. da ste izvolili slovenskega župana.
Naročnik, Imperial, Pa. — Nič j
se ne bojte; nimate toliko.	I
, KAKOR TONKA, t ( AU KREPČELO.	,
I Kakcr zdravniki zatrjujejo, bi	{
morala v cbovati vsaka tonika
' take stvari, ki bi ves naš telesni	-
► sestav utrjevale in bi bolniku v	|
obče pomagale. Vsled tega pri-
r poročamo vsem bolnim in slabot-	'
i mm osebam, da naj rabijo	|
Severa's
Balsam of Lile |
)	(Severov Življenski balsam). Ta 1
k	balzam je oso^'to pt.poročljiv pri j
'■	zdravljenju navadne in pogoste
r	zapeki (zabasanosti) neprebave in *
■	bolestih na jetrih. Poskusite to j
[	toniko kadar imate spremenljivo :
r	mrzlico: pesebno naj bi jemale to '
k	toniko stare m slabotne osebe. ;
f	Natančna navodila so označena
f	na vsakem zavitku. Cena 85c. ' k Dobi se v vseh lekarnah. t
Telefon v Združenih drž. i in po svetu
(Nadaljevanje z 2. strani.)
velika mera odgovornosti pri pomoči za nas ostale, da se davna za vrši to vojno.
Mogoče ga ni bolj *" busy prostora lia celem svetu, kot je taka telefonska izmenjaluica v tako-;zvanih ''rash" urah. V trenutku, ko sname človek slušalko n>y. telefonski aparat, prične žareti pred očmi operatorja maj luni električna svetilka. Nato sledi .običajni pozdrav: — Number please, — katerega se ponese kli-'catelju preko električne žice. Ko se navede zaželjeno številko, oži-votvori operator zaželjeno zvezo s teia, da spoji eno žico z drago. To je posebna naloga takc.ivane-vra "jrsvitchboardii". Treba je precejšnje izurjenosti ter velikanske mere potrpežljivosti, če hoče biti človek telefonski opeiMtor. I>aues si telefonske* družbe prizadevajo na vse načine, da kultivi-rajo ti> potrpežljivost tako s strani uslužbencev kot s strani občinstva. To je kooiečno najboljši pot, kajti zelo malo nas je, ki bi mogli zgraditi svojo laMno telefon-sko zvezo, kot jo je oni ameriški general. o katerem smo pravili, (,'c-prav i>a bi bilo kaj takega mogoče. bi imeli gotovo še lia daljne sitnosti. Morula vsega tega je. da 1 je prijazen glas ponavadi veliko bolj uispesen kot pa jezni iu zmerjajoči.	. ..
Kaj ljubezen stori...
18-letno jSlarv- Ilollinbanph v Kiltanig, l*a. so našli mrtvo v po stelji, v rokah je pa držala samokres, s katerim je izvršila samomor.
i Samokres ji je podaril njen » ljubeck John Hawley, ki je bil po-. zvan v narodno armado, da ga j hrani, dokler se ne vrne iz voja-. ške službe.
S«xlijo, da si je dekle vzela k sivu. ker ji je ljubček dejal, da } pričakuje, da kmalu odide v Fran-lijo.
Rojaki!
Kupujte vojuo-varicvaliie znauiko! Nikjer na svetu lie morete boljže, bolj varno iu bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v teui vladnem podjetju. Oe ste slučajno v deuariii zadregi, laliko vojno-vareevalno znamko vsak hip izmenjate. 8 kupovanjem teh znamk pomagate
s
sebi. pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti.
Vojno varčevalna znamka stane za mesec april -$1.15. Leta 1923 bo vredna &3.00. Kupite jih lahko na vsaki_ pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih.
Če se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli
UREDNIŠTVO "GLAS NARODA".
WS.S.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortland! St,	New York, N. Y
'fcvljeoje na avstrijskem drortf
all smrt cemrJertCs BwloUa	mil
RAZGLEDNICI ^
New7orfice. božične, VfUkooodml ln novoletne komad po ducat
Album mesta New York • km-
Blmi »liHnni	gr.7|
I	.	i
ZEMLJEVIDI;
»1
i {Arstro-ItallJanska vojna mapa	f=»JS
j Aritro-ogrskL, reiikl Tesan	f^JSO
i' Oril »ret malt	f=.10 ^
\ Cell svet veliki	s=2f
i Evrope rman	P-JO
II	Vojna stenska mapa	fS.OO 1, Vojni atlas
\ ZemlJerldl: AJUu, Arls., Colo^
Cal. ltd. po	mM
I Zdrnženlh dxtav maU	»-J0
) Zdndealta dxfav TfUtl	mM
I Združenih držav M enaka mapa«
aa drugi stianl pa cell svet	ft.09
pa ie nekaj rasnovrstnlli IsUsor	po sa
rOCCNB BKJNIi
Akaov nanSko-angL tobnaC vena sJO Hitri r&Conar (nemiko-ansLx
Pdjedelatvo	^-50
Badjerrja v pofovort	&-J2S
aehlmpffov nemSko^lor. slovar fL29
ZABAVNE IN RAZNE DRUGI KNJK2E:
Hlpooilsem	f=-"M
Doli s orodjem	*—JBQ
Dre žsloigri: "čarHJevs lenltev"
ln "Trije ženini	t—.25
Marija 2 svečka	e-.60
Pod Kba 8L VtBerthn	i—JO
Poatrefta bolnikom .	P-JO
Sodjalna demokracija	e?.l0
Trtna oŠ la fertortja	m=JB0
Umna Cvinoreja
Veliki atoveoafco^nglMH tolmai $2M> Trojka	t-^o
Vojna aa Balkana 18 tfm. f~lM Zgodovina e. kr. peBpcOa tL It a attkaml	al
Mr ta aaveaaUi feajlg imamo al idva ■ iai

Ihievini perilo je tr*dia innenjati ter nositi ponoči le oiilapuo ■
V o^ no srajco. Skrb«ti je tnba tudi za čisto kozo, prosto prahu iu polu iu v postelji je trd« ležati ualik otroku, to je brez vsake na-!*tosti.	^	j
Ztlo obžalovanja \ri*diiu «Ujst\<» j«;, tla uaš dtdavski staii tako malo ^"ji uujno potn bo či«lo»t k«»že. K<» pride mož domov umazan, polji prahu iti potmi, tako pade v (»ostrijo in mati istotsko. Kako bi -ae čutili ti lj«idj«» k«t prerojene in »vdk, če bi ^e j»o končanem duev- } nem d* lu umili p<» cdfu životu z mlačno vo^lo in milom? — Kako bi teknila zatem v«s"erja in kosilo!
Nikdar >•* n«' sme s|nvi najrloma jir»-liinliti. kaj^i drupače bi lali-L i bile pdsltslic t»*/K»' jH»>k<Klbe iivem*jra sistema in pri i>trm*ib velo hudi krči.
V Npl< *u> m je dam > pu!u« veljave javgovor: — Sveto naj ti bo apanj«* vuikc Žive atrari.
7m obup jra, bolii«-}?* in uwrfwaega poun-oja aamriv vh*.
<V ni nrulrhotluo polrelm©, m* iic tmae nikdar motili spanja, kajti tu jc aamiljen dar narave, |M>ki<oijen obnunenjenemu človrku. — Kako {HtjriMsto m- prebudi elovek svežim po^UDiomi iu zopet dobljenim veseljem «lu življenja k^t da je rftopil v novo življenje.
Kazen %p*uja je določenih več manjših odmorov tekom dm-za odpoči tek. Ženska pa i>orahi ponavadi za kuhanje ves čas najbolj rdruvutfa iai u»i»*'mu tra o<ipočitka. Ni namreč pc ivanj<» |»o zavžitfni obedu, ki okrepi telo mlajše zcu-ke, temveč počivaiijc pred obe-^ doui. Ponavadi je izčrpanje m«»či valrd jutranjesra dela tako veliko, da ni pravega teka do jedi in tako brez tega zavžite jedi ne morejo biti pravilno prebavljene.
Gotova stvar jc. da celo leto s svojimi neaUvilniiui zahtevami iu svojim velikanskim številom v*?fa mogočih delavnosti, tudi nor-malueffa človeka tako izrabi in izčrpa, da je neobhoikio potrebno o-kre^ .injf iu počitek skozi ktaljSo dobo. Treba je le pomisliti na veliko armado uradnikov in ura^r'c, ualužbenvt v in delavcev v nat>or-nrh obratih ki b*to hi dan stanujejo in delajo v slabo razsvetljenih in slabo zračen Hi prostorih in treba je ponuditi na izmučene žcuske ncprivtlifrtranih rano v; da *e razume, kako je treba ae veliko, veliko at or it i.
I>opu«t "<. odmerja za čini krajšo dobo čmiuižje je vtOj>nja do-tičuejfa, kar prestevlja zelo čudno m komično log-iko.
Bogati trgovec in žena a ta po cele mesece v kakem kopališču. da si opomortta od naporov uživane^a življenja, dmlim dobi uslužbence, ki je včasik izrabljen, skoraj do popolnega poloma, «Jv« do tri tedne, in najrevnejši med njimi kot naprimer kak sluga, ali kaka knjisr^vodkinj«. eelih osem dni.
Še bolj revna hišna gospodinja pa mora biti sploh brez \>akih |Mx itnie. Ponavadi pa je »ploh neznano, kako treba koristno in plo-dotiosno izrabiti tak dopust in počitek.
^ I.jud jt- ris/itii>ljajo o v>i iu. mogočem :n tiemogočem ter delajo oporoke za 14 dni. Potrebo okrepčila se potencira še preduo je človek pripravljen na potovanje.
Posebni mojstri v tem &o idiskc, kajti namaujša stvar jih raz j burja iu eHi počitek postane & tem izluzoričcu. d Potovanje samo s svojim strahom, nervozoostjo iu splošno na-glico je i« mučenje. PraT pos«4mo pa ta sfansko. dokler se koneno
•ir'sHf -".""it •	• ••	"
Ko do>»pe na kraj. kainor se je namenila, so vse njene misli dru-:«>d kot hi morale biti. Neprestano vprašuje, kako gre doma ii. nisli vrte krog najbolj navadnih svari, krog hišnega perila, mo-ia, <>tr<»k, iu na obzorju se vidi 1<- te. iu- oblake. Tu ni nobenega sle-iu o duševnem počitku, nobenega govora o notranjem razprošenju. ro ni nikake izjeme, in taka ženska je vzgojni tip naših razmer in lašega praktičnega izvajanja pojma o hišnem gospodinjstvu.
stilni v Charleston med geueraloin Pineknev ter Tomažem Grimke. nekim odličnim meščanom v Ckar-lesronn.
Pogovor je bil deloma naslednje vsebine:
—	General. — je rek"l Grimke. — radi bi vedeli, če je francoski direktorij kedaj dejanski zahteval nekaj tributu sličnega od Združenih držav, dočim ste bili poslanik.
—	Da. je odgovoril general. — Vprašanje se jc glasilo: — Kaj bodo plačale Združene države z« gotove politične svrhe it J.
—	Kaj je bil vaš odgovor, general? — je vprašal Grimke.
—	Niti peniju, gospod. — je rekel general.
—	Ali ste rekli še kaj drugega general T -
—	Niti besede, <rospod.
—	Ali ni bilo ničesar glede milijonov za obrambo, a niti vinarja za tribut?
—	Nikdar nisem rabil nobene take besede, — je rekel general Pineknev. — Mr. Harper je storil to nu nekem javnem zborovanju, jaz nikoli ne.
—	Ali ste kedaj korigirali poroči!.« Herjjerjcvega govora, gene-iii
—	Ne. gospod. Narod jc sprejel t• > <j!»-slo in jaz sem vedno mislil. • la bi bilo več pozornosti pri zanikanju poročila kot pa v t eni. če se pristane vanj. Narod je geslo sprejel.
Robert G. Ilarper je bil član kongresa i/. South Caroline tekom dobe 179.'»—1801. Vrjetno je, da je bil navzoč pri Marshallovem o-bed ii v O'Elerjevi gostilni. Morda je sain izustil zdravio. morda pa j'- odgovoril nanjo. Očividno pa je imel nekje govor, na katerem je uporabil frazo, katero je pripisoval Pineknevu.
Najboljši dokazi, ki so na raz. pola go, razodevajo, da Pineknev
levranda v obraz: — Ne! Niti vinarja I
Po mesecih nezadovoljivih pogajanj sta se Marshall in Pineknev vrnila v Združene države, ne da bi kaj dosegla, dočim sta pustila Gerry-a v Parizu.
Ko je postala povest o grdi dvoreznosti Tal levranda splošno zna-|na v Združenih državah, je šel val ogorčenja preko dežele. V skoro vsakem mestu se je vprizarjalo javna zborovanja ter zahtevalo vojno s Francijo.
I>ne lb. junija so priredili člani kongresa obed .lolui Marshall u v 0'Ellers gostilni v Phiia-klphiji. Navzočih je bilo 120 ljudi. Obstaja še rekord šestnajstih formalnih zdravie. katere se je izreklo na tem obedu. Zdravie«. št. 3;i j«> bila: —>. Milijone za obrambo, a niti centa za tribut. — Ta zdr*ivica. ki je bila popolnoma no v if, je imela postati zgodovinski dogodek onega večera. Kljub temu pa ne obstaja noben spomin na avtorja te zilra-viee. Prav gotovo pa ni noben zgodovinar doprinesel dokazov, da je bil Pineknev avtor te zdraviec. Vse kaže da so ljudje, ki niso imeli na razpolago primernih iaifor-niacij. domnevali, da je Pinckeiiv oče te zdraviee in to raditeg,a k«-r Ni» ljubili robato odkritosrčnost te. ga liiitža.
Leta 1^71 jt> liati.siiil "New York Evening Post" nekaj korespondence Alfreda linger i/. Charleston, S. ('., ki je bil intimen prijatelj generala Pinekneya. V tej korespondenci je navedel Huger konvcrzaeijo pri obedu v neki go-
I Več kot sto let so pripovedovali ameriškemu narodu avtoritativni zgodovinarji, ki so pihali knji-?e za naše šole, da je frazo: — Milijone za obrambo, a niti centa za tribut, — prvi izustil general Char les Cotesvvorth Pinknev iz .lužne Caroline. Povest o ten .se glasi:
— Proti koneu leta 17*17 je poslal predsednik John Adams trii posebne sle v Francijo, kateri deželi je vladal takozvani "direkto-rU*\ 'ki je bil sledil vladi terorja Ti poslaniki so bili John Marshall Charles C. Pineknev in Elbridgc Gerry. Marshall je načeloval ]u»-slauištvu. Takrat ie vladalo v A-neriki veliko ogorčenje ratli francoskega oškodovauja ameriške trgovine. To oškodovanje je bilo po-sledica vojne med Anglijo m Fran eijo in obe deželi. Francija iu A-merika. sta se nahajali na robu vojne. Minister za zunanje zadeve v Franeiji je bil takrat Tajley-' ran i, — človek, ki je bil znan radi svoje brezvfstJiosti. Ameriškim poslancem m» naročili, naj skušajo* dovesti «1 o primernega sporazumu in poravnave tež koč. vendar pa se jih je v Parizu kaj hladno sprejelo. Po kratkem času se je približal ameriškim poslancem nek sel Tal levranda s predlogom podkup-Ijenja ter obljubil dovesti do zaže-lj« n.' poravnave, če bi hoteli Ame rikanei dovoliti francoski vladi posojilo t(»r obenem tajno izročiti svoto <2*20.000 kot nagrailo za francoskega ministra. Auterikaiiei so indigniraiio zavrnili to po-nudbo. Pineknev. pošten in odkrit človek, je zabru-il odp< slaneu Tal-
SLOV, DELAVSKA RpP PODPORNA ZVEZA
U»MO*vlj«r,adn« 16.	lnkorporir«ao 71. »pnl» 190«
i tO«.	^ 4rimv« P*nr.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI IHADNIKI: Prodajalk: IVAN FftOHTOB, U<m Norwo-I lt«L. Cleveland. Ofcfta. FodprniWn.*: JOSIP 7/>RKO. R. F. 1». Box 112. W«t Newt o«. Pa.
lilmrcl tajnik: H I. A/. NOVAK. «ri4 Main St.. J.4in*f.rfrn. Pa. 1. Pwa. ta ti.It: 11UVK PAVIX>V^I<". Main St., J<4*r<<to*a. Pa. 1. Pom. tajnik; ANWtlJ VIIHUCH. *J0 M»io Mwt. <Vnrumugli. Pa. j Blagajnik: JOSIP fJLLE. «502 St < *lair An-.. Clevriaad. Oblo. PuB blagajnik: ANTON BoCETAK, K. F. D 2. Box *JT. HrMgrport.
NADZORNI ODBOR: PMMtwKlalk mkAmnr. <WH»ora: JOSIP PKTEHXW. Roj Wlllork. Pa. L tiad'omk MKmj.aJ pf»vHt 1 «!r»b St. Numrej Hill, N. S. Pitta barfh. Pa.
L aadaurnlk: IVAN QRO|£U. s86 E. I57tb 8L, Cleveland. Oblo.
POROTNI ODBOR:
Frodmdnlfc »oruc odbora: MARTIN OBERŽAN. Box 72. Cut Mineral. Kana
L |M>mCnlk : FRANC TEROPClC. R- F. r>. 3. Box 14«, Fort Smltb. Ark. 1 porotnik * JOSIP GOLOB. 11)18 So. 14tb St.. Sirlngfleid. 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	____
Dr. 706IP V. QRAHEK, M3 E Oblo St.. PltUbttPfb, Pa.
Glavni ara«: CM Malo Si. JohnMonn. Pa.
URADNO GLASILO:
"OLAB NARODA". & Cortlandt Street. New York OUj.
Cenjena draltra. octroma njih uradniki, ao ulj od no profenl. poSUJatl eaa doflm naravnost na glavnem) tajnika In nlkugar drugega. Denar naj ae poAlJe edino potom Pofftnlb, Ez presnih ali Bantnlb denarnih aakamlo, nikakor pa ne potoaa privatnih «ekor. Nakaznica naj aa naalortjajo: Rial Novak. Cooemaugh Deposit Rank. Cooomangh. Pa_ In tako naaloeUene p..«iija)o s mesečnim poročilom na naalor gL tajnika.
V aluCaJu. da opastjo drnitrenl tajniki pri poroOllb glaruega tajnika kaka pomanjkljlvoatl, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v prihodnje popravi
V vrtincu f
Črtica. — spisal e. a. po e
PRIREDIL J T
;t	{Nadaljevanje »
\1 i* tii« za»ele upQM*ti, h>l»uiiu mi je jel bledeti. — Tedaj ji ■ iti! da m ,i» uekaj zprabil" za rame. — Bil je luoj brat, o ka f t' «'.!. .»-iu iui>til, hi je padel preko krova. Kil >-»-iu veselo prtt-e-lu. rii v iji An iiii .)»• zastala \ žilah, ko m'io zaaliaal tik svojib u
- _ • _ . v	.
•« * H|ijfo>o Ki lfauj« :
34<«kMr«.iPMM r \lo*kot st; om! \.i !..,'» j i i ii • • i u mi iii uinjro«;e opijati, kaj huj eutil v onem uso «,» ..i '» t„u. 1'retreslo m« .< od jriavi' do no;r. pretreslo ta-
N iti i oi m <uo.tr i r vedri, ,vii j mi ji- liou-l povedati s t»» be-
\	,, j .......nt. i n k <;*a I i »riyi iiii i v vrtiuee. N<*b*'-
i ,i ■ ..	»■ :;t; ptv.l J" strain« uvkIo.
Poaavs ^ i ■ jadrali	{»<• milje \ i*j«' < j vriim-a. tudi <e j*-,
u. ui.,r . | m >11 n idila ui. • t • > ' i v t«'iii "hirajo najti j«'	vihar
Vb-ni	Mm mislil ^m »ni vVi morda bo\a dospela tja
> <♦ I	< \ [».miril m iif b > m«'r.:e tnko ^trušn«, valo-
d I*	:» i upanje, ki ^- iu ^u im«*l. T<.>.ia /•• v naoled
■ m i ll	'-ni T»-:n»»Ii'. I/|m/n;»! -.-m. .1?» bi moral biti vf-
V. n«. « i	/.ia^nihi «ia v-ii izgubi jena. Pupoluouui i/.-1
• .;.	■ .nt.ij.il.' ,i v«>likatwki b.»jui ladji z velikan-
V "' ui ■	• • u; . t pi \ <*i Mla viharja.	nama >i» jr I
/dHo. k» r je tiivjal vihar /a najinima hrbtoma. Pa tudi ifbo hv j»* einlovito UT|>reiiientlo.
h • i»-	v i lii.ii ne pri nJ iina 'rina, ^amu uad naškna yrla-:
, t ..,1 ...t /,iii>-/a \ oblakili. nupti'ujrua čudežno svetlobo.. Ta /are/a bila ^vi-tb-jka kot šolnina lni*-.
Svetloba >«• j«- itialnmia. razlila j»o okoliei, in — — inuj Bu«; — —| kaj sva v hlebi t*s!aj!
llvakrat ali trik m t ^ in	govoriti > wojim bratom.
T'mU na nek m (»ojmljiv lutein ><■ j«* l.iljenje povedalo, ihi mu nisem ni ore l iWjm\t lali niti bestile, kljnb tema. da >em mu z vso viln uji;' na iih«i
On j«* ne|ire>taiko o^lkimaval t ;rla\o. bil je soartno blei, in sleJ-lijie ji dvigi)d kazabs? d»*>nief kot da hotel revi: —- Pu/i!
S»prva nisem vedel, kaj misli, toda kidalo /auin iiii jt* |h>1o-tilu puaaiftna grom.	J
Poteguil ke*u uro u	I ra je bila v>taviU. — Nekaj cas:
}* ni gledal na kazalo, /at»mii y ni pa /aeel kn-evito jokati ki -"»eiii vrgel uro t mt»rje. Vra je l»ila ob vdmih obetala.
Vedel Jve-iu, da m? v tem ea-ai vpravija morje \ vrtiuee iu da je i/grtbljen v*akdo, kdor »e mu hoee priUiittL
("e je ladja dobra, v dobrem ravnotežju in ni preveč obloletia, t« r ee gre pred vetrom, takorekm* jaha na valovih.
Tudi moja jadfnea je sekaj easa "jahala ', naeukmt je pa pri-i<4 n«i!.|»rt*ti velikanski val, ki j* la-iji» dvignil m jo j«- dvigoval ve-i dno viije in viaje kot da bi jo hotel dvigniti k nebu.
Nikoli ae mi ni niti sanjalo, da m,,r, val tako siluo uara.vtL ZaLem j# pa laeelo iti navzdol in >»eer lak>» velikansko naglieo k »rt ee ae eloveku wnija. da padal, Meoi se je bilo ivrlilo v glavi
T«i<ia ko ^va nahajala na vrhu v.«la, >eni bil kl[H>wa preg-ie-dai v*o dHuaeijo
Spouant »eni. »la —- ualkaja j j irniea oddaljena komaj eetrt uii-\yr uj Moiikur vrttii»-a. T<«ia oni vrliiiet- ui bil popolnoma uie jmhIo-Imu tetau. ki kte trn veleli pred par minutami.
VsJed tri""/' *tr;»i ii sf mi oči zaprle. Saiu jdi ihmiii zaprl, toda trepalniee m> -»• itot \ smrtnem boju. -aim- otl sebe strnile.
Par m i n o t k«»itrje m-m čutil, da valovanje pojema. — -ladr-ixtea je bila zavita v vodene ptoe.
!>alje priitodnjič.
Salida. Cato. In akalica: Loult Onatado.
hwweeset. Cala.: Matb. Kernel. Clint an. lad,: Lambert Bolakar. Indiana pol ia. lai: Aloia Rudmaa Aurora. IIL: Jernej B. Vert4«. Ckieaga, HI.: Joa. BoftK, Joa. Bilab la Frank Jurjorec.
MM. U.: Frank Bambleb. Frank Laurirb in John Zaletel. La SaRc. IIL: Matija Komp.
vine at on. IIL; M lb. CIrar. Maaeootnb. IB.: ¥r. Aarnotla Naeomia, IIL la okobm: Matb Oa ^ataek.
Naii zastopniki,
kateri ao poublaiirem pobirati na rot atno aa dnevnik -lila« Naroda**. Na rot j ttina aa "Gina Naroda" Je: aa erto leti« 98J0. aa M leta tC.OO !a aa eetrt teta pn »1 00. Vaak aaatopnUt lada potrdilo j aa avot«, katero Ja prejet ta Jlb roja
CaL: Jakob I^vMa Doaver. Co4o.; U«ia AndolAek tr
I aaditIH CaAa.: Jobn H»eevar. Pa okla. CaAa.: Peter Culig, Jobn <i»r-rn ■, ■ nk JtuMk in A Kocberar
Na znanje.
Položaj je tRk, da ne moremo sedaj nič več pošilja-j ti denarja vojnim ujetnikom in beguncem.
Po novi postavi zamore z malimi zneski podpirati j avstrijske, nemške, bolgarske in turške vojne ujetnike,j begunce in podanike le tak človek, ki je ameriški »držav-; I ljan, in mora v to svrho dobiti dovoljenje od War Trade j ! Board i* Washington* ~ Ifrrtikft V8AKK &AK8SR.
Mr. Janko Plesko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih aa naii rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo rojaki v vseh ozirih pomagali, posebno ie, ker ima po
IhrmIe^
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA ''GLAS NARODA", NAJ., VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.	f
Veliki vojni atlas
fojskqjocih se evropskih držav m pa ko. lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemlj e vidov e CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZS-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00,
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO OOR8KE Z ITALIJO. — CENA JE 20 CENTOV.
Naročila ln denar pciljit« na:
Slovenic Publishing Company
13 Cortlandt Street,	New York, N. T.
i
liv.Viii svojtjra prijatelja JUIINAI I*APEZ. domu 5/ vasi Gliuka pri ilhnipeči na Dolenjskem.: s; -al M-iii. da nahaja nekji:; v Slit bovt>aiju. Wis. Poročati) mi! ii.uitii Ufka.i vain**i;;i L/, sta rri»;t raja. *'at)> (»iH^hu. da i«ti oslabi. — .Far-ob M ožina. K.| F. D. r{tt\ s.",. I/iM-iniorc. Pu. ' ' '»-11—J
j Kadu bi i/vedela tu uioje^a brala j ANTONA NOVAK, podoma** Andrejevrov i'/ Novel pri Kain • mku. Slišala sem. dij se nahaja' nekje, v italjan»k<-m uj«'t,nišl\n. Zs«to prosim ven j ene rojake, ee kdo ve za njega, da mi naznani, ali naj pa san: oglasi svoji sei4ri: Mrs. Maiy Novak, r>0 South WW St., Indianapolis, Jud.	(0-11—4)
Had bi izvedel za naslov ANTONA SEDMAK. Doma je izi>od l abra i»ri Ilirski Bistriei na No-tranj.sk»-ni. Pi'osiu, eenjene roja t%e kdo ve za njegov naslov. da f?a mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Tony Milia-Keh. Kv»x Lvtich. l*a. (Ni 0—1
IšCem svoja prijatelja JOHNA j
K R A S O V E r in JOHNA1
KLAN« A K. Prvi je doma iz J
Koza riši*, drugi pa Cirkniee.
Prosint cenjene rojake sirom
Amerik*-. kd<> ve /a njiju ua-
.slova. tla mi javi, ali pa uaij se
sama oglasita na naslov: Anton
FVbe;.ar. P>72 Marquette lioad,
I --vrlaiM1 ( »hi«>. h.p)— t —_____
DOGAEJE SE POTREBUJE.
l>ov«.lj dobrtjga lesa. Trajno i dHo. pia-' ii /elo dobra.
Max Fleischer \"2~>>	s;.. Mcmi»4u>. Tenn
> 4— 7 5
NAZNANILO^
Cenjenim rojakom v državi Illinois naznanjamo, da jih bo v krat' kom obiskal nai zastonik
K obal ln Matu. Ogrln-Se. CUtm HL: Frank čenm. BptlacflaMi HLx Matija Barbort«. Waukecaa. DL hi akaBcat Mata.
Opri d ln Frank retkerSek.	.
(Vnkfe, Kana.: Frank ReSsUk. L Franklin. Kanu, in akalica: Frank, r
Lri«kovi<*.
Kansas City, Kana.: Geo. Bajak ta Peter 8chnellcr.	I
Kiugo. Kana.: Mite Pencil. K i< zrn tiler, Md. in akolica: Frank } ! Viniopivec.
Bal lir, Mick.: M. D. IJkorlck. . Calnmet. Mick. In akalica: M. F ^ Koke, Martin Rade m Pa Tel Kbalta.
CkiKkakn. Minn.: Frank Gorie, Jak ; r.-t rii L
Fly. Minn. In akalica: Iran Goaia. :
Jus. J. Peshel, Anton Poijanec ln Loola j •M. Perofek.
Ereleca. Mum.: Lo^ls Gorie In Jnrlj , Kltze.	1
Gilbert. Minn. In akalica: Ll YeseL <i ilibbinc. Mima.: Iran Ponfie.	v
Virginia. Minn.: Frank Hroradck. St. Ijoais, Ma.: Mike Grabrlan. ' Klein. Moat.: Grejur Zobot-,
Great Falls, Maot: Matb. Urib.
Koandap, Moat.: TomaS Panlln. Little Falls, N. I.: Frank Gregorka J j Barbertan. O. in akaBea: Matk. j (jbvaoda, N. Y.: Karl Sternlia. [j, Kramar.	i
Bridgeport, O.: Michael KoCevar, ; Callinwoad, O.: Matb. Slapnlk. ; y Cleveland, O.: Frank t^'iser, Jakob iliebevc, ('has. Karllnger, Frank Meb 1 ln Jakob Resnlk.	1
Larain, O. In akalica: Louts Bala* I Id J. KomSe.	jc
Niles, O : Frank KogorSek. Yoangstown, O.: Anton KikelJ.	|
Oregon City, Ores.: M. Justin In J. * Mlslev.	1
Allegheny, Pa: M. Klarich.	,
Am bridge. Pa.: Frank JakSo. Btwtt. Pa.: Loals Hribar. Broughtoa. Pa. la akalica: Antoa Iparoc.	(]
Bardlne, Pa. la akaBea: John iDemfiar.
Canoasbnrg. P* i John Kokllcb. Cooeaaaagh, Pa.: Iran Pajk, VU Boraniek.
Claridge. Pa.: Anton Jerlna ln Ant
Koroglor.
Export. Pa: Loui* SnpanOe. ! Forest City, Pa. Mat. Eamln In Ft
I Loben.
Farell, Pa.: Anton Yalentlnac. i Greensborg. Pa. in akalica: Frank
I Norsk.
Dostetter, Pa. In akalica: Frank
Jortlan.
Imprrial. I'm : Vol. ivi.-riwl, Imuc 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la: John Polao<\
Luzerne, Pa. In okolica: Antoa!
Uaoiaik.
Manor, I'a. In okolira: Fr. liemMr, Moon Run, Pa.: Frank Ma^k in Fr.'
Pittfibnrgli. Pa in okolica: U. R.
Jakoblcb, Z. Jak »he, Klarich Mat., L Magister.
Reaing. I'a. in okolica: Fr. Si«har. Sooth Bethlehem, Penna.: Jemel
. Koprlriiek.	*
Ste«*lton. Pa: Anton Hrcn. Turtle Creek, Pa. in okotiea: Frank ' St-hlfrer.
West Ne>rton, Pa.: Joslp Joran. Willock. Pa.: J. Pctprnel. Murray, Ltah in okolica: J. Kartell^ Blark Diamond. Wafih.: G. J. Po-rents.
Davis. W. Va. In obilica: John Brosich in John TavželJ.
Thomas, W. Va. m okolica: A. Rorenehan.
Milnankee, Wis.: Andrew Fon ln j j Josip Tratnik.	i
Sheboygan, Wis.: Anton lic, John . Stampfel in H. Sretlln.
West Allis. Wis.: Anton Demšar ta , Frank Skok.
Rock Springs, Wyo.: Frank Fortnna, K Jtih-tln In Valentin Marclna.
i 1
ZENITNA PONUDBA.
-j Miodi fant &o želi seznaniti s | Slovenko v starosti od 17 do 2ti -jb*>«t. Na dt»nar se ne oeirain. saano ja j«- j m t eno d»'kle. Katero vose
-	Ii v res-nici, naj mi piše ter pri
-	l«".i sliko: jaz vrnem vsaki pismo in mojo i>1iko. Imam fetalno delo
r /e t ikaj dve leti ter uii<lim, da , i"-a awaprej. Denarja imam j prihranjenega dosti za najine I s! • vi*. Doiea >«"*n /. < jorenjskesra •ibii^'i Klanja. Kalem \»-seli, na,i '-|mi	na ta naslov:
Smith.
1>"X I! Ruck Sprinps, Wyo.
11 ^
ŽEN ITN A PONUDBA.
i
.! Kad bi t^e seznatnl s Slovenko v
starost i oil 1ft do 2j let. Jaz sem | i star !••' Ib la.ii v ži-*arni in za sln/iit! «»<| >f tb. >7 na dan. Katero
vfM'li. nai i * i»	in r- mopoee
. i-. "f.\ «.v<.jo >!iko.
IMikelieb j 1s \.ia IK S:.. lVoria. 11IJ
V POJASNILO
NAŠnr ODJEMAICEM
Onim, ki t*e niso prejeli naroč«* ne^ia bla^a ali ploš^, na tem me •»tu pojasnimo, da smo v.>e poslali /. »'ksoresom: Kesniea pa .ie. dn v sedanjem časn ni vs»lej v najbolj i sem redu. tudi sr kt»j lahko ali pa kdo n k rade. ker je preinxio 8»o proy t<ta. F!li«»]>re^ua din/.lra i<-o-lgovco iia /a \si\ Kdor nI preje1, naj iMM*'-vk.-i dni ter potem naj nov obvesti. «la bomo i/poslovali V od družb«- " d.škodiiino /a t'lago in j p, -i|a!i i o. .o rmovo.
Toliko . pnjii/.iiti pojasnilo in v > «l$;i»vt r na \e" pisem, ki ^-.luo jib 5'ivjoi: \ /a-iii.fit C-a^n.
!'ozdra\ iu b-pa !'.va!:l vm-hi oil I b-tmd-em.
IVAN I* A J K. I «	Si.. « oueriaua!:. Pa.
s-0—4
__.
IŠČEM OSEBE,
I kat'.-r«- so pripravne iti z menoj v IK-dj« tje, !;i obeta jako dober u-I - p- 'i tei- bi moralo prinesti vsaj '■■>'-. \ jrvem letu. \"se zaint^re-: t in t>sebe noj -e obrnejo pisine-r • T i o«e^no na naslov:
Mr. .1 obu Uaborieh,
j IJ'.' It: .-we IV.fy Pittsburgh.
Pa.
Rad bi i /'.«■■ i c i za u.slov JOHNA ;i■: LoriSA POl>PAl»FC. Haj. ! f	•• aba ja pi>ti kratkim vj
>•!••:> v-_ra:ui. \Vi".. u iio^ore se *u lrjejjovo bi\-alisec. Ib-j-i s" i"j v st;-vj doiuov'.n'i tat j«'i
:;ItO ult j.- vin -.--s' . ^ moje |
.:. jiT<•' • ■ I ran	P'tdpad'.-t.-. I'O-
j- »t- - ati K<«\. V\ hrib v t nr-j.is; i ta;':, tiboiuu iN^tajn. D" it-iij-ik". t e k at«*;-i ^ju.k-nib r«»-jakov v t* /ii njegov na>!ov. naj n." v a jwslje. ali pa "e -ain C* i t a | ?; ojrlii^. naj se mi sam javi. —\ Jernej Lab. Hh»1 Ontario Ave..j Sbeboy«rao.	S-10—t1.
li^ln je knjižiea:
DVE ŠALOItiRI.
Knji2iea vsebuje dve l^ri:
"Carlijeva ženite v
in
-TRIJE ŽENINI"
ter stane smio 2&c.
Oni, ki nameravajo prirejati Igro. naj jo hitro naroče, ker 1tr fila je v omenjenem Številu.
V zalogi imamo zopet vsakovrstne knjige, toda od vsake le po en ali dva iztisa in niso v ceniku označene.
Naročilom priložile denar ln [toSljite na :
Slovenic Publishing Company
SZ Cortlandt St„ New York, N. Y \--1
IMAMO V ZALOGI
še nekaj importiranih pristnih
BERGAHO brusilnih kamnov
40c. komad
s poštnino vred.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Streeti New York, N. Y.
=■=■ -—
ZA AMER. RDEČI KRIŽ
iir. Frank Raspotiuk v Baxon Iowa, ki je tajnik tainošnjega 1' društva JSKJ.. nam je poslal $2 i kot naročnino na naš list. Ker j* za društvene tajnike plaea jeduotn. j«- Mr. Ras potni k dai-»-vai iim-novani znesek Amer. Rde eemu križ i Ilvala.
Rad bi izvedel za ua-siov svojega? prijatelja FRANCETA L,\ljAJ doma i: Vol-'jeira Kasena. Preti j" enim letom je bil v Brrfddoekn. • 1 Pa. Pn«>im. <-e kdo ve za nj« tro\ niu>i'»\. 'ta ^a mi naznani ai.' naj se ;»a sam javi. — -losenit Blažk'. 11241 ^ Willow Ai!" Bradd«Kk. PJ.	^
Rad bi izvedel za svojt-sra prijate lja JOHNA K AND ARE. podo-maCe Jakopee iz Dan pri I.o/.n Pred 6. meseci jo bil tu v iiar-b»*i*tomi. Ohio, iti potem se je selil v West Virginijo. Za naslov ne vem. zato prosim rujake. rt' kdo ve. da mi spoioei, ali naj se pa sam oglasi na ta-lc naslov: Louis Trope, R. F. D. " '»-!. I'.os S. Woosier Road, Bar- i berton. Ohio.	(b-10—1)
DELO! DELOI! DELO!!!
Pri Charcoal Iron Company of; America v Newberry, Midi., s-potrebuje L'««) drvarjev za delati drva. Gozd je lep in še ni bil sekan. vse v ravnini. Dobro, zdravo podnebje, stalno drlo poleti in pozimi za vee let. PlaC-a od klaftre ^2.15. Imamo tudi vrhove za de* j lati, ležeče, vse posekano, ni nobene izjeme, trd ali mehak les. | Plača s.- po $2.00 od klaftre. Imeli jboimt tudi dovolj dela za beliti. Potrebuje se tudi več delavcev za j mesečno plačo za razna dela v go-y.<\n Za pojasnila se obrnite na , uašega zastopnika:
John Knaus, i Mur]>hv r amp, Newberr.v Mich.
• —4 lSx v 2d
Želnn izvedeti za naslov svojega! brata FRANKA TCRŠIČ. do | Ma Mabneti nad Cerknico na; 'j Notraji.i^kein. Služil jt- v a v : strijski armad, niogoee se na haja \ ujetnišivu. Prosim ee-•j njene rojake v ujetništvu, naj i
mi spot-oi-iio. ;)Ut> iim j-- znano i
i
njegovo bivališče, ali pa naj se sam oglasi na na-slov: Joseph Turkic, low j-:. t;»i. st.. rieve-"; iand. Ohio, I . s. Amerika. l i (6-9—'
i "" "
.■Rada bi izvedela za svojega prijatelja JOSIPA šPORKR. Pred i I tremi leti je bil v Adah. P;;. Za njegov naslov bi r.ida i/vedela: M a i'v Rački. t> K ran k .M ikolie .J 14'>s IK* Kali) Av<-.. UriM»klyn. X. V.	6-9—4 ■
Posojilo Svobode
rrui- translation filed with the pt>st ! [ua^-tt-r of New York. N. Y. on April l!*is. as rvquire<l by the Act of October j 0. If>17.
KUPUJTE!	KUPUJTE! j,
i
P.ONDE VLADE ZDR, DRŽAV
za
TRETJE POSOJILO SVOBODE
o, obresti 41,
!■ - ačn.t maja 191 s iu izplačajo 15. ^cptemi^ra iu 1"» marca vsako leto.
Bcndi se izdajajo za svoto $50i00. S100.00. $500.00, $1000,00 in za j več ter so zreli dne 15. septembra j leta 1928. _ .
Z-i \ podrobnosti vprašajte svojega bankirja, gospodarja, pastorja, duhovnika, predsednika vašega kluba ali organizacije ali lokalni
Odbor za Posojilo Svobode.
VAŠA DOLŽNOST JE, DA KUPITE!
Držati svoj denar v varnostnih depozitnih škatljah ni patriotično in m dobičkanosno.
Skrivati svoj denar je nevarno nepatriotično in ni dobičkanosno
Investirali >v..j denar v Tretje
Posojilo Svobodo jo
DOBIČKANOSNO. VARNO IN
PATRIOTIČNO.
TO B<> PRIPOMOGLO K ZMAGI M TO P. O DO VEDLO MIR! ;
Boji v Kavkazu.
Trne translation filed wltL lb«- post master of X«>w York, N. Y. ou April ] 191S, as required by the Aet of October ! 6, 1917.
London, Anglija, 8. apnla —I iOfieijelno poročilo iz turškega
irlavToga stasia / due t!, aprila pravi:
| "Na Kavkazu -um po bu«lem
i l>«»ju zast-dli Va>au iu Arinis ob
1 i*-/eru Van. Zavzeli >uu> tuli Sa
■ likami.š. potem ko >mo vrgli so I - • . . .. . . , j v razni *a iz utrjenih postojanK s«--
v«'i»za|»adutt o« 1 mesta. Zasl«sjn jtmo ga v >meri proti Karsu. Na še protlirauj«* prori Batnimi so nadaljuj-'.
Gena vojno-varčevainih znamk za mesec april.
APRIL:
Ena znamka $4.15, poln certifikat t dvajsetimi znamkami	S83.N
Vsak jlb lahka kupi kolikor m drage, nikakor pa a« vet kakor iveito
čttajt« pazljivo v ten Usta offaw "Vojoo-rarforalne znamke ta Sioreaer. Poles denarja Id ga nam pošljete ta vojno-rarfevalne znamke, priloiit« a 11 coatoT za poštnino registriranega pisma, t katerem Vam Jih komo poolalL
TVRDKA FRANK SAKSER,
*2 Cortlandt Street.	Hew Tork, H. T.
I Dr.LORENZ.
I Jaa mb odlal tloroazko gor O
IroB Iperlallat ■ Bikih kolml ▼ I Plttiaorgia. Pa
I ^^^^^^^
B UraM mm Mi HI.
Ipoldao L M BroUti T pM-Ifctk od I. <»ilhi i« L popoL |T MdaUo od IP top. do S, popoL I	D«. LOBMNX,
Im P— AaRMfct. m aftoo
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naia potrdila ca denarne poiiljatve, g itevilka-ml, kakor *o omačene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komofo^e ivoj natanfen naalov radi važne zadeve. Piama katera imo jim poslali, ao ae nam povrnila.
Tvrdka Frank Bakstr.
;Baehnlk Frank	Grgurlft BlaJ	Samide Frank
No. 32963»	No. 260578	Nq zm2l
Qnbelt 0hU,ePP6	S^^i« John
No. 830733	No. 823085	No 33076H
Bear Dan. ^aotoUo John	„„ v „ .
No. 26063» No 44708	Spamček Boil
No- W	No. 320894 Beaenz Mary Mi» Kovaž ^^
No. 330062	M OCACA1	Btarfcevič Johana
' ,. _ .	No. 260641	vr ooin7n
Bobič Vajo	No- 331070
No. 260588	Merkim Anton	Tehler Anna
Božiekovi« Djuro	No. 331355	No. 32889«
No. 260581	Mikolich John	Tnrk charleo
Braun Mary	n0. 823252	No. 330351
No. 260643	o^«Jd Jo.	Ttu* I™
: No! 330088	No. 260621	No. 26064T
Blender Vineeno	PintM	Turk Jernej
No. 206241	No. 330848	No. 329741