Slev. 159.
V LIHIM, V lorea dne 15. loma 1924. Posamezna številka stane 1 "50 Din. LMO LD.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ...... Din 20
za pol leta . , , . . .120 ca celo leio .... m 240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 50
Sobotna izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... ■ 60
Cene Inseralom:
Bnostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2•—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 30. veliki po Din 31— in 4'—, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan IzvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PošlBiaa Mm v ootovinf.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/HL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, upravništva 328.
Političen iist za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24.797.
sredi Ljubljane
o
Spopad med člani »Orjune« in takozvanimi »udarniki«. — Orjunaši iskali konflikta. - Prvi izzival in udaril orjunaš Grubešič. - Dva strela. - Aretacije komunistov "m enega socialdemokrata. - Kdaj bo konec terorju ?
Kajn.
Pred vojno smo Slovenci vedno na-glašali, da smo narod. Dosledno tej svoji zavesti smo tudi vedno zahtevali od dunajske vlade svoje pravice kot narod. V gotovih ozirih nam je bivša Avstrija tudi nekaj takih pravic priznala. Na bankovcih smo brali slovensko besedilo, čeprav skrito v skromen kotiček, pri sodiščih in okraj-njih glavarstvih se je slovenski obtoženec lahko zagovarjal v slovenskem jeziku, v šolah pa so naše otroke izvzemši v obmejnih krajih poučevali v slovenskem materinem jeziku. Da bi bili slovenski duhovniki oznanjevali slovenskemu ljudstvu božjo besedo v nemškem ali v latinskem jeziku, tega si pa ne bo upal trditi niti sam Žerjav.
V Prešernovi dobi so Slovenci izboje-<ali svoj prvi boj za svoje priznanje kot narod. Prešernov odpor proti tedanjemu »jugoslavenstvu« (takrat imenovanem »ili-rizmu«) ni bil odpor ene osebe proti kapljanju v tuje, čeprav sorodno nam morje, ampak je bil to slovenski odpor, je bil instinktiven odpor slovenskega naroda, kajti ni Prešeren napravil Slovencev, ampak slovenski narod si je rodil Prešerna.
Slovenskemu narodu kot narodu ni ta-fil njegove eksistence v dobi bivše Avstrije prav nihče. Takrat so nam tudi svetov-noznani učenjaki priznali pravico do našega obstoja kot naroda in v vseh učenih knjigah smo brali, da žive v jugovzhodni Evropi štirje slovanski narGdi: Bolgari, Srbi, Hrvati in Slovenci in da vsi ti tvorijo neko skupino, ki jo imenujemo kol skupino >južne Slovane, da jih razlikujemo od sorodne skupine »severnih Slovanov« (Če-hov, Poljakov, Rusov itd.). Nikdar in nikjer pa nismo brali in se učili, da živi na jugovzhodu Evrope en sam jugoslovanski narod, kakor tudi nikdar nismo nikjer brali in se učili, da živi na severovzhodu Evrope en sam »severnoslovanski narod«. Če bi se med Čehi oglasil kdo, ki bi trdil, da so Čehi in Poljaki »eno«, bi ga Poljaki s koprivami s Poljske spodili in obratno.
Pri nas pa se je vendar razvnela misel, da smo »južni Slovani« — "eno«! Čudno je le to, da so od tega »eno« vedno izvzeti Bolgari, ki so ravnotako »južni Slovani« kakor Srbi ali pa mi. To da misliti. Tu je že nekaj zraven, kar ni pošteno in lojalno!
Misliti, mnogo misliti da tudi okolnost, da je najbolj vnet zagovornik tega »eno« med Slovenci baš —Žerjav! Kar zagovarja in zastopa in brani Žerjav, diši zelo po njegovih znanih cekinih. Slovensko ljudstvo instinktivno čuti in sluti, da to ni in ne more biti prav, kar uči in oznanja Žerjav.
In to res ni prav. Omenili smo že, kakšnega mnenja so učenjaki. Več kakor vsi učenjald tega sveta pa pomeni za nas naša lastna zavest, da smo mi to, kar smo, namreč Slovenci.
Tudi Žerjav pravi, da je Slovenec in da je slovenskega rodu. Vse njegovo »javno delovanje«, če smemo njegove politične zgagarije sploh tako imenovati, pa jasno dokazuje, da on noče biti Slovenec. On hoče biti s Srbi in Hrvati — z Bolgari ne —-»eno«. Zakaj?
Žerjav se zaveda, da ga slovensko ljudstvo odklanja. Slovenski ljudje ne marajo zanj. Mož je poskušal že vse mogoče, da bi se v slovenski politiki uveljavil kot »vodilni politik«. Šel je v Gorico, da bi tam zasadil svoje kremplje v slovensko meso — rezultat: zgaga in intrige. Prišel je v Ljubljano — rezultat: zgaga in intrigo. Prišel je prevrat leta 1918. — rezultat: zgaga, intrige in razcep nekdaj enotne »napredne stranke«. Povsod polom in zguba, tako da je ranjki dr. Tavčar poleg znanega reka o »cekinih« v Žerjavovi roki rekel svojim ožjim somišljenikom: Le dajte Žerjavu odločilen vpliv v stranki, pa vam bo naredil še političnega Agromer-kurja.
Odkod pa to vsiljivo vtikanje v slovensko politiko? To jo pojav, ki mora imeti svoj vzrok. Vzrok pa je Zerjavova brezmejna vladoželjnost. On bi za vsako ceno rad vladal, prav za vsako. Da doseže ta svoj cilj, mu ni nobeno sredstvo preslabo. Tudi ne kajnovstvo nad slovenskim narodom.
Ker se mož zaveda, da ga slovensko ljudstvo odklanja in da ga absolutno ne
mara, si je izbral neko novo metodo, da doseže večno vlado v Sloveniji.
Ta metoda je metoda nekdanjih grajskih valptov. Fevdalni veleposestniki so veliki prijatelji lova. Za lov pa so potrebni dresirani psi. Ker je pa za plemenitega veleposestnika presramotno in stanu neprimerno, da bi se sam ukvarjal z dresuro lovskih psov, izroči veleposestnik svoje pse svojemu gozdarju, da mu jih ta zdre-sira. Ta seveda pse pokorno prevzame in jih res dresira z bičem in z lakoto. Tako dolgo, da so zdresirani. Potem jih pa pripelje pred gospodarja. Če se pri skušnji izkažejo, kot dobro dresirini, dobi gozdar ali oskrbnik ali lovec nagrado od svojega gospodarja.
Po taki nagradi se je zahotelo Žerjavu. Ker ve, da ga slovensko ljudstvo ne mara, se on ne more ogrevati niti za še tako skromen peceljček slovenske prave samovlade (brez kake centralne kontrole). Če hoče on zadovoljiti svojo vladoželjnost, mora on biti ceiitralist, to je: on se mora opirati na kakšno -tujo, magari sorodno po moč, da bi s to pomočjo zavladal riad. Slovenci, ker iz svoje moči tega ne more. Če pa hoče biti centralist, mora to tudi opravičiti in da to opraviči vsaj navidezno, mora on zastopati misel, da smo južni Slovani >eno«.
Ker pa on ne more biti vladar v centrali, bi rad bil vladar vsaj v Sloveniji. Zato pravi on centrali: Dajte mi moč, dajte mi sredstva, pa vam bom ukrotil slovenske »klerikalne cucke« (glej - Jutro«, dopis iz Vevč pred par dnevi) tako, kakor krote grajsčinski gozdarji lovske pse za nagrado 5 goldinarjev- Ko pa jih bom ukrotil, mi boste dali — trideset srebrnikov. To se pravi ne trideset srebrnikov, ker te je pobral že ranjki Judež, ampak vlado mi boste dali v Sloveniji!
Dr. Žerjav je po sredstvih segal z zadovoljno roko. Z bogatim denarjem je začel zlorabljen i idealno zasnovano »Orjuno«
—	kdo se ne spomni na »cekin«? Z zlorabo je napravil iz organizacije jugoslovanskih nacionalistov navadno pretepaško društvo, ki naj pokolje, pomori in požge vse, kar se noče ukloniti blesku Žerjavovega imena. Kdor ne prizna Žerjava, mora ob zid in kroglo v glavo! Kakor veleposestniški gozdarji krote grajščinske pse s prete-pavanjem in z lakoto, tako hoče Žerjav kot politik »slovenske klerikalne cucke« ukrotiti s pretepanjem, s poboji in z aretacijami, da postanejo ponižni — centralisti, ki bodo kakor dresirani psi ponižno lizali roko svojemu gospodarju, Žerjav pa bo prejel svoje davno zaželjeno plačilo, da bo »vladal«.
Ni pa pomislil Žerjav, kaj začenja. On je začel s svojo metodo nekaj, kar še nikdar pred njim noben Slovenec ni storil. On je začel ščuvati Slovence na Slovence. Pa ne samo ščuvati, tudi ne samo politično ščuvati, ampak ščuvati z besedo: Ubijaj! Ubij rodnega brata!
S tem svojim činom pa si je vtisnil dr. Žerjav sam na svoje čelo neizbrisni Kajnov znak, znak izdajstva nad svojim na-rodovi.
Zato pravimo: Dr. Žerjav, je doigral
—	dr. Žerjav naj gre!
KOMUNISTI V ZAGREBU.
Zagreb, 14. julija. (Izv.) Zagrebška policija je zapečatila prostore tajništva »Nezavisne radničke partije« in pa »Rad-nički dom«. Zaprli do danes še niso nikogar.
ZAPRTI UREDNIKI.
Zagreb, 14. julija. (Izv.) Urednik in tiskar lista »Graničar : sta dobila danes obvestilo, da morata takoj odsedeti 14 dnevni zapor. List je bil zaradi poročil o trboveljskih dogodkih zaplenjen, sodišče pa zaplembe ni potrdilo. Kljub temu morata nastopiti kazen.
POLJSKI ČASTNIKI V ZAGREBU.
Zagreb, 14. julija. (Izv.) Danes je prišlo v Zagreb iz Bolgrada več poljskih častnikov. Na kolodvoru so jih sprejeli naši vojaški dostojanstveniki.
Poravnajte naročnino!
V noči od sobote na nedeljo, okoli polnoči, je bila Ljubljana pozorišče krvavega poboja med skupino Orjunašev in sicer najbolj notoričnih nasilnežev med njimi, proti katerim je pri policiji bilo vloženih že nešteto ovadb zaradi činov javnega nasilstva — in skupino pristašev raznih socialističnih strank. Kdo med temi je socialdemokrat, kdo komunist, še ni ugotovljeno. Popolnoma ugotovljeno pa je, da so se nahajale v obeh skupinah osebe, ki se medseboj poznajo in so med-seboj v sovraštvu, vsled Česar je med njimi prišlo do spopada. Gre za akt osebnega m a š č.e v a n j a, pri čemer pa je že danes brez vsakega dvoma dognano, da je prvi začel namenoma izzivati član O r j u n e, znani, radi mnogih nasilstev ovadeni in še vedno prosti G r u b e š i č , ki je tudi prvi udaril nekega Šotlarja. Nato se je začelo streljanje, pri čemer je bil ali po nesrečnem slučaju ali namenoma — to še ni ugotovljeno — ustreljen neki Zadra-vec, mladenič temne preteklosti, ki se je radi denarja kretal okoli vseh strank. Sreča, da ni bil zadet drug nedolžen pasant, katerih je na vogalu Šelenburgove ulice vedno dosti tudi v poznih nočnih urah.
Poročili »Jutra« in »Naroda« sta vseskozi zlagani in sestavljeni po izpovedi or-junaških udeležencev poboja. Pač pa poročilo »Narodnega Dnevnika« konstatira fakt, da je prvi izzival G r u b e š i č in da je tudi on prvi udaril, kar potrjujejo tudi vse informacije, ki smo jih mi od zanesljive strani dobili.
Na vsak način prebivalci Ljubljane odslej zaradi raznih temnih elementov, od katerih eni nosijo javno kot člani »nacionalne« organizacije orožje, ne bodo več varni svojega življenja, kajti orjunaški udeleženci poboja, ki se je končal s smrtjo
enega, so še vedno prosti.
* * *
Kako se je prepir začel.
Ivan Š o 11 e r, mehanik in atlet iz Šiške, je preteklo soboto iskal tovarišev. Šot-ler, ki je po naših informacijah socialist, je šel v Delavski dom na pivo in našel tam več tovarišev, med njimi 20 letnega Za-d r a v c a. Kompanija je nato brez namena hodila okrog, dokler se niso okoli polnoči ustavili okoli pošte. Ker je Šotler hotel iti v Šiško skozi Tivoli, ostali pa so predlagali druga pola, so se začeli prerekati.
Orjunaši izzivači.
Tedaj pride po Šelenburgovi ulici tropa Orjunašev, znani nasilni individui, Dal-matinci G r u b e š i č, istotako radi enakih dejanj znanj Š a n t i č in visokošolec P e -t r i č, ki je tudi znan član »akcijske čete« Orjune, in še nekdo drugi; vsi udeleženi pri vseh napadih in pretepih po ljubljanskih javnih lokalih in ulicah v zadnjem času. Orjunaši se, zagledavši gori omenjeno skupino, nekako na vogalu Magdičeve trgovine ustavijo z očitnim namenom, da izzovejo spopad. Narodni Dnevnik poroča, da je Grubešič potapljal tamkaj stoječega psa in ga vprašal: Kaj, si tudi ti komunist? Jutro pa poroča, da je Grubešič skupino pozorneje pogledaval . Stvar pa je bila ta:
Grubešič je spoznal v gruči Šotlerja. Šotlerja so pa Orjunaši vabili v svojo organizacijo, ker jo močan, in mu ponujali ilOPO Din, če pa vstopi v »Akciono«, še več. Šotler je pa to odbil, vsled česar so mu Orjunaši zagrozili, da ga ob prvi priliki napadejo in pretopejo. Šlo je lorej za
obračun s Šotler jem.
Tega jo Grubešič tudi izvršil. Ko so se namreč Orjunaši ustavili, je Grubešič pristopil k Šotlerju in ga vprašal, k j e j e k a -v a r n a E m o na ? Šotler je vedel, da gre za izzivanje, ker je Gnibešiča dobro poznal. Kljub temu mu je odgovoril, da je kavarna hun. Nato jc Grubešič Šotlerja udaril z vso
silo po ustih s trdim predmetom, da mu Jo prebil ustnice. Šotler je stekel na policijo.
Dva strela.
V tem momentu sta počila dva strela, istočasno ali vzporedno drug za drugim, do-čim trdi »Jutro«, da je padel en sam strel. Toda izpričano je po vseh pričah brez izjeme, da sta padla dva. Po naših informacijah so se Orjunaši potem, ko so udarili Šotlerja, spravili na njegovega spremljevalca, nekega S t a r e t a, mizarskega pomočnika, o katerem se še ne ve, kakšni stranki pripada, ali komunistom ali socialistom. Po nekih informacijah sta se tudi Stare in Grubešič med seboj poznala. Začeli so se suvati nakar sta (ako Stare kakor Grubešič potegnila revolver. Nato sta počila strela.
Zadravec ubit. Kako?
Smrtno zadet pade nato na tla Zadravec, ki je stal ob strani. Čija kroglja ga je zadela, je še neizsledeno. Orjunaški udeleženci trdijo, da je Stare streljal v Gru-
Dalje na drugi strani.
Borzna poročila.
14. julija 1924.
ZAGREBŠKA BORZA.
Na deviznem in valutnem trgu je bilo da« nes vse čvrsto. Toda kupčija je bila zelo rezervirana, promet minimalen. — V Curihu je padel dinar od 6.50 do 6.35. — V efektih ni bilo interesa.
Devize in valute.
(V oklepaju tečaji z dne 11. julija.)
Dunaj 0.1197—0.1217 (0.1204—0.1224),Italija 3.641—3.671 (3.635—3.665), London 371.20 do 374.20 (371.50—374.50), Newyork 84.50 do 85.50 (85.20-86.20), Pariz 4.389-3.439 (4.325 do 4.375). Praga 2.515—2.545 (25175—2.5475), Curih [15.56—15.66 (15.40—15.50), efekt, dolarji 83.75-84.75 (84.125—85.125).
Vrednostni papirji.
Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 123 do 127, Jugoslavenska banka, Zagreb 117. Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220 do 250, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915 do 917.50, Srpska banka, Zagreb 138—140, D ioni čk o društvo za eksploataciju drva, Zagreb' 117.50—120, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 1050—1065, Guttman 790, Slavonija 97.50, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, 525, 7 odstot. inv. posojilo 65 —65.50, Vojna odškodnina 123.
CURISKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 12. julija.)
Belgrad, 6.35 (6.50), Berlin 1.30 (1.33), Budimpešta 0.00665, Bukarešta 2.40, Italija 23.50 23.47), London 23.84 (23.97). Newyork 544.25 (549), Pariz 28.25 (28.20), Praga 16.20 (16.275), Dunaj 0.007725 (0.007768), Sofija 4.10.
DUNAJSKA BORZA'.
Dunaj. 14. julija. (Izv.) Efekti: Živnostert« ska banka 820.100, Alpine 370.000, Greinitz 127.000, Kranjska industrijska družba 405.000, Trboveljska družba 660.000, Hrvat, eskomptna banka 145.000, Leykam 100.000, Jugoslovanska banka 0, Hrvatsko-slav. dež hip. banka 53.500, Avstrijske tvornice za dušik 187.000, Gutmann 800.000, Mundus 726.000, Slavex 0, Slavonija 74.000. — Devize: Belgrad 838 do 842. Budimpešta 0.855—0.875, Kodanj 11.280 do 11.320, London 311.000-312.000, Milan 3054 do 3066, Newyork 70.936—71.185, Pariz 3687 3703. Varšava 13.550-13.650. Valute: dolarji 70.460—70.860, anglleški funt 309.200—310.800 franc. frank 3670—3700, lira 3070—3090, dinar 837—843, češkoslovaška krona 2092—2108.
PRAŠKA BORZA.
Pragu, 14. julija. Devize: Lira 146.62S, Zagreb 39.875, Pariz 176.50, Loudou LIS.50, Ne\vyork 33.95,
bešiča, da pa je kroglja tega le v ovratnik in kravato zadela, in se zapičila v glavo Zadravcu. Stvar je toliko čudna, ker je G ru-bešic zelo visok človek, Zadravec pa toliko nižji, da bi bila morala krogija iti nad njegovo glavo. Vrh tega obstoja nek precej močan indicij, da je tisti, kojega kroglja je zadela Zadravca, streljal nanj naravnost in ne na drugega. Na vsak način se mora stvar se razjasniti.
Stare zbeži.
Ko je Zadravec obležal, se je Stare spustil v beg po Aleksandrovi cesti. Ko so se ti dogodki odigrali, ni bilo nobenega stražnika na tem mestu, dasi vedno tam stoji en policist. Orjunaši trdijo, tla je malo popreje nekje razgrajal proti Orjuni Franc S v e -tek, katerega so dali oni po stražniku, ki stoji pred pošto, aretirati, tako da v momentu spopada ni bilo nobenega stražnika. Vsekakor tudi zelo sumljivo dejstvo. Stare je torej dirjal proti Tivoliju, za njim pa se je pognal eden iz orjunaške družbe, visokošo-lec Petri č. »Jutro« pripoveduje, da ;e stala na celi Aleksandrovi cesti do Tivolija cela »veriga«: zarotnikov«. Kljub temu pa ja Petrič nemoteno tekel za Staretom do Tru-barjsvega parka, kjer bi bil Stareta kmalu vjel. Ta pa se je naglo obrnil in oddal nanj tri strele, od katerih sta dva pogodila Pe-triča v obe nogi v stopali. Sicer se ta Petrič (jako protislovno izraža, ker se silno boji, da ne bi prišlo njegovo ime v javnost. Dočim »Narod« pravi, da je bil že iz poeetka v družbi z Grubešičem, pa on sam trdi, da je v »Zvezdi« clal aretirati Svetka in šel za. njim na policijo, in se šele po Aleksandrovi cesti vrnil na mesto spopada, pa srečal be-žečega Stareta ter se spustil za njim v beg. »Jutro« ga navaja samo z začetno čt-ko. Zdaj se nahaja v bolnici, kjer so ga operirali.
Na policiji.
Dočim ie Stare zbežal in ga zdaj še niso dobili, je Petriča vzel na svoj avtomobil re-stavrater Dolničar, ki se je peljal ob času nesreče ravnokar mimo, in ga odpeljal na policijo. Tam sta se bila medtem javila tudi Grubešič in Šantič, pripovedovala svoj dogodek, po svoje seveda in — mirno odšla.
Kdo je Grubešič.
»Slovenski Narod«, »Jutro« in uradni komunike policijskega ravnateljstva imenujejo Grubešiča akademika. Po naših informacijah pa Grubešič na univerzi ni vpisan. Pač pa je Grubešič b i 1 medici-nec na zagrebškem vseučilišču, kar pa ni več, ker ga je zagrebška policija vsled nasilnih deliktov izgnala iz mesta. Od zagrebške policije izgnani Grubešič pa se mimo nahaja v Ljubljani in je bilo proti njemu pri ljubljanskem policijskem ravnateljstvu vloženih nešteto ovadb. Grubešič je bil udeležen pri vseh napadih Orjunašev na mirne ljudi v zadnjem času, med njimi je tudi napadel skupaj s Šantičem tajnika Jugoslovanske Strokovne Zveze, g. žužka, kar je bilo policiji javljeno. Policija je takrat izjavila, da ji Grubešiča ni mogoče izslediti. Soboto ponoči, oziroma nedeljo zjutraj pa se je Grubešič policiji sam javil...
Šantič je tudi pretepel hčerko časnikarske prodajalke na kolodvoru zaradi prodajanja »Slovenca«. Tudi ta čin je bil seveda javljen policiji.
Kdo jc Zadravc?
Ubiti Alojzij Zadravc ima zelo slabo preteklost. Fant je bil star komaj 20 let, zelo slabo vzgojen. Stanoval je na Dunajski cesti 29, v 3. nadstropju skupaj z materjo in njenim nelegalnim priležnikom. Učil se je pri tapecirarju Severju, ni pa nikoli stalno delal, ampak samo od časa do časa. Po prepričanju ni bil nič; pri komunistih pa po naših informacijah sploh nikoli ni bil organiziran, ampak se je smukal zdaj okoli enega zdaj okoli drugega. V zadnjem času se je prištulil k socialdemokratom in sicer k organizaciji takozvanih U. D. R., kar
se tolmači: Udruženje delavskih rediteljev ali udarniki. To organizacijo je ustanovil dr. K o r u n. Imel je tudi uniformo. Za kakšno agitacijo fant sploh sploh ni bil sposoben, ampak je bil tudi pri U. D. R. samo zaradi denarja, »jedače« in pijače, kakor se je sam izrazil. Dve zanesljivi priči pa sta izpovedali, ena, da ga jc videla na dan razvitja prapora Orjuno v Lescah na Bledu z orjunaškim znakom, kjer je namreč s priležnikom svoje matere tapeciral v neki vili — druga priča trdi, da ga je še prod par dnevi srečala z orju-naškim znakom in ga zaradi tega ozmerjala. Obstoja precej utemeljen sum, da je Zadravc bil vohun in proti-vohun, oziroma agent-provokater, v obče tip, ki ga Lahi označujejo z izrazom »mala vita«. Ob občinskih volitvah v Ljubljani je bil med gručo nasprotnikov in je kričal: »Doli klerikalci!« — »Doli komunisti!« — »Doli farje!« — kar njegovo »politično pripadnost« dovolj označuje. .
Kdo jo imel orožje?
Ugotovljeno je, da sta pri spopadu imela revolver Grubešič in S t a r 6 ; o Šotlerju ni znano, ali je bil oborožen ali ne; Zadravc pa ni imel orožja.
Po spopadu takoj aretacije komunistov.
Takoj po spopadu je policija zapečatila Delavski dom na Turjaškem trgu, odnesla iz njega vse spise in celo pohištvo in tekom nedelje zaprla nad 20 komunističnih voditeljev, med njimi dr. L e m e ž a , Ojstrca, Makuca, Žorgo, Baznika, Culkerja in druge. Vršile so se tudi mnoge hišne preiskave.
Tudi Orjunaši izušujejo aretacije.
Včeraj pa so celo 4 Orjunaši aretirali 1 komunista in ga pripeljali na policijo. Ta-i ko smo dobili novo varnostno stražo.
Ali so aretacije imenovanih komunistov v zvezi s spopadom na Aleksandrovi cesti, nam policija no pove.
Pač pa »Slov. Narod« poroča, da je v zvezi s spopadom g. Franc S v e t e k , ki da je dal signal za napad na »akademike«. Baje je pol ure pred spopadom pri glavni pošti nekaj razgrajal in izzival. Značilno je, da hoče »Narod« Svetka po vsej sili napraviti za komunista. »Narod«, oziroma aran-! žerji najnovejšega poboja, to seveda rabi-; jo. Splošno pa je znano, da Svetek ni komunist, ampak socialdemokrat, in da je nasprotno velik nasprotnik komunistov. Svete kse je bil s komunisi stepel v »Mestnem domu«, o čemur je »Narod« svojčas sam obširno poročal, zavzemajoč se za Svetka. Svetek ni tajnik »Strokovnih delavskih organizacija, kakor »Narod« poroča, ampak tajnik socialdemokratske »Strokovna komisije«: O Svetku piše »Narod«, da je osnoval organizacijo UDR (udarniki), lcoje legitimacijo so našli pri ubitem Zadravcu.
Obdukcija Zadravčevega trupla.
Dne 14. .julija popoldne se je vršila sodna obdukcija trupla Zadravca. Pri obdukciji se je ugotovilo, da ga je strel zadel v levo uosnico in mu nato prodrl nosno kost in možgane ter je krogla obtičala v zadnji steni čepinje. Kroglja izvira od avstrijske vojaške pištole ali pa od brovninga. Pri obdukciji so bili navzoči sodni svetnik dr. Gradnik, sodni zdravnik dr. Travnar in dr. Avramovič.
• • •
Iz vseh dosedanjih objektivnih poročil sledi:
1.	Pri umoru ni bil udeležen niti en »klerikalec«. Dokazano je, da so bili udeleženi pri vsej stvari samo orjunaši in pa člani raznih socialističnih skupin, med njimi »udarniki« in nek brezbarvni nepridiprav. Kljub temu pa lažeta »Narod« in »Jutro« na vse grlo, da je uboj na Aleksandrovi cesti delo »klerikalcev«!
2.	Iz našega poročila sledi, da orjunaški udeleženci spopada še niso zaprti. Tajni-
Davorin Jenko (1835-1014).
Ob desetletnici smrti.
Davorin Jenko, doma v Dvorjah poleg Cerkijan na Gorenjskem, je imel očeta, ki je bil premožen kmet in se je bavil tudi z vinsko trgovino. Ko je oče spoznal nadarjenost svojega sina, se ga je odločil poslati v šole. Tako najdemo Jenka v Kranju, pozneje v Ljubljani in Trstu, kjer dokonča gimnazijo.
Po srednji šoli se odloči za študij prava in odide v ta namen na Dunaj. V četrtem letniku pa zaobrne od prava h glasbi, kateri ostane zvest do smrti.
Že tedaj, ko je še Davorin študiral v Ljubljani, ga je zanimala glasba in tudi je takrat že katero zložil. Tu se je učil pri Ri-harju in Mašku. V Trstu je imel priliko slišati kak dober koncert ali opero, pa tudi učil se je pri italijanskih glasbenikih (Sinico, Ricci). Ko jo pa prišel na Dunaj, se je naravnost zakopal v glasbo in nje študij. Glasba ga je silno privlačila in ko so 1859. ustanovili »Slovensko pevsko društvo«, je bil Jenko izvoljen za pevo-vodjo. Peli so skladbe jugoslovanskih komponistov, pa tudi Jenkove so bile
zraven (»Pobratimija«, »Naprej«.) Brigal se je toliko za glasbeno stvar, da ga niso le njegovi tovariši visoko cenili, nego je nase opozoril tudi dunajske glasbene kroge. In tako se je zgodilo, da mu je ravnatelj dunajskega konservatorija na podlagi vspeha, ki ga je Jenko imel pri nekaterih javnih prireditvah, ponudil izpraznjeno mesto pevovodje v Pančevem. Jenko ni dolgo pomišljal, ampak je to mesto sprejel. Videl je, da s pravom ne bo nikdar zadovoljen in 1863. nastopi službo v Pančevem.
Srbska prosvetna muzika je bila takrat tudi še vedno komaj v začetkih kakor slovenska. Jenko je torej začel skladati pesmi kakor so »Što čutiš, Srbine tužni« in druge. Srbi pa so bili spričo splošnega pomanjkanja pesmi močno veseli in Jenkovo ime se je širilo med Srbi z vso naglico.
Prišlo je do tega, da mu je 1865. ponudilo »Belgrajsko pevsko društvo« mesto pevovodje, 1871. pa ga je pozvalo »Srpsko narodno pozorište«, da prevzame mesto skladatelja in kapelnika, kjer jo ostal 32 let.
Davorin Jenko je prvi nosilec ideje jugoslovanske glasbene umetnosti. V svojih skladbah združuje slovenski značaj s
štvo organizacije jugoslovanskih »nacionalistov« ni še začateno. Voditelji Orjune, ki imajo razen tega na vesti tudi še umor delavca Fakina, požig delavskega doma v Trbovljah in podnarške zločine, so tudi še prosti. (Zagotavlja se nam pa, da se njihova aretacija še danes izvrši.)
3. Iz našega objektivnega poročila je razvidno, da so imeli Orjunaši na Šotlerja privatno jezo, ker ni hotel pristopiti k »Orjuni«. Napad na Šotlerja je torej popolnoma privatnega značaja, ker so se Orjunaši pač hoteli nad njim znositi. Demokratski tisk pa je naredil iz tega velepolitično afero.
3.	V imenu pravičnosti pričakujemo od oblasti, da prime in zasleduje vse one osebe, prav vse, ki so bile udeležene pri tej aferi. Ti ljudje naj se izročijo onim, katerim daje zakon moč sodbe. Ti naj kaznujejo tiste, ki so krivi, druge pa naj izpuste.
4.	Končno pa pričakuje vsa javnost, da se oborožena organizacija Orjune kakor vsaka druga ki bi si to lastila, nemudoma razpusti, ker je oborožena organizacija sama po sebi nelegalna.
Proč s terorjem! Ljudstvo zahteva zakonitega miru in reda. Samozvanci spadajo v zapor! Orožje sme nositi in rabiti samo javna oblast. Zakonu naj se vrne avtoriteta. Ali sc bodo nasilja nehala ali nadaljevala?
Moralični krivec terorja pa ie znan. Vsa Slovenija kaže nanj s prstom. On spada prvi v zapor in pred sodnika!
Beležite.
Odgovor inozemstva. V soboto je noti-ral dinar v Curihu 6.55. — V noči od sobote na nedeljo so se odigravali dogodki na Aleksandrovi cesti v Ljubljani in Zerja-vovo in žerjavovvsko časopisje po celi državi je zagnalo silen vik o grozotah »komunistične zarote v Jugoslaviji«. — V pondeljek je notiral dinar v Curihu 6.35. — Še nekaj takih »zarot«, pa bo dinar kmalu enak nekdanji poljski marki. Le tako napre.}.
Slaba vest. Včerajšnji »Slov. Narod«, ko poroča o uboju pred pošto, piše: »Po
krvavem dogodku bodo zopet prišli klerikalci in bodo delali krivico slovenski nacionalistični organizaciji...« Tako piše slaba vest.
Doknmenta o »zvezi med klerikalci in komunisti« policija ni našla v arhivu Delavskega doma. »Slov. Narod« piše, da zato ne, ker so komunisti vse »ta hude spisek že prej skrili. Mi pa pravimo, da tega dokumenta policija zato ni našla, ker ga je bil že prej Žerjav odnesel v — Belgrad.
Kaj jc izzivanje? O dogodkih na Aleksandrovi ccsti poroča »Narodni Dnevnike: »V soboto okoli polnoči je prišel po Šelen-burgovi ulici iz »Zvezde« proti glavni pošti v družbi treh tovarišev akademik Vekoslav Grubešič. Na vogalu Magdičevo trgovine so se ustavili in Grubešič js potapljal tamkaj stoječega psa ter se šalil ž njim. Vprašal ga je v š a 1 i : »Kaj si tudi ti komunist?« To pa je v bližini stoječe štiri komuniste tako razdražilo, da so z a -čeli izzivati.« — Kaj pa, če bi bil kakšen »komunist« psa potapljal in ga vprašal: »Ali si ti tudi orjunaš?« Ali bi bila tudi v tem slučaju to le »šala«? Kdo je torej začel izzivati, ali orjunaši ali »komunisti«.
Nova zerjavščloa.
Žerjav ne more živeti brez nasilij. Kakor hitro je dobil moč v Sloveniji v roke, je ugonobil avtonomno zastopstvo slovenske prestolice. Ker mu v Maribora in po drugih, avtonomnih mestih nikakor ni kazalo istega storili, je začel misliti, nad katero podeželsko občino bi se spravil. In v soboto zvečer je prišla na Jesenice vest, da je odstavljen tamošnji gerent Černe in imenovan za gerenta znani restavrater Lovro Humer.
srbskim. Jenko se ne dotika razvoja slovenske glasbe v toliki meri kakor se dotika razvoja srbske. Srbski glasbi je Jenko pomagal postavljati temelj.
Kot komponist je Jenko ostal delaven do smrti. Zložil je kakih 260 pesmi, 5 over-tur, opero »Vračara«, ki se je dala v bel-grajskem gledališču. Skomponiral je Slovencem in Srbom narodno himno, ne da bi mu bilo dano dočakati mlado Jugoslavijo. Njegove kompozicije so melodične, poslužuje se mnogo narodnih motivov, ponajveč srbskih.
Ko je stopil v pokoj, se je vrnil v naročje Slovenije, v Ljubljano, kjer je leta 1914. izdihnil svojo za dom in rod v ved-nem navdušenju kipečo dušo. Kakor je posvetil marsikateri Ceh svoje moči prospehu slovenske muzike, tako jih je Davorin Jenko posvetil jugoslovanski in med temi predvsem srbski. S svojim delom spada Jenko med prve propagatorje naše države, kakor je razvidno iz njegovih overtur navdušen monarhist, kateremu je morala im-ponirati politična zgodovina Srbov.
Marij Kogoj.
Pridobivaito novih naročnikov!
Vest je prišla baš še pravočasno, da so jeseniški Sokoli mogli novemu gerentu napraviti podoknico. Občinski urad pa o tem še ni nič vedel. Šele drugi dan je prišlo tudi uradno obvestilo in g. Humer Lovro je mogel pozdraviti sokolsko župo že kot novi gerent jeseniško občine.
Nihče na Jesenicah ne ve, zakaj se je to zgodilo. Tudi ne vemo, kakšne razloge bo navajal g. veliki župan. Vemo pa, zakaj potrebuje Žerjav na Jesenicah g. Humra. Humer in Žerjav sta si precej podobna. Dr. Žerjavove agromerkurske afere so znane in postajajo kar vedno bolj jasne, Tudi Humer Lovro ima na svojih plečih afero, ki je pred nekaj leti zanimala vso Slovenijo, ne samo Jesenice. Kakor Žerjavova agromerkurska afera, tako je tudi Humerjeva kratkomalo izginila, nihče ne ve, ne kod ne kam. Izginila pa je takrat, ko je bil Žerjav vsemogočni gospodar Slovenije. Kaj čuda torej, če ima gospod dr. Žerjav Humra še od tedai pri srcu.
Pa ne le za to. Žerjav rabi na Go* renjskem svojega zaupnika, ki bo zvesto izpolnjeval njegova povelja. Občinske volitve so po drugih občinah pokazale demokratom vrača, zato si je bilo treba pomagati na ta način. Treba je močne roke Humrove za orjunsko komando nad jeseniškim delavstvom. Jeseniško delavstvo je po dr. Žer-javovem mnenju kratkomalo vse protidr-žavno in take elemente je treba spraviti pod orjunsko pest. Da bodo pa Orjunci mogli nemoteno gospodariti, zato mora na občinskem uradu sedeti mož, ki bo pisal talca poročila in dajal take izkaze, kakršne mu bo narekoval Žerjav. Kajti, če se bo kaj upiral, bo dr Žerjav segel v malho in pokazal samo konec nekega čudnega akta, pa bo Humer nadvse krotak in uslužen.
Zadnjo občinske volitve so pokazale, da na Jesenicah ne bo nikdar izvoljen demokrat za župana. Žerjav pa hoče to vendarle doseči. Ker ne gre po pravici, mora iti z nasiijem. Zato je bilo treba imenovati novega gerenta, ki bo vodil prihodnje občinske volitve teko kakor jih zna voditi Žerjav. In tisto delavstvo, ki se bo upalo ziniti ali celo kaj storiti proti volji Žerjava, bo čutilo orjunsko pest. Humer bo pa volitve vodil pod dr. Baltičevim varuštvom in zmagal. Tak je račun Žerjava. Pravijo pa, da kar Žerjav v roko prime in sedaj je Žerjav prijel v roko jeseniško JDS in Humra..
DfičinsKe volitve.
Sv. Križ pri Kostanjevici. SLS 185 glasov in 15 odbornikov, gospodarska lista 130 glasov in 10 odbornikov.
Šmarjcta, dosedaj popolnoma samostojna občina, v kateri je SLS imela doslej le malenkostno opozicijo v občinskem odboru, je prešla 12. t. m. v roke SLS. Občinske volitve so izpadle sledeče: Volilo je 301 mož. SKS je dobila 137 glasov 11 odbornikov, SLS pa 164 glasov in 14 odbornikov.
Kostanjevica. Kljub grdim lažem nasprotnikov smo zmagali: SLS je dobila 214 glasov 13 odbornikov, »Agrarni odbor« 110 glasov in 7 odbornikov, gospodarska stranka 75 glasov 5 odbornikov. Nasprotniki so bili zmage gotovi, pa jih je uneslo.
Cerknica. SLS je dobila 2-59 glasov hi 11 odbornikov, demokrati 88 glasov in 4 odbornike, SKS 67 glasov in 3 odbornike, gospodarska lista 176 glasov in 7 odbornikov. Pri zadnjih volitvah je dobila SLS samo 118 glasov. Naši so torej napredovali. Pripomniti je treba, da je bila ta občina že prej v liberalnih rokah.
Čatež ob Savi: SLS 94 glasov (9 odbornikov), občlnskogospodarska stranka (SKS in JDS) 60 glasov (5 odbor.), narodni socialisti 32 glasov (3 odbor.).
Županske volitve.
Kranjska gora. Dne 13. t. m. je bil za župana vnovič izvoljen Josip L a v t i -ž a r, odločen pristaš SLS.
Bohinjska Bistrica. Pri županskih volitvah je bil izvoljen za župana pristaš SLS g. M a v r i č in sicer z vsemi glasovi.
Moravče. V Moravčah pri Domžalah je bil za župana izvoljen Anton C e r a r, pristaš SLS.
Velika vas. V občini Velika vas, okraj Litija, je bil izvoljen za župana Jože! Ro-bič, posestnik iz Laz, odločen pristaš SLS.
NA ŠTAJERSKEM.
Občinske volitve v okrajih Ljutomer irt Gornja Radgona so se vršile včeraj dne 13. julija. Slovenska ljudska stranka je dobila v občinah teh dveh okrajev nad tričetrtin-sko večino. Demokratje so se vzdržali le V trgu Ljutomer, v Križevcih in Veržeju. V Gomji Radgoni so se demokratje in samo-stojneži morali vezati z Nemci, da so še mogli vzdržati svoje postojanke. Vse druge občine so ostale v rokah SLS.
FRANCIJA IN NEMČIJA.
Pariz, 14. julija. (Izv.) Nemški posla nik von Hosf.b je danes poselil ministrskega predsednika Herriota in mu v dveurni avdijeuci ponovno obrazložil nemško stališče z ozirom na Dredstoiečo londonsko konferenca
ODKRITJE DRAŠKOVIČEVEGA SPOMENIKA.
Zagreb, 14. julija. (Izv.) V Delnicah so odkrili včeraj spomenik v Delnicah umorjenemu ministru DraškoviČu. V imenu vlade je govoril državni podtajnik Wil-der. Govorilo je še 12 drugih govornikov. Pribičevič se slavnosti ni udeležil. (Kakor znano, je bil v to afero zapleten »komunist« Hercigonja. Stojan Protič je dolžil Pribiče-vica, da je stal s Hercigonjo v zvezi).
MINISTER NINČIČ NA DUNAJU. Dunaj, 14. julija. (Izv.) Jugoslovanski minister dr. Ninčic je danes na povratku iz Prage došel na Dunaj. Na kolodvoru so ga sprejeli avstrijski minister vnanjih zadev dr. Griinberger, predsednik narodne skupščine Miklas, poslanik kraljevine SHS in Čehoslovaški poslanik. Minister Ninčič je obiskal državnega podtajnika dr. Franka. Sprejel ga je tudi predsednik avstr. republike Hainisch. Zvečer je priredil dr. Griinberger na čast jugoslovanskim gostom na gradiču »Kobenzl« intimno večerjo.
KOMISIJA ZA RAZOROŽITEV, i Ženeva, 14. julija. (Izv.) Komisija Društva narodov za razorožitev je končala svoje delo za to zasedanje. Izgotovila je načrt za kontrolo izdelovanja orožja v privatnih fabrikah.
ITALIJANSKO POSOJILO ZA OGRSKO.
Budapest, 14. julija. (Izv.) Glede 170 milijonskega posojila, ki je bo najela Ogrska v Italiji, je prišlo do zaključka pogajanj. Izplačilo bo najbrže posredoval «Ban-co de Italia».
AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK V EVROPI.
Washington, 14. julija. (Izv.) Državni tajnik Hughes se je danes na parniku >Berengaria« ukrcal v Evropo. V Evropi ostane 1 mesec. Udeležil se bo kongresa odvetnikov v Londonu, nato pa odpotuje v Pariz, kjer bo gost pariških odvetnikov. V Berlin ne pride. Njegovo potovanje ni političnega značaja.
UPOR V BRAZILIJI.
Montevideo, 14. julija. (Izv.) Brazili-Janske čete so upornike obkolile. Vladne čete nastopajo zelo previdno, da ne bi mesto Sao Paolo trpelo prevelike škode.
ARETACIJE V EGIPTU.
Kairo, 14. julija. (Izv.) V zvezi z aten-| tatom na min. predsednika Zaglul - pašo 'javljajo, da je bilo več oseb, ki pripadajo i ekstremističnim strankam, zaprtih.
Rim, 14. julija. Položaj se v toliko jasni, da so se razni merodajni činitelji z velikim delom javnosti izrekli proti na-nagli izpremembi političnega stanja ter ostane zaenkrat sedanji režim še dalje na vladi. Opozicija od svojih zahtev ni popustila, a zaenkrat ne more misliti na kako veliko, odločilno ofenzivo proti fašizmu, ki je bolj ali manj istoveten z režimom. Le-ta ima sedaj nekaj mesecev časa, da dokaže svojo resno voljo za normalizacijo temeljem treh točk, za katere se je obvezal: 1. ohranitev parlamentarne ustanove v mejah, ki jih določa ustava; 2. konstitucio-nalizacija milice; 3. podreditev vseh strank potrebni narodni disciplini. Vse to mora Biti do jeseni, ko naj se sestane parlament, vsaj v glavnih potezah izvedeno, drugače režim in fašizem ne moreta računati na na-daljno podporo važnih činiteljev in velikega dela javnega mnenja.
Fašistovsko-liberalna koalicija se krha.
Še več. Liberalci, ki so dali fašizmu v bajtežjih urah na razpolago svoje može, da prevzamejo v vladi del odgovornosti, že sedaj groze z odhodom iz koalicije s fašisti. Ne le da jih je nastop proti tisku pred lastnimi somišljeniki in vso javnostjo zelo obremenil in so se mu uklonili le z velikim samopremagovanjem, jih pisanje fašistov-skega tiska stalno oznevoljuje. Razpoloženje v liberalnih vrstah je dobro razvidno iz članka v poluradnem liberalnem glasilu »Giornale d'Italia« dne 12. t. m. List piše:
»Bojimo se, da začenja fašizem izgubljati pot in da mu je ušla iz vida glavna zahteva sedanjega trenotka, ki je »deten-te«. Dočim zahteva on. Farinacci za opozicijo enostavno prisilno bivališče, »Popolo d' Italia« nima druge skrbi, nego da se ohrani bojevitost črnih srajc. Če bi se že enkrat opustila ta vojna govorica, ki je sedaj premagano stališče, in bi govorili kakor so govorili politiki normalnih časov, bi bilo mnogo boljše. Toliko je gotovo, da je velika večina dežele proti nasiljem, pa naj pridejo od katerekoli strani; pač je za močno politiko, toda zakonito nasproti vsem, brez razlike članske izkaznice in srajce.« Nato se članek peča z zaničevanjem, ki ga je bil deležen liberalizem od strani fašistovskih veljakov posebno v prvi dobi, ki se ga vse. doslej niso osvobodili. List piše' - Razni znaki kažejo, da. nameravajo v fašistovskem taboru še dalje hoditi po liberalcih. To pa ne more biti, ker je nelogično, nenaravno, neobičajno. Z liberalci hočete ravnati kot se ravna z ne-
umnimi slugami? Od njih sprejemate, kar vam dajo, kadar Vam je prav, potem pa postopate z njimi kakor se vam zljubi? To ne more trajati. Če naj bo zveza, bodi na temelju velikih skupnih načel in medsebojnega spoštovanja; ako ne, je boljše, da gremo vsak svojo pot. Ali fašizem meni, da je tako močan, kakor pravi »Popolo d'Italia«? Dobro, pa se vladaj dežela sama. Če pa misli, da je patriotično, da se ohrani koalicija med narodnimi močmi za legalizacijo, normalizacijo in pacifikacijo dežele, potem izpremeni govorico in metodo. Velike in visoke besede ne služijo.«
Poustavljanje milice.
Rim, 14. julija. Sedaj je za zaprisego milice končnoveljavno določen dan 20. t. m. V vojnem ministrstvu se dan za dnevom vrše posvetovanja, kako izvesti prevedbo milice v redno armado. Gotovo je, da se to zgodi v glavnih in tehničnih potezah po analogiji svoječasne uvrstitve Ga-ribaldijevih čet. Stvar je najbolj kočljiva zaradi milicnih častnikov, ki zavzemajo mnogo višje čine nego svoj čas v redni armadi. General Itaio Bresciani, ki je bil v armadi samo poročnik, je zato že podal svojo ostavko. (Po drugih vesteh je bil general Bresciani prisiljen odstopiti zaradi kršitve discipline.)
Tisk.
Rim, 14. julija. Na podlagi sklepov posameznih časnikarskih udruženj je glavni odbor Narodne federacije italijanskega tiska sklenil: 1. Včlanjena udruženja ne imenujejo svojih zaupnikov v komisije, o katerih govori tiskovna naredba; 2. včlanjeni časnikarji zavrnejo morebitno uradno imenovanje. Razen tega bo odbor ukrenil še druge korake v varstvo tiskovne svobode.
Prve žrtve novega tiskovnega ukaza so naslednji listi: Humoristični tednik ABC v Neaplju, tednik »Re Di Denaro« v Neaplju in »Voce Popolare« v Modeni.
Napoljski fašisti niso smeli v Milan.
Rim, 14. julija. V soboto je oblast na tukajšnjem kolodvoru ustavila 250 napolj-skih fašistov, ki so se peljali na fašistovško zborovanje v Milan. Policija je fašiste popolnoma razorožila in jih odpravila nazaj v Neapelj.
Razočarani D'Annnnzio.
Genova, 14. julija. Mornarska zveza ie te dni prejela od D'Annunzia pismo, v katerem se končnoveljavno odpoveduje vodstvu zveze. D'Annunzio pravi, da je za ves svoj trud, kateregd sad je zlasti pakt z bro-darji (delodajalci), žel le nehvaležnost. — Vodstvo Mornarske zveze preide po vsej priliki zopet v roke prejšnjega tajnika kapitana Giuliettija.
Piliti« vesti.
4- SLS in komunisti. Sobotno nesrečo, ki se je dogodila na Aleksandrovi cesti, hočeta »Narod« in »Jutro« za vsako ceno naprtiti Slovenski Ljudski Stranki, dasi-ravno je ugotovljeno, da pri celi aieri ni bil udeležen niti en sam »klerikalec«. Zato »Jutrovih« in »Narodovih« podtikanj ne moremo imenovati drugače kot prosta-ško lopovstvo. Mi smo že ob priliki trboveljskih dogodkov ponovno naglašali, da ie med SLS in komunisti velikanski razloček in da mi ne branimo komunistov zato, ker so komunisti, ampak da branimo in bomo branili vedno vsakega brez razlike, komur se godi in se bo godila krivica. Če bomo videli, da se godi krivica organizaciji jugoslovanskih nacionalistov, bomo branili tudi to. To je naše načelo in od tega načela ne bomo odnehali.
-t- UJIJ učiteljstvo in Orjuna. cPoziv-Ijamo naše članstvo k intenzivnemu aktivnemu sodelovanju pri naših naprednih narodnih institucijah, predvsem pri Sokolu in Orjuni.» — «Učiteljski Tovariši, št. 28. Poročilo tajništva UJU v Krškem. — Beležimo in sporočamo javnosti!
Glas iz Kranja. Komaj si je nas slavni liberalni občinski odbor v potu svojega obraza iu ob navdušenem ploskanju k seji delegiranih orjunašev zopet izvolil «najbolj zaslužne-ga» župana Jugoslavije, že čutimo meščani, da njegov prestolni govor niso bile samo običajne fraze. V tem govoru je novoizvoljeni župan povdaril, da bo vse svoje moči posvetil «kakor doslej» tako tudi v bodoče procvitu in «mirnemu razvoju» kranjskega mesta. — Obenem je izrazil upanje, da ga bo meščanstvo v njegovem stremljenju radevolje podpiralo. Povdaril je, kakor pripovedujejo, posebno besedi «kakor doslej» in «mirni razvoj*. Se isti večer je župan pričel izvajati svoj program. «Mirno» se je vršila 5. julija t. 1. liberalna demonstracija na čast novo izvoljenemu županu, «mimo» je prihodnji večer slavila kranjska Orjuna svoje orgije, <mirno> so zadnjo nedeljo razgrajali o polnoči z Je?enic se vračajoči Sokoli. Meščani so se sicer preplašeni spogledov ali, kaj naj o polnoči to večno huronsko vpitje na trgu pon-.eni in se spraševali, ali je oče župan iz varnostnih ozi rov odpustil vse policaje, da mora Orjuna in Sokol loviti po mestu razne Čaruge? Toda nič
takega se ni zgodilo! Le g. župan izvajajo drugi del svojega programa. Pa tudi na «ka-kor doslej* ni g. župan pozabil. Takoj pri prvi občinski seji je s pomočjo svojih zvestih prijateljev in sorodnikov dovolil sokolskemu «Narodnemu domu* iz občinske blagajne znesek 200.000 K, seveda vse pod firmo puškar-ske šole, katera stane občino že 1,500.00 K. Meščani, ki poznajo razmere, sicer pravijo, da bi občina za ta znesek lahko kupila lastno hišo,, kjer bi puškarska šola imela svetle in suhe prostore; pa kaj, ko tega ni v programu g. župana. Da pa bo program g. župana še bolj popolen in lažje izvedljiv, mu kot dobri prijatelji svetujemo, da obda svojo trdnjavo s par sto metri visokim zidom, tako, da okoličani ne bodo ne slišali in ne videli, kako «mirno» se razvija Kranj. V zadnjem času smo namreč s strahom opazili, da zavedni meščani in okoličani ne ogledujejo samo izložb kranjskih trgovcev, ampak tudi napise nad izložbami in si pri tem šepetajo neslišne besede na ušesa. To ste gotovo zapazili tudi Vi g. župan? — Kar se pa tiče gospoda Gorjanca, vemo, da je g. Gorjanc zaveden in odločen naš pristaš, sicer bi ga ne bili volili na listi SLS v občinski odbor. To ugotavljamo zato, ker smo bil? zadnjič glede g. Gorjanca od nekoga mistificirani in s tem nehote storjeno krivico popravljamo. (Opomba uredništva.)
—	Telefonska poročila iz Beigrada so v današnji številki izostala, ker je, kakor nam je javila pošta, telefonska zveza z Bel-gradem pokvarjena in se še do zdaj ni popravila.
—	Italijanski vojni ladji v naših donavskih pristaniščih. Zadnji čas se mude v naših donavskih pristaniščih obe italijanski vojni ladji, ki se vračata s potovanja po Donavi. Te dni sta ladji zasidrani pred Beigradom. Posadka je napravila običajne obiske in položila venec na groba italijanskih vojakov, ki so izza svetovne vojne pokopani v Belgradu. Istotako je položila venec na grob neznanega vojaka na Avali.
—	Obisk angleškega hrodovja v naših vodah. Koncem tekočega meseca obišče naše dalmatinske luke angleško vojno brodovje. Po-vsodi se že vrše velike priprave za slovesen sprejem. Vlada je za prireditve dovolila kredit v znesku 6 milijonov dinarjev.
—	Meštrovič Splitu. Meštrovič je silni Ma-ruličev spomenik mestu Splitu prepustil popolnoma brezplačno. Spomenik bo zato stal z vsemi stroški samo približno 150.000 Din. K temu prispeva splitska občina 50.000 Din. Meštrovič je županu Tartagliu obljubil, da podari mestu Splitu, ako se srečno vrne iz Amerike, še drug monumentalni spomenik, in sicer spomenik Narodnega osvobojenja, ki bo 5 m visok.
—	Poročil se je v Novem Sadu tovarnar Aleks Podvinec, tovarnar iz Radeč z gosp. Helo Gorjanec. Obilo sreče!
—	Za nove zvonove na Šmarni gori je izročila naši upravi neimenovana gospa 25 Din. Naj bi našla mnogo posnemalcev!
—	Samoumor na Posavju. V soboto dopoldne je 60—70 letni skladiščnik na južni železnici v Ljubljani, Ivan Bernot, izvršil v Tomačevem, kjer stanuje, samoumor. Obesil se je zunaj vasi pri Savi na drevo in sicer za pas, rožni venec si je pa preje obesil okoli vratu in v drevo napravil tri križe. Pri njein so našli 50 Din gotovine, uro in pozivnico na sodišče. V skladišču je bilo svojčas ukradeno nekaj tobaka, pa je pokojni tega po nedolžnem obtožil dve ženski, ki sta ga zdaj tožili. Bernot se je bržčas obesil vsled očitkov vesti ali pa iz strahu pred obsodbo.
—	Pobegnil je neznano kam od svoje družine v Vodmatu št. 98 krojač Josip Kora-čin, doma iz Zdina vasi pri Novem mestu. — Zastavil' je v mestni zastavljalnici v delo zaupano blago za 300 Din in izginil. — Od doma je pobegnila 16 letna hči mizarskega pomočnika Valentina Peterlina iz Kavškove ceste. Dekle je primerno razvito, nosi pristrižene lase in je čedno oblečena. — Od svoje tete v Št. Vidu na Dolenjskem je pobegnil 13 letni deček Jernej Primožič, doma iz Ljubljane. Vzel je s sabo obleko in železniško legitimacijo.
—	Nevaren kaznjenec. Pobegnil je iz kaznilnice v Ljubljani 36 letni kaznjenec iz Du-brove pri Čazmu. Obsojen je bil radi več hudodelstev na 12 let težke ječe. Begunec je zelo predrzen in nevaren človek.
—	Razne tatvine in vlomi. V Hrastju je bilo vlomljeno pri posestniku Francetu Stu-hecu. Tat, ki je osebno znan, pa je pravočasno pobegnil, je ukradel 2000 Din gotovine. Neka Katica Batistič, precej podjetna ženska, je ukradla svojemu gospodarju Karlu Andre-tu v Šibeniku 3300 Din in je baje pobegnila v Slovenijo. — V Voklem pri Šenčurju je bilo ukradeno Francetu Gaborej kolo znamke «Fuch» vredno 1250 Din. — Na Brdu je bilo vlomljeno v domačo gostilno in ukradeno kolo znamke «Gendarm» št. 266.487, črno pleska-no, vredno 2000 Din. — Na Viču je bila ukradena posestniku Matiji Pribori č kokoš, vredna 50 Din. — Iz veže Novakove gostilne na Viču je bilo ukradeno kolo znamke «Kin-!a», last Antona Malovrha iz Sorice pri Dobrovi vredno 5000 kron.
—	Svarilo. Tatovi so v noči od 6. na 7. julija okradli trgovino in tobačno zalogo gosp. Kreka na Bitnjah pri Bohinjski Bistrici. Pobrali so vso zalogo tobaka, mnogo špecerij-
j skega blaga in večjo vsoto denarja. Med ukradenimi predmeti je tudi stroj za striženje las, srebrna ura z verižico in dve stambiliji s firmo T. & M. Krek, trgovina Bitnje pri Bohinjski Bistrici. Ker bodo taovi ukradene predmete gotovo hoteli prodati, štampilije pa porabljali za kake prevare in goljufije, svarimo pred nakupom ali prevzemanjem kakih obveznosti na podlagi teh štampilij. Kedor pa bi izsledil tavove, ali našel ukradene predmete, temu pa obljublja g. Krek nagrado.
—	Protekcija v ječi. Kakor poročajo hrvatski listi, sega protekcija na korist znanemu dvakratnemu morilcu Paskijeviču, izkvarjene-mu sinu »boljše družine«, tudi v ječo. Oproščen je znanega odvratnega posla v ječi, ki ga namesto njega opravlja neki drug mladoletni kaznjenec. Tudi v bolnico oddajajo Paskijevi-6a, kadar se mu hoče priboljškov. Ta razlika y ravnanju je kakor nalašč, da dovede Paskije-vičeve tovariše, katerih nobeden nima na vesti tako težkega zločina, na pravo pot.
—	Zločin prizrenskega hodže. Svoj čas sta bila v Prizrenu umorjena inženerja Markoš in Dragovič. Sedaj je prišlo na dan, da je umora naročil prizrenski hodža Rustem Športa iz verskega fanatizma, ker sta inženerja zahtevala, da se poruši poškodovano III. nadstropje Si-nan-pašine džamije v Prizrenu. Hodža je za umor najel proti plačilu 15.000 Din sina znanega bosanskega ustaša Hadži Loje, ki je s še-itimi kačaki prežal na inženerja in ju ob ugodni priliki napadel in umoril. Rustem in Hadži Loja sta že v rokah pravice in sta zločin priznala.
SEJA OBČINSKEGA SVETA.
Maribor, 11. julija.
Tudi tokrat je župan otvoril sejo šele po enourni zamudi.
Župan poroča, da je tovarna Škoda ob. čini ponudila zgradbo tramvaja. Vprašalna pola, katero je poslala tvrdka mestni občini, znaša 55 vprašanj. Sklene se, odstopiti ponudbo tozadevnemu odseku v predpo-j svetovanje.
Državnim nameščencem se v parni kopeli dovoli 50 odstotni popust.
Poročevalec Weixl (dem.) poroča, da so špeharji prosili, da bi smeli tudi v poletnih in jesenskih mesecih prodajati špeh in meso do 3. ure popoldne. Weixl predlaga, da se prošnji ne ugodi. Žebot pravi, naj se dovoli špe-harjem prodajati na trgu vsaj čez eno uro, da bodo tudi delavci lahko opoldne, ko pridejo od dela domov, kupovali od špeharjev. A! Weixl se temu protivi. Tudi socialisti so glasovali za demokrate. Tako morejo špeharji prodajati na trgu samo do 11. ure. Sejmarji pa smejo od sedaj naprej ob sobotah prodajati svojo robo do 3. ure popoldne.
Nato se je prešlo k razpravi o zadevi hla-* dilnice v klavnici. Weixl poroča o tem, kako je prišla izvozničarska tvrdka Predovič et Pri-gljevič do izključne pravice uporabe nove hladilnice. Po zaslugi socialistov Bahuna in Gr-čarja je dobila ta tvrdka hladilnico celoletno za 10.000 Din v najem. Nobena druga tvrdka ne sme dajati v hladilnico mesa, četudi Predovič nima kaj djati v hladilnico. Tekom razprave se je ugotovilo, da je g. ravnatelj klavnice Rojko, ko je enkrat skozi 14 dni dal uporabo hladilnice tudi drugim, kasiral za mestno blagajno 15.000 Din. Cela pogodba s tvrdko Predovič in Prigljevič, ki sta jo povzročila Ba-hun in Grčar, je silno tajinstvena. Oba rdeča voditelja sta se vozarila v Zagreb k tem izvoz-ničarjem in se ž njimi med štirimi očmi po-gajali v imenu občine, dasiravno ju občinski svet za to ni pooblastil. Kaj je neki gnalo Bahuna, da se je toliko trudil za milijonarja? Tik di v današnji seji so se socialisti Bahun, Dru-zovič in Smasek na vse kriplje prizadevali dokazati, da je izvozničar Predovič mestni občini s to pogodbo prinesel mnogo koristi. Dr. L e • s k o v a r je ugotovil, da znači ta pogodba Bahun in Predovič veliko škodo za mestno občino. Druge izvozničarje se s tem odganja od mestue klavnice in hladilnice. Zategadelj koljejo le-ti v privatnih klavnicah (Welle). in če je g. ravnatelj Rojko samo v 14 dneh dobil 15.000 Din za hladilnico, je jasno, kako ogrom-i no škodo trpi mestna občina po Bahunovi krivdi v celem letu. Ti dokazi so uplivali na tega zagovornika bogatih izvozničarjev, kakor mrzli curki. Začel je psovati občinska svetnika Ze-bota in dr. Leskovarja. Bahun pa je dobil od obeh tak odgovor, da je moral obsedeti in molčati. Pri glasovanju je obveljal dr. Leskovarjev predlog, da se pogodba z Bahunovo tvrdko Predovič in Prigljevič s 15. novembrom ;1924 odpove in hladilnica prevzame v lastno uporabo za vse tvrdke. O tej tajinstveni Bahunovi zadevi bomo še govorili.
Sklene se v principu tudi, da se za vsoto 5 milijonov kron zgradi nova moderna hladilnica. Predlog se odstopi odseku.
Bahun nato zahteva, naj ee uvedejo za Spe« harje posebne tablice, na katere bodo pisali ceno. Obenem zahteva, da mora vsak špehar imeti novo moderne decimalne tehtnice. Stojnice pred magistratom (1. vrsta) se prestavijo na novi Glavni trg, da bo pred magistratom vex prostora. Nato je začel Bahun strastno napadati in neutemeljeno nastavljence tržnega nadzorstva. Očita jim, da sedijo več v gostilni nego vršijo svojo službo. Tudi za ta neopravičen napad na nastavljence še dobi Bahun odcovor< Predlog so jc izročil odseku.
Za čuvarja na stolpu stolne cerkve se imenuje gospa Antonija Weis. Obravnavalo se je Se več osebnih zadev. Penzionirala sta se šolska sluga Golob in Potočnik.
Nato se je začelo obravnavati o milostni prošnji upokojenega veterinarja Hinterlechner-ja. Ker pa je bila seja okoli 12. ure ponoči nesklepčna, jo je župan zaključil.
• • •
š Novi most tez Dravo nad Mariborom. ^ Selnici ob Dravi se je osnoval »Pripravljalni odbor za zgradbo mostu Selnica—Rušeč, ki je prevzel nalogo, da izvrši vsa potrebna preddela, da se vendar enkrat postavi tako nujno potrebni most čez Dravo pri Rušah. — Šest, v tem odboru zastopanih občin, se je zavezalo, da dobavijo velik del potrebnega lesa za nov leseni most in sicer tudi prevzamejo en del gradbenih stroškov. — Jugoslovansko inženirsko podjetje v'Mariboru je tudi že izdelalo vse potrebne načrte. — Vendar pa te občine ne zmorejo celotnih stroškov in zato je omenjeni odbor podvzel akcijo, da izposluje podporo od države. — Upati je, da ta akcija uspe, tem bolj, ko bi bila stvar države, da sama uzpostavi prepotrebno zvezo obeh dravskih bregov in se tako oddolži davkoplačevalcem dravske doline. — Vsaj na celi črti od Maribora do Brezna, tedaj na celih 40 km, ni čez Dravo nobenega mostu in pri veliki vodi je levi breg popolnoma odrezan od železnice. — Kaj to pomeni za kraje, v katerih bi se lahko razvila lepa industrija in ki leže razen lega eksponirano tik državne meje, ni potreba povdarjati. — Upamo, da bo zadeva našla pravo razumevanje na merodajnem mestu in hvaležna naloga za naše zastopnike v skupščini bo, da dosežejo, da se potrebna postavka postavi še v jesenski budžet. — V tem 6mislu je bil naprošen za intervencijo tudi narodni poslanec mariborskega okraja, ki bo zadevo zastopal gotovo odločno in agilno. — Tako vendar obstoja upanje, da bo dolgotrajna borba za ta most v doglednem času rodila pozitiven uspeh.
š Proslava 150 letnice obstoja osnovne šole v Laškem. Malo je osnovnih šol v Sloveniji, ki obstoje že poldrugo stoletje. Zato si je osnovna šola v Laškem, katero je baš letos dohitela ta izredna čast, stavila nalogo, da to obletnico primerno proslavi. Proslava se je vršila na Vidov dan 28. junija t 1. Na predvečer je mladinski pevski zbor zapel pod vodstvom učitelja g. J. Kislingerja podoknico ku-mici obnovljene šolske zastave gospe Aneti Etsbacherjevi. Podoknice se je udeležilo tudi celokupno učiteljstvo. Slavnost se je na Vidov dan otvorila z običajno službo božjo, ob koje sklepu je dekan g. dr. Kruljc blagoslovil prenovljeno šolsko zastavo in končal s krasnim in ginljivim govorom šolski ladini in mnogoštevilnemu občinstvu. Po sprevodu, ki je spremil zastavo v šolo, sta se po jubilejnih dekla-macijah učencev poklonila in zahvalila kiunici g. A. Elsbacherjevi, ki je pripela zastavi nov jubilejni trak, nadučitelj g. Ivan Četina v imenu šolske mladine, učit. zbora in številnega občinstva, g. Pleskovič pa kot načelnik v imenu k raj nega šolskega sveta. V imenu občine je govoril g. Konrad Elsbacher. Nato je sledilo petje mladinskega zbora. S tem se je pred-poldanski del slavnosti zaključil. Popoldne ob štirih se je v dvorani hotela Henke zbrala mnogobrojna množica občinstva ter komaj čakala pričetek predstave. Pozdravni 150 letnice šole in obnovljeni zastavi je sledil govor uad-učitelja g. I. Četine, M je podal zanimivo zgodovinsko sliko o razvoju laške osnovne šole. Govoru je sledilo živahno odobra-anje. Poročilo o otvoritvi javne ljudske knjižnice, ki se je otvorila baš na dan proslave 150 letnice na šoli ter o njenem pomenu za Laško in okolico z ozirom na široko zasnovani načrt o njenem poslovanju popolne strankarske in kakršnekoli društvene neodvisnosti, je podal g. Josip Kotnik. Sledilo je nato petje otroškega pevskega zbora pod že omenjenim vodstvom g. Kislingerja, ki je znal mladino tako izvežbati, da si je na mah osvojila vsa srca navzočega občinstva. Pozornost pevcev in precizno izvajanje dvo-, tro- in četveroglasni'* ^smi je tako prijetno učinkovalo na poslušalce, da so kljub neznosni vročini skoro vsi vztrajali do konca, ki je napočil še-le okoli pol 9. zvečer. Naravnost očarujoče je vplival pevski zbo^ pošolskih mladenk. Pesmi »Iz stolpa seme in »Sara-tan« so zapele brezhibno in tako nežno, da se je marsikomu orosilo oko. Nič manj ganljivi so bili solospevi. »Uspavanko« je pela Glorija Šupljetova z naravnim in mehkonežnim glasom ter s tem vzbudila izredno pozornost. Dovršeno in prijetno temperamentno je kot »ka-varica« nastopila solistinja gdč. Slavka Hafnerjeva. Milo in prilmpljivo sta zapeli dvospev »Na tujih tleh« gdčni Sonja Elsbacherjeva in Berta Ferčnikova. Med pevskimi točkami so se vrstili lepi prizorčki, izmed katerih je gotovo najbolj ugajal »Karikiran prizor iz šole«. Za obilico smeha ob tem prizoru gre pohvala gdč. Josipini Stegenškovi. Za zabavo med odmori je skrbel mladinski orkester, obstoječ iz mladeničev, bivših učencev laške osnovne Šole, ki so z lastno marljivostjo in vztrajnostjo dosegli že lepe uspehe. Dvo in solospeve je spretno spremljala na klavirju učiteljica gdč. Milica Maček. Kljub silni vročini in obširnemu sporedu je prireditev napravila udeležencem prijeten utis, mladini pa ostavila neizbrisen spomin na proslavo.
š Nezgode. V tvornici za dušik v Rušah pri Mariboru se je delavec Šander Ignac s karbid-uim prahom močno opekel po nogah; oddan je
bil v mariborsko bolnico. — Reher Ivan, 19 letni uradnik pri lesnem trgovcu Francu Oset v Sv. Petru v Sav. dol. je na cesti med Bregom in Fočico s kolesom zapeljal med železniške tračnice, ko se je hotel ogniti avtomobilu. Pri tem je padel s kolesa in si zlomil desno roko in zadobil precejšnje poškodbe po obrazu. Moral je v celjsko bolnico.
Iz Prekmurja.
Triumfalen pohod mariborskega velikega župana g. dr. Othmar-ja Pirkmajer-ja: V ponedeljek, dne 7. t. m. nas je s svojim prihodom počastil gospod veliki župan mariborske oblasti. Mislili smo, da bo imelo to potovanje uradni značaj, pa se je vse predstavljalo kot nekak pregled »demokratske vzajemnosti« v Prekmurju. Kot višji šef si je komaj površno dal predstaviti uradništvo, glavno mu je bilo nadzorovanje prekmurskih klavnic, za katere je prevzela monopol slavna Kodrova partija in za katere je uprizarjala pred meseci s svojim shodom »vsestransko zanimanje«. Culi smo, da se je g. notar Koder v ponedeljek napram strankam, ki so čakale na avdijenco pri g. vel. županu, izrazil, da je prišel ta v Prekmurje kot odposlanec -demokratske stranke«, torej ne kot šef politične uprave. Pivi moment smo dvomili o tem, a ko se je gospoda odpeljala na inšpekcijo po Goričkem, smo rekli, da že mora res tako biti. Imel je g. Koder zelo natančne informacije, tako n. pr., da je v Prekmurju samo ena klavnica, in še to da ima g. Benko, ki ni »demokrat«. Seveda je g. vel. župan debelo gledal, ko je videl 9 (devet) lepih izvoznih klavnic. — Najimenitnejše pa je bilo, da se je vozil r uradnim avtomobilom g. vel. župana tudi g. notar Koder, ne sicer kot gost, temveč kot izvedenec za klavnice v Prekmurju! Ne vemo, kakšne občutke je imel g. srez-ki poglavar Lipovšek, ko je sedel med vožnjo spredaj pri šoferju, a poleg g. vel. župana notar Koder, vemo pa sigurno, da je bilo ljudstvo zelo malo navdušeno za to sliko. Izpra-ševalo se je in tudi g. vel. župana je hotelo vprašati, če je kar naenkrat postal okrajni glavar notar Koder in če imajo gg. vel. župani svoje uradnike samo za priveske. — Bil je tudi slavnostni bankot — vsaj napovedan; no, dobro razpoloženje je kvaril »dolgi nos« g. odvetnika dr. Škerlak-a, ki ni imel časti, sedeti poleg, ali pa vsaj v bližini g. vel. župana, kljub temu da je predsednik JDS v Murski Soboti in si je veliko prizadeval, da je bil g. vel. župan dr. Pirkmajer dostojno« sprejet. Ni čudno za nas, ali g. dr. Škerlak bi tudi lahko uvidel že davno, da je gospodom pri JDS le »balast« in mu vsa njegova ljubosumnost ne bo pomagala do renomeja. In kaj bi šele g. notar Koder in njegova partija rekla, ako bi znala, da se je g. dr. Škerlak vsled tega zapostavljanja pri banketu pridu-šil, da bo pri prihodnjih volitvah raje volil Tončka Krautsack-a kot pa g. Kodra. — Bil je govor pri tej priliki tudi o občinskih volitvah v Prekmurju; toda g. vel. župan ni hotel o event. razpisu istih ničesar slišati: on že ve, zakaj, mi pa tudi. — Če vprašate ljudi, ki so videli inšpekcijo g. vel. župana, kako se jim je vse videlo, vam bodo odgovorili, da si ne žele kaj takega nikdar več.
Murska Sobota. V torek in sredo, 8. in D. t. m. je gostoval pri nas oddelek dfž. gledališča iz Ljubljane z dramo "-Tat in Vrag«. Ni nam treba poudarjati, da je bilo občinstvo navdušeno nad igrami, kakor jih znajo pred-našati samo gg. Skrbinšek, Drenovee, Cesar ter dame ge. Juvan-ova in Rakar-jeva. Želeli smo, da bi ostali dalje časa tukaj, a pustiii jih niso nadaljui njihovi gostitelji v Dol. Lendavi. Prosimo pa jih, naj pridejo prejkomogo-če zopet med nas, pa. za dalj časa. Prosimo pa jih tudi, naj nam ne zamerijo, da jih nismo počastili tako, kot so to zaslužili in naj za danes sprejmejo samo našo naiskrenejšo zahvalo za dva lepa večera.
k Občni zbor Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Minoli mesec se je vršil v Celovcu redni občni zbor Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Iz odborovih poročil posnemamo: Izid zadnjih občinskih volitev je bil za Slovence Časten. Dobili so ;10.252 glasov. Dočim so imeli prej 7 svojih županov, jih imajo sedaj 15 in ako izpadeta še dva rekurza, ki sta v teku, ugodno, jih bodo imeli 17. Kar ti*e zavednosti občin, so pokazalo občine med Dravo in Vrbskim jezerom velik prirastek glasov, izkazal se je tudi Št. Tomaž nad Celovcem in pa Ziljani. Nazadovali sta samo dve občini. Volitve so pokazale, da se je samostojni nastop za Slovence najboljše izkazal.. Upoštevati treba, da so šli Slovenci v volivni boj malone brez sredstev, dočim so druge stranke razpolagale
7. bogatimi sredstvi. — Pereče je postalo narodno vprašanje v cerkvi. Nemci delajo z vsemi silami na to, da izvedejo germanizacijo tudi na cerkvenih tieh. Heimatsdienst je po vseh slovenskih krajih pobiral podpise za nemške pridige in nihče ga ni oviral pri tem. Ko so pa Slovenci v grebinjški fari, kjer imajo zagrizenega nemškonacionalnega župnika, a kjer je 90 odstotkov prebivalstva slovenske narodnosti, začelo pobirati podpise za slovenske pridige, je vse planilo proti njim, podpise so jim zaplenili, okrajno glavarstvo v Velikovcu j« grozilo in nagnalo nad nje orožnike. Šele aa odločno posredovanje predsednika Pol, in go-
spodarskega društva so Slovenci dobili polo s podpisi nazaj. — Hud trn v peti je Nemcem Mohorjeva družba. Dasi je to cerkvena bratovščina, s katero nima politična oblast nobenega opravka, vendar okrajna glavarstva stikajo za člani, jih stražijo in zahtevajo od župnikov, da jim naznanijo imena članov. — Končno sta se posvetna in cerkvena oblast lotili še druge važne slovenske posesti: slovenskih matrik. Iz njih hočejo iztrebiti slovenščino in tako vzeti Slovence m važne priče njihovega bivanja na tej zemlji. — Proti slovenski duhovščini vprizarja nemški nacionalizem naj-slrupenejšo gonjo; listi ji bimenujejo »Bflse-wichten uud Landesverrater« ter jim groze z železno pestjo. Proti tem napedom in očitnemu hujskanju je predsednik Političnega in gospodarskega društva na koroški deželni vladi ustmeno in pismeno protestiral.
k Nova vrzel. Dne 28. m. m. je v Št Petru pri Grabštajnu umrl nagle smrti tamkajšnji župnik Štefan Sakelšek v starosti 65 let. Na pogreb je došlo 25 duhovnikov, na grobu je govoril tinjski prošt dr. Ehrlich. Tako je nastala v vrstah koroške slovenske duhovščine nova vrzel, a naraščaja ni.
k Županske volitve v Svetni vasi. V Svetni vasi je bil po paktu med Slovensko kor. stranko in socialnimi demokrati z 9 proti 7 glasovom izvoljen za župana pristaš Slov. koroško stranke Matevž Krasnik, pd. Bvatnik iz Šent Ja nža. Bauernbundlarji so vložili priziv tako proti izvolitvi župana kakor firoti izvolitvi občinskih svetovalcev. Okrajna komisija je priziv glede župana zavrnila, ugodila pa prizivU glede obč. svetovalcev. Na seji dne 21. junija sc je nato po posredovanju okrajnega glavarja Wolseggerja med vsemi strankami dosegel sporazum v tem zmlslu, da je bil za prvega občinskega svetovalca izvoljen član Bauern-bunda, za drugega Slovenec, za tretjega pa socialni demokrat.
k Inkvizicija. Po slovenskih vaseh sta zadnji čas v spremstvu orožnikov hodila dva gospoda in tsrogo izpraševala ljudi, kakšnega mišljenja so in kako so volili, sami in kako sosedje, ali je občinski tajnik agitiral in podobno. Tako se je godilo v bistriški občini pri Plibcp ku. Na županovo vprašanje, kdo sta ta dva gospoda, so orožniki izjavili, da sta od deželnega sodišču v Celovcu. Kaj ima opraviti sodišče s političnim prepričanjem svobodnih državljanov?
[Ju&IJanske novice.
]j Nočni razgovor. Naš dober znanec in prijatelj nam poroča: V soboto zvečer sem obiskal mojega prijatelja. Sedela sva po večerji pri odprtem oknu pozno v noč. Nič se ni zganilo na cesti. Slišal se je samo pritajen šepet pred vež-nimi vrati. Šepetala sta fant in dekle. Ker sva pa jaz in moj prijatelj že bolj v letih naju ta zadeva ni posebno zanimala. Okoli polnoči, ali pa je bilo že nekaj čez, pa pride neki gospod, kateremu je fant odprl vrata. Ko se je gospod zopet vrnil iz hiše, se je začel razgovor med fantom in vrnivšim se gospodom. Iz razgovora sem odločno razumel besede. »Ali boste sedaj pričali, da nisem bil zraven? Hudič, to so ga naši zopet enkrat polomili! Zmenili smo se, da bomo nekaj časa mirovali, vsaj do volitev. Ob volitvah pa bi najprej napadli »Jugoslovansko tiskarno«, potem pa uganjali nekoliko terorja, da bi se ljudje pri volitvah bali. Sedaj pa so šli ti bedaki in so ga tako polomili!« — Po razgovora je fant odšel v hišo, kjer stanuje moj prijatelj in znanec, jaz pa domov. Po poti pa sem rekel parkrat »Živijo dr. Žerjav« !
lj Zgodnji obisk pri tir. žerjavu. V nedeljo 13. t. m. sta dva policista ob 5. zjutraj prišla v stanovanje g. dr. Žerjava. Ljudje so govorili, da je bil obisk v zveri s ponočnimi poboji.
lj Zanimiva tožba. Danes dopoldne ob II. uri se vrši na ljubljanskem sodišču soba št. 79 razprava zaradi znane tatvine 400 dinarjev v stanovanju dr. Lemeža. Kakor znano, so takoj po trboveljskih dogodkih udrli »neznani zli-kovcic v dr. Lemeževo stanovanje in pri tej priliki je gospej dr. Lmeževi zmanjkalo iz kuverte, v kateri je imela shranjeno 900 dinarjev, znesek 400 dinarjev. Upamo, cla bo razprava dognala pravega krivca.
lj Metalce svetlobe (>šajnverferjec po ljubljansko) je dobila zagrebška policija za izsleditev zločincev. Pravijo, da bi jih tudi ljubljanska zelo rabila.
lj Velesejm. Prijavni termin za udeležbo na letošnjem ljubljanskem velesejmu se za-ključi dne 25. t. m.
lj Na Brezje bo šlo po želji mnogih članov ljubljansko kat. društvo rokodelskih pomočnikov v nedeljo, 20. julija. Odbor vabi k udeležbi mojstre in pomočnike, posebno še pevce. Pevska skušnja bo danes ob 8. uri v dvorani Rokodelskega doma.
lj Tatvina. V noči od sobote na nedeljo mi je bila ukradena iz zaprte sobe v stanovanju v Florjanski ulici Št. 22, gostilna «Ame-rikanec» različna obleka in perilo, usnjeni rujavi potni kovček, dežnik in drugo. Pred nakupom svarim vsakogar. Hinko Dolenc, brivski mojster.
lj Policijske ovadbe. V zadnjih 24 urah' je bilo vloženih 16 ovadb in sicer: radi tatvine 4, radi vloma 1, goljufije & kaljenja nočnega mini 1, in pa ena radi prestopka cestno policijskega reda, ogrožanja osebne varnosti, razbitja šip na vlaku, neplačane cehe, radi hišne raziskave, izsleditev bivališča, prelepa in lahke telesne poškodbe,	*
lj Prepoden vlomilec. V nedeljo popoldne se je splazil neki svedrovec v hišo na Vodnikovem trgu št. 2 in je poskušal vdreti v stanovanje trgovca V. Muca. Poskušal je odpreti vrata z vitrihom. Imel pa je neznan vlomielc smolo in — srečo. V stanovanju je bil namreč zaklenjen Muc. To je bila vlomilčeva smola. Sreča njegova pa je bila, da je Muc, ko je čul praskat po vratih, zakričal, kdo je, nakar je pustil vitrih vlomilec v vratih in je srečno pobegnil.
lj Po krivem obdolžena. Svojčas smo po* ročali, da je 40 letna Frančiška Sevnikova ukradla natakarici Anici Ribnikarjevi pri Strgulcu na Gosposvetski cesti 500 Din. Sodna preiskava je dognala, da je bila Sevnikova po krivici obdolžena tatvine ter jo je s pravomočno razsodbo dne 12. t. m. oprostilo obtožbe.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Krivic, to« bačna delavka v p., 59 let. — Franc Vidmar, krojač, 63 let. — Kloti Hubad, žena nadsvetni-ka finančne prokurature, 35 let. — Alojzij Za-dravec, tapetniški vajenec, 20 let. — Frančiška Polajnar, gostačeva hči, hiralka, 17 let. — Karel Giberti, bivši zasebni uradnik, 76 let. — Ivan Vončina, magistralni ravnatelj v pok., 75 let.
Kdor nima slasti do jedi, naj vzame Iran proti slabokrvnosti, ki ga proizvaja Mestna lekarna v Zagrebu in ga dobite za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek.
Dijaški vestnik.
Katoliški akademiki! Odgovora na prošnjo za polovično vožnjo za čas zborovanja še nismo dobili. Tudi je malo upanja, da bi bila prošnja ugodno rešena. Radi tega, tovariši, ne izosta-nite od našega zborovanja in pokažite, da kljub oviram, ki se vam stavijajo, živi v vas še toliko idealizma, da greste preko teh ovir zato, da povzdignete svoj Dijaški katoliški pokret. Kjer pa vam je mogoče, se grupirajte in potuj--te s F. S. — Za pripr. odbor: Predsednik.
lurlstika in mm
10. t. m. je postavil Pavo Nurmi (Finska)" dva nova svetovna rekorda na 1500 ni in na 5000 m Amerika se v teh disciplinah ni mo-gla uveljaviti. Zato so popolnoma nadvladah v metu kladiva in v skoku ob palici. V izločilnih tekih na 400 m jn postavil Imbach (Švica) nov svetovni rekord, katerega so pa že naslednji dan podrli Amerikanci iu Angleži< Rezultati tega dne se glasijo: 1500 m finale;
1.	Nurmi, 3 min., 53.6 sek., 2. Scherer (Švica)'. 3. Stallard (Anglija. — 5000 m finale: 1. Nurmi 14:31.2, 2. Ritola (Finska), 3. Wide (Švedska). — 400 m predtek: 1. Imbach (Švica) 48 sek. — Skok ob palici: 1. Barnes 395 cm,
2.	Graham 395 cm, 3. Brooker 360 cm (vsi trije Amerika). Svetovni rekorder Hoff (Norveška), z registriranim rekordom 421 cm vsled poškodbe letos ni bil prijavljen. — Met kladiva: 1. Toodell 53 m 29.5 cm, 2. Mc. Gralh' (oba Amerika), 3. Nokes (Anglija). 10. t. m. je bilo stanje po točkah: Amerika 175, Finska 107, Anglija 47, Švedska 26, Francija 13.5 Švica 10, Madžarska 7.5.
[11. t m. so bili doseženi nastopni rezultati: finale na 400 m: 1. Lidell (Anglija) 47.6 sek. (svet. rekord), 2. Fitsch (Amerika),
3.	Butler (Anglija). — V drugi izločilni hoj! na 10.000 m je bil vdragič diskvalificiran avstrijski prvak Kuhnel pri distanoi 6 km let pri distanci 4 km tucli Madžar Fekete. V finalu je zmagal Italijan Frigerio v času 49:15.6 drago mesto zavzema Gaster (J. Afrika), tretje Schvvab (Švica). — V teku moštev na 3000 m so se kvalificirali za finale Finska, Anglija, Amerika in Francija, medtem ko so Italija, Norveška, Španija in Švedska izpadle.
Rimsko-grška rokoborba se razvija vsled velikega števila tekmovalcev, jako počasi. Jugoslavija je dosegla tu prvi skromni uspeh z zmago Gerbiča nad Švedom Nilsnom v izločilnih borbah srednjetežke kategorije.
V	streljanju na lončene golobe je dosegel prvo mesto Madžar Halaszy z 98 zadetki izmed 100; enako razmerje je dosegel na drugem mestu stoječi Amerikanec.
V	mečevanju (Degen) zavzema prvo mesto Belgija, drugo Francija, finalista sta bila Belgijec Del Porle in Francoz Duprče.
,V maratonsk. teku na distanco 42.176 m je zmagal v nedeljo Finec Steruross v času 2 uri 4! min. 2 sek. Podrobnejše poročilo o labkoatletskih tekmah 12. in 13. t. m. sledi.
Prihodnje dni se prično plavalne tekme, h katerim je prijavljenih 25 narodov, med njimi imajo največ šanc zopet Amerikanci. Jugoslavija se udeleži plavalnih konkurenc s 6 plavači v disciplinah: 4 krat 100 m, 400 in prsno in 1500 m. Za y.atter-polo je prijavljenih 13 narodov.
Izredna glavna skupščina Ljubljanskega lahkoatlctskcga podsaveza je izvolila preteče-no nedeljo v vodstvo sledeče osebe: upravni odbor: L. Slamič, predsednik, geom. Čeme, podpredsednik, nadalje Savo Sancin, Viktor Vodišek, Iv. Baltazar, Dermelj, ga. Pajnič; eno mesto je rezervirano za SK Jadran, eno za SSK Maribor. Tehničnim referentom je bil izbran ing. St. Bloudek, referentom za hazeno Dan. Sancin. Skupščini so prisostvovali izmed .včlanjenih 6 klubov delegati oetih klubov.
Oospodarslvo.
Iskrenost v držav, financah.
Belgrajski tednik »Privredni pregled« prinaša pod tem naslovom zanimiv članek o izjavah našega finančnega ministra, iz katerega posnemamo važnejše.
Mi sino ob priliki padca omenili, kako je finančni minister izjavil, da politični dogodki nimajo vpliva na kurz dinarja, da ta izjava ne drži. Jasno je, da prestiž države in zaupanje, katero ima inozemstvo vanjo, vpliva tudi na kurz dinarja. Kajti finančni minister navoja, da za padec dinarja ni gospodarskih razlogov in da je padec dinarja samo prehoden. Če ni gospodarskih razlogov, kakšni so pa potem razlogi, da je dinar padel, čeprav samo prehodno? Kdor logično misli, bo vedel, samo naš finančni minister zavija dejstva.
Finančni minister dokazuje, da je naša plačilna bilanca dobra in navaja naraščajoči izvoz s statistiko, uvoz pa pravi, da je izpod teh številk. Številke za uvoz pa seveda no pove. Znano pa je, da še do danes ni objavljena statistika o uvozu za 1. 1923. še manj pa za leto 1924. Naš finančni minister nam ni podal niti trgovinske bilance, kaj pa še plačilne, katere sicer važen del je trgovska bilanca, vendar pa se plačilna bilanca ne krije s trgovsko, ker plačilna bilanca obsegi poleg trgovske še celo vrsto drugih faktorjev, kakor n, pr. dohodki iz tujskega prometa, pošiljtve naših izseljencev v domovino, obresti tujega kapitala, ki je naložen pri nas.
Za državne dohodke pravi, da rastejo in navaja podatke za mesec februar, torej in i mesece nazaj! Ne pove pa ničesar o izdatkih. Mi smo v »Slovencu« na podlagi izkaza Narodne banke pokazali baš nasprotno, namreč, da državni dohodki padajo, kar je v času gospodarske krize razumljivo.
Naravnost legendarično pa je pojasnjevanje finančnega ministra o- povečanju obtoka bankovcev v preteklem letu za 750 milijonov dinarjev. Kot razlog je navedel, da so privatniki vzeli to vsoto s svojih računov pri Narondi banki. Ali je to mogoče? Ako bi recimo privatniki vložili 100 milijard pri Narodni banki, se obtok ae bi mogel povečati, če bi oni vzeli to vsoto iz Narodne banke. Po zakonu o Narodni banki je znano, kaj pride v redni kontingent izdajanja bankovcev, kaj pa ne. Niti eno niti drugo ni brez mej, ampak strogo omejeno po zakonu o Narodni banki.
Ko finančni minister govori o obtoku bankovcev, citira njemu najbolj ugodno številko. On vedno navaja izkaz Narodne banke z dne 8. vsakega meseca, ko je vendar notoriono, da se takrat obtok v primeri s prejšnjim izkazom t. j. 31. predidočega meseca, zmanjša. Kajti v izkazu zadnjega v mesecu je obtok zaradi izplačevanja plač drž. uradnikom znaino večji. Poleg tega začije pri primerjanju obtoka vedno z maksimom obtoka, ki je znašal dne 8. oktobra 1923. nekaj čez 6 milijard dinarjev, ne primerja pa letošnjega obtoka z obtokom v istem času lanskega leta, kar jo edino pravilno! Statistika izkazuje, da jo letošnji obtok večji od lanskega v istem času.
Naš finančni minister skuša dejstvovati psihologično. Izgleda, kakor da finančni minister skuša samega sebe de man tirati.
Treba je jasnih in utemeljenih izjav, ne pa takih, ki apelirajo na nekmičnost časopisja in bralcev. Treba je, da je naš finančni minister iskren in da pove resnico, ne pa da jo potvarja. — (Op. uredn. Mi smo že naglasih naše stališče o izjavah finančnega ministra. Misli »Privrednega pregleda« se krijejo popolnoma z našim stališčem.)
železu in Jeklo.
Cene železu in jeklu so se na svetovnem trgu zadnje dni le malo spremenile. Na trgu
se je opažala predvsem nemška konkurenca,, ker ne more Nemčija doma placirati svojih jeklenih in Železnih produktov.
Na svetovnem trgu so bile cene sledeče: železo v palicah 7.5. funtov šterlingov, fina pločevina 9.— funt. šterl., srednje vrste pločevina 7.10 funtov šterlingov, debela pločevina 7.5.
Na Angleškem se je trgovalo sledeče: No. 3 Cleveland 89 šilingov, No. 1 faundry iron 93 šilingov, No. 4 forge 84 šilingov za angleško tono.
Na francoskem trgu ni sprememba vlade nič vplivala na cene jeklu in železu. Tozadevna bojazen je bila odstranjena z izjavo vlade, da ne more biti govora o izpraznitvi Porurja, dokler ne bo nudila Nemčija zadostnih garancij. Povpraševanje je bilo živahno po surovem železu in po hemntitu za polfabrikate ni bilo velikega zanimanja. V ostalem ceno nespremenjene, hematit 880—450 Fes.—
Na belgijskem trgu pojema povpraševanje. -cene padajo. Kupčije so se sklepale na sledeči bazi: železo v palicah belg. frc. 600— 620, tračnice belg. fes. 700, debela pločevina belg. frc. 750, srednje vrste pločevina belg. frc. 800—
V Nemčiji kljub znižanju cen premogu cene jeklu in železu se niso izdatno spremenile. Povpraševanje ni veliko na domačem trgu. Produceuti so znižali zadnje dni cene surovemu iu litemu železu. V splošnem so cene sledeče: valjano železo 135 zlatih mark, železo v palicah 130 zl. mk. srednja pločevina 175 zl. mark.
Poljski železni industriji dela veliko konkurenco nemška ia češkoslovaška industrija. Trg je mrtev. —
Na češkoslovaškem trgu tendenca nekoliko slabejša, v ostalem se položaj ni bistveno spremenil.
Na jugoslovanskem trgu položaj ni ugoden. Povpraševanje malo, zaloge velike. Tudi nameravano zvišanje carinske uvozne tarife no vpliva veliko na konsum. Cene so bile sledeče: žica 600 Din, železo v palicah 400 Din, pločevina 530 Din za 100 kg. —
eieiska
(Nadaljevanje.)
Posebno živahen je boj za petrolejske vrelce v vilajetiii Mosulu in Bagdadu. Anglija je mnonja, da so njeua amer. in indijska proizvajalna središča preveč oddaljena, da bi jih mogla lahko braniti v slučaju konflikta, in bi rada cisto blizu Sredozemskega morja, ki se da lahko zapreti, pridobila proizvajalna središča v čim večjem številu.
Amerika pa s tem ne soglaša iu predsednik Standard Oil družbe je izrazil mnenje, da naj se komaj začeto izkoriščanje mezopotam-skih petrolejskih vrelcev organizira v obliki mednarodne družbe, pri kateri naj bi bili udeleženi vsi narodi, ki bi to želeli.
Vkljub temu ostremu boju pa interesi ieh različnih družb niso tako zelo nasprotni, da se ne bi zerlinile vsaj v prodajalni ceni lega proizvoda, za katerega so bije tako ljut boj.
Tako je marca 1922 sklenila Anglo Per-sian Oil dogovor s Standard Oil Company glede izkoriščanja važnih koncesij, ki sta jih dobile v severni Perziji.
Royal pa menda nikakor noče sodelovati z drugimi in poročilo upravuega sveta za leto 1922. govori v prav trdih izrazih o neprilikah, ki so jih družbi delali Američani.
Jasno je, pa tudi, da se politika angleške vlade bliža družbi Standard Oil in da hoče razen tega ohraniti kontrolo nad izključeno britanskimi podjetji.
Kar se tiče Francije, ne igra velike vloge poleg teh velikanov. Lahko trdimo, da na
Hagarin siri.
Roman. Paul Keller. — F. O.
(Dalje.)	8
Oblak se pretrga in mogočna, bela, žareča roka kaže proti vzhodu.
. Glej, dalje gre. Potuje čez hribe in doline. Ogiblje se mirnih bivališč. Če pride slučajno mimo temne koče, joka, če sliši, da se v koči otročiček smeji v snu.
Ni njen otrok.
Roka na nebu zgine, zopet se zasveti in kaže vedno proti vzhodu.
Sedaj ve, da gre domov.
Pogleda bose noge in sram jo je pred starši.
Toda roka kaže tja in gre. Kajti več kot starši je otrok.
Pride do poljske poti. Vihar prihruje z neba. Prah, suho listje in ovele veje pomena z njene steze., da mehko stopa po jesenski travi. In vihar zlomi stara vrata.
In zdaj je tam, kjer je postala mali. ♦ * *
Samotnega moža pod jesenskim drevesom prime nekdo. Črna ženska postava pred njegovimi od strahu odprtimi očmi.
Ne zavpije, komaj se malo strese. Udje so mu otrpli in jezik samo nekaj težko blebeta.
>Jaz sem, oče! — Kristina 1«
Ker se hoče k njemu usesti, hoče vsta-
ti. Nato jo boječe pogleda, jo spozna in obsedi. Sram ga je in se obrne v stran.
Ona nekaj časa molči, potem mu položi lahno roko na ramo.
»Ne muči se, oče.... Obdrži ga!«
Počasi se obrne ia jo gleda prestrašeno In vprašujoče.
Hči mu gleda naravnost v obraz in ga prime za roko.
»Vem, cla je moj brat,« pravi preprosto in mirno.
Dve zvezdi vzideta na nebu. Kot očesi se svetita za daljnimi zavesami in gledata iz višave.
On ne najde besede. Nežno ga boža hči po roki.
»Pred menoj se ti ni treba bati. Saj smo se vodno med seboj pogovorili, če je bilo kaj.«
Tedaj vpraša s slabotnim glasom:
»Odkod veš to?«
Kratko mu pove, kar je ujela o njegovi mladosti iz izgovorjenih besed in slabih dovtipov vaščanov v vseh letih.
»In ko je rekel tujec, da se piše Hellmich, in sem videla, kako sla se ti in Gottlieb ustrašila pred njegovim imenom in obrazom, sem vedela.«
Pametnejša je in boljša kot vsi, to že davno ve. Tudi zdaj ni nesrečen, da ji je vse znano. Poroštvo mu je celo, da se bo prav izteklo. Toda njegova boječnost ne najde v tem trenutku boljše besede kakor:
predvečer vojne 1. 1914. Francija še nič ni vedela, kaj pomeui svetovna petrolejska politika.
Najprvo so tri, pozneje je deset tvrdk, ki so tesno združene v en kartel z glavnico 100 milijonov frankov, vodile petrolejski trg.
Francija ni imela nobenih petrolejskih vrelcev in samo tri male petrolejske ladje.
Za časa svetovne vojne je morala kupovati petrolej pri velikih inozemskih truslih, ki so pri tem zaslužili bajne denarne vsote.
Po končani vojni se je potrudila, da popravi, kar je zamudila in pridobila si je kontrolo nad gališkim, romunskim in poljskim petrolejem, kar ue zadostuje njeni potrebi. Ti petrolejski vrelci bi tudi bili v slučaju evropskega konflikta odrezani od Francije.
Polagoma so tudi začeli Francozi graditi večje petrolejsko brodovje, med tem ko na drugi strani proučujejo, kako bi sc da! petrolej nadomestiti s čim drugim, predvsem z alkoholom, in zato hočejo sistematično v čim večji meri saditi rastline, iz katerih se dobiva. Tudi se delajo poskusi z mešanico beucola in alkohola.
Kar se tiče Jugoslavije, dobiva ves svoj petrolej iz inozemstva hi sicer večinoma iz
Zedlnjciiih držav in Romunije.
* » #
g Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in j Avstrijo se pričnejo te dni ua Semmerlngu. Pogajanjem bo prisostvoval tudi jugoslovanski trgovski minister.
g Dobava blagajn. Postno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za dobavo 15 stoječih in 10 ročnih blagajn na dan 4. avgusta 1924. Licitacija ss vrši ob 11. uri dopoldne v sobi št. 43 v I. nadstropju, Sv. Jakoba, trg št. 2. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Dobava tekstilnega materiala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 4. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave tekstilnega materiala. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani inte- I resentom na vpogled.
g Suhe gobe. Letos smo imeli že dve rasti jurčkov. Prva je dala 5000 kg suhih gob, plačevale so se od Diu 75 — do Din 80.— za kilogram. Druga rast je bila dokaj obilneja iu je dala čez 30.000 kg suhih gob. Ker je tudi po drugih državah letos dobra letina, je šla cena kaj hitro navzdol tako, da se danes plačujejo suha gobe samo še od Din 62.— do Din 60.—. Po vsem sklepati, bo letos rodovitno lato za rast gob.
g Posejana površina v Sloveniji. Letos je posejanih v Sloveniji s pšenico 54.464 ha, z ržjo 15.643 ha in z ječmenom 26.922 ha. — V celi državi je posejanih letos s pšenico 1 milijon 688.000 ha (lani 1,546.000 ha), z ržjo 223 tisoč ha (lani 217.000 ha) in z ječmenom 160 tisoč ka (lani 161.000 ha).
g Davčni dolgovi Vojvodine. Uradno je doguano, da znašajo zaostanki na davkih v Vojvodini nad približno poldrugo milijardo dinarjev.
g Statistika belgrajskih denarnih zavodov, v Belgradu ima sedež 64 denarnih zavodov, katerih vplačani kapital znaša 3S5 milijonov dinarjev, rezerve pa 155 milijonov dinarjev. Hranilne vloge so dosegle 31. decembra lani 315 milijonov dinarjev. Čisti dobiček je za lansko leto 55 in pol milijona dinarjev. Vodilni denarni zavodi so Jadranska bauka, Izvozna banka, Bosanska banka in Poduuavrko trgo-vačko akcijsko društvo.
g Sajenje in konzum tobaka v Sloveniji. Leta 1921. se je uvedlo v Sloveniji sajenje tobaka. V tem letu je bilo s tobakom posajenih 2121 arov zemljo, produkcija pa je znašala 352 met. stolov. V letu 1922 je bila posajana površina 2100 arov, pridelek pa 350 met. stotov. Za 1. 1923. še niso objavljeni uradni podatki. — Po cenitvi monopolske uprave smo pora-
>Ti me ne boš izdala.« »Ne!«
Nekaj časa molčita, nato pravi oče: »Mati ne &me o tem nikdar nič slišati, nikdarl«
»Nikdar!«
Zopet tiho. Nato nadaljuje. »Gottlieb me hoče jutri izdati, če ga ne obdržim. In zdaj ne vem, kaj mi je storiti.«
»Poslušaj mene! Vse sem premislila. Nič hudega ne bo. Pojdi v sobo, tukaj je mrzlo. Notri ni več nikogar, zato bova lahko govorila.«
Vstane iu oče gre za njo s težkim korakom.
Svetli zvezdi zablestita za trenutek jasno in prijazno.
Pred vrati jo prime za roko: »Kristina, dobra si! Želi si za božič, kar hočeš, dal ti bom.«
Trudno in žalostno se mu nasmehne in mu prikima.
Preden vstopita, se zmisli nekaj boljšega, prime hčerko za roko in jo poljubi.
Maribor. »Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — __Zato naroČite »Zvonoglas.«
»STFfclinm « naib°liSo sredstvo proti
"OICJlIUirL« stenicam. Glavna zalofia: DroUoril« A. KANC - LJUBLJANA. 21dov»ka ulic« Itev. i.
bili v Sloveniji v finančnem letu 1923-24. 852 tisoč kg cigaretnega tobaka, 300.000 kg cigaret, 60.000 kg cigar, 106.800 kg tobaka za pipo in 1200 kg tobaka za njuhanje.
g Državni trošarinski dohodki. V me9ecu maju so znašali državni dohodki od trošarine in vseh ostalih taks 153 milijonov dinarjev.
g Ponovna setev v poplavljenih pokrajinah. Po podatkih poljedelskega ministrstva je dosedaj od 150.000 ha poplavljenih polj na novo posejanih že 40 odst. Večinoma so posejane z raznimi krmili.
g Podonavska plovba je vsled močno s peskom zasutega kanala »Sulina« ob donavski delti resno ogrožena. Da se posvetuje 'o čimprejšnji odstranitvi te prometne ovire, ja sklicana na 16. t. m. v Bukarešti izredna seja evropske podonavske komisije.
g Amorikunska mast. V Chicago, od koder prihaja večina masti, ki se je v Sloveniji v zadnjih letih udomačila, notira mast za julij 1.1. dolarjev 11.25, za september 11.42 in za oktober 11.55. Ta cena se razume za 100 libr (1 libra je 0.4536 kg). Potem računu stane v Ameriki kg masti 0.249 dolarja ali Din 21.41| (1 dolar je Din 86.—), pri nas pa 0.318 dolarja ali Din 27.35. Te cene so tovarniške, brez kateregakoli trgovskega dobička. Razlika cene med Ameriko in Ljubljano je Din 5.94 pri kg. Cena je preračunana na podlagi najnovejših notacij (glej »Slovenec« 12. t. m.).
g Naš vojni dolg Angliji. V Anglijo bo odpotovala posebna komisija, ki ima nalogo, da uredi vprašanje srbskih vojnih dolgov Angliji. Naši pravijo, da znašajo ti dolgovi samo 13 milijonov funtov šterlingov, Angleži pa da 26 milijonov funtov šterlingov. Vsekakor čudno velike diference.
g Poslovanje s tujimi devizami in valu-lami v Češkoslovaški. Češkoslovaško finančno ministrstvo določa v soglasju z bančnim uradom tega ministrstva dodatno k naredbi z dne 28. novembra 1919, na podlagi katere so dobile banke, denarni zavodi in tvrdke pravico kupčije z manjvrednimi valutami, od-uosno devizami sledeče: Manjvredne valute se smatrajo le grška drahma, dinar, bolgarski lev, latvinski Lat, finska marka, litavski Lit, avstrijska krona, nemška marka, poljska marka, estonska marka, ogrska krona iu romunski lei. Poslovanje z drugimi valutami in devizami smejo vršiti le zavodi, ki imajo pravico kupčevanja s polnovrednimi plačilnimi sredstvi.
g Uvoi vina v Čehoslovaško. Tekom leta 1923 je uvozila Čehoslovaška za 54,114.135 če-hoslovaških kron vina (t. j. Diu 135,785.340)'. Uvozile so: Ogrska za kč 33,500.000, Italija kč 8,000.000, Avstrija kč 4,500.000. Rumunija kč 2,000.000, španska 1,500.000, Jugoslavija kč [1,314.135, Grčija 1,300.000, Francija kč 1.000. 000.—, Nemčija kč 1,000.000.-. Kot razvidno, je naša država, žal šele na šestem mestu navzlic dobri kakovosti in zadostni količini naših vin. O vzrokih nezadostnega izvoza naših vin v Čehoslovaško, je svoj čas naš list že po-ročal.
g Čilski solitor in njegova uporaba v lotit 1923-24. Statistika svetovne uporabe čilskega solitra v času od 1. 7. 1923 do 1. 7. 1924 izkazuje najvišjo, do sedaj doseženo številko, kar je popolnoma razumljivo, ker poljedelci vedno bolj spoznavajo neprecenljivo vrednost gnojenja s tem umetnim, na dušiku tako bogatim gnojilom. Porast porabe čilskega solitra naj pokažejo sledeče številke: poraba v 1. 1921/22 mtc 15,500.000, poraba v 1. 1922/23 mtc 21,600.000, poraba v 1. 1923/24 mtc 22.000.000. Za prihodnjo sezono [1924-25, se računa na svetovno uporabo 23,500.000 mtc. Čilski soliter vsebuje 15 odstotkov dušika, ki tvori najvažnejšo rastlinsko, hranilno snov. Bogastvo čilskega solitra je skoraj neizčrpno. Kopati so ga začeli že pred 80. leti. Ker se čilski soliter v vodi raztopi, pride rastlinam takoj v prid. Učinek tega umetnega gnojila se lahko opazi že po par dneh, ker dobijo rastline lepo, temno-zeleno barvo. Dušik čilskega solitra je solitr-nokisli natron, to je oblika, v kater i rastline dušik takoj lahko uživajo, d očim se mora dušik drugih dušičnatih gnojil šele izpremeniti v to obliko, da je za rastline užiten.
g Izgledi romunske žetve. Iz Bukarešte poročajo, da so pričakuje tako kvantitativno kakor kvalitativno izborna produkcija koruze. Pšenica je nekoliko slabša. Letošnja pšenična žetev bo po količini slabša od lanske.
g Avstrijska zunanja trgovina. V maju 1.1. je uvozila Avstrija za [184 milijonov zlatih kron, izvozila pa za 109 milijonov zlatih kron. V prvih petih mesecih t. 1. je znašal avstrijski uvoz 866 milijonov zlatih kron, izvoz pa 443 milijonov zlatih kron. Pasivnost v tem času je dosegla 423 milijonov zlatih kron.
g Cena surovega masla v Italiji. Cena je v zadnjem času precej poskočila. Plačujejo: Bergamo: I a Lit £6 do 17.—, II a 13 do 13.50, III a 7.50 do 8.— ; Firenze: čajno pasterizirano maslo 18 do .18.50, naravno I a iz Lombardije 17.50 do 18.50, naravno iz Emilije 14 do 14.50, umetno 6 do 7.— ; Pavia: ;19 do 20.—.
g Tržaška Iuka. Promet v tržaški luki vedno bolj narašča. Januarja in februarja letos je bil za 174 odstotkov večji, kot v istem času lansko leto. Češka zavzema s 163.470 tonami prvo mesto, drugo mesto s 117.220 tonami Nem. Avstrija in tretje s 115.280 tonami Italija sama. Ker je za Čehoslovaško tržaška luka najprikladneja, je čisto umevno, da ji daje za izmenjavo svojega blaga s primorjem Orijen-ta prednost in ima luka v tem pogledu naiiep-šo bodočnost.
II 11 m n
ZNIZANE CENE! KJE?
V poslovalnicah I. delavskega konsumnega društva.
Člani kupijo najceneje v lastnii zadrugi Če rabiš oblačilno blago, obrni sc na svojo zadrugo. - Enkrat na leto se lahko zastonj oblečeš če kuouieš vsevzadruni ker dobiš po pravilih 3% popust. - Ljubljanski člani in zunanji dani kadar pridejo v Ljubljano, naj ne pozabijo, da dobe v zadružni qos'tilnf KongreLnrg šfi ne saino
hrano in pijačo ampak tudi svoje somišljenike.	33
D 11
m
Prodajalka!
Rabim za takojšep nastop eanesljivo, dobro izurjeno prodajalko specerijske stroke. Takojšnje ponudbe na opravo ^Slovenca* pod šifro • Prodajalka Stev. 4004«.
Kot majer
hi vstopil na kako graščino ali veleposeslvo. Ponudbe se prosi pod Majar št. 3997.
Kot vajenec
se sprejme v špecer. trgovino v Ljubljani krepak deček poštenih staršev z 2 meščanskima ali realnima razredoma. — Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 4010.
Absolventinja dr?., dvoraz-redne trg. šole, z dobrim izpričevalom, išče službe kot začetnica. Cenj ponudbe na upravo lista pod •Pridna in poštena«.
se zapr
za takoj za vodno žago, ki bi bil tudi obenem nakupo-valec lesa. — Ponudbe na Škrbec in Bartol, Miklošičeva cesta 8. 1.	3982
STANOVANJE
1—3 sobe s kuhinjo, v bližini Vodmata išče mirna stranka brez otrok kot najemnik ali podnajemnik. Plača se tudi pol leta naprej. Ponudbe na upr, Slovenca pod »Novi dom«:. 4013
SPREJMEM TAKOJ
dva natakarja
donašalca in dve spretni
NATAKARICI-
DONAŠALKi
vse proti dobri plači. Na dalje sprejmem še VAJEN CA za gostilničarsko obrt Predstaviti se je osebno od 10—13 vsak dan v restavraciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani.	3900
vsaBBaaneiBHHBiBBBBieBBHisBBssBa/ssEsnosanBB
izurjenega uradnika za posfovtiico
z dobro šolsko naobrazbo, lepo pisavo, ki je vešč državnih jezikov, išče večje industrijsko podjetje za stalno nameščenje. Samo reflektantje s tako kvalifikacijo naj se ponudijo pod šifro »Merkur 66—II—K.—34« na Inter-reklam, d, d. oglasni zavod, Zagreb, Palmotičeva ulica 18,
aaamBBBnnagHH£is:ttBn5aflBBiaaHBaRSBBsc!iaaB
UPOKOJEN ali reduciran OROŽNIK, ki bi bil sposoben nastopiti mesto oskrbnika na posestvu pri Ljubljani, se SPREJME. Pogoj: oženjen, brez otrok, a žena bi morala voditi kuhinjo za posle. Oskrba v hiši. Ponudbe z zahtevo plačo na M. Dolničarja, restavrate.-ja na glavnem kolodvora
Ljubljani.
3899
Amcrikanski
skoraj nov ceno naprodaj. Vpraša se Križevniška ul. 6, pritličje, levo.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem žalostno vest, da je naš predobri soprog, oziroma oče, gospod
posestnik in poštni uslužbenec v pokoju
dne 13. julija ob 12. uri opoldne po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv vere, v 44. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek dne 15. julija 1924 ob pol 4. uri iz deželne bolnice k sv. Križu,
Ljubljana, dne 13. julija 1924.
Marija Babnlk, roj. Kunovnr, soproga. — Janez Babnik, oče. Rudolf, Hinko, Silva, Janezek, otroci.
Brez posebnega obvestila.
Dr. Franjo Hubad, nadsvetnik finančne prokurature, obvešča vse prijatelje in znance, da mu je ugrabila kruta usoda ljubljeno ženo
po dolgi, težki in z vzorno vdanostjo prenašani bolezni.
Njeni blagi oči sta ugasnili za vekomaj v nedeljo 13. t. m, ob 2 zjutraj. Vsem, ki so se s 'cvetjem, prijateljskimi besedami ali udeležbo pri včerajšnjem pogrebu spomnili predrage pokojnice, se iskreno zahvaljujejo
rodbine: Hubad, Adol! Reich in Ar. Zamik. V Ljubljani, dne 15. julija 1924.
Mestni pogrebni zavod v LjubljanL

Tvrdka L, M. Ecker sinova javlja žalostno vest, da je njen dolgoletni zvesti delovodja, gospod
MARTIN guček
dne 14. julija ob pol desetih dopoldne mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v sredo 16. julija ob treh popoldne iz javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika ohranimo v trajnem spominu!
Ljubljana, 14. julija 1924.

Dr. Fran VonEina, okrajni glavar v Ptuju, Josip Vončina, orož. ka-petan v Gorenjem Milanovcu in Julija Bleiweis-Trsteniška, roj. Vončina, mag. nadsvet. soproga, naznajajo v svojem kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je njih predobri oče, oziroma stari oče, brat in stric, gospod
IVAN VONČINA
magistratu! ravnatelj v pokoju
v pondeljek dne 14. julija 1924, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 16. t m. ob pol iestih popoldne iz bile žalosti Gledališka ulica 10 na pokopališče k Sv. Krištofu,
V Ljubljani, dne 14. julija 1924.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Zlato, srebro, star denar kupi Ravnihar, urar, Sv, Petra cesta St. 44. 3955
IŠČEM za takoj ali s 1. avgustom delovno in pošteno
15—17 let staro, ki zna tudi nekoliko kuhati, v popolno oskrbo (tudi obleko). — Ponudbe je poslati na upravo "Slovenca« pod naslovom: •BIRČNA VAS« št. 4000.
PRODAJALKA-
organizatorka
za malo trgovino so IŠČE. Istotam se sprejme VAJENEC, močan in pošten, sta-rišev. Vsa preskrba v hišL Ponudbe pod «Organizaf.o-' rica ln učenec« na upravo ^Slovenca« pod štev. 4003.
B
1 ca
I
CM
B najboljšo M
iKZ3EE3BSHM
POSOJILO
Din 25.000 do 100.000 za krajšo eventualno za daljšo dobo išče industrijalec proti najvišjemu obrestovanju. — Cenj. ponudbe pod »Najvišje obresti« na upravo. 4014
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
.Najcenejši si a Ha p nogavic, žepnih robcev, brisalk, kiota, belega In rujavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen in za obrezovanje trt.
Nfl VELIKO IN MALO.
Hrastova debla ali deske,
takoj ali pozneje dobavljeno, kupim proti takojšnjemu plačilu, Ponudbe pod »Hrast« na upravo.
Menjam stanovanje
v Celju, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, kopalne sobe, balkona in pritikline, z enakim oz. 2 sobi in kuhinjo v Ljubljani ali bližnji okolici. Naslov na upravo Slovenca pod štev. 4011.
PERILO V PRANJE sprejema Lizi Mohorič, Cesta v Mestni log 21._3996
NAJBOLJŠA
NAJCENEJŠA
NAJUSPEŠNEJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«,
»Pravega : FRANCKOVEGA: kavnega pri-datka« ia sicer: ime »Franck« in »kavni mlinček« izražajo se posebno na novi, rjavo-modrc-beli etiketi za zabcjčke. — »Pravi sFRANCKi z mlinčkom« je nenadkriljiv v aromi, okusu in izdatnosti. —
z dvema posteljama, po možnosti s posebnim vhodom, v mestu, IŠČETA dvo mirni gospodični, uradnici. -Ponudbe prosita pod šifro cSNAGA« na upravo lista.
ki hoče imeti ftne in trpežne luksuzne ali promenadrse ČEVLJE — naj jih naroči pri JANKO KOS — čevljar, Ljubljana, Rožna dolin«.
igm»ucit,ifltniBGBiMtim,,a,Biiiaii,ii,ninei»iBii>,iii,i,Hinimitiiini
»»■»■■••■■•••avtajiBu
SESTAVIL sem deset zelo smešnih gostilničarskih ZAPOVEDI. Ako sc zglasi zadostno število naročnikov, jih dam v tisk. Prosim na-ročbe. — Alojzij ERMENC, Kapla, p. Brezno ob Dravi,
Ia TRAPISTOVSKI
DNEVNO DOBAVO nudi BOR, SBIL — Kočevje.
VSAKOVRSTNA
vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila je poslati na «AteIje ročnih del« Mika ZIPSER, Kranj (telefon 31).
JERMENA za CEPE
gože, biče (gajžle), jermena za čevlje, tržaške bičevnike, motvoz (špaga), šmis, čevr ljarsko prejo, čopiče za be-lenje in pleskanje ter razne krtače — kupite najceneje v veletrgovini Osvald Dobcic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
ZOBOTEHNIKI!
Zobozdravnis™^4clje išče svrho asocijacijO prvovrstnega strokovnjaka, ki ima najmanj 8 letno prakso v jlombiranju in tehniki. Ate-je je dobro vpeljan v mestu 30.000 prebivalcev. Prepise spričeval in sliko je poslati takoj na naslov: Alojzij KASTREVC, zobotehnik v NIŠU — Srbija.
ognjetrda steklena posoda za kuhinjo in labo« ratorij. Zastopnika za Slovenijo iščemo. Ponudbe z referencami na »Magyar Hirdeto Iroda«\ Budapest IV, Varoshaz utza 10 pod šifro »Resista«.
\
v večjem mestu Slovenije se proda radi bole«*. Zelo dobičkanosno podjetje, kajti mesečno se iztoči 120—150 hI vina! Potreben kapital okrog 250.000 Din. Pojasnila daje: Oglasni in reklamni zavod Fr. Vorsič naslednik, Maribor, Slomškov _trg štev, 16.	__3915
! išče se
za dvonadstropni, moderno in popolno novo urejeni AUTOMATSKI MLIN, koji se nahaja v največjem mestu Vojvodine v sredini mesta. Mlin ima kapaciteto dnevno dva vagona. Bavi se s trgovsko in plačilno mljavo. Mlin je ev, tudi NAPRODAJ. Z resnimi reflektanti se osebno dogovarjam. Naslov v administraciji pod «UMETNI MLIN« 3969.
s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wollova ulica št. 1.
r. z, z o. z.
v siovopreisrejcnih prostorih
¥ LJUBLJANI
MESTNI TRG 6	MESTNI TRG 6
obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema v IMKHSO FAKTURE in CESIJE TEHJHTEV.
Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavitvi.
izdala konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Franc Kremžar v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v. LJubljani«
IAL.