Štev. 58 TRST, nedeljo 27. februvarja 1910. Tečaj XXXV. - IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah ln praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. <6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trst»j in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, ><'abrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-i_«ni, Dornfcergu itu. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v žirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za ogla-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka sadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". — ■ Plačljivo in uioZijivo v Trstu, ===== CPINO ST Glasilo političnega društva „Edinost*4 za Primorsko. V edinosti je moč! NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 2<* K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlano naročnine, se uprava ne ozira. Marocnlna na nedeljsko lzdanj« „EDINOSTI" stan«: sa oeio leto Kron 5*20, sa pol leta Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se no sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. PoJtno-hranllnRnl račun St. 841652. TELEFON It. 11-57. Pismo iz Koroške. XVIII. Da imajo koroški Slovenci o političnem in javnem življenju tako malo pojma, na tem je v veliki meri kriv list „Mir". Marsikdo bo debelo gledal in majal z glavo, češ: to ni možno. Ali vendar je tako. „Mir" je skrajno neprimeren list za koroške Slovence. Povsod se toži čezenj, povsod se hudo kritikuje, akoravno mislijo voditelji koroške slovenske politike, da je „Mir" zastopnik in branitelj pravic in teženj ljudstva, da je kakor prvo glasilo koroških Slovencev pač priljubljen in popularen. Toda v tem se moti marsikdo. Glavna ,napaka „Mira" je, da je previsoko pisan. Čudimo se, zakaj da si urednik ali sodelovalci ne morejo misliti in predstavljati, za koga se pravzaprav piše list, za kake ljudij in s kakšnim namenom ! „A\ir" je namenjen priprostim kmetom in delavcem v prvi vrsti, potem še le izobražencem, če ga ti sploh kaj čitajo. Priprosti kmetje in delavci pa marsikje niti slovenskih črk ne poznajo, drugod pa sploh s težavo čitajo, ker imamo namreč tako znamenite učilnice — utrakvistične šole. Rečemo lahko, da polovica odjemalcev „Mira" sploh čita s težavo. Toda to še ni najhuje zlo. Citati se človek lahko navadi, če marljivo čita. Ali marljivo čitati more človek le to, kar umeje in ga zanima. „Mira" pa čitatelji ne umejo in zato jih tudi ne zanima. Umejo ga pa radi tega ne, ker je (kakor smo omenili) previsoko pisan. Posebno politični članki, ki jim je v prvi vrsti namen poučevanje ljudstva o političnih razmerah in dogodkih, so pisani tako, da jih ljudstvo sploh ne čita. Politični članki bi se morali pisati vsekako čisto priprosto, vsak izraz bi se lahko pojasnil s tem, da se v oklepajih pridevlje nemški, ali pa tisti, ki ga ljudstvo rabi. Rabile naj bi se povsod primere in sicer priproste primere iz domačega življenja. Jezik naj bi bil ravnotako priprost, nikakor ne umeten in parlamentaričen kakoršen je. Kratko rečeno: glavna hiba „Mira" je, da v svojih uvodnih in političnih člankih in tudi v drugih poročilih rabi jezik, ki ga ljudstvo ne umeje. Gosp. urednik „Mira" bi v tem oziru pač lahko bil poučen, lahko bi vedel, kaki čitatelji dobivajo v roke „Mir". List, ki izvršuje tako važno nalogo, bi se moral čitati od prve do zadnje črke; a ne samo čitati, temveč tudi umeti ! Seveda je nekaj ljudij, ki ga umejo, toda to so pač redki in za te list „Mir" sploh nima takega pomena, ker ti čitajo tudi druge slovenske liste. Lahko bi se ta list še vse bolj razširil, ko bi bil pisan ljudsko, preprosto in lahko umljivo. Druga napaka, ki pa je bolj kočljive naravi, je polemika. Za list kakoršen je „Mir", kakor glasilo koroških Slovencev, ki mora povsodi in vedno braniti pravice zatiranega ljudstva, povsodi zastopati težnje tlačenega naroda, je polemika neizogibna. Vendar pa je ta listu jako kvarljiva. Neverjetno je, kako občutno je slovensko ljudstvo na Koroškem v stvari polemike. Napadi na človeka v listu se zde navadnemu preprostemu kmetu kakor velik zločin ; tudi če se napada samo nasprotnike, je že to velika pregreha v očeh slov. ljudstva. Če človek veliko občuje s preprostim narodom in se razgovarja žnjim o tem in onem in zraven tudi o „cajtun-gah", čuje pač povsodi tudi tožbo črez „Mir" radi polemike. „Kaj boš čital „Mir", se sliši prav pogosto, saj ni drugega v njem, nego napadi in „šimfarija". To dejstvo jako izpodkopava tla listu in mu krade kredit. Zato bi se moralo gledati na to, da se polemika kolikor možno omeji in posebno osebna polemika. Če je ta pa neizogibna, naj se to stori na dostojen način. i Seveda je stališče „Mira" v tem oziru jako težavno, kajti nasprotnik ima po vseh kotih „Freie Stimmen", „Bauernzeitung", „Karntner Tagblatt", porablja vsako priliko, opazuje vsako kretnjo in vsako stvar, kruto zavija, nabada Slovence! Posebno prva dva lista se odlikujeta v tem oziru; ta dva sta v napadanju posamičnih oseb pri nas, posebno pa duhovnikov, že sploh padla pod vsakim nivo človeške olike in je radi tega „Mir" prisiljen pobijati napade in polemizirati z dopisniki teh umazanih listov. Ali reagira naj kolikor možno malo na te zakotne liste in če v slučaju največje potrebe že mora na vsak način to storiti, naj dela to kolikor možno dostojno. To ga postavi na vzviše-nejše stališče in pridobi si gotovo več pristašev in častilcev. Toda, tolikega pomena kakor poljudna pisava lista, polemika vendar ni. To vidimo nekoliko že iz tega, da se „Štajerc", ki je najslabši list sploh, kar jih obstoja, še drži med koroškimi Slovenci, da ima v nekaterih krajih še zmirom dosti pristašev ukljub temu, da je že prišel precej ob kredit med slov. ljudstvom v Koro-tanu. Največ ga pač drži še to, ker je ta list v resnici poljudno pisan in se s tem veliko razlikuje od „Mira". Piše ta list seveda tudi s hinavščino za kmeta in vsled nevednosti ljudstva ima radi tega vsekako pomemben vpliv. Iz tega vidimo, da je v prvi vrsti potrebna reforma „Mira" v tem oziru, da bo pisal bolj poljudno in prinašal članke, ki bojo v prvi vrsti za kmeta pisani; predvsem gospodarske članke in te v lahko umljivem jeziku. Drugič pa naj „Mir" kolikor možno omeja polemiko. To reformo si drznemo nasvetovati uredništvu „Mira" in če se bo le količkaj oziralo na njo, bo prej koristila nego škodila. Ker govorimo že ravno o listih, bi bilo umestno, da omenimo še druge liste, ki so razširjeni po slovenskem Koroškem. Pred par leti je začel izhajati „Korošec", sedaj pa izhaja kakor priloga „Gorenjca". „Korošec" je bolj umljivo pisan nego „Mir", ali tako razširjeu ni kakor slednji. Omejen je samo na nekatere kraje. Posebno v Spodnjem Rožu je razširjen, drugod pa ima le bolj redke naročnike. Ko je pričel izhajati, se je pričela v malem ista polemika, kakor se v velikem moreta ponašati žnjo „Slovenec" in „Slovenski Narod". In ta je „Korošca" kolikor toliko potisnila v ozadje Bilo bi umestno, ko bi „Korošec" sploh izključil vsako napadanje iz svojih predalov in prinašal članke izključno gospodarske vsebine ter zastopal povsod samo narodne interese. To bi mu prej ali slej pripomoglo do večje veljave. Kakor smo že omenili ima tudi nemškutarski „Štajerc" še dosti pristašev v nekaterih krajih. Naloga vsakega Slovenca je, da to „giftno kroto" (kakor ga nazivljejo kor. Slovenci) povsod uničujejo in iztrebljajo to ljuliko s koreninami vred, kjer je že zasejana. Razen teh listov je razširjen tudi precej „Naš Dom" mariborski list, ki pa mu vsebina ni bog ve kaj vredna. V zadnjem času se je prelevil v mladeniški list in se ga razširja tudi4 močno med koroško slov. mladino. Razširjena pa sta posebno v celovški okolici jako močno nemška lista „Freie Stimmen" in „Bauernzeitung",. lista, ki stojita na istem stališču kakor „Štajerc". Tudi proti temu bi se naj postopalo kakor proti Štajercu". Opomnili bi še nazadnje lahko tiste slov. gostilničarje, — teh je dovolj lepo število — ki imajo naročene nemške dnevnike, kakor „Reichspost" in „Karntner Tagblatt", da bi jih odstranili in nadomestili s slovenskimi dnevniki. PODLISTEK. (Pride še zaključni članek.) Lastna ovira... Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRATINA. Naenkrat je segnila preko moje rame ozka, bleda roka po vencu, ki je ležal na mojih kolenih in ga je vrgla črez mojo glavo proti odru .... Ozrla sem se iznenađena in zasledila v drugi vrsti za seboj svojo prijateljico, ki je bila vsled svojega prenagljenega, skoro nezavednega čina vsa v zadregi. Šele, ko je padel venec na strmi oder, se je vzdramila iz svojih zmedenih sanj. Iz daljave, tam doli v živi luči, se jej je zdel venec še manjši in neznatneji; k temu se je pridružila tudi misel, da je vrgla mesto lo- vorjevega mrtvaški venec na oder, da je padla iz pasivne vloge tihe poslušalke, da se jo je opazilo in da je na ta način nekako sodelovala v gledališču. Zdelo se jej je, da so vse oči obrnjene nanjo in da jo vsi očitajoče izrogavajo. Tožila je, da sem jo k tej neprimerni poklonitvi zavela jaz, stem, da sem vzela seboj venec; me prosila, naj počakam pri garderobnem izhodu, naj vam sledim, in opravičim najino ravnanje; medtem se je zmuznila iz avditorija kakor zločinka." „„Ljubi, ubogi otrok! sem vskliknil, prijel tujo deklico za roko in dodal: Iz globočine svojega srca se zahvaljujem vam in vaši prijateljici za ta venec, ki je po vaši odkritosrčni izpovedi zadobil za-me še večo vrednost. Jaz sem šele na začetku svoje življenske ceste in potrebujem vspodbuje. Kateri, resnično in pošteno stremeči mlad igralec ne dvomi večkrat v sebi samem in se plaši pred^veliko nalogo svojega po- Ha domačih tleh. zaslužek slovenskim železničarjem! Proga južne železnice teče od Trsta do Maribora skozi in skozi po slovenskih tleh. Ker teče po slovenskih tleh, bi človek mislil po svoji zdravi pameti, da ima podjetje, kakoršno je južna železnica, do prebivalstva, ki prebiva ob progi, toliko ozira, da uravnava svoje naprave tako, da bi se zadovoljilo tudi ob progi bivajoče in po južni že-! leznici potujoče slovensko prebivalstvo. A temu ni tako. Ne samo, da na marsikateri postaji izziva slovensko prebivalstvo samo-nemškimi napisi; izziva se vse prebivalstvo, oziroma izzivajo se potniki še ob priliki vožnje po južni železnici. Južna železnica ravna s slovenskimi potniki, kakor bi uživali od južne železnice posebno milost, da se smejo brezplačno voziti po njeni progi na domačih tleh! Ker pa temu ni tako, ampak mora vsaki slovenski potnik pošteno plačati svoj vozni listek, ni samo naša pravica, ampak naravnost naša dolžnost, da zahtevamo od uprave južne železnice, da preskrbi vlake z osobjem, ki je domače, ki razume jezik potnikov in ki slovenskim potnikom ni sovražno. Ne samo to. Poudarjati je treba to tudi s stališča uslužbencev. Naši slovenski, domači sprevodniki, ker so zmožni treh jezikov, se vporab-ljajo za najslabše proge in službe, med tem ko se daja tujcem - Nemcem najprijetnejša mesta. Tako vozijo na brzovlakih z Dunaja do Trsta samo nemški sprevodniki, imajo počitka v Trstu 12 ali 24 ur in se vračajo zopet nazaj. Torej za te brzo vlake izključno le Nemci. Naše domačine pa rabijo samo za lokalne proge do Kormina ali Gorice. Ne oziraje se na potnike, moramo tukaj povdariti, da imajo tudi tu boljši zaslužek samo Nemci, domačini Slovenci se pa uporabljajo na slabih prostorih ob slabšem zaslužku. Gelo pri osebnih vlakih se ne dopuščajo kondukterji iz Trsta, ampak samo iz Maribora. Tudi pri osebnih vlakih je mnogo Nemcev in malo Slovencev, ki bi tudi res spoštovali slovenski jezik potnikov, ampak so po večini nemčurji, ki sovražijo slovenski jezik še bolj, nego nemški kondukterji. Ta uravnava je res čudna in se nam potem ni čuditi, ako prihajajo iz ljudstva vedno pritožbe o surovem ravnanju s slovenskimi potniki. Rečemo pa tudi lahko, da je oškodovana tudi pri tem južna železnica sama, ker nam kaže slučaj, ko slovenski potnik ni razumel nemškega kon-dukterja in mu ta ni mogel napraviti do-plačilnega voznega listka, ker se nista razumela in ga rajše pustil v miru. Gotovo smo mi Slovenci tudi sami precej krivi na tem, da vozijo po naših krajih le nemški kondukterji, ker smo preveč popustljivi. Zdaj pa uvažujmo stališče naših sprevodnikov ! Zmožni ne samo uradnega nemškega, ampak tudi slovenskega in italijanskega jezika, so primorani zadovoljevali se z manjšimi zaslužki in s slabšimi progami, z neprijetnejšo službo. Tu treba, da se postavimo za to, da dobe naši slovenski sprevodniki na naših slovenskih tleh pravico do zaslužka, kakor pri osebnih vlakih, Delati se mora na to, doseči se mora in se tudi doseže, ker so dani zato vsi pogoji, da bodo vozili dunajski nemški kondukterji le do Maribora in nazaj, od Maribora do Trsta, oziroma iz Trsta do Maribora pa naši domači sprevodniki, ki poznajo naš jezik in ga ne sovražijo. Nem- ški kondukterji naj vozijo med svojim ljudstvom ! Tako bo ustreženo prebivalstvu in uslužbencem. Uslužbenci imajo pravico to zahtevati, kajti sloyenski železničar ne sme postati suženj železniške uprave, ampak zaslužek na naši slovenski zemlji mora biti njegov ! V tem oziru bo treba, da stopijo me-rodajni faktorji do uprave južne železnice in da se stvari ne izpusti iz rok, dokler se ne uravna. Inšpektorat v Trstu temu gotovo ne bo nasproten ; ravnateljstvo na Dunaju pa se mora spametovati, da ne bo samo zaslužka iskalo na slovenski zemlji, ampak da bo vpoštevalo želje ljudstva in da bo na naših domačih tleh dajalo zaslužka slovenskemu železničarju ! Storimo vse, da se to zgodi ! DROBNE POLITIČNE VESTI. — Za naslednika si želi na smrt bolni dr. Lueger baje dr. Weisskirchnerja, sedanjega trgovinskega ministra. Po drugi verziji se pa ni tozadevno nič izrazil. — Revizija ustave na Grškem je skoraj dovršena. Določi se parlamentarna imuniteta. Častniki ne bodo smeli biti voljeni poslancem. — Angleški kralj pride 7. marca v Biartiz. — O resultatih potovanja ministra Aehrenthala v Berolin, izda nemška vlada posebni uradni komunike. — Volilna reforma na Pruskem. Komisija posl. zbornice za volilno reformo je dovršila prvo čitanje. Z 19 proti 9 glasom je bilo sklenjeno, da se imajo volitve volilnih mož vršiti tajni, a glavne volitve javno. Proti so glasovali liberalci, socijalni demo-kratje in Poljaki. Drugo čitanje v plenumu bo 3. marca. Občinske volitve v Zagrebu, V četrtek so začele v Zagrebu občinske volitve, katere je Rauchova vlada toliko časa protizakonito zavlačevala. Jednemu delu občinskega sveta je že davno potekla funkcijska doba. Ker pa je bila večina dosedanjega mestnega zastopa slepo udana Rauchovi vladi in se je ta bala vsake spremembe, ni hotela razpisati volitev. Sedanje volitve so velikega pomena ravno zato, ker bodo v nekako merilo za presojanje, v koliko se je neodvisno meščanstvo konsolidiralo. Volitve so začele 5 prvim razredom, v katerem odločujejo bogatini in pa uradništvo. V resni borbi sta bili prav za prav le dve listi: ona takozvanih Madjaro-nov in ona združenega meščanstva. Frankovci so pokazali le svojo popolno onemoglost v tem razredu. Izvoljeni so bili: trile kandidatje Madjaronov in 2 združenega meščanstva. Od ostalih kandidatov ni dobil nobeden potrebne večine in za štiri mesta občinskih svetovalcev se razpišejo nove (ne ožje) volitve, na katerih pojde združeno meščanstvo z nalboljšimi vedami v boj. Če pomislimo, da je bil ta razred vedno domena vsake vlade, in da je Rauchova vlada dobro proračunjeno stlačila še posebno svojih kreatur vanj — in da je zato združeno meščanstvo šlo le s skromnimi nadami v ČJatek v boj — potem moremo reči, da vspeh v 1. razredu nepričakovano lep. Nan.vnost sijajen pa je vspeh, ki ga je doseglo združeno neodvisno meščanstvo v V protest proti napada IjuDljansR. lista „Slovenec" na družbo sv. Cir. in Metodo, vpišite se vsi v isto nii pa darujte iste! osaK po svoji moči. klica ? ! Kdo tudi bi mogel povedati v naprej, kako visočino doseže polet kake umetniške duše? Saj je vendar vse umetniško občutje, misli in delovanje, podvrženo najrazličnejšim vplivom! Iz pogosto pove-šenih dolgih trepalnic in iz madoninega pogleda nedolžne, sramežljive ljubice; iz tresočega pritiska roke — ne odtegujte mi vendar svoje roke — kakor iz drznega smeha opite dekline, iz pustega, veselega in žalostnega čuvstva viharne perijode nagona ; iz neprespanih noči, skrbipolnih dni; iz Iz lastne domišljavosti kakor lastnega podcenjevanja ; iz obupa na samega sebe in obupa v ves svet; iz rož, ki cveto na gomilah minole ljubezni; varanega prijateljstva in uničenih upov; iz odmevov in slutenj: iz vsega tega zadobiva umetniška nrav vspodbuje. Iz tisoč nežnih in tajnih niti je spletena draperija umetniške individualnosli. Razumevanje temeljnega značaja prave umetnosti prihaja umetniku vendar le bliskoma, kakor neko višje razodetje. Ne zablešča se vsakemu hipoma in nepričakovano — kakor blisk, ki pada momentano na temne, nam dotlej neznane stvari — pravo spoznanje, po kateri poti v katero smer naj se obrne ; in zato blodi včasih mnogo talentov dolgo v zmoti. Zato je le težko določiti že naprej, da-li se kak mlad umetnik povspe do popolne zrelosti, slave in ugleda, ali pa da se naenkrat zgrudi in sesuje vse v temne razvaline... Pa naj mi bo usojeno eno ali drugo, bodite prepričani, da bom na današnji večer mislil prav mnogokrat. Tudi če bom oddaljen morda milje in milje od vas, če bom na svoji jubilejni slavnosti obsipan z najdražjimi rožami in lovorjevimi venci; ali pa če, zasledovan od nesreče, zaključim svoje trudne dni kakor ne vem kaj, se bom vendar spominja' včasih hipoma te temne črte iz mojih mladih dni svojega prvega venca. — — — (Pride še.) petek v drugem razredu. Izvoljeni so bili vsi njega kandidatje — 10 — z velikimi večinami. Ti so dobili 6673 glasov, (proti 2860 leta 1806), Madjaroni pa 2709 glasov (proti 5540 leta 1906). Glasovi opozicije so torej narasli za 3813 glasov, glasovi Madjaro-nov pa so padli za 2831 glasov. V tem naraščaju moči neodvisnega meščanstva in padanju moči madjaronstva se zrcali razveseljiva evolucija, ki se je izvršila v politični kakovosti meščanstva zagrebškega. Dnevne vesti. •f Dr. Josip Ostertag. Predsinočnjim je umrl v Sežani v visoki starosti 80 let, bivši tamošnji odvetnik dr. Josip Ostertag. Pokojnik je bil markantna širom Krasa in Notranjske znana pojava, na glasu kakor ostroumen jurist. V privatnem življenju je bil pokojnik vesele naravi in duhovite šega-vosti, skozi in skozi demokrat, vsled česar je bil priljubljen pri nižih slojih. Odvetniške prakse že ni izvrševal nekaj let. V njegovi pisarni sta dovršila odvetniško prakso sedanja tržaška odvetnika dr. G. Gregorin in dr. O. Rybar. Svojedobno je bil večjet prvi podžupan sežanske občine. Da je imel ambicijo za to, bi bil lahko tudi v političnem življenju igral vlogo, izlasti, ker ga je dičil dar govorniški. Naj počiva v miru! Kršenje zakona o enakopravnosti na tržaški okrajni sodniji. Prejeli smo: Vprašati se moramo, se-li dela nalašč, ali pa res nimajo na okrajni sodniji za civilne stvari eksekutorjev, veščih slovenskemu jeziku. Kajti dosledno se slovenski sestavljeni predlogi za izvršbo pačijo z laš-škimi rubežnimi zapisniki: Protocolli di pi-gnoramenti. Takih slučajev je mnogo v eksekucij-skem oddelku omenjene sodnije, kjer ima velik del našega ljudstva, žal, mnogo posla. Poživljamo torej vodstvo okrajne sodnije, naj izvoli enkrat odpraviti to kršenje zakona o jezikovni ravnopravnosti. Slavofobstvo na naših poštah. Dne 27. t. m. predpoludne sem bil šel na veliko pošto, da bi odposlal nekaj denarja v Dalmacijo. Pristopil sem k pregraji, kjer se kupujejo znamke in drugi poštni vrednotni znaki. Zahteval sem seveda v slovenskem jeziku potrebno mi nakaznico. Poslujoča go-spica pa me nnimela, kaj hočem, ker ni znala našega jezika, radi česar sem izgubil časa po nepotrebnem. Ko sem se obrnil, da dam mesta drugim, opazil sem tri gospode, ki so govorili med seboj po angležki in mislil sem si, da ti tujci potrebujejo pomoči ker ne znajo domačih jezikov. Vprašal sem jih torej na angležkem jeziku, česa potrebujejo. Ker sem videl poprej, da gospica ne zna ali noče znati slovenski, sem jej povedal po italijanski, kaj žele Angleži. Odgovorila mi je, da zna sama angležki. Tako sem se umaknil in poslušal, kako bo govorila. Ker sem stal zadej, me gospica ni videla. Govorila pa je jednemu Angležev tako, da mu je le — razkazovala razne vrste znamk! Ko se je tujec konečno vendar sporazumel žnjo in je nakupil znamke, je odšel; jaz pa sem ostal na svojem mestu. Ker pa me gospica — kakor rečeno — ni videla, je začela pripovedovati drugi gospici: Oni drugi, ki je poprej tu, je govoril po š č a v o ! Potem pa, ko so prišli Angleži, mi je znal govoriti po italijanski. Raje bi se naučili angležki, nego pa tisti trdi jezik... In še nadalje je govorila zasmehovalno o našem jeziku. V meni pa je zavrela kri, da jej nisem dal dalje govoriti, marveč sem jej stopil pred oči. Obstala je kakor zid in pogledala tovarišico, kakor da jej hoče očitati, zakaj da je ni opozorila, da jaz vse slišim. Potem pa sem rekel slavofobni gospici z vso resnostjo : Drago mi je, gospica, da znate tudi Angležem — kazati znamke ter da bi se radi naučili angležki! To je jako lepo od Vas. Taki smo tudi mi Hrvatje in Slovenci, ki znamo vse jezike, ki se rabijo na tej pošti: slovenski, italijanski in nemški. Ali vi ste rekli, da bi raje znali angležki, nego slovenski, ali — kakor ste rekli — p e r ščav o. Zapomnite si dobro, daje to sramota! Znajte, da ravno oni, ki jih vi imenujete ščava, znajo za potrebo razne jezike. Povedal sem jej še nekoliko grenkih, da sem jej dal popolno lekcijo. (Ime gospice je na razpolago). Tudi ta neprijetni dogodek kaže, kako opravičeno zahtevamo mi od poštnega ravnateljstva, naj vsaj na mesta, kjer imajo uradniki posla s strankami, namešča ljudi, ki so vešči tudi našemu jeziku. Dan na dan se oddaja na naših poštah za razne slovanske kraje — posebno za Kranjsko, Istro, Dalmacijo in Hrvatsko — na tisoče in tisoče denarja. Poštno ravnateljstvo naj ve: kakor ne bi bilo ljubo ne Nemcu, ne Italijanu, ako bi V protest proti napadu ljubljanskega lista „Slovenec" na dr. „sv. Cirila in Metoda", se vpišite vsi v isto ali pa darujte vsak po svoji moči.j se tako zaničevalno postopalo žnjim na naših poštah, tako ni drago tudi nam. Gajo Bonefačič. Nadškof—koadjutor dr. Frančišek Ksaverij Nagi zapusti definitivno naše mesto jutri ter odpotuje ob 6*35 zvečer z brzo-vlakom južne železnice na svoje novo mesto na Dunaj. Prihod saksonskega kralja. Sinoči ob 7.58 je z brzovlakom drž. železnice prispel s spremstvom v Trst v strogem inkognitu saksonski kralj Friderik Avgust, ki potuje pod imenom grof Hiilfenburg. Na kolodvoru so ga podravili namestnik, policijski ravnatelj, nemški konzul in ravnatelj drž. železnic. Kralj se je podal peš v hotel De la Ville. Odputuje danes ob 10. uri predpoludne z Lloydovim parnikom „Carintia" na otok Krf in se povrne 10. marca v Trst ter ostane tukaj več dni. Nenavadno odlikovanje — Slovenca. Gospod Josip Stantig, znani trgovec z obuvali v Via Rosario št. 2, je razstavil na letošnji industrijalni in poljedelski razstavi v Rimu svoje izdelke in je bil odlikovan z zlato kolajno in zlatim zaslužnim križcem s krono in trakom v italijanskih barvah. Ob enem je prejel tudi častno diplomo. Ker je g. Stantig znan kakor soliden trgovec in ima še sedaj veliko odjemalcev, toliko iz slovanskih, kakor tudi tujerodnih krogov, mu želimo, da bi se število njegovih odjemalcev pomnožilo ter mu k odlikovanju prisrčno čestitamo, tembolj, ker je prvi Slovenec te stroke, ki je dobil prvo darilo na razstavi v Rimu. Delo v novi prosti luki. Kakor smo že večkrat imeli priliko poročati, so si gotovi faktorji, stoječi v službi uprave c. kr. javnih skladišč na eni, v službi italijanske neodrešenosti pa na drugi strani, izbrali novo prosto luko za prav specialno izvajanje svojih italijansko-narodnih šovinističnih načel. Za slovenskega delavca bi po mnenju teh ljudi ne smelo' biti v novi prosti luki niti mrvice kruha. N. D. O. si je stavila težavno nalogo, da izposluje slovenskemu delavstvu zaslužka v novi prosti luki. In res je težavna ta naloga. Strogo tajno, gotovo po [dogovoru med pristojnimi činitelji ter znanima „firmama" Zolia m Pagnini, so sprejeli 147 delavcev v novo prosto luko že 14 dni pred otvoritvijo, kakor je to povedal sam dvorni svetnik Minas.' To sprejemanje delavcev se je izvršilo tako tajno, da ni nihče vedel o tem razun zgoraj omenjenih. Sprejetim delavcem so najbrž strogo zabičali da morajo v vsej stvari molčati kakor grob. Seveda so potem odrivali slovenske delavce, češ, da so se oglasili prepozno, dasiravno so se hodili že zdavnaj pred otvoritvijo nove luke ponujat za delo, dasiravno je c. kr. namestnik zagotovil odposlanstvo slovenskih delavcev, da bodo slovenski delavci dobili delo v prosti luki, in isto obljubil tudi c. kr. trgovinski minister. Na kak naravnost peklensko zvit način hočejo oni zagriženi sovražniki slovenskega delavstva doseči svoj namen, ne bomo tu opisovali, ker bi bila stvar preobširna, povemo slovenskemu delavstvu, zlasti onim, ki so se prijavili za delo pri strokovnemu tajništvu N. D. O., sledeče: Deputacija N. D. O. je bila včeraj, v soboto, na najkompetentnejšem mestu, kjer je pojasnila razmere v nevi prosti luki do zadnje pičice. Deputacija je dobila na to slovesno zagotovilo, da bo stvar urejena v najdaljšem času do srede, dne 1. marca in sicer tako, da se delavci, ki so se priglasili pri strokovnem tajništvu N. D. O. in so na listi, ki je bila predložena upravi c. kr. javnih skladišč, uvrste po alfabetič-nem redu med druge že sprejete delavce. Poživljamo torej priglašene delavce, da v svojo lastno korist že od ponedeljka naprej strogo pazijo na delo v novi prosti luki in so pripravljeni na to, da jih bodo vsak čas poklicali k delu! Torej, pozor, slovenski delavci! Vsi delavci za prosto luko ki so se priglasili za delo, naj pridejo v ponedeljek ob 7 in pol uri v N. D. O. Predavanje. Danes v nedeljo dne 27. t. m., bo ob 10. dopoludne predaval v čital-niški dvorani pri sv. Jakobu v Trstu g. dr. Josip M a n d i ć o velezanimivem predmetu : „Pregled gospodarskih oblik od najstarejših do najnovejših časov". Opozarjamo slovensko občinstvo šentjakobskega okraja in okolice, da se udeleži tega predavanja v najobilnejšem številu. Prošnja. Podpisana želita imeti v blag spomin sliko svoje pok. hčerke, ki je bila slikana v narodni noši o priliki Sokolske slavnosti na Opčinah. Zato se obračata z vljudno prošnjo do dotičnega gospoda visokošolca, da bi jima blagovolil izročiti dotično sliko proti plačilu. — Josip in Ama-lija Drufovka, Rojan hšt. 290. Predavanje prof. dr. Merharja o moderni slov. književnosti in socijalni ideji, ki se je vršilo predvčerajšnim zvečer v „Delavskem domu" je privabilo mnogo občinstva, izlasti inteligence. G. predavatelj je posegel nazaj v našo zgodovino; orisal nam je kmečke in turške boje, iz katerih časov nimamo niti enega verza. Kralj Mati-jaž, ki ga ljudstvo toliko opeva, ni noben slovenski junak; šlužil je povsem drugim ciljem. Tedanja slovenska književnost je služila povsem v cerkvene in slovničarske namere. Pomisliti moramo, da je srednji vek trajal pri Slovencih do konca 18. stoletja. Tedaj je Vodnik jel izdajati svoje „Novice", prvi slovenski časopis, ki so pa kmalu umrle; dokaz naše zaostalosti. Prvi se je dotaknil v svojih delih socijalne ideje Prešeren. Bil je pravi mučenik svojega poklica. Že kakor 30 leten mož je pel o goljufivi kači, da svet obožuje le denar, da vsakdo le toliko velja kolikor plača. Prešernove poezije so bile pravi odsev socijalnih razmer, v katerih je živel pesnik. Pravi tip slovenskega človeka je bil Levstik, neupogljiv, ki je raje žrtvoval eksistenco, nego da bi zatajil svoje prepričanje. Nastopil je Jurčič s svojimi romani, katerih junaki, razun par izjem, niso bili pristno slovenski; nad vsemi plava neka sanjava romantika. Socijalna ideja se v njegovih spisih ni mogla prav uveljaviti. Tudi Stritar je presajal svoje junake iz tujih tal. Njegov sentimentalni „Zorin", poln svetožalja, pozna domovino le toliko, da prihaja umreti v valove blejskega jezera. Nekak mejnik v slovenski literaturi je napravil še-le Anton Aškerc, čegar muza noče biti bledolična gospica ampak je močna Špartanka, „ki s tirani se bojuje in razsvetljuje teme klete". Aškerc je u videl, da treba povedati ljudstvu odkrito besedo, da se ga ne sme zibati v sanjavosti, temveč je je treba pripravljati na boj proti tiranom. Zapel nam je v „Stari pravdi", boj kmetov proti grajščakom, o čemer bi moral pravzaprav peti kak sodobnik, zato so te pesmi, žal, samo reminiscence. Tudi Simon Gregorčič nas v svojih pesnih poživlja k delu, vendar mejnik tvori Aškerc in je postal tako učitelj našemu mlademu naraščaju slov. lite-ratov. Se druge šole so bile, v katere so šli naši moderni. Zlasti je uplival nanje fran-cozki realizem, ki je učil naj umetnost slika življenje, kakor je. A tudi realisti so zašli v naturalizem, ki je slikal najgrše strani življenja. Zastopnik te struje je bil pri nas Go-vekar, ki je, da si ne bogve kak umetnik, imel jezik v popolni oblasti. Posledice so bile vendarle dobre ; naši mladi so se naučili gledati življenju v oči. (Konec pride). I. koncert tržaške podružnice „Glasbene Matice" bo v soboto 12. marca t. I. v gledališki dvorani „Nar. doma" v Trstu. Na koncertu nastopijo moški in mešani društveni zbor, solistinja gospa Dev-Costaperaria in popolni vojaški orkester 97. pešpolka pod vodstvom kapelnika g. Teply-ja. S tem koncertom stopi lani v jeseni novoustanovljena tržaška podružnica „Glasbene Matice" prvikrat v javnost. Delovanje tega novega pevskega in glasbenega društva je določeno v dve smeri: vzdrževanje ziste-matične glasbene šole in drugič praktično izvajanje zborovega petja in dosledno pri-rejevanje koncertov. Prvo nalogo izvršuje društvo s tem, da vzdržuje učne kurze za glasbeno teorijo, klavir in vijolino. O vspehu te glasbene šole bo pričal javni nastop učencev ob koncu šolskega leta (koncem junija). S pravkar objavljenim prvim koncertom pa se novo društvo oddolži napram javnosti glede druge točke svojega delovanja. Zato opozarjamo rade volje že zdaj na to zanimivo dejstvo; na I. koncert našega novega pevskega in glasbenega društva. Čim nam bo znan, objavimo vspored tega koncerta. Občni zbor tržašk. podruž. „Sloven. planin, društva" se je vršil v torek dne 22. t. m. ob mnogoštevilni udeležbi tržaških planincev. Zborovanje je otvoril podr. načelnik dr. Mat. P r e t n e r, ki je prisrčno pozdravil navzoče planince, omenjal važnost podružnice ter se spominjal pred kratkim umrlega najstarejšega člena, planinca Blaža Dobide, ki je preminol nagle smrti v 86. letu svoje dobe. Na to je poročal tajnik Mirosl. Pret-ner o društvenem delovanju iz čegar po-snemljemo: Podružnica, ki je jedna najmoč-nejih — šteje namreč 217 členov — je tudi v minolem letu čvrsto napredovala v pro-speh slov. turistike. Zaznamovala in popravila je razna pota in steze ter jih opremila ličnimi kažipoti in napisi. Posebno pozornost je pa obračala tudi podzemskim jamam in ti sta : romantična „Divaška vilenica" in čarobna orjaška jama „Dimnice" v Slivjah. Podružnica postavi tudi v bližnji bodočnosti na vrnu hribovja, ki obdaja Trst, razgledni stolp, v kar je že storila potrebne korake. Pri vsem svojem delu pa podr. odbor ni pozabil nuditi svojim členom tudi zabave katero je združeval v lepih veselih društvenih izletih po naši slov. domovini. Priredil je izlete v Branico, Sv. Križ, na Erzelj, Vel Gradišče, Artviže, Trstelj, Nanos, Ca ven Porezen, Črno prst, Bohinj itd. Toda čvrsti in neustrašeni naši planinci, ki jih šteje podružnica lepo število, so se povspeli tudi na strme, snežne planine Triglav, Mangart, Razor, Montaž, Kamniške planine, na divje Dolomite in celo na balk. pogoije. Podružnica se spominja tudi s hvaležnostjo svojih dobrotnikov „Trž. posoj. in hran.", „Jadranske banke" za podporo, ter slov. časopisju, predvsem „Edinosti", ki je vsikdar prinašala radovoljno vse društvene vesti. V iskrenih besedah zaključuje poročilo da bi sleherni, ki utrujen od napora dnevnega dela išče počitka in tolažbe, pohitel v prirodo ter užival pod milim nebom lepe dni, ki minevajo tako hitro ! Kdor je planinec po srcu, ljubitelj prirodnih krasot, ta ve da nikdo ne more nuditi onega, kar nam daja veličastna narava in zato naj bi se tudi nadalje združevali po bujnih dolinah in solnčnih višinah v pro-speh in napredek slov. plan. društva ter lepe slov. zemlje. Poročilo tajnika je bilo odobravanjem vsprejeto. Poročilo blagajništva, ki je je podal blagajnik Jos. Z w i 11 e r, je bilo istotako enoglasno odobreno in sprejeto in priobčimo v kratkem natančeje podatke iz istega. O „Divaški vilenici", njeni upravi, obisku itd. nam je podal upravitelj iste Ivan Bandel zanimivo poročilo, ki je bilo vprejeto enoglasno z zahvalo. Upravitelj sliv. jame „Dimnice", Jos. Hočevar očrtal nam je pa težkoče, s katerimi se je imela podružnica boriti radi orjaških del, z nado, da se v kratkem izroči ta jama splošnemu, širjemu obisku. Tudi to poročilo je bilo enoglasno in pohvalno odobreno. Po kratkem odmoru se je vršila volitev odbora in zaupnikov za triletno dobo. Voljeni so bili: Načelnik: dr. Matej Pretner, namestnik Jos. Hočevar, tajnik Mirosl. Pretner, blagajnik |os. Zwitter in odbornik Ivan Bandel. Zaupniki: Edmund Bevc, Jos. Cvek. Fr. Hmelak, Peter Jeraj, Ernst Pegan, Slavoj Dimnik, Inž. J. Skaberne, Nicef. Stepančič. Zaupnik za Divačo: V. Magajna, za Slivje: Edv. Bubnič. Ko je bila vsprejeta še resolucijo glede preosnove „Slov. plan. društva" ter več nasvetov, je zaključil načelnik shod ter iskreuo pozdravil došle deželne poslance, ki so bili sicer radi nujnejega narodnega dela zaposleni a so vendar pokazali s svojo navzočnostjo ljubav do našega slov. plan. društva ter s tem do divot naše slov. zemlje. Tudi mi se pridružujemo želji, da bi podružnica tudi v bodoče delovala z ono vztrajnostjo kakor do sedaj, odpirala nam pota v prirodne krasote ter jih čuvala pred navalom tujinstva. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur* v Ljuo-Ijani. Sprejmejo se: 3 knjigovodje, o kootoristi. 1 poslovodja, 5 pomočnikov mešane stroke, 0 pomočnik železninske Bt-oke, 3 pomočniki manufakturne stroke 2 pomoč, špecerijske stroke, 0 pomočnik g ilaoter ijske •»troke, 3 blagajničarke. 1 kontjrU inja, '■> prodajalke, 0 potnikov, 2 UČenea, 1 koresp3-nikov mešane stroke, 5 pomočnikov železni^ke stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 15 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 11 koito-ristinj, 4 b agajničarke, tj prodajalk 1 kore-spondent 2 učenca in 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce in člene društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Sv. Križ pri Trstu. Danes v nedeljo ustanovno zborovanje za moško in žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda za Sv. Križ. Začetek ob 4. uri popoludne. Kraj; dvorana pri Nemcu (Jak. Magajna). Pozor Križani in Križanke ! Slovenskim trgovcem naznanjamo, da zviša cvetoče slovensko podjetje, Kolinska tovarna za kavine primesi v Ljubljani, svojo delniško glavnico od 1,200.000 kron na 1,800.000 K. Imejiteljem starih delnic se prepušča na vsaki 2 stari delnici 1 novo za izvanredno nizki kurz K 600 (glej tozadevno oznanilo na 10 strani). Vpisovanje se konča že s 15. marcem t. 1. in je želeti, da se naši gg. trgovci v največjem številu udeleže te nove subskripcije, katero sprejema tudi g. Anton Flego, zastopnik Kolinske tovarne, Skedenj pri Trstu. V odgovor „Slovencu" radi napada na našo šolsko družbo. — V nabiralniku podr. CMD. v „Narodnem domu" v Barkovljah se je nabralo 23 K 28 stot. — Živeli zavedni Barko vljani. — V osmici pri „slovenskem Lahu" v Rocolu nabrala vesela družba za CMD. v ponedeljek 3 K 30 stot. in v četrlek 3 K 24 stot. K temu dodal Rado, ker ni bil zraven, še 3 K. — Vse to za podružnico CMD. v Rocolu z željo, da se kmalu ustanovi slovenska šola v tem kraju. — Denar hrani blagajnik. — V protest proti „Slovencu" daruje CMD. „kvartavski klub" v krčmi Mašera jjrrTTT i ri:^ '»rin »M m-vungru j^ u xj.ij'-t OSTREDNi BANKA CESKVCH ODADITCI CM PODRUŽNICA v TUSTU OrUnl I LLCn :: pum DEL POIfEMSO i VLOSE u KNJIŽICE 4»/«» PREMIJOVE VLOGE i'"'" VAOIJE m KAVCIJE --- MENJALNICA •: v Kobaridu 14 K 16 stot, temu je dodal A. MaŠera iz nabiralnika 11 K 30 stot. — Ustanovni občni zbor podružnice CMD. bode danes dne 27. t. m. na Opčinah ob 5. uri popoludne v prostorih gospe Marije Draščekove. — Podr. CMD. za Bazovico, Padriče, Gropado in Lipico bo imela danes v nedeljo 27. t. m. svoj ustanovni občni zbor. Le pridite vsi, ki imate srce za mili naš slovanski rod ! — Začetek ob 4. popol. v „Gospodarskem društvu". — Zbrano omizje Ricmanjcev v nedeljo 20. febr. t. 1. v gostilni H. Kosiča ogorčeno protestuje proti tako izdajalski pisavi ljubljanskega „Slovenca" — na škodo CMD. daruje za sv. Jakobško podružnico CMD. in sicer: g. Edv. Milostnik 1 K. Jos. Pečar 75 stot. Rud. Gregorec 70 stot. Ant. Žafran 60 stot. Fr. Bonano 52 stot., k temu dodal g. Ant. Kodela še 1 K, skupno 4 K 50 stot. Denar hrani uprava „Edinosti". — V odgovor „Slovencu" radi napada na našo družbo so doposlali : Ivan Ćergolj K 2. Društvo Štanjel iz Štanjela K 5. Ker-šovani Fran nabral v veseli družbi v Mare-zigah K 10. Člani „Čitalnice" v Poddragi K 11. Anton Brandner K 2. Živeli. Denar hrani uprava. Tržaška mala kronika* Nezgoda na delu. V mestno bolnišnico so včeraj vsprejeli težaka v Lloydovem arsenalu Andreja Jukulin, starega 60 let. stan. v Rocolu št. 325, ker si je zlomil v^nogo v stegnu. Les na morju. C. kr. okr. glavarstvo v Lošinju naznanja, da so že meseca novembra m. 1. rešili v Kvarneru osem tramov, dolgih po 5 metrov v premerju 20 cm. Nadalje so našli drugje 29 tramov tudi dolgih po 5 m. Kdor ima pravico do tega lesa, naj se oglasi na omenjenem glavarstvu. Nasilen prosjak. Klement Camuffo, s:ar 52 let, iz Trsta, čevljar brez stanovanja, se je podal predvčeraj v javno mestno uoožnico, da bi zahteval podpore. Mestni redar pa mu ni dovolil vstopa. Tedaj ga je Camuffo vdaril s pestjo po obrazu, pljunil mu v lice in ga vrgel na tla. Še le na pomoč prišedši redar j. v., je nasilneža vžu-gal. Zato pa ga je Camuffo ozmerjal z naj-umazanejšimi psovkami. Camuffo je bi že enkrat kaznovan. Norost ljubezni! Ivan Colombin 25-letni ladijedelni delavec iz Milj je imel smolo, da se je smrtno zaljubil v neko Lino Vranic, ki je poročena, a živi ločena od moža v ulici Acquedotto št. 98. Kakor se zdi, ženska ni odgovarala na to ljubezen. Dne 11. t. m. je Colombini (kakor se morda čitatelji spominjajo), poskušal končati svoje življenje s tem, da je izpil v neki gostilni v ulici Lazzaretto vecchio potaškega hiper-manganata, toda zdravniška pomoč mu je rešila življenje. Predvčeraj je Colombin svojemu idealu pisal pismo, v katerem jo kratko malo kategorično poživlja, naj ga ljubi, ker sicer, da jo ubije, eventuelno, da to svoje žuganje ponovi ustmeno z revolverjem v roki. Vraničeva pa se je mesto k bogu Amorju, obrnila na boginjo policijo, ki je nesrečnega zaljubljenca utaknila v „hotel"1 Tigor, kjer se mu prevroči Živci skoraj gotovo ohlade. Loterijske števile, izžrebane dne 26. nuvavarja : Trst 44 90 88 48 13 Line 35 4 78 66 73 Koledar in vreme. — Danes: 3. postna nedelja. — Jutri : Roman ap. Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- 12-5J Cels. — Vreme včeraj: o-blačno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Zmerni vetrovi. —Temperatura malo spremenjena. Naše gledališče. Danes ob 5. uri popoludne se uprizori Jaka Štukova burka MOČ UNIFORME z godbo in petjem H. O. Vogriča. Svirala bo godba 97. pešpolka, ki jo bo dirigiral g. Mirk. — Lepe pevske točke so vse v dobrih in izkušenih rokah. Današnja predstava te Štokove igre bo 21-ta. Igra se torej po premijeri povrne po srečnem turneju nazaj v svoj rodni kraj. Kakor znano, je pisatelj uvedel v igri razne spremembe, tako da se nam danes „Moč uniforme" pokaže v precej spremenjeni obliki. * * * Prihodnjo nedeljo bomo imeli za bene-fico režiserke g.e Danilove jako zanimivo noviteto, znano igro sedanjega intendanta kr. zagrebškega gledališča conte Vojnoviča: „Ekvinokcij", ki ni bila še nikoli uprizorjena v slovenskem jeziku. Društvene vesti. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Podružnica CMD. v Ljubljani" s sedežem v Sv. Mar. Magd. gor. in spod. Danes bo v „Trgovskem izobraževalnem društvu" damska soareja, katere čisti dobiček je namenjen v izključni dobiček družbe sv. Cirila in Metoda. S to prireditvijo da damski odsek „Trgovskega izobraževalnega društva" najboljši odgovor na napad slovensko pisanega lista, in nepotreben je, upamo vseh apel na rodoljubno občinstvo, da se soareje udeleže. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina navadna. Cirilmetodarka. Kolesarji! Danes ob 2. uri pop. vrši se v prostorih „Trž. pod. in bralnega društva" (ul. Stadion 19. L nad.) 111. redni občni zbor ob že naznanjenem dnevnem redu. — Ker se bode določilo tudi o nadaljnem delovanju društva, udeležite se vsi tega občnega zbora. — Kolesarski „Zdravo"! Odbor Trž. kol. dr. „Balkan". DAROVI. Za veliki Ciril-Metodov ples združene slovanske mladine doposlali so: Franc Jurca graščak in veletržec v Postojni K 10, J. Urbančič trg. v Bazovici K 5, Bohinec & Co. Trst K 10, Dr. Gustav Gregorin odv. v Trstu K 20, Dr. Alojzij Gustin Trst K 2, Dr. Matej Millonig Trst K 4, Antonin Mašek Trst K 5, Fran Polič Trst K 4, G. Spehar Trst K 2, Dr. A. Za-horsky Trst K 6, si. Delniška družba Grei-nitz Trst K 2. Potom Jadranske Banke g. Mate Mardesič pok. Mate Komiža K 6, Jos. Švara Komen K 2. Vsem rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. Nadaljne prispevke naj se izvoli pošiljati na „Jadransko banko" ali g. Vladku Ternovcu ulica Fontana št. 4, I. Ob enem prosimo vse one, ki še niso poravnali dolga za vstopnice, da to čim prej store, ker bo v kratkem zaključna seja. — Za moško podr. dr. sv. Cir. in Met. daruje naš rojak g. Josip Stantig, trgovec z obuvali K 10 povodom svojega odlikovanja na industrijalni in poljedelski razstavi v Rimu. Bog živi prvega Slovenca, ki je bil odlikovan v Rimu. Denar je naložen v T. O. Z. — — „Krasni Panorama" donesel je prispevek K 3 za moško podruž. dr. CM. — Denar hrani uprava. „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju" so dalje poslali sledeči p. n. dobrotniki : 175 K darovale dame slov. akad. plesa 5. febr. v Ljubljani; po 100 K klub napred nih slov. dijakov v Celju, posojilniea v Celju in Mariboru; po 50 K: si. županstvo Zagorje ob Savi in neimenovan v Ljubljani; 40 22 K nabral g. dr J. Cervenv, Cerknica j 30 K si. županstvo Litija ; po 20 K : dr. Janko Babnik, ck. dv. svet., Dunaj, Martin Colarič, Ljubljana, Ant. Delles, c. k. ravn. pom. urada. Trst, Fran Dolenc, Stara Loka, Martin Jurkovič, dekan. Ljutomer, Fran Majdič, Jarše, dr. Ivan Pekolj, dež. sodni svetnik v pokoju, Dunaj, gospa M. Seidl, Novomesto. Al. Vodnik, Ljubljano, dr. Drag. Treo, odv. Gorica, Mestna blagajna v Idriji, Posojilnica v Slov. B strici in v Trebnjem ; 16 K: lg. Gruntar, c. k. notar, Ribnica; 15 K : Fran Kadunec prof. na drž. viš realki, Banjaluka; 12 K : Iv. Vrhovnik, trnovski župnik, Ljubljana ; po 10 K: Dr. Janko Benedik, Bled, dr. Fr. Gosti, vod. drž. blazn., Studenec, And. Jakil, tovarnar, Rupa, dr. Jos. Jelene, Dunaj, dr. Fr. Kos, c. k. prof. Gori--a, dr. Otmar Krajec, Ljubljana, Dr. Vek. Kukovec, odv., Celje, B. Maienčič, trg., Kranj, Fr. Matejdič, c. kr. dež šol. nadzornik, Trst, Martin Ogorevc, Konjice, Tomo Pavšlar, Kranj, A. Peterlin, c. k. prof. Ljubljana, Ivan Petrič, c. kr. inž. Dunaj, Dr. Ant. Povšić, c. k. sodni svetn., Trst, dr. Alb. Poznik, c. k. notar, Novomesto, Ant- Reicb, c. k. ravn., Ljubljana, dr. Izo Reja, zdravnik, Komen F: Bobleir, drž. poti., Žalec, dr. Fr. Bosina, Maribor, Josip Rotner, c. k. sod. svetnik, Vransko, dr. Matija Schmiermaul Rajhenburg. Ferdin. Seidl, Gorica, dr. Gvid. Srebre, Brežice, K. Savnik, Kranj, Ivan Sepic, Konjice, Iv. okarja, dež. tajnik, Ljubljana, M. A. Ternovec, c. k. dv. svetn. v p , Trst, Ant. Trevn, Jesenicp, dr. Pavel Turner. Maribor, Ivan Valenčic, Trnovo in si. županstvo Poljana nad Skofjo Loko, _ (Pride še). Vesti iz Goriške. Podružnica družbe sv. [Cir. in Met. v Komnu sklicuje redni letni občni zbor na nedeljo, dne 6. marca ob 3. uri popoludne V novi prodajalnici obuvala G. Seubich Trst - ulica Giosue Carducci 15 - Trst (nov* palača) in ulica Giulla št. 22-----— dobi se velika izbera obuvala za gospode, gospe in otroke. --CENE ZMERNE.-- Arturo Modricky Prtdajalitoa mana fakl ornega b a§a In drobnih predaetov, Trst, ulica Bel veder e 32 Fuštanj bel in barvan, maje L A WN -TENNIS, fuStaojaBte spor nje hlače za moške in ženske, robci volneni in flanelasti, šarpe volnene in židane, fuštanjasta spodnja krila, arajce za moške in ženske, moderci, pasi, ovratniki, zapestnice, ovratnice in vse druga potrebščine, ki spadajo v krojaš 1 o o Fratelli Rauber: Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje.^— Specijalitete potrebščina BE Struche! i 3eritseh Trat, Pi&isa Nuova --vo«al ulica S. Caterlna Uolne, fustanji, Uolnene in prešite odeje ter kožnhoThie. □1=1: :[=10 Novi : dohodi SBV za zimsko sezono. Moške ' bleke zadaje novosti . . . od K 14 do 48 Moški Paletot n „ .... n 14 n 50 Jope z ovratnikom iz kožubovine . . „ „ 11 „ 44 Deške obleke zadnje novosti...... 9 . SO Deški paletot „ ...... » 10 „ 26 Oblečice za otroke od 3 do 10 let . B , 6 „ 16 Paletot za otroice od 3 do 10 let .„ ^ tt „ 20 Velika izbera inozemskega blag*. Sprejemajo se naročila za ubsese po men. — Specijaliteta : hlače, srajce, maje ii druge potrebščine. ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trsi, ulica Glasne Caidaccl št- 40 (prej forr nte ■. Vsi oni bolniki v ki nimajo (iMtl do jedi, oni, ki trpć na slabi prebavi, zapiranju, žffaravlot, nabiranja prakmornib kislin v aalođen. fltvobolo ln kron, ozdravijo, ako pijejo izvrstne želodčne kapljice lekarne sv. Cirila in Meto dija v Pazinu t»r postanejo xop*t laki - m—.■pes——aas^a |p ^HA IK-SV.Ćimm I METODU! Cena 6 steklenic K 2.60 „ 12 „ „ 4-.BO VSEM ONIM, ZJTZStJ&bSifcZ njo, slabosti ln blsdfcl, priporoča se izlasti Olje od polenovke pripravljeno z železom. Isto Je tako dobro sestavljeno da ga zamore piti tudi nniiT-birfljivl bolnik. — Cena steklenici Kron 3 — Posebno priporočljivo za malo otroke, blede, slabokrvno, — Vsa navedena zdravila dobijo sa samo v lekarni I (ISTRA) ter ae poiljej po postnem povzetju ali pa proti predplačilu. — Kavodllo za uporabo BT j« priloženo saki steklenlol K _ Ista lekarna priporoča svoje leke kakor : švedske kapljice po K 1 In 2, mazilo proti kostobolju K 1 Zelcznato Klaa-Vino K I 60 Ud. EUGEMIO VENUT! Prodajalnica pohištva in ma-nifakturnega blaga (zajamčeni izdelki) toliko proti takojšnjemu plačilu kolikor na obroke. trst, j iazza S. Caterlna št. 3. I. nadstropje. su Cirila In Metoda o Pazina | Čudovito nizke cene :-s dvoltoles, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za bo*^'11*« kakor tudi različnih najnovejših plošč, izvršujejo t* tudi vse poprave. - Pri tvrdfcl UMETNI ZOBJE Plombira oje zobov Izd'ranje zobov brez vsake bolečine — v zobozdravais&em kabinetu — N. U. Dr. E. HELLMER in A. LUKEŽ - Trst Batje!f Gorica, Stolna .ul. 3-4 Pmdaia na obroke - Ceiiiki franko._ ir,* Skladišče kož Dalje na 10. strani. CVENKEL Glej sirarn IV. Priporočamo našim gospodinjam KOLIN S KO CIKORIJO. v teb vrti IrM i* karviite, vsth vrs* rumena In 6 m t u čevljarje In eetflarje z sa tavnlco gornjih dolov čevljev (tonajo). Tels&* kote črne In rumene (Bokekatfc). Veftfie bolj« vrste n barvan« ftovlj«. Nareftbe » vas krajo doiolo izvriule toino In Mtr* &IACOMO FRECMJM ril ft* Trat, ul. Časoma II [polof kavarno 8aotsl#v RSHI^HHHnHHH^ NOVA •URARNA Itajmund Sizjak prej delavec pri tvrdki G. Pagnaeco, Barriera št. 12 Canipu S. Giacomo št. 4 nasproti ubodu v cerkev, blizu ..Društvene krčme". Velika izbers mo kih in ženskih žepnih n , irebrnih, kovfra tih itd., kakor tudi v rižic. priveskov -O ^rrernih cenah. Budilke po UC 2 60. P. -oriost: Kronometrične in stenske ure. — P- ,jra e se Izvršujejo točno, natančne in po najzmernejših cenah SVOJI K SVOJIM!? Krizmančič & Brešcah Prej Luka Hazze jfUOTB 37 Pre' Luka Hazze obveščata si. občinstvo, da sta prevzela rečeno trgovino z manufakturnim blagom na drobno in na debelo. V zalogi se nahaja bogata izbera vsakovrstnega modnega blaga za spoml. in letno sezono za možke in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge, zavese itd. - Velikanski izbor čipk in vsakovrstne drobnarije za šivilje in krojače. - Vse po najnižjih konku-enčnih cenah. . . n- Priporočava se, kot Slovenca, slav. občinstvu za najobilne^i obisk. Krizmančič & Brei bi<ša pomočnika trgovine (A Aita Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, moških nogovic it J. itd. .v.v K. ^VFMifgj Trst, Corso Cene zmerne. Narodna trgovina. - Postrežba točna in vestna. Narodna trgovina \isoke cene se večkrat za moška in damska sukna. Te lahko preprečite, ako direktno naročite iz tovarne aukna. Zahtevajte zato, da se Vam brez« plaćao dopoiije moja pomladna ln poletaa zbirka uzorosv. Imam izdelke samo I. vrste in apartne novosti sezone. Razpošiljavna tvrdka aukna Franz Schmidt Jagerndorf 103 Sleglja. MJ^MMB Mul. sumi], predmetov Elastične nogorice, kilni pasi. H« ^^^H pasi, irigatorji, sospeczorji, gu- f mijeve rjufce, cevi za vino, vodo in plin, ovata. — Prodaja in poprava gum. predmetov Higijenični predmeti CENE ZMERNE. CENE ZMERNE j^derico Steindler, yicqucdotto 14. ——BBM—■!] Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! Pathefon^ edini perfektni govoreči aparat brez igle Garant rani aparat za 5 let od K 45*— napra . Dvojne plošče (25 centimetrov) „2 50 Dvo ns plošče (28 centimetrov) „ 450 Velik izbor slovenskih, hrvatskih itd. plcšč. — Katalogi grat:s in franko ijPATHEFOM^S^Trstf Copso si 28jj ALEKS. FRANC MAYER - TRST žgalnica kave TELEFON 1743. IfaJbolJSl vir za dobivanje p*6ene kave. .-^j ' v..- Odhajanje lii prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. (Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednjeevropejskem času). X _ .. . "" ' . IX 710 0 Nepr emočlj iva pregrinjala: ca vose, vagone, žerjave, blago itd Izposojuje pregrinjala. Ivan Sivitz Trst, nI. O. Gallatti 6. Giacomo jtfonaro urar in dragotinar v Trstu, uiica della Guardia 22 VELIKA IZBERA SREBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IS NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZUERNEJIU CENAH. Kupnjo ie zlate in srebro. bn^B&raHB Ivan Godina ■hh stavbni klepar hm TRST - ulica Scueaa štev. 3 - TRST Iznsoje vsakovrstna v to stroko spadajoča dela :: kakor n. pr. stavbi a, pomorska In obrtna. :: Poprave iz bandona, cinka, medena, bakra itd. h se izvršujejo točno In solidno. KO PEL JI IN SESALKE PO NAROČILU. « Prodaja kuhinjskih in kmetijskih potrebščin i. t. d. vse to po najnižjih oenah. Angelini & Bernordon TKST, ulica San ISicold 13 -■■■■■■■■- Uvoz in izvoz ^^ orožja >« streliva Na željo se pošljejo ceniki zastonj in poštnine prosto. IIXXXXXXXXXXXXXXKSI SLOVANI ! P°dPiraite s»mo »V0Je narodno podjetje ^(JUAM ! SLOVANSKO KNJIGARNO m PAPIRNICO, JOSIP GORENJCA, Trst, nI. Ooldirluo 40. g Nezaslišno! 600 komadov in žepna ura; samo: K 5 50. Krasna ura 36 ur! i"šO Pošiljatve po rovzetju. H. SP1NGARN, Sra-kovo 184. Neštevilo z*h finem na lazpolago. V slučaju, da blago ne ugaja, se vrne denar. ca co lii CENE ZMERNE CENE ZMERNE. Ha obrobe Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Kostorls, nI. S. Giovnnn! 16,1. n. zraven „BUF-ET AUTOMATICO". rj co =3 O cs JU su ta tU eo_ 5r so M POZOR! Skladišče ni v pri ij-čjil, ampak v prvem nadstropju. POZOR! Skladišča ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju. /OKXXX!OOCXXXXXX>!CXOXXXXXXXX3iO-~~~nakovo. Ob nedeljah ln prazniki: 2.15 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2.35 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.30 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.10 0 Iz Buj (in medpostaj). 8.44 B Iz Berolina, Draždan. Prage, Linca, Du- naja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gonce, (in Ajdovščine). 9.42 0 Iz Pula (iz Rovinja). 1010 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.07 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.10 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage. Dunaja. 3.33 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 5.R' U Iz Buj in medpostaj. tj.5U 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7.00 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 7.56 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-naj a. Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in medpostaj. 10.26 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). 11.10 0 Iz Dunaja, Celovca. Beljaka, Gorice. Ob nedeljah in praznikih. 9.16 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.27 0 Iz Divače in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoludne. 0 (osebni vlak) B (brzoviak) M (mešani vlak). Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B p eko Červinjana v Benetke. Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormin.* (Corm^ns) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Duuaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. 8.23 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim. 9.C0 O preko Korniiua v Videm in dalje in O prekj Tržiča v CervinjHn 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 12.10 O preko Červinjana vr Heneike—Milan ( e zvezo na Videm in Čedad). 1.24 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.07 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm. M lan itd. 6 00 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. SOO B v Ko? min in Italijo. S.itO B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budioipc-:> ».13 O v Kormin (se zvezo v '''ervinjan). 11 HO O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb. Budimpešto Prihod v Trst. O z Dunaja, Budimpešte. B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona. O iz Kormina in Červinjana preko Bivi:». B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke. O z Dunaj h, Ljubljane in Reke. B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana. 11.26 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke. 2.20 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4 3« O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.35 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7 07 O iz Itali.e preko Červinjana in Nabrežine. 7.46 0 iz Italije preko Kormina ln NabreŽica. 8.35 B iz Italije preko Kormina ia Nabrežine. 9 25 B z Dunaja in Budimpešte. 11 OO 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in B is _ iz Italije preko Červinjana. številke značijo p o p o 1 u d ne. B = brzoviak. 6.15 6 30 7.42 8.45 9.25 10.25 10.40 OPAZKE. Mastne O = osebni vlak Razvoj prc mehih src3stev: ceste, plovba, pošte, železnice, telegraf in telefon. Prvi železniški stroji. Jurij Stephenson. Prva železnica na svetu. Raketa. Prve železnice na kontinentu. Avstrija. Njih današnja neizmerna vrednost. Podobno, kakor ima železni tir stojo zgodovino, jo vidimo tudi pri parnem stroju. Že angleški rudarski uradnik Savery, ki je leta 1698 izumil sesalni aparat, imenovan aspiracijska mašina, je mislil vporabiti parno silo ne samo za sesanje vode, ampak tudi za premikanje vozov. Leta 1759 je imel podobno idejo neki študent Robinson v škotskem mestu G!asgow. Povedal je svojo misel James Wattu, toda do praktičnega poskusa te iznajdbe ni prišlo, dasi je Watt opisal in podal načrt za tak stroj v nekem svojem patentu iz leta 1769. Prvi človek, ki je napravil praktični poskus parnega stroja, ki je imel nadomestiti konjsko ali človeško silo, je bil francoski inženir Cugnot v Parizu leta 1769, toda poskus se je ponesrečil. Ravno tako brez praktičnega vspeha so bili poskusi Amerikanca Evansa (1772), Škcta Symingtona (1784—1786) ter obeh Angležev Murdock (1786) in Tomaž Allena (1789). Vendar vsem tem ni prišlo na misel, da bi vpora-bili nameravani stroj kakor gonilca na železnem tiru, katero kombinacijo šele imenujemo pravo železnico. Na to idejo je prišel prvi Rihard Trevithick v Cornwallu, jugo-zapadnem delu Anglije. Leta 1802 je dobil svoj patent in 1. 1803 je sestavil tak stroj, toda stvar se zopet ni obnesla. Ravno tako nevspešni so bili nadaljni eksperimenti Bleukinsopa (1812) in obeh bratov Chapman. Mož, ki je novo idejo popolnoma obvladal in jo prvi vspešno završil, je bil Jurij Stephenson (izg. Stifensen) rojen 1781 kakor sin ubogega rudniškega delavca in umrl 1848 kakor lastnik mnogih železnih in rudniških podjetij. Stephenson je bil izprva sam navaden mašinist, toda zaradi svojega velikega iznajdljivega duha in drugih obilih zmožno-stij je postal kmalu ravnateljem v rudniku nekega angleškega lorda. Leta 1814 se mu je posrečil prvi parni stroj, ki je prevažal vozove. Leta 1824 je ustanovil v Newkastlu tovarno za železne stroje, ki se je iz skromne kmalu razvila v eno prvih podjetij Anglije. Na omenjeni železniški progi v zadnjem poglavju, med Slockton in Darlington, prav na severu Anglije, je spravil prvi parni stroj v promet. Stvar je uspela tako, da je postal naenkrat slovit izumitelj, ali njegova prava slava datira še le od dne, ko je dobil n3 neki konkurenci prvo darilo izmed raznih tekmujočih si strojev. Med obema severoangleškima mestoma Manchester in Liverpool (izg. Menčestr in Liverpul) eno kakor središče važne industrije, drugi kakor pomorska luka za eksport poslednje, sta služila v komunikacijo že j dolga dva umetna kanala. Ali ker sta vsled i tajnega sporazuma zahtevala zelo visoke j pristojbine, so se nekateri fabrikantje in i eksporterji združili, da realizirajo novo zvezo med obema mestoma in sicer je bil pri tem •dločujoč sijajno vspeli poskus železnice, ki jo je zgradil Stephenson na severnem koncu dežele. Leta 1826 so dobili koncesijo iz rok londonskega parlamenta za železnico s parno gonilno silo, ki bo prevažala tovore i h pasažirje in štiri leta potem, na zgodovinski dan 17. septembra 1830, je bila ta proga otvorjena. Neopisno je bilo veselje; kalila je je samo tragična železniška nesreča, ki se je prigodila, komaj da se je začel pomikati stroj: Huskison, mož največjih zaslug, za to progo, je ponudil roko svojemu prijatelju, ki je sedel že v vlaku, padel pri tem in prišel pod kolo, tako, da je nekaj ur na to izdihnil. Pred otvoritvijo je bila razpisana konkurenca na delu te proge za najboljši stroj. Zahtevali so od stroja, da vozi vsaj 16 km na uro in da vleče pri tem toliko tovora, kolikor znaša trikratna teža stroja samega. Stephenson se je pripravil za to tekmo s svojim strojem Rocket, t. j. raketa, ki ga je še danes videti v londonskem Kensigton Museum. Ni samo izpolnil zahtevanih predpisov, ampak je vlekel za seboj celo petkratno težo svojega stroja in prevozil pri tem na uro do 60 km. Ta vspeh je veljal kakor epohalen in Stephenson, ki so ga na to poklicale tako Belgija, Holandija, Francija, Španija, Nemčija kakor Italija za svetovalca pri svojih prvih železnicah, ga ima zahvaliti predvsem svojemu kotlu, skozi katerega je napeljal sedaj povsodi znane cevi in pa pihalniku, ki mu je temperaturo povišal in razvijal tako mnogo pare. Po vsem svetu, tako v Evropi kakor Ameriki, je zavladal velikanski entuzijazem za to novo prometno sredstvo. Seveda pa tudi ni manjkalo nasprotnikov. Vozniki so ♦ožili, da so ob zaslužek; gostilničarji, da morajo zapreti svoje točilnice in prenočišča ob cestah; lordi in graščaki, da bo nova pošast motila nebeško-sveti mir pokrajine. Ni se čuditi, če so se puntali priprosti vozniki, ali znamenito je, da se je celo najslavnejše angleško vseučilišče v Oxfordu izreklo, da ne mara nobene železnice. Na Nemškem je prva železnica s parno gonilno silo potekla po Bavarskem in sicer med Fiirthom in Norimbergom na dan 7. decembra 1835. Istega leta je potekla tudi prva francoska železnica med Parizom in predmestjem St. Germain. Na Ruskem leta 1836 med St. Peterburgom in Pavlovskim preko Carskega Sela in sicer jo je zgradil avstrijski profesor Gerstner; druga proga je bila ona, ki veže Peterburg z Moskvo, pričeta 1842 in končana 1853 kakor Nikolajeva železnica : car Nikolaj se je ujezil zaradi obotavljanja v zgradbi novih železnic, vzel karto v roke in ravnilo ter potegnil črto med obema mestoma in po tem ukazu je bila res proga zgrajena. Na Srbskem so pričeli s prvo železnico 1882. V Avstriji je bila prva železnica otvo-jena v letu 1837 med Floridsdorfom in Wagramom pri Dunaju, kakor del kasnejše cesar Ferdinandove železnice; na Ogrskem datira prva lokomotivna železnica iz leta 1846, ki je vezala Pešto z Waitzenom. Iz teh prvih početkov, srečavamo vse polno komičnih prizorov. — V angleškem parlamentu je vprašal eden izmed poslancev, ki je bil proti koncesiji, kaj potem, če se postavi krava na tir? Na Bavarskem je nekdo resno predlagal, da bo treba vso pot, kjer bo tekla železnica, obbiti z obeh stranij z deskami, kajti ni drugega sredstva, s katerim bi mogli varovati oko pri tako nagli vožnji. Ko je inženir Ghega predlagal načrt za železnico Trst-Dunaj preko Seme-ringa, je predložilo dunajsko društvo inženirjev in arhitektov vladi obširno spomenico, naj nikar ne dovoli speljati proge celih tisoč metrov nad morjem, kajti to mora ugonobiti pljuča vseh potnikov in ravno tako naj ne dovoli predlaganih blaznih tunelov, kajti črez nekaj časa ne bo več druzega, nego j same razvaline. — Iz teh primitivnih početkov torej se je razvilo to moderno prometno sredstvo do neizmernega pomena, ki ga ima danes v vsem civiliziranem svetu. Njih denarno vrednost si moremo predočiti iz sledečih podatkov: kolikor je vloženega kapitala v železnice, pomenja okolu desetine vsega bogatstva civiliziranih narodov. Angleški profesor Hadley jih ceni celo na tretji del vsega bogastva. Ves kapital, kar je danes angažovan v vseh svetovnih bankah, je prava lapalija v razmerju z vrednostjo železnic. Ko bi zbrali ves denar, kar ga premore svet, v papirju, zlatu in srebru, bi mogli pokupiti komaj tretjino železnic. Slovenskim trgovcem. Teh par vrstic je namenjenih vsem trgovcem in obrtnikom, posebno pa izventržaškim. Koliko se je že pisalo, prosilo in rotilo naše trgovce, naj se v svoji trgovski korespondenci vedno poslužujejo le svojega Bloveuskega jezika. Vse te prošnje pa so izdale zel<5, zelo malo ! Kakor pred 30 leti, tako se še danes pehajo naši trgovci v tem, kako bi bolj nem-šku a rili in lahončili v svojem dopisovanju s tržaškimi tvrdkami. Nam je poznanih več konkretnih slučajev, v katerih se n š trdi „Slo-veuec" (tu ne mislimo lista „Slovenec") do-brika lahonskemu mogočrrku s tem, da mu dopisuje v laškem jeziku — katerega naš človek niti od daleč ni zmožen ! Italijani se temu pehanju v resnici le rogajo in marsikak ščavo pada na račun slovenskih — bedakov ! Zbirko dokazov o takih naših neumnih trgovcih hranimo in jo, ako se to nespametno postopanje ne neha, objavimo. Slovanski svet naj izve, kateri bo take mevže in naj ob dani priliki obračuna ž njimi. Nas je že sram, da moramo povdar-jati in prinašati vedno eno in isto pesem o nespametnosti nekaterih slovenskih trgovcev in Čudimo se, da teh ljudi vkljub vsem napadom — ni sram ! ! bolehne in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi. utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah ln 2 nad 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. Izborni okna Lekarna SerraVallo - Trst Hrvat.-sloven. papirnica Stjepana Turina, Trst === TRST, ulica Sr. Sebastijaiia štev. 6. = Bogato urfjeno skladišče vsakovrstnih najmodernejših pisarniških potrebščin za urade, trgovske piaiirue, Šole. občine, denarne zavode, župne urade, goapoir.rake zadruge itd. Najveći izbor najlepših razglednic in vizitnic. - Cene zmerne. O^njj I* Ct/ftiifffl f "c.Btrežba točna. — Zunanje naročbe se izvršujejo isti dan. **»UJI IV OVUJUII - *ms*KKXKKKXKKXKX Zanimiva novica za vse! TEREZIJA MARKON naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzela na lasten račun Gostilno , ALLA OHIAC CIAIA" u PUtia S. Caterlna Številka 2. Prostor je popolnoma na novo opremljen. Aboli-raua je postrtžba natakaric. Tofiijo se Izvrstna dalmatinska, furlanska, istrska in vipavska vina ter i- vrste pivo. Posebna painja se obrača knhlnjl. Jeli so zabe'Jene % naravnim maslom is Kanala (pri Oorlcl). Sprejme se naroftnine kosil. — OEVE ZMEBVE. — POSTHSŽBA TOČNA. Govori se slovensko. m%H**u***HHununn Prodajal a i ca Vincenc-a Pibrouz Trst, ulica Posta nuove štev. 3, Trst VELIKA IZBEBA HZ&OTH XH KUHINJSKIH POTREBŠČIN. £} Specijaliteta: posode iz aluminija. - Velika izbera ^ < predmetov, pripravnih z f darove. ^ > > ledenice, kopanje itd. po jako zmernih cenah V prodajalnici železnin in kuhinjskih ter - hišnih potrebščin = dobiva se raznovrstno blago in po najnižji - - ceni. - - Prve praktične žepne svetiljke „IMPERATOR" po Kron 2-50 komad. UMBERT0 CESCA, Caserma lt. * F. Hormann, Trst g ^ ulica Giosue Carducci 20, Trst * TELEFON 896. Velika zaloga steklenih šip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kričali vaake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vijako-vrstne poprave, prevlačenja s steklom, verande itd. Telefon 896. ^ Zategaielj stavb, psSjetnikcT KKKKttKKKKKKK K K m x ¥ Nova slovenska manufak-MT%JMš%JrMNk ■ - turna trgovina v GORICI lvančič in Kurinčič GOSPOSKA ULICA stev. 11 V GORIC* priporoča slavnemu sloven. občinstvu v mestu in na deželi VELIKO ZALOGO v to stroko spadajočega raznovritn. blaga po najnižjih cenah. — CENE STALNE. — Postrežba domača, poštena in točna. Vzorci se na željo, proti vrnitvi pošiljajo poštnine prosto vsakemu na dom. Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano ST »Ali' Rlpinista" STIflNO štev. 7. In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom €eh in govori vaš lepi ^ jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine ^kza hriboiazce in potovalce sploh. ^^^^ Odani D. Rrnstein. Specijaliteta: usnjatl predmeti kakor na primer: kovćegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeller na Dunaju. redmetl pripravni za darila. - Nepra-močljivi angleški clašći tvrdks Bomh-tof P. F.-ankenateii & Sons. ■■■■a Delniška glavnica : K 40,000.000.— Reservni in varnost-::: ni zaklad: ::: K 12,000.000.— v Prm Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevic Vi Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Podruž. Zlvnostenske banke pro Čechy a Morauu M> Bančni prostori : VIA S. NICOLO štev. 30 (Obrtna banka za Češko In Moravsko) -- Trefu ^ Menjalnica: VIA V 1 lblU NUOVA štev. 29 _TELEFON štev. 21-57._ :: Izvršuje vse bančne posle. :: Obrestuje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI po 4% ter plača rentni davek banka iz svojega, vloge na TEKOČEM RAČUNU po dogovoru, na .ŽIRO-RAČUNU 3V|0 Kupnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papiije in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kur/ni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. IVAN KRŽE Trst - Piazza S. G-iovannl št. 1 7alAnfl kuhinjskih in kletarakih potrebščin fcaiuija od lesa in pletenin, Škafov, brent, čebroT in kad, sodčekov. lopat. reSet, sit in vsano-vrstnih košev, jerbas®v in metel ter mnogo dragih v to stroko spadajo- DvmAVAAO svojo trgo-čih predmetov. — rlipUlUlrCl vino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje emsila, kositeria ali cinka, nadalje paaamanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino. „TržnSkn posojilnica in hranilnica" »t Piazza della Caserma št. v lastni hiši ■■■■■■■■■■ (Vhod po plavnih stopnicah) m 2, I. n. XX Telefon 952 Krčmarji in — - - gostilničarji! V nI. Giulia št. 18 sa je odprla velika zaloga na drobno, stekla in porcelane, namiznih kozarcov in kosarcev za »iivo po jako nizkih cenah. Se priporoča udani Gustavo Marco. ii Antonio Alberti Trat, ulica Ponz ana 665 Izdelovanje in barvanje kožuhovine. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožu-hovio. — Prevzema naročbe in vsako poprav ljan e. — Ćisti in pere vsako vrst kožuhovine. Prodajalnica usnja : Crst, ul. Jffolino a Oenfo 7. Bogata izbera telečjih barvanih kož, izbora«* *oz}oga usnja in francoske teletine tndi tu- in inozemska krznine oo cenah, da se ni bati konkuronce Potov, da me si. občinstvo počasti, biljflžin udani AG0STIN0 di LIBERTl. m : MIRODlLtNICA :: E. Cociancich Trst, ulica (Jgo Foscolo Filial k a : ulica deli1 Industria štev. 668 TELEFON 19-« Zaloga Jcralfoniekdzan, em- lzlelaalh barv, posebna orčmo za fllflfienje poda. PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO. -!- Kislo zelja repa s Kranjske v vseh letnih dobah v zalogi 3osipa Solne, Trst uiiCu Sorgente 7. - Tele/. 1465. Morberto Nachtigall Trst, ulica Nuova 41, Trst (Palača Salem) ie prevzel zastopništvo ve-V .ao« oaicm, ^ ŠVICARSKE URARNE ter zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure — - ~ ~ ~ po tovorni! cenah. potrebščine za urarje se predajo po najzmernfrjsih cenah V prodajalnieah ulica Nuova štev. 45 in štev. 49 — se dobi — veliko izbero iončevin — in — kuhinjskih potrebščin iz najboljših tovarn po konkurenčnih ===== cenah. - j Ima na razpolago jekleno varnostno celico in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so »hrambloo. ki se oddajejo strankam v najem ki sicer za celo leta kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6 Shrambice so 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov široke, 49 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. __0 tednih debi Kron 300 — Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi Be obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke iu proti mesečnim od-plačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. • Delelt to po E 20 U po K 2 Nadaljna pojasnila se dajejo r uradu med uradnimi mami, ki »o : ob delavnikih od 9. do IS. dop. ln od 3. do S. pop. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA Zaloga Mki pm vrst«. r 3 r v Aleks. Runh s t« - trst ulita Squ«ro nuovo it 1L Zastopstvo In slavna zaloso afljnnejsm vrst pienlCne moke Id krmnih izdelkov —- poznatoga valJ6nega milna — VINKO MftJDlČ-a v Kranju Brzojavi: Aleks. Ritpnik — Trst 0 Odlikovana tovarna glasovirjev a „ E. WRRBINEK g TRST, Piazza Carlo Goldeni 2. vogal Corso — a ia Nuova Specijaliteta pianinov — glasovirjev svetovnih tvrdk Steinwey in Jgii3 v New Vorku, Schweighofer itd. Električni planini, oriestr larmoiiiji liposojuje. - Menjuje - Dajana obroka. - Popravlja. AkorCira po zmernih cenah. ■ r« Kari Sflierbitz avtorizovani kamnoseški Trst, nlica M'Istria 5741 vis-a-vis angl. pokopališča.^ tfgik __ t,i && -- ! :: Ddalnica in zalaga ::« ^spomenikovj iHt^ in nagrobnih kamnoy. | : MIK I S : naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in siadčičarne na trgu S. Francesco 7 tadi PK0DAJ1LXIC0 SLO INE v katerej se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dunajske in kranj. klobase. Priporoča se za obilen obisk. : Tovarna In delavnice : hištva in stavbenih izdel-:: kov v SOLKANU pri = :::: Gorici. :::: :: Lasten železniški tir. :: Gorica, drž, kot, Solkan. :: Mizarska zadruga v Solkanu:: ZALOGE: SOLKAN, TRST, via Caserma 4. OSREDNJE RAVNATELJSTVO. ZALOGE: REKA. Via Pile 2, . SPLIT, na novoj obali. I Brz.: ZADRUGA - TRST Telefon številka 1631 in-::: terurban. ::: Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija ::: n* : Kron 1,000.000 Kron J V mirodilnici Mario Ferlip «Y. Mar. Magd. Zgornja St. P. $ vogal ulice deli* Istri«, blizo Sol dobi M VELIKA IZBERA K RAMENU, BARV, iB ŽEBLJEV, PETROLEJA, ma«k m plttnjo svinj krM, k*aj, H«. I«1 o*. TXnOOZT-j» v Ljubljani. Prodaj« mm dioba* U detel* TRST, ul. Cavaoa 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■ .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega k ruba 4-krat na dan. - Poslrežba točna In na dom. UL Medlo I Zaloga koruzne moke i«s...ega pridelka St« 27 {"■■■■■■■■■ in oblode. uiniiin 01. Medla JI. 27 H1RSCH & Co. TRST — - Mehanični mlin in žaga. -------- - Obrtni zavod z goniiom na benzin 80 HP Mleuje dišav, žita, kresnic, gumija itd. Prodajnlnlca moških oblek In blaga ,.A1T Operaio" Trst - Copso 47 - Trst VELIKA IZBERA izgotovljenih oblek za moške, dečke in otroke. i Zaloga tu- in inozemsk. blaga j Izdelujejo se obleke po meri. Žaganje finega lesa za zgradbe in dog. Nova prodajalna zlatarja • urarja fikssanflro gamaro, Znt Corso štev. 23 BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate In srebrne ure, stenske ure itd itd. : Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje f tudi vsakovrstne rezbarije. Cene smerne. Cene smakne. Telefon 22-70 Delalnica amerikanskega pohištva za ■■■■ moderno opremo piaaren. ■■■■ Telefon 22-70 sam iaiaiii iiiiii NOVO POGREBNO PODJETJE t JEn? m* z bogato epreno za vsako COPSO 49(PiaZza Qolcfoni)| I vrstni pogreb. in prodajal- nico mrtvaških predmetov in vsa-I ko vratnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga Igrače po siajnižjih, cenah.. Piazza Ponterosso 7. Kaj je Cegion? voščenih sveč Prodaja na debelo In drobno. I POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO MT PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - ViA MALCANTON - TRST 6 Tvornica --- dežnikov | 8 PAOLO MINOLA g o je preskrbljena ob MfAvf tik tvrdke O O priliki preselitve na VUlOU S16V- O / GREINITZ Q o z raznovrstn. dežniki 8 o od najnavadnejše do najfinejSe vrste. Najboljša češka tovarna. Posteljno perle po zmernih cenah. 1 kg sivega dobrega oglajenega Kron i, l>olj«ega K 8-40, prima pol-belega K 2.80; belega K 4, belega puhastega K 5'10; 1 kg najflnej. aneinobelega oglajenega K S 40, K 8 ; 1 kg mehkega perja (puha) sivega K 6, 7; finega belega R 10 ; najflnr jega pranega puha K it od 5 kilogramov naprej, pofttnine prosto. Naroj me postelje. U gostonitnega rdečega, modrega in belega ali rumenega nankinga 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm iiroka, skupu© s dvemi 80 cm dolgimi in 58 cm Širokimi aglamicami, napolnjena z novim sivim, trpeinim is puhastim perjem Ki«; pol puhaste K 20, pnhaste K M. - P03J-MEZNE PERNICE K 10, 12, 14 in 16 ; zglavnica K 3, 3.60 in 4. — PoSiljatve po poAtnetn poletju od K 12 naprej poštnine prosto. Tndi se sme zamenjati ali vrniti. Za kar ne ugaja se poilje denar nazaj. — Obiirni ceniki zastoaj. S. BEHiSCH t Dssteitz St. 165 mm Cscdf Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da e kupil dobroznano goati „Pri Detelji' (Al Trifoglio) clloa Belvedere it. 7 kjer toči uajizvratneja Žrn« »n bel* dalraat. vina, istrski refošk, belo vipavsko m vedno sveže pivo. — Postreže tudi ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. PoBirežba točna. Cene zmerna. - Za obilen obisk te priporoča udani Anton Vidaković. ♦ ♦ > : ♦ i ♦ i ♦ i ♦ ! v ♦ i k j KAVA IN SUHO SADJE : po vsakovrstnih cenah. — Vnatce kakovosti. — N»--večja točnom Razpošilja OAViDE VERS JLATTI, T«t ---tudi poštne zavoje elisa Barriera veoohi« 4 Slava in bogata zaioga v 4 Spalna in jedilne sobe ne iibero, Najnovejši uzorci. j Trst, Via dei Rettori št. I Telefon 5t 71 Romano IV. yv ef Artistični zavod za izdelovanje •°ooom klisejev o°o°o%°o po raznih fotomehaničnih zistemih DARIS Trst, ul. Giorgio Vasari št. II TELEFON 21-18 «.vx\vx\xs Tvrdka vfctanovSjsna lata 1877. veses/man* Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kra^z) Urad: ulica Sficclo BEaohiairelli št. 32. Skladišča: ulica Gioachino Rossini. NmIov ca bnzojavke: ,UniversumM — Trst. Telefona: urad: St. 14-09. — Skladišče: St. 61. Pekarni in slaščičarni — BIAGIO MADON, TRST si 6kega št. 7 in ol. Caserma št. 12 sta preskrbljeni s sve ira kruhom 4-krat aa dan, kakor tudi s slaščicami in sladkim: -------- ^repečenci prve vrste. mm^smm—■■ POSTREŽBA NA DOM Predajajo po zmernih cenah: Seealjke za vino in vodo na iransmUijo ln na roko Covi vsaks vrsta za napeljavo vode, plina in paro. Pipe, guarniclje In tehnični predmeti vsaka vrste. Motorji, stroji in kotli na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad za Izdelovanje ln oskrbllenje usakourstnlh stroje« za obrat ---Ceniki zaato&J.--- y Civilna in vojaška krojačaica FRANC MEDVED Trst, ul. Belvedere 26 pritličje izdeluje vsako naročilo po meri po dunajskem zistemu in modernem kroju. Zaloga angleškega in tuzemakega blaga in uniform za vojake, uradnike, polic, in tin. straže ter železničarje. W Cene zmerne. Liniment Capski Comp. § nadomestek za Pain-Expeller s siftrom. s Ob uakuporapjn tega priznanega HJ rdravila, ki je ua prodsj v vseh lekaraah, paziti je na znamko , SIDBO " i a trrd- S ko .BZCHTEB. i Zaloga izgotovljenlh oblek In raaoifakturneja blsga Al Hondo oo Preseljena iz Barriere št. 33 OO v nI. deli' 3stri. štev. 8 (Sr. Jakob) Velika Izboru lutiiiiiii, deskia iu otru^kili o-blek. Zaloga biai;a za obleke po uieri. Srajce •podnje hlaće, uogovice, pleteuine, ovratniki zapeatnlkl, OTratnica itd. Itd. ▼ bogati Izberi. Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd. Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po Aless. G-iordani ■ Angelo Cantoni, ulica Rojano štev. 2 — — (hiša Tnssi) bog&to saloaana — — Specijalist za »dravjenje kurjih ooe«. diplomiran ranooelnik Ambulat. Corso 23,1. Ozdravi takoj navadna io zastarana kuria oč sa ter jih izdere na najnavsdnej^i način ::: brez vsake bolečine. Garantira ozdravljenje v _ ______n eso lastočib nohtov. Reže nuhte vnake debelosti. K a zahtevo prida tudi «a do«. prodajalnka manufaktur. blaga Bi in drobnih predmetov a bogato isbero blaga sa ZIMSKO seaono H Velika izbera: perila, srajc, ovratnikov, ovratnic ^ in nogovic po najzmernejših cenah. Slovenci m Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglašajo v „Edinosti"; sklicujte sc vedno na oglas * naSem listu, ker fako bodo znale dotiCne tvrdke, da prinašajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobi?el. giuiio Mim -i- TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 s n TELEFON štev. 8:3 :: S Kirargičco orodje, ortopedlčr.l aparat], Moderci, umetne roke in nogre, ber^Ijc« klini pasi. elastični pasi in noyoYic»-. elekt: oterapevtlčte »-riprave, aparati ha tvse\.v\\\; inhalacijo. iiSLAS^ŠCK lotrsfcaots x* kirarjloa* BCrsv-IjftnJ«.. Potrebščine iz. graraf'o. In ne^rdlirciafti :::::::: biagr&. :::::::: mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tudi uikelovaaja. o o o o n o © t? Giuseppe Brisi Uvoz in Izvoz jajc in perutnine — Izključna prodaia perutnine — Trat - ulica Campanile St. 15 vfa&via Alberti : VEDNO VELIKI DOHODI : kokoši. Specijaliteta: letošnji piščanci za pečenje in pražerje. Foulard«, gr'>si (šture tri let«), kakor tudi PURANI. Podpisana priporoča svojo dobroznaoo gostilno Pri stari breskvi" dere Ste v. 17, kjer toči najboljši KRAŠKI TERAN, istrsko Čroo in vipavsko belo vino. Domača kuhinis Postreže ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili Postrežba točna. — Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča udana Jcaipina FiSer. goatiloidarka. RIHARD NOVAK & C. Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TBST — ULICA FABSETO ŠT. 13 Specijaliteta: Biškotinl [Ob priliki prazn. „Tseh Svetih44 — FAVE — iz mandeljnov po K 2 O w DQQ kiioprum. _ ^ vv&rMf ^F^-jua gramofona ali enim, ki si 2ele istega nabaviti, moj ila-strovanl cenik, kakor tudi najnovejši ukusno izdelani. s portraitimi naših najpriljnbnejSih umetnikov prevfdeci popis plošč, najbolje uspelih hrvatskih, slovenskih, srbskih, bosanskih, turških ki kor tudi iaternacijonalaih komadov. NajboljSi nabavni vir za plošče in gramofone, ker ae ne omejujem samo na c-n izdelek, ampak imam v zalogi reč prvovrstnih izdelkov. Prodaja po najnižjih tovarniških eenah. M* Staro plošče zamenjavam. Zaloga pere«, membran, igel i. gf Lastna delalnica za poprave. M. ORUCKER. Ilica 89. — ZAGREB. — Iiiea 39. Mljnčno edini slovenski gostilničar ki toči najboljše vino! Kdor gleda svoje zdravje, mora iti v gostilno J. Leban, ul. Salice, Trst pod stopnicami, kjer toči dobro vipavsko po 72-64 stotink liter. Istrsko po 64—56 stotink liter. Za obilen obisk se si. občinstvu priporoča J. LEBAN. Dunaj Mtro-terapevtičiia ordinacija Schwanga8se št. I coluned odd. 83. Brezplačni svetovalec za bolnike je naša veleinte- resantna GRATIS -KNJIGA, katero nudimo popolnoma zastonj in brez vsake obveze vedaželjnemu občinstvu. Zlasti bolniki se bodo zelo zanimali za to knjigo in bodo črpali iz nje dragocene nasvete. Marsikateri bolnik še ne ve, da imamo v gal-vanieni trajni elektriciteti sredstvo, ki uspešno deluje proti splošni živčni slabosti, reumatizmu, glavobolu, nespečnosti, krču, nevralgiji in nervoznemu motenju prebavljanja. Svojo metodo smo popisali v zelo interesantni brošuri in jo pošljemo vsakemu, ki se obrne na nas v zaprti kuverti, brez vsake obveze gratis in Franko. Še nikdar se ni nudila v Avstriji občinstvu taka dragocena knjiga brezplačno. Coupon za brezolačno knjigo. SI. 27/2 910. gi EleHro-terepeTticaa ordinacija o Dunaj I. Sohwanaasse št I mezzanin odd. 83. u 9 ! Prosim, poAiliite mi knjigo: „Eine Abhandlung uber S | moderna Elektro-Therapie" v zaprtem kuvertu brezplačno in poštnine prosto. Ime- Kaslor- Cene nizke N. Alte brez konkurence ' ' 1 Podpisani naznanjam slavn. občinstvu, da sem otvoril znano gostilno ,fri Valentinu", Srst 3p.niera veochia fiiev. 34. Trčil bom pristna vina. — Dobra domača Kuhinja cenj. gostom vedno na razpolago Za obilen obisk se toplo priporoča ^ DEKLEVA. Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Naova it. 36, vogal nL 8. Luiuo, a podrnanioo al. 8. Lui&ro A, •i dovoljuj« obvestiti slavno občinstva in stoje cenjsne odjemalce, da je jako pomnožila i vajo h-logo kakor tudi pove&la prostore s tem, da je ustanovila sgoraj omenjeno podružnico sate, d* more v polai meri zadostiti zahtevam ceni. odjemalcev. V obeh prodajalnicak dobiva se rasno blsgo boljie kakovosti in najmodernejle is prvih tovara, posebno pa enovi za molke In ieneke obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanski isbet platnega in bombažnega blaga, prtov in prttfev, ter vsake vrate perila tudi od bombaža, ali platna Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre Ustnega isdelka. Pletenike, svileaine, vrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR 8NOVIJ ZA NARODNE IN CESARSKE ZASTAVE IN NARODNIH TRAKOV ZA DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero slučsjno ni ugajalo, so zamenja ali pa se vrne denar brez ntkaklh zadržkov. PstknUti ta se prepričati Agro-Merkur v Ljubljani Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8 podružnica trs t, nI Stadion 3. Skladišče in kleti v tjubljani in Zrstn -■BS9- I AGRO-MERKUR je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. igr najboljši vir p:i nakupovanju blaga, igg Pl^rVA^t t Umetna gnojila, galica, žveplo- PAVAlt t Ml %wmd%wml l krmila, semena stroji in orodja JL tlAlli e ma štajerska, istrska, da matinska, dolenjska, gorišica, vipavska zajam, pristna SlF?-maslo ! Žita-* moka~ olja itd. AaKO-MSRKUR preskrbi sploh vsako blago. AGRO MEEKUR ku- puje vae pridelke in isdelke. Cene najugodnejše! u^™™ Postrežba točna ! ZAHTEVAJTE PRAVILA, CENiKE! PONUJAJTE SVOJE PRIDELKE ! ■a Naznanilo. Vse obstoječe blago ULICA CAMPANILE štev. 23 se danes preseli v ulico Barriera vecchia številka 22, Trst. Prodajalo se bo še nadalje po znižanih cenah obleke, perilo, perkal zefir. Popolne moške obleke K 12 Hlače . . K T80 Delavske srajce 1 Nogauice „ -'20 Vsi drugi i i*edmeti po kcnkursncsii^ cessh. Posredno društvo pri so. Nor. Ma$d. VABILO na redni občni zbor ki ae bo vršil v nedeljo 6. mzra ob 2. in pel pop. v novi dvorani gosp. Josipa Miklavca p. d. Kačun pri sv. Mar. Magclal. spodnji. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogi in želje. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Kons. in pos. društvo na KonMju reglstrovana zadruga z omejeno 2avezo %Hbi na v društvenih prostorih v nedeljo 6. marca 1.1. ob 10. uri zjutraj DNEVNI RED: 1) Nagovor predsednika. 2) Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika. 4) Volitev odbora. 5) Razni predlogi. ODBOR. Gosp pos. in kons. društvo u Bazovici registr. zadruga z omejeno zaveza vabi na 1. redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. marca 1910 ob 4. popoludne v lastnih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobritev letnega računa. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Razni predlogi. OPOMBA : V slučaju ne?adostnega Števila članov, vrši se občni zbor uro pozneje. mCXXK nunmm n n □ Pošiljam vsaki dan sveže lz-pod noža □ ^ 5 telečje meso n Tjij* W S 5 kg košek natto 41/» kg K 5 20 ^ Jj 5 kg košek mlad: piščanci K 7 50 ^ m 2Vi k{) pišč. in 2te etina K 6 40 % Netto 47- kg surovega masla K II-50 | S. WE1SS, GryHou, Gaiicila. g Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Antonu lvančič-u, Trst ulica della Stazione Štev. 13 kjer dobi gnjat. salami, sir in razno sianino Kakor tudi razn vrstna vina in vedno svežo — Dreherjovo pivo. — Josip Crnigoj priporoča slav. občinstvo svojo pekarno in sladčičarno O pustnem času dobiva se tudi 1&9' gorkih kropfov. Ulica Ferriera 37 voial i Čuti. £ 3M ijC Zaloga ovsa klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst, ulica Beluedere llm. 19 fn ulica M Bosco štev. 14. n g v sobi „Bralnega društva- v gostilni gosp. demo mi s patrijotizmom! Kako so plačani Josipa Kovačiča. (državni učitelji, ki žive po mestih in jih Dnevni red: 1. Nagovor predsednika, poleg tega šolanje svojih otrok veliko manje 2. Poročilo blagajnika, 3. Volitev odbora, stane I — ln kako mi, ki moramo dobro polovico plače dajati samo za vzdrževanje otrok v mestnih šolah! Oni so dvakrat na 4. Morebitni predlogi. K obilni udeležbi vabimo ude in neude. S Krasa. Kakor je bilo v „Edinosti" vabilom naznanjeno, je 20. t. m. v Nabre-žini imel odbor kraške županske zveze svojo sejo, katere se je udeležil tudi državni poslanec g. Al. Štrekelj. Presrčno pozdravljeni g. poslanec se je odzval v iskrenih besedah, poudarjajoč, kako je rad prišel na to sejo, kjer so zbrani odlični zastopniki kraških občin in je poročal o svojem delovanju na Dunaju glede na pokončavanje kobilic, krme in podpor, ki jih vlada nameruje podeliti Goriški v zboljšanje kmetskih teženj, posebno še za Kras. Poročilo je bilo hvaležno vsprejeto na znanje in je obljubil g. poslanec, da zastavi tudi v bodoče vse svoje moči v blagor svojih volilcev Predsednik je ostro bičal v pravkar od-godenem gor. dež. zboru vsprejeti preminje-valni predlog posl. Kosmača glede sena, ki je bil ž njim hudo oškodovan slovenski del dežele v prilog Furlaniji. Vrhu toliko stoti-sočev, ki jih to zasedanje pošlje Furlanom, bo romalo tudi seno tja doli, kamor je pojdemo kasneje Kraševci kupovat. To pač ne potrebuje komentarja! Sklenilo je toplo priporočati lov na kobilice z mrežo in purami, le žalibog, da je velika večina kraških občin na robu gmotnega propada, vsled česar ne bodo te mogle ničesa prispevati v to akcijo. Znamenita sta Še dva sklepa. Prvi se tiče dovažanja gnoja iz Trsta na Kras potom državnih avtomobilov (podpora vlade) in je to vprašanje izvedljivo, ki pa potrebuje mnogo predpriprav in je v svrho tega že izvoljen poseben odsek; drugi sklep pa je : prošnja na deželni odbor radi imenovanja uradnika, ki naj bi potoval od občine do občine, nadzorujoč tajniško in računsko občinsko poslovanje, dajaje županom, tajnikom in denarničarjem pouk in nasvete, itd. itd. To je velevažno in menimo da ni dvoma, da dež. odbor ugodi temu; saj bo to obema v korist, namreč občinam in deželnemu odboru, v olajšanje in rednejše poslovanje. Kmetijski shod pri Rebku je vspel prav dobro ob obilni udeležbi. Prišel je tudi drž. poslanec g. Alojzij Štrekelj. Bivši ravnatelj kmetijske šole g. Dominko je predaval o porujavanju nekaterih letošnjih vin in je pojasnjeval, kako jih popraviti. Gosp. jakončič je obširno pojasnil namen novega vinskega davka na vino in navedel vse zle posledice, ki zadevljejo vinogradnike v slučaju, da stopi ta zakon v veljavo. Državni poslanec Štrekelj je povedal, da je bil svojčas pri ministru Bilinskemu v tej zadevi in ga opozoril na posledice novega zakona. Rekel je, da je ministra naprosil, naj ne predloži novega zakona zbornici v potrdilo. Tozadevna resolucija je bila soglasno sprejeta in se je obvezal poslanec Štrekelj, da jo osebno izroči ministru. Po shodu so se pretresovala še razna vprašanja gospodarskega značaja. Šola in patrijotizem. Iz goriških uči-tel skih krogov : Ćital sem, da namerava vlada uvesti v šolske čitanke več sestavkov vojaškega značaja, najbrž o avstrijskih junakih itd., v svrho, da se že v mladih srčih vzbudi, oživi in okrepi patrijotizem. Med Slovenci bi pravzaprav tega ne bilo treba, ker so itak že dovolj črno-rumeni, vzlic temu, da vlada tako „očetovsko" za nje skrbi in vzlic tolovajskemu napadu Nemcev v Ptuju, vzlic nedolžnemu krvoprolitju v Ljubljani, vzlic dogodkom v Celovcu itd. Vlada se jako moti, ako misli, da le s kakimi čitankami vceplja patrijotizem v srce naroda ! In tudi če bi bila vsa čitanka vojaškega značaja, vse to ne bo nič pomagalo. Crke so pač le mrtve, a življenje jim daja v Šoli učitelj, to je tisti učitelj, ki ga država ne ne pozna, razen na izpolnjevanju dolžnosti. S štipendiji in s zakonom (na papirju), ki mu zagotavlja človeški obstanek v družbi drugih stanov, ga je spravila v nehvaležni, zaničevani in teptani stan (Goriško), prepu-stivši ga na milost in nemilost dež. zborom. (Tudi agentje izvabljajo izseljence v Ameriko, obljubujoč jim zaslužka; a ko so dosegli svoj namen, prepuščajo jih njihovi usodi: živi ali umri!) Zastonj prosi učitelj-stvo državo pomoči, zastonj jo opozarja na dotične §§, ki zagotavljajo učitelju, kar mu pritiče — vlada je gluha za učitelje. Ali je tako ravnanje pošteno, ako se neizkušenega človeka zvablja v stan s štipendinjem, za-gotavljaje mu sredstva za življenje, a se potem pozablja na vse to ter ga prepušča drugemu, naj ravna ž njim, kakor hoče. Ne, to ni prav. — Država je dolžna skrbeti! da dobiva učitelj, kar mu je potrebno za življenje in kar mu je obljubila v državnih zakonih. Učitelj mora siromaško živeti in stradati, da svoje otroke izšola in pripravlja do kruha. Ali je v takih okoliščinah pričakovati r-d njega, da se bo ogreval za patrijotizem, da bo svoje učence navduševal za državo, ki tako mačehinjsko skrbi zanj?! Kruha nam daj država, oziroma vlada, potem pri- boljšem od nas in vendar tudi oni tožijo draginji. Kaj naj rečemo pa mi ? Ali se nas hoče tirati k obupnim dejanjem ?! Tovariši, združimo se in povejmo po odposlanstvu vladi zadnjo besedo; pomagajmo si sami, ker (kakor smo se prepričali v dež. zboru), nimamo prijateljev (razen ko nas potrebujejo), ne med klerikalci (Siovenci in Lahi) ne med liberalci (Lahi), Javna prošnja. Kakor je bilo objavljeno v „Edinosti" z dne 15. t. m., je bila služkinja Frančiška Petvar iz Koprive žrtev plinovega ognja, ki se mu ni mogla več ubraniti, tako da je vsled silnih opeklin v pol ure izdihnila. Rajnica, čeprav še-le 16. letna deklica, je bila edina podpora matere Marije, vdove, ki je bolehna in je ostala sedaj sama z 19-letnim sinom Ivanom ki pa je tudi bolehen in je izgubil že skoraj ves vid ter je vsled-tega za delo nesposoben. Na njeno prošnjo se obračamo do vseh usmiljenih ljudi, naj bi z malim prispevkom olajšali nesrečni materi ob izgubi njene hčerke vsaj bridko pomanjkanje. — Darovi naj se pošiljajo na upravništvo „Edinosti". (Pripomba uredništva. Ob enem smo prejeli od županstva v Koprivi dopis, ki po-tija resničnost gori navedenih dejstev). Nova društva. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila podružnic : „Zveza jugoslovanskih železničarjev" s sedežem v Dutovljah, Rihemberku in Sežani in „Slov. kat. izobr. društvo" s sedežem v Prvačini. Vojaškega begunca Angela Kogoj, ki jejdezertiral od tuk. dragonskega polka so prijeli v Vidmu. y Aretirali so na Krfu bivšega ravnatelja propadle goriške banke „popolare" Izidorja Colle. Ta aretacija je provzročila precej nemira v tukajšnjih laških krogih, ker je sedaj gotovo, da pridejo na dan vse doslej še neznane nerednosti, in ni izključeno, da pride pod ključ kaka prav imenitna oseba iz laških vodilnih krogov. —*— Vesti iz Istre. Sv. Anton pri Kopru. Naše pevsko in bralno društvo „Svoboda" namerava prirediti dne 1. maja t. 1. proslavo desetletnice svojega obstanka. Javljamo to že sedaj, da opozorimo bratska društva, katera prosimo, naj ne prirejajo veselic na oni dan. Ob enem so bližnja bratska društva povabljena in naprošena, da bi blagovolila sodelovati pri naši slavnosti. Isti dan kakor 10-letnico obstanka društva „Svoboda", bomo praznovali tudi desetletnico blagoslovljenja našega šolskega poslopja. Imeli bomo torej na isti dan dvojno slavje. Vesti iz Štajerske« Shod uradnikov južne železnice se je vršil 20. t. m. na Zidanemostu. Prišlo je do živahne debate med predsednikom „Društva jugoslovonskih žel. uradnikov" in uradnikom Kitekom s Pragerskega, ki je priporočal vstop v socijalno-demokratično orga-nizacilo. Slednjič se je sklenilo, da se v najkrajšem času osnuje v Zidanemmostu podružnica „D. j. ž. u." Srebrni križec s krono je dobil od cesarja v darilo za rešitev življenja narednik Ivan Kosi v Ptuju. V sredo mu ga je major Appel slovesno izročil. Zanimiva stava. — Neki Jurij Wolf v Gradcu je šel stavit 2000 K, da se bode peljal s kolesom iz Gradca v London in nazaj in sicer brez denarja. Preživljal se bo s prodajo razglednic. Wolf misli, da bo rabil za svojo vožnjo dva meseca. Umrl je v Ptuju profesor Zelenik. Občinski svet v Mariboru je v svoji seji vsprejel resolucijo, v kateri ogorčeno protestira proti odstopu ministra Schreinerja. Nič čudnega ni, da se mariborski renegatje navdušujejo za renegata Schreinerja, ki je v svoji mladosti navdušeno prepeval „Hej Slovani". 1500 V smislu sklepa izrednega občnega zbora dne 2. februvarja 1910, vsled katerega se izda delnic četrte emisije v nominalni vrednosti po 400 kron m si dovoljujemo vabiti k subskribciji glasom sledečih pogojev: 1. Po § 9 pravil imajo gg. lastniki doslej izdanih delnic predpravico, da si pridobe nove delnice v razmerju 3000:1500, na 2 stari delnici, torej pride 1 nova. Zato je treba v svrho dosege te predpravice pri subskripciji delnic IV. emisije predložiti primerno število starih delnic, ki se nanje pritisne štampilja in se takoj vrnejo. 2. Delnice, ki se izdajo na podlagi te predpravice imajo emisijski kurs K 600 za kos. 3. Za akcije, ki jih subskribirajo nedelničarji, se ustanovlja kurz K 800 za kos in imajo tu subskribentje iz trgovskih krogov prednost. 4. Subskribcijska doba konča dne 15. marca 1910 ob 12. uri opoludne. 5. Pri subskripciji mora delničar za vsako subskribirano delnico položiti predujem K 200 —, dne 1. maja 1910 nadaljnih K 200 — in do 30. junija 1910 ostanek. Nedelničar mora položiti za vsako subskribirano delnico pri subskripciji K 400 — ostalo tako kakor delničarji. 6. Vsi gg. subskribentje se pokoravajo reparticiji v 4 odstavku § 9 pravil upravnemu odboru reservirane, subskribentom, katerim se delnice niso pridelile, se vrnejo plačani predujmi. 7. Nove delnice imajo delež na dobičku upravnega leta 1910—1911. 8. Subskribira se lahko pri naših blagajnah v Kolinu, Prostejevu in Ljubljani, pri Češki banki v Pragi, pri Živnostenski banki za Češko in Moravsko v Pragi in vseh njenih podružnicah, pri Osrednji banki čeških hranilnic in nje podružnicah, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri kreditni banki v Ružomberku. V KOLINU, dne 3. februvarja 1910. Solinska tovarno za Ravine primesi Predsednik upravnega odbora: VINC. KRIČKA. janost Zobni iimbnlatorij m Poskušaj a s Poudre- Zer entc-m f e dopošlje zastonj. Nagnenje do opojnih pijać zamore »» za vedno uničiti. Suioji pijanosti se sedaj lahko ieSijo proti svoji lastni volji. „ Ir.raSel se je L* neškodljiv prašek Poudre Zenento Imenovan ; jemlje he lah bo, ter | je pripraven za v&ako *ta- | ro<-t in spol, ter fc potneSa I v jedi in pijači, ne da bi dotiču ik za to | Tedei. Poud-e Z«- n-nto je zajamčen kot ne*feo>ll)ivo aretlstvo. Oni, ki imajo pijanca bodisi v druži ti i ali v krogu znancev, naj ne ta-uiiid& zahtevati br- z^lačue poskuSuje » Poudre Zenentom* lati se pcM.c v pismu. — Dopisovanje v nemškem jtzikn. POUDRE ZENENTO Co. 76, Wardour Street, London 271 PoStiini za pienia Sš etotiuk, za dopisnice 10 stotink. Dr. ».Martinem , čigar sotrudmb C. COSCIANCICH je bil f odlikovan na mednarodni pariilti razsUiri 1909 J 1 — z Grand Pris in zlato kolajno ——■ Eb 9—1. 3.-7. Trst, ul. Earriera vecchia 33 U. II. nad. — Ceno zmerna đ Oglase treba naslovijati na Inser. oddel. Edinosti ulica Giorgio Galatti 18. žao ! 3S 5T Pri nakupu oblačilnega blaga za dame in gospode (navadno do najfinejšega) izvolite se ozirati na priporočljivo narod, manufakturno trgovino Hedžet & Koritmk GORICA, Tekališče Verdijevo in Šolske ulice, GORICA Ravnokar došlo mm blago za pomladansko sesijo. Vzorci na zahtevo poš$. prosto. Gospodarstvo. x Ali se šibi trta Če se „joče" ? Vsaka izguba soka je obenem za trto izguba moči. Trte, ki so bile kasno obrezane in so izgubile mnogo soka, ostajajo čestokrat vse poletje blede. Zato se priporoča, da obrezujemo trte pred zimo ali rano spomladi, da se rana še pred aprilom zasuši. Majhna izguba trtnega soka seveda ne vpliva tako hudo. x Vnetje vimena pri kravah zabranimo najlažje s suho steljo in suhim ležiščem. Vnetje vimen prihaja večinoma od tod, ker morajo ležati krave na gnoju, ki je premočen od gnojnice. Ker ima vime jako nežno kožo, škoduje mu že to, ako se je zmočilo in prišlo na to v prepih, kaj še, se se mora dlje časa namakati v gnojnici. Ako dobro pazimo, videli bomo, da obolista naj- PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne bank Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Ljubljani. Podružnice v Celovcu, Sarajevem ln Spljelu Oelniška glavnica K 3,000 000. Rezervni zaklad K 350 000. 0 obavlja najkulantneje vse bankovne in mei\jaine posle ter kupuje in prodaja pod jako po voljnimi pogoji deuize in v;e vrste denarja. - Vloge na lin|I2Ice obrestne za sedaj s čistimi /j^ q Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. prej zadnja dela vimena, ker prihajata najbolj v dotiko z gnojnico. Iz vlažnega nesnažnega ležišča pridejo bakterije v se, in povzročajo vnetje. Najboljše sredstvo, ki za-branja to bolezen, je toraj suho ležišče. x Da bo luč petrolejka boljše svetila, naj se dene v posodo, v kateri se hrani petrolej malo množino v prah stolčene kafre. Košček kafre velik, kakor lešnik, zadošča za več tednov. žilica ne da miru; reagirali boste, a več odgovarjati se mi ne ljubi, kajti nimam časa ! Zavihal sem si rokave in na delo grem! Lajevica imam v delu, za Ipavčev večer se pripravljam, malo Forsterja, malo Kreka, malo Ferjančiča, morda tudi malo Smetane, malo Čajkovskija itd., torej več nego preveč „škode". E, kaj hočete, nekaterim ugajajo žganci, drugim — močnik. Adamič. Književnost in umetnost Zagovor na nepričakovan odgovor. V 56. številki „Edinosti" od 25. dne t. m. pod naslovom „Bruseljski kvartet" niti z eno besedico nisem omenij: ne „Mam'zelle Nitouche", niti „Št. Jak. Čitalnice", še manje pa g. Mirka Poliča, ker sem govoril popolnoma splošno, „urbi et orbi." Ker pa se je čutil, (meni nepričakovano) prizadetega g. Mirko Polic ter meni in „zakulisnim kritikom," o katerih pa ves čas nič ne pove, posvetil eno urico svojega mladega življenja, naj mu še jaz pomagam čistiti obzorje, kajti Jakih pometačev potrebujemo. Kar se tiče Št. Jakobske Čitalnice: studiranje zgoraj omenjene operete je gotovo oškodovalo društveno delovanje, ki najbrž ne leži samo o vprizarjanju operet. Če bi se ti meseci, ti trudapolni večeri porabili v naštudiranje dobrih in naprednih zborov, zamogla bi „Čitalnica napraviti marsikje lep utis ter si pridobiti povsodi (ne le pri njej) pogrešanih zaslug za našo slovensko pesem. Seveda, po mnenju g. Mirka Poliča, je „pošteno" vprizarjanje navadnih burk s petjem začetek k poti do popularnih koncertov in muzikalni izobrazbi našega ljudstva. Vi vsi, ki se Širom Slovenske domovine pehate za muzikalno izobrazbo našo, lotite se „obskurnih operet z dvomljivo pevsko opremo", vprizarjate navadne burke s petjem, gonite lajno, brenkajte na dromljo, piskate na orgljice, ti Glasbena Matica, pusti različne Smetane in Lajevice, kajti utegnejo nam škodovati na duši in na telesu! Naredite križ čez vse, vi revolucionarji, vi „začetniki", ki ste svoj čas (jaz namreč nisem Tržačan, kakor g. Polic, zato mi je to znano), prirejali v „Slovan, pev. društvu", v „Kolu" itd. koncerte s Fibichom, z Vit. Novakom, z Dvofakom itd., na programu, pri katerih koncertih se je občinstva kar *rl o. Pozabite vse, kajti začetniki ste bili, začetniki ste in začetniki ostanete na vekov veke. 41 pevskih in glasbenih in godbenih društev šteje Trst in okolica, rekel bi, da na moža prihajajo tri društva, 20 let in več že obstaja to ali ono, in mi smo „začetniki" ki moramo začeti z burkami s petjem, če se hočemo muzikalno izobraziti. Gorje nam in vam, ki nas tako učite ! Nazaj vsi „kilometri", ki smo jih v potu svojega obraza, z jezo in žalostjo, z veseljem in žrtvami prehodili, nazaj, kajti, napačna in pogubonosna so naša pota, kriva je naša vera, Škoda in pohujšanje preži na nas. Gorje nam ! Vidite, in to je „prijateljska" beseda! Diletantje smo vsi, razven g, Polica in drugo v! Pustim „Mamzelle Nitouche" in vse, kar je zgoraj in spodaj, spredaj in zadaj, in pod pritiskom „argumentov" priznavam, da to ni „obskurna" opereta, in da je bila uprizoritev umetniška, — vse to vsled ljubega miru. Miru smo potrebni, miru žrtvujemo umetnost, napredek, vse, kar hočete! Ne kregajte se! Vi imate svoje nazore, jaz svoje! Jaz Vam ne dajem poukov, „šonajte" me, Vi s svojimi! Če gredo najina pota narazen, v škodo je to meni, ali Vam; javnost pa naj vsled tega ne trpi, sodi naj sama, sama najde naposled le pravo pot! Lokalni patrijotizem, šovinizem, samoljubje, domišljavost itd. naj nas ne slepi; sodimo vedno z višjega stališča, kakor na njem stojimo sami; boljše več, nego manj, potem vsaj nekaj ostane! Žal, da nas zadevlje samo graja, hvalo itak — zahtevamo! Več o tem napišem svoj čas v „Novih Akordih", v strokovnem listu vseh slovenskih naprednih muzikov! Tam je torišče, kjer se oglasite za muzikalne nazore, tam zagovarjajte svoje dokaze, tam sem Vam s svežim orožjem in bojevito roko na razpolago. Javnosti pa nikari ne begajva, kajti naju obeh dolžnost je skrbeti za to, da po svojih močeh delujeva za izobrazbo svojega naroda. Vsak po svoje! Tisti, ki bodo hodili po najinih grobeh, bodo sodili kdo je storil za povzdigo slovanske pesmi in muzikalne izobrazbe naše več: Vi, ali jaz! Trudite se tako, kakor se jaz in še bolj, kajti več časa in mladosti imate pred seboj, pa si bova dobra prijatelja. — Mladina, ti nam kaži pot! — Sedaj pa še nekaj ! Kakor delikaten človek nisem bil nikoli oseben. Sram bi me bilo! Pustite razne kvartete in sekstete in bogvekaj vse, to je malenkostno. A pustite tudi oni „srebrno-čisti tenor", ki ste ga sunili z nepremišljeno nogo ! Jaz nimam opraviti ž njim nič, ker z „Uniformo" nisem v nobenem stiku, a Bog nam dal še več takih, kajti ti so naš ponos in naš up. To mi lahko brez skrbi verujete. Tisti pa, ki bi se morda čutili zadete, bodite uverjeni, da vam stisnemo vsi preko vseh Poličev krepko roko, ker vas poznamo n cenimo. In s tem konec! Vem, da Vam J BRZOJfiUNE UE5TI. DRŽAVNI ZBOR. DUNAJ 26. Zbornica je v drugem čitanju razpravljala zakon o rekrutnem kontingentu. Posl. Schuhmaier je protestiral proti temu, da se vedno na čelo delavnega programa zbornice stavlja vedno takozvane drž. potrebščine, dočim se zavlačuje ljudske potrebščine. — Omenil je velikih vojaških bremen, ki tarejo prebivalstvo. Zahteval je račun o stroških bosanskega pustolovstva, v katero svrho je treba sklicati delegacije. Urgiral je uvedenje dveletne vojaške službe in reformo kazenskega pravdnega reda. Govornik je predložil še več želj in pritožb ter je na zaključku svojih izvajanj odrekel dr. dr. Stranskemu pravico, da bi v imenu vsega nemškega ljudstva protestiral proti odslovitvi ministra dr. Schreinerja. — Za Schuhmaierjem je govoril minister za deželno brambo Georgi. Govorili so še posl. Udržal, Jedek, Ansorge, Goli, Klofač, in Lieberman. Nato sta govorila glavna govornika pro in kontra Mayer in Folber. Predloga je bila nato v vseh čitanjih vsprejeta z 191 proti 121 glasom. Prihodnja seja v torek. Gospodska zbornica. DUNAJ 26. Gospodska zbornica je sklicana na sejo za 2 marca. Nemške svobodomiselne stranke. DUNAJ 28. Danes predpoludne se je vršilo ustavno zborovanje nove organizacije nemških svobodomiselnih strank nemško-narodne stranke. V odbor, ki obstoji iz petih članov, so bili voljeni poslanci baron Chiari, dr. Silvester, Gross in WoIf. Aehrenthal v Monakovem. MANAKOVO 28. Minister zunanjih zadev grof Aehrethal je bil danes pri mini-sterskem predsedniku baron Podevillu na daljšem obisku. — Nato se je podal grof Aehrenthal v avstrijsko odposlanstvo, kjer je sprejel več članov avstro-ogrske kolonije in v Monakovem delujočih strokovnih poročevalcev. — Potem se je udeležil minister dineja, ki ga je priredilo avstro-ogrsko društvo. Dr. Lueger na smrtni postelji. DUNAJ 26. Danes ob 7 uri zvečer izdani buletin se glasi: Temperatura 36-4, utripanje 84. Napetost manjša. Delovanje obisti in srca bolje. Hlipanje semtertja pre-vehuje. Apetita nikakega. — Hranenje per klysma. Moči enake. Sensorij popolnoma svoboden. — K temu dostavljajo zdravniki: Stanje bolnika je tudi subjektivno bolje. Tydi kakovost utripanja bolja. Vkljub temu smatrajo stanje bolnika kakor naj skrajneje opasno in radi nezadostnega hranenja se stanje lahko vsak hip poslabša. Zdravniki so izjavili, da se ni bati v tej noči katastrofe. Francozka zbornica za delavske pokojnine. PARIZ 28. Pri posvetovanju finančnega zakona je sprejela zbornica določbo, da se ima dohodke iz povišanih davkov od dedščin porabiti za pokojnine delavcem. Ponesrečen parnik. PARIZ 26. Iz Tetuana (Severni Maroko) javljajo, da je neka holandska jadrenica, ki je imela na krovu veliko množnino vojne kontrobande, bežala pred nekim španskim rušilcem torpedov, pri tem naletela na pesek in ponesrečila. — Pet oseb je pri tem utonilo. _ Praga 26. Danes predpoludne je na postaji Lisa tovorni vlak povozil načelnika postaje Adolfa Langer. Langer je bil takoj mrtev. w Stajerife vina C5 (pripravna za miS-maš) 9 kakor tudi pristni Opolo in belo s Tisa sladko, ali pa priHtni istrski teran domeće vrste, izboren refofik in Afcti apumante ee dobivalo samo v zalogi buteljk E. Jurcev, Trst, Aeqoedotto 9. - SPREJEMA POŠILJATVE. ——? l/7nniitolilP9 Bl°žbe, — ob enem kot T&l|UjllCIJIta p o m o č gospodinje v gospodinjstvu. Govori slovenski, nemški in italijanski. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo „Edinosti" pod „Olga*.__288 ,Pri treh rožah" v ulici San Marco »»■ ■ ■ ■ §tev. 19 vodi novo- otvorjeno gostilno Viktor K o s i Č. bi postreže s toplimi in mrzlimi jedili, z dobrim istrskim, vipavskim in brijskim vinom ter i ma na razpolago vrt za igranje in za razne koncerte. Časopisi tržaški in ljubljanski na razpolago 2*2 Krompirja, zelja, česaa, čebule in sladka _ repe, August Z o 1 i j a, Trst, ulici deli' Olmo Ste. 12. (2001 Zaloga Odlikovani fotografski atelje A. JERKTČ, Trat, ul. Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7. 2129 Krojaški pomočnik dob:ti dela. N««lov pove Inseratoi oddelek Edinosti. V najem se oddajo ta to i dve stanovanji. — Ulica Cologna 281._319 Odda se mala sobica za 9 K meaećno. II. n. vrata 5, ul. Gas pare Gozzi štev. Krasna soba oddelek Edinosti. razgled na morje de o>id* v najem. Naslov pove Inser. išče -inžbe kot domaČa učiteljica. Zmožna je poučevati v slovenskem, nemškem in deloma italijanskem jeziku. Ponudbe na npr. „Edinosti" pod „Učiteljica". Učiteljica ZALOGA Mineralu superfosfntn in drugih raznovrstnih u-metnih gnojil ::: v Trstu ms« Via Paduina 4. Zobotehniški pomočnik tri- letno in dobrimi spričevali išče službe pri kakem zobozdravniku v Trstu ali v drugem mestu. Naslov pove In- seratni oddelek Edinosti. 700 Gostilna „Al Ginnasio" ^Sr? ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i č. 1237 Dober glasovir oddelek Edinosti. se proda po n'zki ceni. Naslov pove Inseratni 2000 Spretna likanca 11, II. nadst._ na Bvetlo se priporoča v ulici Rugg. Mauna Proda se hiša z gostilno in tigovino, pet minut oddaljena od železniške postaje na Tolminskem, Naslov pove Inseratni oddelek Edirosti pod „štev. 264»._264 PREVIDNOST skrbne gospodinje temelji na tem. da pri nakupu ZKathreiner ZKneippove sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrecno naglasa, da hoče žKathreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja stika župnika ZKneippa kot tKtrsfaena znamka in ime ZKathreiner. Xe ti znaki jamčijo za pristnost SKathreinerja. V najem se odda soba za eno ali dve osebi. Ulica Ferriera št. 5. g? 6 Odda se meblovana soba z eno ali dvema posteljama. Ulica Giulia Hi, I. nad. 309 Vzgojiteljica lek Edinosti. k dvema deklicama se sprejme. Naalov pove Inseratni odde* 307 Vsakovrstna ranitve se morajo strogo varovati pred rsako nesnago, ker ta poslednja lahko provzroči težke in neozdravljive rane. Že 40 let se smatra Fraiko domače mazilo za najuspešnejše sredstvo, ki varuje raner pred nesnago, blaži unetje in bolečine bl.-.di ter pospešuje zarastek in zaceljenje. Poitno posuj atve vsaki dan Cela škatlja 70 stot., pol škat-lje 50 st. Po po?ti proti pred-plači'u K 3-16 se pošljejo 4 bkatlje in za & 7*— 10 Ška-telj poštnine prosto na vse kraje avstr. ogrske monarhije. POZOR na ime izdelka 1 zdelo vatel ju, eeno ia varstveno znamko. Pristno samo po 70 stot. GLAVNA ZALOGA c. kr. dvorni zalagatelj. :: _ Lekarna ČRNEM ORLU" — Praga, Mala stran, vogal Norudovih ulic 203 Zaloga v avstro-ogrskih lekarnah. Žalosti potrtim prcem naznanja podpisana sorodnikom, priia'e'jem in znancem prežalostno vest, da je nje blagi in nepozabni brat, gospod Dr. Josip Ostertos bivši odvetnik v Sežan1, bivši člen okr. šolskega sveta in oestnega odbora, veleposestnik itd. danes ob 7. uri zvečer, po da'jši bolezni v SO. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb zemskih ostankov blagega po-pokojnika se bo vrš.lv Sežani v nedeljo une 27. t. m. ob 4. uri popoludne SEŽANA, 25. februvarja 1910. Modo sestra Antonija. Ta objava velja mesto posebnega obvestila. Pristno briško sukno Pomladna is poletna sezona 1910 Kos dolg 3-10 m ( 1 kos 7 kron za popolno moško I 1 kos 10 kron «, . 1 kos 12 kron obleko (jopič, j kQS ,5 kron 1 kos 18 kron 1 kos 20 kron hlače in telovnik :n stane Kos za Balonsko obleko K 20. Blago za površnike, loden za planince, svileni kamgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah solilna n reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - Imhof v Brnu. Uzorei gratis ln poštn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da natoči blago nara»noat iz tovarn, mesta, velike ugodnosti. Kadi velike razprodaje vedno sveže blago. — Stalne, ugodne o en e. — Tudi majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno. %% Svoji k svojim! Svoji k svojim! ## Prodajalnica manifakturnega blaga 1 Broseh & Laureiicie ulica Nuova št. 40 (vogal ulice S. Giovanni). Ker smo si nabavili množino platna za perilo (za 12.000 metrov) smo v stanu nuditi sledeče *rste po zajamčeni tovaroiški ceni: 8e!a bombaževiaa od 46 st. dalje, dvojne visokosti od 1 K dalje Ru|ava bont^žavina od 36 st. dalje, dvojne visokosti od 95 stot. dalje, Pristen chiffon od 46 «♦. dalje, Chiffon Holland I. vrste od 56 stot dalje, Piatno dvojne visokosti za rjuhe po K 1-40 daije, Obrlsalke od 48 stot dalje. Ltnene ou jo oo 20 st. dalje, Oessertee oprave po K 3*50, Obrobljene aervljete za goithne K 4 tucat, Obrobljeni prti * I-8G kos. Laneai trliž od K 1 20 dalje. — SPECIJALITETA blagi za društvene narodne traKOva ia zastave. Velik iz~or lanenega blaga, fuštanja. lanenih maj in iz fuStanja. Šai, tapeti, zavese Iz blaga aH čipk. Volnene odeje taatnega proizvoda. IZBOR DROBNARIJ I Umetni zobi v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikanskem zi-stemu in po lastni patentirani metodi. Kro-□ □ za zobe iz zlata ali aluminija. □ Q Plombe iz zlata, porcelana srebra itd. Vde po uajmodernejih metodah. — Reguliranje slabo zraslih zobov. — Izdiranje z o -□ Qbov brez vsake bolečiae. □□ AMERIKANSKI ZOBOZDRAVNIK Dr. LEOPOLD MRAČEK Trst, Corso štev. 17. & Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinn, Lucernu in New - Yorku. Ordlnuje od 9. — I., in od 3. — 6. Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Liucernu in Ne\v - Yorku. Ordinuje od 9. — 1., in od 3. — 6. mB&ss) Via Malcanton KONKURZNA MASA s: MACCARI & PROSS se je odločila k popolni likvidaciji inv prodaji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angl., franc. in domačega. pip TRST, Via Malcanton štev. 9, TRST. Zapomni si podobo in ime „0T-TOMAN" (Cigaretni papir ali ovoj-ka), kajti s ponarejanjem se hoče konsumente zavajati! as^i.-Jt ^ -^Si/sfrj II OTTOMAN^ ^ c \ s ^ * s % M ? Ps 11 ALEKSANDER 2GUR Prodajalnica jestvin in kolonijalncga blafi Trst, ul. S. Lazz&ro it. 14 ■ filij&lko, na noro opremljeno ___v ulici Acquedotto St. 6C E o g it ta. izbera jestvin, kave, čaja, napoljske zmes« kakor tudi specijaliteta kracjskih klobaa. Naravno sveže vipavsko maslo. Poči'.jatve po deželi a postnirai zavoji. 2S5» A. T080RATTI TRST, ulica Malcanton štev. 6 m podružnica Piazza Gianbattista Vico po jako zmernih cenah zc^ir angleških in narodnih tovarn. Vsakovrsten perkal, zgotovljeno perilo in tka nine. Zavese, preproge, trliž, volna in žima za pernice, kakor tudi drobne predmete. Izvršuie vsakovrstna brušenja Rodolfo Botteri brusar, via Belvedere it 23 Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, škarij, nožev vseh velikosti. Vajenec, ki hodi po hišah, nosi devizo z viojim imenom. izborno in točno po nizkih cenah o OlftO Restavracija Aurora Jrst, nI. CsrBucri št. 13. Podpisani si usoja naznaniti slavnemu občinstvu, da svira od danes naprej v on-enjenem lokalu glaeoviti Dunajski žen. orkester Melion Prvič v Trstu 7 dam, 1 gospod, pod vodstvom g ce G. MELION. Koncert je vsak večer od 7. ure zvečer do polunoči. Vsakikrat nov, izbran program. Ob nedeljah in praznikih MAT- TINEE. - Vstop prost. Začetek danes ob 5. uri pop. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. rn TrpMV gnatomlčnl in patolog, muzej Fondo Coroneo. Fondo Coroneo. Znižane cene. Vst§pnina samo 20 vin. Poljudno znanstveno predavanje ob 10, 11, 2, 4, 6, 8 in 9 uri. ■i V petkih vstop dovoljen samo damam. Veliki moderni .v. .*. Kinematograf ulica Međi? 40 Edini ? Trstu za privlačne nponlt. - Največja I. prottcri 2O atotink; II. prostori lO stotini leppe Cehe zmerne. Telefon 1395 G-iits^ Waldner | TRST - ulica Medla 3 - TRST | Zaloga jelcvega lasa s prodajo na drobno in clebel >. — OKVIKJI iz bukovega in j©-, leea ||| Izbora vsakovrstnih obloženih in ost raženih predmetov lz bakavega ln jolovoga lesa Itd. Bogata Izbera o&ložKou. - Lopate za pekarie. mmmm masam Čevljarski mojster i Viktor Schenkl 11 || priporoča gg | s^ojo o I ||: raznovrstnega : || il " * s >i aa gospe, gospode in otroke || IŠ m g Prodaj a najboljši bik s ^ Fredin. globin, cavalier ^^ in Ciril - Metod, mazilo. k? Trst, Belvedere 32 || isnsnBnanBiiinmiBinHimnniiTisi rr auinaugmaimmunasw ^aii«j knjigovez v Trstn, via Cacilia 9 priporoča Blavnemu občinstva svojo moderno urejeno delavnico, v kateri izvršujejo vsa v lu HtroKo spadajoča dela točno In po zmernih cenah, • , ". SVOJI K 8VOJIM! == UMETNI ZOBJE Plombiranja zobov izdiranje iobov brez t Zaloga cementa bidrauličnega apna, sadrouine in cementnih plošč SILVI® MALiOSSI Trst ullca del Gslss št. 3. Telefon SSS v z o bo zdravniškem habinetu Dr.]. Sermak in §. čusekr • • TRST - ulica della Caserma 5t. 1 3, II, n. Trst - ul. Ombrelle 6, III. nad. - Trst Kupuje rabljeno pohištvo, ponošeno obleke In Šivalno stroje. Pisati dopisnico. Pride aa-.a na dom V novem kinematografu mJl i rr Jrst, via piazza piccola (za magssiratno palačo, Jrst. Od sobote 26. co torka 1. marca: 1) Večno žuborenje morja po re3iici — 2) Tuiamski tolovaji drama. — 1) Micika je nervozna komično. PATENT G. JESCH N. 36861 Dimniki z ventilacijo proti upadanju dima Tovarna G. JESCH — TliST — ul Msss. d' Azsg lo 3 TELEFON 17-96 Fodruž. v Izoli (Piazza del porto). | ingen. Bednarz Ferroccio (H TRST ___________= Sehni&ii zavod - Ulica San £azsa?o št. IS Mofopi na plin, benzin, naflo in petrolin. 11 mar Centralni toplovodi. Filijalka v Opatiji Uia della Cassa di Risparmio si. 5 (lastno poslopje). 95 KUPUJE IN PRODAJA -- V^EDflOSTflE PAPIRJE 1 i PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- — | -----ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICA. M VLOGE NA KNJIŽICE. j j^M 0/ —- TEKOČI IN ŽIRO RAČUN -—v, 5 lila /|1 VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SS ^ t 1 OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA.| STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTlf ---DOKUMENTOM VKRCANJA.---f ——— Uradne ure: 9.—12., 2-SO—5-30. — Brzojavi: „JADRANSKA" Trst. Telefon: 1463 in 1793 ----—5