PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
*■*	dnevnik
TRST
Ul. MontecchJ 6 PP 659 Tel (0401 794672 (4 linije) TU 460270
GORICA
Drevored 24 megglo 1 Tel (0481) 83382-85723
ČEDAD
Stretto De Rubale 20 ,TeL (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 500 lir - Leto XL št. 77 (11.800)
Trst, sobota, 31. marca 1984
Kljub prevladovanju negativnih nad pozitivnimi pokazatelji
Zmeren optimizem vlade o možnostih ozdravitve gospodarske krize v Italiji
Ministra za proračun Lo n go in za zaklad Goria predložila poročilo o gospodarskem stanju države v lanskem letu
BOJAN BREZIGAR
RIM — Italijanske senčne in sončne plati za leto 1983. Resnici na ljubo, je senčnih plati mnogo več kot sončnih: tako vsaj izhaja iz splošnega poročila o gospodarskem stanju države, ki sta ga včeraj predstavila vladi ministra za proračun Longo in za zaklad Goria ter ga bo vlada danes predložila parlamentu. Gre za vrsto podatkov o domala vseh gospodarskih premikih v državi v letu 1983, ki za italijansko gospodarstvo nikakor ni bilo ugodno, še zlasti ne zato, ker so v drugih industrializiranih državah na svetu lansko leto zabeležili vidne gospodarske u-spehe.
Medtem ko je namreč v državah 0CSE lansko leto bruto državni proizvod narasel za 2,8 odstotka, je v Italiji pokazatelj še vedno negati ven (—1,2 odst.). Takoj pa je treba povedati, da je bilo v drugi polovici lanskega leta mogoče zabeležiti spodbudne podatke, ki dajo stvar no upati, da bo letošnje leto uspe
šnejše kot lansko. Na to kažejo tu di premiki v tujini, Italija pa, po teh podatkih, s počasnimi koraki caplja za drugimi razvitimi državami.
To veija v bistvu za vse pomembne podatke. V Italiji je lansko leto inflacija dosegla 14,7-odstotno stopnjo kljub naporom in zagotovilom, da ne bo presegla 13 odstotkov. Samo v Grčiji in na Portugalskem je bila inflacija večja, drugod je bila krepko nižja. Še več, Italija si je postavila za cilj, da inflacija v letošnjem letu ne preseže desetih odstotkov; to stopnjo sta poleg omenjenih držav lansko leto presegli samo Španija in Irska.
Med proizvodnimi sektorji so lansko leto zabeležili prirastek samo v kmetijstvu (+4,1 odst.), medtem ko je znatno padla industrijska proizvodnja (za 3,5 odst.). Rahlo se je povečala zaposlitvena stopnja (0,2 odst.), vendar izključno v terciarnem sektorju, medtem ko je v industriji število zaposlenih padlo (0,7 odst.), velike težave pa so z brezposelnostjo med mladino. Osebni dohodki so se, globalno vzeto, zvišali za 13 odstotkov, delovna sila pa je za
15,1 odst. dražja kot v prejšnjem letu.
Nadvse pozitiven pa je podatek o plačilni bilanci, ki je v lanskem letu zabeležila 775 milijard prebitka, kar seveda ni velika vsota, vendar zadobi podatek ves svoj pomen, če povemo, da je znašal leta 1982 primanjkljaj 7.500 milijard lir, leta 1981 pa celo 9.000 milijard lir. Vzroki za ta premik so trije: manjša poraba v državi in torej manj uvoza, za skoraj 5 odstotkov večji izvoz (h kateremu je pripomogel tudi tečaj lira dolar) in pa velik prirastek dohodkov od turizma.
Glede na dejstvo, da so pozitivne premike, kot smo že zapisali, zabeležili v drugi polovici leta, obstaja stvarno upanje, da bo v letošnjem letu prišlo do preobrata v smeri raz voja. To sta včeraj poudarila ministra Longo in Goria, ki sta dejala, da cilj, ki si ga je zastavila vlada in po katerem naj bi inflacija letos ne presegla 10 odstotkov, ni nedosegljiv. Na to kaže tudi podatek, da so cene v marcu narasle za 0,7 od stotka, kar je nedvomno zelo blizu namenom vlade. Istega mnenja je
tudi predsednik vlade Craxi, ki je po koncu vladne seje dejal, da v podatkih o gospodarstvu v lanskem letu obstajajo negativne in pozitivne plati, da pa so pokazatelji spodbudni in je treba torej paziti, da premike primerno ovrednotijo. Drugačnega mnenja pa je minister Spa dolini, ki je zelo skeptičen nad možnostjo, da bi inflacija res ne presegla desetih odstotkov, češ da so podatki o lanskem letu zelo zgovorni. Odgovarja mu minister Goria, ki pravi, da podatkov ni mogoče krojiti po željah posameznikov, da pa je treba upoštevati pozitivne premike in napore vlade, da zajezi inflacijo.
Vedno manj možnosti za pravočasno odobritev odloka
RIM — Spopad v poslanski zbornici glede odloka o premični lestvici se bo nadaljeval čez teden dni, 5. aprila popoldne. Ostaja torej le 11 dni in pol za odobritev zakonskega odloka in vse manj je optimistov, ki so še prepričani, da bo Craxiju uspelo odobriti odlok kljub nasprotovanju komunistov.
Delo v obeh zbornicah je trenutno odloženo zaradi kongresov PDUP in PLI, vendar se nadaljuje v komisijah. Včeraj je guverner Rance d’Italia Ciampi dal svoje mnenje, ki je vsekakor pozitivno, proračunski komisiji. Profesorja Spaventa in Monti, pa sta bila mnenja, da premična lestvica ni edini vzrok inflacije, in da si torej vlada vse preveč obeta od svojega dokaj nepopularnega odloka. Pomisleke o učinkovitosti odloka o premični lestvici je izrazil tudi predsednik komisije za proračun Pomicino, ki je menil, da bodo učinki odloka zelo omejeni.
Pogovor z dolinskim županom Edvinom Švabom
Danes in jutri prost prehod meje pri Botaču
NA 5. STRANI
Včeraj dopoldne v Rimu
Skoraj milijardo lir -
naropali
RIM — Pet neznancev je včeraj dopoldne na vpadnici glavne rimske obvoznice oropalo blindi ran kombi nekega zasebnega pod jetja za prevoz denarja in vrednosti. Po prvih vesteh znaša plen 810 milijonov lir, od katerih 550 milijonov v gotovini, 260 milijonov pa v čekih. Denar so zapriseženi stražniki le nekaj minut prej dobili v varstvo v neki veleblagovnici na Laurentini.
Akcija roparjev je bila do po tankosti preračunana:	najprej je
blindiranemu kombiju prestregel pot avtomobil tipa citroen DS, istoča sno pa se je v zadnji del zaletel kombi znamke Fiat. Iz osebnega avtomobila je planil zakrinkan ropar s pištolo v roki in s ponarejenimi ključi odprl vrata blindira nega kombija ter prisilil voznika,
teroristi ?
da je izstopil. V istem trenutku so trije prav tako zakrinkani roparji prisilili ostale tri zaprisežene stražnike, da so se predali. Pričevanja zapriseženih stražnikov so tu nekoliko protislovna, saj se razhajajo glede tipa pušk, ki so jih imeli roparji. Preiskovalci imajo sedaj dve verziji, in sicer: da so bili napadalci oboroženi s polavtomatskimi vojaškimi puškami Garanti ali pa z navadnimi lovskimi puškami, če bi bila resnična prva verzija, je skoraj gotovo, da so roparji rdeči brigadisti, ki so pred časom izmaknili več polavtomatskih pušk Garand iz italijanskih vojašnic.
Preiskovalci seveda upajo, da je resnična druga verzija o navadnih puškah, saj bi bil v tem primeru le rop navadnih kriminalcev.
Neurje v Severni in Južni Carolini terjalo 75 življenj in ogromno škodo
Guverner Severne Caroline .lini Hunt ob razdejanju, ki ga je povzročil tornado. Moč vetra je bila tako silovita, da je zakoličila težko dostavno vozilo na drevesne štore	(Telefoto AP)
NEW YORK — Val slabega vremena, ki je s tornadi pustošil Severno in Južno Carolino, je terjal 75 človeških življenj, več sto oseb pa je ra-
njenih. Na tisoče je brezdomcev, saj so orjaški zračni vrtinci zravnali z zemljo cela naselja. Guvernerja obeh ameriških zveznih držav sta mobilizi
rala nacionalno stražo, da ne bi prišlo do plenjenja in da bi pomoč stekla brez zastojev. Škoda je po prvih podatkih neocenljiva. Porušeni mostovi, pretrgane cestne povezave, popoln mrk v električni energiji s kabli visoke napetosti, ki so se pod jakostjo vetra pretrgali Najbolj prizadeta so mesteca Anderson, Winnsbord, Newberry in Ben-nettsville. Oblasti v Newberryju so oklicale policijsko uro. Vsi se namreč bojijo, da bi »šakali« izkoristili trpljenje tisočev, da bi po ruševinah pokradli dragocenosti. Bolnišnice v Severni in Južni Carolini so natrpane Val slabega vremena pa je z orjaškimi valovi prizadel tudi vso priobalno območje Teksasa. Razdiralna moč morja je rušila operativno obalo Medtem ko so Jug pustošili tornadi, je severne države ZDA zajelo pravo zimsko neurje s snežnimi meteži, ki so ohromili dobršen del cestnega prometa. Povsod primanjkuje električne energije.
Clarici in Richetti bosta danes odstopila
TRST — Kut napovedano pred proračunsko razpravo, bosta danes zjutraj predsednik pokrajine Clarici in tržaški župan Richetti formalno odstopila. Gre za izključno politično o-dločitev, ki bo imela praktično veljavo šele po ratifikaciji s strani o-beh izvoljenih skupščin. V tem okviru se govori, da se bo občinski svet sestal prihodnji petek (6. 4.), pokrajinski svet pa v ponedeljek, 9. aprila.
Pogajanja za vstop Liste za Trst v večinsko koalicijo se bodo nadaljevala v ponedeljek, čeprav v tem trenutku še ni izgledov za rešitev krize. Melonarji zahtevajo zase župansko mesto in se o tem kot kaže ne nameravajo sploh pogajati, medtem ko demokristjani vztrajajo na ponovno izvolitev Richettija, ki uživa podporo tudi ostalih zaveznikov. Politična kriza se vsekakor obeta dolga in polna neznank.
NA 4. STRANI
Zadnja premiera SSG
Zaradi
micra.
hude finančne krize, ki tare SSG, je bila sinoči zadnja letošnja pre-Naš gledališki ansambel je uprizoril igro Brendana Behana »Talce«
Garavini proti vladnemu odloku in za enotnost
S tem, da se bori proti vladnemu dekretu o premični lestvici, se sindi kat CGIL ne bori le za tisti dve izgubljeni točki draginjske doklade, temveč za korenito preobrazbo gospo darske politike. Ta se mora nasloniti na daljnovidno in smotrno načrtova nje. ki naj znova požene industrijsko proizvodnjo in razmahne storitvene dejavnosti na sveži tehnološki podlagi ob zaposlovanju mladih sil.
Te misli je izrekel član vsedržavnega tajništva CGIL ob včerajšnjem kongresu delegatov tega sindikata iz vse Furlanije - Julijske krajine, ki se je odvil v Trstu. Garavini se je zav zel za tvorno dialektiko znotraj CG IL in sindikalnega gibanja kot take ga, da se sindikat demokratično ob novi m nanovo strne.
NA 4. STRANI
Danes v Subotici Jugoslavija - Madžarska
Kdor je menil, da se je zvezni trener jugoslovanske nogometne reprezentance Todor Veselinovič unesel s svojim eksperimentiranjem, se je bridko zmotil, saj si je tudi za današnje prijateljsko srečanje z Madžarsko privoščil kar pet novih imen. Do evropskega prvenstva v Franciji, kamor so se »plavi« uvrstili z dobršno mero sreče, ne manjkata niti dva meseca in pol in je bilo zato pričakovati, da glede ogrodja jugoslovanske vrste ni več nobenega o-klevanja in da bodo prijateljska srečanja do odhoda v Francijo le stvar uigravanja in odpravljanja obrobnej-ših problemov. Očitno pa je dvomov žal še precej, kar v tem trenutku res ni najbolj spodbudno. Upati je le, da sreča, ki je doslej spremljala Veselinoviča, ne bo sedaj obrnila hrbta njemu in z njim vsej reprezentanci.
NA 10. STRANI
Ob vladnem načrtu za oklestenje železarstva
Ogorčen protest po vsej Loreni ki ji grozi gospodarski propad
Ob vse večjem pritisku opozicije
Se vedno nepredvidljiv razvoj dogodkov v Čilu
PARIZ — G Cistični dnevnik »Le Quoti dien« je objavil na prvi s tra ni naslov — Križ čez Loreno — Dvojni lorenski križ je bil nekoč simbol De Gaullove svobodne Francije. Zdaj pa so hoteli golisti v opoziciji proti sedanji levi vladi pribiti, da bo naj novejši vladni načrt za preslojeva-nje železarstva z mnogimi ukinitvami delovnih mest dejansko smrtno prizadel Loreno. Zadeva postaja za sedanjo vlado, kjer so dolgo oklevali s tem nelahkim načrtom, toliko bolj nevarna, ker za njo s srcem v bistvu nihče ne stoji. Računica in teorija je eno, gospodarstvo in ljudje v njej pa so živ organizem, ki ne reagira vedno tako, kot bi želeli pri vizijah presnavljanja in kot si zlasti zamišljata oba idejna nosilca modernizacije v francoski proizvodnji, minister za finance Jacques Delors in minister za industrijo in raziskovanje Laurent Fabius, ki je še včeraj izjavil : načrt je zelo trd, vendar je pogumen...
Po tem načrtu naj bi do leta 1937, ko bi tudi nastopila ob odprtih evropskih mejah prosta konkurenca brez zagotovljenih evropskih cen in kvot, sicer vložili v modernizacijo železarske proizvodnje v Franciji okrog 20 milijard frankov, toda v istem času bi tudi zmanjšali število zaposlenih za okrog 25.000 delavcev. Čeprav bi vse to spremljali socialni ukrepi in prešolanja, predupokojitve in odhodi tujcev z odpravnino, za kar bi šlo novih 20 do 30 milijard frankov, tembolj ker naj bi se ustanovile tod nove
industrije, toda kljub temu bi se ob tem strle cele družine, cela naselja, cela generacija bi se poslovila, medtem ko bi bilo vprašanje, če bo nova generacija res našla pot v novi proizvodni svet. In ne nazadnje —-ali bo ob vsem tem spreminjanju in splošni krizi francosko gospodarstvo sploh sposobno prenesti breme teh novih investicij za socialo in za novo, ki še ni oprijemljivo?
Zato postaja vse skupaj zelo nevarna igra sedanje vlade in vladne večine, kajti ob desni opoziciji, ki se razumljivo veseli zadreg pri nasprotnikih, postaja vse očitnejši tudi odpor na sami levici, predvsem pri prizadetih delavcih samih in med vsemi združenji sindikatov v Loreni. Vsekakor so v Loreni že napovedali splošno stavko za 4. april in nato protestni pohod v Pariz. V prvem navalu besa in razočaranja so že predsinoč-njim delavci v železarskih predelih Francije, zlasti v Loreni, divje protestirali. Med drugim so v Longwyju in Neuves Maisons razbili davkarijo, policijo in pisarno tamkajšnje železarne, ponekod so prekinili cestne in železniške zveze in v svojih izjavah napovedali vladi boj zoper izvedbo načrta.
Socialisti, ki so na splošno pri volivcih v zadnjem času izgubili precej zaslombe, zlasti nekdanje neopredeljene in srednji sloj, oziroma nekakšno politično levo sredino, začenjajo zdaj izgubljati še svoje delavsko zaledje. Že včeraj so se predstavniki sindikata CGT, ki je blizu
KPF, in tudi iz KPF same oglasili odločno proti železarski reformi vladnega načrta. Neki levi sindikalist je na vprašanje, kaj bodo pa ob tem rekli komunistični ministri v vladi, jezno zabrusil: »To je pa njihova stvar, jaz zase vem...« Zelo verjetno komunisti iz vlade kljub tej napetosti med delavstvom takoj še ne bodo izstopili, ampak ob javnih kritikah teh nepopularnih ukrepov počakali do evropskih volitev, ko bo vsaka stranka videla, koliko glasov bo dobila v celi Franciji.
BOGDAN POGAČNIK
SANTIAGO DE CHILE — Po torkovem 8. protestnem dnevu se življenje v Čilu počasi vrača, če že ne v normalnost v pravem pomenu besede, pa vsaj v stare tirnice. Kljub temu pa se nemiri niso še povsem polegli. Tako je npr. včeraj prišlo v Valpa-raisu in Concepcionu do pouličnih spopadov med posebnimi oddelki po licije in pogrebci, ki so spremljali na zadnji poti žrtvi torkovih manifestacij. Policisti so kot običajno posegli s solzilnimi bombami in hidranti. Pri tem so ranili več mani-festantov in jih nekaj desetin priprli.
Francoska policija je nastopila proti demonstrantom v Loreni v polni bojni opremi	(Telefoto AP)
V sami prestolnici Santiago pa se je razvedelo, da so oblasti konfini-rale 15 od 40 ljudi, ki so »osumljeni protivladnega rovarjenja«.
Po ocenah voditeljev opozicije je bil torkov doslej najbolj množičen protestni dan proti Pinochetovemu režimu. Udeležili so se ga ljudje malodane vseh slojev. Žal pa je po zadnjih obračunih zahteval 9 smrtnih žrtev, nekaj desetin ranjenih ter od 400 do 500 aretiranih.
Politične stranke in sindikati si nadejajo, da bodo s protestnimi akcijami prisilili generala Augusta Pinocheta, da odstopi in da se tako nemudoma začne proces demokratizacije. Pinochet pa zaenkrat uradno še vztraja, da bo ostal na oblasti do leta 1989. Politični opazovalci menijo, da bo prej ali slej gotovo pristal na pogajanja z opozicijo. Tega mnenja je med drugimi santiaški nadškof Juan Francisco Fresno, ki se vztrajno zavzema za obnovitev demokracije po mirni poti.
V zvezi s pogajanji pa se postavlja tudi vprašanje, kdo naj bi jih vodil s strani vlade. Demokratično zavezništvo je že dalo vedeti, da ne sprejema več kot sogovornika notranjega ministra Sergia Onofreja Jar-po, in predlaga, naj se pogajanj neposredno udeležijo predstavniki vojske.
Medtem pa se širijo tudi govorice, da bo v kratkem prišlo do splošne stavke. Odločitev o tem bi morala pasti 14. aprila na sestanku sindikalnih voditeljev.
Dva dni »stavke« zdravnikov in lekarnarjev
RIM — V ponedeljek in torek bo bolje biti zdravi. Okrog 7.000 zdravnikov splošne prakse, katerim je konec leta zapadla konvencija z državno zdravstveno službo, je namreč sklenilo, da bo v teh dveh dneh o-pravljalo le nujne preglede na domu, toda jih bo treba plačati. Prav tako bo treba plačati zdravila, ker jih lekarnarji ne bodo dajali zastonj, kot pritisk na vlado, da poveča ustrezne sklade.
Eagleburger v Beogradu
BEOGRAD — Predsednica jugoslovanske vlade Milka Planinc je včeraj sprejela podsekretarja v ameriškem zunanjem ministrstvu Lawren-ca Eagleburgerja, ki je na krajšem obisku v Jugoslaviji. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Zdenko Svete, so se pogovarjali o uspešnem razvoju sodelovanja med državama.
Ameriškega podsekretarja je včeraj sprejel tudi zvezni sekretar za r;;nanje zadeve Lazar Mojsov. (dd)
Dober devizni priliv v prvem dvomesečju
BEOGRAD — Od začetka januarja do 10. marca letos je turistični devizni prihodek znašal 99,4 milijona dolarjev. Kot je na včerajšnji seji zbora odbora republik in pokrajin skupščine SFRJ za ekonomske stike s tujino povedal pomočnik zveznega sekretarja za tržišče in splošne gospodarske zadeve Ante Ukič, je to za 12 odstotkov več kot so v Jugoslaviji iztržili v istem obdobju lani.
□ DOBOJ — V družini Lukič iz Don je Paležnice pri Doboju se .je v četrtek zvečer zgodila tragedija, kakršne ne pomnijo v teh krajih. Njihovo družinsko hišo je namreč zajel požar, v katerem so umrli vsi štirje otroci, stari od 7 mesecev do 6 let. Otroci Ružiča, Svetlana, Ra-denko in Radmila so bili v času, ko e izbruhnil požar, sami v hiši. (dd)
Nesreča ali napad v goriškem zaporu?
GORICA — Sinoči, nekaj po 22. uri so v splošno bolnišnico v Gorici iz zapora v Ul. Barzellini prepeljali jetnika s precej hudimi poškodbami po glavi. Za sedaj še ni znano, ali gre za namerno povzročene poškod be, ali pa za posledice nerodnega padca.
APRIL 84
Buoni del Tesoro Poliennali.
•	BTP so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka; ustrezni kuponi se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov.
•	Nudijo letne obresti v višini 14%, ki se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Letni nudeni donos je sorazmeren donosu ostalih obveznic na tržišču.
•	Nove dveletne zadolžnice se nudijo občinstvu v podpis v gotovini ali v obnovitvi BTP. ki zapadejo 1. aprila 1984.
•	Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d'Italia all pri svoji banki po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Pri izplačilu zadolžnic v zapadlosti se bo doprinosnikom izplačal znesek v višini 0,75 lire za vsakih 100 lir obnovljene nominale.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Ponudba občinstvu
V podpis od 2. do 6. aprila obnovitev od 2. do 13. aprila
Emisijska
cena
99,25%
Rok
2 leti
Obrestna
mera
14%
Dejanski letni donos
14,97%
BTP
Investicija oproščena davkov vedno na razpolago
Šesta Primorska poje 25. marca v Idriji
Revija zahteva določene spremembe
Pogovori Slovenske skupnosti z Beneškimi Slovenci
Šesta revija »Primorska poje« je bi la dne 25. l.m. v Idriji, kjer je nasto pilo 9 zborov: mešani iz Drežnice, moški »Bratov Vodopivec« iz Pivke, mešani «Slavec« iz Ricmanj in »Bazo vica« iz Reke, dekliški »Vesna« iz Kri ža, moški »V. Stanič« iz Levpe, mešani iz štandreža, moški »M. File j« iz Gorice in mešani mladinski zbor'Gla sbene matice iz Trsta.
Ta revija je bila do sedaj po kakovosti najbolj skromna, ker je bila večina zborov glasovno premalo izglaje na ali površno pripravljena, pa tudi interpretativno ohlapna. Dva zbora pa si celo ne bi smela dovoliti priti na oder zaradi splošne razglašenosti. že tako opažamo ponekod prve znake pojemanja zanimanja, če pa bomo dopuščali še naprej nastope zborov pod sprejemljivo mejo, bo zanimanje še bolj plahnelo. Poslušalci si pač želijo lepega petja. Ti pa danes posamezne zbore že toliko poznajo, da jim je dovolj samo pogledati v programske zvezke. Mislim, da bo, hočeš nočeš, potrebno resneje razmišljati in se do misliti o spremembah ustaljene, a že nekoliko okorele oblike te zares potrebne pevske manifestacije, ki pa naj bi služila spodbujanju kakovosti, ne Pa le zgolj nastopanju brez vsakih kriterijev. Vsi zbori res ne morejo bili enako dobri in dovršeni, vendar morajo nuditi več kakor razglašeno zmedo in nezainteresirano predvajanje, ki dolgočasi. Za to pa je v pretežni meri odgovoren pevovodja. Podobne primere smo imeli tudi v predhodnih revijah in bati se je, da jih bomo našteli do konca nastopov še več. Sicer ne bi hotel ponavljati na tem me stu vprašanja prizadevanja pevovodij za lastno izpopolnjevanje in vsposab Ijanje ter vprašanja njihove samokritičnosti. Skratka, zbor, ki ne zadosti najosnovnejšim pogojem, ne more poslušalcem vsiljevati neugodnega raz položenja s slabim petjem.
Mešani zbor iz Drežnice je prikazal skromno, a skrbno pripravljeno pelje -kolikor dopuščajo glasovi ki bi bili lahko bolj zliti v f, če bi se pevci znali oslanjati na prepono, tako se v močnejši dinamiki razpršijo. Očite-no je prizadevanje za čisto petje, v katerem čutimo določeno oblikovalno hotenje. Zbor je discipliniran, odpraviti pa bo treba široki »e« in drsajoče prijeme pri sopranih. Moški zbor iz Pivke se je v primerjavi z ostalimi pesmimi najbolj približal interpreta cijski prepričljivosti pri Vogričevi Lahko noč; pri Hadrihovi Jadransko morje so bile pavze predolge in tudi več »novih« akordov smo slišali. Zbor Poje več ali manj naravno, manjka mu osnovna glasovna izobrazba. Oba tenorja rada nižata in dinamično ne sledita vselej dosledno z drugima sku pinama, tako nastajajo vmesne razli ke, ki povzročajo zvočno neizravna nost. Torej več dela posvetiti glasovni izobrazbi! Mešani zbor iz Rie manj je potreben večje vsestranske pomoči bodisi v pogledu osnove glasbene izobrazbe bodisi v pogledu izvajanja, ker sem prepričan, da bi zlasti večja pevska uglajenost kljub skromnemu številu pevcev, zbor pri vedla do mnogo bolj čistega petja, ki bi se gotovo tudi bolj odprlo iz ozke enoličnosti v bolj oprijemljivo, bolj sočno interpretiranje.
Mešani zbor z Reke zvesto vrši vlogo ohranjanja pevske kulture med Slovenci v tern mestu, za kar mu gre vse priznanje. Če pa zbo rov nastop primerjamo z lanskim, ko smo ugotovili večjo uglašenost in plemenitejši ton ter zaznali tudi nazornejše oblikovanje, je bilo na letošnjem nastopu nekoliko manj tega; pogrešali smo več pevske discipline, enotnosti v delovanju in basih. Te pomanjkljivosti opravičujejo morda le težji pogoji za delo, saj pevci kažejo močno privrženost k pevski lepoti. Dekliški zbor iz Križa nujno potrebuje strokovno po moč, toliko bolj, ker dekleta, ki imajo lepe glasove, in pevovodki nja kažejo posebno pevsko zagretost in vztrajnost, ki je vsega priznanja vredna. Vendar to ne zadošča, da bi zbor dosegel potreb no glasovno zglajenost, intonančno trdnost, da bi se lahko uveljavil bolj kot prepričljiv inlerpretator. Od moškega zbora iz Levpe, ki mu sledimo že vrsto let in z ozirom na to, da ga vodi priznan dirigent, ki je Prav na letošnji reviji z novogoriškim komornim zborom dosegel iz-nenadujoč umetniški uspeh, smo pri čakovali precej več: glasovne izčt ščenosti, intonančne vzdržljivosti še zlasti v 11. tenorju, preciznega zade Vanja in homogenosti v basih; prese netilo je tudi prepolavljanje besed z vmesnim predahom, kar je razbijalo fraze S takimi pomanjkljivostmi se veda'ni moglo tako uspevati inter Pretiranje, vsaj do tiste mere, na kakršno smo bili pri tem zboru na vajeni. Morda so razlogi za to v Prilivu novih, še ne dovolj izvežba
nih pevcev ali pa bolezni, ki so marsikje ohromile delo zborov? Mešani zbor iz Štandreža je precej čisto in solidno začel, pri drugi pesmi so pa nekateri pevci bili premalo pozorni pri sprejemanju intonacije; pri ba sih smo lahko ugotavljali običajni problem nepreciznosti in majavosti, kar je bilo najbolj očitno pri zadnji pesmi ob mrmrajočem spremljanju, ko so nekateri glasovi silili v oktave z drugimi. Vsekakor pa je boljši ženski del zbora, ki bi mu bilo potrebno nuditi več glasovne izdelano sti. Interpretacije so bile sprejemljive. Odpraviti bo treba široki »e«.
Najboljši je bil na tej reviji moški zbor »M. Filej« iz Gorice, ki ga vodi Zdravko Klanjšček. Že dolgo nismo slišali moškega zbora s tako mehko in prodorno zvenečimi tenorji, ki se zlivajo v svoji homogeno učvrščeni skupini, in se z enako homo genima, baritonsko in basovsko, združujeta v dokaj izravnan zbor. Že samo petje deluje osvežujoče na poslušalca, ko le-to v dinamičnem ni ansiranju preide v pretanjen pp, ki
zveni mehko in jasno. Zbor je bil dobro pripravljen, discipliniran in z manjšimi odkloni — trenutki into-nančnega nihanja posameznikov, ki pa bistveno niso vplivali na celoto — je dosledno in enotno sledil dirigen tovim snovanjem in se zbrano preda jal oblikovanju, ki je odražalo srni selno kreiranje, prežeto z duhom mu zikalne iztanjšane občutnosti. Bilo je prepričljivo in impresivno doživetje. Zbor je zopet dosegel svoj nekdanji vzpon in bi le želeli, da ga obdrži in še nadalje s takim hotenjem goji pevsko kulturo. Mešani mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta, ki ga je vodil Bogdan Kralj, ni sicer pokazal tistega nivoja kakor lani v Portorožu, ker ima precej manjše število pevcev,, vendar je bilo izvaja nje sprejemljivo. Mislim, da po zdajš nji sestavi in barvi zvoka sodi prej v kategorijo tipičnih mladinskih me šanih zborov, ki imajo tako na Primorskem in seveda tudi v Zagorju in v Celju svoje posebne pevske ma nifestacije.
IVAN SILIČ
ČEDAD — Tajništvo Slovenske skupnosti nam je poslalo v objavo naslednje tiskovno sporočilo o sestanku delegacije SSk z zastopniki slovenskih katoliških demokratov v videmski pokrajini.
V	sredo, 28. marca 1984 so se na Matajurju srečali predstavniki Slovenske skupnosti in skupine slovenskih katoliških demokratov. Obravnavali so vprašanja skupnega interesa v luči skupnih prizadevanj za dosego globalne zaščite slovenske manjšine.
V	tem okviru sta si obe zastopstvi izmenjali informacije in poglede, kako najbolj resno, stvarno in odgovorno reševati vprašanje manjšinske zaščite. Zadevni zakon naj vključuje tudi Slovence v videmski pokrajini, glede konkretnih oblik uveljavljanja pravic pa naj jim omogoči, da sami avtonomno presodijo v skladu s stvarnimi okoliščinami.
Glede medsebojnih odnosov sta obe strani prav tako soglašali, da so nujno potrebni, ne samo zaradi boljšega poznavanja razmer v posameznih pokrajinah, ampak tudi za ohranitev in nadaljnji razvoj tistega bogatega duhovno kulturnega bogSstva, ki je nezamenljivo jamstvo za nadaljnje osveščanje beneških rojakov. Zato so predstavniki SSk izrazili predstavnikom Beneških Slovencev svojo solidarnost in jim zagotovili vsestransko pomoč v njihovih prizadevanjih v tej smeri. Sklenjeno je zato bilo, da se bodo redni medsebojni stiki nadaljevali.
PORTOROŽ — Približno 60 strokovnjakov za varstvo okolja iz vse Slovenije se je zbralo v Portorožu na strokovnem posvetu o varovanju kulturne krajine. Strokovnjaki Zavoda za spomeniško vorstvo iz Maribora so predstavili problematiko, varstva krajine, s katero se srečujejo na svojem območju. Sodelavci Zaveda za spomeniško varstvo iz Pirana so ob koncu razgrnili še načrte za zavarovanje kulturne krajine območja Strunjana.
Na Reki bodo zgradili dve ladji za Francijo
BEOGRAD — Francoski ladjar je v reški ladjedelnici »3. maj« naročil gradnjo dveh večnamenskih ladij z nosilnostjo 33 tisoč ton.
Ladjedelnica mu bo prvo ladjo izročila že pred koncem prihodnjega leta.
Naročilo je vredno 16,3 milijona dolarjev, 30 odstotkov tega zneska bo naročnik plačal v gotovini, ostalih 70 odstotkov pa bo z desetletnim kreditom po 10 odstotkov.
Italijanski kredit Jugoslaviji
RIM — SACE je sprostila kredit, ki ga bo Jugoslavija uporabila za nakupe v Italiji. Obe vladi sta se že pred časom pričeli pogovarjati o sklenitvi sporazuma, vendar ga zaenkrat nista še podpisali, tako da 50 milijard lir, kolikor znaša italijanski kredit, jugoslovanske delovne organizacije ne morejo še izkoriščati.
Italijanska koncesija bo poživela finančni trg in bo zadevala večje število interesentov, kajti v pogodbi je zapisano, da bo vsak posamezni posel lahko dosegel največ 10 milijard lir.
APRIL 84
GCT
Certificati di Credito del Tesoro.
•	CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
•	Varčevalec lahko izbira med rokom: 4 ali 7 let.
#	Prvi šestmesečni kupon nudi 8% obresti za štiriletne in 8,50% za sedemletne e-fekte.
#	Obresti naslednjih šestmesečij so enake doprinosu šestmesečnih BOT plus premija. Ta znaša 0,40 točke za efekte s štiri-
letno zapadlostjo in 0,75 točke za efekte s sedemletno zapadlostjo.
•	Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d’Italia ali pri drugem kreditnem zavodu po emisijski ceni plus obresti, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
S Nudijo letni donos, ki je višji od donosa BOT.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Ponudba občinstvu
od 2. do 6. aprila
Emisijska
cena
99,75 % 99,75%
Rok
4 leta 7 let
Prvi šestmesečni kupon
8%
8,50%

• V podpis proti gotovini plus obresti ali proti izročitvi CCT z zapadlostjo 1.4. 1984 brez obresti.
Letni doprinos za 1. šestmesečje
16,75%
17,80%

''••••c--.
^CCT
wmmmtmimiìfàmfim
CURICI IN RIGHETTI BOSTA DANES FORMALNO 0DST0PIU
Diskusijski večer na pobudo krožka Istria
Zgodovinski pristop k obravnavi »esoda«
Predsednik pokrajine Ciarici in tržaški župan Richetti bosta danes zjutraj izročila generalnima tajnikoma o-beh izvoljenih organov pismo, s katerim napovedujeta svoj odstop in tudi odstop obeh odborov. Ta njun sklep morata sedaj še ratificirati oziroma vzeti na znanje obe skupščini in šele zatem bo vsa ta operacija postala polnopravna. Govori se, da se bo občinski svet sestal v petek, 6. aprila, pokrajinski pa v ponedeljek, 9. aprila, njuno sklicanje pa bo v marsičem odvisno od poteka pogajanj za vstop LpT v odbora, ki so po zadnjem srečanju tajnikov sedmih strank zašla v slepo ulico.
Pogajanja bodo spet stekla v po nedeljek s sestankom delovne komi sije, ki ima nalogo skoraj na novo izdelati osnutek programa morebitne
Danes v Boljuncu občni zbor Kmetijske zadruge
V veliki dvorani Kulturnega doma France Prešeren v Boljuncu bo drevi, z začetkom ob 17.30, občni zbor Kmetijske zadruge. Pregledano bo opravljeno delo v minulem letu ter začrtane smernice za bodočo dejavnost. Občni zbor bo tudi izvolil novi upravni odbor, ki bo prevzel vodstvo Kmetijske zadruge.
V BAZILIKI SV. JUSTA
Izjemno lep koncert
Glasbene matice
V okviru predzadnjega koncerta ' abonmajske sezone Glasbene matice smo bili v četrtek zvečer deležni iz jemno lepega in vrhunsko kvalitet nega glasbenega večera. V stolnici sv. Justa so se ljubiteljem glasbe, ki so dodobra napolnili prostorno glavno ladjo, predstavili priznani slo venski organist Hubert Bregant, in člani Slovenskega trobilnega kvartc ta, ki ga sestavljajo Stanko Arnold in Anton Grčar (trobenti), Viljem Trampuš (rog) in Boris Šinigoj (po zavrta). Na sporedu so bile skladbe Brahmsa, Pezla, Widorja, Vivaldija, Kinga, Gabrielija, Bacha in tržaške ga skladatelja in nekdanjega orga nista pri Sv. Justu G. de Zuccolija.
Ne da bi se spuščali v strokovno kritiko posameznih izvedb (ta bo še sledila) je treba vendarle zabele žiti, da smo poslušali izvajanje res ničnih mojstrov, saj tako čistega mu ziciranja trobil ni dano pogosto sli šati, zlasti ne v Trstu. Pa tudi u branost orgel s trobili je bila na za vidljivi ravni, čeprav sicer izredno dobra akustika bazilike ne prenese vedno fortissimov, ki jih sproščajo mogdčne orgle zlasti v nizkih tonih in pa trobila v kvartetu. Sicer pa smo bili priče vrhunski tehniki in zvočni preciznosti, ki je prišla še posebej lepo do izraza pri Vivaldi ju, kakor tudi pri skladbah baročnega in romantičnega navdiha.
Skratka, glasbeni dogodek, za ka terega je treba umetniškemu vodstvu abonmajskih koncertov GM sa mo čestitati, (jk)
nove koalicije. To delo ne bo lahko, saj so tako socialisti kot Slovenska skupnost izdelali več novih predlogov, s katerimi se kot kaže vsi ne strinjajo, zlasti pa ne listarji in republikanci. Eden izmed teh predlogov zadeva tudi našo narodnostno skupnost in njeno globalno zaščito. Okrog tega vprašanja se že nekaj ted nov bije politična bitka, za katero je dal povod predlog o preštevanju manjšine, ki naj bi ga podprli poleg melo-narjev tudi demokristjani, liberalci in PRI, odločno proti pa so se izrekli PSI, SSk in PSDI.
Večja politična bitka pa se odigrava za župansko mesto, ki ga listarji prejudicialno zahtevajo zase in sicer kot stranka relativne večine v občinskem svetu. Njihov kandidat je bivši župan Cecovini, ki po v bistvu že pod pisanem sporazumu med liberalci in republikanci na vsedržavni ravni res nima več možnosti za kandidaturo PLI za evropski parlament. Mnogi tukaj v Trstu vseeno upajo v »čudež« in zlasti v posredovanje občinskega odbornika in člana osrednje direkcije PLI Traunerja, ki naj bi skušal prepričati Zanoneja, da vključi Cecovinija v kandidatno listo. Vsekakor to bo zelo težko, poleg tega pa je treba še pripomniti, da se mora Cecovini za mesto v Strasbourgu zahvaliti Enzu Bet-tizzi, ki je na zadnjih volitvah na listi PLI zbral največ glasov v obeh severnih okrožjih ter se nato odločil za severozahodno. Svoje mesto v našem, severovzhodnem okrožju pa je na pritisk vodstva PLI prepustil prvemu neizvoljenemu, ki je takrat bil Cecovini.
Komunisti, ki so skupno z antifašističnimi množicami bili protagonisti v veliki zmagoviti bitki prot fašizmu in nacizmu in proti okupatorjem v naših krajih, postajajo danes, po skoraj 40 letih spet protagonisti, tokrat zato, ker hočejo z zgodovinskih izhodišč osvetliti stranke učinke vzpostavitve na itali jansko-slovenskem in italijansko - hrvaškem bratstvu zasnovane ljudske o-biasti, se pravi osvetlitve pojava izselitve nekaj 100 tisoče v (morda 200, morda 300 tisoč) prebivalcev Istre, pojava, ki ga od druge svetovne vojne dalje poznajo tudi drugi narodi.
To, zaradi še vedno živih prič dramatično dogajanje je začel preučevati družbeno napredni krožek Istria v Trstu s predvčerajšnjim diskusijskim večerom v nabito polni konferenčni dvorani časnikarskega krožka. V njej se niso zbrali samo takšni poslušalci, ki na dogajanje izpred 40 let že gle-
dajo z zgodovinsko odmaknjenostjo in objektivnostjo, ampak tudi oni, ki ga še doživljajo v vsej njegovi nekdanji dramatičnosti, v kolikor ga ne izkori ščajo za utemeljevanje konservativnih in nacionaističnih političnih stališč.
Tako je predsednik pred tremi leti ustanovljenega krožka Istria prof. Giorgio Depangher v uvodnih besedah ob okrogli mizi izjavil, da se hočejo s to prvo razpravo, ki je prav zaradi tega zgodovinsko pomembna, začeti odpravljati molk o tem vprašanju in pomagati k boljšemu razumevanju stvari. »Nevzdržno je biti zasidran v preteklosti,« je dejal, »ker je tudi za Trst prišel čas odpiranja.«
Po Depangherjevi iztočnici so govorili avtor odlomka o obdobju 1943-1954 v knjigi Komunisti v Trstu prof. Fausta Monfalcona, nekdanji odgovorni u-rednik Arena di Pola prof. Guido Mi gli a, Mario Abram in Salvatore Žitko,
Udeleženci okrogle mize v časnikarskem krožku o »csodu«. Od leve proti desni Žitko, Abram, Depangher, Ferrari, Miglia in Monfalcon
Tudi zamejski dijaki so se udeležili tekmovanja za Cankarjevo nagrado 1984
Slavistično društvo Slovenije in Zavod SR Slovenije za šolstvo sta tudi letos razpisala ža tradicionalno tekmovanje za Cankarjevo nagrado. Tekmovanja, ki ima namen spodbu jati dijake k zanimanju za slovenski jezik in slovensko književnost, so se letos že četrtič udeležili tudi dijaki tržaških slovenskih šol, prvič pa so sodelovali tudi dijaki goriške nižje srednje šole I Trinko.
Tekmovanje je potekalo v treh težavnostnih stopnjah. Tekmovalci za prvo stopnjo, t.j. dijaki nižjih sred njih šol, so morali poznati pripoved ništvo Cirila Kosmača. Dijaki prvih dveh letnikov ter zadnjih treh letni kov višjih šol so za drugo in tretjo stopnjo imeli kot temo pripovedni štvo I. Preglja.
Področno tekmovanje za slovenske šole v zamejstvu je bilo na liceju F. Prešeren prejšnjo soboto. tJdele žilo se ga je skupno 41 tekmoval cev. Enaindvajset je bilo dijakov nižjih srednjih šoi:	I. Gruden, I.
Cankar, F. Erjavec, F. Levstik, S.
Kosovel in I. Trinko. Dvajset dija kov Znanstvenega liceja F. Preše ren, Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois, učiteljišča in vzgojitelj skp šole A. M. Slomšek je tekmo* vaio v drugi in tretji skupini.
V prvem delu tekmovanja so morali dijaki napisati sestavek na določeno temo, potem pa še reševati nalogo iz jezikovno-stilne in literarnozgodovinske analize besedil. Ob koncu je bila še kratka slovesnost, na kateri je pedagoški svetovalec prof. Silvo Fatur pozdravil tekmovalce in njihove mentorje, posebej še goriške dijake, ki so se letos prvič udeležili tekmovanja. Poudaril je, da • se tekmovanje istočasno kot pri nas odvija v vsej Sloveniji in da veljajo isti pogoji za kandidate v Sloveniji in v zamejstvu. Zato za služijo pohvalp prav vsi, ki so se tekmovanja udeležili, ker so že s samim sodelovanjem dokazali svoje zanimanje in ljubezen do materinščine.
Sekstet učiteljišča Slomšek, ki ga vodi prof. Savica Malalan, je nato
Strokovni seminar o laboratorijskih testih
Pod pokroviteljstvom deželne uprave F-JK in avtonomnih pokrajin Trento in Bočen bo prihodnjo soboto in nedeljo v Trstu zdravniško - strokov ni seminar. Odvijal se bo pod geslom »Za boljšo uporabo laboratorijskih testov« v reprezentančni dvorani hotela Savoia Excelsior. Zaključke seminarja bo povzel deželni odbornik za zdravsto Renzulli ; dodati je še treba, da je pobudo za seminar dalo italijansko združenje za klinično patologijo (AIPAC), podprli pa so ga tudi številni italijanski strokovnjaki, ki bodo na njem tudi sodelovali.
zelo ubrano zapel nekaj pesmi. Na kitaro je spremjal Marko Feri. Agata Kuhar, Maja Štoka in Roman Gruden so prebrali naloge, ki so bile po mnenju komisije v posameznih skupinah najboljše.
Ob koncu je prof. Fatur podelil vsakemu udeležencu diplomo za udeležbo na tekmovanju za Cankarjevo nagrado.
Komisija se je v preteklih dneh znova sestala in pregledala testne naloge ter jih točkovala. Najboljši v seštevku točk iz vseh treh skupin se bodo udeležili vseslovenskega tek movanja za Cankarjevo nagrado v Kopru.
Iz nižjih srednjih šol so se uvrstili v finale ti dijaki: Agata Kuhar I. Cankar, Uliks Bravar - F. Erjavec, Neva Lupine - S. Kosovel, Ana Lokatos S. Kosovel, Alenka Rupel F. Levstik, Tanja Carli -I. Cankar.
Iz prvih dveh razredov višjih sred njih šol so se uvrstile v finale: Maja Štoka trgovski tehnični zavod Žiga Zois, Erika Grilanc - znanstveni licej F'. Prešeren, Katerina Marzetti in Tatjana Komar - trgov ski tehnični zavod Ž. Zois.
Iz tretje težavnostne stopnje pa se bodo pomerili v finalu Mitja Vec-chiet, Roman Gruden in Mirjam Braicovich iz znanstvenega liceja F. Prešeren ter Alenka Sancin in Romina Maver, dijakinji učiteljišča A M. Slomšek.
Sklepno vseslovensko tekmovanje bo 12. aprila v Kopru, (mpm)
prvi nekdanji predsednik skupščine občine Koper, drugi pa direktor knjižnice v tem mestu, in zgodovinarka prof. Liliana Ferrari, avtorica prispevka v knjigi »Storia di un esodo«.
Prof. Monfalcon je dejal, da so v Istri, jezikovno in narodno mešanem območju, korenine protifašizma globoko pognale med ljudskimi množicami. Njeno prebivalstvo ni moglo pozabiti fašističnega preganjanja (smrtne in zaporne kazni, pretepi manifestan-tov na prvomajskih zborovanjih itd.) in se je hitro vključilo v oboroženi odpor, o katerem takrat v Italiji še ni bilo sledu. Monfalcon je izrekel priznanje krožku Istria, ki združuje veliko Istranov, da se je odločil graditi mostove do sorojakov v Jugoslaviji. Samo po takšni poti, je dejal, bo mogoče odpraviti sovraštvo, odstraniti zgodovinske dileme in se bolje poznati, da bi se bolje razumeli.
Tudi prof. Guido Miglia je videl v okrogli mizi priložnost za začetek zgodovinskega procesa, ki naj pojasni, če naj živimo na tem prostoru na odprt ali pa na zaprt način. Glavno odgovornost za izsel jevanje iz Istre je pripisal fašističnemu potujčevalnemu in gospodarskemu pritisku na istrsko prebivalstvo. Na razvoj dogodkov je vplivala tudi dolgoletna tradicija delavskega razreda, ki se je boril za o-svoboditev, cilj, ki ga je dosegel z vzpostavitvijo ljudske ohasti.
»Danes z desničarskih stališč razpravljati o »esodu«, pomeni pomagati desnici in drugim zaprtim krogom, ki se hranijo s tem vprašanjem,« je dejal prof. Miglia in med drugim povedal tudi veliko resnico, namreč da morajo Istrani poznati svoje korenine (v našem telesu se pretaka kri vseh v Istri živečih narodov, je rekel), kajti brez teh korenin nismo nič.
V	svojem posegu, ki je izražal osebne poglede, je družbenopolitični delavec Mario Abram opozoril tudi na mednarodne blokovske spopade v na žih krajih, ki so se odigravali na naši koži. Pohvalil je vzpodbuditev procesa medsebojnega spoznavanja in razumevanja, ki bo prinesel ugodne sadove, če bo potekal brez predsodkov.
»Na to nedvomno dolgo in naporno pot so prvi stopili komunisti, ki jim za to odločitev moram izreči priznanje,« je dejal Abram in hkrati opozoril na velike razlike v stališčih do tega vprašanja.
V	zvezi z raziskovalnimi možnostmi obravnavanega obdobja je direktor koprskega muzeja Salvatore Žitko o-menil nepristopnost ali oddaljenost zgodovinskih virov in dokumentov v Trstu, Benetkah in Rimu.
Ena izmed avtorjev knjige »Storia di un esodo« prof. Liliana Ferrari je videla v izselitvi posledico napačne izbire. En da' prebivalstva se je o-dločil za socialistični model, je rekla, ostali protifašisti pa so imeli še druge projekte.
Na diskusijskem večeru so zgodovinarji pokazali pripravljenost, da brez predsodkov javno dregnejo v eno izmed doslej najbolj nevšečnih in vročih tem in jo skušajo znanstveno razvozlati in poiskati tehtne odgovore.
To je pravi'na pot tudi za druga, sedaj aktualna vprašanja, (gv)
V četrtek se bo sestal glavni svet KZ
V četrtek, 5. aprila, se bo sestal novoizvoljeni glavni svet Kmečke zveze. Na seji bo izvolil predsednika in novi izvršni odbor organizacije. Sicer pa bo tudi razpravljal o poteku občnega zbora, ki je bil v nedeljo v Prosvetnem domu na Opčinah.
KAM TEČE VSš TA MMOŽlOj LJUDI ?
Z včerajšnjega deželnega aktiva delegatov CGIL v Trstu
Garavini proti vladnemu dekretu in za enotno sindikalno politiko
delegatov z najrazličnejših proizvodnih in storitvenih področij.
Beseda je tekla o ustrojni krizi sindikata, ki pa jo morda še v večji meri občutijo pri CISL in UIL, kot je naglasil Garavini, dalje o vlogi delegatov in delavskih svetov, o odnosu med njimi in sindikalnimi vrhovi, o čemer je bilo poudarjeno, da je to kočljivo vprašanje notranje demokracije, pa še o sindikalni platformi, ki mora zajemati globalno tako deželno in krajevno kakor vsedržavno socialno in gospodarsko problematiko. Predstavnik 30 tovarniških svetov, ki so se nedavno združili v koordinacijski odbor, je zatrdil, da delavski sveti niso alternativa sindikatu, ampak so del sindikata, ki je neposreden glasnik delavstva. Predlagal je še eno vsedržavno splošno stavko v podkrepitev zahteve po umiku vladnega odloka o draginjski dokladi, in to v nasprotju s tezo, ki jo je iznesel tudi Gara vini, da je dekret treba samo korenito spremeniti, premično lestvico pa spet postaviti v okvir, ki je bil dogovorjen s sporazumom med sindikati in vlado 22. januarja 1983.
Garavini se je zavzel za notranjo dialektiko v gradnji novega CGIL pa tudi nove in enotne sindikalne zveze zoper nevarnosti korporativizma,, (dg)
Naš sindikat nasprotuje vladnemu odloku o premični lestvici prvenstveno iz treh razlogov: prvič, ker dekret pomeni formaliziranje ločenega sporazuma, ki sploh ne upošteva mnenj delovnih ljudi; drugič, ker oklestenju draginjske doklade ni sledil preokret v vladni gospodarski politiki; tretjič, ker je z dekretom bil dosežen višek v postopku centraliziranja pogajalnih odnosov med sindikati, delodajalci in vlado, ki so vrh vsega pogojeni izsiljevalnemu pritisku podjetništva.
Tako je naglasil vsedržavni tajnik CGIL Sergio Garavini, ko je povzel zaključke včerajšnjega deželnega aktiva delegatov tega sindikata, ki je privabil v kino-gledališče Cristallo le nekaj manj kot 800 oseb iz vseh štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine. Povabljeni so bili tudi predstavniki CISL in UIL, ki pa so vabilo odklonili. Kongres je z zajetnim poročilom uvedel deželni tajnik CGIL Giannino Padovan, nakar je bila razprava, v katero je živahno, pa tudi tvorno polemično poseglo okoli 15
Center za proučevanje jezikov v Nabrežini kmalu stvarnost
Kot smo že poročali, je konec januarja devinsko-nabrežinski občinski svet s posebnim sklepom, ki ga je podprla koalicija KPI - PSI - SSk. odprl pot ustanovitvi študijskega centra za proučevanje jezikovnih problemov na narodnostno mešanem področju, ki bo imel svoj sedež v občinski knjižnici v Nabrežini. Pobuda je sad sodelovanja in dogovora med občinsko upravo in med inštitutom za glotologijo pri filozofski fakulteti tržaške univerze.
Pokrajinski nadzorni odbor pa je sredi februarja zavrnil ta sklep z utemeljitvijo, da bi ga moral občinski svet odobriti po izglasovanju finančnega proračuna. Devinsko-nabre-žinska uprava je takoj nastopila proti temu stališču nadzornega odbora ter naslovila priziv na deželo, ki je prav pred dnevi uradno potrdila, da je bil občinski sklep formalno in vsebinsko na mestu. Center za glotologijo je torej sedaj polnomočen, pobudo bodo uradno predstavili na tiskovni konferenci, ki bo predvidoma sredi aprila.
Počastitev spomina 71 talcev na Opčinah
Čez nekaj dni bo minilo 40 l(t odkar so naclfašisti ustrelili na Opčinah 71 talcev. Od takrat se domačini in drugi antifašisti vsako leto spominjajo tragičnega dogodka pred spo-
menikom, ki so ga postavili vaščani utkoj po vojni.
Letošnja komemoracija ob 40-letni-ci mučeniške smrti bo presegla o-kvir vsakoletnih. Openski partizani in aktivisti se vneto pripravljajo na počastitev, ki bo v nedeljo, 8. aprila. Danes in jutri bodo tako nadaljevali s čiščenjem in preurejanjem spomenika in njegovega okolja. Akciji se je pridružilo Združenje jusarskih upravičencev in poziva skupaj z o-pensko VZPI - ANP1 vaščane k sodelovanju. Akcija se bo začela danes z zbirališčem ob 9. uri pri spomeniku.
Manifestacija KPI proti dekretu in evroraketam
Na novem sedežu KPI pri Sv. Jakobu v Ul. della Guardia 44 bo danes ob 16. uri javno zborovanje, na katerem bo govor o vladnem odloku, ki znižuje premično lestvico in s tem plače delavcem in pokojnine. Na zborovanju, katerega se bo udeležil pokrajinski tajnik Poli, bo govor tudi o miru, oziroma proti namestitvi evroraket v Comisu. Prisotna bo tudi senatorka Jelka Gerbec.
• Danes ob 18.30 bodo v Centru Barbacan na Trgu Barbacan 4 odprli četrto deželno razstavo risanja.
Danes in jutri prost prehod meje pri Botaču
O pobudi, ki postaja že tradicija, smo se pogovarjali z dolinskim županom Edvinom Švabom
Občuten, pa četudi na videz še tako obroben, mednarodni dogodek i-ma včasih lahko večji učinek kot velike a lažne manifestacije in reke visokodonečih a brezplodnih besed. Prosti prehod meje pri Botaču — vsakoletna spomladanska pobuda dolinske in sežanske občine — nam to potrjuje. Ta praksa se bo danes in jutri spet ponovila. Vsakdo bo lahko med 8. in 18. uro prosto prekoračil mejo, kot da je ne bi bilo in ob tem ponovno občutil, da je z dobro voljo mogoče premagati vsakršno oviro, ki preprečuje pravo zbliževanje med ljudmi.
Besedo o izvoru in pomenu, namenih in ciljih te pobude smo prepustili županu dolinske občine Edvinu Švabu.
Kdaj in kako je nastala ideja o prostem prehodu meje?
Ideja se je izoblikovala na mednarodnem seminarju marca leta 1981, ko smo obdelali Glinščico z vseh vidikov, od njenih naravnih lepot, do dejstva, da je ta naravni biser presekan na polovico od državne meje.
Ste imeli kakšne težave pri uresničevanju svoje zamisli?
Ne. Z obeh strani bi bila seveda potrebna določena skrbna priprava, kajti meja je pač meja. Prosti prehod ali celo množičen prehod predstavlja lahko priložnost za preteka-
nje tudi drugih interesov in ne samo vrednot prijateljstva, sodelovanja in sožitja. To smo ob izredno zadovoljivi zavzetosti vseh pristojnih organov reševali in še rešujemo v zadovoljstvo vseh, ki so doživeli ta prosti prehod.
Spomladanski prehod meje je postal že tradicija. Kakšen je današnji pomen te vaše pobude?
Predvsem moram pripomniti, da poteka poleg spomladanskega tudi jesenski pohod. Pomen pobude pa je predvsem v tem, da potrjuje stvarno stopnjo deklariranega prijateljstva in sodelovanja ob meji, tako med deželo F—JK in SRS in v širšem okviru med republiko Italijo in SFRJ.
Poleg pomena širšega sodelovanja ob meji postaja vse bolj nujno tudi sodelovanje na področju varstva in ovrednotenja narave. Mislim, da je vaša pobuda namenjena tudi temu.
V vseh naših prizadevanjih pojmujemo zaščito celovito. Naša skrb gre zato vedno v dve smeri : v upoštevanju interesov človeka, ki živi v določenem okolju in okolja samega. Tako pojmujemo seveda na eni kot na drugi strani meje.
Pred tremi leti se je odvijal mednarodni seminar o Dolini Glinščice, ki je naletel na veliko zanimanje. Kaj se je od vsega rečenega pretvorilo v dejstva?
Posegi v Dolini Glinščice na obeh straneh meje ne prenesejo velike naglice, ker jih je treba opraviti premišljeno. Gradivo, ki smo ga dobili na seminarju, je zelo dobra startna točka za izvedbo skrbnih načrtov in posegov, ki naj ovrednotijo okolje, a ki naj obenem ne predstavljajo prevelikih bremen za občinsko blagajno. Pripravili smo seveda razne načrte in v teku je tudi že urejanje raznih stez, napisov, itd. Sicer pa v
Dolini Glinščice sami niso predvideni večji posegi, zato pa so ptedvidene razne pobude ob vhodu. Mislim predvsem na informacijski center, ki naj bi ljudem pomagal, da bi Glinščico spoznali preden bi vanjo stopili.
Predsednik sežanske občinske skupščine je dejal, da naj zaščita Glinščice poteka vzporedno na eni in drugi strani meje. Kako ste doslej to sodelovanje usklajevali?
Neposredna sogovornika sta sicer obe občini, ki se dogovarjata in načrtujeta, na višji ravni pa sodelovanje poteka med odbomištvom za načrtovanje F—JK ter republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora, sodelovanje, ki se prav tako razvija.
Bivši deželni odbornik in sedanji poslanec Coloni je dejal, da Botač ne sme ostati le dogodek, ki nas spominja na najbolj odprto mejo v Evropi. Vsestransko sodelovanje med sosednjima republikama bi se moralo razvijati v še višjih in kakovostnih oblikah. Kako lahko ocenjujemo današnji položaj v luči teh besed?
To ostaja še zmeraj zelo aktualno in vsi se bomo morali truditi, na o-beh straneh, da bo zmeraj aktualno, kajti sodelovanje mora iskati nove oprijeme in oblike. Slišali smo že veliko takšnih deklaracij, bilo bi pa zanimivo sestaviti predvsem seznam
konkretnih pobud. Prosti prehod meje je ena teh pobud. Želim si samo, da bi današnje srečanje med deželnim odbornikom Zanfagninijem in predsednikom komiteja za varstvo o-kolja SRS Kavčičem dalo odgovor tudi glede odprtja meje preko poletja.
Kako po vsem tem lahko ocenjujemo okrožnico goriškega prefekta krajevnim upraviteljem naj iz proračunov krčijo izdatke za mednarodne stike?
Zelo enostavno. V naši daljnji in bližnji zgodovini so vedno obstajale določene sile, ki so delovale za napredek, sodelovanje in razumevanje med ljudmi, in sile, ki so ščitile svoje interese tako, da so omejevale zbliževanje med ljudmi in narodi. V povojni upravni praksi občin imamo več takih primerov, da so hoteli zaustaviti vlogo krajevnih avtonomij. S tem v zvezi imamo tudi novejša tolmačenja (razne razsodbe sodišča), ki prepuščajo uvidevnosti upravitelja, ali lahko dodeli ščepec za uveljavljanje vrednot solidarnosti med ljudmi.
Kdaj bo naslednji prosti prehod?
Zagotovljeno je, da bo v soboto in nedeljo, 22. in 23. septembra. Ta datum je bil izbran, ker bo sovpadal z velikim mednarodnim srečanjem televizijskih hiš iz vsega sveta »Premio Italia«, ki bo prav v Trstu, (dk)
Jutri samoupravni referendum na Repentabru
Tudi v repentabrski občini bo jutri samoupravni referendum o vprašanju jedrske razorožitve. Volilni sedež bo odprt v občinski telovadnici v Repnu od 9. do 15. ure, pravico do glasovanja pa imajo vsi volilni upravičenci iz repentabrske občine.
Pobudo aa referendum je dai1 repentabrski občinski svet, ki je ustanovil krajevni odbor za mir in razorožitev, katerega poleg celotnega občinskega sveta sestavljajo še krajevna sekcija VZPI - ANPI, sekcija KPI, PSI in SSk, župnik, KD Kraški dom in ŠK Kras.
B. S.
Nenavaden pojav v Trebčah
Mačka z dvema gobčkoma
V Trebčah se je predvčerajšnjim pripetil res nenavaden in iz znanstvenega vidika morda tudi izjemen dogodek Mačka, last družine Lucijana Malalana (po domače Štavalinovi) je namreč med šestimi mladiči, ki jih je spravila na svet, skotila tudi mačkico z dvema gobčkoma. Kot so nam potrdili nekateri živinozdravnici, gre za res nenavaden pojav, ki ga je bilo v preteklosti, vsaj v naših krajih, zelo redko zabeležiti.
Mačka z dvema gobčkoma je prišla na svet (in to je res čudno) prav v Trebčah, kjer so mačke ta korekoč doma. »M’čka, ki fuca na murve«, pravijo Trcbencu šaljivo prebivalci sosednjih vasi, mačka pa je
tudi simbol domačega športnega društva Primorec, pred kratkim pa je KD Primorec priredilo zelo uspelo fotografsko razstavo, seveda o mačkah . . .
Vespa v alfa romeo
Na križišču ulic Revoltclla in D’Angeli je včeraj popoldne vespa, ki jo je upravljal 47-letni Leonardo Vincenti iz Ul. Pasteur 10 trčila v zad nji del alfa romea 28-lctnega Zona-sa Panagiotosa iz Ul. Revoltella 74. Neprevidni vespist si je v nesreči po vsej verjetnosti zlomil desno nogo. Sprejeli so ga na ortopedskem oddel ku glavne bolnišnice s prognozo okrevanja v mesecu dni.
•	Tržaški gasilci so včeraj našli v stanovanju v Ul. Baiamonti 46 truplo 72-letne Nives Paduie. Poklicali so jih sosedi, ker pokojnice že več kot dva tedna ni bilo na spregled.
•	Tržaški občinski urad za poletne kolonije obvešča, da bo 21. aprila zapadel rok, v katerem je treba vložiti prošnje za sprejem otrok v kolonije; prošnje je treba izročiti šolskim zdravstvenim asistentkam.
Karabinjerji onesposobili tolpo razpečevalcev
Prodajalci kavbojk »trgovali« s heroinom
V hudi gospodarski krizi, ki že nekaj časa pesti Trst, si je štiričlanska družina prodajalcev kavbojk izmislila dokaj nenavaden način, da bi zaokrožila mesečni dobiček — razpečevanje heroina. S tem protizakonitim »trgovanjem« pa so si oče, mati, sin in hčerka le malo časa pomagali, saj so jih tržaški karabinjerji po štirimesečni preiskavi izsledili in jih skupaj z drugimi tremi razpečevalci (dva sta iz Verone) aretirali.
Preiskava je stekla decembra, ko je prišlo karabinjerjem na uho, da razpečujejo 43-letna Anna Cinque-palmi Lagonigro iz Ul. Carpinete 2, njen sin 26-letni Domenico Alberto Lagonigro, njena hči 21-letna Annamaria Lagonigro ter hčerkin zaročenec Bruno Pascul iz Ul. Flavia 12 mamila v mestu. Pascul je bil že znan organom pregona zaradi narkomanije, preostali trije, prodajalci kavbojk v kioskih v Trstu, pa ne.
Karabinjerji so kmalu ugotovili, da je četverica, ob koncih tedna izmenično odhajala z avtomobilom BMW iz Trsta ter se vračala še istega dne pozno zvečer. Pascul se jim je, očitno iz varnostnih razlogov, vedno
pridružil po poti ter jih, ob povratku, zapuščal pred vrnitvijo v Trst.
Četverica je odhajala v Verono po heroin. Karabinjerji so kmalu povezali te odhode s srečanji v Veroni in prišli na sled dvema tamkajšnjima razpečevalcema, 27 letnemu Lui giju Quintarelliju in 31-letnemu Gian-f ranču Bertoldi ju, pred približno dvema tednoma pa so stopili v akcijo tudi v Trstu.
Preiskali so stanovanje družine Lonigro v Ul. Carpinete 2 in našli 3 grame heroina ter vrsto lekarniških tehtnic za pripravo doz. Poleg matere, sina in hčerke so aretirali tudi očeta, 50-letnega Filippa Lago-nigra, ki pa so ga kasneje izpustili na začasno svobodo, ker je bilo
njegovo sodelovanje z drugimi le manjšega pomena.
Pascul se je izognil aretaciji. Namestnik državnega tožilca je izdal zoper njega zaporni nalog; po dobrem tednu so karabinjerji tudi njega izsledili, tako da se je pridru žil ostalim v koronejskih zaporih. Med raznimi preiskavami so poleg heroina karabinjerji našli tudi 40 milijonov lir, in sicer 3 v gotovini, ostale pa v čekih. Sedmerico so obtožili združevanja v zločinske namene za razpečevanje mamil.
Na sliki: (z leve) Anna Cinque-palmi Lagonigro, njen sin Domenico Alberto, hči Annamaria in Bruno Pascul.
' okviru tečajev Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje
Obetajo se nam sposobni mladi mizarji
Že večkrat smo verjetno slišali tožiti, ali smo mogoče kar sami poto žili, kaj bo, če bodo vsi študirali za zdravnike, inženirje, odvetnike ipd., nihče pa se ne bo lotil mizarstva, kmetijstva, zidarstva itd. V Italiji se ta vprašanja še posebno pereče po stavljajo, ker med drugim že dolga leta malokateri obrtnik vzame vajen ca, češ da bi stroški bili ob povsem začetniški storilnosti le malo manjši kot za zaposlitev pravega delavca. Da bi nekoliko olajšale to stanje, so deželne uprave začele spodbujati in denarno primerno podpirati tečaje za poklicno izobraževanje, ki naj bi nu dili vsaj osnovno pripravo bodočim vajencem, ali pa izpopolnili pripravo že zaposlenega osebja.
Teh novih možnosti se začenjamo posluževati tudi Slovenci v Italiji. Le tos je Slovenski deželni zavod za po klicno izobraževanje priredil kar 10 tečajev, od katerih sta dva v Gorici, ostali pa v Trstu. Zavod, ki ima svoj sedež v Carduccijevi ul. 8, vodi ravnateljica Tamara Blažina - Simoneta, tečaji pa segajo na različna področja, od računalniškega programiranja in strojepisja do vinogradništva in mizarstva. V tehle vrsticah bi radi nekoliko predstavili prav tečaj za mizarje, ki ga letos prvič prirejajo.
Tečaj je razdeljen na dva dela, in sicer na teoretični ter na praktični del. Prvi del poteka na sedežu zavoda, kjer tečajniki sledijo predava njem iz matematike, tehnologije lesa,
tehničnega risanja ter splošne kulture. Zadnji predmet zaobjema med drugim tudi pouk slovenščine in ita lijanščine in ga poučuje Nataša Rau ber, drugi in tretji predmet poučuje Ivan Pertot, matematiko pa Boris Jogan.
Praktični del tečaja se odvija pri Banih, in sicer v delavnici upokojenega Tnizarja Andreja Renerja, ki je prijazno dal na razpolago tudi svoje stroje. Praktični pouk vodi poklicni mizar Boris Grilanc, ki je sicer lastnik obrtniškega mizarskega podjetja
v Šaležu. Tečajniki prihajajo k Banom ob torkih in petkih in so v delavnici kar ves dan od 8. do 17. ure, medtem ko se učni dnevi v mestu končajo že ob 13.10. Ob sobotah imajo prost dan.
Tečajnikov je skupno 11, stari pa so od 14 do 16 let. Naj jih kar naštejemo. Iz Nabrežine prihajata Edvin Gruden in Pavel Peric, iz Križa Korado Sedmak, iz Samatorce Ervin Dol jak; s Kontovela Andrej Pertot, s Proseka Saša Luksa, iz Trsta Janko Jablanšček in Andrej Gregorič,
od Sv. Ivana Marko Verduno, od Fer-Iugov Igor Nušičv iz Boljunca pa A-leksander Žerjal. Nekateri so slišali za tečaj že na nižji srednji šoli, dru gi pa so zanj zvedeli preko pisem, ki jih je zavod poslal na njihove do mo ve.
Ko smo jih te dni obiskali v delavnici pri Banih, so nam vsi izrazili zadovoljstvo nad potekom tečaja Vtis imajo, da se res s pridom učijo mizarskega poklica. O tem smo se sicer lahko prepričali tudi na lastne oči, ko smo si ogledali nekatere njihove izdelke, kot so kuhinjske deske, •klopi, leseni vijak, police ipd.
Da so tečajniki na splošno marljivi, nam je potrdil tudi njihov učitelj Boris Grilanc. Pojasnil nam je, da delajo v tem prvem letu izključne ročne izdelke, medtem ko se bodo poluževali strojev šele v prihodnjem šolskem letu. Tečaj namreč traja dve leti. Kdor ga bo uspešno opravil, bo dobil diplomo (kvalifikacijo), ki .nu bo med drugim skrajšala dobo vaje-ništva od običajnih 6 na 3 mesece. Mizarski mojster Grilanc nam je tudi povedal, da so možnosti za zaposlitev precejšnje. Glavnina aktivnih mizarjev na Tržaškem pripada namreč že starejšim generacijam, za katerimi zija približno 20-letna genera cijska vrzel. Kljub krčenju mizarskega trga bo zatorej po vsej verjetnosti za pripravljajoče se mlade mizarje dela na pretek.
M. B.
SLOVENSKO > STALNO , GLEDALIŠČE V TRSTU
Brendan Behan
TALEC
Režija : Mile Korun
Ponovitve
danes, 31. marca, ob 20.30 —
abonma red B
jutri, 1. aprila, ob 16. uri — abonma red C
v četrtek, 5. aprila, ob 20.30 — abonma red D
v petek, 6. aprila, ob 16. uri — abonma red H
v soboto, 7. aprila, ob 20.30 — abonma red F
v nedeljo, 8. apri a, ob 16. uri — abonma red G
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
V	torek. 3. aprila, Dušan Kovačevič: RADOVAN TRETJI ob 16. in ob 20. uri v Kopru ; v sredo, 4. 4., Ivan Pregelj : VSEM GALJOTOM VILE V VAMP ob 12. in ob 19.30 v Cankarjevem domu v Ljubljani; v četrtek, 5.4., J. in W. Grimm: RDEČA KAPICA ob 9. uri v vrtcu na Greti.
ROSSETTI
Danes, 31. t.m., ob 20.30, red 1. sobota, predstava Stalnega gledališča iz Turina s Ferromejevim delom »La casa deli'ingegnere«. V abonmaju odrezek št. 9. Rezervacije in informacije pri glavni blagajni.
AVDITORIJ
Od 4. do 7. aprila: »American Buffalo« Davida Mameta, težija Franco Però. Informacije in rezervacije pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Danes, 31. marca, ob 17. uri: izredna predstava izven abonmaja »Romeo in Julija«. Izvaja baletna skupina iz Basla.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Jutri, 1. aprila, ob 17. uri: Truci attrici, attori atroci«, recital Witz Orkestra. Vstopnice Pasaža Protti 2, informacije tel. 414-185, 418-638.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Okrogla dvorana
Jutri. 1. aprila, in 15. aprila ob 20.30: R. Queneau »Vaje v slogu«.
V	ponedeljek, 2. aprila, ob 19.30: Rei-ko Katsumato, sopran.
Mala dvorana
Še jutri, 1. aprila : Srečanje lutkovnih skupin Slovenije.
V	ponedeljek, 2. aprila, ob 18. in 20. uri: 13. mednarodni festival znanstvenega filma.
Sejna I.
V	ponedeljek. 2. aprila, ob 17. uri: J. Koželj »Politični plakat« - predavanje.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 31. marca, ob 19.30: S. I. Wit-kievvitz »čevljarji«. Gostovanje PDG v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju.
koncerti
KI) I. Cankar vabi v ponedeljek, 2. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih na koncert TRŽAŠKEGA BAROČNEGA ANSAMBLA.
kino
Ariston 16.30 — 22.00 »Osterman weekend«. Režija S. Peckinpah. Burt Lan-caster.
Eden 17.30 — 22.15 »Due come noi«. J. Travolta, O. Newton-John.
Fenice 17.30, 19.50, 22.15 »Io Caligola«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30	22.00
»Rasty il selvaggio«. Režija F. Ford Coppola, M. Dillon.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »La vogliosa Sibille«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Gorky Park«. Lee Marvin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30 — 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine.
Mignon 16.30 — 22.00 »Brainstorm - Generazione elettronica«.
Capitol 16.00 — 22.00 »Una poltrona per due«.
Aurora 16.30 — 22.00 »Essere o non essere«. Režija Mei Brooks.
Moderno 16.00 — 22.00 »La chiave«. S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »II tassinaro«. A. Sordi.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Cuore di vetro«.
Radio 15.30 — 21.30 »Alpha Blue«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Tootsie». Dustin Hoffman.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 31. marca BOGOMILA
Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.32 — Dolžina dneva 12.46 — Luna vzide ob 6.49 in zatone ob 18.29.
Jutri, NEDELJA, 1. aprila
HUGON
Vreme včeraj: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1005.9 mb raste, veter 3 km na uro zahodnik, vlaga 83-odstotna, v jutranjih urah je padlo 3,8 mm dežja, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI STA SE:	Nicole Civiello,
Francesca Benigni.
UMRLI SO: 97-letna Rosalia Sirca vd. Savi, 85-letna Lucia Kapeli vd. Pachor, 63-letni Vittorio Mreulje, 62-letna Bru na Felluga por. Chicco, 79-letni Renato Siderini, 62-lctni Dino Deni, 79-letni Car lo Mezgec, 71-letni Giuseppe Bost, 76-letna Efrem Sisto vd. Ferluga, 78-letni Antonio Maniago.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, U. Roma 16, Sesljan, Bazovica, žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 6. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI Bol jun ec: tel 228-124, Bazovica: teL 226-165. Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: teL 209-197.
GLASBENA MATICA TRST
Koncerti v Gallusovi dvorani
V ponedeljek, 2. aprila, ob 20.30 v Ul. R. Manna 29
TRIO
Tržaškega
instrumentalnega
ansambla
Angelo Vattimo -	violina
Marcello Manuali -	klarinet
Barbara Opeka -	klavir
Na programu: J. Vanhal,	A. Ha-
čaturjan, D. Milhaud, I. Stravinski
Vabljeni!
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji vabi na predavanje na temo AKTUALNA VPRAŠANJA EKONOMSKE GA SODELOVANJA JUGOSLAVIJE S TUJINO. Govoril bo dr. Marko Vrhunec. Predavanje bo v četrtek, 5. aprila. ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu.
KD Slovenec Boršt - Zabrežec prireja jutri, 1. aprila, ob 18. uri v srenj-ski hiši srečanje otroških zborov VESELO ZAPOJMO. Nastopajo otroški zbori »Skala« iz Gabri j, »F. Venturini« od Domja in »Slovenec«. Vabljeni !
Foto Trst ’80 in Slovenski klub vabita na razstavo barvnih fotografij Saše Ote in na predavanje Alenke Goljev-šček »Matriarhat in patriarhat«, ki bo v torek, 3. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. O razstavi barvnih fotografij bo spregovoril nekaj besed umetnostni kritik Milko Bambič.
razna obvestila
Združenje upravičenih posestnikov z Opčin vabi predstavnike domačih organizacij, da se udeležijo sestanka v zvezi z akcijo za ČIŠČENJE KRASA. Sestanek bo v torek, 3. aprila, ob 20.30 v Prosvetnem domu.
Poklicni zavod »J. Stefan« prireja tečaj programiranja namenjen profesorjem slovenskih šol. Prijave sprejema tajništvo šole, tel. 568-233, še danes, 31. marca.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva ulica 3, bo v ponedeljek, 2. aprila, srečanje s pastorjem vald.ške in hclvetske skupnosti v Trstu. Teodoro Fanlo y Cortes bo govoril o svetopisemskem pojmu miru in bratstva. Začetek ob 20.30.
izleti
Sekcija Slovenske skupnosti Devin -Nabrežina priredi od 23. do 25. aprila izlet v Beograd (Arandjelovac, Kragujevac, čačak, Višegrad in Sarajevo). Vpisovanje pri odbornikih do popolne zasedbe razpoložljivih mest.
SPDT prireja jutri, 1. aprila, ob priliki odprte meje pri Botaču, izlet v Dolino Glinščice. Zbirališče v Boljuncu Na gorici ob 10r uri. Vabljeni vsi!
razstave
V	galeriji Moderna, na Korzu Italia 9, bodo 3. aprila ob 18. uri odprli razstavo slikarke Adriane Scarizza.
V	Domu A. Sirk v Križu je odprta razstava Deziderija Švare. Občinstvo si jo lahko ogleda danes, 31. marca, med 15. in 17. uro ter jutri, 1. aprila, od 11. do 13. in od 16. do 18. ure.
V	KD I. Grbec - Skedenj razstavljajo svoja dela: Bogomila Doljak, Zora Koren, Jasna Merku, Magda Tavčar in Marta Werk - Volk. Razstava bo odprta še danes, 31. t.m., od 18. do 20. ure.
Danes, 31. marca, ob 18.30 bodo v galeriji Barbacan na Trgu Barbacan 4 odprli IV. deželno razstavo risb, ki jo organizira Tržaška avtonomna turistična ustanova. Razstava bo odprta do 15. aprila po naslednjem umiku: ob delavnikih od 16. do 20. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure.
šolske vesti
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča zainteresirano učno osebje, da je na sedežu sindikata v Ul. F. Filzi 8 na ogled ministrska okrožnica, ki obravnava poverjenje začasnih in letnih suplenc na šolah vseh vrst in stopenj za šolski leti 1984-85 in 1985-86. Zainteresirani lahko dvignejo obrazce za vlaganje prošenj na sedežu SSŠ vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Rok za vlaganje prošenj zapade: za otroške vrtce 26. aprila: za osnovne šole 16. aprila; za srednje šole 7. maja 1984.
mali oglasi
OSMICO je odprl Just Škrlj (Salež 44). Toči belo in črno vino.
MLAD FANT išče kakršnokoli resno delo. Telefonirati na št. 572-967.
IZKUŠENEGA KNJIGOVODJO zaposli podjetje v Gorici. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica - pod šifro »Uvoz-Izvoz«.
OSMICO je odprl Alojz Milič. Veliki Repen 49. Toči črno in belo vino.
IŠČEM dijaka/dijakinjo, ki bi nudil lekcije matematike dijaku 2. razreda strokovne šole. Tel. na št. 811 396.
FIAT 127 ali PANDO 30 v odličnem stanju kupim v gotovini. Telefonirati na št. 52277 ob urah obedov.
PRI MILIČU v Zagradcu je odprta os-mica. Točimo belo vino in teran.
IZGUBIL sem psa pasme boxer v Križu. Najditelj naj telefonira na 220-593.
PRODAM gliser RANGER VTR, motor Evinrude 25 HP in prikolico Ellebi po ugodni ceni. Tel. 228-239 od 12. do 14. ure in od 18. do 20. ure.
PRODAM avtomobil znamke FIAT 131 Super, letnik 1979. Telefonirati na št. 0481/882-171.
PRODAJAM teren (33.000 kv. metrov) v Doberdobu. Telefonirati od 18.30 do 21.30 na 040/211-256.
PRODAM Mercury 10 HP v dobrem stanju za 700.000 lir. Tel. 224-426.
PRODAM FIAT 500 L. letnik 1972, v dobrem stanju. Telefonirati na 422-093 od 14. do 15. in od 20. do 21. ure.
MATEMATIKO, fiziko in predmete z elektronskega področja na domu inštruira profesor. Informacije po tel. 003865/21972 v popoldanskem času.
JOŽE BIZJAK iz Divače - Kraška 9 prosi gospoda, ki ga je pred časom srečal pred divaško mesnico, naj se zglasi na zgornji naslov. _
PRODAM stanovanje v centru 90 kv. m potrebno prenovitve. TeL 040/422-232 od 13.30 do 14.30.
PRODAM Peugeot 104, letnik '76 s plinsko napeljavo v dobrem stanju, 1 mil. 400.000 lir. Tel. 040/229-349.
prispevki
Ob priliki praznovanja barkovljanskih petdesetletnikov daruje Irma Udovič
50.000	lir za KD Barkovlje.
Alojz Grandus z ženo daruje 30.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na Marijo Zlobec darujejo sestra Rafaela in sinovi 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Podporni član dr. Karlo Martelanc daruje 100.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Viktorijo Košuta, Ervina Antončiča, Patricija Košuto in Mar čela Košuto darujeta nečaka Merica in Frančko 25.000 lir za pevski zbor Vesna iz Križa in 25.000 lir za godbo na pihala iz Križa.
Ob 10. obletnici smrti drage tete Milke Spetič darujejo družine Orel, Hed-man in Bečaj 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Lonjerju, 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Alojzijo Vodopivec vd. Rebula darujeta Milko in Pepka Milič (Salež št. 91) 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Alojzijo Vodopivec vd. Rebula darujejo družina Purič 10.000 lir, družina Svetlič 10.000 lir in Hedvika z družino 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Ob dnevu žena so darovali Miloš, Rajko in Pepi 40.000 lir za KD Rdeča zvezda in 40.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Alojzijo Vodopivec vd. Rebula darujeta Milko in Pepka Milič (Salež 91) 10.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Marčela Kralja daruje družina Carli (Trebče 38)
10.000	lir za KD Primorec.
V	isti namen daruje Umbert Čuk (Trebče 87) 10.000 lir za sekcijo KPI Zorko Kralj - Trebče.
Namesto cvetja na grob Marčela Kralja daruje družina Padovan 10.000 lir za sekcijo KPI Zorko Kralj.
V	isti nam m darujeta Miranda in A-tilij Kralj 10.000 lir za KD Primorec.
V	spomin na Maria Agostinija darujejo družine Bitežnik, Milazzi in Gustinčič
50.000	lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina gospe Albine Mamolo daruje neučno osebje srednje Šole F. Levstik Prosek 100.000 lir za Marijin dom v Rojanu.
V	spomin na Alojzijo Rebulo in Maksa Doljaka daruje družina Milič (Salež 68) 10.000 lir za KD Rdeča zvezda in 10.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Lojzke Rebule daruje Štefanja Černjava 15.000 lir za Skupnost družina Opčine.
S praznovanja dneva žena v Domu Mangart darujejo članice 70.000 lir za himalajsko odpravo na Anapurno II. ob 80-letnici SPDT.
Ob praznovanju 8. marca darujejo žene iz Ricmanj in Loga 60.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj, 130.000 lir za ansambel Pomlad, 50.000 lir za pevski zbor Slavec in 50.000 Ur za KD Slavec.
V	spomin na Alojzijo Vodopivec vd. Rebula darujejo družina Frančeškin (Salež 53) 10.000 lir za ŠK Kras, družina Furlan (Salež 50) 10.000 lir za ŠK Kras in 10.000 lir KD Rdeča zvezda, družina Milič (Salež 48) 10.000 Ur za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Alojzije Vodopivec vd. Rebula darujeta družina Stubelj 10.000 Ur za ŠK Kras in Stana Budin 10.000 Ur za KD Rdeča zvezda.
V	spomin rajnih darujeta Mario in Vittoria Sossi 25.000 Ur za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Augusta Vidaua daruje N.N. 40.000 Ur za MPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Augusta Vidaua darujeta Anica in Mario Malalan
25.000	Ur za cerkev pri Banih in 25.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Augusta Vidaua darujeta družini Tretjak in Sossi
20.000	lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Alfonza Čača darujejo prijatelji s Kolonkovca 83.000 Ur za PD Kolonkovec.
V	počastitev spomina Lojzke Rebule darujeta Danica in Stano Rebula (Bajta) 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Ob 9. obletnici smrti napozabnega brata Silvestra Grgiča daruje Vilma z družino 20.000 Ur za KD Slovan.
Prispevajte sa
Dijaško matico
MAURI
n

TRST
Ul. Ponziana 3 - tel. 744169 Ul. Settefontane 19 - tel. 793333
VSE MODNE NOVOSTI POMLAD — POLETJE 84
film - film - film
ureja kinoatcljc
filmi na tv zaslonu
radiotelevizija
ITALIJANSKA
LA PISCINA
»La piscine« »Bazen« 1968
Režija: Jacques Deray. Igrajo A-lain Delon, Romy Schneider, Maurice Ronet, Jane Birkin. Rete 4, v nedeljo,
1.	aprila, ob 18.20.
Nad lctoviščarskim centrom Saint Tropez, v krasni vili sredi zelenja, ob robu velikega bazena, se odvija zgod ba srečno poročenega para na počitnicah. Odnosi se zakomplicirajo, ko prideta na obisk njegov najboljši pri jatelj in njen bivši ljubimec v družbi s hčerko. Zaplete se tako: Delon se zaljubi v hčerko, njen oče pa zasnubi Delonovo ženo. Med veselicami in sprehodi v Saint Tropezu se to stanje polagoma vname: požar je obenem tragičen zaključek. Deray enkratno splete zgodbo ljubezni in čustev, vročega sonca in hladne vode. Psihološka stiska: popuščanje in odpuščanje morata v ljubezni biti vzajemna, drugače je tragedija neizbežna.
BELLA Dl GIORNO »Belle de jour« »Lepotica podnevi« 1967
Režija: Luis Bunuel. Igrajo: Catherine Deneuve, Jean Sorci, Michel Piccoli. RAI 2, v torek, 3. aprila, ob
20.30.
»Film je napravljen za širšo publiko, za uspeh, z odličnimi igralci«. S to izjavo je Bunuel spravil v krizo kritike, ki so dobro sprejeli ta film. Namreč, znano je, da se je moral Bunuel marsikdaj prilagoditi producentom, da je lahko sploh snemal filme. Kritika je to vedela in je vseeno pozitivno ocenjevala njegove filme; dejansko se je Bunuel znal dobro izmikati »morilskim« zahtevam producentov kakor pričajo njegovi filmi sami. Lepotica podnevi je očarljiva Catherine, poročena ampak frustrirana, ki skuša rešiti svoje probleme v salonu Madame Anais.
CORVO ROSSO NON AVRAI IL MIO SCALPO »Jeremiah Johnson« 1972
Režija: Sidney Pollack. Igrajo: Robert Redford, Will Gcer, Allyn Me Meric, Stefan Gierash. Italia 1, v četrtek, 5. aprila, ob 20.25.
Tišina, ponos človeka in lepota narave. Jeremiah Johnson je lovec, nastali se v gorah, prodaja dragocene kožuhe, naključno si »ustvari« družino, tako da najde dečka — siroto in izgubljeno Indijanko. Zanju zgradi leseno kočo, vendar novonastalo družino uničijo Indijanci. Jeremiah ostane zopet sam, z novimi občutki in z novimi mislimi, bori se proti stalnim napadom. Pollack ljubi take raziskave, prikazovanje raznih ameriških tipov s konca 19. stoletja. Redford odlično odigra zahtevno vlogo samotarja in odlično opravi nalogo izražati se brez besed.
THE FOG »Megla« 1979
Režija: John Carpcntcr. Igrajo: A. Barbeau, J. Lee Curtis, J. Leigh, J. Ilausemann. Italia 1, v petek, 6. aprila, ob 20.25.
Film je Carpenter posnel s skromnimi sredstvi, veliko manjšimi kot za njegov zadnji film, ki se te dni predvaja v Trstu. Film smo že predstavili, ko je bil na sporedu na TV Ljubljana. Zanimivo bo primerjati o-riginalno verzijo in italijansko, ki je sinhronizirana. Glede novejšega Car-
penterjevega filma, ki govori o avto mobilu — mitu ameriške družbe — pobesni in ubija vse svoje »sovražnike«, še zdaleč ne deluje tako učinkovito kot zgodba o megli, s katero pri bajajo ravno tako pobesneli »zombiji« v iskanju maščevanja.
IL MISTERO Dl OBERWALD
»Misterij Obervvald« 1980
Režija : Michelangelo Antoniom. I-grajo: Monica Vitti, Franco Brancia-roli, Luigi Diberti, Elisabetta Pozzi. TV Koper, v petek, 6. aprila, ob 20.30.
Ljubezenska drama na dvoru avstrijske kraljice Elizabete. Vendar ima zgodba v tem filmu le bežen pomen. Kot je poskušal Coppola preko oceana tako Antoniom snema svojo verzijo elektronskega filma. Coppola vklap-Ija luči neona, ponarejenega mesta in bealnih kulis (cesta, letališče). Antoniom pa »žreba« iz elektronskega mešalca ponarejene barve realnega travnika ali stene. Elektronska manipola cija mu služi, da obarva karakterje, občutke, strast in jezo, ljubezen in hinavščino. Elektronska slika dalj časa že snubi film, Coppola in Anton ioni sta nakazala možne uporabe, seveda na različni temi. Poskušali so seveda še drugi, glej npr. Disneyevo produkcijo. Problem pa ostaja vedno isti: kdo bo novosti znal izkoristiti in v katere namene.
filmi v kinodvoranah
TRIJE PRISPEVKI K SLOVENSKI BLAZNOSTI
Režija : Žare Lužnik, Boris Jurjaše-vic, Mitja Milavec. Fotografija: Rado Likon, Zoran Hochstatter, Vilko Filač. Scenografija: Zdravko Papič. Glavne vloge: Jožef Ropoša, Desa Muck, Peter Boštjančič, Vladica Milosavljevič, Radko Polič, Majda Potokar, Simona Gruden. Kulturni dom v Gorici, v petek, 6. aprila, ob 19.30 in 21. uri.
Druga premiera slovenskega filma v letošnjem ciklusu »Skok v kino« v goriškem Kulturnem domu. Izredno zanimiv film, omnibus, oziroma trije krajši filmi zlepljeni v celovečerec, re-ž jski debi treh mladih in perspektivnih režiserjev, ki so pokazali marsikaj dobrega v dosedanjem delu ali za TV ali s kratkometražci. Omnibus je v jugoslovanski kinematografiji redka zvrst. V slovenski je edini tak primer izpred skoro tridesetimi leti. »Tri zgodbe« Kavčiča, Kosmača in Pretnarja. Z omnibusom se je afirmiral tudi Pavlovič. Omnibus pa je bil za Lužnika, Milavca in Jurjaševiča edina prilika, da sploh začnejo snemalno kariero, upoštevajoč omejene finančne zmožnosti slovenskega producenta. Film prikazuje tri odlomke življenja treh junakov, enkrat bolj fantastično, drugič kruto, tri zgodbice, ki jim je skupen nekakšen odtujen od nos do današnjega stanja stvari. »Prispevke« lahko beremo kot doživljanje, z drugačnimi očmi, z metaforo in z neprikritimi prispodobami, aktualnih nezadovoljstev naših sosedov, lahko beremo pa tudi kot poskus opisa človeške narave v treh specifičnih »odlomkih« življenja: zločina, upora, norosti. V obeh primerih film zdrži, o-luani sporočilnost, zlasti po zaslugi odlične ekipe, saj so v tem filmu skupaj morda vsi najbolj perspektivni filmarji sodobne slovenske kinematografa je.
Prvi kanal
10.00	Vado a vedere il mondo capisco tutto e torno
11.05	Squadra omicidi tenente She-ridan TV film
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	La signora del castello Gran-tleigh - 6. epizoda
12.30	Check up - oddaja o medicini
13.25	Vremenska napoved
13.30	Dnevnik
M.00 Prisma - oddaja o gledališkem in varietejskem programu
14.30	II ladro - film
Igrajo :	Henry Fonda, Vera
Miles, Harold J. Stone
16.10	Trio Drač - risanke
16.30	Posebnosti iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	D sabato dello zecchino
18.06	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja
18.20 Napoved programov za prihodnje dni
18.40 Forte fortissimo TV top
20.00	Dnevnik
20.30	Al Paradise - varietejski program
22.00	Dnevnik
22.10	Tam tam - aktualnosti Dnev nika 1
23.00	Pranzo in TV
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Dnevi Evrope
10.30	Napoved programov za prihodnje dni
10.45	II sabato - neposredna sreča n ja
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Slovenske ljudske pravljice:
O dveh čevljarjih
8.20 Ciciban dober dan:
Moj hrček je zbolel
8.35	Mcseček - otroška serija
9.05	Glasba za kitaro
9.30	Spoznavanje naše naravne dediščine:	Od izvira do izliva
Ljubljanice
10.00	Človek in zemlja :
Bonellijev orel 1. del
10.25	Naselbinska kultura na Slo*!' venskem - dokumentarec
11.25	Nocoj o stari glasbi
12.05	Poročila
15.50	Subotica :	nogomet	Jugoslavi
ja - Madžarska
18.30	Skrivnostni svet Arthurja Clarka : Skrivnostni kamni
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
CANALE 5
8.30	L’albero delle mele - TV film 9.00 Giorno per giorno - TV film
9.30	I Jefferson - TV film
10.00	Quella casa sui a collina - film
12.00	Simon Templer - TV film
13.00	D pranzo è servito - nagradno^ tekmovanje
13.30	Qualcosa che scotta - film
15.30	Arabesque - TV film
16.30	T. J. Ilooker - TV film
17.30	Record - tedenska športna oddaja
19.00	Giorno per giorno - TV film
19.30	Zig Zag nagradno tekmovanje
20.25	Risatissima - zabavno glasbena oddaja
22.25	Super Record - tedenska športna oddaja
23.25	La forca può attendere - firn
RETEQUATTRO
8.30	Giatrus - risanka
9.00 Operazione sottoveste - TV film
9.30	Flò - TV film
10.00	Chico - TV film
10.30	Fantasilandia TV film
11.30	Noi siamo due evasi - film
13.30	Maria Maria - TV film
14.00	Magia - TV film
14.50	do 17.20 Šport
17.50	Mai dire si TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	II ranger di Brownstone - risanke
20.25	A Team TV film
21.30	L'ultima follia di Mei Brooks, film
23.30	Stardust Memories - film
ITALIA 1
8.30	Arrivano le spose - TV film
9.30	L'assassino viene ridendo - film
11.30	Phyllis - TV firn
12.00	Gli eroi di Hogan TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim, Bum, Barn
Mimi e la nazionale della palla volo - risanka Marco Paio - risanka
14.00	šport
16.00	Bim, Bum, Barn Lalabcl - risanka
TELEVIZIJA
13.30	Šola in vzgoja :
Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 Kratke vesti
14.35	športna sobota ~*Las Vegas : Boks
Rim :	ameriški football
16.15	Sereno variabile - oddaja o turizmu in prostem času
17.30	Dnevnik 2 Kratke vesti
17.35	Izžrebanje loterije
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Le strade di San Francisco
TV film
Meteo 2 - vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Blow up film
Igrajo: Vanessa Redgrave, Sarah Miles, Davide Hemmings
22.15	Dnevnik 2 - Vesti
22.25	n cappello sulle ventitré
23.15	Polčas prvenstva A-l lige v košarki
24.00	Dnevnik - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.45	Šola in vzgoja
16.45	La maschera della morte rossa - film
Igrajo :	Vincent Priče, Hazel
Court, Jane Asher
18.25	Napoved programov za prihodnje dni
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo: avanture in odkritja 10. oddaja
20.15	Napoved programov za prihodnje dni
20.30	Tango glaciale - TV priredba
21.25	Dnevnik 3
22.00	Ocean - dokumentarni film
23.30	Un uomo vuol salire - 13. del TV priredbe
Zagreb
8.50	TV v šoli
14.10	Zabavni koledar
15.10	Sedem TV dni
15.55	Subotica - nogomet
19.30	TV dnevnik
20.00	Barakuda - operacija lucifer, film
Koper
16.55	TV poročila
17.00	Košarka - jugoslovansko prvenstvo
18.30	Človek in zemlja - dokumen-. tarec
19.00	Risanke
19.30	TV dnevnik - stičišče
19.50	V kuhinji z nami
20.00	Francija v šansonih
20.30	Nenavadna Lucyjina srečanja, TV film
21.00	Dolgo iskanje dok. oddaja
22.00	TV dnevnik
22.10	Nočni film
Ijady Oscar risanka Vita da strega - TV film
17.40	Musica è
18.40	Simon e Simon - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV film
20.25	Supercar - TV film
21.25	Magnum P. I. TV film
22 25 Drive In - glasbeni program 00.15 Dee Jay Tele Vision
TELEPADOVA
13.00	Prvenstvo v Catchu
14.00	Voltus 5 - risanka
14.30	Tigerman - risanka
15.00	Va tus 5 - risanka
15.30	Lupin in - risanka
16.00	Rugby Time
17.00	Forza Sugar - risanka
17.30	Sampcy - ri sunka
18.00	Lamu - risanka
18.30	Tigerman risanka
19.00	L’incredibile Hulk TV film
20.00	Lupin IH - risanka 20.20 Fontamara - film
23.00	Šport
24.00	Barbary Coast TV film
01.00	Gli invincibili TV film
TRIVENETA
6.00	Film
8.00	Risanke
12.00	Risanke
12.30	Dražba
15.30	TV film
16.30	Dražba
20.30	A cuore freddo - film
22.00	II soffio deč diavolo - TV film
22.30	Dražba
01.30	Horoskop 01.45 Film
03.00	TV film
TELEFRIULI
13.30	Corner
14.15	Šolske vesti
15.00	L’amica delle 5, 1/2 - film
17.00	Space Garnes - nagradno tek movanje
18.00	Risanke
19.30	Sree in zdravje
20.00	TV film
20.25	Film
22.15	L’ora di Hitchcock - TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	A manah: Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 Javni koncert Simfonikov RTV- Ljubljana; Koncert je bil v Oarkarjevem domu v Ljubljani 19. januarja letos; 11.35
13.00	Opoldanski zbornik: Beležka;
12.00	»Bom narodu sfzdice, čjer so včas’ b'le« — glasnik Kanalske doline; G as beni potpuri ; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček : »Zakaj-ček in Vseved«; 14.30 Naš dobri stari radio; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Komorna igra: Milan Oklopdžič in Svetozar Vlajkovič : »Regratova salata ob pet do petih«; prevod: Peter Zobec; izjava Lidija Kozlovič; režija : Jože Babič ; produkcija »Radio Trst A - 1980«.
RADIO OPČINE
Do 15.00 Glasba za vsakogar; 15.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo; 18.00 Listajmo po časopisih;
20.00	V sodelovanju s športno redakcijo Primorskega dnevnika — športna sobota, gostje v studiu, letošnje državne prvakinje v namiznem tenisu ŠD Kras s telefonskimi pozivi v živo — telefon 212658; 24.00 Glasba za vsakogar.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev med glasbo: Jutranji koledar;
6.15	Vremenska napoved, cestne razmere; Objave; 6.45 Prometni servis;
7.00	Zaključek; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper; Med glasbo; 13.40 Zamejska reportaža ; 15.30 Dogodki in odmevi; 1.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave, EP; 17.00 Neposredni prenos iz Nove Gorice: Kviz »Upoma Primorska« - finalno tekmovanje; Zukjuček.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Poročila; 6.15,
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Casadei Sonora; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah;
12.45	Pičice na i; 14.30 Popoldanski program; 15.50 Glasbeni weekend;
16.55	Pismo iz. . . ; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.02 do 9.00 Zoeni val; 10.15 Black-out;
11.10	Glasbena srečanja; 11.40 Čarovna svetilka; 12.26 Zgodovinske osebnosti; 13.20 Master; 13.56 Zeleni val Evropa; 14.03 Summcrtime; 14.35 Master; 15.03 Varietejski program; 16.30 Doppiogioco; 17.30 Autoradio; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Musicalmente volley; 19.15 Start - športne napovedi;
19.30	Glasbeni mozaik; 20.00 Blackout; 20.40 Smo tudi mi; 21.03 Z kot zdravje; 21.30 Radijska priredba; 22.00 Drevi v Fiuggi ju; 22.28 »Un pollo, ma con un sogno dentro« - radijska pri redba; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30
16.30,	17.30, 19.30 Poroči a; 6.00 Labi rint; 8.05 Šola in vzgoja : otroštvo, kako in zakaj; 8.10 Radiodue predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 Programi pristopanja; 9.32 Helzapop-pin, oddaja o prireditvah; 11.00 Long Playing Hit; 12.45 Hit Parade; 15.00 »Un cuore nel pianoforte«, 13. del radijske priredbe; 15.45 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena popevka ; 17.32 II profondo mare azzurro - igra v 3 dejanjih; 19.50 Od sobote do sobote; 21.00 Simfonična glasba ; 22.50 Od sobote do sobote — zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.30, 8.00, 10.00, 11.00, 14.00 Poročila; 4.30	8.00 Jutranji program -
glasba; 8.05 Pionirski tednik; 9.00 Pojte z nami ; 9.20 Matinejski koncert;
10.05	Po repubikah in pokrajinah;
10.25	11.30 Popoldne ob lahki glasbi;
11.30	Srečanja republik in pokrajin;
12.00	Na današnji dan; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri: 15.10 Obvestila in zabavna glasba;
15.30	Dogodki in odmevi: 15.55 Obvestila in zabavna glasba : 16.00 Vrtiljak;
17.05	Spoznavajmo svet in domovino;
18.30	Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik : 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmtajše: 19.45 Minute z aasamblom Atija Sossa;
20.00	‘23.00 Oddaja za Slovence po svetu; Mladi mostovi ; Naši kraji in ljudje: 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program - g asba.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
20.00	Naše 31. srečanje
21.35	Zrcalo tedna
21.55	Črni sin - film
ZASEBNE POSTAJE
Vodila jo je predsednica Tina Tomlje
Delegacija mesta Ljubljane včeraj na obisku v Gorici
Tik pred komisarsko
upravo
Delegacija občinske skupščine mesta Ljubljane, ki jo je vodila pred sednica Tina Tomlje in v kateri je bil tudi podpredsednik Jože Slokar, je včeraj obiskala Gorico. Goste je najprej sprejel župan Scarano z občinskimi odborniki. Na srečanju je bila prisotna tudi delegacija iz Nove Gorice, ki so jo sestavljali Zorko Debeljak, Albert Bevčič in Rajko Korenč ter generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič.
Uvodoma je župan Scarano poudaril pomembnost obiska, ki je prvi in podčrtal tesne prijateljske vezi med mestoma Gorico in Novo Gorico, vezi, ki so se obogatile tudi z vrsto medsebojnih realizacij na številnih podro cjih. To, kot je poudaril župan, tudi v trenutku hude gospodarske krize, ki pesti obe državi. Glede odnosov z ljubljansko občino je Scarano izrazil željo, da bi ti postali v bodoče še tesnejši in plddnejši. Ob zaključku je župan izročil predsednici spominsko plaketo, Zorku Debeljaku, ki zapušča mesto župana v Novi Gorici, pa star goriški denar v dokaz vsestranskega in prijateljskega sodelo vanja med obema mestoma.
V svojem posegu je Tina Tomlje podčrtala pomembno vlogo sodelo va nja z mesti izven matične domovine in to tudi v duhu neuvrščene jugoslovanske politike, ki stremi za temi načeli. Dodala je, da v kolikor je v njeni moči, bo prispevala k hitrejši realizaciji skupnih načrtov, predvsem kar zadeva obmejne infrastrukture. Tomljetova je omenila tudi vpraša-
nje globalnega zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Izglasovanje tega zakona bi po-r lenito potrditev demokratičnih načel.
Kasneje je delegacijo iz Ljubljane sprejel tudi predsednik pokrajinske u prave Cumpeta, ki je ravno tako poudaril načela sodelovanja in skupnega premagovanja težav.
Na sliki : srečanje na županstvu.
Pomote in nerednosti, ki so jih ugotovili na volilnem sedežu št. 42 v Tržiču bodo, kot kaže, imele resne posledice v upravljanju občine. Čeprav še ni bila sprejeta nobena konkretna rešitev, kaže, da bodo že v zelo kratkem dobili komisarsko upravo. Kako rešiti zagoneten in obenem edinstven primer, je bil govor te dni na sestanku med goriškim prefektom in tržlškim županom, nov sestanek je napovedan za danes ob 9.30.
Kaže, da ni drugih rešitev, kakor začasna komisarska uprava, dokler ne bodo obnovili volitev na sedežu št. 42. V tem času bo občinski odbor lahko opravljal le tekoče zadeve, občinski svetovalci pa bodo menda suspendirani, do izida novih volitev. Menda naj bi slednje opravili še pred volitvami za evropski parlament. Kljub temu pa je treba računati vsaj z dvomesečno komisarsko upravo.
Da se zadeva nagiba k taki rešitvi, je mogoče sklepati tudi iz dejstva, da je bil občinski svet sklican za torek, 3. t.m. popoldne in da je na dnevnem redu vpisanih vrsta ratifikacij.
• Goriški župan je izdal ukaz po katerem je treba do 15. aprila odstraniti z njiv suha koruzna stebla, jih pora biti za nastilj, podorati, sežgati ali kako drugače uničiti.
np v • v
v L rzicu
Prefekt obiskal poveljstvo 'prometne policije
Goriški prefekt dr. Alessandro Pier-angeli je obiskal poveljstvo prometne policije za goriško pokrajino. Sprejel ga je podpolkovnik Giuseppe De Menech ter ga podrobno seznanil z dejavnostjo te enote, ki skrbi predvsem za varnost na cestah, vendar opravlja ob tem tudi vrsto drugih zadolžitev.
Prefekt si je s posebnim zanimanjem ogledal zlasti operativni center. Izrekel je tudi priznanje za dejavnost poveljniškega kadra in celotnega osebja.
predavanja
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi v ponedeljek, 2. aprila, na predavanje dr. Antona Prijatelja o rekreaciji in telesni aktivnosti starejših. Predavanje bo v Ulici della Croce 3 s pričetkom ob 17. uri.
prireditve
Pokrajinski svet odobril letošnji finančni načrt
Na seji Teritorialnega odbora SKGZ
Razprava o zaščitnem zakonu in organizacijskih vprašanjih
Včeraj, v prvih jutranjih urah, je pokrajinski svet z večino glasov odobril letošnji finančni načrt, triletni investicijski načrt ter proračun pokrajinskega avtobusnega podjetja.
Dokumenti so bili odobreni z glasovi petstrankarske koalicije, proti je glasovalo osem komunističnih svetovalcev in misovcev. Ob glasovanju je bito prisotnih vseh 24 svetovalcev. Zatem je pokrajinski svet odobril še odškodnine upraviteljem za tekoče leto.
Zadnja seja, ki se je pričela v zelo polemičnem ozračju, kakor smo že včeraj poročali, je bila ena najdaljših v tem mandatnem obdobju. Razprava se je pričela v četrtek .nekaj pred 18. uro in se nato nadaljevala krepko preko polnoči s krajšo prekinitvijo. Do glasovanja je prišlo okrog tretje ure zjutraj.	•
Težko je v nekaj kratkih stavkov strnili vsebino vseh posegov. Svetovalci so se zaustavili pri razčlenjevanju zlasti nekaterih osnovnih vprašanj s področja šolstva, investicij, vloge pokrajine, prometnih infrastruktur. Razprava, čeprav dolgotrajna je bila precej splošnega značaja, predvsem pa so svetovalci v bistvu govorili samim sebi, saj v sejni dvorani ni bito žive duše. To se sicer običajno dogaja na sejah pokrajinskega sveta.
V zaključnem delu razprave je bil, čeprav v precej skromnem obsegu, govor tudi o slovenski problematiki. Na to vprašanje je opozoril socialist Cej in dejal, da v programskem dokumentu ni zaslediti posebno jasnih obvez in opredelitve odnosa do slovenske narodnostne skupnosti. Cej je govoril tudi o ekonomskih vprašanjih in o vlqgi pokrajine (čeprav z omejenimi pristojnostmi) na tem področju. Dokument je v tem pogledu pomanjkljiv, saj v njem ni zaslediti načrta točne politike za območje ob meji.
Danes konferenca KPI o gospodarstvu
Pokrajinski odbor je na včerajšnji seji sprejel sklep, da ne dovoli uporabe pokrajinske sejne dvorane za današnjo konferenco o gospodarstvu, ki jo prireja KPI.
O zadevi se je v pokrajinskem svetu na zadnji seji razplamtela ostra polemika, potem ko je načelnik svetovalske skupine krščanske demokracije Bergamin opozoril, da na lepakih ni razvidno, da konferenco prireja kulturni krožek Rinascita, ki je formalno zaprosil za uporabo dvorane.
Tretja konferenca o gospodarstvu bo zato v kongresni dvorani na Espo-megu s pričetkom ob 9.30.
V	sredo zvečer se je, prvič po svoji umestitvi, sestal Teritorialni odbor Slovensko kulturno - gospodarske zveze za Goriško. Sejo je vodil dr. Mirko Primožič, zasedanju pa je sledil tudi tajnik SKGZ Dušan Udovič.
Uvodoma je tekla beseda o prizadevanjih za dosego globalne zakonske zaščite. Predsednik TO je orisal trenutni položaj - in podčrtal potrebo po enotnosti pogledov in nastopanja vseh komponent naše narodnostne skupnosti.
V	nadaljevanju seje so člani Teritorialnega odbora ocenili, da bo treba v bodoče, kar zadeva notranje strukture, večje sodelovanje med članicami in to tudi v odnosu do javnih ustanov in krajevnih uprav.
Beseda je tekla tudi o pripravah na štiridesetletnico osvoboditve (v pri-
hodnjem letu) ter o pobudah, kako bi ta jubilej primemo ovrednotili.
Posebno pozornost so na seji TO SK G Z namenili mladinski problematiki m vprašanju športnega udejstvovanja v mestu. O tem sta poročala Igor Pe-tejan in Vili Prinčič.
Nevzdržni finančni položaj Slovenskega stalnega gledališča je bil tudi predmet razprave na zadnji seji TO naše krovne organizacije. TO SKGZ izraža SSG vso podporo v sedanjem kritičnem trenutku in željo, da bi se položaj izboljšal. Ob koncu seje je od bor potrdil imenovanje novega upravnega odbora Kulturnega doma, ki mu predseduje Nada Sanzin.
Danes pogreb časnikarke Luciane Jorio
Danes ob 15. uri bodo v Gorici pokopali 52 letno časnikarko Luciano Jorio - Fortuna. Umrla je zaradi hudih telesnih poškodb, ki jih je zado-bila v prometni nesreči. Joriova je dalj časa živela v Gorici, nato se je preselila v Milan.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute. Ul. Calisto Cosu’ich, telefon 72-480.
V okviru ciklusa filmov, ki ga prireja društvo Micron C bodo v občinskem gledališču v Krminu, danes ob
20.30	in jutri ob 14.30, 17.45 in 21. uri vrteli film Gandhi. Danes ob
8.30	bodo isti film predvajali tudi dijakom zavoda Fermi.
razstave
V prostorih Pro loco v Tržiču bodo jutri ob 11. uri odprli razstavo o reaktivnih letalih, ki so jih v zadnjih deset’etjih proizvedla italijanska podjetja.
Razstavo prireja združenje letalcev.
kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »Furyo«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Insaziabile e golosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30-22.00 »Don Camillo«. Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »II console onorario«.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Ai confini del-la realtà«.
COMUNALE 21.00 Koncert pianista Niki te Magalova
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Gola pest«; ob 22.00 »1001 noč v Tokiu«
SVOBODA Ni predstave
DESKLE 19.30 »Ljubezenski puri«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972.
Obsojen, ker
Okrožno sodišče je obsodilo včeraj po hitrem postopku 21 -letnega Franca Mignina iz Ronk na 3 mesece in 140 lir globe, ker je prodal neidentificiranemu mladeniču okrog 6 gramov hašiša. Karabinjerji so ga aretirali 26. marca v Foglianu, potem ko je v bliži ni nekega bara, kjer naj bi sc zbirali uživalci in razpečevalci mamil, izročil nekemu moškemu manjši zavojček, v katerem je bito mamilo. Mignin je priznal, da je prodal hašiš (za 50 ti soč lir), češ, da je potreboval denar in da je to bito prvič. Kupca karabinjerji niso izsledili, ker je ob njihovem prihodu vzel pot pod noge. Za Mignina je javni tožilec predlagal 9 mesecev zapora, branilec pa se je potegoval za najnižjo kazen in za pra-
je prodal hašiš
vico do pogojne svobode. Le to sodišče je priznalo, tako, da je Mignin po obsodbi lahko zapustil zapor.
Proces proti 22 letnemu Italu Čadežu iz Doberdoba, ki je v zaporu od 25. marca, ker je odnesel iz avta du hovnika Oskarja Simčiča radio - kasetofon, so včeraj odložili, ker je o škodovanec v Rimu in se torej ni mogel udeležiti razprave. Cadez je kasetofon ukradel v nedeljo popoldne v fiatu A 112, ki ga je Simčič parkiral v Ulici Al vi ano. Takoj zatem so ga ka rabinjerji preiskali in tudi aretirali, ker je takoj priznal, da je aparat u-kradel. Po svej verjetnosti mu bodo sodili v petek, do takrat pa bo o-stal v zaporu.
PRIMORSKA POJE
DANES OB 20.30 v AVDITORIJU V GORICI

ISO. v'
EL?ra
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK 1984
CELOLETNA . . . 75.500 lir
POLLETNA .. . 54.500 lir
MESEČNA . . . 10.000 lir
Celoletna naroinina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst. Ul. Montecchi 6 - Tel 794672 - Urnik od 9. do 12. ure - Uprava: Gorica. Drev XX/V. maja 1 - Tel. 83382 - Urnik od 9. do 12. ure - Raznašala Primorskega dnevnika - Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 - Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192- Hranilnica in posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718 - Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev 8333
Obisk pri novogoriškem društvu
Odstraniti arhitektonske ovire kot prispevek skrbi paraplegikom
Pogovor s Slavkom, Zorico in Sergijem
S Sergijem sva se po daljšem času videla pred poldrugim mesecem, ko sva se srečala pred šankom za plošče in kasete v novogoriški trgovini. Po pozdravu sva takoj obujala spomine iz dijaških let. Nanj se spominjam predvsem kot ljubitelja orodne telo vadbe. Od takrat se je marsikaj spremenilo in to velja predvsem zaradi neljubega dogodka. Zaradi avtomobilske nesreče je ostal priklenjen na voziček. Sicer je Sergij Zavadlav iz Štan-dreža prvi šok že prebolel in je sedaj uslužbenec kot telefonist pri goriški občini.
»Veš kaj, pridi kdaj na obisk v društvo v Novo Gorico, kjer ravnokar urejujemo sedež,« mi je rekel ob snidenju. Rečeno, storjeno. Pred dne-I . vi sem v Ledinovi 101 dobil skupino novogoriških paraplegikov, ki so urejevali prostore v pritlični hiši. Sergij, ki je bil med njimi, mi je predstavil predsednika za severnoprimorsko re gijo Slavka Hozjana in podpredsedni co Zorico Velušček. V pogovoru sem izvedel, da društvo šteje trenutno 27 ' članov in je bilo ustanovljeno leta 1979. Kot glavne značilnosti tega društva je treba podčrtati socialni prispevek, ki ga nudijo paraplegikom. Poleg tega pa skrbijo za športno rekreacijo, ohranjevanje zdravja ter za razne 'interesne dejavnosti članov. Iz medalj,' ki jih je imel Hozjan razo-bešene v sobi, sem doumel, da se je kot paraplegik udeležil, in to z uspehom, raznih športnih manifestacij. »To je stvar nekaj let nazaj,« mi je pripomnil, »sedai je naša skrb predvsem v tem, da nudimo vsem članom možnost, da se bavijo z rekreacijo in zaradi tega imamo tedenske vaje pod vodstvom Sergija Zavadlava. Kljub
temu pa bo prav letos Nova Gorica prizorišče republiškega prvenstva paraplegikov v lahki atletiki. To bo 14. julija.«
»Kot dokazuje vaše prizadevanje za ureditev sedeža, sta se dobro vključili v družbeno tkivo. Kako pa to po teka, imate težave?«
»Brez dvoma vse ne gre tako zlahka. Predvsem grc tu za takozvane arhitektonske ovire, zaradi katerih nam je včasih vstop v določene zgradbe nemogoč. Mislimo, da bi ti problemi v sedanji družbi ne smeli obstajati, pa vendar... Obstajajo pa tudi drugi problemi. Včasih imamo občutek, da nas ljudje gledajo kot drugorazredne državljane. Kljub naši invalidnosti pa smo se vključili v vsakdanji družbeni tok in prispevamo svoj delež, kot vsi ostali. Sicer ta miselnost prepušča mesto oni, taki, kot si jo mi želimo«.
»Jasno je, da imate kot društvo stike s sorodnimi organizacijami. Kako je s stiki z italijanskimi paraplegiki?«
»Teh je malo,« mi je odvrnil Sergij, »saj so sé paraplegiki iz naše dežele združili v društvo komaj lani. Kljub temu smo že imeli neuradne pogovore s predsednico tega društva, ki je iz Vidma, in se zmenili, da se bomo v najkrajšem času tudi uradno srečali.«
V pogovoru sem izvedel še marsikaj o delu • te skupine in o osebnih težavah posameznikov. Dejstvo je, da volja in delovni zanos, ki sta prisotna med nji hi, bi lahko bila marsikateremu izmed nas za vzgled.
DTTT\7 I) \ Vel/-
Na sliki: od leve proti desni so Slavko Hozjan, Zorica Velušček in Sergij Zavadlav.
V Far; ob koncu prejšnjega tedna
Meddeželno tekmovanje mladih violinistov
Prejšnji teden se je zaključilo v Fari 2. meddeželno tekmovanje mia dih violinistov, ki ga je priredilo glasbeno in kulturno združenje oh sodelovanju občinske uprave iz Fare, deželnega odbomištva za kulturo, go-riške pokrajine in avtonomne turistične ustanove za Gradišče Redipu glio. Tekmovanja se je udeležilo 23 violinistov iz Slovenije, Furlanije-Ju-lijske krajine in Koroške, popestrila pa sta ga koncerta violinista Dejana Bravničarja (na klavir ga je spremljala Lidija Stankovič) in Helfrie-da Fisterja (spremljava Elisabeth Mader).
V A kategoriji (do 12 let) je tekmovalo 13 violinistov, od katerih je bilo pet iz Slovenije. Prvi nagradi sta prejela Emanuele Baldini iz Tr sta in Helga Pocherstorfer iz Celovca. Kot druga se je uvrstila Polona Verbovšek, tretja nagrada pa je šla v roke Gregorja Travna. Oba sta iz glasbene šole »Franc Šturm« v Ljub ljani. V B kategoriji (od 13 do 15 lét) so tekmovali le mladi violinisti iz Italije in Avstrije. Prve nagrade niso podelili, drugo je prejel Furio Belli iz Trsta, tretjo pa Vania Pe-tronetto iz Vidma. V C kategoriji (od 16 do 20 let) so tekmovali trije violinisti, čeprav se jih je prijavilo pet. Tudi v tej kategoriji niso podelili prve nagrade, eno od dveh drugih pa je prejela Lidija Grkman iz Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Na tekmovanju je posebno navdušila z izvedbo Pugnarli - Kreislerjevega Preludija in Allegra, si katerim je kot zadnja nastopajoča zaključila koncert, na katerem so se predstavili v nedeljo zvečer v sejni dvorani občinske uprave v Fari vsi nagrajenci. Ponovitve koncerta na katerem bo nastopilo vseh devet nagrajencev, bo do še 4. aprila v Trstu, 6. aprila v Mali dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani in 28. aprila v Celovcu.
V žiriji, vodil jo je prof. Felix Resch iz Bočna, so bili poleg prof. Dejana Bravničarja še prof. Alfredo Marcosig iz Gorice, prof. Renato Za-nettovich iz Trsta in prof. Gustav Mayer iz Celovca.
Koncerti »Agimus«
Po violončelistu Federimi Ricardi Di Netru in pianistki Silvii Tarabocchia, ki sta nastopila 21.3. v okviru koncertov »Agimus«, bo 4. aprila koncert pevskih zborov »Corale L. Fogar«, »Corale S. Marco« in zbor »Divisione Julia«. Prireditev bo v Avditoriju ob
20.30.
darovi in prispevki
Za združenje Pionieri volontari so darovali: družina Padovan Riccardo 10 tisoč lir, Natalia Calligaris 20 tisoč lir, Tommaso Saitta 10 tisoč lir, Alfredo Zonch 60 tisoč lir, družina Ermacora 15 tisoč lir, občina Moraro 100 tisoč lir, Ortelio Bertogna 120 tisoč lir, Angelo Miclus 20 tisoč lir, Maria Francovig 20 tisoč lir, Iona Solferini 30 tisoč lir, Antonio Azzarello 50 tisoč lir, Anna Ricciardi 30 tisoč lir, Natalia Calligaris 20 tisoč lir, Firminia Zin 40 tisoč Ur, Ervina Fe-resin 40 tisoč Ur, Stefania Juretich 50 tisoč Ur.
Za Zeleni križ so darovali: Luciano Spangher 20 tisoč lir, družina Ferdinando Toros 50 tisoč Ur, Nucci in Franco de Braunizer 50 tisoč Ur.
BERITE
»Novi Matajur«
*
Po podatkih ljudskega štetja 1981
V desetih letih skoraj dvakrat več oseb z visokošolsko izobrazbo
Po podatkih, ki jih je objavilo v zadnji številki uradno glasilo goriške trgovinske zbornice »Economia ison-tina«, se je v zadnjem desetletju znatno izboljšala stopnja izobraženo sti v goriški pokrajini. Primerjava med rezultati ljudskega štetja leta 1971 in 1981 namreč kaže, da se med prebivalstvom ni dvignilo le število oseb s šolsko izobrazbo — pri tem gre za vsedržaven proces, ki ga je pospešila ugodnejša ekonomska raven družin — ampak predvsem onih, ki so diplomirali na univerzi (+ 77,3 odst.) in na višjih srednjih šolah ( + 81,4 odst.).
Povečalo se je tudi število probi valcev z opravljeno nižjo srednjo šolo ( + 33,6 odst.), medtem ko se je znižalo število ljudi, ki imajo le spričevalo osnovne šole (— 9,2 odst.). V tej družbeni dinamiki je logično,
da je število nepismenih, oz. ljudi, ki imajo to osnovno znanje, a nimajo nobenega spričevala, zelo nizko. Obojnih je bilo leta 1981 za 34 odst. manj kot leta 1971. Natančneje: nepi smenih oseb je bilo leta 1981 'le 764, deset let prej pa 1.260. Na Goriškem je torej nepismenih le 0,5 odst. vsega prebivalstva.
Poglejmo še, kako so porazdeljene razne stopnje izobraženosti. Na Goriškem je 3,2 odst. prebivalstva imelo pred tremi leti univerzitetno diplo mo (leta 1971 je odstotek znašal 2,1), višjo srednjo šolo je opravilo 17,3 odst. (11,2), nižjo srednjo šolo 34,4 (29J5), osnovno pa 45,1 odst. (57,2).. Na Tržaškem : univerzo je dokončalo 2,1 odst. (1,3), višjo srednjo 13,2 (7,8), nižjo 36,7 (31,2), osnovno šolo pa 48. odst. (59,7).
Pri podrobnejši obravnavi teh po-
datkov je še posebno zanimivo dejstvo, da se je na Goriškem stopnja izobraženosti dvignila še posebno med moškim (+9,6), manj pa med ženskim delom prebivalstva (+ 0,1), čeprav se je v slednjem znatno dvignilo število žensk, ki imajo v žepu diplomo višje srednje šole ali univerze. Na Tr žiškem pa se je za šolo sploh ogrelo prebivalstvo ženskega spola in to za vse stopnje izobrazbe, čeprav je porast števila žensk z višjo izobrazbo — podobno kot na Goriškem — še posebno markanten.
Sodeč po teh podatkih bi torej lahko ugotovili, da se je razlika med Goriško in Tržaško, zaradi gospodar skega razmaha v zadnjem desetletju, znatno skrčila, obenem pa so boljši finančni pogoji tudi dejavnik za uravnavanje razlik (vsaj v izobrazbi) med moškim in žensko.
Jubilejni koncert ansambla »Lojze Hlede« iz Steverjana
Ansambel narodnozabavne glasbe »Lojze Hlede« ni treba posebej pred stavljati, saj so fantje znani tako pri nas v zamejstvu, v matični domovini, pa tudi preko velike luže. Že petnajst let se ukvarjajo z narodnozabavnimi vižami, ime pa so si ustva-
riU tudi s prirejanjem festivala domače glasbe v Števerjanu.
Okrogli jubilej bodo seveda počastili tako, kakor se za muzikante spodobi, z jubilejnim koncertom, ki bo jutri ob 17. uri v Sedejevem domu v Števerjanu.
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
104.
Bil je neutrudljiv na marših, discipliniran in v vedenju neoporečen. Govoril je malo, zapiral se je vase. Podoficirje, ki so imeli največ opravka z vojaki, je držal v primerni oddaljenosti od sebe, tako da se ga ni lotil nobeden, tudi tisti ne, ki so se radi izživljali nad nižjimi in nemočnimi.
BI je zdrav kakor dren. Bolezen mu pa vseeno m prizanesla: zaradi slabe vode je dobil želodčno vnetje. Zdravili so ga s sulfamidi, ne da bi ga poslali v ambulanto. V pičlem mesecu je tako shujšal, da ga je bila sama kost in koža. Nekega jutra se ob rezkih zvokih trobente ni dvignil. Prišel je dežurni oficir in ga obsul s psovkami. Ko se le ni zganil, ga je zgrabil za noge in ga potegnil s postelje kakor vrečo. Karlo je zbral vse moči, kar mu jih je preostalo. Če bi bil imel v rokah bajonet, bi bil oficirja prebodel. Tako pa ga je le mahnil, da se je zvalil med ležišča. Obetalo se mu je vojno sodišče. Ker pa so vojaki, tudi Italijani, pričali v njegov prid, je dobil le deset dni samice, ne da bi ga odpeljali pred »tribunale«. Preden pa je odšel sedet, so ga spravili v ambulanto; tam je o-zdravel.
V enoti so služili tudi mnogi Slovenci, njegovi ro jaki. Spoprijateljil se je z Legišo, ki je zelo rad nagajal
Italijanom. Nekajkrat sta ponoči skupaj popisala in porisala stene v odročnih ulicah. Poleg srpa in kladiva sta pisala v italijanščini gesla Osvobodilne fronte slovenskega naroda: »Smrt fašizmu — svoboda narodu!«
Policija je kot ponorela iskala storilce med domačimi antifašisti in naposled tudi med vojaki, odkrila pa ni ničesar.
Nato je Karlo nagovoril vojaka Modica, ki je bil v brigadnem štabu za pisarja, da bi skupaj pobegnila. Modic je privolil in obljubil, da bo v prostih urah te ali prihodnje sobote ali nedelje, ko bodo oficirji odšli domov, priskrbel dve ponarejeni dovolilnici za odhod na dopust.
Medtem ko je čakal, da se Modicu to posreči, se je odločil za veliko sabotažo. Moč za to mu je dala akcija na progi: poprej so ga zadrževali predsodki, da ga lahko že naslednji dan primejo. Gorska artilerija je imela veliko tovornih in vprežnih konj. Za konjušnico so bila skladišča sena, slame in ovsa za konje. Straže so bile redke. Brez posebnih težav se je priplazil k balam sena, ki so jih prejšnji dan pripeljali kamioni, in jih na dveh koncih zažgal.
Sredi noči je izbruhnil velikanski požar, ki je kmalu zajel tudi stavbe. Nastala je zmeda. Sirene in trobente so naznanjale alarm. Z vseh strani so se zgrinjali gasilci, da bi požar vsaj omilili. Z Modicem sta se pridružila vojakom, ki so iz konjušnice spuščali mule in konje. Od ognja splašena čreda je z divjim rezgetom drvela sem in tja med zidovi in stavbami.
Karlu je bilo pri duši nekako tako kot takrat, ko je vlak zletel iz tirov. Začutil je neznansko moč in užitek. In željo, da bi takole gorela vsa Italija z vsemi nasilniki
vred... Človek le ni tako neznatna smet, za kakršno ga imajo, ko počno z njim, kakor jih je volja. Tudi posameznik je lahko strašna sila, če se zaveda svoje moči in tvega. Kot je ranljiv posameznik, tako je ranljiva armada, pa tudi država, oblast in ves njen stroj.
Imel je polne oči plamenov, nosnice smradu in ušesa polna krikov groze. Ogenj se je spajal z nizkim, oblačnim nebom in puhtel s tolikšno močjo, da je nastal hud veter. V zgradbah so žvenketale šipe.
Preiskava v naslednjih dneh je bila jalova. Vojska si je izbrala tolmačenje, ki je zaščitilo zanikrno vodstvo. Okrivili so staro električno napeljavo. Temu ni nihče ugovarjal. Vse napeljave so bile stare m zmožne oddati iskro v slamo...
Takole bi jim lahko zagodel še kdaj. Lahko bi ostal v njihovi vojski in vodil proti njim zasebno vojno. Gotovo bi jih pobil več in jim naredil več škode, kot jo napravi kateri koli vojak z nasprotne črte
fronte..,	"	.
Karla pa je vleklo domov. Misli so ga ze peljale Samo Modica je čakal. Ni mu povedal, da bo be-itt, skupaj s požigalcem, da se fant ne bi ustrašil in odpovedal. Ogenj ga je napojil z novo močjo in voljo po boju, soočanju z nasprotnikom. Jutro po požaru se je ogledal v zrcalu. Njegov pogled je bil miren kot morje ob zgodnjem jutranjem svitu. Navadil se je, da niti s trenom očesa ali mišice ni izdal, kako se počuti.
Sredi decembra je Modicu le uspelo, da se je v soboto, ko so oficirji odšli, dokopal do štampiljk in naredil objavi za dopust. Mirno in brez skrbi sta odpotovala. Vozila sta se v družbi italijanskih vojakov, ki so stalno potovali sem in tja po vojaško organizirani državi.
tja.
žal
Priprave na nogometno EP
Danes Jugoslavija - Madžarska
Srečanje bo ob 16. uri v Subotici - Tudi po TV
vesti iz nove gorice
V okviru priprav na finale evropskega nogometnega prvenstva, ki bo junija v Franciji, se bo danes reprezentanca Jugoslavije v Subotici pomerila z izbrano vrsto Madžarske. Jugoslovanski selektor Veselinovič je za to tekmo sklical 17 nogometašev, med katerimi je pet debitantov in sicer: čapljič, Baljič, Elsner, Gra-čan in Pančev.
Jugoslovanska reprezentanca bo proti Madžarski nastopila v naslednji postavi :	Simovič, čapljič, Z.
Cvetkovič, Radanovič, Stojkovič, Katanec, Šestič, Zajec, Zl. Vujovič (Pančev), Baždarevič, Halilovič.
Pri Jugoslovanih danes Gudelj ne bo niti rezerva, ker je poškodovan, vprašljiv pa je tudi nastop Zlatka Vu-
MLADINSKE IGRE
Kosovel boljši od Cividina
CIVIDIN A — KOSOVEL 21:34
KOSOVEL: Šuc, Sardoč, Kocman (4), Čebulec (7), Komar (3), Černe (3), Tognetti (11), čač (5), Sain (1), Kalc, Sosič, Škerk.
Kosovelovi rokometaši so poskrbeli še za en lep podvig. Nepričakovano, a povsem prepričljivo so namreč v finalnem srečanju premagali vrsto Cividina r Kosovel je tako osvojil tudi v moški konkurenci pokrajinski naslov, kar je glede na panogo, rokomet, za naše zamejske pojme res nekaj edinstvenega. O poteku rokometnega prvenstva bomo še poročali. (Inka)
Občni zbor ŠZ Bor
Sinoči je bil v prostorih KD Škamperle na stadionu »1. maj« občni zbor športnega združenja Bor. Po poročilu predsednika Mitje Raceta se je razvila precej živahna in polemična diskusija. O občnem zboru bomo podrobneje še poročali.
joviča.
Poleg A reprezentance se bodo v Subotici zbrali tudi kandidati za mia do in olimpijsko reprezentanco Jugo slavije za tekmi proti Škotski (mladi) in Nizozemski (olimpijska). Po tekmi A reprezentance proti Madžarski bodo mladi in olimpijci nadaljevali priprave v Beogradu, kjer bo do 4. aprila mladi igrali povratno tek mo proti Škotski za uvrstitev v polfinale tega tekmovanja, medtem ko čaka olimpijsko reprezentanco Jugoslavije isti dan zahteven nastop na Nizozemskem.
Tekmo v Subotici bo sodil češkoslovaški sodnik Matušik in jo bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska TV ob 16. uri.
Jutri popoldne bo velika dvorana tržaške športne palače prav gotovo nabito polna. Zanimanje za nadaljnji potek prvenstva košarkarske C-l lige je namreč naraslo, še zlasti za Jadranove navijače, ki vneto upajo, da se bodo naši fantje uvrstili v skupino štirih moštev, ki se bodo nato kosala za napredovanje v drugo italijansko ligo.
Caveja Farli je bila v lanskem prvenstvu eden izmed glavnih favoritov za prestop: lep čas je bila na prvem mestu razpredelnice, vendar je nato povsem nepričakovano zdrknila na sredino lestvice in se tako predčasno poslovila od »play-off«. Vsi, ki so si ogledali lansko srečanje med Jadranom in Ca ve jo, se prav gotovo spomnijo, da je bilo moštvo iz Forti ja zelo kompaktno in da je snovalo svojo igro na moštveni sposobnosti, saj ni bilo nobenega izra zito dobrega posameznika, igralci
Garri Kasparov pred novo zmago
VILNIUS —- Deveto partijo finalnega šahovskega dvoboja izzivalcev svetovnega prvaka med" Kasparovom in Smislovom so včeraj prekinili v 44. potezi. Kasparov (tokrat z belimi figurami) je v praktično dobljenem položaju. Trenutno Kasparov vodi s 5:3.
» MILAN JE VČERAJ NEPRIČAKO VANO ODSLOVIL trenerja Ilaria Cast agnera. Vodstvo ekipe bo tako jutri prevzel njegov dosedanji namestnik Galbiati.
•	SVETOVNI REKORDER V SKOKU V VIŠINO, Kitajec Zhu Janhua, je postavil najboljšo letošnjo znamko na tekmovanju na odprtem: preskočil je 235 cm.
•	KARL HEINZ RUMMENIGGE,
novi Interjev nakup, je včeraj po o-pravljenih zdravniških pregledih v Milanu odpotoval domov.
pa so bili vsi enako nevarni in so res disciplinirano predvajali svoj koncept igre. Krilni igralec Schober, ki je že lani nastopal za Cavejo in ki je bil prej vrsto let pri pordenon-skem prvoligašu Postal Mobili, se v lanski sezoni še ni povsem vključil v moštvo, medtem ko je letos postal nosilec igre v napadu. Prvi igralec moštva bi moral biti vsekakor Maurizio Solfrizzi, visoki bek, doma iz Brindisija, kjer je igral v drugi ligi, v vrstah domačega Liber tasa, nakar je odpotoval v Bologno in nekaj sezon nastopal za Fernet Tonic. Solfrizzi je tudi v prvi italijanski ligi odigral dokaj vidno vlogo, priboril si je mesto v italijanski B reprezentanci, do lani pa je bil standardni igralec v moštvu Latini Forlì.
Kot je že opozoril sam Žagar v svojem komentarju, bodo morali ja-dranovci jutri paziti predvsem na
Na Novogoriškem je zdaj v polnem teku tudi nogometna sezona. V prvem spomladanskem kolu slovenske nogometne lige sta obe enajsterici s tega območja na domačih igriščih igrali dokaj neuspešno.. Vozila so remizirala s Kladivarjem 0:0, ajdovsko Primorje pa je izgubilo proti Kovinarju z 0:1.
Danes se bodo novogoriške odbojkarice poslovile od domačih gledalcev in prve zvezne lige v tekmi z Rijeko. Po porazu s Palomo iz Branika bodo imele priložnost, da popravijo vtis s tekme, ki je bila zanje dokaj negativna. Drugi ekipi Nove Gorice, ki igra v slovenski ligi, tudi ne gre dobro, zadnjo tekmo proti gostjam iz Ljubnega je po vodstvu 2:0 izgubila. Odbojkarji kanalskega Salonita pa so se prebili na vrh prvenstvene lestvice slovenske lige z zmago proti Turbini s 3:0 in sedaj imajo lepe možnosti za napredek v drugo zvezno ligo.
Solf rizzi ja in Schobera. Uvrstitev Ca-veje je po našem mnenju nerealna in zdi se sploh neverjetno, dà je tako moštvo doslej zbralo samo 20 točk in da tiči na spodnjem delu lestvice. Kot zanimivost navedimo, da je Caveja letos dosegla največje število košev v tretji italijanski ligi (2.162) in da ima zelo nizko razliko med danimi in prejetimi koši (—10) kljub temu, da je doživela 15 porazov. Caveja bo torej težaven in nepredvidljiv nasprotnik, ki je sposoben prikazati tako fantastično kot zelo medlo igro in na to bodo morali biti jadranovci zelo pozorni.
Jadranovi košarkarji so se med tednom vestno pripravljali in odigrali prijateljsko srečanje s tuzlansko Slo-bodo Dito. Za jutrišnjo tekmo je še v dvomu prisotnost Iva Starca, ki ima poškodbo mišice na nogi. Srečanje med Jadranom in Cavejo bo v tržaški športni palači s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
Košarkarji Nove Gorice so zapravili krasno priložnost za uvrstitev v prvo slovensko ligo. Pomemben nastop so imeli tudi mladi košarkarji ekipe Severne Primorske, ki so igrali na finalnem turnirju štirih najboljših pionirskih ekip Slovenije. Zasedli so sicer zadnje mesto, pokazali pa so zadovoljivo igro.
Zelo živahno je na novogoriškem atletskem stadionu. Trenutno so tu bolgarski in beograjski športniki, med katerimi je bil tudi najboljši jugoslovanski skakalec v daljavo Nenad Stekih. V kratkem pričakujejo še skupino atletov iz nordijskih držav.
DAVORIN KORON
Danes na »1. maju« šah in med dvema ognjema
Na stadionu »1. maj« v Trstu bo danes prvi del turnirja v igri med dvema ognjema, v okviru osnovnošolske olimpiade, ki jo vsako leto prireja Športna šola Trst. V mali dvorani bodo na sporedu te tekme: Gregorič Stepančič - Finžgar, Širok - Gregorič Stepančič in Finžgar - Širok.
V veliki dvorani pa bo spored tak: Župančič - Ribičič, Grbec - Bazoviški junaki, tekma poražencev in nato še tekma zmagovalcev obeh prvih srečanj.
Ob 17.30 se bo začel šahovski turnir. Udeleženci naj prinesejo s seboj svoje šahovnice.
Tudi krasovci v Pisi
Danes se v Pisi začne državno namiznoteniško prvenstvo za tretjeka-tegornike. Krasove barve bo branilo 5 igralk in igralcev in sicer Igor Colja, Darma Purič, Nataša Škrk, A-nja Ukmar in Anica Žigon. Konkurenca bo zelo ostra, saj bo nastopilo na stotine igralcev iz vse države, zato je težko napovedati kak vidnejši uspeh. Predvsem za mlajšo predstavnico Krasa, kot je Ukmarjeva, bo to lepa priložnost za nabiranje tekmovalnih izkušenj. (B.S.)
Jutri popoldne v tržaški športni palači
Jadran proti nepredvidljivi Caveji
Košarkarsko promocijsko prvcnslvo
Dom pred zadnjo preizkušnjo
Domovi člani bodo danes odigrali poslednje srečanje letošnjega promocijskega prvenstva. Na domačih tleh se bodo pomerili s Polisontino iz Pierisa, tekma pa bo odločala o končnem 5. oz. 6. mestu. V prvem srečanju v gosteh so Hvaličevi varovanci izgubili z minimalno razliko (62:63), zato je danes zmaga obvezna.
Nasprotnik je solidno moštvo, saj ima nekaj res dobrih in visokih igralcev. Izvaja precej dinamično igro, ki je v prvem srečanju naše večkrat spravila v zagato. Tekma bo v telovadnici Kulturnega doma ob 18. uri.
Domovi kadeti se bodo po enotedenskem počitku v gosteh pomerili s solidno ekipo iz Gradeža. V prvem srečanju so Bergočevi varovanci slavili šele po enem podaljšku in tudi tokrat se bodo morali pošteno potruditi, če bodo hoteli zbrati nov par točk. Nasprotnik igra domača srečanja na odprtem igrišču, to pa »belo-rdečim« ne ' ustreza preveč. Srečanje se bo pričelo ob 11. uri. (M.Č.)
Jadralna sezona vse bolj pestra
TPK Sirena na raznih regatah
Na tridnevni mednarodni regati v razredu FIN, ki je bila prejšnji teden v Portorožu, se je v konkurenci 25 izredno izurjenih jadralcev iz Nemčije, Bolgarije, Madžarske in Jugoslavije Sirenin mladinec Loren zo Bogateč uvrstil le na 21. mesto. Treba pa povedati, da je bil edini mladinec na tej regati, poleg tega pa nastopa v tem razredu komaj slabo leto dni. Pogoj za dobro uvrstitev pa je, da je jadrnica v izredno dobrem stanju, česar o Bogatčevem plovilu ne moremo trditi, saj je že staro in dotrajano in torej nima več vseh tistih lastnosti, brez katerih tudi dobrih re zultatov ni mogoče doseči.
Prejšnjo nedeljo je bila tudi zadnja trening regata v razredu »evropa« in »optimist« v organizaciji tržiškega jadralnega kluba SVOC.
Jutri pa se bodo kadeti TPK Sirena udeležili 3. regate za pokal »Pomlad 1984«. Regata bo v Kopru v organizaciji tamkajšnjega jadralnega kluba. (A.D.)
Ob koncu 18. svetovnega pokala v alpskem smučanju
Za Jugoslovane najboljša sezona doslej
JOŽE DEKLEVA
2.
Pravkar minula sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju je bila nedvomno najuspešnejša doslej za jugoslovansko reprezentanco. Če pa jemljemo sezono nasploh, se pravi, če upoštevamo prvo jugoslovansko olimpijsko kolajno, ki jo je na Bje-lašnici osvojil v veleslalomu z dru gim mestom Jure Franko, in če k temu dodamo še kolajne na svetovnem mladinskem prvenstvu v alp skih disciplinah v ZDA pa poln koš kolajn na balkanskem prvenstvu, te daj je bila sezona za jugoslovanske alpske smučarje in smučarke naravnost blesteča.
Za oceno »noj« bi bile — kakor rečeno — dovolj že uvrstitve v svetovnem pokalu. To sezono se je jugoslo vanska ekipa kot celota uvrstila na deseto mesto, moška ekipa — kar je sicer samo neuradna razvrstitev — pa je bila celo peta. Morda bi se pri grobi oceni svetovnega pokala v olim pijski sezoni zdelo, da je minil slabše kot prejšnja leta. Toda prvi videz vara, je pa ta hitra ocena najbrž posledica tega, da v pretekli zimi nih če izmed jugoslovanskih tekmoval cev ni dobil nobene tekme za svetovni pokal, na kar smo že kar nekako
navajeni.
Toda treba je vedeti, da so jugoslo vanski reprezentanti to zimo kar 47 krat posegli po točkah svetovnega pokala, se pravi, da so osvajali mesta med petnajsterico, dekleta pa petnajstkrat, skupno torej 62 uvrstitev za svetovni pokal, pri čemer pa ni vštet paralelni slalom na finalu v Oslu, ki sicer ne šteje v ekipno razvrstitev.
Tudi po osvojenih točkah je bila bera pretekle zime rekordna: 334 za fante in 81 za dekleta, skupno 415
Za primerjavo vzemimo samo nekaj zim v preteklih letih, pa bomo takoj ugotovili, da je bila ta sezona zares »naj-«: v sezoni 1983 je moški del reprezentance osvojil 302 točki, ženske pa so jih nabrale 19, skupaj 321 točk, kar precej manj kot letos, v zimi 1982 so fantje osvojili 186 točk, dekleta pa 123, skupaj 309 točk.
Številke potemtakem kažejo, da je bila olimpijska sezona najbolj uspešna tudi v svetovnem pokalu, v ka terem se je vnovič izkazal kot najboljši zbiralec točk Bojan Križaj, ki ima za seboj v tej sezoni kar 18 u-vrstitev za točke. Križaj tudi še nobeno zimo doslej ni dosegel toliko uvrstitev. Razvoj najboljšega jugoslovanskega tekmovalca glede na u vrstitve za svetovni pokal je bil takle: 1977 5 uvrstitev, 1978 sedem, 1979 dvanajst, 1980- dvanajst, 1981 - šest-
najst, 1982 dvanajst, 1983 enajst in letos osemnajst. Tako ima sedaj Križaj 93 uvrstitev, Boris Strel jih ima 36, Jože Kuralt 34, Jure Franko 25, Grega Benedik in Tomaž Cerkovnik po osem, drugi pa po eno uvrstitev.
Pri ženskah so številke seveda niž je — Anja Zavadlav, ki vodi v tej razvrstitvi, jih ima 20, Andreja Leskovšek 13, Nuša Tome 8, Metka Jer man 6, Bojana Dornig 5, Nataša Blažič, Polona Pehar c in Mateja Svet po eno.
Ob tej nadvse ugodni bilanci letošnje sezone se seveda ponuja vpra šanje, ali bo nenehen napredek mogoč tudi v naslednjih letih? Ob neizbežni menjavi generacij, do katere bo prišlo prej ali slej, bo nemara prav tako neizbežen tudi zastoj, čeprav je kar veliko obetavnih mladih, še zla sti pa pri dekletih, medtem ko je pri fantih vrzel občutnejša.
Kakorkoli že, v pripravah mladih tekmovalcev si vodstvo jugoslovanskega alpskega smučanja ne sme pri voščiti nobenega odlaganja. Vsako se zono posebej je treba skrbeti za mlade rodove, ki bodo danes ali jutri prišli na mesta starejših reprezentantov.
Poolimpijska klima, ki je zavela po uspehu v Sarajevu, je nedvomno ugodna, zato po tej plati ne manjka zagotovil, da bodo starejši lahko dobili dostojne naslednike.
IstitutoVendite Giudiziarie
TRST — Trg Goldoni 1 - Ul. V. da Feltro 2
GORICA — Korzo Verdi 84
Predlagamo ti ugodno priložnost
Nudimo široko izbiro pohištva in predmetov vseh vrst in stilov za opremo stanovanja po izredno dostopnih cenah. Nikakor ne smeš zamuditi priložnosti, ki jih nudijo prodaje na dražbi.
Za tvoj dom, tvoj kletni prostor, tvoj domači kotiček, številne ugodne priložnosti.	•
Privlačen predlog, mar ne?
V predzadnjem kolu ženske odbojkarske B lige
Zadnji domači nastop Mebla
Združena ekipa.Meblo se bo drevi v Nabrežini poslovila od svojih zvestih navijačev, ki so v večji ali manjši meri, pač odvisno od uspehov še-sterke, vendar vedno v zadovoljivem številu sledili letošnjemu prvenstvu. Torrefranca iz Trenta je menda idealen nasprotnik, saj se z dobrimi možnostmi še bori za napredovanje v A-2 ligo oziroma za osvojitev dragocenega drugega mesta, ki vodi na kvalifikacije. Hkrati pa tridentinsko moštvo le ni tako močno, da ga bi naša dekleta z dobro igro ne mogla premagati in tako vsaj delno popraviti dokaj skromnega vtisa, ki so ga resnici na ljubo pustila v tem drugem delu pr venstva.
Za ljubitelje odbojke sploh pa je nadvse zanimiv boj za sam vrh lestvice. V Padovi najbrž že dalj časa ne pomnijo, da bi bil derbi med Tre-garofanijem in CUS tako pomemben
kot drevišnji. Tekma bo odločala o celi sezoni ekip. CUS je favorit, vendar je mestni tekmec nadvse neugoden nasprotnik, tokrat bo še posebej. Mugliano mora v Nervesi z gladko zmago prebroditi krizo, ki se ga je polastila v zadnjih kolih. Vprašanje pa je, ali bo to v boju za A 2 ligo dovolj.
V ŽENSKI C 1 LIGI
in Slogi pa se bo spet nekoliko »dvignila« pred zadnjim neposrednim obračunom čez teden dni v Dolini. V pripravi za ta domači derbi bo Sloga gostila Tornano iz Gradišča, ki po zadnjem spodrsljaju z Volpe Fiessom v Refinu ne sme izgubiti. To pa je velika psihološka prednost za domačinke. Morda prav to dejstvo zna obrniti jeziček na tehtnici v korist varovank trenerja Drasiča.
,V ospredju tekma Sloga - Torriana
Odbojkarsko prvenstvo v ženski C-l ligi se nagiba h koncu. Za naše tri zastopnike — Breg, Slogo in Bor — je več ali manj praktično že vse odločeno. Tako je motiviranost pri naših odbojkaricah občutno padla, pri Bregu
Brežanke bodo gostovale v Centu in izredno težko je pričakovati, da bi Do-linčanke tudi drugič premagale Benas-sija, ker bodo nastopile okrnjene brez Olenikove in Rauberjeve, ki bo prisotna, a še ni okrevala.
V zadnjem domačem nastopu se bodo borovke v skupini za obstanek spoprijele z Libertasom iz Krm ina, ki je tudi v povratnem srečanju prvi favoni za osvojitev izkupička.
V 1. moški odbojkarski diviziji na Goriškem
Finale le domena slovenskih ekip?
Prvenstvo 1. moške divizije na Goriškem vzbuja v slovenskih športnih krogih precejšnje zanimanje, saj nàstopa v obeh skupinah kar pet naših šesterk. Kar pa daje ligi poseben pečat je dejstvo, da se v finalni del za napredovanje v D ligo utegnejo uvrstiti same slovenske šesterke, kar bi nedvomno do skrajnosti povečalo zanimanje ljubiteljev odbojke za ta sklepni del.
V skupini A se je Soča že matematično uvrstila v finale, šesterka Sovodenj pa ji je za petami. V skupini B je Naš prapor že dalj časa finalist (zbral je 18 točk), na drugem mestu je Olympia (12 točk), na tretjem pa štandreški Val. V A skupini lahko Sovodnjam prekriža račune le ARCI Pieris, ki ima enako število točk, dve manj pa jih ima tržiški Italcantieri. V B skupini je nevaren za naši šesterici predvsem Lucinico (10 točk).
Odločitev bo torej padla v zadnjih dveh kolih, v katerih bo na sporedu še marsikateri medsebojni obračun. Obstaja tudi možnost, da bo o končni Uvrstitvi pri vrhu odločal količnik v setih. Kakorkoli, morajo Sovodnje v preostalih nastopih vedno zmagati, v B skupini pa je Olympii že dovolj, da osvoji enega izmed dvobojev z Mosso in Libertasom iz Gorice. Val se bo pomeril le še z vodečim Našim prapor jem.
Na dlani je torej, da so možnosti naših šesterk povsem realne. Vseslovenski finale bi bil prav gotovo lep u-speh za našo odbojko in nova potrditev razvoja te športne panoge na Goriškem. Hkrati pa bi sklepno tekmovanje privabilo ob rob igrišč še večje število navijačev, kot doslej in bi lahko pripomoglo, da bifse mladi še bolj približali k odbojki, v okviru sedmih društev, ki se ukvarjajo s to panogo.
(ik)
V MOŠKI C-2 LIGI
Val in Olympia Terpin pred težko nalogo
Končnica prvenstva v moški C-2 ligi postaja vse bolj zanimiva, ker je boj za sam vrh lestvice vse bolj ogorčen. Naša dva zastopnika — O lympia Terpin in Val — pa na te razplete lahko samo posredno vplivata. štandreški Val bo sprejel v goste tretjeuvrščeni II Sole Rangers.
Ker Plesničar in tovariši igrajo z najboljšimi vedno dobro, se obeta za nimivo srečanje. Goriška Olympia Terpdn bo imela tokrat na drugi strani mreže vodeči Vivil, ki igra v dru gem delu prvenstva kot prerojen. Gostje nimajo kaj izgubiti, domačin pa mora zmagati za vsako ceno.
V prvem delu prvenstva je Hotel S. Giusto delal Boru JIK Banki precejšnje težave. V nadaljevanju boja za točke pa so se ambicije in želje tržaških odbojkarjev izdatno polegle, kar najbolje potrjuje njihovo zadnje mesto na lestvici. Borovci so v prvi tekmi drugega dela prvenstva zmagali s 3:0 in upamo, da bodo tudi jutri dopoldan slavili z istim izidom.
Slej ko prej niti Corridoni ne bo prekinil zmagovite poti Krasa, ki traja že 5. kol. Pri slovenskih odbojkarjih je samozavest vse večja in s tem igra še toliko bolj odločna in spodbudna.
Ekipa Jamelj SOB EMA igra v Mor-teglianu z istoimensko šesterko.
Po dosedanjih nastopih je Morte-gliano objektivno boljši nasprotnik (zbral je skupaj 8 točk) in je na 2. mestu lestvice. Ker je zmagal še sredi Gorice, bi moral tokrat naleteti na izredno slab dan, da prepusti točki Sobanu in tovarišem. (G.F.)
DEČKI
Val — Libertas Gorica 0:3 (8:15, 13:15, 5:15)
VAL:	Mučič, Zavadlav, Bensa,
Pavlin, Lutman, Tabaj, Boškin, Kerpan, Zavadlav in Pavlin.
V zaostali tekmi prvenstva dečkov je štandreški Val klonil Liber-tasu iz Gorice in tako s porazom končal ligo. Ne glede na to pa so Štandrežci letos zadovoljivo igrali, saj so vseskozi prikazali lepo in duhovito igro,, obenem pa dokazali, da so perspektivno moštvo. Z rednim in požrtvovalnim celom se uo-do torej ti mladi odbojkarji Vala v bodoče uspešno lahko vključili v člansko moštvo.
Po nedeljskem porazu Zarje v drugi
Odslej le še sklepni boji
1.	AMATERSKA LIGA
VESNA — PERCOTO
Percolo nima problemov z lestvico, saj je na 8. mestu s 26 točkami. Furlanska ekipa igra precej zanesljivo, posebno v drugem delu prvenstva. Trenutno ima za sabo serijo osmih pozitivnih nastopov, v kateri je premagala Tisane in San Canzian in izbojevala 6 remijev. V tej seriji je da la 4, prejela pa samo 3 gole. To dokazuje, da ima Percolo solidno obrambo. Nekoliko neprodoren pa je morda v napadu. Dejstvo pa je, da že 8 kol zaporedoma Percolo ni doživel poraza. Zgleda torej, da Vesna ne bo imela lahke naloge. Vseeno pa ne sme zatajiti in mora zmagati, tudi zaradi tega, ker vse ekipe, ki se borijo za obstanek (Ronchi, Palmanova in San Canzian), igrajo v gosteh. S celotnim izkupičkom bi si namreč Križani iah-ko precej popravili položaj na lestvici, ki je trenutno nekoliko kritičen.
2.	AMATERSKA LIGA
PRIMORJE — LIBERTAS
V zadnjih dveh nastopih nogometaši Primorja niso igrali zbrano. V dveh tekmah (Zaule - Campi Elisi) so dobili kar 8 golov, dali pa enega (iz 11-metrovke). Kot zgleda se je prvenstvo za Primorje praktično končalo. Ekipa nima več niti trenerja, ker je vodstvo prejšnji teden odstranilo Stulleja. Proti Libcrtasu, ki se bori za obstanek, lahko kvečjemu pričakujemo remi.
KRAS — FORT1TUDO
Po dveh zaporednih porazih (Domio - Giarizzole) je postal položaj Krasa precej kritičen in bo zato izid dvoboja s Fortitudom izredne važnosti. Kras mora tokrat zmagati, ker vsak drugi izid bi lahko predčasno zapečatil usodo zgoniško-repentabrske e-najsterice. Naloga vsekakor ne bo lahka, ker se tudi Fortitudo bori za obstanek v ligi. Miljska enajsterica je sicer odlično s tarlala, zgledalo je celo, da se bo potegovala za napredovanje, nato je zašla v krizo in niti zamenjava trenerja (Fonda - Giovani ni) ni prinesla velikega uspeha, saj ima trenutno Fortitudo le tri točke več od Krasa, ki neobhodno potrebuje zmago.
ZARJA — OPICINA SUPERCAFFE’
Zarjani, ki so po nedeljskem porazu nekoliko zaostali za skupino vodečih ekip, gostijo Supercaffè, ki se bori za obstanek v ligi. Gostje kljub temu, da so na predzadnjem mestu, še niso izgubili upanja. Čeprav bodo v Bazovico prišli brez trenerja Palette, ki je izključen, smo prepričani, da bodo igrali zelo zagrizeno. Zarja pa, ki nima problemov, lahko igra prav sproščeno in prav zaradi tega je napoved v korist Zarje.
3.	AMATERSKA LIGA
FOGLIANO — PRIMOREC
Zaradi poškodb in bolezni so Trobenti v zadnjih nastopih prepustili nasprotnikom precej točk. V Fogliano pa Primorec ne bi smel zatajiti, ker bi se sicer položaj na lestvici lahko poslabšal, saj v razponu ene same točke imamo na lestvici kar štiri ekipe, med katerimi je tudi Fogliano.
BREG — RABU1ESE
Šesterka Soče si je v 1. moški diviziji zagotovila nastop v finalu za napredovanje Po slabem začetku igrajo sedaj Bre-
domači šport
AVTOKAROSERIJA
Edi Stipandoli Dolina — Krmenka 143 Tel: 827050
POPRAVILA IZPUŠNIH CEVI LIČANJE V PEČI
Danes
sobota, 31. marca 1984
ODBOJKA
ženska B liga
19.30	v Nabrežini: Meblo - Torre Franca Trento.
Ženska C-l liga
18.00	v Repnu: Sloga - Torriana Gradišče, 17.30 v Centu: Benassi Cento -1 reg, 20.30 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Libertas Krmin.
V ŽENSKI D LIGI
Težki gostovanji za Friulexport in Slogo
Od ženskih deželnih prvenstev je za nas prav gotovo bolj zanimiva D liga. V C-2 ligi so namreč zastopnice Kontovela Electronic shop v drugem delu zbrale le dve točki (sicer v skupini za napredovanje) in delijo zadnje mesto z Zuglianom, kar pomeni, da je solidni Italcantieri Gorian v srečanju z našimi odbojkaricami (sredi Tržiča) favorit za osvojitev pete zmage.
V	D ligi bo še nepremagani Pieris gostil Slogo. To bo četrti letošnji dvoboj med ekipama. Doslej je vedno zmagal Pieris in je tudi tokrat favorit. Bo Sloga vendarle presenetila in s tem pomagala združeni ekipi Friulexport, da Pierisa dohiti na prvem mestu? Kakorkoli, slogašice se lahko • tudi izkažejo, Friulexport pa bo moral sam najprej v Tržiču odpraviti Volley Club. Tradicija je na strani slovenskih odbojkaric, ki so letos te ga nasprotnika že trikrat premagale s 3:1.
V	skupini za obstanek bo za gori-ško Olympio Bcrtolini solidna Aquila
prav gotovo premočan nasprotnik.
amaterski ligi
za obstanek
Žani mnogo bolje in s tem tudi rezultati niso izostali. Čeprav tokrat igrajo proti solidni ekipi Rabuiese, ki je na četrtem mestu lestvice ter ima kar 8 točk več od Brega, vlada v taboru pravi optimizem. Točka bi seveda dobro zalegla, ne bi pa bili presenečeni, če bi Breg odnesel celotni izkupiček. Padriško-gropajska Gaja bo tokrat počivala. (B. R.)
SOVODNJE — MARIANO
Sovodenjci, po uspešnem nastopu proti San Lorenzu, imajo stvarne možnosti, da pospravijo novi par točk in se tako zasidrajo na sredini lestvice. Nastopili bodo namreč proti ekipi iz Mariana, ki je v zadnjih tekmah igrala dokaj slabo.
JUVENTINA — PIEDIMONTE
Srečanje, ki ga bo Juventina odigrala jutri s Piedimonte jem, bo pokazalo, v kolikšni meri je na Štandrežce negativno vplival nedeljski poraz proti Azzurri. Piedimonte spada v krog boljših ekip in je v prvem delu prvenstva več tednov vodil na lestvici.
MLADOST — SAN MARCO
Nihče si ni pričakoval, da bodo Do-berdobci remizirali v Trstu proti ekipi Barbarians, ki je na zadnjem mestu razpredelnice. Zato- je tudi težko napovedati, kako se bo zaključilo jutrišnje srečanje proti San Marcu. Sicer so domačini v prednosti.
obvestila
Odbojkarski odsek Bora
sporoča, da bo seja odbora v torek, 3. aprila, ob 19.30 na »Prvem maju«.
TRK Sirena
obvešča svoje jadralce, ki se bodo u-deležili regate v Kopru, naj danes popoldne pripravijo vso potrebno opremo. Zbirališče za odhod v Koper jutri ob 8. uri zjutraj na društvenem terenu.
ŠD Mladina -smučarski odsek
priredi danes, 31. marca, ob 20.30 v Domu A. Sirk družabni večer z društvenim nagrajevanjem. Prosimo točnost in polnoštevilno udeležbo.
Moška C-2 liga
20.30	v Štandrežu: Val - Il Sole Rangers, 20.30 v Terzu d’Aquileia: Vivil -Olympia Terpin.
Ženska C-2 liga
18.00	v Tržiču: Italcantieri Gorian -Kontovel Electronic Shop.
Moška D liga
20.30	v Foljanu: Corridoni - Kras.
Ženska D liga
20.30	v Tržiču: Volley Club Tržič -Friulexport, 20.30 v Pierisu: Pieris -Sloga.
1. moška divizija
19.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -S. Sergio, 18.00 v Štandrežu: Soča -AGLI Ronke.
1.	ženska divizija
17.00	v Nabrežini. Sokol - CUS Trst.
Under 15 - moški
10.30	pri banih: Sloga - Prevenire.
Under 15 - ženske
16.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Centro Olimpia.
NOGOMET
2.	amaterska liga
15.30	na Proseku: Primorje - Libertas.
Cicibani
15.30	v Dolini: Breg - Giarizzole,
15.00	v Trstu, igrišče Costalunga: Costai unga - Primorje.
Mlajši cicibani
15.30	pri Dom ju: Domio - Breg.
KOŠARKA
Promocijsko prvenstvo
17.30	na Kcntovelu: Kontovel - Lav. rorto, 18.30 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor Radenska Radiograf, 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Polisportiva.
Dečki
14.30	v Trstu, telovadnica Caprin: .Santos - Polet. 16.00 v Trstu, Istrska ul. 53: Don Bosco - Kontovel.
Propaganda
16.00	v Trstu, telovadnica Valmaura 9: Ancifap ■ Bor.
Jutri
nedelja, 1. aprila 1984
NOGOMET
1.	amaterska liga
15.30	v Križu : Vesna - Percolo.
2.	amaterska liga
15.30	v Repnu: Kras - Fortitudo,
15.30	v Bazovici: Zarja - Opicina Su-percaffč.
3.	amaterska liga
15.30	v Foljanu: Fogliano - Primorec, 15.30 v Doberdobu: Mladost -San Marco, 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Mariano, 15.30 v Štandrežu: Juventina - Piedimonte, 15.30 v Dolini: Breg - Rabuiese.
Naraščajniki
10.30	v Dolini: Breg - S. Vito, 10.30 v Bazovici: Zarja - Roianese.
Najmlajši
8.45	v Trstu, pri Sv. Ivanu: Montebello - Primorec.
KOŠARKA
Moška C-l liga
17.30	v tržaški športni palači: Jadran - Ca veja.
Promocijsko prvenstvo
10.00	v Repnu : Polet - Scoglietto.
Mladinci
11.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Sokol.
Kadeti
10.30	v Dolini: Breg - Bor, 11.00 na Kontovelu : Kontovel - Don Bosco, 11.30 na Opčinah: Polet - SGT, 11.00 v Gra-dežu: Grado - Dom.
Naraščajniki
9.00	v Trstu, Ul. Scoglio: Scoglietto - Bor.
Dečki
19.00	v Trstu, telovadnica Ul. Visina-cla: Ricreatori - Bor.
ODBOJKA
Moška D liga
9.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor JIK Banka - Hotel S. Giusto, 10.30 v Morteglianu: Mortegli ano - Jam Ijc SOBEMA.
Ženska D liga
9.30	v štandrežu : Olympia Bertoli-ni - Aquila.
1. ženska divizija
9.30	v Trstu, telovadnica Morpurgo: S. Sergio - Kontovel Electronic Shop.
Under 15 - moški
11.00	v Trstu, telovadnica Morpurgo: Nuova Pallavolo Trst - Bor.
Interliga ženske
9.30	pri Banih: nastopa tudi Sloga,
9.00	v Kanalu: nastopa tudi Sokol.
Pojutrišnjem
ponedeljek, 2. aprila 1984
KOŠARKA
1. moška divizija
20.00	v Trstu, Miramarski drevored 51: Ferroviario - Bor.
ODBOJKA
1. moška divizija
20.15	v Gorici, tel. Kulturnega doma: Sovodnje - Torriana.
Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 15,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1800,00 din. za organizacij in pod|et|a mesečno 250,00, letno 2.500,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 •
Za SFRJ - Žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ona Kardeljevo 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st , viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775-275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L A ZTT	član iulijamka
in liska r 'š Trst	IMII j) zveza časopisnih
'	'	zalolnikov FIEG
31. marca 1984
Italijanske špekulacije z velikonočnimi počitnicami
RIM — Specialisti za »počitniške mostove« so izračunali, da si je letos mogoče privoščiti konec aprila kar 11 dni neprekinjenega počitka z uporabo samo 4 dni dopusta. Gre za obdobje od sobote, 21. aprila, do tor ka, 1. maja, ki ga bodo lahko srečno preživeli daleč od delovnega mesta vsi tisti, ki bodo imeli možnost, da si vzamejo dopust 24., 26., 27., in 30. aprila. 23. aprila je namreč velikonočni ponedeljek, 25. istega meseca pa obletnica osvoboditve. Vse to velja seveda predvsem za uslužbence.
Z velikonočnimi počitnicami pa oo letos manj zadovoljen študirajoči (in
učeči) svet. Počitnice bodo namreč vključno z vmesnimi prazniki trajale skupno 7 dni, in sicer od četrtka, 19. aprila, do srede, 25. istega meseca. Ministrstvo za šolstvo je odredilo, da bo v sredo, 18. aprila, treba iti v šolo, to pa zato, da se »nadoknadi« letošnji 7. januar, ki si ga je bila večina kar na lastno pest določila za počitniški dan. Ob koncu velikonoč nih počitnic bo le še 44 dni do poletnih počitnic, ali mogoče še manj. Šolsko leto bi se moralo namreč končati y soboto, 16, junija, ni pa izključeno, da se bo še prej zaradi evropskih parlamentarnih volitev.
Tajni dokumenti burijo javnost
SYDNEY — Indonezija je edina država, ki bi lahko ogrozila v&rnost Avstralije in v tem primeru ne bi imel sporazum o vzajemni pomoči med Avstralijo, Novo Zelandijo in ZDA nobenega pomena. To izjavo vsebuje izredno tajno poročilo, ki ga je objavil tednik »National Times«. • Na dlani pa je, da stroge državne tajnosti niso več take in v zadnjem času je vse Več »javnih tajnosti«. Kljub temu je objava dokumenta v Avstraliji sprožila val polemik, tudi zato, ker je v njem rečeno, da bi morala Avstralija stremeti k izdelavi lastnega jedrskega orožja. Ta tajna vladna pozicija pa je popolnoma v nasprotju z »uradnim stališčem«, saj so se laburisti vedno izrekli proti jedrskemu oboroževanju.
Zelo uspešna prodaja velikonočnih jajc
PERUGIA — Velika noč se zelo hitro bliža in v iz ložbah trgovin, kavam, slaščičarn itd. se šopirijo velikonočna jajca v svojih pisanih ovitkih in z bolj ali manj dostopnimi cenami. Kaže, da bodo cene tega tradicionalnega velikonočnega daru le zmerno narasle (10 - 12 odstotkov), najbrž zato, da bi tudi na ta način porazili inflacijo.
Italijanske družine se čokoladnim jajcem nikakor nočejo odpovedati, zato pa so za letos proizvedli kar 50 tisoč stotov te poslastice (20 odstotkov celotne produkcije je v rokah Perugine), kar bo navrglo okrog 250 milijard lir.
Najbolj gredo v prodajo tista velikončna jajca, ki so ovita v barvni papir s srebrno podlago, tehtajo okrog 300 gramov in stanejo povprečno 15 tisoč lir. Jasno je, da morajo vsebovati tudi presenečenje. Veliko pozornost pa vzbujajo tudi maxijajca, ki tehtajo 5 kg in več.
30 let življenja od katerih 9 v komi
TRENTON (New Jersey) — Včeraj je dopolnila svoje 30. leto Američanka Karen Ann Quinlan, ki se že 9 let nahaja v stanju popolne nezavesti. V komo je padla 15. aprila 1975, potem ko je na nekem partiju zaužila večjo količino pomirjevalnih sredstev skupno z raznimi alkoholnimi pijačami. V trentonski bolnišnici je nato nekaj let vegetirala s pomočjo naprave za umetno dihanje, ki pa so jo že pred časom izklopili na željo njenih staršev in s privoljenjem sodnih oblasti. Mislili so, da bo Karen takoj po izklopu izdihnila.
Dekle pa se še vedno uspešno bori s smrtjo, čeprav tehta manj kot 30 kilogramov in leži nepremično, sklju čena v fetalni položaj. Po maši, ki jo darujejo vsako leto ob njenem rojstnem dnevu, so starši izjavili, da še vedno upajo v čudež. Glede izklopa naprave za umetno dihanje, pa so ponovili, da jima vest ničesar ne očita.
Izjemen morski ulov
Japonski ribič je v četrtek ujel ogromnega raka, ki tehta kar 15 kg in je dolg tri metre. Pravijo, da je tudi užiten, kar je najbrž še najbolj pomembno (AP)
Ljudje bolehajo za alergijo
Evakuacija 39 let po 2. svetovni vojni
Afganistanski begunci v Pakistanu
RIM »Okrog 10 odstotkov Italija nov boleha za vsakovrstnimi alergijami. Tri odstotki pa kar za navadnim prehladom«. To je včeraj izjavil v Rimu prof. Umberto Serafin in opomnil, da je ta vrsta bolezni v vseh in dustrializiranih državah tudi v moč nem porastu. Kajti nove snovi, ki jih narava ne »Izdeluje«, kot so onesnaženi zrak in akditivi v hrani, kvarno vplivajo na človekov organizem.
Zdravljenje alergij je tudi zelo drago, saj stane navadna laboratorijska analiza kar milijon lir.
BERLIN — Približno 400 prebivalcev južnega predmestja Berlina bo moralo za nedoločen čas zapustiti svoja stanovanja, ki so sezidana nad 15 kilometrov dolgem bunkerju iz druge svetovne vojne.
Gre za vojaški objekt, ki je po vsej verjetnosti nastal marca 1945, ko je bilo že povsem gotovo, da bo prestoln:ca 3. Reicha v kratkem zasedena. Odkrili so ga s pomočjo britanskih letalskih fotografij, ki so bile doslej pod strogo tajnostjo in bojijo se, da je v njem veliko vojnega razstreliva.
Pijani mornarji zažgali ladjo
MOSKVA Prekomerno pitje ima lahko hude posledice. Tega se pa najbrž niso držali sovjetski mornarji v nekem pristanišču blizu Vladivostoka, ki so skoraj popolnoma uničili svojo ladjo. Bolje rečeno, zažgali so io. požara pa ni bilo moč gasiti, ker sta tudi komandant in njegov namestnik popivala s svojima soprogama.
ISLAMABAD — Zaradi vsakodnevnega, neprekinjenega priliva novih afganistanskih beguncev na pakistansko ozemlje se zaskrbljenost v Islamabadu stopnjuje, saj ni znamenj, da bi se tok ljudi zaustavil, še manj pa, da bi se begunci vrnili na svoje zapuščene domove. Masa beguncev predstavlja namreč za pakistanske oblasti težko finančno in socialno breme, da pri tem sploh ne omenimo političnih zapletov.
Kakšno je vzdušje v islamabadskih političnih krogih zgovorno dokazuje trditev nekega pakistanskega novinarja, ki je s svinčnikom v roki ob upoštevanju sedanje ga priliva beguncev kratkomalo izračunal, da se bo čez trinajst let vse prebivalstvo Afganistana preselilo v Pakistan.
Povsem razumljivo, da nihče ne verjame v tako preti ran je, saj bi bil tak eksodus popolnoma nemogoč in izven vsake logike. Vsekakor pa so prav tako izven vsake logike podatki, da dnevno pribeži na pakistansko ozemlje kakih 2 tisoč afganistanskih beguncev. V Pakistanu je sedaj približno 3 milijone afganistanskih beguncev, kar je največja koncentracija beguncev v svetu in skoraj nima primera v zgodovini človeštva.
Pakistan bi se rad rešil tega bremena, a po vsem
sodeč si je sam zaprl pot za mirno rešitev. Še predvčerajšnjim je pakistanski pl edsednik Zia ul Hak odločno poudaril, da ne bo njegova vlada nikoli pristala na dvostranske neposredne pogovore z afganistanskim režimom Babraka Karmala. Islamabad se ne bo pogajal, dokler bodo na afganistanskih tleh sovjetske okupacijske čete in dokler ne bodo lahko Afganci sami odločali o svoji usodi.
Pakistanska načelnost pa je v kričečem nasprotju s trenutnimi potrebami, kar daje upati, da bo Islamabad prej ali slej pristal na kako kompromisno formulo, da bi se lahko vsaj delno rešil težkega bremena afganistanskih beguncev. Že prihodnji mesec bo namreč v Kabul in v Islamabad prispel posebni posrednik OZN, ki bo skušal poiskati kompromis o vprašanju afganistanskih beguncev.
Ob tem pa se laliko marsikdo upravičeno sprašuje, ali je sploh mogoče zaustaviti tok beguncev in ga ponovno preusmeriti k povratku, dokler je v Kabulu na oblasti prosovjetski režim, ki s pomočjo sovjetske vojske v konceptu strategije »požgane zemlje« sili tisoče Af-gancev v begunstvo.
^Vladimir Herceg DcSpO^O JoaqUÌll Muntila <**•>
l DRUGE STRANI SO K REKI PRIMA TALI 5TIR3E 0E2DECI...
Haydnov rokopis na dražbi
LONDON — Predvčerajšnjim so na dražbi pri Christie’s prodali rokopis nedokončane Haydnove Maše v dmolu. Neznani kupec je zanj odštel kar 1 151.000 funtov šterlingov (približno 360 milijonov lir). Gre za 16 strani, ki jih je Haydn napisal leta 1768 in ki jih je po naključju našel lani neki potomec lorda O’Neilla nekje na Severnem Irskem. Vedelo se je, da je partituro kupil italijanski založnik Nu»'ello leta 1829 na Dunaju, odtlej pa se je izgubila vsaka sled za njo. Nedokončane Haydnove Maše v d-molu niso doslej še nikoli izvajali.
230 kv. m moquettes po 6000 lir 190 kv. m (višina 4 m) plastičnih podov po 9000 lir 430 zvitkov zidnih tapet po 6250 lir zvitek.
TRSJ — Ulica Molino a Vento 5 — Telefon: (040) 750134

abitare
IŠČETE TRGOVINO KJER SE IZPLAČA? POIŠČITE JO V TRSTU! IZBIRAJTE SMOTRNO PRI
DOMJO 137 — TRST — Tel. 820862