Jf:7 rt t Poštnina plačana v gotovim. Leto XII., štev« 2bQ LJubljana, torek 10. novembra I93I •• - v f nm 'VJ, VAHi Cena 2 Din Upnivoištvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5 - Teieton št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul . 3. - Tel 3492 in 2492. fodružmca Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11542 Praha čisla 78 180 Wien št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25- Din. za inozemstvo 40 — Dm Uredoištvo: Ljubljana: Knatljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon st 2440 (poooči 2582) Celje: Kocepova ul 8 Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Poslanci dravske banovine Ljubljana, 9. novembra. Pri včerajšnjih volitvah so bili v dravski banovini izvoljeni naslednji kandidati: Ljubljana-mesto: dr. Albert Kramer, minister za gradbe. Srez Brežice: Ivan Urek, posestnik in župan v Globokem. Srez Celje: Ivan Prekoršek, upravitelj javne bolnišnice v Celju. Srez Črnomelj-Metlika: Danijel Makar, posestnik in gostilničar v Metliki. Srez Dolnja Lendava: Anton Hajdinjak, posestnik v Odrancih. Srez Gornji grad: Rasto Pustoslemšek, novinar v Ljubljani. Srez Kamnik: Anton Cerar, posestnik in gostilničar v Kamniku. Srez Kočevje: Ivan Pucelj, minister in posestnik v Velikih Laščah. Srez Konjice: Karol Gajšek, notarski kandidat v Konjicah. Srez Kranj: Janko Barle, župnik v Ljubljani. Srez Krško: Alojzij Drmelj, posestnik in župan v Boštanju. Srez Laško: Alojzij Pavlic, profesor verouka v Celju. Srez Litija: Milan Mrovlje, geometer in posestnik v Ljubljani. Srez Logatec: dr. Stane Rape, tajnik Zveze kulturnih društev v Ljubljani. Srez Ljubljana-okolica :Albin Koman, posestnik v Vižmarjih. Srez Ljutomer: Jakob Žemljic, posestnik in župan v Radencih. Srez Maribor-desni breg: Anton Krejči, tovarniški ravnatelj v Rušah. Srez Maribor-levi breg: dr. Ljudevit Pivko, profesor v Mariboru. Srez Murska Sobota: Josip Benko, industrijec in župan v Murski Soboti. Srez Novo mesto: Anton Kline, župan v Gornjem polju. Srez Prevalje: Inž. Franc Pahernik, posestnik v Vuhredu. Srez Ptuj: Lovro Petovar, poštar v p. in posestnik v Ivanjkovcih. Srez Radovljica: Ivan Mohorič, glavni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. Srez Slovenjgradec: dr. Bogumil Vošnjak, poslanik v p. v Beogradu. Srez Šmarje: Vekoslav Spindler, novinar v Mariboru. Dravska banovina SREZ Vol . uprav. Glaso valo 7o Kandidati: LJUBLJANA-mesto 16.460 13.464 82. dr. Kramer 13.464 BREŽICE S.534 4.899 57.40 Urek 3.398 Krulej 1.501 CELJE 16.671 7.372 44.6 Prekoršek 4.543 Piki 2.829 CRNOMELJ-METLIKA 6.068 3.206 52.38 Lovšin 1.556 Makar 1.650 DOLNJA LENDAVA 9.533 6.195 64.60 Hajdinjak 3.511 Faflik 2.684 GORNJI GRAD 4.677 2.621 56.04 Goričar 1.282 Pustoslemšek 1-339 KAMNIK 9.573 4.147 43.31 dr. Potokar 632 dr. Rožič 1.009 Cerar 2.506 KOČEVJE 9.721 6.4S5 67 Pucelj 6.485 KONJICE 5341 1.387 26.46 Gajšek 1.349 Goričar 38 KRANJ 14.402 7.002 50 Barle 7.002 KRŠKO 13-360 6272 46.95 Drmelj 1.895 Majcen 1.495 Vale 991 Grebene 1.891 LAŠKO 9.977 5.779 60.34 Pavlic 3399 Juvan 2.380 LITIJA 9.862 4.247 43.06 Turk 476 dr. Zoreč 1.016 Mravlje 2.755 LOGATEC 7.255 3.770 52 dr. Rape 3.770 LJUBLJANA-okolica 19.099 10.551 55.04 Jarc 2.045 Koman 5.675 Pavčič 1.174 Zebal 1.464 Šinkovec 193 LJUTOMER 10247 4.768 46.53 Žemljic 4.768 MARIBOR-desni breg 13.860 7.723 56 dr. Vaufanik 2.349 Kirbiš 2.084 12.970 Krejči 3.290 MARIBOR-levi breg 22.789 54 dr. Pivko 12.970 MURSKA SOBOTA 14.825 10.812 76 Vezir 586 Hartner 5.079 5.606 Benko 5.147 NOVO MESTO 11.741 47.72 Kline 4.711 PTUJ 39 Zupanič 895 18.335 7.101 Vuk 1.490 Petovar 5.213 Petek 398 RADOVLJICA 9.955 6.976 70.07 Mohorič 4.236 SLOVENJGRADEC Ažman 2.740 7.616 2227 29.10 dr. Vošnjak 1.162 Mermolja 354 ŠMARJE Rupnik 711 11368 3.124 27.48 Zdolšek 1.162 Spindler 1.241 PREVALJE Dro-femik 721 8.395 2.722 32.43 dr. Papotec 1.018 inž. Pahernik 1.704 Fašisti rešujejo italijansko industrijo Rim, 9. nov. g- Vlada je danes sklenila da se ustanovi državni kreditni zavod v svrho sanacije industrijskih obratov in oživljenja gospodarskega življenja. Novi zavod se bo imenoval »Instituto Mobigliare Italiano« z akcijskim kapitalom 500 milijonov lir. Depozitni zavodi in posojilne blagajne so obvezane podpisati polovico tega zneska. Vlada si pridržuje pravico direktnega nadzorstva nad poslovanjem novega zavoda. Od njene odobritve je odvisna tudi dovolitev večjega kredita privatnim obratom. Italijanske banke in hranilnice se bodo po- zvale, naj sodelujejo pri dobavi začetnega kapitala nove državne banke, ki bo imela svoj sedež v Rimu. V statutih je določeno, da mora novi državni kreditni zavod dovo-kredite največ do 10 let. Zavod bo izdal obligacije z državno garancijo, katerih nominalna vrednost ne bo prekoračila 5 milijard. Novi kreditni zavod bo imel obširne privilegije in fiskalne ugodnosti Za predsednika upravnega sveta nove državne banke je bil imenovan senator Mayer (izdajatelj tržaS^oga »Piccola«. op. ur.), ki bo obenem dobil čin državnega ministra. Skoro dva in pol milijona Mogočen izid nedeljskih volitev — Glasovali sta dve tretjini vseh volilnih upravičencev — Tudi udeležba na Hrvaškem in v Sloveniji presega polovico vseh upravičencev Beograd, 9. nov. M. Včerajšnje volitve so po vsej državi potekle popolnoma mirno in v najlepšem redu. Razen treh brezpomembnih incidentov, o katerih poročamo na drugem mestu, mir nikjer ni bil kršen. Zelo pa je oviralo ponekod potek volitev slabo vreme. V dravski banovini je skoro ves dan deževalo, v južnem delu savske in v vsej primorski banovini pa je vladalo tako neurje, da na mnogih krajih ljudje zaradi nalivov in snežnih metežev sploh niso mogli iti iz hiš. Zato je bila v teh predelih volilna udeležba razmeroma najmanjša. Kljub temu pa je bila v splošnem udeležba pri volitvah naravnost ogromna in celo večja kakor pri zadn jih skupščinskih volitvah leta 1927. Skunno je volilo včeraj v vsej državi 2,361.620 volilcev, kar znaša 65.4 odstotka vseh volilnih upravičencev. Pri zadnjih volitvah leta 1927. je bilo oddanih vsega 2,324.569 glasov ali 64.5 odstotka. Po posameznih banovinah znaša udeležba po odstotkih: mesto Beograd z Zemunom in Panče-vom 61, moravska banovina 79.7, zetska banovina 78.7, drinska banovina 75.8, vardarska banovina 71.3, dunavska banovina 71.1, vrbaska banovina 69.4, savska banovina 54.8, dravska banovina 52.0, primorska banovina 34.4. Do nocoj so znani že vsi rezultati z izjemo nekaterih manjših, a zelo oddaljenih srezov, kar pa končnega rezultata bistveno ne more več spremeniti. Volilni odbori so deloma že včeraj, takoj po končanih volitvah, ostali pa danes izročili vse volilne spiske in zapisnike sre-skim, odnosno banovinskim volilnim odborom, ki so spiske takoj odposlali glavnemu volilnemu odboru v Beograd. Ta bo definitivno ugotc vil uradni rezultat včerajšnjih volitev. Velik odmev na češkoslovaškem Praga, 9. novembra h. Vsi današnji listi v objavljajo rezultate včerajšnjih skupščinskih volitev v Jugoslaviji. Večinoma objavljajo šele glavne rezultate brez komentarjev, toda v naslovih izražajo zadovoljstvo nad zmago državne misli v bratski slovanski državi in izražajo presenečenje nad nepričakovano veliko volilno udeležbo, ker so zagovorniki volilne abstinence še v nedeljskih praških listih objavljali razne prognoze, v katerih so napovedovali, da se bo volitev udeležilo kvečjemu 10 do 20 odstotkov volilnih upravičencev. Listi poudarjajo, da je ogromna volilna udeležba najboljši volilni dokaz zdravega razvoja prilik v Jugoslaviji in dokaz, da se je jugoslovenska državna misel afirmirala na vsej fronti. Vsedržavna manifestacija Beograd, 9. novembra, r. V zvezi z objavo prvih volilnih rezultatov objavlja današnje »Vreme« na uvodnem mestu članek. v katerem komentira sijajno zmago narodne in državne ideje pri včerajšnjih volitvah ter piše dem drugim: »Že sijajne manifestacije na volilnih shodih so kazale na to, da bo postal 8. november nov dan v naši narodni zgodovini. Včerajšnji dan pa je to v polnem obsegu potrdil. Že dopoldanska poročila so javljala, da je skoro povsod oddala svoj glas za politiko narodne sloge že polovica vseh volilcev. V mnogih krajih je bilo včerajšnje glasovanje povod za navdušene manifestacije. V večjem delu pokrajin je bilo zanimanje za volitve in udeležba pri volitvah mnogo večja kakor pa pri vseh prejšnjih parlamentarnih volitvah. V dravski banovini je zlasti tudi delavstvo na manifestanten način dokumentiralo svojo globoko državno zavest ter ie ponekod prišlo korporativ-no na volišče. Povsod ie vladalo pravo praznično razpoloženje. Niti slabo vreme, dež. burja in sneg ni moglo odvrniti volilcev, da ne bi izpolnili svoje narodne dolžnosti. Iz vseh krajev so prihajale vedno bolj razveseljive vesti, ki so dajale impo-zantno sliko o zbiranju vsega naroda, prežetega istega duha in stremečega za istim ciljem okrog velike ideje in ljudi, ki so si postavili za svojo življenjsko nalogo, da to idejo izvedejo. Brez ozira na končni rezultat včerajšnjih volitev se lahko trdi, da so se včerajšnje volitve pretvorile v veličastno manifestacijo nacijonalne solidarnosti in priznanja vladi z nosilcem drž. liste g. Živkovičem na čelu, ki je neumorno izvajal veliko nacijonalno politiko vse od 6. januarja pa do danes. Pred vsem svetom ie ves jugoslovenski narod na nepobiten način dokazal svojo privrženost veliki državni ideji in svojo odločno volio. da v vsakem trenutku na prvi poziv brani svoje edinstvo in svoio bodočnost, ne plašeč se nobene žrtve. Samo tako se more raztolmačiti nepričakovano velik odziv pri včerajšnjih volitvah kot glasen in jasen odgovor onim, ki doma in v inozemstvu pod zemljo rovarijo proti dr- žavi. Pred tako veličastnim rezultatom, pred tako jasno manifestacijo morajo opustiti svoje nade tudi vsi oni raznovrstni ne-prijatelji Jugoslavije in jugoslovenskega naroda, ki so se pripravljali, da izkoristijo vsak ugoden slučaj za svoje peklenske načrte. Pomen rezultata v Zagrebu in v savski banovini Zagreb, 9. novembra, r. Snoči je bivši minister Juraj Demetrovič, poslanec mesta Za greba, novinarjem dal to-le izjavo: > Hrvatski Zagreb je spregovoril po ju-goslovensko. Na teh volitvah se je videlo, kako Zagreb čuti za kralja in Jugoslavijo. V Zagrebu je glasovalo pri teh volitvah ve{ ljudi nego 1. 1927.. ko jih je glasovalo le 19.531. Najvažnejše je prj teh volitvah to, da se je zganil mali človek, da je delavec, obrtnik, meščan manifestiral skupno z in-teligentom in z zastopniki gospodarstva. Ves ta svet pričakuje, da se bo vodila pozitivna in konstruktivna gospodarska in socijalna politika. Rezultat v mestu Zagrebu kot tudi rezultat v savski banovini, kjer je veliko število mojih prijateljev in sodelovalcev iz raznih bivših političnih strank izvoljenih, kaže, da je legitimacija za vodstvo hrvatske politike, ki je obenem jugoslovenska politika. kar posebej podčrtani, ker v tem ni mogoča razlika, kakor ni razlike med enim in drugim, dana v roke drugim ljudem, ne pa onim, ki so v prejšnjih političnih časih na tem terenu mislili, da morajo edini govorili v imenu hrvatskega dela našega naroda. Čast in hvala mestu Zagrebu, ki je tudi ob tej priliki dokazalo, da je nacijonalno in da odklanja vsako misel, da bi mogel kdorkoli govoriti v njegovem imenu v inozemstvu proti naši državi. Volilni rezultati v mestu Zagrebu, kakor tudi v savski banovini v mnogočem spominjajo na čase. ko je hrvatsko - srbska koalicija zmagala v teh krajih. Vse ono, kar je nacijonalno. vse kar ni zastrupljeno z ne. bratsko mržnjo, se je zbralo in je stopilo na pot, po kateri je šla nekoč hrvatsko - srbska koalicija kot ena sama skupina, kj je nosila narodno idejo našega jugoslovenstva. To kaže, da je duh hrvatsko - srbske koalicije tu še živ, da je ta duh manifestiral za pozitivno udeležbo pri volitvah in da se je manife*diral v samih volilnih rezultatih. Ti rezultati obenem predstavljajo oni konstruktivni duh, ki je tu vedno živ in ki jamči, da se bo do kraja izvršil program našega kralja, obsežen v besedah: čuvanje državne celote in narodnega edinstva.« Trije manjši incidenti pri volitvah Beograd, 9. novembra. AA. Notranje ministrstvo objavlja: Včerajšnje volitve v Narodno skupščino so po vsej državi potekle v redu in miru. Vsega so bili samo trije manjši incidenti in sicer: 1. V občini Gornja Kladuša v Tazimskem okraju so nezadovoljni volilci v borbi za svojega kandidata vdrli v volišče in pri tem uničili nekatere spiske. Oblasti so uvedle preiskavo. 2. Po nekem incidentu v kavarni Z a gubi ca v Beogradu, kjer je bil tik pred volitvami volilni sestanek, je skupina nedi-jakov, ki so jih podpirali neki dijaki, stanujoči v Dijaškem domu. demonstrirala po ulicah in pri tem vzklikala in žvižgala, na-kaT so se dijaki umaknili v Dijaški dom in odtod, ne da bi jih oblasti motile, nadaljevali demonstracije. Ti dogodki so se ponovili tudi na dan volitev, vendar so bili omejeni na Dijaški dom in brez širšega odziva. Ker so se v te demonstracije vmešali nedijaki, so oblasti proti tem uvedle preiskavo. 3. V Zagrebu je včeraj okrog 5.50 v Er-dodvjevi ulici nastala slaba eksplozija z oči vi dm im demonstrativnim značajem, ki pa ni napravila nikake škode. Vardarska banovina Srez Kratovo: vofflmJh upravičencev 4891, glasov 4327 ali 88.4 odst. Izvoljen T. Lazarevič s 3882 glasov. Srez Sv Nikola: volilnih upravičencev 5910, glasov 4405 al* 84 odst. Izvoljen dr. M. Stojadinovič s 4360 glasovi. Srez Štip: volilnih uprav'čencev 4^44, glasov 4088 alti 89.8 odst. Izvoljen M. Ka* la-matijevič s 4088 glasovi. Srez Djevdjelija: volilniih upravičencev 6384. glasov 5461 ali 85 odst. Izvoljen D. Beš^ovič s 5000 glasovi Srez Strumica: volilnih upravičencev 8067. glasov 700" ali 81.9 odst. Izvoljen T. Fidumčevič 6 4892 glasovi. Srez KumanovO: volilnih upravičencev 15.512. glasov 11 22« ali 72.3 odst. Izvoljen J Dovezenski s 4818 glasovi. Srez Struga: volilnih u-oravčencev 7595, glasov 48S0 ali 64 2 odst. Izvoljen P. Mar-kovič s 4880 glasovi. Srez Ohrid: volilnih upravičencev 89?2, glasov 5922 ali 72.20 o-ist. Izvoljen dr. Šu-m^nkovrič 8 ^922 glasovi. Srez Surdulica: vViViih upravičencev 4188. glasov 54 ali 75.3 odst. Izvoljen J. Tv* novic z 2274 lawvi. Srez Prizren-Vranište: volilnih upravičencev 15.543 «lasov 9598 alii 61 odst Iz-vr>'ien Modri PnteHK*rič s 6^84 glasovi. Srez Skr*n1ie-Ka?anik* volanih upravičencev 1765? ^asov 12.16? a:1ii 68 od«t Trvnl i en V V^iVov^r « 423? ol.asrvvi Meato SkooMe: vo^Tvh upravičencev 14.160, glasov 7615 alri 54 odst Izvoljen A. Bukvič 6 4811 glasovi. Srez Preševo: volilnih upra ičencev 10.852, glasov 9160 ah 84.4 odst. Izvoiljen dr. D. Jevremovič z 9160 glasovi. Srez Tetovo: volilnih upravičencev 18.148, glasov 12.202 ah 65 odst. Izvoljen M. Petrovič z 12.202 glasovoma. Srez Debar-Rojtuša; volilnih upravičencev 8910, glasov 5782 ali 64.8 o do t. lzvo* Ijen dr. T. Smiljanič s 5767 glasovi. Srez Priština: volilnih upravičencev 12.556, glasov 10.690 aLi 85 odst. Izvoljen D. Jovičič z 8198 glasovi. Srez Kruševo; volilnih upravičencev 5375, glasov 4657 ali 77 odst. Izvoljen D. Antonajevič z 2363 glasovi. Srez Južni Brod: volilnih upravičencev 4411, glasov 3188 at. Izvoljen St. Trp-kovič s 5690 glasovi. Srez Kavadar: volilnih upravičencev 6037, glasov 5144 ali 85.2 odst. Izvoljen. I. Stefanovič 6 3860 glasovi. Srez Kriva Palanka: vOldlmih upravičencev 9861. glasov 7394 ali 74.9 odst. Izvoljen P. Mršavelovič s 3561 glasovi. Srez Gostivar: volilnih upravičencev 8489, glasov 5315 ali 64.77 odst. Izvoljen A. Fotirič z 2878 glasovi. Srez Resan: volilnrih upravičencev 6338, glasov 4160 aLi 65.5 odst. Izvoljen K. Stre-zovič s 3475 glasovi. Srez Bitolj: volilnih upravičencev 22.122, glasov 13.898, ali 62.8 odst. Izvoljen M. Markovič z 8835 glasovi. Srez Kočaae: volilnih upravičencev 7097, glasov 6249 aLi 85-5 odst. Izvoljen Mita Dimiitrijevič 6 3178 glasovi. Srez Negotin-Radovište: volilnih upravičencev 7182, glasov 6311 ali 96.2 odst. Izvoljen M. čipuševič s 4656 glasovi. Srez Vranje: volilnih upravičencev 13.223, glasov 9774 ali 76 odst. Izvoljen T. Hfldaidimiitrijevič s 5557 glasovi. Srez Carevo Selo-Berovo: volilnih upravičencev 6711, glasov 5811 ali 86 odst. Izvoljen J. Bab grmov i č s 3186 glasovi. Srez Bosiljgrad: volilnih upravičencev 5856, glasov 3908 ali 66 odst. Izvoljen B. Hristič s 1693 glasovi. Srez Prilep: vodilnih upravičencev 15.049, glasov 9710 alii 64 odst. Izvoljen V. Trf>i6 z 8290 glasovi. Srez Lebane: volilnih upravičencem 12.8.54, glasov 10.304 ali . 80.02. Izvoljen M. Dragovič s 6608 glasovi. Srez Leskovac: volilnih upravičencev 19.068, glasov 10.814 ali 56.7 odst. Izvoljen T. Tonič a 6694 glasovi. Srez Vladifin Han: vol?lnrh upravioep-ioe>v 4855, glasov 4284 ali 88.2 odst. Izvo» Ijen M. Veli oko vi č s 4284 glasovi. Srez Gniljane: voliilnih upravičence* 18.669, glasov 14.804 ali 79 odst. Izvoljen dr. S ta nojevi c z 10.770 glasovi. Srez Uroševac: volilnih upravičencev 12.005. glasov 10.527 a K 87.3 odst. Izvoljen dr. Kostič s 5708 glasovi. Odhod ministrov dr. Krameria in Iv. Puclja v Beosrrad Ljubljana, 9. novembra. Na gLavnem kolodvoru ^o se zbrali nocoj že mnogo pred odhodom večennega br-zovlaka, ki odhaja proti Zagrebu in Beogradu, številni Ljublančani, da se poslove od ministrov gg. dr. Alberta Kramerja in Ivana Puclja pred odhodom v prestolnico. Popoldne že so okrasili ljubljanski volilci salonski voz z zelenjem, cvetjem in z ogromno trobojnico, hoteč s tem pokazati simpatije priljubljenima politikoma, ki naj ju spremljajo tja dol v ponosno prestolnico. Minister dr. Kramer se je pripeljal na kolodvor v spremstvu svoje gospe soproge m so ga tam pozdravili poleg množice in akademske omladine, gg. ban dr. Drago Marušič, pomočnik bana dr. Pirbmajer, tajnik zbornice ZTOI dr. Pless. zastopniki raznih korporacij in institucij ter številni osebni znanci in prijatelji. Pred odhodom vlaka je priredila množica obema gg. ministroma prisrčne ovacije. Francosko-nemška posrajanja Pariz. 9. novembra. A A. Davi je prispel iz Berlina francoski poslanik Francois Pon-cet. ki se je dopoldne sestal s predsednikom francoske vlade Lavalom in z zunanjim ministrom Briandom. Poslanik Poncet jima je poročal o svojih razgovorih z dr. Briinin-gom. Berlin. 9. novembra. s. K potovanju francoskega poslanika v Pariz poudarjajo v poučenih krogih, da francoski poslanik cd državnega kancelarja ni dobil nobenega naloga. Listi zasledujejo z veliko napetostjo pogajanja med francosko in nemško vlado. ■sVossische Zoitung« zagotavlja, da so poeajanja v zadnjih dneh napredovala. Danes prevladuje vtis. da kaže francoska vlada novo naklonjenost in da se bodo razširile meje delokroga posebnega odbora banke za mednarodna plačila, posebni odbor banke za mednarodna plačila bo zaključil, kakor menijo v Parizu, svoja posvetovanja še ta mesec. Njegovo strokovno mnenje bo tvorilo podlago za sklicanje mednarodne konference, o kateri se je baje že dosegel načelen sporazum med Parizom in Berlinom. -> JUTRO" zt 200' — — TorcTF, m XX. 1031 Stopetdeset tisoč 9 Stopetdeset tisoč volilcev v Sloveniji se je odzvalo v nedelio klicu domovine. Ni ogromna ta številka, ako jo primerjamo s številko, ki predstavlja v vsej državi oddane glasove: skoro dva in po! milijona jih je. Tudi rela-tivno. po procentualnem razmerju med volilnimi upravičenci in oddanimi glasovi zaostajamo za državnim povprečjem in za večino ostalih banovin. V dravski banovini znaša število oddanih glasov 52 odstotkov vseh volilnih upravičencev, v vsej državi pa presega 65 odstotkov. Manjši odstotek od naše izkazuje samo primorska banovina, kjer je ves dan besnelo strahovito neurje, ki se je v gorskih predelih spremenilo v snežne meteže; volilci v teh krajih ponekod niso mogli niti iz hiš, kaj šele, da bi mogli iti na često zelo oddaljena volišča. Ako tega ne bi bilo, bi gotovo tudi primorska banovina, ki slovi po globoki narodni in državni zavesti svojega prebivalstva, ranžirala med banovinami z najboljšo volilno udeležbo. Potem bi morda bila Slovenija glede volilne udeležbe na zadnjem mestu. A kljub temu pomeni ravno volilni izid v Sloveniji največje zmagoslavje nedeljskih volitev. Po svoji vrednosti in po svojem pomenu daleč odtehta številčno boljše rezultate v drugih banovinah. Vsi momenti, ki so notranje in zunanje oviralno vplivali na volilno udeležbo, so se uveljavljali tudi pri nas. Pridružile pa so se jim še posebne slovenske ovire, če smemo tako reči. utemeljene v naših domačih razmerah. i:ilna gospodarska kriza je prisilila vlado k mnogim nepopularnim ukrepom, kakor so bili znižanje uradniških plač. podražitev sladkorja, pšenice in tobaka; te nujno potrebne operacije so vplivale pač po vsej državi, a pri nas še prav posebno, saj je tia primer podražitev pšenice in sladkorja naše kraje razmeroma najbolj zadela. Zastoj v denarnem prometu je udaril gospodarstvo no vseli pokrajinah, a zopet je bil najbi :: občuten udarec v naši banovini, kjer gospodarsko življenje najbolj razgiba- no. Propagando za volilno abstinenco so neprijatelji naše države in ljudje, ki se ne morejo ali nočejo otresti nekdanjega strankarskega fanatizma, roko v roki vodili po vsej državi. Nikjer pa ni bila ta propaganda tako silna in njen pritisk tako hud kakor v Sloveniji, kjer je brez skrupulov izri b jala prav vsa sredstva za beganje in strahovanje volilcev in kjer so se začetniki in voditelji abstinenčnega pokreta še nedavno smatrali za absolutne gospodarje. In vendar se je več kakor polovica vseh volilnih upravičencev tudi v dravski banovini odzvala klicu voditeljev države, klicu svoje vesti in svojega zdravega razuma, prišla na volišče in oddala svoje glasove kandidatom na državni listi g. Živkoviča. Izrekla se je s tem za nadaljevanje in okrepitev politike narodne sloge, gospodarske in socialne vzajemnosti ter vztrajnega deia za izboljšanje naših življenskih razmer. Izrekla se je za politiko pravilno in iskreno pojmovanega narodnega in državnega edinstva. za veliko, na resnični enakopravnosti in vsestranski pravičnosti iz vzajemnosti temelječo jugo-slovensko idejo. Da moremo izid nedeljskih volitev v naši banovini pravilno oceniti, moramo upoštevati, da še nikdar nobena kandidatna lista ni dobila pri nas takega Števila p-Hcnv. Pri volitvah 1. 19^7 ie takrat naj;ačia stranka Slovenska ljud-s a stranka, dobila le 106.000 glasov. In upoštevati moramo tudi to. da p eč-na volilna udeležba pri nas pred 6. januarjem 1929 ni dosegla 70 odstotkov in da je znašala pri skupščinskih volitvah 1. 1927 le 64 odstotkov. Ker znaša sedaj 52 odstotkov, pomenja to, da je glix* sovalo mnogo več kakor dve tretjini vseh volilcev. ki se v Sloveniji sploh udeležujejo volitev. Ogromna večina slovenskega ljudstva se je torej zbrala v taboru pozitivnega dela za državo in narod. Zato je izid nedeljskih volitev v naši banovini vzbudil iskreno zadoščenje po vsej državi. Zahvala predsednika vlad® Beograd, 9. novembra AA. Predsednik ministrskega sveta in notranji minister g. Peter Živkovič je dal danes novinarjem to-le izjavo: Podatki o volitvah v narodno skupščino se pravkar urejajo na podlagi prejetih poročil. Glasovalo je 2,325.245 volilcev, in sicer v Beogradu 38.324 dravski banovini 150.79(5 savski banovini 391.512 vrbaski banovini 171.292 primorski banovini 82.417 drinski banovini 2S8.858 zetski banovini 174.614 dunavski banovini 459.373 moravski banovini 290.617 vardarski banovini 277.442 Zaradi primerjave poudarjam, da presega število volilcev. ki so včeraj glasovali za državno listo, na kateri sem bil nositeli, skupno število vsem strankam pri volitvah leta 1927. oddanih glasov. Prestolnica in vsi naši kulturni centri so daleč prekosili volilno udeležbo pri prejšnjih volitvah. V Beogradu (mestu) je včeraj glasovalo 31.500 volilcev, leta 1927. pa je bilo 27.000 volilcev vseh strank. V Zagrebu je bilo včeraj oddanih 23.204 glasov, ' leta 1927. pa so vse stranke skupaj dobile 19.530 glasov. V Ljubljani je to pot glasovalo 13.464 volilcev, pri prejšnjih volitvah pa je bilo oddanih za vse stranske skupaj 10.100 glasov. V Sarajevu ie včeraj glasovalo 15.980 volilcev, leta 1927. pa 12.765. V Nišu je bilo včeraj oddanih 21.193 glasov, leta 1927. pa so vse stranke prejele 15.511. glasov. V Novem Sadu je sedaj glasovalo 10.446 volilcev, pri prejšnjih volitvah pa komaj 5.165. Podobno je bilo na Cetinju, v Osijeku in v drugih mestih. Ti izidi so taki, da kažejo pravec, v katerem se bo moralo v bodoče razvijati naše nacionalno in državno življenje. Z včerajšnjim zgodovinskim glasovanjem je naš narod dokazal, da se je kraljevina Jugoslavija ukoreninila v njegovi duši in da ne dovoljuje več. da bi kdorkoli o tem podvomil. Narodna skupščina, ki jo bo spremljalo zaupanje naroda, mora izpolniti svojo dolžnost in bo morala na postavljenih osnovah kraljevine Jugo-slaviie v skladu s kraljevsko vlado izgraditi napredno bodočnost našega naroda. Kot nositelj državne liste se iz vsega srca zahvaljujem državljanom za izkazano zaupanje meni in kandidatom na moii listi. Na narodni skupščini pa je, da se bo oddolžila z delom v smislu našega volilnega proglasa. HJctVSlCci volilnih upravičencev ali 56.7 odst. Izvoljen Srez Vinkovci; 13.026, glasov 7473 dr Sumanovič 40-3. Srez Sušak in Kastav; volilnih upravičencev 13.203, glasov 8723 ali 66 odst. Izvoljen Spinčic 507-3. Srez Krapina; volilnih upravičencev S792 plasov 1S92 aLi 22 odst. izvoljen Valjavec. 1-379. Srez Osijek: volilnih upravičencev 11.433, glasov — '.»6.3 odst. Izvoljen Peric 5832. Srez Našice: volil. upr. 12.168, glasov S't27 ali 73 odst. Izvoljen Stijic 5247. Srez Brinje-Vrbovsko; volil upr. 93S2, •c'asov 7115 ali 74.4 odst. Izvoljen Marijan 3364. Srez Sisak: volil upr. 10.96S. glasov 6S14 aH 62 odst. Izvoljen Auer 5732. Srez Pakrac; volil, uprav. 9343, glasov £909 ali 73.9 odst. Izvoljen Markovič 6909. Srez Ludbreg; volil, uprav. 7903, glasov 5396 ali 73.8 odst. Izvoljen Fizir 4618. Srez Crikvenica- Novi; volil upr. 6629, glasov 3203 ali 4S.1 odst. Izvoljen Kontarič 1503. Srez Delnice-Čabar; volil, unrav. 8982. g:'asov 3236 ali 5S.3 odst. Izvoljen šnajder 2273. Šrez Djurdjevac: volil, uprav. 14.803, glasov 6121 ali 43 odst. Izvoljen Pogačnik 6421 Srez Daruvar; volil, uprav. 7S01, glasov 5411 ali 69.3 odst. Izvoljen Dobrovič 3861. Srez Nova Gradiška; volil, uprav.14.059, glasov 7050 ali 51.6 odst. Izvoljen Šeatovic 5S26. Srez Donja Stubica: volil, uprav. 10.343,, glasov 4335 aH 42.1 odst. Izvoljen Bačič 2978. Srez Pregrad; volil, uprav. 8562. glasov €873 ali SO.2 odst. Izvoljen Elegovič 6873. Srez Grubišno polje; volil, uprav. 5750, glasov 4900 ali 81.5 odst. Izvoljen Sokolovi č 4900. Srez Vukovar; volil, uprav. 13.254. glasov 5303 ali 71.9 odst. Izvoljen Paleček 9303. Srez Djakovo; volil, uprav. 13.251. glasov 8659 ali 65.3 odst, Izvoljen Lončarevič 5898 Srez Koprivnica; volil, uprav.. 15.805. glasov 11.441 ali 72.3 odst. Izvoljen V. Malan-čec 11.441. Srez Varaždin; volil, uprav. 14708. glasov 5535 ali 37.3 odst. Izvoljen Dj, šurnrin 2593. Srez Novska; volil, inrav. 7194. s'asoi' f.123 ali 81.7 odst. Izvoljen Karlo Kov a cevi č «123. Srez Virovitica; volil, uprav. 11.206, glasov 7171 ali 63.9 odst. Izvoljen J. Rorba-cher 3364. Srez Ivanjec: volilnih upravičencev 10.941. glasov 3833 ali 35 odst. Izvoljen P. Matica s 3833 glasovi. Srez Čazma: volilnih upravičencev 10.397, glasov 2532 ali 24.4 odst. Izvoljen I. Radič z 2096 glasovi. Srez Pisarovina-Samobor: volilnih upravičencev 11.540, glasov 7353 ali 61.5 odst. Izvoljen Dj. Lcušič s 5646 glasovi. Srez Garešnica: vo'i!nih upravičencev 7285. glasov 4899 ali 67.2 odst. Izvoljen K. Hcrceg z 2854 glasovi. Srez Novi Marof: volilnih upravičencev 9112, glasov 6756 ali 74 odst. Izvoljen J. Andrija s 4042 glasovi. Srez Korenica^Udbina; volilnih upravičencev 9225, glasov 6857 ali 74.3 odst. Izvoljen Došen M. e 6857 glasovi. Srez Slavonski Brod: volilnih upravičencev 17.994, glasov 13.570 ali 75.5 odet. Izvoljen dr N. Nikič s 13.570 glasovi. Srez Krk-Rab: volilnih upravičencev 9191. glasov 6119 ali 66.6 odst. Izvoljen dr. Ž. Petri/čič 6 6119 glasovi. Srez Ogulin: volilnih upravičencev II.409, glasov 6372 ali 55.8 odst. Izvoljen Ur. U. Trbojeviič s 4403 g'asov i. Srez Slatina: volilnih upravičencev 10.707, glasov 6482 ali 76.5 odst. Izvoljen dr. I. Tolič s 4041 glasovi. Srez Karlovac: volilnih upravičencev 18.427, glasov 6119 ali 32.6 odst. Izvoljen dr. S. Šibenik s 6119 glasovi. Srez Donji Miholjac-Valpovo; volilnih upravičencev 13.840. glasov 9683 ali 69 od. Izvoljen A. Adlič s 5177 glasovi. Srez Zagreb — Srez: volilnih upravičencev 15.590, glasov 10.291 ali 68.7 odst. Izvoljen dr. O. Gavrančič s 5986 glasovi. Srez Donji Lapac-Gračac: volilnih upravičencev 13.610, glasov 7248 ali 52.5 odst. Izvoljen D. Ivam če v ič s 3851 glasovi. Srez Prelog: volilnih upravičencev 11.608. glasov 6855 ali 59 odst. Izvoljen D Perko s 5211 glasovi Srez Kosfainica:' volilnih upravičencev 8528. glasov 4005 al- 46.6 odst. Izvoljen G. Tp'1;č z ">594 glasovi. Srez Klaniec: volilnih unravičencev 7420 glasov 5290 ali 74 odst. Izvoljen S. Lr»nčnr « 4885 glasovi. Srez Petrinja: volilnih upravičencev 11.409, glasov 4114 ali 36 odst. Izvoljen J. .'šta.žič s 4114 glasovi. Srez Vojnič: volilnih upravičencev 8740, glasov 5280 ali 60.4 odst. Izvoljen dr. M. Grba s 5280 glasovi. Srez Sv. Ivan-Zelina: volilnih upravičencev 9737, glasov 5399 ali 55.4 odst. Izvoljen S. Prša z 2222 glasovi. Srez Glina: volilnih upravičencev 11.145, glasov 7502 ali 67.4 odst. Izvoljen dr. M. Metikoš s 7079 glasovi. Srez Križe vci: volilnih upravičencev 17.873, glasov 3527 ali 19.7 odst. Izvoljen dr. L. Hanžek s 1466 glasovi. Srez Jastrebarsko; volilnih upravičencev 9327. glasov 3817 ali 40.9 odst. Izvoljen A. Kovač s 3154 glasovi. Srez Čakovec: volilnih upravičencev 11.462, glasov 6970 ali (>0.9 odst. Izvoljen M. Macekovic s 4621 glasovi. Srez Slu nj vol. uprav. 12.293, glasovalo 4243 ali 34.5%. izvoljen dr. Pooovič 2950. Srez Županja vol. uprav. 0802, glasovalo 51)36 ali 51.3 izvoljen F. Gruber 4430. Srez Dugn selo - Kiilina vol. upravičencev 12.708, glasovalo 0740 ali 52.2«/®, izvoljen M. Dobrovoljac 3312. Srez Velika Gorica vol. uprav. 9631. gla- izvoljen M. Hribar sovalo 5032 aii ' 4117. Srez Penišir - Sen i vol. uprav. 9533, glasovalo 309U ali 41.9 °/o, izvoljen dr. M. Anic 3636. Srez P.jclovar vol. uprav. 21.41-5. volilo 8222 ali 38.7 n'n, izvoljen S. Šiftar 53,>5. Srez Zlatar vol. uprav. 13.312, volilo 3554 ali 2G.7"'n, izvoljen M. Neudorfer i'584. Srez Virgiiunost volil, uprav 10.242, volilo 3510 ali 34.2 °/o, izvoljen S. Trkulja 3310. Srez Zagreb — mesio volil, uprav. 55.910 volilo 23.204 ali 42 n'n. izvoljena J. Demetro-vic in inž. š°ga 14.401. Srez Slavonska Požega vol. uprav. 15.132, volilo 9571 ali 43.2 " o, izvoljen D. Kraljevič 8022. Triumf juofosfovenske misli v Škof ji Loki šknfia Leva-le državne, sokolske in narodne himne — bil je pravi narodni praznik Stara Loka Kakor pri občinskih volitvah, tako so se tudi sedaj Staroločani izvrstno odrezali. Občina, ki šteje 32 vasi, je znova dokaza la, da je njeno mesto med jugoslovenski mi rodoljubi, ki hočejo povesti našo domovino k še slavnejši bodočnosti. 558 mož in fantov je oddalo svoj glas za državno listo. čim je dosegla občina polovični presežek, se je vest o zmagi kakor blisk raznesla po vseh vaseh. Na starološkem Ka-menitniku so pričeli pokati možnarji.. Bil jc večer veselja in radosti. Glasovalo je skupno 52 odstotkov volilnih upravičencev. Sijajna manifestacija Skaručanov za Jugoslavijo Volitev se je udeležilo 95 odstotkov volilnih upravičencev. Na okrašenih vozovih se je podala cela vas na volišče in navdušeno manifestirala za kralja in domovino. Skaručina je pokazala javno svoje prepričanje, je pokazala javno svojo ljubezen do kralja in domovine. Veliki izgredi v Valenciji Madrid. 9. nov. AA. V Valenciji jc bil velik shod katoliških agrarcev proti novi španski ustavi. Med shodom je prišlo do izgredov, pri katerih je bilo več oseb ranjenih. Pariz, 9. nov. AA. Havas poroča iz Va-lencije, da jc v tamošnji provinci prišlo do spopadov med delavci in katoliškimi agrarci, ki so bili priredili zbor za revizijo ustave. Delavci so zasedli vhod v mesto ter napadli in razbili vse avtomobile, v katerih so prihajali demonstranti. Ojačenim policijskim oddelkom se ni posrečilo, da bi preprečili mnogoštevilne izgrede. Tudi meščanska garda ni mogla delavcem ubraniti, da ne bi vdrli v lokal, kjer se je vršilo zborovanje. Barcelona, 9. nov. AA. Policija je zaprla prostore komunistične stranke. Trgovinska pogajanja ČSR in Madžarske Praga, 9. novembra h. Danes je prispela semkaj madžarska delegacija pod vodstvom sekcijskega načelnika dr. Mickla. Jutri bodo obnovljena pogajanja za zaklju-čitev trgovinske pogodbe me(j Češkoslovaško in Madžarsko. Nov rekordni polet iz Anglije v Avstralijo London, 9. novembra AA. Iz Porta Darilna v Avstraliji poročajo, da je tjakaj priletel letalec Buttler, ki se mu je posrečilo, da je na svojem poletu iz Anglije v Avstralijo prekosil rekord letalca Scotta za 102 minuti. Celje in celjski srez Celje, 9. novembra. Tudi bela prestolica Savinjske doline — nacijonalno Celje, je včeraj z ogromno udeležbo pri volitvah dokazalo svojo neomajno ljubezen in zvestobo do kralja, domovine in nerazrušljivega jugoslovenskega narodnega edinstva. Vsa dolgotrajna, dosledna in skrito razpredena agitacija raznih političnih konjunkturistov Ln zaslepljevalcev naroda za volilno abstinenco je bila zaman. Naci-jonalna zavest in trezen razum-naroda sta verno dokazala, da je neodkritim nasprotnikom močne in edinstvene Jugoslavije v celjskem srezu, v vsej naši banovini, kakor tudi splošno v vsej državi za vedno ortzvo-nilo. Celje samo je postavilo na svoja tri volišča od 1963 volilnih upravičencev lepo število 1548 volilcev. ki so oddali 1391 glasov za kandidata g. Ivana Prekorška in 157 glasov za drugega kandidata g. Franca Pik-la iz Žalca. V mestu Celju samem je torej volilo 78% volilnih upravičencev. Dosti manjša tudi ni bila udeležba na treh voli ščih občine Celje-okolica. kjer je bilo oddanih skupno 108S glasov in sicer 93S za g. Prekorška in 150 za g. Pikla. Značilna pri tem je primerjava oddan;h glasov pri včerajšnjih volitvah in pri zadnjih skupščinskih volitvah 1. 1927. Tedaj je v mestu volilo 1284. v okolici pa 1229 volilcev. od katerih je glasovalo za bivšo SLS v mestu 243 in v okolici 506 volilnih upravičencev. Dočim je včeraj volilo v celjskem srezu skupno 7432 volilcev od 16.671 volilnih upravičencev, je bilo oddanih 1. 1927 od 9741 upravičenih 4162 glasov. Trditev abstinenčnih propagatorjev, da steji za nii-mi večina naroda, torej nikakor ne drži, kar nazorno kažejo gornje številke. Od skupnih 16.671 volilnih upravičencev v vsem celjskem okraju jc torej volilo 7432 volilcev, ali v odstotkih izračunano 45%. Z.i poslanca celjskega okraja je bil torej izvoljen z večino 1652 glasov g. Ivan Prekor-šek, upravitelj ceijske javne bolnice. V vseh volilnih pisarnah je vladalo ves dan živahno vrvenje. Goste gruče volilcev so neprestano prihajale in odhajale in z mrzličnim zanimanjem povpraševale poslujoče funkcijonarje sreskega in mestnega akcijskega volilnega odbora po najnovejših številkah z volišč in o položaju obeh kandidatov. Prva volilna pisarna se je nahajala v lokalu rešilne postaje v pritličju mestnega magistrata, druga in tretja pa v prostorih Zvezne tiskarne in uredništvu »Nove Dobe , kjer je bila obenem tudi osrednja pisarna za mesto in okolico. Ves dan je zvonil telefon, vprašanj od zasebnikov v mestu in z dežele ni hotelo biti konca niti v poznih večernih urah. Naravnost nepre- hodna gneča pa je vladala v volilnih pisarnah olj 18. zvečer, ko so se zaključile volitve. Zmagovit rezultat volitev za celjskega kandidata g. Prekorška so navzoči volilci, ki so natrpali vse spodnje prostore in vežo Zvezne tiskarne, sprejeli z nepopisnim veseljem in navdušenjem. Vzk likanja ;d aplavza ni hotelo biti konec. V volilni pisarni ja bil montiran radioaparat, ki je navzočim voiilcem javljal iz Ljubljane rezultate iz ostalih delov banovine in njene pre-stolice. Vest o sijajni zmag", ministra dr. Kramerja, ministra g. Puclja in ostalih kandidatov so povzročile pri navzočih nepopisen vtis. Navdušenje je skoro presegalo sličuo doživljanje r največjih in najpomembnejših dogodkih v naši narodni zgodovini. Izvolitev preizkušenega nacijonalnega delavca g. Prekorška je biia v kratkem času znana. Volilci, zlasti mladina, so se zbirali kljub dežju na ulicah in dajaliduška svojemu veselju nad lepo zmago državnega in narodnega edinstva z glasnim vzkli.kanjem kralju, Jugoslaviji, predsedniku živkoviču, poslancu Prekoršku in drugim. V mestnem kinematografu je vodstvo kina vsako uro javljalo obiskovalcem kina potom zvočnika in ojačevalca najnovejše volilne rezultate, ki jih je prejemalo iz osrednje volilne pisarne v Zvezni tiskarni. Ugodne vesti z raznih volišč so vzbujale tudi pri občinstvu v kino-dvorani cdkrito navdušenje in pritrjevanje. Kljub ogromnemu telefonskemu prometu, tako krajevnemu kot tudi medkrajevnemu so vrle celjske telefonistke častno zadostile svoji nalogi in se izkazale kot prvovrstne uradnice. Zvečer se je vršil v Celjskem domu lei>o obiskan sestanek sreskega akcijskega volilnega odbora in številnih volileev, znancev in prijateljev g. poslanca Prekorška. Kot predsednik sreskega akcijskega odbora se je zahvalil g. dr. Kalan vsem članom akcijskega odbora in sploh vsem onim. ki so s svojo udeležbo pri volitvah in s svojo pomočjo pri izvedbi volitev pripomogli k tako lepemu in častnemu izidu. Delo, ki je bilo storjeno, je ogromno. Uspeh pa kljub vsemu ne bi bil lak. če se ne bi v/rH+ro vršile za zmago ideje jugoslovenstva. narodnega in državnega edinstva. Prečita! jo čestitke in zahvalo ministra g. dr. Kramerja in ministra g. Puclja, ki sta čestitala Celjn, srezu in akcijskemu odboru k lepi zma^i, ki je vzbudila tudi v Ljubljani mogočen odmev. Govorili so še mestni župan g. dr. Goričan, starosta slovenskih obrtnikov s. Ivan Rebek iz Celja, notar g. dr. Srto.ian. novoizvoljeni poslanec Ivan Frekcršek in drugi. Večer jc potekel v najlepšem razpoloženju in slog'. Društvo narodov proti Japonski Ker Japonska noče umakniti svojih čet iz Mandžurije, bo svet Društva narodov moral podvzeti proti njej energično akcijo ženeva, 9. nov. r. V dobro poučenih krogih trdijo, da bodo na sestanku sveta Društva narodov, ki se sestane v Parizu 16. t. m., sprejeti konkretni sklepi o uvedbi energične akcije za Jikvidacijo kitajsko-japonskega spora. Po" oficijelnih izjavah, ki jih' je poslala japonska vlada Društvu narodov, je očividno, da Japonska noče do 16. t. m. umakniti svojih čet v področje železniške proge, kar opravičuje z izgovorom, da Kitajska ni sprejela znanih pet točk japonske note od 27. oktobra. Zato bo moral svet Društva narodov obsoditi postopanje Japonske, ker je danes povsem jasno, da želi Japonska dati okupaciji Mandžurije stalni značaj, čeprav je v početku trdila, da da je bila okupacija izvršena le zaradi zaščite interesov japonskih državljanov v Mandžuriji in da jo je treba smatrati le kot začasno. Trdi se, da bo svet Društva narodov proučil položaj na podlagi čl. 15. in 16. pakta Društva narodov in potem sklenil, naj se povzame energična akcija proti Japonski na ta način, da se predvsem s posebno deklaracijo obtoži Japonska pred vso svetovno javnostjo zaradi kršitve pakta Društva narodov; nadalje, da se odpošlje v Mandžurijo mednarodna anketna komisija, da se diplomatski predstavniki držav, ki so članice Društva narodov, odpokličejo iz Tokija in odredi vse za izvršitev ekonomskih sankcij proti Japonski. Chicago, 9. nov. r. »Chicago Tribune« objavlja vest svojega dopisnika v ženevi, da bo svet Društva narodov, ako ne bi japonska vlada popustila glede na spor s Kitajsko, uvedel akcijo : moralne blokade« Japonske, ki bi jo podpirale tudi Zedinjene države. V zvezi s tem bi države, zastopane v svetu Društva narodov, odpoklicale svoje predstavnike iz Tokija. Ženeva, 9. novembra, s. Kitajjfca in japonska vlada sta izročili Društvu narodov novi noti. v katerih opisujeta potek bitke ob reki ,Noni in zavzemata stališče k ape-iu Urianda. V krogih generalnega tajništva Društva narodov dc man tirajo vesti japonskih listov, da so vodilni uradniki Društva narodov zavzeli Japonski sovražno ali tendeneno stališče in da sc jc iz Ženeve skušalo pridobiti velesile za od-p< fobc svojih diplomatskih zastopnikov v Toki ju. Tokio. (>. novembra, s. Po vesteh ki pri-h.aja;jo v vojno ministrstvo, postaja položaj v severni Mandžuriji /ele opasen. ker koncentrirajo Kitajci južno od Angančiia čete, ki obstojajo iz 5600 mož pehot?. 2400 konjenikov in 300 topničarjev, dočim imajo Japonci tamkaj le 1000 mož. Večji del japonskrih ojačenj, ki je bi! v petek odposlan v Taonan, je bil poklican nazaj v Can.gtčov. tako da jc sedaj na razpolago le malo čet. Tokio, 9. novembra, n. Japonska vojsika je v bojih ob reki Noni izgubila 200 mož. Japoncev je bilo tam (f-crog 900 in so potemtakem izgube precejšnje. Japonske čete ob mostu čez reko N'oni so dobil-? tfie streli in je ^biežpia na mestu mrtva. Nana^alci so pobegnili. Ce pa bodo prijeti, hodo n riši i pred izredno sodišče in bodo obsojeni na smrt. Avstrija ne dobi posoda Dunaj. O. nov. g. Kakor sc govori v dobro informiranih krogih, je banka za mednarodna plačila odklonila Avstriji 60 mfH-jonski kredit, ker se ne strinja z ureditvijo afere glede Kreditanstalta in ker je poleg tega ugotovila, da so se z akcijo z* K redita n^t al t prekoračili statuti avstrijske Narodne banke. V vladnih krogih upajo, da bo banka za mednarodna plačila po informacijah iz P>asla na svoji decembrski se;i še enkrat razpravljala o tej kreditni zadevi ter revidirala svoje sedanje stališče. Nadalje se govori, da namerava vlada po ostriti devizne predpise. Predvsem se bo zahtevala tudi prijava v inozemstvu deponiranih tujih vrednostnih papirjev, v prvi vrsti Švica rekih in francoskih. Hmeljski trg žateo, 9. novembra h. Živahnejše povpraševanje, vendar pa cene padajo ter se gibljejo med 180 do 370 Kč. * Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved u danes: Pretežno oblačno, mestoma deževno, hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Barome-trska depresija je zajela vso zapadno polovico kontinenta. Višji pritisk se je vzdržal le v vzhodnem delu. Depresija kaže. da s® bo vreme poslabšalo v zapadnih krajih bolj nego v vzhodnih. Pritisk je večinoma pad 4 za 0.1 do 3, mestoma pa neznatno narasel. Temperatura je narasla za 1 do 3 na vzhodu, v gornjem Primorju ter v Liki, sicer pa je padla za 1 do 3 stopinje. Dunajska vremenska napoved ia torek: Večinoma nejasno in deževno. VOLILNA NEDELJA V LJUBLJANI (Ponatis iz ponedeljske izdaje „Jutra") <* Ljubljana, 8. novembra. Globoko se je Ljubljana zavedla pomena današnjega dne. Ona, ki je od nekdaj žarišče naše nacijonalne zavesti in bodrilka v odločilnih zgodovinskih trenutkih, se je za volilno nedeljo pripravila s tolikim navdušenjem in neza-tajevano odločnostjo, da je pred vso državo in pred vsem svetom najponosneje obeležila dan volitev z veličino pravega narodnega praznika. Ljubljana se pripravlja Vse zadnje dni volilne borbe se je Ljubljana gibala v čisto nenavadni živahnosti. Poulično kakor tudi družabno življenje je pokazalo povsem drugačno lice;, kakor smo ga sicer vajeni. Številni volilni sestanki so po obisku daleč presegali pričakovanje in navdušenje volilcev je ob izvajanju govornikov našlo dovolj duška, da je razodelo, kako globoko je v srcih Ljubljančanov zasidrana državljanska zrelost in nacijonalna odločnost. Tudi zunanja volilna propaganda je bila povsem nova. Poslužila se je vseh modernih pomagal, vendar pa brez bar-numske kričavosti, na najdostojnejši, a zato tem intenzivnejši in učinkovitejši način. Po Ljubljani je križaril velik avtobus, okrašen z državnimi trobojkami in s kratkimi, jedrnatimi pozivi na volitve. Švignil je zdaj po tej, zdaj po oni ulici, zavil v predmestja in se pojavil zopet v najprometnejših ljubljanskih središčih, da je tako prav kmalu postal Ljubljančanom dober znanec. Z velikimi belimi napisi so bili nadalje opasani tudi ljubljanski tramvaji. Velike množice pa so se oD večerih zgrinjale pred izložbo oglasnega oddelka »Jutra«, občudujoč slike in volilne pozive, projicirane s posebnim modernim projekcijskim aparatom na belo zaveso na oknu. Pri vsem tem je seveda tudi radijska oddajna postaja v častni meri izvršila svojo dolžnost. Dasi je v soboto zvečer nastopilo deževje, je vladalo na ljubljanskih ulicah močno vrvenje. Zopet so se gruče zgrinjale v Knafljevo ulico, kjer je bila nasproti Narodni tiskarni postavljena velika platnena stena, na katero je projekcijski aparat v neprestanem obtoku kakor v pravcatem bioskopu pričaroval velikanske slike Ln lapidarne pozive k udeležbi pri volitvah. Deževalo je v noč. Veliki dan Toda v prvih jutranjih urah se je nebo uneslo. Točno ob 7. uri je deset mogočnih topovskih strelov z Gradu dra-milo belo Ljubljano, ki se je bila preko noči vsa okrasila z državnimi trobojkami, kakor za največjo slovesnost. Prišel je lan, ko se je pravica vseh zavednih državljanov in patriotov izprevrgla v dolžnost, da na svojih voliščih izreko svoj »da« v prilog obstanku in napredku ljubljene Jugoslavije. In ta močna zavest, da z današnjim dnem vsi mi postavljamo mejnik novi dobi, ki naj bo srečna in plodonosna, je spravila pokonci vsakogar, ki ima v srcu le iskro ljubezni do domovine. Volilne komisije so seveda bile točno na mestu. In čim so bile urejene vse potrebne formalnosti, so se že tudi začeli zglašati prvi volilci. Prišli so mnogi od ranih maš, drugi zopet zato, da lahko ostali dan porabijo v svoj prid. Vsekakor pa je danes bilo število izletnikov le malo. Promet na ljubljanskih kolodvorih ni bil kaj velik. Običajne nedeljske izletnike je zadržale oblačno vreme, še bolj pa gotovo sam pomen današnje volilne nedelje. Po ulicah je kaj kmalu zaplalo življenje. In medtem, ko je v Ljubljani že v prvih dopoldanskih urah začel bolj in bolj naraščati dotok volilcev na volišča, so začela že tudi prihajati z dežele prva razveseljiva poročila, ki jih je mikrofon iz pisarne »Avale« zopet od časa do časa vračal v široki svet. Nekaj minut po 10. uri je nad Ljubljano zabrnelo letalo. V velikih zavojih se je ogromni sivi ptič sukal pod motnim jesenskim nebom in vsipal nad Ljubljano drobne letake, ki so jih pa-santi na ulicah z zanimanjem pobirali. Letalo je zakrožilo daleč nad ljubljansko okolico in je monotono brnenje motorja tudi tam zunaj dramilo prebivalce ter podvizalo može in fante, da opravijo svojo državljansko dolžnost. V Ljubljani sami ie volilna udeležba že pred 10. uro presegla število 4000. V tem času so tudi že oddali svoj glas najvidnejši ljubljanski predstavniki, med njimi minister dr. Kramer na XI. volišču v I realni gimnaziji v Vegovi ulici, nadalje ban dr. Marušič v spremstvu svojega tajnika dr. Broliha na XTL volišču v ženski realni gimnaziji, pomočnik bana dr. Pirkmajer pa na X. volišču na Coizovi cesti. V teku dopoldanskih ur se je nato razvijalo glasovanje v najlepšem redu. Proti poldnevu je udeležba dosegla višek. In moramo takoj poudariti, da je Ljubljana v tem času že mogočno rešila svojo čast. Skupno število oddanih glasov se je namre<* že približalo desetemu tisoču. kar znači rekord, ki doslej ni bil v Ljubljani dosežen še pri nobenih volitvah. Dve, tri sličice z volišč Na posameznih voliščih so se odigravali prav zanimivi prizori, ki so dajali današnji volilni nedelji mestoma prav značilno ilustracijo. Posebno mnogo pozornosti in navdušenja je vzbudila naslednja epizoda: Iz Kolodvorske ulice je prišel na XV. volišče znani ljubljanski siromaček France Jež, ki ga je usoda že ob rojstvu tako kruto prizadela, da se more jedva sam premikati po ulici. Ves navdušen je prišel v moško učiteljišče na Resljevi cesti, kjer so mu čakajoči volilci takoj dali prednost, eden mu je celo pridržal klobuk in mu odprl vrata, nakar je France glasno vzkliknil nasproti komisiji: »Glasujem za državno listo Petra Zivkoviča in za ljubljanskega kandidata dr. Kramerja!* Ko je zapustil volišče, je kakor v otroški radosti vzklikal Jugoslaviji, čemur sc se pridružili tudi ostali volilci. Zbrala se je prav velika množica in je France Jež tako povzročil pravcato manifestacijo. Na Šentjakobskem trgu je v dopoldanskih urah pod dežniki vedrila večja družba volilcev in je krepak očanec s periferije kresal dovtipe na račun volilnih abstinentov in voditeljev opozicije. Primerjal jih je s tistimi štirimi, ki so se znašli v neki vasi in je bil prvi gluh, drugi slep, tretji kruljav, četrti pa brez roke. In je gluhi dejal: »Sem slišal, da bo vojna!« — Je slepi pripomnil: »Bomo videli, kaj bo!« — Tisti brez noge je rekel: »Bomo pa šli1« — In oni brez roke: »Se bomo pa udarili!« — Bilo je mnogo smeha tam na Šentjakobskem trgu... Na obeh viških voliščih — tako pred šolo kakor v občinski pisarni — je vse dopoldne posebno krepko naraščalo število volilcev in je bilo v vrstah neneho- in trgi, ki so že od nekdaj stebri nacionalizma, — tudi iz manjših krajev smo že v teku dopoldneva prejemali poročila, da niti deževje, niti oddaljenost, najmanj pa grda propaganda za »abstinenco« ne more odvrniti zavednih mož, da se ne bi odzvali klicu domovine. V nekaterih krajih se je primerilo, da so nasprotni agitatorji širili potvorjene proglase centralnega volilnega akcijskega odbora in da je ravno ta podla mahinacija pripravila može in fante, da so v znak protesta šli vsi izpred cerkve naravnost na volišče. Opoldne so prispela v Ljubljano tudi že prva poročila o volitvah v ostalih pokrajinah države, navajajoč, da je kljub deževnemu vremenu po vsej državi udeležba povsod izredno velika. Ljubljansko občinstvo se je zbiralo na glavnih prometnih križiščih in ulicah ter je s pozornostjo in vzradoščenjem spremljalo poročila, ki so jih oddajali veliki radijski zvočniki. Ponos je prevzemal Ljubljančane, ko je po veselem sporočilu o nacionalnem plebiscitu bele Ljubljane izpregovo-ril skozi mikrofon tudi ljubljanski kandidat minister dr. Kramer in v zanosnih besedah označil pomen tolikanj številnega glasovanja za državo ter bodril vso Slovenijo, naj sledi zgledu svoje kultur- Minister dr. A. Kramer ma po 30 do 40 mož in fantov iz najrazličnejših slojev. Posebnih simpatij je bil na volišču v šoli deležen neki 80-letni starček, ki se je na živo odobravanje čakajočih volilcev odsekal: »Za Jugoslavijo bom pa vedno dal svoj glas!« Uprav ganljiv je bil prizor, ko se je pred volišče v drugi državni gimnaziji na Poljanah pripeljal upokojeni železniški uradnik Josip Paternoster. Že 11 let boleha, zadet od kapi. Ne more se gibati, a vendar je storil svojo državljansko dolžnost s tem, da je naprosil reševalno postajo, da ga je z avtom prepeljala na volišče... Preko desetega tisoča! Kdor je opazoval volilce na ljubljanskih voliščih in je poznal nekdanjo politično pripadnost marsikaterega izmed njih, se je moral pač radosten začuditi, kako močno je jugoslovenska ideja prešinila vse ljubljanske sloje. Posebno častno se je seveda odrezala mlada generacija, ki si je očitno štela v ponos, da ne more več biti plen strankarske razcepljenosti, marveč da se prvič poslužuje svoje volilne pravice in z iskrenim srcem glasuje za domovino, za Jugoslavijo. Naj pa bo tudi poudarjeno, da se je med ljubljanskim klerom našlo nekaj narodnih svečenikov, ki niso mogli zatajiti svojega iskrenega nacijonal-nega prepričanja. < Z Ljubljano vsa banovina Bolj in bolj se je jačila narodna fronta po vsej Sloveniji in neprestano so se vrstila nadaljnja ugodna poročila iz podeželskih krajev. Med prvimi se je oglasil Ig-Studenec, kjer je že do pol 11. glasovalo 208 mož in fantov. Takoj nato nam je bilo sporočeno iz Slovenske Bistrice, kako je tamošnje delavstvo v strnjenih vrstah prikorakalo na volišče in se v vzorni disciplini zvrstilo pri glasovanju. V nekaterih krajih so šli volilci od maše z godbo na volišče. Zelo ugodna poročila so nenehoma prihajala iz kočevskega sreza. Mesto Kočevje samo je bilo v zastavah, trgovci so okrasili svoje izložbe, tudi delavstvo je volilo korporativno. Rekord je že ob 10. uri dala Kočevska Reka z nič manj kakor 72 odstotki udeležbe vseh volilcev, njej ob bok pa se je postavila istočasno Stara cerkev s 65 odstotki. Maribor je v opoldanskih urah javil, da je udeležba polovice volilnih upravičencev že presežena. Trbovlje z drugimi delavskimi kraji vred so beležile častno naraščanje glasov, Celje je triumfiralo, na Dolenjskem je posebno manifestirala Ribnica, na Gorenjskem je kakor doslej še vedno izvršil svojo nacionalno dolžnost ponosni Kranj. A ne samo naša mesta Ministrski predsednik Peter Živkovic ne prestolnice in vsem zavednim bratom Jugoslovenom onkraj Sotle vse tja doli do Gjevgjelije. Popoldne V popoldanskih urah je bila Ljubljana zopet poveznjena v pravo jesensko sivino. Navzlic deževju pa na ulicah ni manjkalo ljudi in tudi volišča so sprejemala še vedno nove volilce. Navala seveda ni bilo več, ker je Ljubljana pač razdeljena na zadostno število volilnih okrajev, da se je lahko v miru in redu razvrstila še tako velika množica. Deseti tisoč je bil že davno presežen. Zopet je visoko nad mestom krožilo letalo. Namesto izletov v okolico so se Ljubljančani odpravili v kavarne in druge javne lokale. Čez volilno abstinenco so že potegnili velik križ, vsem v čast pa bodi povedano, da so s prav energičnim samozatajevanjem premagali tudi drugo, pravo abstinenco. Proti večeru je naraščala nestrpnost in mrzlično pričakovanje volilnih rezultatov. Radio je tudi popoldne oddajal poročila o položaju in o volilni udeležbi v vsej državi, toda radovednost je vendarle bila prignana na konico, ko se je približala zaključna ura volitev. Red se ves dan ni niti malo kalil. Ljubljana je pokazala vzorno disciplino. Agitacija, kakorkoli je bila uspešna, ni imela niti sence nekdanje strankarske vsiljivosti. V agitacijskih lokalih, razmeščenih v bližini posameznih ljubljanskih volišč, se je samo vodila evidenca c udeležbi. In kar je bilo zapoznelcev, je pri večini pač zadostovala le pametna fceseda prigovora. Ne smemo pozabiti, da je v število volilnih upravičencev vključeno tudi mnogo takih, ki jih bolezen an kaka druga nadloga zadržuje od možnosti izvrševanja volilne pravice. Skoro še bolj kakor v središču Ljubljane same je presenečala udeležba volilcev na periferiji, kjer so šli volit mnogi, nekdaj najodločnejši poborniki bivše SLS ali drugih strank. Sploh je danes vsa neposredna okolica podala prekrasen dokaz največje harmonije z Ljubljano, tako po udeležbi pri volitvah, kakor tudi po okrasju hiš z državnimi trobojkami. Narod je govoril Ob šestih zvečer: volitve so končane, narod je izrazil svoje. Glasujoč v popolni svobodi in po svoji čisti vesti so državljani Jugoslavije posvedočili, kako jim je domovina pri srcu in izbrali so za bodočo Narodno skupščino može, ki bodo imeli samo eno imperativno dolžnost, da streme za učvrstitvijo narodnega edinstva. za napredkom, blagostanjem in ugledom velike kraljevine Kako se je Ljubljana zavedla, da je tudi ona stopila na prag nove dobe! Komaj je legel mrak, je bila že vsa zopet na nogah. Na večjih trgih in prometnih ulicah so se v svitu obločnic grmadile pisane, kakor v mravljišču razgibane množice. Tako posebno pred Kazino, na Marijinem trgu. pred Evropo, na Aleksandrovi cesti. Tam so povsod nameščeni radijski zvočniki. A s Šelenburgove se je po Knafljevi ulici razvila velika promenada, vneto pričakujoč, kdaj se na belem platnu nasproti Boljšo ustno vodo kot ODOL še niso našli. Po današnjem stališču znanosti se more imenovati OD O L kot najboljše sredstvo za negovanje ust in zob. Narodne tiskarne pojavijo prve številke. Da potrdijo vero zavedne Ljubljane in njeno bratsko zaupanje v armado volilcev po vsej državi. Pa ravno zato, ker je bil že v teku dneva po prvih poročilih razpršen vsak dvom, je bilo pričakovanje tem večje. Ljubljana je hotela še enkrat dvigniti srce in mani-festantno pokazati svojo radost. Tudi Minister Ivan Pucelj to se ji je izpolnilo: v večerne ure je vzkipelo navdušenje, kakor ga pomnimo le še iz nepozabnih dni osvobojenja. Pred Kazino se je začela kmalu po 18. uri zbirati množica, ki je od minute do minute naraščala in okrog 18.30 je bilo zbranih na prostranem prostoru pred Zvezdo več tisoč ljudi, glava pri glavi. Razpoloženje je bilo kaj temperamentno. Kakor magnet je pritegnilo še skupine in šetalce z ostalih bližnjih trgov in ulic. Doseglo pa je višek, ko je stopil na balkon Kazine minister dr. Kramer. Ko je napovedovalec rezultatov javil, da bo govoril minister dr. Kramer, je nastalo med občinstvom nepopisno navdušenje, zadonel je freneti-čen aplavz in neprestano se je dvigalo vzklikanje: »Živel dr. Kramer! Živela enotna in močna Jugoslavija!« — Utihnilo je šele, ko je dr. Kramer povzel besedo: Minister dr. Kramer se zahvaljuje «Dragi someščani! Dradi prijatelji! Globoko ginjen se zahvaljujem za izkazane mi simpatije in zaupanje. Vem, da niste volili samo mene, vem, da ste volili tudi za veliko idejo, za katero smo danes manifestirali in na ta način izkazali svojo zvestobo in svoje navdušenje. (Živel dr. Kramer!) Ljubljana je bila vedno na čelu našega naroda, pa tudi danes se je izkazala kot prava voditeljica Slovencev v nacionalni brambi. Visoko je dvignila jugoslovensko zastavo in nikoli ni bila Ljubljana tako složna v fronti, kakor danes. Bila je to ena sama armada, ki je oddajala svoje glasove ter volila za veliko narodno stvar. Izginile «o med nami vse bivše strankarske razlike, izginila so vsa nasprotja in sovraštva. Današnja nedelja bo zgodovinskega pomena ne samo za Ljubljano, temveč za vso Slovenijo. Dragi someščani! Mislim, da je danes Ljubljana stopila na čelo vseh mest in vseh krajev Jugoslavije. Nad 80 % vseh ljubljanskih volilcev je oddalo svoje glasove na volišču. Ljubljana je dala zgled vsemu našemu slovenskemu rodu, kako zna biti v volilni borbi složna v veliki misli in ideji za Jugoslavijo. Pa ne samo Ljubljana, tudi drugi okraji širom in križem domovine so stopili na branik državnih interesov. Vsi oni, ki so hoteli naš narod odvrniti od zanimanja in sodelovanja pri borbi za zmago državne ideje, so žalostno propadli! Interesi tistih, ki so hoteli, da se Slovenci desinteresiramo nad usodo kraljevine Jugoslavije in narodevim življenjem, so prekrižani. — zmagala je zdrava zavest našega ljudstva, zmagala je m vsej črti! Zagotavljam in obljubljam vam. da bom kot ljubljanski poslanec vedno zastopal program in ideje, za katere sem se boril. Moja zahvala pa ne gre samo volilcem, temveč tudi vsem neštetim znanim in neznanim propagatorjem. ki so storili več ko svojo dolžnost. Ti veliki dnevi bodo za vedno ostali zapisani v zgodovini našega mesta, še enkrat: Srčna vam hvala za izkazano mi zaupanje. Vračal bom zvestobo za zvestobo! Živel Nj. Vel. kralj Aleksander!« Vsa prešinjena od teh lepih besed se je množica pridružila vzklika kralju Aleksandru s prav tistim entuzijazmom, s kakršnim je že prej prekinjala posamezne povdarke govornika. Železni-čarska godba je intomrala državno himno. Vse je bilo odkritih glav in šumelo je v mogočnih akordih kakor koral. Takoj nato je takisto najprisrčtieje pozdravljen spregovoril ljubljanski župan: Govor župana dr. Puca »Dragi someščani! Kadar se je apeliralo na nacionalno mišljenje naših Ljubljančanov, so se vedno odzvali temu klicu. Toda še nikoli se niso odzvali v tako velikem številu in tako složno kakor danes. Na današnji zgodovinski dan je sodelovala vsa Ljubljana, sodelovali so vsi sloji, razen majhne peščice zapeljancev. Zato gre vam vsem prisrčna hvala! Največja hvala pa gre našemu malemu človeku, delavcu, ki je dokazal, da je naše na-cijonalno mišljenje tako trdno, kakor je trdna skala, na kateri stoji Ljubljanski grad. Ljubljana je pokazala, kakor še nikoli poprej, da bo znala braniti meje svoje domovine na severu in na zapa-du. Ljubljana je bila doslej večkrat izpostavljena očitkom, da ni pokaza'a nasproti zunanjemu svetu svojega nacionalnega srca. Toda od danes naprej teh očitkov ne bo več! Mi smo danes pokazali, da je v nas še tisti duh, v katerem smo delali za našo domovino pred vojno, med vojno in po vojni. Živela naša velika domovina Jugoslavija! Živel naš vzvišeni kralj Aleksander!« S tem vzklikom je župan dr. Puc sprostil navdušenje, da je v gromovi-tem vzklikanju zaplala vsa zbrana množica. Povorka po mestu Kakor nevzdržen val se je takoj nato razlila po Šelenburgovi ulici vsa množica. Na čelu so nekateri nacionalisti nosili 2 veliki trobojnici ter na sredini črn prapor z mrtvaško glavo in z napisom: Za kralja in domovino! Sledila ie železničarska godba, za njo se je pa razporedila vsa ogromna množica ma-nifestantov v nepregledno dolgo go-vorko. Krenila je izpred Zvezde po Šelenburgovi ulici in Dunajski cesti na Masarykovo ter po Miklošičevi in Sv. Petra cesti čez most, nato po Mestnem in Starem trgu čez sv. Jakoba most, na Cojzovo in Emonsko cesto. Od tu dalje preko Rimske ceste pred vladno pa.ačo, kjer se je pojavi'1 ban dr. Marušič, ki so mu manifestanti prirejali navdušene ovacije. Povorka je nadaljevala pot po Blei-weisovi in Aleksandrovi cesti ter se vrnila skozi Selenburgovo ulico pred Zvezdo. Vso pot so neprestano vzklikali kralju, Jugoslaviji, predsedniku vlade in poslancu, ministru dr. Kra-merju. Pri vsem navdušenju je množica znala do kraia varovati red in dostojnost. Istočasno so manifestirale tudi manjše skupine z zastavami po Ljubljani. Radost ob dostojanstveno poteklem dnevu je bila tako iskrena in močna. da je ostala poživljena še pozno v noč. Pot k popolnosti delo Pia Baroje, v prevodu izvrstnega poznavalca španske književnosti dr. Stanka Lebna. Splošno trdijo, da je ta roman solnčne Španije eno najpomembnejših del sodobne svetovne književnosti sploh. Volitve z modernimi agijacijskimi sredtsvi tudi pri nas Včeraj dopoldne, za *asa volitev so nad •nestom krožili aero-plani ljublj. Aeroklu-ba in spuščali letake, ki so volilce pozivali k vršitvi njihovih državljanskih dolžnosti. Na sliki so pasan-tje na Kongresnem trgu, ko love in pobirajo letake. in milijoni ljudi up o r a b lj a jo S i i I ŽE VEČ KOT 30 LET po spodaj navedenem navodilu za uporabo LEVJE FRAMOMHO Ž(»AAJB in blagoslavljajo njegov neprenosljiv čudovit učinek! Pri revmi, protinu, ishiasu natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrgnite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo m vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE in zavrnite odločno vsak nadomestek! LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE dobite v vsaki drogeriji. lekarni in boljši trgovini po Din 10, 26, 52. Varujte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROŽDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. Volišče Število Število oddanih XIV 687 522 volilcev glasov XV 701 595 I 627 520 XVI 619 478 n 668 523 XVI f 633 490 m 648 461 XVIII 620 524 IV 618 492 XIX 677 526 V 635 519 XX 630 562 M 634 596 XXI 617 507 VII 645 538 XXII 619 494 V JII 641 467 XXIII 620 538 IX 624 497 XXIV 591 504 X o „■>."> 490 XXV 579 545 XI 652 507 XXVI 591 543 XII 541 wjj XIII 616 512 Skupaj 16.460 13.464 Maribar na Jugoslavijo Maribor, 8. novembra. Živahno volilna borba je končana. V soboto zvečer so se vršili številni sestanki in shodi v bližnjii mariborski okolici in kandidati so se pozno zvečer vrnili v M a* ribor z zavestjo, da so ljudstvo dovolj Temeljito pripravili in jim obrazložili vairko važnost današnjega dne in da je ni-bov trud našel povsod pravilno razumevanje Danes je bilo že v zgodnjih jutranjih urah vse na nogah Nič '<: motilo voiilcev i-labo vreme ter ?o se zbirali pred posameznimi volišči, še preden so se odprla vrata v volilne lokale. V agitacijskih !o-f.*a'ih -j posamezna volišča se je že rano opasalo živahno vrvenje. V glavni voliln, p-«.mi je bilo ves dan živo kakor ra mravljišču. Številni lepaki in letaki so mo /arjfli; omahljivce, naj store svojo drža*-1 lar^ko dolžnost. Mestni avtobus' po imeli velike napise, ki so opominjali na v »litve. !_'a tui številni tovorni avtomobili, k so prevalili liudi na volišča, so bili otrašeni a >paki in zelenjem. Rpetni dotok zlata v višini 34 milijonov dolarjev, dočim je še v zadnjem tednu oktobra zlati zaklad federalnih rezervnih bank nazadoval za 26 milijonov dolarjev. = Poostritev češkoslovaških deviznih predpisov. Češkoslovaški finančni minister je s posebno naredbo spremenil nekatere dosedanje devizne predpise. Brez posebnega dovoljenja smejo odslej prodajati banke tuja plačilna sredstva posameznikom za gospodarske potrebe le do 3000 Kč mesečno (doslej do 20.000 Kč ne glede na dokaz gospodarske potrebe in ne samo enkrat tia mesec). Dodelitev deviz za plačilo uvoza eni in isti tvrdki v inozemstvu se omeji na 20 tisoč Kč dnevno (doslej 50.000 Kč). Za vse prodaie inozemskih plačilnih sredstev preko 3000 Kč (doslej 20.000 Kč) je potrebno dovoljenje Narodne banke. Dobropisi v Kč na tekoče račune inozemcev so prosti le do 3000 Kč dnevno (doslej 20.000 Kč), do 20 tisoč Kč pa le z dokazi o gospodarski potrebi; dobropisi na račun inozemca v Kč, ki izvirajo iz prodaie vred. papirjev se smejo izvršiti prosto le do 20.000 Kč (doslej 100.000 Kč). Izvoz češkoslovaških novčanic je prepovedan. le potniki smejo vzeti v inozemstvo do 3000 Kč mesečno. Za izvoz čekov, kreditnih pisem, menic in nakaznic, glase-čih se na Kč ali tujo valuto, je potrebno dovoljen ie Narodne banke, če presega mesečno 30^0 Kč. r= Znatno nazadovanje avstrijske produkcije sirovega železa. Po pravkar objavljenih podatkih je dosegla avstrijska produkcija sirovega železa v prvih 0 mesecih t. 1. komaj 110.327 ton nasproti 250.506 tonam v istem razdobju preteklega leta. Nazadovanje znaša torej 56°/o. — Nemčija ie navzlic krizi svoj izvoz av tomobilov podvojila. Svetovna gospodarska kriza je med vsemi produkcijskimi panogami morda najbolj prizadela produkcijo avtomobilov. Zato je tem bolj značilno, da je Nemčiji letos usnelo občutno dvigniti svoj izvoz avtomobilov, ki se je skoro podvojil, kakor je razvidno iz nemških statističnih podatkov od prvih 9 mesecev t. 1. = Delni monopol za zunanjo trgovino * Estonski. Estonski parlament je te dni sprejel zakon, s katerim se uvoz in izvoz žita, sladkorja, soli, petroleja in premoga proglaša kot državni monopol. Borze 9. novembra. Razen devize London, ki se je danes nekoliko okrepila in deviz Curih in Praga, ki sta ostali nespremenjeni, so danes na ljubljanski borzi vse ostale devize več alj manj popuščale. Za devizo Ne\\-york je denarni tečaj zopet padel pod 56. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo danes v Vojni škodi prijaznejše razpolože- nje in so bili zakljuSri po 277 — 280, za december pa po 280 — 282. V ostalih papirjih ni prišlo do zaključkov. Deviz©. Ljubljana. Amsterdam 2267.18 — 2274.02, Bruselj 785.39 — 789.75, Curih 1098.45, — 1101.75, London 210.21 — 217.71. Newyork kabel 5621.26 — 5638.26, Newyork ček 5599.26 — 5616.26, Pariz 221.01 — 221.67, Praga 166.63 — 167.13. Trst 287.75—293.75. Zagreb. Amsterdam 2267.18 — 2274.02, Bruselj 78.5.39 - 787.75, London 210.21 do 211.03. Milan 287.75 - 288.65, NewTork kabel 5621.26 — 5638.36, Newyork ček 5599.26 — 5616.26. Pariz 221.01 — 221.67, Praga 166.63 — 167.13, Curih 1098.45 do 1101.75. Curih. Beograd 9.05. Pariz 20.12, London 19.45, Newyork 511.75, Bruselj 71.50. Milan 26.475, Madrid 45. Amsterdam 206.20, Berlin 121. Dunaj 71.50. Stockholm 111.25. Oslo 109.25, Kobenhavn 110. Sofija 3.71. Praga 15.15. Varšava 57.40. Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.05. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 280 — 282. za december 280 — 285, investicijsko 63.50 — 64.50. 4°/« agrarne obveznice 30 — 35. 8°/o Blair 63.50 do 65, 7°/o Blair 58.50 —59. 6°/o begluške obveznice 42.50 — 43. Zasebne vrednote ne noti rajo. Beograd. Vojna škoda 25.50. 280, 284 zaključek, za november 276 zaklj., investicijsko 64 — 66, 6n/o begluške 42.50, 42.7". 43.50 zaklj., 8% Blair 66 zaklj., 7% Blair 59.50 zaklj., 7%> Drž. hipotek, banka 64 zaklj., Narodna banka 4850 den. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (9. t m.) Tendenca za les slaba. Zaključena sta bila 2 vagon.i. -;n sicer 1 vagon remeljnov in 1 vagon oglja. Eksekutivno je bilo prodano 1000 komadov (5 vagonov) hrastovih pragov, in sicer 60 pn v dimenziji 260 X 14/15 X 24 cm po 40 Din, 30 °/o v dimenziji 260 X 13/13 X 21/23 po 30 Din in 10% v dimenziji 260 X 12/12 X 20 cm po 20 Din, vse za komad franko Su-šak pristanišče. ŽITO Chicago (9. t m.) Začetni tečaji. Pšenica: za december 65.25, za maj 70; koruza; za december 46.125, za marc 50.25. -I- Novosadska blagovna borza (9. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 2S vagonov. Oves: sremski, slavonski 130—132.50. Ječmen; baški, sremski, 63/64 kg 120—125. Koruza: baška stara 100—102.50: baški. sremska nova za dec.-jan. 67.50—72.50; za marc-maj 84—86; gornjebaška stara 95 do 97.50; južnobanatska stara 90—92.50; sremska stara, okolica Indjija 100—102.50; okolica Šid 102—104; baška sušena 83—SI; sremska sušena 83—85; banaška sušena 75 do 80. Moka: baška in banatska postaja »O"« in Ogf« 360—380; >2« 340—360; »51 305—315: »6« 255-265; >7< 190-200; >8r 122.50—127.50. + Bndimpeštanska terminska borza (9. t. m.) Tendenca neenotna, promet srednji. Pšenica: za december 10.94 — 10.96. /t marc 11.98 — 11.99; rž: za marc 13.60 du 13.65; koruza: za maj 13.76 — 1380. V izložbo po glavni dobitek J Maribor, 9. novembra. Bančna poslovalnica Kočevar na Aleksandrovi cesti trna mikavno izložbo. Iz nabasane vreče so se vsuli po izložbenem oknu »jiurčki«, »metuljčki« in »kovači«, ki naj bi predstavljali glavni dobitek državne razredne loterije. Saj je celo z zlatimi črkami bilo v izložbi napisano, da je za glavni dobitek toliko denarja. Ljudje so v gručah postajali pred izložbenim okir.om in marsikomu se je morebiti še sanjalo o taki sreči. Posebne skomine po tem dobitku pa so napadle nekega nočnega ptička. Okoli druge ure po polnoči je slišal stražnik ropot, ni pa opazil nič sumljivega. Šele mimoidoči so opozorili stražnika, da je bilo vlomljeno v Kočevar-/evo izložbeno okno in da je izginil glavni dobitek. Ugotovili so, da je predrzen ptiček zagnal v cunje povit kamen v okno, da sta se razbili obe šipi. Skozi špranjo je izginilo nekaj bankovcev in se je lakom-než pošteno nasmolil. Le povrhu je b'?o nekaj pravih stotakov. v kupcih na je bi! navaden papir. Lastnik trpi približno 5'';>0 I>'n škode, ker sta razbiti obe veliki Sipi. Lakomnežu je policija že za petami. Mariborsko gledališče MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek. 10.: Slaba vest. A. Sreda, 11.: Zaprto. Četrtek, 12.: Konec poti. C. Petek, 13.: Zaprto. Sobota, 14.: Kralj na Betajnovi. Premije«!. Kaj bo ta teden v gledališču? Dar,<^s se bo ponovila vesela kmečka komedija p petjem in glasbo »Slaba vest", ki se je občinstvu na mah priljubila. Globoko učinkujoča vojna drama »Konec poti«, ena izmed najboljših letošnjih dramskih predstav, bo uprizorila v četrtek. 12. t. m. za aboiima C. — Naslednja letošnja dramska premijera bo v soboto, 14. t. m. Uprizorila se bo is-redno močna oderska tvorba Ivana Cankarja »Kralj na Betajnovi« v režiji J. Kovica. Pristopajte k Vodnikovi družbi Balon brez mreže - letalo brez repa Za znanstvena opazovanja ima balon še dandanes svoj veliki pomen navzlic vodljivim zrakoplovom in letalom. Zato ni čuda, da ga še vedno izpopolnjujejo. Doslej so bili baloni opremljeni z velikimi mrežami, ki so tehtale do 120 kg, kar ni bil čisto za-željen dodatek k splošni teži. Sedaj pa so zgradili balon brez mreže, ki je postal tako gibčnejši in dovoljuje večje koristno breme. Poleg tega so mu dali plašč iz neprimerno lažjega, a tudi trdnejšega in re-premočljivega blaga. Važna novost je tudi brezmotorno letalo brez repa, ki se da zelo hitro spraviti v ravnotežje, če ga zmoti kakšna vBira aH nerodnost pri krmar en ju. in liiira! posloviti v najzrelejši dobi 55 let, zapušča v našem gospodarskem in družabnem življenju neizbrisno sled. Bolehati je začel po malem že pred leti in se je moral pred dvema letoma zaradi sladkorne bolezni podvreči težki operaciji. Amputirati so mu morali nogo in zdelo se je, da se je s tem ohranil. Oditlej je živel po večini na svojem posestvu poleg Vintgarja pri Bledu in je prihajal v Ljubljano, odnosno na Gknce v svoje podjetje le na zimo. Pred tedni pa je zopet občutil, da se mu je bolezen poslabšala. Podal se je v sanatorij v Zagreb, kjer se je moral podvreči ponovnim operacijam, ki jim je žal v soboto podlegel. Njegove zeirske ostanke prepelieio v Ljubljano. Požrtvovalnemu gospodarskermi delavcu in dobremu jugoslovenu Francetu Golobu bo ohranjen vselej in povsod časten sirarn in. L < Oh 4», 741 m .y4 zvečer PREMIERA! lil ■ - - ■ ' ---"-■ Film, čigar stroški so znašali nad 2% milijona dolarjev! Nad 20.000 sodelujočih! Najnovejši Fox-zvočni tednik ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Mitrov dan v Beogradu — Sta Beograd, S. novembra. Ta nedelja jc bila Mitrov dan. Saj veste t-vto: Gjurgjev danak — hajdučki saSta-juik; Mitrov danak — hajdučki rastanak. In d;ines, kakor na Gjurgjev dan, se sprejemajo in odpuščajo posli. Toda še nekaj ima naš narod pravoslavne vere na ta dan, odroma na dan pred njim: svoje »mitrovdan-ske /adušnice«, kakor imamo mi naše »Vse svete« in »vernih duš dan«, posvečene spominu svojih pokojnikov. K ukor se je o naših Vseh 6veti;h proti večeru zalesketal ves katoliški del beograj-ekt _>a »novega groblja«, tam pod Bulbul-derrm, v neštetih lučkah, plamtečih na okrašenih grobovih, je bilo včeraj in danes vse pravoslavno pokopališče nanovo okrašen i in so zagorele po grobovih svečke in »kandila«. Ali "po pravoslavnem običaju, ki 6 svojim začetkom gotovo sega v ono sivo pra,davnino, ko so naši pradcd: še žrtvovali tvojim silovanskim bogovom nekrvave žrtve na za d njih počivališčih svojih dragih pokojnikov, jc treba ta dan še marsikaj drugega. Ni dovolj, da si olepšal grob, da si nataknil po njem svečko ob svečki in užg il »kandilo«, večno lučko, ne, treba je; da pokličeš tudi še sveštenika. da opravi na grobu molitev in oblije med molitvijo grob z vinom. Nadalje je treba pripraviti razne jedače in pijače, ki se ob grobu deli vsakomur, kdor prihaja počaščevat spomin pokojnika. So rodbine, ki pripravijo kar cele gostije: »koljiva« (kuhane pšenice z ri obredi — Padlim junakom orehi in sladkorjem), kakor ob »slavi«, mesa, pečenega in ocvrtega, kruha, s.adja, »ko lačev«, pa rakije, piva in vina. Ko so včeraj tisoči Beograjčanov romali na pokopališče, peš, s tramvajem, izvoščkom ali avtom, so mnoge skupine nosile s seboj po cele torbe, ccle košare. Fantiči postopač-ki, ki drugače le težko vjamejo kak dinar-ček, so tokrat prav dobro služili s prenašanjem »zembilov« in »korp«. Druga leta se je na ta dan prav posebno dobro godilo beračem, kii so se iz vsega mesta in okolice zgrnili pred vhodom na pokopališče in so tu prejemali bogate mi-lodare. Beograjčan, ki prihaja na pokopališče, je zelo radodaren. Letos se je le tu-patam posrečilo kakemu posameznemu »prosjaku«, da je ostal čisto kratek čas na tem »prinosnem« kraju, ker je »Društvo za zatiranje beračenja in podpiranje ubožcev« ves dan izvrševalo pravo racijo na berače pred pokopališčem im jih s policijskim vozom odvažalo od tamkaj. Najbolje so se zadušnice obnesle pač za — cigane. Ti so večinoma pravoslavne vere in imajo na pravoslavnem pokopališču pokopane svoje ljudi. Zbrali so se tamkaj pri svojih mrtvih v obilnem številu, pa so seveda potem pohajali od groba do groba in najrajši tjakaj, kjer je bilo največ pripravljenega. Kar se ni razdelilo med sorodnike. znance in prijatelje, je vse ostalo njim. Največ obiskovalcev pa so seveda imeli tisti, ki so padli braneč Beograd sovražnikovega navala in počivajo njihove kosti v skupni grobnici, katero označuje ogromen spomenik, vojak s puško in zastavo na visokem podstavku, s topom ob strani in ubitim zmajem pod nogami. Okoli se- dem tisoč jih je, katerih imena so znana, jih je pa še nekaj tisoč, ki so jim imena neznana in pač ostanejo neznana. PadJi so za domovino — padli junakil Danes se je izvršila blagoslovitev to grobnice ob ogromni udeležbi predstavnikov oblasti in vseh slojev beograjskega prebivalstva. Znanim in neznanim so gorele lučke, nad vsemi pa je plavala molitev, ki jim je bila zahvala za polno izipol-njeno njihovo dolžnost — do smrti izpolnjeno. Slava jim-! Nova žrtev tihotapske strasti Ker se na pozive ni vdal, so se Ljubljana, 9. novembra. Na državni meji pod Stolom so grani-čarji zajeli snoči okrog 19. ure tri tihotapce, ki se pa na klic vojakov nikakor niso hoteli ustaviti iin so se skušali zgubiti med skalovje. Graničarji, ki so že dalje časa opažali, da prihajajo baš tam čez mejo številni tihotapci, pa tudi niso hoteli odnehati in so zaradi tega podvzeli vztrajno zasledovanje. Sledili so tri moške daleč med skalovje. Posrečil se je beg dvema tihotapcema, ki sta bržkone poznala vse kozje steze, dočim so v krog zajeli 241etnega brezposelnega delavca Janeza Fikslja, doma iz Ovsiš pri Podnartu. Fikselj se pa tudi ns ponovni poziv ni hotel vdati. Tako so bili graničarji primorani rabiti orožje. Počili so streli in je obležal Fikselj pod skalami, zadet z dvema kroglama v desni kolk in morali graničarji poslužiti orožja v meča desne noge. Čim pa so prihiteli stražarji meje do njega, so morali ponovno rabiti orožje in je bil mladenič ranjen še z bajonetom. Graničarji so pozneje poskrbeli za njegov prenos na Javornik pri Jesenicah, odkoder so ga hoteli spraviti na vlak, da ga odpeljejo v bolnico v Ljubljano, a je vlak medtem že odpeljal in je morala žrtev tihotapske strasti preživeti noč v silnih bolečinah na Jesenicah. Tako so Fikslja pripeljali šele danes dopoldne v Ljubljano, kjer so ga oddali na zdravljenje v splošno bolnico. Pri njem so našli večjo količino saharina, vžigalnikov in pa nekaj drugega tihotapskega blaga, ki ga je oblastvo seveda zaplenilo. Kakor so ugotovili v bolnici, so poškodbe Janeza Fikslja prav občutne in bo nepremišljeni mladenič ostal najbrže vse življenje pohabljen. V spomin Jakobu Požaru Vojnik, 9. novembra. V svojem tihem dom.u v Vojniku pri Celju je 3. t. m. umrl g. Požar Jakob, poštni kontrolor v pokojo. Ž njim je legel v grob zopet eden onih nesebičnih in mesta v javnem življenju. Od sinov je dr. Jožko Požar prvi državni pravdinik v Celju, Alfonz je župnik v Rečici ob Savinji in znan narodni gospodar. Kamilo in Beno sta se istotako posvetila duhovnemu poklicu in je prvi gvardijan kapucinov v Škof j i Loki, drugi pa kapucin v Mariboru. Vinko vodi kot vzoren šolski upravitelj šolo v Smartnem v Rožni dolini pa tudi obe hčerki pokojnika sta se posvetili učiteljskemu poklicu in je ga. Marijana poročena Pejha na Frankolovem, Tilka pa učiteljica v Vojniku. Po upokojitvi se je nastanil pokojnik v Vojniku, kjer je staršema posebno ob ča- ^ -nosno trs ^avo Zborno ** 1 siarcc^ udov pravo Cena: mala steklenica 10 Din. srednja 9tefclemex 36 Din io velika steklcnica 52 Din. Dobiva se porood! su bolezni in trpljenja požrtvo-.alno stregla hčerka Tilka. Pogreb se je vršil 5. t. m. ob velikem številu domačinov in stanovskih tovarišev. Žalne obrede je opravil dekan iz Nove cerkve g. Žagar, ki je svo-ječasno kot gimnazijec stanoval v hiši pokojnika. Med duhovni so bili v sprevodu tudi vsi trije sinovi. Ob odprtem grobu je g. dekan Žagar poudarjal vse vrline pokojnika, posebno pa njegovo narodno zavednost, iskreno domoljubje ki rodbinsko srečo. Naj bo blagemu možu ohranjen časten spomin! Založniški načrt Tiskovne zadruge za i. 1932 je v pripravi. Prepričani smo, da bo prijatelje slovenske lepe knjige veselo pre-senetiL delavmn mož, ki v svojem iskrenem domoljubju ne poznajo drugega, kakor izvrševanje svojih službenih dolžnosti ter iskreno ljubezen do svoje domovine, naroda in rodbine. Tudi njemu je tekla zibelka v preprosti kmečki hiši Rodil se je 1848 v Gorenjah pri Lukovici. Po gimnazijskih študijah v Ljubljani se je posvetil poštni službi, ki jo je vzorno opravljal do svoje upokojitve v letu 19'2. Redki so bili Slovenci iskrenega narodnega prepričanja, ki so se mogli kljub temu, da so kazali na zunaj neustrašeno svojo narodno pripadnost, službeno povzpeti na tako odlično mesto, kakor pokojniik. Svojo prvo službo je opravljal v Št. Petru v Savinjski dolini, kjer je poročil Lega-tovo Marijo, s katero ga je vezala iskrena vez ljubezni do njene smrti 22. marca leta 1930.,' Službena leta so ga privedla v Celje, Ptuj in Maribor, tedaj same kraje, v katerih se ie pred prevratom oholo šopirilo lažno nemštvo. A povsod je blagi pokojnik bil vzor vsakemu uradniku, priljubljen pri strankah in pri predstojnikih. Večino svoje službe je preživel v Celju. ker je ime! svoj dom na Miklavževem hribu, sedaj last učitelja Levstika Tu je bilo pravo zbirališče slovenskega dijaštva. ki se je takrat šolalo na nemški gimnaziji v Celju. Pod gostoljubno streho so se zbirali naši fantje ter kovali načrte za bodoča leta. Neštetokrat je to mladino navduševal in pripomogel, da je bila marsikatera mlada duša obvarovana odioadni-štva. V priiaznem domu. kjer je užival neskaljeno družinsko srečo, je vzgoji! sedem otrok, ki zavzemajo vseskozi odlična Prijatelfstt! ruskega iedkaf Knjigarna Učiteljske tiskarne si je nabavila ruske knjige in bo imela v kratkem času na. razpolago veliko izbiro. Zahtevajte seznam. — Za naročila se priporoča KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE reg. z. z o. z., Ljubljana 13829 Razvoj Trbovelj v 20 letih Številke o porastu tretje naše največje občine 1910. 1931. 1931. 1910-31 641 633 885 + 244 6.526 7.605 8.057 + 531 1.806 3.985 2859 + 1053 199 188 104 — 5 348 376 397 + 49 78 83 88 + 10 334 335 442 + 18 240 355 369 + 39 Trbovlje, 9. novembra. Zanimiv je razvoj Trbovelj kot največje industrijske in po številu prebivalstva tretje največje občine v dravski banovini v zadnjih 30 letih. Statistične podatke je zbral občinski gradbeni urad; so torej popolnoma zanesljivi i.n predočujejo natančno ljudsko in gradbeno gibanje v občini od leta 1910. dalje. Občina Trbovlje se del-i v dva glavna dela, trg Trbovlje in Hrastnik. Trg Trbovlje obsega kraje: Trbovlje, Loke, Retje, Gabersko, Knezdol, Planinsko vas, Sv. Marka in Sv. Katarino ali teritorijakio: katastralne občine Trbovlje, Knezdol in Sv. Marko. — Hrastnik obsega kraje: Hrastnik, Ojstro, Studenci, Prajpretno m Plesko, ali teritorijalno katastralni občini Hrastnik ob Savi in Ojstro. Število prebivalstva v trgu Trbovlje la bilo naslednje: Trbovlje Loke Retje Gabersko Knezdol Planinska vas Sv. Marko Sv. Katarina Skupaj: 10.062 12.390 13.091 +3029 Hrastnik 2.744 2.844 3.336 + 482 Ojstro 244 238 163 — 81 Studenci 333 405 469 + 136 Prapretno 115 130 160 + -45 Plesko 80 66 70 — 10 Skupaj: 3.516 3.683 4.088 + 572 V občini Trbovlje je bilo torej leta 1910. prebivalstva 13.587. 1. 1931. 16.073, 1. 1931. pa 17.179. V 20 letih je naraslo za 3601 dušo. Število stanovanjskih hiš v trgu Trbov-lie ie bilo leta: 1910 1921 1931 1910-1931 Trbovlje 79 83 118 + 39 Loke 301 367 437 4- 136 Retje 86 115 134 + 4S Gabersko 24 ^ + 7 Knezdol 42 39 42 — Planinska vas 14 14 14 — Sv. Marko 52 54 59 + 7 Sv. Katarina 39 40 42 + 3 Skupaj: 637 741 913 4- 276 Hrastnik 155 158 175 + 30 Oistro 26 31 24 —2 Studenci 57 57 59 + 2 Prapretno 18 18 22 + 4 Plesko 11 11 10 — 1 Porast stanovanjskih toiš v občini Trbovlje v 20 letih torej za 303 hiše. Gostota prebivalstva na 1 km* j« bila r Trbovljah v letu 1910. 334, v letu 1901. 412 in leta 1931. 435 prebivalcev: v Hrastniku pa leta 1910. 359, leta 1931. 377 m leta 1931. 418 prebivalcev. Skupaj v občkii. Trbovlje je znašala gostota prebivalstva na 1 km3 leta 1910. 341, leta 1921. 403 » leta 1931. 432 prebivalcev. Ti podatki kažejo ne samo. kako se )e> razvijala naša občina v zadnjih 30 letih, marveč tudi, da je dosegla najbrže višek, ker za bodočnost zaradi gospodarske krize in zastoja v premogovni industriji ni pričakovati večjega razmaha. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske, kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Smrten padec Skupaj: 263 265 390 + 27 z voza Podnart, 9. novembra. V četrtek se je peljal z enovprežsnim vozom 451etni Jurij Kržišnik, hlapec pri gospodu Francu štularju, lesnem trgovcu r Podnartu v Tržič po hišno opravo. Ker se dolgo ni vrnil, sta ga šli gospodinja in služkinja iskat, a ga nista našli. V petek zjutraj pa se je napotil iskat hlapca in konja sam g. Štular in je dobil hlapca pri posestniku g. Grosu v Zvrčah pri Kovor-ju. Kržišroik, ki je po nesreči padel z voza, je ležal v hlevu v nezavesti. G. Štuiar je poslal v Tržič po zdravnika g. dr. Pan-ceta, ki je pa prišel žal samo ugotovit, da je nesrečni Kržišnik že podlegel poškodbi, in sicer je umrl zaradi počene lobanje. Kako se je nesreča zgodila, se ne t« točno. Domnevajo, da je ponesrečenec padel z voza z glavo navzdol in obležal nezavesten na cesti. Ljudje, ki so prihajal po cesti, se niso dosti zmenili za njega, ker so mislili, da je pijan. Šele proti večeru ga je spravil g. Gros k sebi domov. Ker ponesrečenec ni imel vidnih ran, vrt nihče mislil na kaj hujšega. Ako bi prišla takoj pomoč, bi Kržišnik morda še okreval. Pokojnik je bil marljiv in pošten delavec. Pri g. štularju je služil že 10 lest. Velik uspeh Konjovieeve »Koštane« Sobotna premijera »Koštane« v ljubljanski operi je bila izreden dogodek. Že dolgo se ni nobena opera tako do.jmila občinstva kot Konjovičeva mojstrovina. Vzradoščeno občinstvo ie glavne solisto mnosokrat klicalo pred zastor. O tej presenetljivo močni predstavi priobčujenio poročilo našega rednega r€K;enzenta. Ured. Od T/Miloševe ženidbe" do K ostanem je Petar Kon.iovič storil ogromen korak v svojem crlasbenem razvoju. Tam še v sponah m pod močnim vplivom vragnerianstva, dasi že v krčevitem iskanju nacijonalnega splošno-•zlasbenega izraza je tu zaradi pristnega narodnega sižeja dramo Bore Stankoviča in na dlani danih narodnih pesmj in plesov lahko posegel globoko v najbogatejšo narodno pesniško zakladnico Evrone, v zakladnico lastnega, srbskega; posegel je do živega, z orijen-talskimi muzikalniini elementi pretkanega narodnega plesanja in petja. Na podlagi orkestralnega znanja, kakršno nam vzbuja re-spekt, in gladke moderne kompozicijske tehnike je Konjovic. oplojen in obodren po razkošnem naeiionalnem glasbenem bogastvu, s svojo živo inveneijo in izredno spretno roko zvil Stankovičevo dramo v dragoceno vrsto glasbenih, lirično - dramatičnih slik, katerih vsaka zase je nacijonalna glasbena umetnina, ki se lahko po vsej pravici meri s slic-n;mi umetninami sorodnih slovanskih narodov. >Koštanac pomeni za Konjoviča končno preorijentaeijo iz zapada na vzhod, a tam je vseh nas rešitev izpod čedalje bolj sterilnega in do ničle ohlajenega zapadnoevrop-skega glasbenega sejma. »Ex oriente lux< — in iz prve roke so io dobivali južnoelovanski rodoljubi, absorbirali jo v Bosni in Hercegovini, se napojili ž njo Hrvatje, samo Slovencem ni od nie ostalo niti toliko, da bi mogli reči le besedo o svojih narodnih instrumentih ali celo plesih. Po drugi plati pa je to tudi dokaz, da nam edinim izmed naših južno-slovanskih bratov ni bile treba nositi stoletnega turškega jarma, dasi je usoda tudi nam naložila breme tuiinstva, čigar vpliv nas še danes loči od južnih bratov. To, kar je z ene strani oviralo svoboden razmah južnoslovan-skih političnih, kulturno - vzgojnih in narodnih idej, je z druge strani oplodilo že brez lega bujne narodne šege in navade, jezik, pesem, ples. — sploh vse muzikalno in ne-nnizikalno življenje podjannljenega naroda. Danes je zlasti muzikologom težko ločiti pristno narodno blago od posnetega orientalskega. Sicer so točno dognanj znakj tega in onega, vendar se je vse to zraslo v skoraj neločljivo, z narodovo srčno krvjo zalito in narodnimi mukami povezano celoto, da skoro ni več mogoče odtrgati drugo od drugega, ali pa samo teoretično, brez praktične koristi. Kar velja za muziko, velja tudi za jezik, še bolj pa za vse šege in navade, sploh za vso življenjsko usmeritev, za žitje in bitje, za rojstvo in smrt južne Srbije, Makedonije, Bolgarije itd. Kar so vsejala stoletja robstva, ne morejo dnevj svobode izkoreniniti. In kdo ve, ali bi glasbena, odnosno jezikovna purifikacija pomenila obogatitev ali ne? Naš jezik je postal v resnic; naš, ko smo iz njega iztrebili ves nemški plevel, naše narodne pesmi pa še nismo izčistili, saj je morda niti ni treba. Da pa bi južnosrbska govorica, južnosrbska muzika bili po purifikaciji bogatejši, o tem dvomim. Ako bi to čiščenje poskušali na »Koštank, bi je kar ne bilo več. Skopo življenje tega ljudstva je vzniklo pod turškim jarmom. Morda je suženjska pokornost otrok do staršev, pravica staršev nad njihovim zakonskim izborom slovanska; cigani in njih slepa pokorščina, bizantinsko klečeplaztvo, oblastno razpolaganje gospodarjev s ciganskimi dušami orijental-sko. nemočen fatalizem, nemoška resignaci-ja, čarovnije, zlasti pa večina razkošnih pesmi. sevdakov, bakhantskih trebušnih plesov, slik silno razvitega oriientalskega seksualnega življenja, vsa pestrost narodnih noš itd. je vsekakor vzhodnega izvora. Toda vse to je silno lepo. razkošno, živopestro. zanimivo, je verno zrcalo južnoslovanskega življenja in je zato zlasti tamkaj tako zelo priljubljeno. Konjovic je imel pri izberi libreta božansko srečno roko, in če bi bil ne ustvaril nič drugega kot ?/Koštano«, bi s tem neizmerno obogatil svojo nacijonalno muziko. In jaz mislim, da še mu — prav kakor Smetani, Ivlusorgskemu in drugim — navzlic njegovi plodovitosti po >Koštani« ne bo nič več tako posrečilo. »Koštano« bi imenoval poosebljeno južno-srbsko pesem. »Ceo ioi život pesma!« In pesmi se rode vstj konflikti, iz nje se izliva vse dejanje; vsaka slika je drugačna pesem, iri to krhko, rahlo dejanje je tu kot nekak muzikalni prehod med posameznimi pesmimi — »rukoveti«, povod za novo veselo. bujno, a še večkrat za strastno, tragično razburkano, naposled pa fatalistično resignirano sliko. Glavna oseba je Koštana, prav za prav pa je glavna oseba narodna pesem. Sugestivna. pogubna pesem, — Koštana — zapelje Stojana. da pozabi pokorščino. ki jo je dolžan staršem; zaradi nje bi ga bil oče kmalu ubil, kajti »iz pesine njene cesto krv legne«. In Mitka ie bolan od pesmi, od Koštane. >A još, kad nju čujem. njenu pesmu, eto dori, pupak me zaboli«. Tudi stari Hadžija ji podleže, in če doseže ta pesem višek v prekrasni »Na sred sela šarena oeema<, je Koniovič užgal s to mojstrovino tudi vso publiko. In tako gre pesem za pesmijo, lepota za lepoto in vse je ena sama — Koštana. Gosp. ravnatelj Polič, režija in koreografija Margarete Fromanove. slike Uljamšče-va, vsi in vse to je pripomoglo >Koštanl« pri sobotni premijeri do silno močnega, uprav probohiega uspeha. Kot nositeljica naslovne uloge se je mojstrsko uveljavila ga Gjunfrjenae. ki je svo-io zelo težavno ulogo rešila bravurno, ne samo v pevskem, marveč tudi v igralskem pogledu: podala ie bujno ciganko naravnost izvrstno. Njena igra ne miruje niti za hip. Vsak živec v nji tre peče. vse valovi in zdi se mi, da ie to doslej — kolikor jih pa« poznam — njena najlepša uloga. Isto lahko rečem o gosp. Primožiču. Uloga Mitke je kakor na kolenu pisana zanj. Podal je v vsakem oziru v resnici tako močnega in pretresljivega človeka, da štejem njegovo kreacijo Milke med njegove najlepše umotvore. Zelo prepričevalen je bil takoj nat» gosp. Rumpel kot Hadži — Toma. Prehod iz slepe besnote v solzljivo ginjenost je bil psihološko vemo zgrajen. Na ramah omenjenih treh umetnikov lež; skoraj popolnoma ves potek drame. Kata g. Kogejeve je skromna, toda prav lepo zaokrožena uloga. Gosp. Banovee ni mogel Stojana igralsko mnogo izčrpati. Predsednika Arso je začasno prevzel gosp. Gostič ter ga izvedel po-voljno. Ljubezniva je ga. Golob - Bernotova kot Vaška, in v paru se jj prav poda ga. Ribičeva kot Stana. Nemalo so se potrudili vsi ostali. Zbor je bil vzoren; plesi, četudi ne tako južnaško razigrani in iskri, kakor so tam doli v resnici, saj tega z našim svinčenim temperamentom epi oh ne moremo doseči, so bili prav lepo naštudirani, pač po zaslugi ge. Fromanove. Vse slike 9o bile naravno in živopestro izdelane, kostumj domala verno posneti, če niso delno bili originali. Skratka: naš operni oder je s >Ko-štano« znova dobil svoje zrelostno izpričevalo. Orkester pod taktirko Poliča je ritmično in instrumentalno komplicirano parti-turo briljantno oživotvoril ter rKoštano: z-a-okrožil v prelep jugoslovenski operna umotvor, ki bi povsod po svetu vzbudil največjo pozornost in spoštovan je. S »Koštano« smo prav za prav začeli široko, naši naeijonalni zavesti primerno onerno sezono. Naj bi ji sledili »Morana«. »Zulumčar«, »Citara i bn-banjc itd. V tej mnziki se bomo pomladili in našli, iz nje izšli krepki in samosvoji. \ Domače vesti ♦ Častni dar prezidentu Masaryku in dr. Benešu. Deputaoija Jugoslovenskega akademskega kluba je te dni prez-identu ČSR Masarvku in vnanjemu ministru dr. Benešu izročila kot častni dar po eno bronasto plaketo s portretom jugoslovenskega prestolonaslednika Petra, staroste Sokola kraljevine Jugoslavije. ♦ Za suplenta na državni realni gimnaziji v Celju je imenovan g. šter Josip, diplomira mi filozof iz Tržiča. ♦ Nova uredba o praznikih. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo uredbo o praznikih. Za vse državljane brez razlike vero-•izpovedanja se smatrata, razen nedelj, kot praznika kraljev rojstni dan in dan uedi-nienja 1. december. Za državljane posamezni veroizpoveda.nj je določenih: za r.imoka tolike 15 praznikov, za pravoslavne 23. za srrkokatolike 22. za e-vangelike 8. za ži le 6. za musiiimane pa 4 prazniki. Katoliški prazniki so: Novo leto. Trije kralji, sveč-nica. sv. Jožef. Marijino oznanenje. sv. O.r.l in Metod, sv. Peter in Pavel. Veliki šmaren vsi sveti, brezmadežno spočetje, prvi ;n drri^i dan božiča, veliki petek, drugi dan Velike noči in Rešnlega telesa dan. ♦ Okrajni cestni odbor v Radovljici raz-ipisuje službo tajnika. Prošnje najkasneje do 15. t. m. ♦ Razpust društev. Razpuščena so našle i nia društva s sedežem v Celju: Klub ljubiteljev fotografije. Krajevna organizacija ;u-goslovenskih emigrantov »Orjem-, Godbeno društvo »Ilirija«, podružnica Saveza br.-jackih radnika Jugoslavije in podružnica KonjeTejskega društva, ker ta društva že več .let niso delovala in nimajo pogojev pravni obstoj. Zimske suktife, obleke in vsa dsrsaga oblačila za gospode ln dec® nndi v nalveefi Izbiri J. MAČEK, Lfabliana, Ateksamdrova cesta št. 12. * Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo clvo- in trosobnili stanovanj ter trgovskih lokalov v svoji novi zgradbi v Celju. Prošnje za podelitev stanovanj in lokalov je vlagati! pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Cene stanovanj in lokalov ter vpogled načrtov izvedo reflektanti pri gradbenem vodstvu v Celju ter pri Pokojninskem zavodu (v Ljubljani .Prošnje je vložiti do 16. ■t. m. pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. + Vzaojevalno in podporno društvo »Mladika« ima svoj občni zbor v CM pisarni. Ljubljana. Beethovnova ulica št. 2 — dne 11. t. rn. ob 4. ponoldne. + Himen. V nedeljo 8. t. m. se je poroča Mihitin Vicentijevič, narednik 39. pešnolka v Celin z gdč. Angelo Peiovnikovo, hčerko skladiščnika na železniški postaji v Šoštanju. Mnogo sreče! * Smrt blage žene. Pišejo nam iz Črnuč: Preteklo soboto dopoldne smo pokopali^ daleč na okrog znano in splošno priljubljeno so. Marijo Kastelčevo, posestnico in gostilni čar ko v Predolah. Srčna kap ji je pretrgala nit življenja v najboljših letih. O veliki priljubljenosti pokoinice je pričal pogreb. ki se ga ni udeležilo le domače in okoliško prebivalstvo v izrednem številu, temveč tudi številni znanci in prijatelji iz Ljubljane in Grosupljega med njimi znani ljubljanski kavarnar g. Krapeš. postajni načelnik g. Privšek in graščak g. Lasehan s soprogami. Zelo lepo sta skrbela za poslednjo not blagopokojne tudi domači župnik g. Kogovšek in župnik g. šolar iz žalne Domači pevci so ji zapeli v zadje slovo. Prav gmljivo je bilo videti v žalnem sprevodu za materjo, ki je z velikim trudom jako skrbno vzgojila in preskrbela svojih 10 otrok, šolsko mladino z učiteljstvom. Jesensko solnce je obsevalo prijazno dolinico pod idiličnim Kopan:em, kjer je našla svoje poslednje počivališče dobra in plemenita slovenska mati. Spavaj sladko, zlata ni a ti! + Nova grobova. Xa Jesenicah je včeraj preminila v visoki starosti 80 let ga. Marija ž a b k a r. vdova okrajnega gozdarja. Pokojnico. ki bo poleg številnih sorodnikov tudi vsem. ki so blago gospo poznali ostala v najlepšem spominu, bodo spremili jutri ob 15. izpred lekarne na mestno pokopališče. —• V Mariboru so včeraj pokopali upokojenega prof. humanistične gimnazije, Karla Z a h 1 b r u c k n e r j a. Pokojni je bil popularna osebnost med mariborskimi krogi in d asi rodom Nemec zelo priljubljen. Do.lga leta je poučeval na gimnaziji mate- Samo še danes! Nepreklicno zadnjikrat ! Siegfried Asm v sijajni burki veselega smeha štorklja šfrajka Ob 4., y2G., i/28. in 9. uri zvečer. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 9. novembra Številke za označbo kraja pomenijo: 1 ča> opazovanja. 2 stanje barometra. 3 temperatura 4 relativna vlaga v %. 5 smer lo brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin 8 padavine v mm — Temperatura: prve številke pomenijo naj- druge nainižio Ljubljana 7. 756.2, 9.0. 94, tiho, 10, dež, 16.9, Maribor 7 756.4. 6.8, 94, tiho, 10, dež, 7.5; Zagreb 7. 756.3. 7.6, 98. tiho, 10, dež, 9.3; Beograd 7, 759.8, 8.2. 95, ESE8 5, dež, 0.5; Pkonlje 7, 764.4, 10.3. 96,' El, 10, —, —; Kumbor 7, 756.0. 14.8. 88. SE2, 10, dež, 26.8; Solit 7, 753.9, 15.0. 89. NE12, 10, dež, 0.3; Rab 7, 752.3, 13.4, 58. SE8, 10, dež, 1.5; Temperatura: Ljubljana 9.8, 8.8; Maribor 10.2, 6.6; Zagreb. —, 6.8; Beograd 13.4, 7.0; Skoplje —. 8.9: Kumbor —, 11.7; Split —. 12.6; Rab —, 11.3. Solnce vzhaja ob 6.49, zahaja ob 16.38. Luua vzhaja ob C.15, zahaja ob 15.53. mati.ko, fiziko in kemijo, ter je po prevratu stopil v zasluženi pokoj. Dočakal je lepo starost 73 let. številni prijatelji in znanci so ga spremili na njegovi zadnji poti. — Pokojnima blag spomin, preostalim naše naše iskreno sožalje! ♦ Pozni pozdrav prirode nam je poslal g. Franc Moschl iz Rač v obliki šopka vijolic, ki so zrasle na vrtu ge. Moranove, s pridatkom hrošča, ki ga je pošiljatelj našel na polju. + Novinarke, pozor! Jugoslovenski ženski savez vas prosi, da se javite pismeno pisarni v Ljubljani, šelenourgova ulica 7-II najkasneje do 15. t. m. JŽS zbi.ra po naročilu Mednarodne ženske zveze poročila o položaju žensk, ki se bavijo z novinarstvom. + Zbirka starinskega orožja. Mestna občina Banjaluka je za 14.000 Din kup:la zbirko starinskega bosenskega orožia za tamkajšnji banovinski muzej. Zbirko je prodal Nikola Hajda v Ljubljani ter jo preteklo soboto prinesel v Banjaluko in jo izročil muzeju. + Akcija za pobijanje razkošja. V Sarajevu se je v soboto vršilo zborovanje zastopnic vseh ženskih društev, na katerem se ie razpravljalo o pobijanju luksuza med ženskim svetom. Ministrstvo prosvete pozivajo. da učenkam prepove pudrane in šmin-kanje. Članice društva bodo namesto luksuzne obieke nosile »znak skromnosti« na vidnem mestu. + Huda nesreča motociklista. V soboto ponoči se je po cesti od Slovenjgradca proti Konjicam peljal 33 letni gostilničar in posestnik Drago Logar iz Hrastnika na svojem motornem kolesu. Nasproti mu je na nekem ovinku pripeljal po sredi ceste neznan kmečka voznik, ki ni mogel takoj ustaviti. Motoc.ikli.st se je zaletel v voz in obležal sredi ceste z zlomljeno levo nogo pod kolenom, dobil pa je občutne poškodbe tudi po vsem telesu. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. * V smrt zaradi nesrečne ljubezni. Na Maruličevem trgu v Zagrebu se je v nedeljo popoldne odigral tragičen prizor. Krznarski pomočnik Slavko Jereb, po rodu iz Ljubljane, ki je bil nameščen v krznarski trgovini g. Račiča, se je v samomorilnem namenu ustrelil z revolverjem v levo stran prsi. Po mnenju zdravnikov je poškodba smrtna, Vzrok obupnega čina je baje nesrečna ljubezen. Pred nevarnostjo infln-ence in nalezljivih bolezni vratu ščitijo Dobivajo se v vseh lekarnah ^ Cena malega za-vojčka Din 8.—, velikega zavojčka Din 15.—. POSLATI V POSTNIH ZNAMKAH ♦ »Uspeh«za poslovne ljudi. Herbert N. Casson, svetovnoznami gospodarstvenik je neprestano samo študiral poslovno življenje. Ko ga je spoznal v vseh potankostih, je pričel izdajati knjige, ki so preplavile ves svet na mah. Danes je Casson preveden v sedem jezikov. Njegov list »Tlie Effioien-cy Magazin« čitajo množice ljudi in črpajo iz njega pobude za svoje udejstvovanje v trgovini. Sedaj pa smo dobili »Effiiciency Magazin« tudi v slovenščini, poleg tega pa dobimo pet knjig izpod peresa H. N. Casso-na. Prva številka te popolnoma nove in posebne revije, ki se imenuje »Uspeh« je izšla. V vsej svoji pestri in edinstveni opremi leži pred nami. Z dopadajenjem gledamo to, tako nujno potrebno publikacijo. Ka.mor koli smo se ozrli, povsod nam je manjkala. Revija, ki razpravlja o prodaji umetnosti, o postrežbi odjemalcev, o reklami, o ljudeh, ki so doprinesli občudovanja vredne stvari v življenju in od katerih se moramo učiti, čemu bi plačevali visoko šolnino zaradi razočaranj? Čemu bi poizkušali že davno odkrite in preživele stvari na co Q Z UJ u Hj < < m n rn z D Z P^tKO 200 VRST OROŽJA IN MUNI-CUh ZA LOV, ŠPORT IN OBRAMBO ne sme samo prijetno dišati, temveč tudi po svojih sestavinah v medicinskem smislu delovati ooiščujoče na kožo. Samo tako lahko koristi pri negovanju telesa. Ravno zato so Fellerjeva Elsa - mila zdravja in lepote tako cenjena. Paket s 5 vrstami mila za Don 52.— brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Faller. Stubica Donja, Elsatrg 245, savska banovina. lastni koži, če se lahko učimo od ljudi, ki so vse to doživeli? Včasih zadostuje 'e skromna pobuda, da se reši podjetje propada in take pobude do sedaj še nismo imeli. Z revijo za trgovsko znanost »Usneh« je zamašena v slovenski literaturi vrzel, ki se je dosedaj še ni upal nihče zamašiti. Zakaj resni so časi za pričetek novega časopis?. V prvi številki vidimo mnogo rubrik, k.i bodo nadomestile marsikatero težko izkušnjo. Za vsakega človeka je nekaj v »Uspehu« Kdor prinaša mnogo, ta prinese za vsakogar nekaj. Ta izrek je popolnoma uresničen v tej reviji. Med drugimi lenimi in poučnimi članki vidimo pričetek teh-le rubrik ki bodo-stalne in se bodo ponavljale v vseh naslednjih številkah: »šefs;, »Odjemalec Vaš prijatelj«, »Uradnik«, »Prodaialee% »Zastopnik pooblaščenec firme, »Posnemajte«, »Knjige, ki Vam koristijo«, »Tisti, ki so imeM uspehe*-, »Po svetu«, »Kadar iščete službo« in »Izložba privabi kupce«. Kakor je razvidno iz teh naslovov, je za vsakogar, ki ima količkaj kontakta s poslovnim živ 11 en j m važno, da takoj postane naročnik tega lista in Cassonovih knjig Za 20 Din na mesec dobi vsak naročnik ves letnik, t. j. 12. številk revije »Usneh«. zraven pa pet knjig: »Sreča je v tebi«. »Kako premagam poslovne težave »Več čistega dobička«. »Business-kunčija« in »Prodaiaj z uspehom*. Knjige bodo izšle v izvirni onremi broširane in vezane v pla.tno. Pozdravljamo H. N. Cassonov list. v naši državi in želimo mnogo uspeha. Vsakomur pa priporočamo: če hočeš imeti uspeh, na roči se na »Uspeh.« * Prepoved zahaianja v gostilne. Okrajno sodišče v Gorn.il Radgoni je prepovedalo zahajanie v krčme do 23. oktobra 1932 Vajsn Francu, viničarju v žabjaku, občina Boračeva. »ITO« zobna pasta najboljša. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. iz Lla&Uane u— Z banske uprave. Ban g. dr. Drago Marušič danes ne bo sprejemal strank, ker bo siužbeno zadržan. u— Srebrni jubilej uglednega obrtnika. 25 letnico srečnega zakona sta praznovala ugledni mesarski mojster Matevž K r u š i č in soproga gospa Julija. Jubilant uživa pri svojih tovariših kakor tudi pri našem občinstvu splošen ugled kot nad vse soliden obrtnik. Pridružujoč se mnogobrojnim njegovim gratuiantem želimo tudi mi svojemu zvestemu naročniku in gosoej soprogi, da zdrava dočakata najmanj še zlato poroko! u— Proslava sanacije sckolskega Tabora. Soko! I, na Taboru priredi v nedeljo 15. t. m. proslavo uspešno zaključene sanacije obveznosti za svoj Sokolski dom. Ob 11. dopoldne bo svečana seja uprave, h kateri so poleg vsega članstva vabljeni predstavniki javnega in kulturnega življenja Med drugimi bodo vabljeni kot častni gostje česko-slovenska Cbec Sokolska, člani uprave Mestne hranilnice, ki so glasovali za sanacijski sklep, jamstveniki, ki so jamčiM za posojilo, in oni občinski svetniki, ki so glasovali za predlog naj mestna občina ljubljanska proda parcelo Sokolu I. Ob tej priliki bosta odkriti spominski plošči, posvečeni v znak hvaležnosti ČOS in Mestni hranilnici ljubljanski, za velikodušno podpiranje in prizadevanje za sanacijo. Zvečer ob 20. bo svečana akademija ob sodelovanju društvenih telovadnih oddelkov, mešanega in moškega pevskega zbora »Ljubljanskega Zvona« ter društvene godbe. Po akademiji ples. u— Lepa gesta Rusov v Ljubljani. Na 19. volišče v sodni palači na kralja Petra trgu je med volitvami 8. t. m. prišla večia skupina preprostih ruskih mož. Eden izmed njih. ki že govori prav leno slovensko, je v imenu vseh izjavil, da so prišli zato, ker bi radi volili državno listo in s tem manifestirali svoio vdano zahvalnost državi, ki jim je postala druga skrbna domovina. Ko jim je predsednik volitvene komisije pojasnil, da jih h glasovanju žal ne more pripustiti, ker sme voliti le, kdor je jugoslovenski državljan, so to vzeli na znanje z iskrenim obžalovanjem in odšli le neradi. u— Mestna organizacija Narodne odbrane v Ljubljani naznanja, da bo podpredsednik oblastnega odbora Narodne odbrane g. dr. Cepuder predaval v sredo 11. t. m. ob 18.30 v ljubljanskem radiu o temi; »Razmerje slovenstva do jugoslovanstva«. u— V dveh avtomobilih okrog sveta. Včeraj opoldne sta vzbujala v mestu pozornost dva lična športna avtomobila tipa DKW, ki sta se ustavila, pred kavarno »Zvezdo*. Avtomobila sta bila opremljena z raznimi ROKAVICE dp.mske gla- ce Din 40.— usnjene podložene Din 55 TRIKO 14.— C. AHLIN, Miklošičeva c. 4, Poljanska cesta 5, Celovška cesta 56 nasproti šišenske cerkve. Za pulloverje pristna ANGLEŠKA VOLNA TONI JAGER, Dvorni trg 1, Ljubljana. ANT. KRISPER MESTNI TRG Moške nogavice 4, 5, O so Državna razredna loterija ŽREBANJE 1. razreda XXIII. kola 19. in 20. novembra 1931* 7 premij! 50.000 dobitkov! Cena srečki: Vi srečka Din 200-- V2 srečke Din 100-- Strogo solidna, točna in diskretna postrežba! Opozarjamo, da ne prodajamo srečk po agentih, preprodajalcih ali po raznih trafikah, temveč le neposredno, in to v naših prostorih. 12830 Bankovno komanditno društvo A. RT IN I DRUG, ZAGREB ILICA 15. GAJEVA ULICA 8 BEOGRAD Knez Mihajlova uL 47. znaki ter napisi, iz katerih je bilo razvidno, da gre za 2 skupini globetroterjev, ki se vozijo okrog sveta. Bili so to 3 moški, v njih spremstvu pa tudi ena dama. Doslej so prepotovali Poljsko, češkoslovaško, Avstrijo, Italijo, od koder so prispeli v Jugoslavijo in sedaj potujejo na Grško. Kakor večina drugih globetroterjev, se tudi ti za-mivi popotniki, ki so iz Nurnberga v Nemčiji, preživljajo večinoma s prodajo razglednic. u— Sočanom in prijateljem »Soče« naznanjamo, da se bo vršil v soboto 14. t, m. ob 8. zvečer v salonu pri »Levu« običajni zabavni ali martinov večer. Pridite! Pričakuje vas martiinova gos. o-lojek. maroni in novo vino. Vstopnine ne bo, zato pa zabave mnogo. u— Zaradi velikega zanimanja za kulturni velefilm »Pozor Azija! Pozor Avstralija!« ga bo predvajala ZKD še danes ob 14.15 v Elitnem kinu Matici. Zlepa ne bo videla Ljubljana tako zanimivega in poučnega filma kot je ta. Eksotičue daljne dežele so nam predočene s slovito Colin Rossovo ekspedicijo na najnazornejši način. Kitajska, Indija, celo sam Gandhi, ne-obljudeni kraji Avstralije in njenih otokov, vse to nam stopa pred oči in posetn'k tega filma bo res obogatil svoje znanje z najbolj zanimivimi dejstvi. priporočamo ogled tega filma vsakomur, zlasti mladini in dijaštvu u— Koncert mladinskega pevskega zbora V nedeljo 15. t. m. dopoldne ob 11. bo kon-eertiral v veliki dvorani hotela Uniona m'i-dinski pevski zbor iz Trbo-velj, ki šteje 110 mladih navdušenih pevk in pevcev z izvrstnim glasovnim materijalom in s prav dobro šolo. Zbor vodi učitelj g. Avgust Šuligoj ter je že na raznih krajih dravske banovine, kjer je koneertiral, žel ogromno priznanje. Mladi pevci so že dolgo časa goiili željo, da se predstavijo v Ljubljani. Vabimo na obisk koncerta. Predprodaja vstopnic od srede dalje v Matični knjigarni. u— Podaljšanje razstave v Jakopičevem paviljonu. Kiparska razstava našega umetnika Franceta Goršeta je vzbudila med najširšimi krogi občinstva toliko zanimanja, da bo podaljšana do nedelje 15. t. m. Kdor ima količkaj zmisla za naše domače umetnine, naj ne zamudi prilike, da si razstavo ogleda. u— Miklavževanje Sokola II. Kakor vso-ko leto, priredimo tudi letos Miklavžev večer in sicer to pot v dvorani Kazine dne 5. decembra. Ob 17. bo prihod Miklavža in obdarovanje mladine, ob 20. pa za odrasle s plesom. Podrobnosti o prireditvi še sledijo. u— Javna dražba zarubljenih predmetov bo 14. t. m. od 9. dopoldne dalie pri mestnem nače'stvu, v skladišču na II. dvorišču poslopja Mestni trg št. 2. u— Nesreče in nezgode. V splošno bolnico so včeraj popoldne pripeljali 6 letnega posestnikovega sinčka Peterčka Bendo iz Malega Mengša. Mali Peterček se je preveč približal slamoreznici, ki mu je odrezala par prstov na desni roki. Hudo nesrečo je doživel v soboto 21 letna gozdni delavec Stanko Rejc iz Naklega, ki mu je pri nakladanju hlodov padel na levo nogo težak hlod in mu jo zlomil. u— Nepoboljšljiva grešnina. Predsnoč-njim je neki -detektiv prijel 22 letno Marijo K., ki so jo že dalje časa opazovali ljudje zahajati v nočne lokale. Ker pa se je mlado dekle rado močno opilo, so nastajali v družbah, kjer se je sukala, razni konflikti. Baš tako je bilo tudi predsnočnjim v nekem Lokalu blizu kolodvora, kjer so moške poli-licisti razgnali, nerodno dekle pa spravili na policiio. Oddana bo sodišču, po prestani kazni pa najbrž v kaznilnico v Begunje. u— Jadranove plesne vaje. Zaradi obletnice Rapalla bodo Jadranove plesne vaje namesto v četrtek drevi ob 20. pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka v dvorani Trgovskega doma. Vljudno vabljeni! u— Ko ste šli iz kina, ste si dostikrat želeli, da bi vsaj še enkrat slišali isti šiager. kakor je bil v filmu. Pri te.m pa niste pomislili, da vam je šlagerje iz filmov in druge vesele, ali resnejše stvari mogoče poslušat; tudi doma. če si gramofon s ploščami izposodite pri »šiager«, Aleksandrova cesta 5. u— Cenjenim damam se priporoča za izdelavo damske garderobe modni atelje Jo-vanke Potočnik, Mestni trg 5-II. u— Manufakturno blago se še vedno prodaja po zelo nizkih cenah. Olga šlibar, Stari trg 21. li Marica a— Osebna vest. Šef ginekološko-porod-niškega oddelka tukajšnje snlošne bolnišnice g. primarij dr. Josip Benčan, ostane na svojem dosedanjem mestu in ne oddide v Novo mesto kakor smo to pred dnevi poročali. a_ Prvo skioptično predavanje o Pohorju se bo vršilo v sredo ob 20. v Zadružni gosp. banki. Predavanje bo spremljalo nad 140 diapozitivov, ki nam bodo prikazali krasote naših planin v zimskem in letnem času. a— Po 13 letih se vrača iz Rusije. Preko Maribora je danes popoldne dopotoval bivši ruski vojni ujetnik Lučič Vasilje, ki potuje v Boko Kotorsko. Preživel je dolga leta v Sibiriji, kjer se mu je godilo zelo slabo. nazadnje pa v Moskvi, kjer si je tudi poiskal ženo, s katero se vrača sedaj v svojo domovino. a— Dve nezgodi. 14 letna učenka Herta Koritnik je tako nerodno ravnala z mlinčkom, da ji je zdrobilo prste na levi roki. — Neki mesarski vajenec pa je divjal na svojem kolesu in podrl na Grajskem trgu na tla že priletno ženico, ki se je potolkla na glavi. Obema so nudili prvo pomoč na reševalni postaji. a— Riziko dela. Pri nalaganju drv je padlo na desno nogo deblo posestniku Karlu Kreisslerju na Sladkem vrhu in mu jo zlomilo pod kolenom. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico. — 25 letna delavka Ivana Leš H Studencev je včeraj popoldne tako nesrečno padla, da s" je nalomila desno roko. Zdravijo jo v bolnišnici. a— Občutne posledice pretepa na Melj-ski cesti. Danes so prepeljali v bolnico Josipa Potočnika, katerega je njegov pajdaš tako močno udaril z gumijevko po glavi, da je moral iskati pomoči v bolnici. Pred dnevi so, kakor smo že poročali, prepeljali v bolnico tudi Julijano B, ki je nezavestna obležala na mestu pretepa. Občutne posledice in kazni bodo gotovo ohladile prevročo kri. a— Policijska kronika. Najbolj se pozna prepoved točenja alkoholnih pijač na policiji. Nuč razgrajačev nič pretepačev, pa tudi nič drugega se ni zgodilo, kar bi dalo posla policiji. Le potepenka Ivanka G. je morala s stražnikom pred dežurnega upadnl- . ( v V-v Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Nepreklicno zadnjikrat! dinamit Ob 4., i/28. in' V4IO. zvečer Cene Din 4.— in Din 6.— ka. ki ji je pobližje izprašal vest. Ivanka bo morala najbrže po pregledu romati v bolnišnico Stari berač Herman Gassner pa se je malo skregal na policiji, ker so ga vtaknili čez noč v zapor zaradi beračenja. Toži, da je za delo nesposoben, beračiti ne sme, živ pa tudi ne more v nebesa. Za njegove pritožbe se na policiji niso dosti zmenili. Redova Franca K. pa so izročili vojaški patruiji, ker je bržčas nameraval pobegniti od svoje edinice. a— Bioskopi. Grajski kino: od danes dalje »Konce.rt v dvoje« po i-stoimeni znameniti komediji Hermana Bahra. Walter .Jan-sen. Olga Čehova, Oskar Karlweis. — Union kino: od danes dalje veliki govoreči in zvočni film »Cesarica Elizabeta« z Lil Da-goverjevo v glavni vlogi. 12 Celja e— Sloviti guslar Sarjaktarovič v Celju. Včeraj je prispel v Celje iz Ljubljane sloviti, mladi jugoslovenski guslar g. Barjak-tarovič, ki bo priredil danes dopoldne več šolskih produkcij. Od 8. do 9. bo sviral ln pel v telovadnici mestne osnovne šole v Gre gorčičevi ulici in sicer za obe mestni osnovni šoli in šolo šolskih sester, od 9. do 10. v telovadnica okoliške osnovne šole na Dolgem polju za okoliško deško osnovno šolo in obe meščanski šoli. ob 10.45 pa r telovadnici gimnazije za dijaštvo realne gimnazije. Zvečer ob pol 21. bo sviral v mali dvorani Celjskega doma za ostalo celjsko občinstvo. Vstopnina je prostovoij-ni prispevek. Celjani, posetite polnoštevilno prireditev izbornega guslarja g. Barjakta-roviča. e— Vol jo je pobodel. V soboto zveč^- je 23 letna kmečka hči Terezija Rebov iz Vlož, občina Marija Gradec pri Laškem, gnala vola proti domu. Žival pa je pobesnela in nabodla dekle na roge. Dekle, ki je močno poškodovano na gornjem desnem stegnu, so prepeljali v celjsko bolnico. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. krasno zvočno fiilmsko opereto iz vojaškega življenja »Dete garnizije«. V eni glavnih vlog nastopi sloviti komik Feliks Bressart. Predigra zvočna enodejanka. Iz Prekmuria pm— Koncert Brandlovega tria in koncertne pevke Regine MiheUčeve. Kolo ju* gosi o v enakih sester v Murska Soboti je priredilo 3. novembra v Sokoljem domu ve-i.U dobrodelni koncert. Bil je redek umetniški dogodek. Ga. Farni Brandlova, znamenita violinska vi.rtu.ozka, nam je nudila prvovrsten glasbeni užitek. Čelistka Valy Sarova in pianistka Herta Reissova_ sta enako osvojili priznanje vsega občinstva. Prav tako smo bili očarani nad močjo in kristalno čistočo glasu solistke Regine Mi-helščeve. Umetnico je spremljal na klavirju profesor g. Ubald Justin. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena, kar je velika zasluga naših agrlnih kolašic. p.m_ Tragična smrt otroka. V selu Veš-Iioi pri Murski Soboti se je v 6oboto pripe^ tila grozna nesreča. Posestoik Jariaz Hren je pripravljal kad za zelje in jo v to svrho precei visoko napolnil z vročo vodo. nato pa odšel pc poslu. Štiriletni sinček, ki se io igral pri kadi, je padel v vodo in 6e nevarno oparil. Otroka so nameravali prenesti v bolnico, a je že na potu izdihnil. pm— Težka nesrefa se je preteklo soboto priietila v bližini sela GorroiSica. Posestnik M. Korošec je v sodčkih vozil mošt. Na potu je mošt zavrel in nastala je eksplozija, konji so se smešili ter prevrnili voz. Korošec je zaradi te škili poškodb na mestu podlegel. Z Jesenic s— Poročilo o volilnem shodu na Jesenicah 2. t. m. pr.i Tan-carju ni bilo točno. Po besedi sreskega kandidata g. Mohoriča je govoril g. Šcb.k Josip, ki je obrazložil težaven položaj železničarjev, osobito železniških delavcev. Potem so šele nastopni drugi govorniki. Iz Ptuia j— Pekovska obrtna zadruga je v smislu sklepa izrednega občnega zbora pristopila k Zvezi pekovske zadruge v Ljubljani. j— Mestna načelstvo razglaša, da bo v svrho pokritja proračunskega primanjkljaja za leto 1932. pobiralo v upravnem letu 1932 razne doikk-de, davščine, naklade, pristojbine in takse. Način pobiranja teh davščin je razviden iz raizglasa, ki je nabit na občinski deski in proti kateremu je dopustna pritožba na bansko upravo v teku 15 dni od dneva razglasa. j— V znamenju hude gospodarske krize. Sodna deska na okrajnem sodišču, kjer se razglašajo dražbe premičnin in nepremični, je popolnoma zasedena z dražbenimi oklici, tako da se mora uporabljati že druga deska. SOKOL Veličasten pogreb br. dr. Mergenthalerja V petek se je vršil svečan pokop umrlega IV. zamenika saveznega starešine, 1#. dr. Mergenthalerja v Valpovu. Prejšnj teden je javiil brzojav tužno vest o njegovi smrti tam na Dunaju, odkoder so krsto prepeljali z avtomobilom v Osijek in jo tamkaj položili na mrtvaški oder v žalno okrašeni veliki dvorani Sokolskega doma, v telovadnici. Nebroj vencev se je zgrnilo ob krsti mnogo prerano umrlega vzornega Sokola, časbia straža njegovih sobra-tov je bila zunanji znak tuge po umrlem vodniku. — Ob 11. uri predpoldne v petek pa se je vršil velik pogreb iz Sokols-kega doma na kolodvor male slavonske železnice, da ga posebni vlak Sokolov prepelje v niegov rojstni kraj. v Valpovo. Pogreb je spravil na noge ves Osijek. pa tudi vse Sokolstvo župe Osijek ie snremilo preminulega k večnemu počitku. Starešino Saveza Nj. Vis. prestolonaslednika Petra ie zastopal II. njegov zamenik, br. Djura Pauo- C. Schutklk 7 Mesto mrtvih v Jukatanu PonuM. Da. jutri zjutraj! Presrečen bi bil, če bi bil mogel že drugo jutro odriniti. A jutri zvečer je bila pri Iridi vrtna veselica in obljubil sem ji bil, da pridem. Dick me je peljal v kabino in mi pokaza: Irvingtonove puške, ki jih je bil kupil. A poslušal sem ga samo s pol ušesa. Nato sem sedel na palubo in premišljeval brez konca in kraja. Popoldanska soince je pripekalo in voda je tiho pljuskala ob boke »Pa lome«. »Gospod Stornish!« je zaklical nekdo z nabrežja. Hitro s;m skočil pokoncu. >Kaj je?« »K telefonu vas kličejo.« Natakar iz bližnjega Realtonovega hotela je stal na obrežnem zidu in mahal z rokami. Klicala me je Viola. Hotela ie vedeti, kdaj se vrnem v Claude-risse. »Najbrže šele požho. Nikar me ne čakajte! Važen opravek še imam na policiji,« sem odgovoril. Motel sem, da ne bi nocoj več videl Viole.-- Sele okoli desetih zvečer sem stopil iz policijskega poslopja in Na to sem bil pa čisto pozabil!«: HP Sifc Brez posebnega obvestila. Cbčina Ljubijan« Mestni pogrebni za-vod V nedeljo ob pol štirih popoldne je v Zagrebu nenadoma Bogu vdano umrl naš dobri oče, soprog, brat in stric, gospod Golob tovarnar na (Viču ftt v (Vin t £ ar t u. Pokojnega prepeljemo danes v Ljubljano, kjer se bo v sredo, dne 11. t. m. ob 3. uri pop. vršil pogreb iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo, da ohranite blagega pokojnika v lepem spominu! Ha,« je odgovoril redar, »navadno dobim od teleta en dinar.« Srednje mesto. V našem krajevnem časniku smo čitali te dni tale oglas: »Repnik, 6. novembra (Poroka). Jutri se bo vršila tu poroka gospoda J. N. z gdč. N. S. Mladi zakonski par se bo nastanil ~ gornjem hlevu.« (Hlev — z veliko začetnico! — je namreč del Repnika.) Vsak dan ena »Koliko ste stari, gospod profesor?« »93 let.« »In poročeni Z< >še nikottž« i ^Beite cj/osofit t ženltve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda l.— Din. Pristojbina za šifro 5-— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še oristojbino 2.— Din. Pri* ttojbine je vposlati obenem e naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani //.«42. — Telefon številka 2492. 3492 Za cd^oocr 2 Din mamicah Naslove malih oglasov dobite takoj po izidu tista o podružnicah ,Jutra* o *Wariiern, v €e/;'u, v »Vovem mcmtu, v fSfbovljah in na &escnicah, ki sprejemajo tudi naročila na mate oglase in inserate. Fotograf, učenca sprejme atelje Josip P.o-gi "lik, Ljubljana, Mestni trg 17. 52690-1 Dojiljo ir'a1<> in zdravo, ki je -V'.-.: a tudi gospodinjskih <1 !, iščem za takojšen nastop, proti plači po dogovoru. v oglasnem oddelku »Jutra«. 52695-1 Slaščičar, učenca » hrano in stanovanjem r hiši sprejme Eman Ilieh, slaščičar v Mariboru. Slovenska nli^a ,1. 52640-1 Posfrežnico 7.;i takoj išče Vršič, Ljiib-J .;:>□». Gledališka ul. 4/1. Od 8.-9. in 12.—2. ure. 52670-1 Izobr-ženca ripra nastopa, sprejme oiiičn* založba kot re-•prezentanta. Bližje klišar-m Den, Dalmatinova 5. 52293-1 Kolar. pomočnika •trt športno orodje sprejme '••'.oj športna delavnica B-K - 'b, Vižmarje. 52701-1 Služkinjo za vse »f^no, m'a jšo. ki zna kuha:.'. z dobrimi spričevali, »prcjmem k tričlanski drn-f'"v v Piiharjfvi u'.M 12. Ti-rrje. Javiti se je med 9. 'in 15. uro. 52706-1 Postrežnico «T"d:i3:h lr,t. ki tudi pere. iščemo od 7. do 10. in za o:-."Ma:isko pomivanje. Na-• '■■V pove oglasni oddelek ».Tatra«. 52722-1 Kroj. pomočnika * - me Premlč, Dunaiska r- ---a 29. ' 52731-1 Kontoristinjo zmožno pravilne nemščine sprejmem. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Navedbe 220«. 52751-1 Vajenca nad 15-letnega. sprejme takoj parna pekarna. Tosjak, Celje - Bree. 52756-1 Akademik poučuje nemščino in instruira vse srednješolske predmete. — Dogovori vsak dan med Ji 2. in 3. uro. — Novak, Stari trg št. 2^'III, desno. ' 52688-4 Konservatorista iščem, ki bi poučeval tr: dečke violino. Cas in ee-no na ogl. oddelek Jutra i>od značko »Trije dečki«. 526S6-4 Rojena Francozinja poučuje za 12 D'n za uro. Posetite med 1. in 2. uro v Flerijanski ulici št. 31. 52676-4 ČAMERNIKO A šoferska šola LiuMjana, Dunaiska c. 36 (J ugo Auto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pi Site ponj! £51 Tečaj nemščine se prične v torek, dne 10. t. m. ob l-i 8. uri zvečer v društvenih prostorih Zvezo bojevnikov, Ljubljana. Moste, v hiši g. Videnška na Selu. Vabljeni vsi prijavi jenei, kakor tudi oni, ki se žele priučiti tega za življenje važnega jezika. 52517-4 Svefovnoznana tovarna I:, drusrih "zdel-Jcov, IK-o potnika za Maribor in Celje. Takojšen n ■;>. Kavrij.-i potrebna. »Tf:u:'0 . Ljubljana. 5a-leni:ova 6. 520S9-5 Ta za kij Potnike "bisk privatnih strank prodajo manufakturne-blaga na obročno od-e vanje iščem v Karli in okolici, za ta- šnji nastop. Ponudbe Sladko Grom, Karlo-. Riečka 33. 524S3-5 n :h in Trn-; le dol Potnike mule. ki so že potovali 'lianufakturo pri privat-strankah, za Ljubljano biir.n;-} okolico sprej-no takoj. Reflektiramo na gospode, ki imajo irr nastop, kajti kolek-1 jo prvovrstna za la 'iike. Naslov v oglas, lelkn -Jutra'. 52734-5 r:ksum in provizijo nilimo potnikom za obisk n-vatnih strank za Ljub V'-o in okolico ter vso dr.i vsko banovino za ma nifiktumo hlairo. — Pori i ho na oglasni oddelek ».T-jtra« r>r>d šifro »F!k»wi 5n proviina*. 52692-5 Šivilja 7. a tudi boljšega de-gre po nizki ceni šivat na tlom. Naslov v oglas. '•i!f'; in snažno sobico na Jernejev^ cesti štev. 8. pritličje, levo — Ljubljana VIT. Zglasiti se je med Ii2. in 14. uro. 51962-23 Lepo sobo v sredini mesta, s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52754-23 Sobico z zajtrkom in posteljo takoj oddam. Naslov r ogl. oddelku »Jutra«. 52675-23 Boljšo sobo s separatnim vhodem in kopalnico, v centru nn'Sta oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52679-23 Sobo v pritličju, lepo opremljeno. s posebnim vhodom oddam v Rožni dolini, cesta 111/30. 52682-23 2 opremljeni sobi ali eno, tik Tabora oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52085-23 Opremljeno sobo oddam stalnemu in solidnemu srospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 51980-23 Sobo za pisarno V najožjem centru mesta iščemo strogo sepa-rirano, večjo, zračno in event. še eno manlšo sobo za pisarno. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Klub«. 52615-23 Dva gospoda sprejmem na hrano in »ta novanjo v suho, zračno sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52595-23 Lepo sobo z dvema ]»osteljarna. takoj ali s 15. novembrom •oddam v židovski štev. 6/11. 52712-23 Sobo event. s hrano oddam 1 ali 2 osebama v centru mesta. Naslov v oglasnem odkupna cena 50.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek -Jutra« pod šifro »Takoj gotovina«. 52099-30 Peči na žagovino trpežne, najboljšega sistema. po zelo znižani ceni razpošiljam na osemdnevno poskušnjo. V slučaju, da -tranka ni zadovoljna s pečjo, vzamem isto nazaj in -nosim vse transportne »trošk« sam. R. Jakelj, Slovenjgradec. 52723-30 Infvrnuu*}* Preklic Podpisani izjavljam v imenu trvdke O r n i g, Ptuj ter »Zaloge ljutomerskih vin« Ljubljana, da potnik g. Ivan Omer-z? ni upravičen prodajati vina za enega izmed zgoraj omenjenih naslovov. še manj pa kasi-rati. odnosno sprejemati predujme. — Vsakdo, kdor mu je dal že kaj na račun enega omenjenih naslovov, naj takoj sporoči »Zalogi ljutomerskih vin« v Ljubljani. — Josip Vodopivec. 52745-31 Opozorilo Dotični gospod, ki je pomotoma vzel dežnik v Stritarjevi kavarni, naj ga istotam odda, drugače bo imel sitnosti. 52744-28 Radio Izvleček iz programov Torek 10. novembra LJUBLJANA 11.30: šolska ura. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Narodne pesmi s spremije-vanjem na citre. — 18.30: Plošče. — 19: Nemščina. — 19.30: Etika in sociologija evangelijev. — 20: Radio tehnika. — 20.30: Ruski večer. — 21.30: Jazz. — 22.30: Napoved časa in poročila. Sreda. 11. novembra. UUBLJANA: Opoldanski pm 'ram odpade. — 17.150: Salonski kvintet. — 18.30: Zabavno slivo. — 19: Ruske recitacije. — 1&30: Literarna ura. — 20: Martinov večer. — 21.15: Olicetna sodba Magistrov. — 22: Salonski kvintet. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Večerni koncert. — 21: Veseloigra. — 21.30: Violinski koncert. — 22: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski konert. — 20: Prenos iz Ljubljane — 22.10: Prenos /.vočnem filma. — PRAGA 19.05: (jodba na pihala. — 20: Simfoničen koncert Češke filharmonije. — BRNO 19.05: Ves prosrain iz Praee. — VARŠAVA 17.35: Orkestralen koncert. _ 20: Koncert moškega zbora. — 21: Violinski koncert. — 21.45: Sluhoigra. — 23: Lahka alasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 17: Lahka slasba. — 19.20: Mahler.jeva simfonija št. 8." — 22.15: Lahka godba orkestra. — BERLIN 19.10: Zabaven program. — 20: Sluhoigra. — 21.20: Orkester in solisti. — 22.50: Godba za ples. — KoNIGSBERG 16.45: Lahka sodba orkestra. — 18.30: pevski zbor. —'20: Mešan glasbeni program. — 22.15: Ples. — 0.30: Nočni koncert. — MCHLACKER 17.05: Orkestralen koncert. — 19.35: Komorna glasba. — 20.35: Jazz. — 23 20: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Vojaška godba. — 17.35: Koncert solistov. — 19.15: Lahka go^l-ba orkestra. — 20.30: Orkestralen konc°rt. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.">0: Vokalen in "instrumentalen koncert. — 19.50: Plošče. — 21: Operni večer. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Torek. 10.: Zaprto. Sreda, 11.: Vest. B. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Torek, 10.: Baletni večer pariškega baleta Loie Fuller. Izven. Sreda, 11.: Koštana. Prva repriza. A. Znameniti francoski balet Loie Fullerc. ki bo gostoval drevi prvič v naši operi, ima naslednji spored: 1. del: German: Nell G\vin (ples ansambla). Schubert: Moment Musieal (soloples). Grieg: Perr Gynt (ples ansambla), Mozart: Ples (soloples). Grieg: Metal (ples ansambla), Schbert: Čarobni pajčolan (ples ansambla); II. del: Massenei: Faunj in nimfe (ples ansambla), Ravel: Velika črna ptica (soloples), Lalo in ItebussJ': Orjaške sence (ples ansambla); III. del: Wagner: Sprevod (ansambel), Šibelius: Val-se Trieste (soloples), Mendelssohn: Schei-zo (ansambel). Sklepno točko tvorijo plesi pod skupnim naslovom j Lučke *. Vse ples« spremlja operni orkester. Balet • Loie Fuller': uživa svetovni sloves, predprodaja pri dnevni blagajni v operi. Graška tovarniška delniška družba za stroje in vozove prej JOHN WEIT?ER — (Grazer Waggon- und Maschinen - Fabriks - Aktien- gesellschaft vormals John Weitzer, Avstrija) Graški dvotaktni Dleselovi motorji 8 konjskih sil in več Graški četverotaktni Dieselovi motorji do največje zmogljivosti. Zastopniki za Jugoslavijo: ZAGREB: Slavko Bosendorfer, Zvonimirova 2. BEOGRAD: Ing. Oskar Meinliard, Knez Mihajlova ul. 35. 5906 Društvo za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma in Sokol-sko društvo na Viču javljata vsemu članstvu žaiostno vest, da je umrl v Zagrebu njiju ustanovitelj, odbornik in dobrotnik, brat Franc Golob TOVARNAR IN POSESTNIK NA VIČU IN V GORJAH Pokojnemu bratu ohranimo hvaležen in trajen spomin. Vič, dne 9. novembra 1931. 13874 ODBORA Tovarna Golob in Co. na Viču pri Ljubljani javlja žalostno vest, da je njen soustanovitelj, gospod veleindustrijalec i. t. d. v nedeljo, dne 8. t. m. v Zagrebu v sanatoriju nenadoma preminul. Preblagega pokojnika in zvestega sotrudnika ohranimo v častnem in hvaležnem spominu. V Ljubljani, dne 9. novembra 1931. 13870 OSOBJE TOVARNE GOLOB & CO. NA VIČU pri Ljubljani javlja žalostno vest, da je njihov blagi in nepozabni šef in solastnik podjetja, gospod GOLOB veleindustrijalec itd. v nedeljo dne 8. t. m. v Zagrebu nenadoma preminul. Blagopokojnega bomo ohranili v trajnem In hvaležnem spominu. V Ljubljani, dne 9« novembra 1931* 13871 1CCC (Din plačam ako Vam »Radio Balzamj ne odpravi: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. — Prosim še 1 lonček R. B. Z učinkom sem zelo zadovoljen. Spoštovanjem: Demetrius Glmmac, kotlarstvo, Maribor, Aleksandrova ulica 33. — Zahtevajte povsod samo: Radio Balzam. Po poštii: 1 lonček 10 Din, (predplačilo) na povzetje 18 Din. 2 lončka 28 Din, 3 lončki 38 Din pošlje; R. COTIČ, Ljubljana VII., Kamniška ulica 10 a. 13798 Z žlico se koplje grob 30 dejali Rimljani. Eni jedo mnogo, dragi neredno. Zaradi tega trpe organi za prebavo hrane, živci in srce. Tem napakam je izpostavljen vsakdo. ALPINAC-čaj pomaga, da te napake nimajo hujših posle dic. Preprečuje zgago, zapeko, napihovanje v čelodcu, debeljenje ln povzroča lahko s-panje. Okusa zelo dobrega, se pije »ALPINAC« po ;edi ali na večer — predno ležete spat, namesto kave ali oMčnjnega čaja. — Dobiva se v lekarnah ln drogerijah. Depo: TRIFOLlUM-droeerija - Beograd V Cenjeno občinstvo se vljudno opozarja na delikateso In vino-toč, Cankarjevo nabrežje 5. Postreženi bo-dete z izdelki Prve ljubljanske izdelovalni-ce konzerviranega sočivja in rib ter vse druge vrste delikatese. Toči se prvovrstno dalmatinsko in štajersko vino. Postrežba točna! 13750 Cene solidne! Vsa vina čez ulico Din 1.— ceneje Dokazano je, da je poraba OLLA - gume mnogo večja nego ona od vseh ostalih domačih znamk skupaj, ki se objavljajo. 249/1 NAZNANILO PRESELITVE Salon za steznike in trebušne pasove po meri se naha ja v Gajevi ulici v novi stavbi poleg nebotičnika II. nadstropje Za naklonjenost se priporoma 13869 ANA HUTER la čebulo hrvatski ali banatski pridelek, brez kit, v vrečah po 50 kg, vagonske množine, kupi veletvrdka. Ponudbe pod šifro: »Zanesljiv izvoznik« na ogl. odd. »Jutra«. 13865 PUH - PERJE R.MIKLAUC UUBLDANA + Vsegamogočnemu je dopadlo, da je poklical po kratkem bolehanju danes ob %9. dopoldan v 80. letu starosti prevideno s sv. zakramenti k sebi našo ljubljeno, skrbno, zlato mamo, staro mamo, taščo, gospo Marijo žabkar roj. Knafelc vdovo po okrajnem gozdarju v pokoju Vsem, ki so jo poznali, kako dobra in skrbna nam je bila, jo priporočamo v molitev in spomin. Pogreb nepozabne se bo vršil iz hiše žalosti na Jesenicah (lekarna) dne 11. t. m. ob 3. uri popoldan na mestno pokopališče. 13872 Jesenice na Gorenjskem, dne 9. novembra 1931. MARICA GREGORC, hči; HINKO, intend. major, KAROL, šef davčne uprave, JOŽE, mr. ph., sinovi; JURIJ GREGORC, sodni predstojnik, zet; MILKA roj. PODMILJŠAK, SONJA roj. ČOKLJAT, JUSTA roj. SARDOC, snahe; JOŽE, ŽORŽ, DRAGO, vnuki. Jesenice-Kranj-Beograd-Ormož. H Oglasi v „Jutru" Imajo siguren usneh9 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi x Ljubljani.