Proletarci vseh dežel, združite se!
. PRAVICA
Gasilo komunistične partije Slovenije
Poštnino plačana v gotovini
12 DANAŠNJE ŠTEVILKE.
Le s kakovostnim lesom bo mogoče izpolniti izvozni plan Skupščina Demokratične fronte delovnega ljudstva v Celovcu Predsednik arjava&ke zadruge Franc Ulaga - kandidat za Svet narodom Fizkultura — Objave
Stcv. 51/11. j	Ljubljana,	greda,	1.	marca	1950
Izhaja vsak dan razen ob petkih I Mesečna naročnina din 45.—
Cena din 2.—
^ s kakovostnim lesom
bo mogoče izpolniti izvozni plan
da;,, * 8v,etovnem trgu, kjer tudi mi pro-teta les, igra odločilno vlogo kvali-littik « oceniuiejo pa samo naravne kva-- ■ lesa, temveč tudi, kako jo les pre-
da 8 obdelan. V našem Interesu je, žjjju SaS *es uveljavi na svetovnem tr-L Izvoženim lesom, z devizami ku-
n° .Pomembne industrijske izdelke za izpolnitev petletke. Izpol-
Uj|n.Jzv°znega piana lesa jo zaaj ena k? ®®®bnejših planskih nalog. Prejeta in letos smo sklenili izvozne
tj za les ter se z njim uveljavili pj I kovnem trgu Letošnji Izvoz lesa Utiri!., er Se vedno mnogo manjši v
Uvoznega plana lesa je zdaj ena
smbne' a in za 1 ovnen Pt|^'.oicer
SlovZ,.. z Izvozom pred vojno. Toda na ijvorh odpadejo tudi letos precejšnje Qila naloRe. Lani je Slovenija izpol-drijvB odstotkov izvoznega plana vse le v t Zna^ilnost letošnjega izvoza lesa lejj ^Polnitvi sortimenta in kvalitete
Pfedv86^811!6 usPehe P1! izvozu lesa smo l*Dolni m dosegli zaradi pravočasnega t»C1rania *zv°znih pogodb. Tudi na-“®kovost našega lesa odloča v kon-|e j ,'1 z lesom iz drugih držav. Naš les '•so v “ zat0 zeI° iskano ter cenjeno oh£v' Ker na na mednarodnem tržišču
k valj? ,razen naravne kakovosti lesa tudi a Predelave ali obdelave lesa, ki da j JStla od proizvajalca, je razumljivo, tVlM kurenca najostrejša prav v tem ^va'*tetna obdelava lesa torej i{u .8e™ odloča na mednarodnem trži-Hajj ?v°z slabega blaga na svetovni trg p0v 'spodkopava utrjeni trg. sloves in
^do o tud> neposredno gospodarsko fe{ . Reklamacije tujih izvoznikov nam-tujj j®“*o zmanjšajo vrednost deviz, ako (&l(jr,voznikj proglasijo blago za izvržek in pa nn<Vin snrpifiti Zato smo
'n ga nočejo sprejeti. Zato smo znižati ceno, če sploh hočemo
oškodovani smo na devizah in
< fV0*U. To pa zgolj zaradi nepaz-ki jj «li malomarnosti posameznikov, sestavljanju pošiljk za tujino neto bj ,Menjujejo kvalitetno izdelavo. Za-W,H zelo slabi gospodarji, če bi še bi p. izvoz slabega lesa. Uvozniki bi Dn'a‘I nezaupljivi do našega les«, kar penilo izgubiti trg.
HibiStnemo trditi, da se naši delovni lvi. ki sodelujejo pri izvozu lesa, °Vos,|0vo|i tnidil) doseči primerne ka-’2Pol1)|/ dokazali so. da |im Je pomen ?' t*, Izvoznega plan« živo pred oč-®e v I skušajo iz dneva v dan doseči <kr uspehe pri izdelavi lesa Ven-napak ni šlo. f^el&I 8lat>o blago štejemo neprimerno ^1	?6	pozdne	sortimente. Debla, celu-
Pfa»	'n	Jamski	les, drogovi,	tramovi,
>«lt0	itd so	včasih slabo	obeljeni,
*	»e jih	ponekod drfi	še lubje,
obtesani tramovi, zlasti še, če
iz njih Štrlijo neobsekane grče, štejpjo tudi med nekvalitetno blago. Jamski in celulozni les, ki na koncih ni odžagan
gravokotno, ampak poševno, tudi ni kva-tertno blago. Najpogosteje pa najdemo nekvalitetno blago pri rezanem lesu. Napake izhajajo iz slabe žagarske proizvodnje, nastajajo pri markiranju in pri manipulaciji s končnimi izdelki.
Pogoste so zlasti napake, da desk ne režejo vzporedno, tako da bi bile na obeh koncih enako široke. Ta napaka izvira še iz predvojnega trgovanja z lesom, ker so takrat kupovali tujci konično prirezano blago. Zdaj pa izvozniki zahtevajo paralelno rezane deske. Nadalje zahtevajo tudi posebne vrste ostro-robnega lesa, brez lisičavosti. Marsikje pa ne prirezujejo lesa dovolj na ostro-robnost ali pa puščajo več lisičavosti, kakor dopuščajo pogodbe. Malenkostne napake včasih zelo kvarijo kvaliteto ali vsaj vzbujajo videz, da je les nekvaliteten. Marsikje tudi malomarno markirajo pošiljke. Tudi na zunanje lice pošiljk bodo morali naSi delovni kolektivi vse bolj paziti, ker je tudi to pomembno za kvalitetno blago. Dvojno škodo trpimo tudi, če izvažamo moker les. Po pocodbi bi morali poslati suh, rezan les, če pa pri nas v skladiščih niso dovolj prihranili suhega rezanega lesa, so pač poslali mokrega. Za moker les dobimo manj deviz, naložimo pa tudi mnogo manj lesa, ker Je moker les težji od suhega; med prevozom pa tudi začne plesneti.
Zelo znižuje kvaliteto lesa slaba manipulacija s končnimi lesnimi izdelki. Tako je na primer nepravilno, da desk ne zlagajo v skladovnice, temveč jih namečejo drugo čez drugo. Deske se napijejo vlage, če niso pokrite, jih namaka še dež, pod težo se upognejo, krivijo in celo lomijo. Podobno nepravilno ravnajo ponekod tudi z rezanim bukovim lesom, ki ga ne zlagajo na lege. Ker se les zaradi vlage zmoči, postane krhek in prične gniti. Razen tega mokra bukovina dobi madeže Kvaliteten les se pogosto tudi pokvari zaradi malomarnega nakladanja in razkladanja na kamione, železniške vagone in ladje.
Samo s kvalitetnim lesom — to je s kvalitetno obdelavo in predelavo ter manipulacijo In varovanjem lesa — bomo izpolnili izvozne naloge. Ne samo gozdni delavci, ki pripravljajo gozdne sortimente za izvoz, temveč tudi delavci v žagarski industriji bodo morali stopnjevati svoje napore, da dosežejo najboljše uspehe. Le s skupnimi napori, z najtesnejšim sodelovanjem kontrolorjev za izvoz lesa ter ob pojasnjevanju z vzgojnim in političnim delom, zakaj Je tako potrebna kvaliteta, bomo tudi letos prispevali k točni tn pravočasni izpolnitvi izvoza lesa.
3600 objektov so lani zgradile zadruge
“o skupne investicije v sociali-rektorju kmetijstva znaSale 11 „ 85 milijonov din. Od tega odrl in ^druiništvo 7 milijard din. Gra-JgrartPredv8em gospodarska poslopja 2 aabe družbenega standarda. Hgo^o obsežna dela so potrebovali HtJ^va, delavcev in prevoznih Jea« dp, Pomisliti je treba, da so grad-vn* na področju kmetijstva nava-•NMnc. a1i nienj oddaljena od dobrih piskih *vez.’ °d glavnih cest in že-r*»ti Postaj. Gradivo je treba preji Prev«0 8*abib podeželskih cestah, kjer x 1 motomimi vozili večkrat ne-i Spitat *e imajo tovorne avtomobile. *-	-	®radbena dela pa kljub vsem
Zavzemajo od leta do leta večji 1, (Utvi 150 velike uspehe pri kapitalni , St6wi, 80 dosegli lani, sprevidimo že Si *°riu ?»gradbenih delih na državnem
•	v primeri z letom 1947 so v
l,ota 1948 zgradili za 530% več Uni pa za 590% več. Zvezni 1948 v Primeri z letom 1947 SJ z® icd*2®% kmetijskih objektov, lani Is* v ZL' Povprečje za vso državo , meri z zgrajenimi objekti le-v‘ ‘eta 1948 za 220% in lani za oblotf?211^ objektov. To so dogra-
0	medtem ko Je v delu še
>- -^llh poslopij, i j,. , sektor je dani tudi zelo vai«fu ’ ^P^v se je velika večina »v?®. Pw, *®drng ustanovila iels med Pokorna so zgradili in izročili
euJ mft	Jlfinn	Q36(i liji*
delu je še
aamenu 8600 objektov, S9 OČružnih domov. V d
i. " 17nrolriVi
, “ gospodarskih zgradb in 8671 . domov.
0 lanskih uspehih kapital-® v socialističnem kmetijskem siTr0 la«f Robimo šele, ko primerjamo *Wi j b predlanskim zgrajenih po-
N> m’iv.estlci|aml. Lani so porabili
1	investicij za enak obseg ^^izadu ’ ker so z boljšo delovno tij ^lli 8o10 znižali polno lastno ceno. 1« ^di t Preprostejše zgradbe, ki 'llv. ,(lrn~®8a ni6o prav nič manj vreden lz lot.«8?, 81 priskrbele večino gra bi? *o gi a*nih virov Do konca novem 5e.l04 ^8? v V6ei državi priskr-ša ?v, 61 z>dakov. 1,960.000 streš-I« 25,9qc .“ub metrov stavbnega le-z«d^n n aPna. Samo v Sloveniji **0 zagotovile 6,520.000 zida-
kov, 512.000 streSnikov, 12.705 kub. metrov tesa in 3166 ton apna.
Lanska zima Je bila zelo mila, vendar pa ugodnega vremena niso dovolj izkoristili; marsikje bi mogli gradbena dela nadaljevati vso zimo in dograditi mnogo več poslopij, ki so ostala pred zimo ne-končana. Lanske izkušnje uporabljajo letos. Pozimi pripravljajo gradivo, ga dovažajo in organizirajo dela, ki se bodo v polnem obsegu kmalu začela. Dobre priprave so letos še tem nujnejše, ker bo obseg gradbenih del mnogo večji kakor lani. Med priprave spadajo seveda tudi projektantska in kalkularijska dela. Prizadevajo si, da bi gradili najprimernejše tipe raznih kmetijskih zgradb. V zveznem kmetijskem ministrstvu bodo izdelali okrog 75 vrst projektov, ki jih bo mogoče uporabljati v vseh ljudskih republikah.
V Sloveniji je sklenilo okras 1000 podjetij delovne pogodbe s svojimi delavci
Najvažnejšo nalogo uredbe o ustalitvi delovna sile — sklepanje in podpisovanje pismenih delovnih pogodb — so podjetja in delovni kolektivi na splošno že izpolnili Podatki z dne 25. februarja izkazujejo, da je v Sloveniji sklenilo okrog tisoč podjetij delovne pogodbe z vsemi svojimi delavol. Ker so delovne pogodbe prostovoljna obveznost in izraz pomične zrelosti delovnih kolektivov, po pravici smemo Šteti delavce naših prednostnih podjetij za najboljše delovne kolektive. Dne 24. februarja so ee v CRD, Trbovlje, hrastniškem premogovniku, trboveljski elektrarni, v hrastniški kemični tovarni, v »Juteksu«, Žalec, tekstilni tovarni, Sv. Pavel, itd. z delovnimi pogodbami zavezali zadnji delavci, da bodo ostali v podjetjih in se zavestno podredili delovni disciplini; dne 26. februarja v zagorskem premogovniku samo še 21 delavcev ni sklenilo delovne pogodbe, v trboveljskem premogovniku 18, pri »Plamen«, Kropa,
narsal Tilo sprelei
Fredericka C.Wighta
Beograd, 28. febr. (Tanjug.) Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz - Ti)o ie sprejel včeraj ob 11. uri g. Fredericka Wighta, delegata za Jugoslavijo Združenega židovskega komiteja za pomoč, In dr Alberta Weissa, predsednika Zveze židovskih občin FLRJ.
POTRJENE SO KANDIDATNE LISTE ZA VOLITVE POSLANCEV V SVET NARODOV
Beograd, 28. februarja V smislu 87. člena Zakona o volitvah ljudskih poslancev Ljudske skupščine FLRJ je zvezna volivna komisija objavila na osnovi seznamov, ki jih je prejela od votivnih komisij ljudskih republik in avtonomnih enot, da so potrjeno kandidatne liste za volitve ljudskih poslanc;v Sveta narodov Ljndske skupščine FLRJ.
V »Službenem listu« z dne 25. februarja je objavljena potrditev kandidatnih list LR Srbije, Avtonomne pokrajine Vojvodine, Avtonomne kosovsko-metohljske oblasti, LR Hrvatske, LR Slovenije, LR Bosne in Hercegovine, LR Makedonije in LR Crne gore.	(Tanjug)
Frontovci Kranja bodo na čast volitev opravili 6000 prostovoljnih ur
Pred kratkim je v Kranju zasedal plenum Osvobodilne fronte. Iz poročila predsednika mestnega odbora OF tovariša Andreja Brovča je bilo razvidno, da je Fronta v preteklem letu dosegla pomembne uspehe na raznih področjih. Med drugim so opravili frontovci 516.000 prostovoljnih delovnih ur, kar je približno trikrat več, kakor leta 1948.
V živahni diskusiji so frontovci obravnavali uspehe in napake frontne organizacije v preteklem letu, nato pa sprejeli plan tekmovanja v počastitev bližnjih volitev. Frontne četrti bodo tekmovale v udeležbi na volitvah, sklenili so zvišati število članstva za 10 odstotkov. Članarino bodo dvignili na povprečno 5 din mesečno. Ustanovili bodo tri kulturno umetniška društva in obdelovalni zadrugi na Rupi in Prim/ -skem ter utrdili že obstoječo KOZ v Stražišču: v Kranju bodo v počastitev volitev opravili 6000 prostovoljnih delovnih ur. M.
Vso zimo gradijo hidrocentrale v Srbiji
Dela na velikih etavbiščih hidrocen-tral v Srbiji se pozimi niso ustavila. Delo so nadaljevali tudi na Vlasini, kjer 60 že lani nasuli velik zemeljski jez. Umetno jezero, ki bo vsebovalo okrog 80 milijonov kub. metrov vode, se nadalje polni. Voda bo odtekala po odtočnem predoru do prve elektrarne. Predor je nad poldrug kilometer dolg. V njem so delali ves čas pozimi in so končali nad 90% dela. V zimskih mesecih so zgradili tudi prostrane podzemeljske prostore nove elektrarne.
Nadalje gradijo hidrocentralo v So-kolovici na Timoku. Zgradili jo bodo letos. Pregrado so zgradili že lani in prva turbina je začela obratovati. V obrat bodo Izročili še dve turbini. Elektrarna bo imela zmogljivost 5000 ks.
Hidrocentrala »Drina 111.< bo prav tako močna kakor vlasinska, saj bo imela zmogljivost 80.000 kilovatov. V tej zimi so gradili zagatno steno v strugi, da bodo osušili strugo za graditev jezu. Do junija bodo gradbena del« skoraj popolnoma mehanizirali, tako da bodo vgradili v pregrado povprečno po 800 kub metrov betona na dan.
Pri elektrarni v Ovčar-banji so pozimi pripravili vse za betoniranje strojnice, kjer so tudi ie končali groba dela. Sondirali so tudi teren, kjer bodo gradili
pregrado. Turbine Izdeluje Litostroj. Podjetje, ki gradi to elektrarno, je prevzelo tudi zgraditev hidrocentrale v Me-djuvršju na Zahodni Moravi. V tej zimi so mehanizirali gradbena dela, pripravljali gradivo in gradili rečno pregrado.
Prav tako 60 v tej zimi začeli graditi hidrocentralo v Raški pri Vreli Reki. Začeli so vrtati 4.5 km dolg dovodni predor in pripravljati gradivo.
Oljarna v Omišu je začela izdelovati ribje olje in moko
V	stari Jugoslaviji ni bilo nobenega industrijskega obrata za proizvodnjo ribjega olja in moke. Mnogo dragocenih ribjih odpadkov so zametavali. Po osvoboditvi smo pridobili tovarno ribjega olja in moke v Rovinju. To pa je manjši obrat, ki ne more predelati večjih količin odpadkov in preveč je oddaljen od južne Jadranske obale, zato je prevoz surovin predrag.
Zato so preuredili predvojno oljarno rastlinskega olja v Omišu pri Splitu, tako da je začela izdelovati ribje olje in moko. 2e prvo leto je zelo uspešno Izpolnila proizvodni plan. Državnim kmetijskim posestvom in obdelovalnim zadrugam je dala nad 500 ton ribje moke za krma
1,	gradbenem podjetju ROG 6, »Beton«, Štore, 19 itd.; do 24. februarja je sklenilo v elektrogospodarstvu 96% delavcev že pogodbe, v vseh premogovnikih nad 90%, v železarni v Štorah nad 92% itd Do 26 februarja pa se je število sklenjenih pogodb v zveznih, republiških in Idealnih podjetjih približalo 90% delavcev,
Tl podatki pa niso popolni. Odstotek sklenjenih pogodb je večji in navzlic temu, da oa nekaterih uprav za delovno silo, na primer iz Sežane, Gorice ali od podjetij kakor TAM, Impol itd. še ni poročil, čeprav bi jih morali do 1. marca pošiljati vsak dan, se ogromna večina naših delavcev zaveda svoje častne dolžnosti.
Podpisovanje delovnih pogodb je bilo uspešnejše tam, kjer so sindikalne in partijske organizacije znale prikazati sklepanje pogodb kot nujen ukrep za odpravo pomanjkanja delovne sile, proti fluktuaclji in za stalnost delovnih moči Podpisovanje delovnih pogodb je Izražalo organizacijsko sposobnost vodstva podjetij, pa tudi skrb podjetij za delavce. Prav zato je tem bolj nerazumljivo, zakaj so v nekaterih podjetjih odlagali podpisovanje pogodb ali pa jim je bil zadržek majhna ovira, kakor na primer v mariborski tekstilni tovarni le direktorjev podpis.
V	nekaterih podjetjih vsi delavci niso do 1. marca sklenili delovne pogodbe. Podjetja kakor tudi sindikalne in partijske organizacije so dolžne, da ie s temi delavci pogovore, jim prikažejo pomen delovnih pogodb in ponovno nudijo možnost sklenitve pogodbe. Sicer pa podjetja ne morejo odpustiti delavcev, marveč jim smejo po zakonitih predpisih odpovedati na mesec dni Povsem nepravilen in protizakonit bi bil tak postopek z nosečimi ženami, bolniki, invalidi, s starejšimi delavci itd.
Nepravilnosti se dogajajo pri vskladi-tvi števila delavcev z osnovnim dinamičnim planom delovne sile Tej nalogi uredbe o ustalitvi delovne sile bodo morala vodstva, pa tudi sindikalne in partijske organizacije v podjetjih posvečati še več pozornosti Če ugotavljamo, da je pri nas še na tisoče delovnih mest, ki čakajo na delavce, da je za Izkoriščanje premogovnikov potrebno na stotine krepkih in zdravih moških delavcev, je vskladitev delovne sile z osnovnim dinamičnim planom razumeti tudi kot način za pridobi-
vanje zdravih delavcev za prioritetna podjetja.
Veliko gospodarsko škodo povzročajo nekateri posamezniki, ki v nasprotju z veljavnimi predpisi pošiljajo presežne delovne moči domov na brezplačen do-
fust. Tako je vodstvo tovarne olja v ramu 3. januarja ustavilo obrat, delavce pa poslalo na brezplačni dopust. Krajevno mizarsko podjetje v Kranjski gori je še pred meseci zaposlovalo 6 mizarskih pomočnikov in 5 učencev v gospodarstvu; z izgovori, češ da primanjkuje lesa, je upravnik, bivši lastnik, ki se ni pozanimal, da bi dobil les, klej itd., odpu-stil osebje, da je zdaj že dva meseca doma. Prav tako hočejo odpuščati delavce nekatera podjetja, ki imajo po osnovnem dinamičnem planu ' presežek delavcev.
Janšo je, da v teh primerih ne gr« za odpuščanje, marveč za preusmeritev nekvalificiranih delavcev v prioritetna podjetja, kjer se bodo strokovno usposobili. Ker gre za delovne moči za potrebe rudarstva, težke industrije Itd., je tem bolj nerazumljivo, da uprave podjetij štejejo v delovne presežke žene, invalide ln bolnike.
V	tekstilni tovarni v Majšperku, kjer imajo 30 delavcev več, kakor jim je dovoljeno, so hoteli premestiti slepega invalida; ruška tekstilna tovarna, brž ko je zvedela za plan delovne sile, je odpustila žene, med njimi celo dve noseči; v RUNO, Tržič, Tiskanini, Vata, Konus itd. so med presežne delavce, ki so namenjeni prednostnim podjetjem, prištevali starejše ljudi, ljudi na bolniškem dopustu itd. Najznačilnejši primer pa je v mariborski livarni: ker so imeli presežek
14	ljudi, se jim je zdelo najbolje, da odrinejo 27 starih in bolnih ljudi. Direktor livarne ni hotel priznati svojih napak. Podoben primer je tudi v kamniškem keramičnem podjetju Kremen; podjetje ima s svojimi podružnicami 20 ljudi nad določenim številom delavcev; uprava pa je Stela vskladitev števila delavcev z osnovnim dinamičnim planom za ugoden trenutek, da se iznebi starejših žena in mož, češ da »niso zanje več rentabilni«.
Ljudska oblast in delovno ljudstvo s svojo delovnopravno politiko takih primerov ne odobrava. Dosledno uveljavljanje načel naše socialistične delovne zakonodaje pa nudi našim delovnim ljudem vse pravice.
Zadruga »Maršal Tito« v Stanišiču je napovedala tekmovanje vsem obdelovalnim zadrugam v državi
Kmečka obdelovalna zadruga »Maršal Tito« r Stanišiču je dosegla lansko leto dobre rezultate v kmetijski proizvodnji, kakor tudi v sami organizaciji dela. Med drugim so zadružniki pridelali 615.500 kg pšenice, 1,950.000 kg koruze in 109.000 kilogramov ječmena. Poleg večje količine raznih kmetijskih pridelkov bo oddali državi tudi 670.000 kg koruze. Organizacija dela v zadrugi se i vsakim dnem bolj Izpopolnjuje. Tako so uvedli brigadno-skuplnaki sistem in široko razvili socialistično tekmovanje.
Te dni je obdelovalna zadruga »Maršal Tito« napovedala tekmovanje vsem obdelovalnim zadrngam v državi. Najvažnejše točke tekmovanja so: katera zadruga bo prej Izvršila pomladansko setev in z lastnimi silami zorala največ zemlje, katera zadruga bo imela največ uspehov pri uvajanju agrotehnifnlh mer, razvoju živinoreje in sejanju krmnih rastlin, katera zadruga bo čim bolj čuvala kmetijske stroje, čim bolj pravilno vodila evidenco, utrjevala,delovno disciplino in čim bolj razvila kulturno-pro-svetno delo.
V TOLMINSKEM OKRAJU STOPAJO V ZADRUGE NOVI
KMETJE
V tolminskem okraju so številni množični predvolivnl sestanki, na katerih meti drugim razpravljajo tudi o mobilizaciji delovne sile za gozdarstvo, o zadružništvu itd. Prav tako so sedaj občni zbori kmečkih obdelovalnih zadrug, v katere vstopajo novi kmetje. Tako je na primer v Čezsoči stopilo v zadrugo 8 kmetov, v Kozjani pa 17
Vollvne obveznosti delovnih kolektivov
Sindikalne podružnice sprejemajo obveznosti za predvolivno tekmovanje, v nekaterih podjetjih pa Je to tekmovanje že v polnem teku. Rudnik Ilirska Bistrica je doelej v tekmovanju zboljšal organizacijo dela in dosega sedaj dnevni plan od 108% do 109% V tovarni hln-čevine v Celju bodo do 1. marca v celoti organizirali brigadni sistem dela. V tovarni športnih čevljev v 2ireh eo se trije delavci zavezali, da bodo petletni plan izpolnili do 30. junija 1950. P<wa-mezni delavci pa sprejemajo obveznosti,
da bodo dnevno normo presegali za 40%. Mladinska brigada »Kavčiča Leopolda« je sklenila, da bo do konca maja izpolnila svoj letni plan Isto obveznost je sprejela tudi brigada »Novak Mile«.
V trgovskem podjetju »Narodni magazin« v Ljubljani so tekmovali tudi pri sklepanju delovnih pogodb ln so jih do 17. t. m. podpisali prav vsi uslužbencu Vidne uspehe beleži v predvolivnem tekmovanju podjetje »Oblačila za žene in otroke«.
Delovni kolektiv elektrarne Mariborski otok napovedal tekmovanje vsem elektrarnam v Sloveniji
V pripravah za volitve v Ljudsko skupščino FLRJ je delovni kolektiv hidroelektrarne Mariborski otok sprejel enomesečne obveznosti in napovedal tekmovanje vsem elektrarnam Slovenije. Tekmovalne točke so naslednje: Izvršiti plan proizvodnje za I. tromesečje do 26. marca 1950, od 25. februarja do 26. marca ne bo nobenega neupravičenega izostanka, člani delovnega kolektiva bodo nudili pomoč terenskim aktivistom na masovnih sestankih, sodelovanje v predpripravah na voliščih in v votivnih komisijah, izvršiti vse priprave za tečaj strojnikov, da se bo ta lahko začel 1. marca 1950, z 200 prostovoljnimi urami bomo pomagali na izkopu jarka za kabel in vsi člani podružnice bomo na dan volitev 100% glasovali za kandidate Osvobodilne fronte.	S.	M.
Ustanovljeno je farmacevtsko društvo Slovenije
Slovenski farmacevti, do sedaj združeni v Farmacevtski strokovno znanstveni sekciji pri Zvezi sindikatov Slovenije, so ustanovili dne 26. februarja Farmacevtsko društvo Slovenije. Ustanovnemu občnemu zboru v sindikalni dvorani ministrstva za ljudsko zdravstvo je prisostvoval minister za zdravstvo dT. Ahčin ter pomočnika dr. Miklavec in mgr. Ru-preht, okoli 80 farmacevtov iz Slovenije, farmacevti-zastopniki JA, zastopnik komiteja za zaščito ljudskega zdravstva la Beograda, petčlanska delegacija iz jugoslovanske cone STO ter delegati Farmacevtskega društva Hrvatske.
Na občnem zboru so izvolili odbor društva ter pregledali delo in uspehe farmacevtov od 1946. leta, ko je bila osnovana st rokovno-znanstvena sekcija, in si ob prikazu današnjega stanja zadali nove naloge.
DFDL se bori, da bi avstrijsko javnost seznanila z resnico o Jugoslaviji
JJakor smo poročali, je bila preteklo nedeljo v Celovcu redna letna skupščina Demokratične fronte delovnega ljudstva. Skupščine se je udeležilo več kakor sto izvoljenih delegatov iz vse Slovenske Korone. Poročila o današnjem položaju na Koroškem in v Avstriji sta podala člana Izvršnega odbora DFDL Franjo Ogris in dr Franci Zwitter.
V	»vojem poročilu o položaju na Koroškem ter delu, uspehih kakor tudi pomanjkljivostih, J« Franjo Ogris naglasil, da se mora DFDL boriti predvsem za to, da bo resnica o Jugoslaviji prodrla med avstrijsko javnost. Na ta način bo v veliki meri doprinesla stvari demokracije in napredka. Nadalje mora DFDL poja-čati svoje delo na utrjevanju enotnosti koroških Slovencev v njihovi borbi za demokratičen režim ter politično, gospodarsko in kulturno enakopravnost. Posebno važno je to danes, ko so v teku zadnje priprave za predstoječe občinske volitve, kajti samo v primeru, če bodo koroški Slovenci ostali enotni, se bodo lahko uspešno uprli vsem napadom avstrijskih šovinistov, ki danes že streme
za tem, da bi ukinili uporabljanje slovenskega jezika v dvojezičnih osnovnih šolah.
V	pregledu današnjega notranjepolitičnega položaja v Avstriji je govornik podčrtal, da demokratične sile v Avstriji niso mogle najti pravih zaščitnikov in po-bornikov za svoje interese v nobeni stranki, tudi ne pri vodstvu Komunistične partije Avstrije. Vodstvo KPA — je dejal Ogris — ni dobiilo zaupanja množic, ker se je kompromitiralo kot slab izvrševalec inozemskih direktiv’ pri tem pa ignoriralo resnične potrebe avstrijskega ljudstva. Glavna naloga vodstva KPA ni borba za pravice delovnega človeka, ampak skrajno škodljiva, kontrarevolucionarna gonja proti socialistični Jugoslaviji.
Franjo Ogris je dalje ugotovil, da, je Demokratična fronta delovnega ljudstva edina dosledna demokratična organizacija v Avstriji, ki je v sedmih mesecih svojega obstoja podpirala ne samo slovenski narod na Koroškem v borbi za njegove pravice, marveč tudi vse demokratične sile v Avstriji in v sedanjih na-
črtih veilenemških šovinistov, ki skušajo ponemčiti slovensko mladino na Koroškem kakor tudi o korakih, ki jih Je s tem v zvezi podvzela Demokratična fronta, je akupfičino seznanil dr. Franci Zwit-ter. Poudaril je nujnost, da se mobilizira ves slovenski r.^rod na Koroškem, kako bi se onemogočili ti načrti avstrijske reakcije. Avstrijski šovinisti — je dejal dr. Zwitter — skušajo /nova oživeti Maier-Kaibitschevo politiko raznarodovanja slovenske mladine na ta način, da hočejo uvesti staro šolsko politiko. >Po-zivam brate v svobodni domovini kakor tudi vso mladino sveta,« je na koncu svojega poročila izjavil dr. Zwitter, »da nas podprejo v borbi proti terorju združene avstrijske reakcije«.
Na skupščini je Mo izbrano novo vodstvo Demokratične fronte delovnega ljudstva. Z velikim navdušenjem je bil za predsednika DFDL ponovno izbran dr. Franc Petek, za I. podpredsednika dr. Luka Sienčnik, II. podpredsednika Kramar Lovro, sekretarja Ogris Franjo, organizacijskega sekretarja dr. Franc Zwitter,
V Gorici je bil II. kongres
Zveze slovenske mladine v Italiji
Gorica, 38. februarja. — V nedeljo je bil v Pevmt pri Gorici II. kongres Zveze slovenske mladine v Italiji. Poleg predstavnikov slovenske mladine iz Italije so prišle na zborovanje tudi delegacija mladine Slovenske Koroške, delegacija Zveze antifašistične mladine Tržaškega oeemlja in predstavniki Demokratične lronte Slovencev, ženske organizacije, partizanov itd. Ker so italijanske oblasti preprečile prihod jugoslovanski delegaciji, se mladina Jugoslavije ni mogla udeležiti tega zborovanja.
Kot prvi je nastopil predstavnik delegacije mladine Slovenske Koroške. Orisal je težko življenje in borbo, ki jo vodi slovenska mladina na Koroškem za svoje nacionalne pravice. V imenu Zveze antifašistične mladine Tržaškega ozemlja je pozdravil kongres tov. Gorazd Vesel Med drugim je dejal, da spremlja tržaška mladina z največjo pozornostjo in zanimanjem borbo, ki jo vodi slovenska mladina v Italiji proti reakcionarnim italijanskim oblastem. V italijanščini je pozdravil navzoče v imenu ZAM tov. Cepek Egidij. Poudaril je, da bomo lahko samo z bratsko enotnostjo mladine obeh narodnosti pobijali nacionalistične špekulacije in nadaljevali svojo borbo za zmago demokracije in napredka. Mladinec Predan Doris iz Slovenske Benečije je med drugim omenil, da se mladina Slovenske Benečije vztrajno bori za svoje pravice. Njeno stališče pa je izredno težko, ker italijanske oblasti ne kažejo prav nobenega zanimanja za probleme Benečije.
Tov. Oskar Vižintin je orisal položaj na Goriškem, v Benečiji in v Kanalski dolini. Poudaril Je, da je nujno, da dobe Slovenci v Italiji manjšinsko zakonodajo, kot je predvidena po čl. 6. Italijanske ustave. Takšno manjšinsko zakonodajo že imajo tiroteki Nemci. V zvezi s terorjem trikolorlstov v Benečiji je omenil, da je Komunistična partija Italije ne le popolnoma indiferentna do zahtev naše manjšine v Benečiji, ampak da jim celo nasprotuje.
Na koncu kongresa so navzoči »prejeli še resolucijo, v kateri poudarjajo, da se bodo borili za nacionalne pravice Slovencev v Italiji, podpirali borbo Italijanskih delovnih ljudi in pomagali po svojih najboljših močeh jugoslovanskim narodom v njihovi borbi za zmago enakopravnosti in pravih socialističnih odnosov med vsemi narodi.
Zveza slovenske mladine v Italiji Ljudski mladini Slovenije
Glavni odbor Zveze slovenske mladine v Italiji je poslal CK Ljudske mladine Slovenije s svojega II. kongresa, ki so ga imeli 26- in 27. februarja, katerega se pa naša delegacija ni mogla udeležiti, telegram naslednje vsebine:
»Slovenska mladina v Italiji, zbrana na svojem II. kongresu, vam kliče, vztrajajte v borbi za enakopravnost med narodi za zmago socializma v domovini. Stali vam bomo ob strani z vsemi močmi ter istočasno branili naš življenjski obstoj. Pogrešali smo vas.«
16. aprila bodo volitve za novi
okraini ljudski odbor v Kopru
Koper. — Na II izrednem zasedanju Istrskega okrožnega ljudskega odbora je bilo sklenjeno, da se bodo vršile 16. apri. la volitve za nov) okrajni ljudski odbor v Kopru. .Poslovna doba okrajnega ljudskega odbora v Kopru je namreč potekla.
Zadnje volitve v koprskem okraju v krajevne in okrajne ljudske odbore so se vršile pred dobrimi štirimi leti, novembra 1945. V bujskem okraju pa so bile volitve pozneje, 26. februarja 1946.
Tovariš Beltram, predsednik Izvršnega odbora IOLO, je v svojem poročilu orisal dosedanje delovanje okrajnih ljudskih odborov in poudaril, da sta oba odbora izvršila veliko zgodovinsko nalogo na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Odpravila sta kolonsko In polovinareko razmerje, razlastila veleposestnike in dala zemljo kmetom, omogočila sta velik razmah zadružništva, rešila vprašanje delovne sile, danes pa stojita pred nalogo izvršitve enoletnega gospodarskega plana.
V	nadaljevanju svojega govora je tovariš Beltram ožigosal kampanjo, ki se vodi proti coni B. V zvezi z nedavnim napadom Orlanda pa je pripomnil, da danes 40.000 beneških Slovencev nima niti ene šole v slovenskem učnem jeziku in nobene možnosti, da M razvijalo svojo
nacionalno kulturo. Zato bi bilo bolje, če bi razni Orlandi razpravljali o položaju Slovencev v Benečiji, ne pa o stanju v Istrskem okrožju, kjer so ta vprašanja že davno rešena. Tov. Beltram je nato še razložil, kakšna je razlika med starimi in sedanjimi votivnimi predpisi.
Angleški kralj je sprejel Clementa Attleeja
London, 28. febr. Reuter poroča, da je včeraj sprejel kralj Jurij predsednika britanske vlade Clementa Attleeja, s katerim se je razgbvarjal o sestavi bodoče britanske vlade.
O neuradni listi kabineta, ki jo Je ob tej priložnosti predložil Attlee kralju, niso izdali nobenega obvestila.
Ameriški državljani ne smejo potovati v Bolgarijo
Washington, 28. februarja (Tanjug). Zunanje ministrstvo ZDA je prepovedalo ameriškim državljanom potovanje v Bolgarijo. Prepoved velja tudi za poslovne zadeve. Ta odločitev je bila sprejeta, kakor poroča United Press, v zvezi s prekinitvijo diplomatskih odnosov med ZDA in Bolgarijo.
Predstavnik zunanjega ministrstva McDermott je Izjavil, da bo v bodoče na vseh ameriških potnih listih žig »ne velja za potovanje v Bolgarijo«.
Bolgarija je že druga država, v katero je vlada prepovedala potovanje. Ob koncu lanskega 'leta so Američanom prepovedali tudi poslovna potovanja na Madžarsko.
TAJPEH. — Čangkajšek je znova prevzel posle predsednika, kar je doslej opravljal Li Čung Jeen, ki pa je z izgovorom, da je bolan, odpotoval v ZDA, kjer je še zdaj. Kljub ponovnim pozivom, naj se vrne, je Li Cung Jeen več mesecev odklanjal povratek, ker je očitno spoznal, da je stvar Kuomintanga obsojena na propad, in menil, da je najbolje ostati
ATENE. — Davi se je začela 48 urna stavka učiteljev osnovnih šol v Grčiji. Tisk piše, da je do stavke prišlo zaradi toga, ker ravna vlada pristransko z učitelji v primeri z drugimi državnimi uslužbenci. Stavkati so začeli tudi finančni uslužbenci. Minister za javno varnost Burepules je dejal, da se na podlagi zakona sodi, da so stavkajoči odstopili in da je stavka tudi sprejeta.
Izjava CK KP Tržaškega ozemlja
CK KP Tržaškega ozemlja je na svojem II. zasedanju dne 21. februarja 1950 razpravljal o sledečih vprašanjih: 1. o politično sindikalnem položaju na Tržaškem ozemlju, 2. o razvoju in utrditvi ljudske oblasti v coni B, 3. (^stališču Partije v Tržaškem vprašanju, 4. o poročilu Kontrolne komisije.
V	resoluciji, ki jo je Centralni komite sprejel o politično sindikalnih vprašanjih, je med drugim rečeno, da ie sindikalno področje Tržaškega ozemlja postalo preizkusni kamen za ocenjevanje politične linije in taktike Informbiroja. Na tem področju so prišle še posebno do izraza vse negativne strani kominforml-stične politike. Važen element za oceno kominformi6tične politike in taktike je bila tudi nedavna stavka tržaških industrijskih delavcev. Centralni komite KP Tržaškega ozemlja Je na osnovi ocene
Na zahtevo jugoslovanskega predstavnika v VS
sta bili brzojavki LB Kitajske razdeljeni pri OZN kot uradni dokument
New York, 28. februarja (Tanjug). Na zahtevo jugoslovanskega predstavnika v Varnostnem svetn dr. Aleša Beblerja sta bili poslednji dve brzojavki zunanjega ministrstva LR Kitajske razmnoženi kot uradna dokumenta OZN ter dostavljeni vsem delegacijam v OZN. Gre za brzojavki o izključitvi kuomintanškega delegata i« OZN ter o poročilu glede na imenovanje predstavnika LR Kitajske v OZN.
Znano je, da je jugoslovanski delegat ▼ Varnostnem svetu dr. Bebler pred kratkim zahteval, naj se brzojavke zunanjega ministrstva LR Kitajske razmno-
Neurje v Italiji
Rim, 28 febr- (Tanjug.) Na področju Ligurije in sevetozapadne Italije divjajo silni viharji in neurja, ki so povzročila velikansko gmotno škodo Na obali La Spezie se je utrgal oblak Neurje je zrušilo mestno gledališče Zaradi viharja »e je potopilo več ribiških čolnov, v pristanišču Livorna pa manjša ladja. Gmotna Skoda znaša nad deset milijonov lir.
žijo in razdelijo delegatom OZN kot uradni dokumenti OZN. Predsednik Varnostnega sveta Blanco je odbil ta predlog, dr. Bebler pa ga je nato poslal generalnemu tajniku OZN Trygve Lieju.
Požar na jugoslovanski ladji »Kosmaj«
Beograd, 28. februarja (Tanjug). Na jugoslovanski prekomorski tovorni ladji »Kosmaj« je izbruhnil 24. II. požar, ko je bila ladja na Južnem Atlantiku, 6 milj severovzhodno od Pernambuca v Braziliji. Ladja »Kosmaj« je plula iz Argentine v Holandijo s tovorom lanenega semena. Požar je izbruhnil, ko se je zaradi velike vročine, ki vlada v ekvatorialnih predelih, vnelo lahko vnetljivo laneno 6ame. Kljub vsem prizadevanjem posadke se je ogenj razširil na vso ladjo, ki ga ni bilo mogoče ne pogasiti, ne omejiti. Posadka je bila prisiljena zapustiti ladjo. Sprejela jo je italijanska ladja »Francesco Moros-sini«, pozneje pa je prišel na pomoč tudi neki brazilski vlačilec.
človeških žrtev ni bilo. Reševanje ladje »Kosmaj« je v teku.
Za 15 milijard gradbenih det v Slovenili med petletko
Kako naši gradbeniki izpolnjujejo velike naloge, kakršnih naše gradbeništvo ni še nikdar imelo
tudi najnovejše znanstvene izsledke de gradiva, mehanizacije in d«1	.
organizacije. Graditi čim hitreje, P°® in najbolje — graditi tako, kakor
tržaške stavke ugotovil, da je imela ta akcija namen privesti tržaški delavski razred objektivno na pozicije buTŽoazije in iredentizma. Pri izvajanju te politike je informbirojeveko vodstvo odvzelo Enotnim sindikatom vso revolucionarno in razredno vsebino.
Na osnovi teh dejstev ugotavlja CK KP Tržaškega ozemlja pravilnost akcije Partije na področju politično sindikalne borbe v Trstu. Zaradi realnega položaja, izjavlja CK, je treba organizirati akcije za obnovitev razredne sindikalne organizacije.
Skupščina ES za istrsko okrožje v Izoli
Koper, 28. februarja. V nedeljo je bila v Izoli II. skupščina Enotnih sindikatov za Istrsko okrožje. Tovariš Aga-rinis, organizacijski sekretar okrožnega odbora ES za Istrsko okrožje, je pozdravil navzoče delegate, predstavnike KP STO-ja, Jugoslovanske armade, predstavnika KP za Istrsko okrožje, delavce iz Trsta, delegate in goste.
Nato je Bortolo Petrondo pozdravil skupščino in izjavil, da je naloga te skupščine zelo velika. Za tovarišem Pe-tronijem so govorili še drugi delegati. Med drugim so poudarili, da delajo agenti Kominforma na tem, da bi zaustavili delovni polet v coni B. Toda gospodarski plan za leto 1960 je nov dokaz gradnje in rasti. Tržaški delavci so se lahko na lastne oči prepričali, da so delavci cone B zavestni graditelji socializma. Vsi govorniki so bili mišljenja, da je treba delavce obeh con tudi formalno organizirati v en skupen organ. Delavci cone B ne morejo ostati organizacijsko osamljeni in prav tako ne delavci cone A.
Črnka rodila šestorčke
LeopoldviUe, 28. februarja (Tanjug). Agencija France Predse poroča, da je v Ruandu (Centralna Afrika) neka Črnka rodila šestorčke, 4 dečke in 2 deklici. Mati in otroci se počutijo dabro.
Ko je zaledenelo blejsko jezero zlatilo toplo, že skoraj pomladno sonce ln je v ozadju v čistem planinskem zraku in modrini sijal Triglav, se je okrog 200 strokovnjakov dan za dnem zapiralo v za-vešeno hotelsko dvorano, kamor ni prodrl nitd žarek sončnega dne. Toda niso se zaprli pred življenjem. Razpravljali so
o	najbolj življenjskih vprašanjih sedanjosti. Reševali so vprašanja graditve ▼ širšem pomenu besede; strokovnjaki »o bili sicer gradbeniki, toda gradbenik dandanes ne gradi le mrtvih zidov. Posamezni udeleženci kongresa gradbenikov na Bledu »o se celo sami čudili, da je njihova stroka tako obsežna; zdaj je že težko potegniti ostro mejo med njo ln številnimi drugimi gospodarskimi panogami Nikakor pa je ni mogoče ločiti od nobene gospodarske panoge in smemo reči, da je ključna panoga. Kdo bi torej dvomil, da so na kongresu reševali številna vprašanja, ki nas med graditvijo socializma najbolj zanimajo?
OD ZAČETKOV TEHNIKE...
Ko »o v davnini nastajali prvi zarodki gradbene tehnike, se je kot gradivo pojavila opeka. Asirci in Egipčani, pa tudi menda že Sumerci, so zidali z glinasto, na soncu posušeno opeko. Ali niso uporabljali tudi lesa in kamna? O tem se naj prepirajo zgodovinarji — katero gradivo je bilo prvo. Hočemo le ugotoviti, da je opeka ena najstarejših vrst gradiva. Toda zdaj že resno dvomimo, da je opeka večno gradivo, v vseh obdobjih človeškega napredka najboljš^. Dandanes uporabljamo 234 vrst gradiva. Če razdelimo zgodovino opeke po proizvodnji in glede na razvoj gradbene tehnike v tri dobe, sprevidimo, da se je tretja, zadnja, doba začela šele po prvi svetovni vojni. Sele v zadnjih desetletjih so začeli ocenjevati gradivo tudi z znanstvenimi merili na podlagi temeljnih raziskovanj. Žganje opeke terja mnogo goriva, ki ga potrebujejo tudi številne druge industrijske stroke. Opeka kot izdelek je poceni, dokler je v sami opekarni, zato pa jo tem bolj podraži prevoz na daljše razdalje, ker je težka in zavzema mnogo prostora. Za hitrejše načine zidanja ni primerna. Toda tudi opeko je bilo mogoče izboljšati. Začeli so izdelovati votla-ke ali večje votle opečne bloke, ki so mnogo lažji od polnih zidakov ter so tudi boljši toplotni izolatorji. Vendar se zdi, da je s tem razvoj opeke končan-Nove vrste gradiva imajo mnoge prednosti pred opeko. Ali se ne začenja tudi nova doba proizvodnje gradiva pri nas? Ali ima opekarniška industrija še prihodnost?
...DO DANDANAŠNJE VISOKE TEHNIČNE STOPNJE
Čeprav je še vedno mogoče zagovarjati nekatere najstarejše vrste gradiva, n. pr. kamen, ki ga ima Slovenija posebno mnogo, in les, vendar novejšo dobo v gradbeništvu označuje mnogo bolj stremljenje po hitrejših načinih zidanja in iskanje boljših, novih vrst tfradiva. Vprašanja montažnega načina graditve ni mogoče rešiti brez uvedbe novih vrst gradiva Med nove vrste spadajo tudi novi opečni izdelki, votlakl, zlasti opeka za stropove, vendar je potrebna proizvodnja v pravem pomenu besede novih vrst gradiva, namenjenega predvsem za montažne graditve. Kako pa je mogoče Izpolniti to zahtevo?
Gradbena proizvodnja se mora poceniti in pospešiti. V ta namen je treba uvesti proizvodnjo lahkega gradbenega gradiva ln mavca, betona in lesnih odpadkov. Potrebujemo cement, ki se zelo hitro strdi Takšen cement pa terja posebne dodatke. Eden domačih izvrstnih dodatkov je domači proizvod »temposol«. Ali je mogoče na montažni način graditev preiti čez noč? Nedvomno ne. Prvi pogoj je, uvesti proizvodnjo novih vrst gradiva in vsega materiala v industrij skem obsegu. To pa je seveda mogoče na sedanji visoki tehnični stopnji.
PLANSKO GRADBENIŠTVO
Zdaj pa nismo le dosegli visoke tehnične stopnje, temveč tudi družbeni razvoj, jjo iz anarhije kapitalističnega gospodarstva prehajamo na vseh področjih v smotrno, plansko usmerjeno dejavnost socializma. Prehod iz starega reda v novi pa ni le en korak. Pot v socializem tudi ni le lep sprehod, temveč naporna borba.
polna težav, ki jih ni mogoče vseh napovedati in dogledati. Naš plan je zakon, ni pa šablona, ker je pač življenjski
in ker je njegov namen, da življenje izboljšamo. Med izpolnjevanjem plana se |e treba tudi stalno boriti za planska načela, za smotrnost in skladnost vseh progresivnih prizadevanj. To je vsebina borbe za socializem. Del te borbe je tudi, da je treba v gradbeništvu stremeti ne le za izpolnitvijo plana samega na sebi, temveč tudi, da se povečajo kakovost, ekonomičnost in učinek dela. V ta namen je treba spraviti v sklad prizadevanja investitorjev, projektantov, gradbenih podjetij in znanstvenikov. Vsi sodelujejo pri skupni nalogi — od organov državne uprave do gradbenih podjetij. Po čem stremijo gradbeni strokovnjaki? Hočejo, da bi se povečala kakovost gradiva in prizadevajo si, da bi gradili v tehničnem in ekonomskem pogledu pravilno. To pa | ni tako preprosta zahteva. Gradbeno delo je v tehničnem pogledu pravilno, če so pri njem uporabili vsa načela sodobne tehnične vede, to se pravi. Če so gradili po tehničnih predpisih, ki se opirajo ha znanstvene izsledile Najbolj ekonomično zgrajen objekt je tisti, pri katerem je bilo mogoče najbolje uporabiti
jajo potrebe socialistične družbe, zahteve planskega gradbeništva pri
VELIKIH NALOG NI BREZ VELIKIH 'V;'	TEŽAV
Z gradbenimi deli polagamo temelj®
industrializaciji to elektrifikaciji. . gradbena dela pa spadajo tudi cestn železniška dela, melioracije, urejanje dournikov (in s tem v zvezi p0Ž03™°y , na dela), graditev kmetijskih gospo skih objektov, ne le industrijskih' jr* tev šol, stanovanjskih naselij- Gra<u ^ socializma ni brez gradbenih del na vs področjih. Naloge gradbeništva so v kanske. Potrebovali bi številne štabe P ^ jektantov ln strokovnjakov sploh, ^ pripravljali gradbeno dokumentacijo. idejnih osnutkov, glavnih projektov, detajlnih načrtov in proračunov, “o L bo v ali bi dobre organizatorje 'stavb ^ celo armado inženirjev in tehnikov. go več delavcev — n® le kvalificira saj pogosto še celo bolj primanjkuj®,, žaJsov — potrebovali bi mnogo več 8 diva in prevoznih sredstev. Potrebuj^ dobro opremljene raziskovalne >nsU _ za preiskavo gradiva ln stavbnih K strukcij. Primanjkuje pa tudi zanje ' kovnjakoV Tehnične šole potretro' mnogo profesorjev, predavateljev, 5 ^ kovnjakov... Težav je toliko, da bi marsikoga utegnilo lotiti malodušje, ba je graditi, gradbenih del ni odlašati. Toda za mnoga gradbena . doslej pogosto niso bili pripravljen} najpotebnejši načrti, ko so že začeli ! diti. Niso bile opravljene nujne P”Pr.xati zato je bilo treba tu in tam Prf?f -jo' gradbišča, kd jih zaradi tega ni bilo goče primerno in pravočasno urediti- ^ sedanje številne velike težave P* ,j rodile dragocene izkušnje. Na p° dosedanjih izkušenj so gradbeniki n®• “ gresu ugotovili »izredne prednosti, * I je mogoče doseči s smotrno in Pr časno organizacijo ter razporeditvijo pravljalnih, projektnih in izvršilnih ^ z uvajanjem mehanizacije obrat°v gradbiščih kakor tudi s podporo z stvenih raziskav .. Roki za bodo v bodoče določeni samo na p°° je„ realnih in vestnih operativnih pU®°v'ora. stavljenih na podlagi projekta in Pr čuna. Zato je treba začeti planira*1 vesticijska preddela«.
ZA TEHNIČNI NAPREDEK PRI
NAS
Velikih nalog gradbeništva Prl
n»*
Jbe-
med petletko — ko bo vrednost 4r.?:;aii nih del v Sloveniji znašala 15 ji-dinarjev — bi ne mogla zadevoll^^a polnjevati, če bi naša gradbena te/enini ne napredovala vzporedno z dru: razvojem in izpolnjevanjem P®* niti Gradbena dela je mogoče zelo P° ino in izboljšati. Znanstveno raziš*10 \. delo in praksa se morata stalno i*P' ay njevati. Zgrajeni objekti so Prfvti'
modeli v merilu 1:1 za raziskovale* ^v3, benih konstrukcij, temeljenja in $rtfrenr Vendar pa s‘tem ni rečeno, da (Sra j:cljih štvo ne potrebuje tudi dobro PPrffllv!Jo«' laboratorijev ln osrednjega razisk° ‘ jfl0 ga instituta Doslej je bilo raz' enjal° delo preveč razdrobi j eno in zato P1 .ve< smotrno. Potrebujemo osrednji *n» jo ni zavod, ki bo najbolje oprenul .j». Imel tudi dovolj usposobljenega o v Pri nas nastajajo veliki instituti ^j evropskem merilu, zato je Še tein. j očitno, da je gradbeništvo v tein du v zastoju, čeprav ima med P® najtežji delež nalog Gradbena r#cei Društva inženirjev in tehnikov ,e gtf0-močan kolektiv in torišče plodneg uStj-kovnega dela Nujno potrebna pa > nova, ki bo zbirala vse dragocene jjj nje Iz prakse, pa tudi projekta® konstruktorjev ter novatorjev, ničnemu napredku po svetu in s raziskovalnim delom dajala sinem 0a' voju gradbeništva. Treba pa je v ^0. men tudi nadarjenim gradbenikoin 8jib gočiti specializacijo z delom v~ V$ znanstvenih institutih ali s štu<»i prakso v tujimi.
VODNO GOSPODARSTVO lN
GRADBENIŠTVO	^
Hidrotehnika je ena	najob*2^	J«
področij gradbeništva. Pri nas (ia tem večji pomen, ker je Slov® J ^rir bogata po vodnih silah; sloveni* e)eK' Centrale dajejo približno	^etr,j»vi.
trične energije hidrofientral v v®?1 zen tega zdaj začenjamo Žra ie hidrocentrale V zvezi s tem Pa
zahteva dokončna organizacija ^	^
za vodno gospodarstvo, Te usy*® za & rajo zbirati in sestavljati “i , Iti i delavo vodnogospodarskega nac najra‘>i f ie nimamo; izdajati smernice zai0j[ler j® nalnejše gospodarstvo z vodo
' načftijfl' bo sprejet vodnogospodarski , up0
delati ta načrt; nadzirati	^	\
njevanje vodnogospodarskega pri rt
Najnujnejša hi-drotehniška “f i„urn'^ .
so med drugim; ureditev h« .^t* *
področij; Izdelava osnovnega P uP°j
energetsko izrabo Soče in Sav , pff
pa Savi; ureditev naprav za - , jfl *»-padnih voda; ureditev dosed*®) 6 pit ditev novih naprav za preskr jež®*1 in uporabno vodo ”.a mesta, in industrijo.	„g<ib®	^
Spričo velikih	nalog	na5«S®	.	a2ati	)
štva - ki jih ni mogoče^ PUn. kratkem
upravni, zakonski in orgaiu*“-Tjj8 v - u
pi, Zlasti so pomembna	vpra	-,	.,
posredni zvezi s	kadri	in »o	„0it°
vprašanj na se bomo dotak neje ob dr
- KI ]U1 ni mus"- vnl si*. n pregledu — so p<>tr	$ ..
, zakonski in organiza^ . v u
a se bomo rugi priliki.
Predsednik argavaSke zadruge FRANC (ILACaA
I	veHifVa^' zadružniki se v teh tednih feska°.v?lemo pripravljajo na spomla-bodo L*,' Resno kot vsa leta doslej s tem t j- 1 delom> da bodo uspehe in Ognili s*oves 8voie zadruge Se bolj N, '
družni«pi£stran®ni dvorišču mlade za-% *® Ustijo hmeljevke, na njivah tro-irneli kV "P1,87 80 *e doslej v zadrugi jen9s8, 0r®i polovico orne zemlje zasadili k ..■*ein’ b°d° letos v zadrugi raz-do{6 "rneljiSCa Še za 16 ha ter bo v bo-ffleljarstvo njihova glavna panoga, leto ZaUS- ^ katerega so samo lansko Preh;i^w Za preskrbo industrijskega sed«, » o^rog 61.389 kg povrtnine, saj iJv10^0 >n pripravljajo tople grede, dvitrnii?0, ‘e^os pridelek na vrtu znatno edea 1 Jn izboljšali. VBi zadružniki kot 'iito n •• . ^ i® treba tudi letos teme-ve{ ^rile*-i m delo in storiti še mnogo
kandidat »a Svet narodov
pomočnik delal v Sevnici in Celju. Cesto je bil brez zaslužka, zato je morala tudi žena iskati dela, da so se preživeli. Leta 1939 je v borbi za kruh odiel v tujino, v nemške rudnike, kjer ga je za-
Veaijj zadrugo — eno najboljših v Slo-Pratw 7ti pa j® mo{no povezano ime 8edai ir ?e> predsednika zadruge in litvji andidata za Svet narodov pri vo-dino„ v zvezno ljudsko skupščino. Za-močna’ Predsednik, zadružniki, vse to je ,lvo inW neločljiva enota. Dobro vod-ie j:	yztrajni,	predani	zadružniki,	to
ki je ? 'n močna gonilna sila zadruge, **Peh& doslej pokazala že tako lepe
Pfj pL,ar.*®. Ulaga se je rodil v Št. Vidu tam hS®,’ kot sin malega kmeta in je odse( 0(11 končal osnovno šolo. Potem je v vrtnarsko šolo ter kot vrtnarski
Pretekla leta.
tekla vojna. Ko so naši narodi začeli borbo proti okupatorju, se je vrnil in tudi sam stopil v partizanske vrste.
ladinske organizacije, aktivi in brigade tekmujejo na čast volitev
V M	I5,	**a	o	uui	ua
kofjjji Novo Gorico in je » tem že prebojen. obveznost, ki jo je sprejel na v°livnem sestanku.
<kt1Djh7n°Vanie v čast volitev v Ljudsko *li»di« i FLRJ zajema vedno bolj tudi Osjek ,e vrste Celotni mladinski aktiv delo „*\r °r'Mwske je odšel za 8 dni na
!» i^ina gozdnega gospodarstva Bled
^tiv0 |, a vsem gozdnim in lesnim ciji, m Slovenije tekmovanje v produkti j’ u. razširitvi mladinske organizacije t« doli Hodnega gospodarstva Rde-‘ko ,, Da Pa ie ustanovila novo mladin-bart pro,zvodno brigado »Ivo Lola • Ri-
4lttiVOy°*®vskem okraju tekmuje nad 20
Mt,
Aktiv KOZ Kočevska Reka
Jr| ,v svoje vrste vso mladino in se Ije j Pripravlja na bližnje akcije: čiiie-'iv j..evia' pomladanska setev itd. Ak-ftlt :žs^nega posestva Koblerji, ki se je čel kratkim ustanovil, je takoj prl-P»nje ,evati najnujnejše naloge — skle-v«dni„ elovnih pogodb zboljšanje prolz-teyje ‘td Sklenili so, da bodo sadno £ . °Cistili v svojem prostem času. ^ala na mladina v Komendi je po-
*	ol.n? tekmovanje vse zadružne aktive toplr:a,u Mladinski brigadi v tovarni ŽMj n* Količevem, ki dnevno prese-s^^o na 25%, sta napovedali tek-
^edvolivne obveznosti mizarjev
I	Trbovlje.	M.	februarja.
‘*«Ie „ kolektiv Centralnih radarskih de-» °*o „|.Trbovl-I*h Je sprejel v letu 115». *«j||	'*1I plan kot lansko leto. Zato so
Aon „ <lhl'utu hrlgadnl način dela, ki Je “ m 1).8lo'-llnost za 8 do 8 tem kolektiv znt5°vol.1en ter Je na pobudo ope-l'* *’ lta To,l*tv“ Prežel na serijski način > Gatnik	Povečalo storilnost ie za ( do
,.N|	Vse to le bilo mogoče doseči
,ktm i 6 Povezanost! med upravnim p»r-
V	j sindikalnim vodstvom.
v zvezno skupščino je 'sktlv tele obveznosti: Detraanova,
i.’. Pl*nlnčeva, Kalikova ln tesarska k« °Vai vo(*l tov. Ludvik Škufca, bodo ,?yi>»t| .* ®ed drugim v storilnosti ln v kana bn„l ®*aT« produktov. Vseh 22 kovin-Y, Utim,, P* *• Is zastavilo večje naloge jijftto. *n^u strojev za rudarstvo In 11-Mm.' , Pri dosedanjem tekmovanju so
o.rlcade velik napredek. — L. O.
movanje brigadi v tovarni pohištva v Duplici. Tudi dve novo ustanovljeni brigadi v tovarni Titan tekmujeta v čast volitev. Mladina tovarne Univerzale v Domžalah tekmuje z mladino tovarne gumbov v Kamniku Mladina tovarne usnja pa z mladino kemične tovarne,
Po osvoboditvi se je z družino naselil v Vojniku, kjer je dobil od agrarne reforme nekaj zemlje. Leta 1946 je stopil z ostalimi agrarnimi interesenti v Vrbju, Vojniku, Arji vasi in Št. Petru v zadrugo. Najprej je delal v Vrbju kot brigadir. Toda prevelika razbitost zadruge ni rodila uspehov. Slab predsednik, neorganizirano delo in druge pomanjkljivosti so zadrugi škodovale.. Zato je tovariš Ulaga z zadružnikom Vidmarjem in drugimi zahteval osamosvojitev zadruge v Arji vasi. In tako se je začelo. Prvi januar 1948 pomeni arje-vaškim zadružnikom veliko prelomnico v razvoju njihove zadruge in datuma prav gotovo ne bodo pozabili. 2e v jeseni istega leta so želi prve, sicer še skromne uspehe svojega dela. Vendar so bili srečni in zadovoljni. Z vero ln zaupanjem v svoje delo so prebrodili prve težave. Vrednost storilnega dne se je z leti dvigala, od začetnih 42 dinarjev so letos pnšli na 120 dinarjev. Zadruga je oddajala državi vse več pridelkov. Z bri-gadnim načinom dela in normani so iz leta v leto dosegali večje uspehe.
S tem pa so si utirali tudi ugled pri ostalih kmetih v vasi in v vsej Savinjski dolini. Lani se je zadrugi priključilo še
15	gospodarstev, v jeseni pa še osem iz Petrovč. Dane« ima zadruga čez 500 ha zemlje. Lani so imeli 8,893.586 dinarjev dohodkov. Presegli so plan živinoreje za 12,5%, izpolnili sestveni pilan ter veliko oddali državi. Letos pa bodo uspehe še povečali. Brutto dohodke bodo dvignili na 8,974.000 din, storilni dan pa na 133 dinarjev. Zboljšali bodo hektarski donos ter pomnožili in izboljšali živinorejo.
Tako raste pod vodstvom predsednika Ulage zadruga v Arji vasi. Po njenem zgledu pa se ustanavljajo in razvijajo nove za druge v Savinjski dolini, tja se hodijo učit, tja hodijo gledat uspehe socialističnega gospodarjenja kmetje tudi iz drugih predelov naše domovine.
r%epoa»ol|Sl|ivl špehulaisl pred sediščem
Ljubljana, 2j. febr. ‘Pred okrajnim sodiščem se Je dne 18. ln 21. t. m. vršila Klavna obravnava proti skupini špekulantov z zlatniki In drugimi predmeti. Kot pri vseh sličnih prekupčevalcih se Je tudi pri teh ugotovilo, da se sistematično buvljo po osvoboditvi s prekupčevanjem zlasti l zlatniki le premoznejll sloji, posebno Iz vrst bivših trgovcev.
Na zatožni klopi so sedeli: Zajec Andrej, blvii- trgovec s srečkami, ■ kurivom in lastnik reslitetne pisarne, sedaj pa član zadruge Igračarjev. Ta Je bil v tem procesu centralna oseba, saj 'je povezal poleg soobtožencev ie celo vrsto oseb, s katerimi je vzdrževal stalne stike s preprodajo zlatnikov ln valut. Prometa Je napravil od leta 194* do 1949 samo s zlatniki ln dolarji sa ca. 8,000.000 din. Kot vsi špekulanti večjega stila so je tudi on zagovarjal, da ni v lastnem imenu ničesar nakupil, ampak da Je posredoval pri knpčijah z zlatniki in valutami. Koliko je pri tem zaslutil, se seveda ni dalo ugotoviti. Pri kupčijah mu Je pomagala tudi njegova žena Zajec Božena.
Najožji sodelavec Zajec Andreja Je bil že večkrat kaznovani Krek Henrik, brat blv. pobeglega ministra Kreka, izrazit In dosleden nasprotnik naše državne Ureditve. Svojo zakrknjenost je pokazal zlasti s tem, da je kljub priznanju Zajec Andreja, da mu je Krek prodal v letu 1M8, potem ko je bil Izpuščen lz pripora, kjer je bil na vzdrževanju kazni zaradi špckularl.le, 200 zlatnikov z letnico 1947 in 700 dolarjev, to trdovratno zanikal, čeprav mn je to dejstvo Zajec Andrej vrgel v obraz.
Tndt Arhar Bok, trgovec s mizarskimi potrebščinami iz št. Vida, se je moral zagovarjati zaradi kupčije z valutami. Poleg tega pa Je bil obtožen prikrivanja velike količine mizarskih potrebščin. Po osvoboditvi j« preeej materiala skril In ga prodajal na črni borzi, pred nacionalizacijo pa je del svoje zaloge poskril pri svojih znancih. Z njim je bila obtožena tudi njegova žena Arhar Ivanka, ki mo je pomagala pri njegovih špekulacijah.
Trebušak Maks In Trampuž Frane sta lastnika dveh mizarskih delavnic v Vlžmar-jlh ln Podgorjn. Kot obrtnika, zaposlena s planskimi In privatnimi deli. Imata pač dovolj dohodkov, da Jima ni bilo potrebno bavttl se poleg tega le s Ipekulantsklmi posli. Strast do veritnlitva Je privedla na zatožno klop tudi Trebnlakovega prijatelja Llnke Antona, ki ljudskemu sodišču nikakor ni mogel dovolj Jasno raztolmačiti, kako da se je on kot pravni referent združenja obrtnikov moral bavltl tudi s preprodajo žime, trakov, ur In zlatnikov, (oprav je Imel tri službe.
Tndl Zaletel Frane, ki Ima v St Vidu skoraj Industrijsko podjetje. Je verjel Za-Jee Andreja, da bi bilo dobro, če del svoje gotovine zamenja v zlatnike.
OB VOLITVAH SE PODROBNEJE SEZNANIMO Z
NAŠO DRŽAVNO UREDITVIJO
1. Uvod
Pri pripravah za volitve v Ljudsko skupščino FLRJ (Zvezni svet in Svet narodov), ki bodo v vsej Jugoslaviji 26. marca 1950, nam morajo biti jasna osnovna načela, na katerih sloni ureditev naše države. Tako bomo spoznali, kakšne pravice imajo v naši socialistični domovini jugoslovanski narodi, narodne manjšine in posamezni državljani in pravilno bomo lahko ocenili vodilno vlogo, ki jo ima Ljudska skupščina FLRJ. Jasen nam bo ogromen pomen volitev za razvoj notranjega življenja v državi in za njen ugled in vpliv v svetu. Razumljivo nam bo, zakaj je važno, da tudi na teh volitvah damo svoje zaupanje Osvobodilni fronti, ki nas s Partijo na čelu vodi v novo življenje.
Stara Jugoslavija je bila mnogonacio-naina država, ni pa bila prava domovina narodom, ker niso bili enakopravni. Bili so zatirani od velikosrbske buržoazije, ki je prav tako zatirala tudi srbski narod, nekaterim narodom pa sploh odrekala pravico obstoja kot samostojen narod, n. pr. Makedoncem. Zato so jugoslovanski narodi, ki so začeli i>od vodstvom KPJ borbo za svojo popolno osvoboditev, že vse od začetka postavljali kot osnovno načelo ureditve nove Jugoslavije — načelo federativne ureditve, sloneče na široki demokratični podlagi. Ta volja vseh jugoslovanskih narodov se je slovesno manifestirala v Jajcu 29. XI. 1943, ko je biilo ime naše države določeno kot Demokratična federativna Jugoslavija. Bistvo federativne ureditve naše države je v tem, da je vsaka ljudska republika suverena, to jo da ima vse
‘vrhovnostne pravice, v kolikor jih ni prostovoljno prenesla na zvezo, v mednarodnem življenju pa nastopajo vse republike skupno kot enota, ki ima skupen denar, zunanje zastopstvo, enoten gospodarski sistem itd. Suverenost je označil tov. Kardelj kot samostojnost naroda, pravico naroda, da samostojno rešuje vprašanja, ki se ga tičejo, da sam svobodno ln neomejeno upravlja svoje zadeve.
Ta dolgotrajna in naporna borba narodov Jugoslavije za enakopravnost je bila kronana 29. XI. 1SM5, ko je Ustavodajna skupščina proglasila našo državo kot federativno ljudsko republiko in 31. januarja 1946, ko je bila sprejeta Ustava FLRJ. Tako je bilo rešeno nacionalno vprašanje v Jugoslaviji na edino pravilen način v skladu z marksistično-lenlnistlčno teorijo o reševanju nacionalnega vprašanja: vsak narod razvija v lastni republiki in v kolikor je to potrebno, s pomočjo ostalih republik svojo kulturno in gospodarsko moč In s tem krepi in gradi tudi skupno domovino. Garancija resnične enakopravnosti narodov pa v naši državi temelji predvsem na principu najširše ljudske demokracije, ko se pritegujejo k upravljanju države delovne ljudske množice, ki so vodene po svoji Partiji in ki odpravljajo biro-kratičen način vodstva države ter ostanke kapitalističnega izkoriščanja. Tako »naša demokracija ni samo okvir vedno močnejšega ln vsestranskega razvoja socialistične pobude, ampak tudi orožje borbe zoper reakcionarne ostanke preteklosti« (Kardelj). Naša socialistična demokracija ni nekaj dokončnega, nekaj, kar bi, kot to delajo informbirojevaki revizionisti, hoteli vsiljevati drugim, temveč je »spe-
cifična oblika demokracije na bazi razvoja socializma in kot taka ne more biti nič drugega kot orožje delavskega razreda v borbi za socializem! Ta bo toliko popolnejša, kolikor bodo izginjali vsakršni ostanki razredne družbe, kar je danes odvisno predvsem od razvoja proizvajalnih sil.« (Kardelj).
Veliko revolucionarno delo, ki so ga izvršili naši narodi v teku narodnoosvobodilne borbe, ko so prevzele oblast v roke delovne množice, je tako samo podlaga za nadaljnji razvoj socializma. Z Ustavo, ki je temeljni zakon, ki odreja obliko naše države in njeno ureditev in ki je, kot pravi tovariš Kardelj, eden najnaprednejših dokumentov resnične ljudske demokracije, je zagotovljeno, da teh revolucionarnih pridobitev našim narodom ne more nihče več vzeti. Po sprejetju Ustave pa je Ljudska skupščina FLRJ sprejela še celo vrsto zakonov, ki so tako bistveno posegli v nadaljnji razvoj naše socialistične domovine, da moremo že danes iz časovno tako kratke perspektive ugotlvitj ogromen napredek o graditvi socialistične družbe.
Enodušna in nedeljena podpora, ki jo uživa naše partijsko in državno vodstvo pri Izvajanju svoje politike od vseh narodov Jugoslavije, je posledica tega, ker se delovni ljudje lahko vedno znova prepričajo, da se pri nas dejanja ne ločijo od besed in da Je enakopravnost narodov, ki Je glavna pridobitev naše revolucije, vseskozi dosledno izvedena. To je tista ogromna razlika napram imform-birojevskim državam, ki to načelo sicer v teoriji zastopajo, praksa, dejanja pa so temu povsem nasprotna.
Sfiligoj Anton ln Marija sta včasih v Frančiškanski ulici prodajala knjige, svote podobice in raznovrstno keramiko. Posel je moral biti tudi po osvoboditvi donosen, ssj sta spravila toliko gotovine skupaj, da Jima je bil nasvet Zajec Andreja, naj gotovino člmprej zamenjata v zlato, kot naročen.
Premelč Melanija, bivša trgovka z manufakturo ln galanterijo, je dva dni poizkušala skrivati svojo ogorčenost, da je ljudska oblast tudi njo posadila med tako velike špekulante ln to samo zaradi onih treh nesrečnih zavojev pletenin, ki Jih jo ob likvidaciji skrila pri svojih znankah.
Baznmljivo Je, če se obtoženct-špekulantt zagovarjajo, da ne smatrajo prekupčevanja z zlatniki za špekulantskl posel, nerazumljivo pa je, da Je del obrambe Istega mnenja, čeprav so predpisi glede prometa s zlatom ln valutami popolnoma jasni.
Ljudski senat Je pod vodstvom predsednika senata tov. Rupnika Izrekel kazui, ki so edine primerne ln ki v zadostni meri prizadenejo špekulantskl element, ln slesr:
Jopolno zaplembo premoženja Žalec Andre-u ln Boženi. Arhar Ivonkl In Arhar Boku, Trebušak Maksu, Sfiligoj Mariji in Sfiligoj Antonu in Zaletel Francu. Vsi obtoženci, razen Premelč Melanije so bil! obsojeni na prostostne kazni, in sicer Za.lec Andrej na
4	leta odvzema prostosti s prisilnim delom; Arhar Bok na 18 mesecev, Krek Henrik na
2	leti, Llnke Anton na 15 mesecev, Trebušak Maks na 14 mesecev, Trainpui Franc- na 6 mesecev, Sfiligoj Marija na 14 mesecev, Sfiligoj Anton na 12 mesecev. Zaletel Fr.mc pa na 13 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom. Premelč Melunlja pa bo plačala 20.000 din kazni in 1000 povprečnine. — L. S.
Več razumevanja in pomoči
V	Hrastniku so bile volitve v krajevne ljudske odbore že pred dvema mesecema, vendar ni bilo mogoče zaradi zaviranja nekaterih direkcij še do danes postaviti iia mesta Izvoljenih funkcionarjev. Za tajnika v KLO Hrastnik.Je bil Izvoljen tov. Frido Mlinar, komercialist v kemični tovarni v Hrastniku. Znano Je, da Jo tov. Mlinar strokovno zelo sposoben ln zato tudi potreben podjetju; toda še mnogo več bi lahko koristil skupnosti, če bi opravljal dolžnosti tajnika pri KLO, ki Je prav zdaj v gospodarskem razvoju. Tovarišu Mlinarja je Izvolilo samo ljudstvo ter mu zaupalo odgovorno nalogo tajnika v našem industrijskem mestu. Generalna direkcija kemičnih Izdelkov bi se morala pač bolj pozanimati za zakon o ljudskih odborih ter tov. Mlinarja rareiltl službenih dolžnosti. — S. S.
Izobraževalni tečaj na Jezeru je napovedal tekmovanje
Od 000 lzbraževalnlh tečajev, ki jih Imamo v Sloveniji, Je eden najboljših na Jezeru, v okraju Ljubljana-okolica. Vseh 80 rednih obiskovalcev, ki pridno posegajo v diskusijo, st Je zadalo pred volitvami v Zvezno skupščino obveznosti, s katerimi bodo pripomogli k čim uspešnejšemu Izidu volitev v njihovem kraju In k boljšim uspehom ob zaključku Izobraževalnega tečaja.
Tečajniki s Jezera napovedujejo tekmovanje vsem ostalim lzbroževulnlm tečajem v Sloveniji v pridobivanju novih tečajnikov, zlasti starejših, do volitev v Zvezno skupščino, razen tega še kje bodo tečajniki v celoti sodelovali v predvollvnl kampanji ln šil prvi skupno na volišče, ln končno, kje bo ob rednem obisku tečaja In živahni diskusiji uspeh ob zaključku tečaja najboljši!
Iz raznih krajev
Trbovlje. — Napredni Cečanl so sklenili, da bodo do volitev ustanovili KOZ. Sedaj Je podpisanih že 12 pristopnih Izjav. V ta uamen Imajo po vseh naseljih sestanke, na katerih poleg gospodarskih vprašanj obravnavajo tudi zunanja ln notranja politična vprašanja. — 6. S.
Zagorje. — Privatni obrtniki so ustanovili brigado 30 članov, ki so se zavezali, da bodo vsak ponedeljek delali pri proizvodnji premoga, dokler ne bo doseften plan. Rudniška uprava pa bo dala brigadirjem za delo potrebno delovno obleko in obutev.
I.	H.
Idrija. — V Januarju Je okrajno mi* zarskn podjetjo Idrija dosegla plan proizvodnje 150'/i. V vrstah delavcev Imajo devet večkratnih udarnikov, ki stalno presegajo delovne normo. Edina pomanjkljivost v tem podjetju je, da kolektivu še ni uspelo Izkoristiti vseh parnih In ogrevalnih naprav.
—	M. V.
Tolmin. - Sindikalna podruinioa PTT uslužbencev za Tod minsko so. jo v preteklem letu povečala za 31 Članov. Člani so Jani občutno Izboljšali svoje strokovno delo. Posebno pohvalo zaslužijo čuvaji PTT linij ln telefonistke, ki »• uspehom zmagujejo močno narasej promet. V znak priznanja za uSpe&no delo so bili odlikovani z. medaljo za dalo TT mojstrij Mais Tavčar, I rane Pirih in Frauc Bratuž, več tovarišev pa je bilo nagrajenih in pohvaljenih. — T. D.
Film o CHOPINU
»oenem filmu o Lisztu gledamo te dni film iz Chopinovega > J^a- Barvni film »Nepozabna pe-tc®r T Posneli leta 1945 v Ameriki, ln žifjl Proizvodnji »Columbia Picture««, chlu p' ie po scenariju Ernsta Ma-v„.V	Vidov.
bK^eca b ni poteklo 100 let od smrti rV%ka (17. oktobra 1848), nam Ao D lm — četudi post festum — i;,v° dpL av> da populariziramo Chopi-‘‘Hii k Ined najširšimi ljudskimi mno-(	j.j	tudi zmore edinole film.
da® >NePozabna pesem« bi lahko D,8V ijJ® en sam koncert Chopinove (t!>iji "dvomno je v kvalitetni inter-®le(?ovih skladb, vse od polj-L>efi,ii ’ Polonez in igrivih valčkov k ' ?lavn„ noetumov in preludijev, jB ® črednost tega filma. Prav ta-CaslVo j	a priznati, da to glasbeno
«t/*l?odha	»Pretno posreduje film-
'Mi,	i® 8icer drugotnega, llu
^ftiore Pomena, ki pa s svoje stran) ViNno	'	Hlma	ne bomo pozabili.
' ki P°zabiili kljub pomanjklji-ski«jrBdo 113 račun biografije ve-Hh	in	Pianista. Ost kritič-
»e	*®	pomislekov	zaradi netoč-
&t6va|Hrej( j i ° Chopinovem življenju «o >o. fi ,• ne'{e mere skrha, če upo-n. f,lmski ustvarjalci očitno nl-t>«	d«	zgodovinsko verno
lo ®	poti	f?Plnovo	življenjsko pot, da
0	niso izkrivili, marveč
,	tem«?8"'	Chopin	- patriot ie
^	®	vozlišče	cele	zgodbe.
6t 16	.	______________ n ....
Ni ^ ie fifiUnal ves tedanji kulturni ° ^°liak v res^,ci ze'° navezan na °> katere narodni melos ga
Prvj slovanski glasbenik.
je navdihoval domala vse življenje, pa najsi tudi Je ustvarjal po letu 1930 lalet od domovine, v Parizu, na otoku Mallorci Itd. Zrasel iz poljske folklore in vzgojen v patriotičnem duhu se je tudi v času tako imenovane tretje delitve Poljske z ostalo napredno poljsko inteligenco orientiral proti ruski nadvladi. Odtod tudi njegovo prostovoljno pregnanstvo, ko se po zatrti varšavski vstaji — za katero je zvedel na turneji po Nemčiji (v Stuttgartu ln ne v Parizu kot Je v fil-trtu) — ni hotel več vrniti v domovino.
V	prikazovanju lika Chopina-patriota pa so šli v filmu, dlje in se tudi v tem odmaknili zgodovinski resnici. Tej na ljubo moramo namreč povedati, da se Chopin ni aktivno udeleževal proticarističnih zarot kakor ga kot mladeniča kažejo v filmu, niti ni prišlo do njegovega razhoda z George Sandovo zaradi »reševanja domovine«, kar naj v filmu dokaže njegova zadnja turneja. — Nedvomno je bilo osnovno gibalo, ki je napotilo Chopina v svet, dejstvo, da je postala »čudežnemu otroku« Poljaka pač — kmalu premajhna Res je tudi, da je Iz njegovih pisem izpričana težnja in samozavest, da v Inozemstvu proslavi domovi* no. Prav tako pa tudi drži, da je bil Chopin zaitadi osebnih finančnih težav v zvezi s svojo boleznijo (tuberkuloza) prisiljen, da se poda na turnejo, ki ga je tako rekoč Stala Življenje. Tako —vidimo — so v filmu na ljubo idealiziranemu patriotizmu zabrisani socialni momenti, ki so v sredini preteklega stoletja v končni liniji določali Chopinovo pot.
Bolj kočljiva stvar za film, ki naj bi imel poudarek na Chopinu, Je v »Nepozabni pesmi« prevelllta, zgodovinsko pa
niti najmanj pogojena vloga Chopinovega učitelja Elsnerja. Ne le, da je bil to njegov kompozicijski in ne klavirski učitelj, tudi ni res, da bi ga ta sploh spremljal v Pariz. Če pa pomislimo, da se tako rekoč vsa filmska zgodba odvija ob odnosih učenca do učitelja in da ti v veliki meri izzvenijo kot očitek Chopinovi nehvaležnosti, »nepatriotizmu«, je jasno, da so s vlogo napravili kaj Slabo uslugo velikemu virtuozu. Tembolj, ker so vsa naša etična načela na strani starega vzgojitelja, ki ga povrhu igra tako simpatični igralec, kot je Paul Muni. Sploh ne gre prezreti dejstva, da je Paul Muni v vlogi starega Elsnerja veliko pripomogel k uspehu filma, ko je dal tej, zgodovinsko sicer neoenovani štoriji globino in človeško prisrčnost Vendar bi strožji ocenjevalci tudi pripomnili, da je Paul Muni doživel že bolj ustvarjalne čase (Pasteur, Juarez, Kitajec v Dobri zemlji itd.) in da je v tej vlogi hudo pod vplivom Chaplinove stilizirane mimike.
Mesto, ki si ga je Chopin osvojil v kulturnem centru Evrope, v Parizu, je na filmskem platnu, četudi v mestoma karikirani obliki, dovolj razvidno. Poleg njegovih glasbenih kolegov Liszta, Kalk-brennerja, je tu Balzac, Alfred de Mus-set, Delaeroix. Seveda pogrešamo še mnoge, ki so dajali tedanjemu kulturnemu življenju ton (Heine, Berlioz, Mlc-klewicz) in ki jih je Chopin srečeval po pariških salonih. No, v kolikor Je ame-rikanski okus že pri prikazanih osebnostih le preočiten in ne pripomore kaj prida k stilnemu restavriranju dobe, Jih tem laže pogrešamo. Vsekakor je tu George Sand s svojo odločilno vlogo v Chopinovem življenju. Dasl ne mislimo ugotavljati, kdo od slavne dvojice je bil za drugega zdi dtlh v njunem desetletnem skupnem življenju (četudi so Chopinovi biografi sprožili tudi to) je v filmu prikazana usodnost Sandove, vsaj za Chopi-
na-patriota, pretirano romantična. Glede na dejstvo, da je Chopin prav pod njeno streho (na primer v Nohantu) ustvaril svoja najboljša dela, je demonska, da ne rečemo vampirska vloga G. Sandove, kot jo interpretira Merle Oberon, neutemeljena, pa četudi bi kaj bilo na znani krilatici »Gospod Sand in gospodična Chopin«.
Ko že gpvordmo o igralcih, naj opozorimo še na neko hibo v filmu, namreč na omalovažujoči odnos filmskih ustvarjalcev do upodobitve glavne osebnosti, Chopina šablonski prijem, po katerem služi glavni junak predvsem kot figura, ki naj opraviči glasbeno vsebino filma, je razviden tako v koncepciji filmske zgodbe kakor tudi v zasedbi vlog, po kateri stereotipno igra velikega glasbenika Comel Wilde. Chopin — čigar biografski podatki hranijo dovolj materiala za življenjsko vse bolj prepričljiv lik (smisel za humor, igralski talent, improviziranje) — to vsekakor ni bil.
No, film je ugajal’ kljub temu, .ugajal zaradi Chopinovih »nepozabnih pesmi«, ki jih je izvajal znani ameriški pianist Josž Iburli, ugajal zaradi Munijeve kreacije in končno zaradi visoke kakovosti tehnikolora, sinhronizacije ter ostale filmske tehnike.	M.	V.
Popis naših knjižnic
Slovensko knjižničarstvo, ki je od osvoboditve, razen redkih iijean, bilo zelo skromno in brez aktivne vloge v našem kulturnem življenju, se je v zadnjih petih letih nesluteno razvilo. Na eni strani so stare, tradicionalne knjlžnfee (n- pr. Univerzitetna, študij-sike in druge znanstvene knjižnice} izboljšale in pommoŽile svoj knjižni fond do višine, za katero so prej bila potrebna desetletja, na drugi strani se je v zvezi' z novo družbeno, stvarnostjo
ustanovilo nešteto novih knjižnic — študijskih, strokovnih, sindikalnih, ljudskih in drugih. Ta ogromna po-množitev števila knjižnic in knjižnih zalog, pomnožitev, ki ni bila vedno planirana, je povzročila tako stanje, da danes nimamo pravega in zanesljivega pregleda o staniu naših knjižnic:
o	številu i’n vrstah knjižnic, o njihovem nastanku, knjižnih zalogah, katalogih; o prostorih, obisku, poslovnem času, upravnem osebju itd.
Zaradi takega stanja namerava Društvo bibliotekarjev Slovenije zbrati podatke o vseh javnih in poljavnih knjižnicah naše republike ter te podatke, pregledno urejene, objaviti v posebnem priročniku. Ta priročnik naj bi prikazal čim popolnejšo podobo našega knjižničarstva s stanjem ob koncu leta 1949.
Da bi zbralo potrebne podaitke, je Društvo bibliotekarjev Slovenije s sodelovanjem Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije razposlalo že pred enim mesecem vpraišalne pole vsem tiwtim knjižnicam naše republike, ki jih ima v evidenci, s prošnjo, naj na stavljena vprašanja čim izčrpneje odgovore. O tem so ptcd tedni že poročali nekateri naši časopisi. Društvo bibliotekarjev Slovenije prejema vsak dan odgovore od znatnega števila naših knjižnic ter ima sedaj zbranega že mnogo gradiva.
Zaradi velikega števila novih knjižnic je zelo verjetno, da niso vse knjižnice prejele vprašalne pole. Zato naj vsa vodstva taikih knjižnic takoj sporeče svoje naslove Društvu bibliotekarjev Slovenije, Ljubljana, Turjaška 1, da jim takoj pošlje vprašalno polo. Bilo bi zares škoda, ko bi naš prvi priročnik te vrste ne vseboval podatkov o vseh naših javnih in poljavnih knjižnicah.
SMUČARSKA TEKMOVANJA V INOZEMSTVU
Bamf, 28. febr. — Naša alpska vozača Tine Mulej In Lukane sta po zaključku svetovnega prvenstva v Aspenu odpotovala na prvenstvo Severne Amerike, ki je letos v Bamfu (Kanada). Naša tekmovalca sta skupno z vodjem Švigljem pripotovala v petek v Bamf.
V	soboto je bilo tekmovanje v smuku. Naš tekmovalec Tine Mulej je potrdil predvidevanja strokovnjakov, ki so na osnovi njegovih voženj na svetovnem prvenstvu v Aspenu trdili, da lahko doseže visok mednarodni razred, Kvaliteta po- , sameznih tekmovalcev je bila skoTaj ista kakor na svetovnem prvenstvu, saj so j tekmovali skoraj v?i Italijani, Švicarji in 1
Avstrijci. Zmagal je dvakratni svetovni prvak Italijan Zeno Colo 2:03,3, Tine Mulej pa je bil s časom 2:07,8 deveti. Vrstni red prve deseterice:	1, Zeno Colo
(Italija), 2. Egon Schdpf (Avstrija), 3. Hristian Prawda (Avstrija), 4. Graf (Švica), 5. Gartner (Italija), 6. Groejean (Švica), 7. Schneider (Švica), 8. Peren (Švica),
9.	Tine Mulej (Jugoslavija), 10. Pazzy (Franclja). Čase prve deseterice kakor pla&mana Matevža Lukanca še nismo prejeli. Skupno je nastopilo 52 tekmovalcev.
V	smuku za ženske je zmagala Američanka Boor 1:03,8, 2. Mahringer (Avstrija) 1:31, 3. Tomllnhson (Kanada) 1:31,7,
4.	Romm (Avstrija) itd.
Tradicionalne tekme v Holmenkollnu
Naši smučarski reprezentanti Pogačnik, Knific, Razinger, Kordež Rožič in Sinko bodo danes tekli na 50 km
Holmenkollen, 28. febr. — Jugoslovanski smučarji so zaradi okvare letala pripotovali s peturno zamudo v Oslo. Na letališču jih je sprejel naš poslanik Srečko Šilovič z osebjem poslaništva. Naši tekmovalci so bili zelo lepo sprejeti. Ker so se naši smučarji prepozno prijavili za tekmovanje — žrebanje je bilo izvršeno že prej, — bodo tekmovali pred ali pa za izžrebanimi tekmovalci.
Skakalci in vodstvo so nastanjeni v Oslu, tekači pa stanujejo v vili izven mesta, kjer trenirajo po več ur dnevno. Iz Amerike 60 pripotovali Janez Polda, Karel Klančnik in Tone Razinger, dočim sta Tine Mulej in Matevž Lukane skupno z vodjo Švigljem odpotovala v Kanado.
V	sredo bo tek na 50 km, v soboto bodo tekli 18 km, v nedeljo pa bodo skoki. Naši skakalci trenirajo na skakalnici Misky-Baksenu Na tekmovanju v Holmenkollenu bodo poleg Norvežanov nastopili samo Švedi s 30člansko ekipo in Jugoslovani. Finci se zaradi svojega prvenstva tekmovanja ne bodo udeležili. *
Naši tekmovalci so prisostvovali tudi prvenstvu Norveške v teku na 17 km on skokih. — V teku na 17 km je zmagal Marthman s časom 1:11,6, v skokih pa
je zmagal na 80metrski skakalnici Bjorn-stad s skokom 79 in 83 m. Drugi je bil Falkanger z istimi dolžinami »koltov, toda s slabšim stilom. Skupno je nastopilo 145 skakalcev.
Prvenstvo švedske v tekih in skokih
Pretekli teden le bilo v Oernskčldavlku smučarsko prvenstvo švedske. Prvi dan le v teku na 30 km prepričljivo zmazal »Nize« ICsrlsson z rezultatom 2:00,03, 2. Efner Josef-sson 2:10,83, 3. Georg Westerlund 2:11,9 Itd. Svetovni prvak na SO km Gnnnar Erleksson le bil šele 10. v štafeti < krat 10 km sl le prvo mesto osvollla ekipa IFK »Mora« v postavi: G. Erlksson, G. Karlsson, T5rnquist ln Nlls Karlsson v času 2:40,54.
V	teko na 15 km le tndl zmagal Nlls Karlsson. Nllss Karlsson le prav tako zmagal v teku na 50 km, v katerem le tekmovalo 110 nalbollšlb švedskih tekačev. Tako le Nllss Karlsson prvikrat v zgodovini švedskega smučanla osvolll štiri prvenstva. V skokih le zmagal Nlls Lund 230,5 (09, 75 m) 2. Karl Holmstreem 230,0 (69,5, 71 m). Drugoplnslranl na svetovnem prvenstvu T. tlndgreen ]e padel pri prvem skoku (72 m) in odstopil.
POSLEDNJA TEKMA KOŠARKAŠEV CRVENE ZVEZDE V FRANCIJI
V	peti tekmi na tnrnell po Franclll so beogralskl košarkaši premagali ekipo »Mou* lucon« z 03:18. Pred tem le Crvena zvezda premagala Bordeauz s 63:33.
TINE MULEJ Bradi je skočil v Nemčiji 100 m
V nedeljo le bilo v Blscbofshofenn smučarsko prvenstvo zapadne Nemčlle. V alpski komblnadlt le pri moških zmagal Karel Maurer lz Garmlscba, pri ženskah pa dr. Su-ze Giirtner. V teku na 35 km le zmagal Toni Rupp s časom 1:43,9 sek. V skokih na 108 m skakalnici le zmagal Brutsche, v skupni dolžini dveh skokov 193 m, Avstrijec Bradi se le plasiral na četrto mesto z najdaljšim skokom 100 m, sedmi je bil Italijan De Lorenzi. Nemec Weller ni skakal. Tekmovanje v skokih jo bilo Izven prvenstva.
Hokejski turnir v Amsterdamu
V Amsterdamu le bil mednarodni tnrnlr v hokeju na ledu, katerega so se udeležile reprezentanco Franclje, Italije, Belgije ln Nizozemske. Tekmovanja so bila na umetnih drsališčih v Haagu ln Amsterdamu. Vse eki-
E e so sl bile precej Izenačene. Razen Italije odo vse omenjene ekipe sodelovale na svetovjem prvenstvu. Rezultati tega tnnlrja so naslednji:
Italija : Belgija 7:4, Nizozemska : Belgija 8:5, Francija : Italija 6:3, Belgija : Franclja 5:4, Nizozemska : Italija 7:3. Prvo mesto
io osvojila Nizozemska s 5 točkami pred 'raneljo s 3 ter Belgijo In Italijo z dvema tačkama.
W«g zopet avstrijski prvak v hokeju
Prvenstvo Avstrije v hokeju na ledu sl Je zopet osvojilo moštvo WEGa lz Dunaja ki je premagalo ekipo KAC-a lz Celovca z 9:0.
»IM<Wlllinl»WlBlWWlBl«WHlHlll6BlllllllWl'Balll’1WlH^^	W|IM»IWll|llWWlllllllllMllBlWIIIHilHllllai|BII|luB<WlMlMI»B^«IB||«all«ll||||l»WkWlBB||^^
DNEVNE VESTI-
Avtobusna proga Vače — Litija — Trebnje bo vzpostavi)ona 1. marca t. 1.	587
Klub ljubiteljev športnih psov bo imel svoje rodno predavanje v sredo 1. marea ob 20. uri v gostilni »Borštnikov hram« v Ljubljani. Borštnikov trg 2. Člani ln ljubitelji psov vabljeni.	1698
Oglejte sl uspehe dela OF IV. rajona v letu 1949 na razstavi, ki je odprta vsak dan od 15--20 v Korunovi ulici 14 v Trnovem. Razstava bo odprta do 13. marca 1950.
Produkcija glasbene šole v Zagorju ob Savi bo 1. maroa ob 19 v dvorani prosvetnega doma. Nastopijo učeno! klavirja, violino, čela, fiavte, harmonike, godalni kvartet in orkester. — Ravnateljstvo.	1741
Mestni odbor Rdečega križa Celje bo imel evoj redml občni zbor v nedeljo 5. maroa ob 9. uri v predavalnici Zdravstvenega doma v Celju, Gregorčičeva 4, III. vhod.
Planinsko društvo Ljubljana priredi v nedeljo 5. t. m. skupinski izlet na Sv. Pianino nad Trbovljami. Odhod z brzovlakom ob 8.40. prihod v Ljubljano ob 18.10. Vodstvo in cena izleta 80 din: ter izlet v Rar kovo dolino pri Rakeku združen z ogledom krajev iz partizanskih borb. Odhod ob 5.80, vrnitev ob 18.19. Ogled zaradi visoke vode v soteski zelo priporočljiv. Cena in vodstvo izleta 70 din. Prijave do petka do 18. ure v društveni pisarni.
Današnji številki smo priložili poštne položnice za plačilo naročnine. Posebej opozarjamo nanje tiste naročnike, ki so z naročnino v zaostanka.
Uprava »Ljudske pravice«
Potrošnikom elektrike!
Omejitve porabe električne energije, objavljene v dnevnih časopisih dne 7, II,, se popolnoma ukinjajo.
Iz kabineta Ministrstva za elektrogospodarstvo, št. 351
-OGLASI-
NUDIMO prvovrstno lastno konzervirano kislo zelje v večji količini. Potrebno embalažo je treba dostaviti. M. P. »Živila« Maribor.	1692
KROJNI TEČAJ za vso žensko in otroško garderobo ter moško perilo nudi salon »Kvtolar«. Knafljeva 4-II., Ljubljana. 1642 POZIVAM TOVARIŠICO, ki je zamenjala v vlaku in postaji O toče črn plašč s svojim temno modrim, da v izoglb posledicam vrne plašč v podružnici »Ljud. pravice«.	480
IZGUBILA se je rjava aktovka po Opekarski cesti, za Ljubljanloo do Trorno-stovja. Odda naj so proti nagradi na Rimski cesti 17, Battelino.	1717
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
Kluba za konjski šport »Partizan«, Ljubljana, se bo vršil v četrtek 2. marca 1950 ob 19.80 v dvorani Doma kulture železničarjev. Maoarjkova St. 3 z naslednjim dnevnim redom'
L Otvoritev
2.	Volitev delovnega predsedstva, kandidacijske ln verifikacijsko komisijo. zapisnikarjev in overovateljev zapisnika. 8. Poročilo c delu.
4. Plan dela za leto 1950.
5. Diskusija o referatih.
8. Poročilo nadzornega odbora ln predlog za razrešnioo.
7. Poročilo verifikacijsko komisije.
8. Predlog kandidacijske komisije in volitev odbora.
9. Pohvale in nagrade.
10. Slučajnosti.	Vabljeall
 GLEDALIŠČE--------------------------------
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje dne 28. februarja: Srednja Evro-
^je v področju nizkega zračnega pritiska, povzroča snežne in deževne padavine. Ostala Evropa, pa, ker je pod vplivam visokega zračnega pritiska, ima pretežno lepo vreme. V Sloveniji vlada danes pretežno oblačno vreme s snežnimi padavl-nami.
Snežne razmere v Sloveniji 28. febr. ob 7. uri:
Planioa: temperatura —5 stopinj C. 55 cm snega.
Jezersko: temperatura —4 stopinje C. 4 cm
Pokljuka: temperatura —6 stopinj C, 20 cm novega snega na 130 cm podlage.
Dom pod Prisojnikom: 41 cm snega (južen). Bohinj - Zlatorog:	25 cm zmrznjenega
snega.
Tamar (stanje 27. febr.): 12 cm novega snega na 150 cm podlage.
Vršič (stanje 26. febr.: 50 cm na staro podlago (zamoti).
Velika planina (stanje 26. febr.): 45 cm starega snega.
Vremenska napoved za sredo 1 .marca: Pretežno oblačno s krajevnimi snežnimi in deževnimi padavinami. Proti večeru zboljšanje.
DRAMA LJUBLJANA
Sreda, 1. ob 19.30:	Shakespeare:	»Kralj
Lear«. Zaključena predstava za LMS-Četrtek, 2. ob 20: Calderon: »Dama-Skrat«. Zaključena predstava za sindikate.
Pri večerni predstavi »Kralj Lear« igra Konta Pavle Kovič, Edgarja Stane Sever Edmunda Demeter Bitenc, norca Vladimir Skrbinšek, Goneril Mira Danilova, Korde-lijo Ančka Levarjeva.
Za sindikalno predstavo Calderon: »Dama-škrat«, ki bo v četrtek 2. marca ob 20 v dramskem gledališču, pridejo na vrsto naslednje sindikalne podružuloe:
Gradbeni:	Beton, Počarjl-ker., Mograd,
Mestno tes., Gradis direkcija. Obnova, Slov. projekt.. Min. za gradnje, Lebar, Vojno trg. 1.
Železničarji:	Postaja Zalog, Brezovica,
Mašinska del., Vozovna del.. Mostovna del., Nadz. prog, 1, 11. Služba veze, Skladišče Zalog, Gradbeno 5.
Bone za nakup glodališkth vstopuio, dvignite v sredo med 10. ln 12. uro in KSS-u, »oba št. 6.
Vstopnice na Izdane bone dvignite naslednjega dne 2. februarja med 8. in 10. uro v operi.
OPERA
Sreda, 1. ob 20: Bizet: »Carmeo«. Gostovanje Josipa Gostiča. Zaključena predstava za slndikato.
Zaradi obolelosti tenorista Francla je morala Opera odpovedati sinočnjo predstavo Verdijeve opere »Trubadur«, ki Je bila namenjena sindikatu univerze. Vstopnice ostanejo v veljavi za bodočo uprizoritev »Trubadurja«, kadar bo Javljena kot zaključena predstava za sindikat univerze.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Sreda, 1. maroa ob 20: O. Župančič: »Veronika Doseniška«, na razpolago le še stojišča.
Sobota, 4. marca ob 20: O. Zupančič: »Veronika Desemiška«.
Nedelja, 5. marca ob 16: O. Zupančič: »Veronika Desemiška«, popoldanska predstava. Za današnjo predstavo je na razpolago samo še nekaj stojišč. Za nedeljsko popoldansko predstavo obiskovalci z dežele lahko rezervirajo vstopnico do petka. Predprodaja vstopnic v Knjigarni muzikali) od petka dalje. Sindikalne podružnice naj dvignejo vstopnice za svoje člane 2 dni pred predstavo v pisarni gledališča v Mestnem domu.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Petek. 8. marca ob 11 za gimnazijo ln ob
19.80	izven: Dickens: »Cvrček za pečjo«.
V	vlogi Dotke gostuje članica SNG v Ljubljani tov. Mihaela Baričeva - Zveze z vlaki ugodne.
GLEDALIŠČE SKUD »DUŠAN JEREB« NOVO MESTO Sreda, 1. marca: Gogolj: »Ženitev«. Komedija v 8 dejanjih.
Četrtek. 2. marca: Gogolj: »Zenitov«. Komedija v 3 dejanjih.
Predprodaja vstopnic od torka naprej v Domu ljudske prosvete.
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 4. marca ob 20: Schiller: »Kovar-etvo in ljubezen«.
Nedelja, 5. marca ob 15.30: Schiller: »Ko-varstvo lin ljubeaen«.
Prodaja vstopnic od četrtka naprpj dnevno od 16—18, v nedeljo eno uro pred predstavo.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE »J02E SESKO« KOČEVJE Petek. 3. marea ob 20: JB. Nušič: »Narodni poslance«. Premiera. Režija: Zupan, scena: Glad, Veber.
-KONCERTI’
Cesar Frančkov večer v okviru Glasbenih sred bo drevi ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Izvajalci in spored: pianist Anton Trost bo najprvo zaigral preludij, koral ln fugo; nato Izvaja z violinistom Urošem Prevorškom Sonato za klavir in violino. Godalni kvartet Slov. filharmonije in pianist Anton Trost zaključijo spored z Godalnim kvintetom. Uvodno besedo govori Uroš Prevoršek. Vstopnina enotna 20 din za sedež, predprodaja v Knjigarni muzikalij.
Na simfoničnem koncertu v petek S. marca V unionski dvorani ob 20 bo med drugim prva izvedba Škerjančevega koncertnega allegro za čelo in orkester. Allegro ima. samo 1 stavek, napisan je v sonatnl obliki s kadenco. Delo je novejšega datuma 1947 in njegova težina je v melodič-jem partu eollsta-čalista, ki ga Igra pri nas Sabastijan Baor. V ostalem bo pela Anita Mozotova tri samospeve z orkestrom, orkester pa izvaja Beethovnovo II. simfonijo in Straussovega Till Eulemapiegla. Dirigent Bogo Leskovic, predprodaja vstopnic v Knjigami muzikalij.
V	pripravi Jo koncert mladinskega zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom tovariša Avgusta Šuligoja. Mladinski zbor šteje 100 mladih grl in bo pol svoj prvi nastop v prihodnjih dneh. Podrobnosti sledijo.
Pianistka Zorka Bradačeva priredi samostojni koncort v ponedeljek 6. marca ob 20 v Filharmoniji. Izvaja izključno le dela Friderika Chopina. Predprodaja v Knjigarni muzikalij.	1742
-PRESKRBA-
DELITEV ŽIVILSKIH NAKAZNIC
za mesce marec uličnim poverjenikom MLO Ljubljana
Narodna	banka	FLRJ	podružnica	601
Ljubljona-mesto bo delila živilske nakaznice za mesec marec zgoraj imenovanim v sredo 1. marca od 14—16, ln sicer za ELO I pri podružnici 604 na Miklošičevi cesti, za vse ostalo RLO-je pa pri podružnici 601.
Narodna banka FLRJ podružnica 601 Ljubljana
DELITEV D	IN G NAKAZNIC
ZA MESEC FEBRUAR
Narodna banka FLRJ podružnica 601 bo delila zgoraj navedene nakaznice v sredo
1.	marca od 8—11 vsem tistim potrošnikom, ki Se istih niso mogli dvigniti. Ker se s tem dokončno zaključi izdaja živilskih na-knznic za	mesec	februar,	opozarjamo	vae
prizadete,	da jih	sigurno	dvignejo!
Narodna banka podružnica 601 Ljubljana-mesto
OBVESTILO POTROŠNIKOM IN RAZDELJEVALCEM ŽIVIL
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike ln razdcljevalco živil, da se deli pralni prašek za mesec Januar, sladkor, prava kava, fosfatna moka in keksi za mesce februar do vključno 4. marca t. 1.
Opozarjamo potrošnike, da se drže določenega roka, ker se po tem dnevu navedeno blago ne bo več delilo.
Zaključek delitve mlevsklh izdelkov iz pšenloe. maščobe, kakavnlh proizvodov in riža za mesec februar pa bo objavljen naknadno.
Nadalje pozivamo vso razdeljevalce raolo-nlranlh živil, da predlože odrezke z obračunom za vsa živila in pralni prašek, prodana do vkljnčno 28. februarja t. 1. (ne glede na to, če delitev še ni zaključena) nn pristojnih mestih do 3. marca t. 1.
Podrobna navodila boste prejeli še od svojih uprav, oziroma RLO-jev.
 P REBAVANIA------------------------------
Kako proizvajamo mikrovalove, to Je radijske valove centimetersklh valovnih dolžin. In zakaj jih uporabljamo kakšne so mikrovalovne napravof O tem bo dal zaključen pregled univ. prof ing Dušan Lasič v dveh predavanjih, ki bosta v torek in v četrtok zvečer ob 20. uri v fizikalni predavalnici na univerzi. Predavanji sta lz vrste poljudno znanstvenih predavani prirodoslovnega društva Vstopnice dobite pri vratarju I	1635
V četrtek 2. marca ob 19.30 predava v Mali filharmonični dvorani na Kongresnem trgu prof. arh. Andrlja Mohorovičič O Monumentalni arhltokturl. Val arhitekti vabljeni. — DIT Ljubljana.
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V petek 3. marca ob 20 url v Mali filharmonični dvorani: dr. Gorazd Kušcl: Spoštovanje mednarodnih pogodb. Vabljeni!
VSEM OKRAJNIM (MESTNIM) IN OBLASTNIM LJUDSKIM ODBOROM
Ministrstvo za trgovino in preskrbo FLRJ Je obvestilo Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS. da Je razveljavljena točka II. oddelka III. Navodila za izvajanje Uredbe o ustalitvi delovne alle in o vakladltvi planov delovne sile s planom plačilnega fonda in planom zagotovljene preskrbe, objavljenega v Ur. L FLRJ št. 11 od 15. februarja t. 1.
Obvestite o tem vse krajevne ljudske odbore in podjetja. — I* pisarne MTP.
UREDITEV protituberkulozne službe v Ljubljani in ljubljanski okolici
Zaradi boljše ureditve protituberkulozao službo sploh, zajetja celotne problematike tuberkuloze z zdravstvene, sociolno-patro-nožno ln statistične plati, je potrebno, da se delo v vseh ustanovah, ki prihajajo za to službo v poštev, pravilno porazdeli in koordinira.
Zato obveščamo vse zdravnike glavnega mesta Ljubljane in okolice Ljubljane, da odslej pošiljajo na preglede odrasle ln mladino po spodnjem redu in istočasno prosimo prebivalstvo, da »e točno po tem redu ravna, sebi v dobro ln protltuberku-lozni službi v olajšanje.
Odrasli: 1. V protituberkuloznem centralnem dispanzerju za glavno mesto Ljubljano na Masarykovi cesti 44 se sprejemajo vsi svojci socialno zavarovanih članov, vsi upokojenci, rentnikl ter vsa univerzitetna mladina ter vse ostalo socialno nezavarovano prebivalstvo vsak dan razen torka in sobote od 12—14 (dr. Karlin) in vsi fiz-kulturnikl (razen fizkultume šole) za serijske preglede v dneh torek ln sobota od 12-14 (dr. Fillpeo).
2,	V pljučnem nmbulatorlju ZSZ na Miklošičevi cesti 20, vsi člami-zavarovanoi socialnega zavarovanja (tudi učenci v gospodarstvu in tečajniki) od 7—11 (dr. 8a-vinšek) ter od 8414—15 (dr. Repe), za serijske preglede vseh članov in zgoraj imenovanih skupin pa od 15—17 (dr. Repe).
V	obeh sedaj imenovanih ustanovah ee sprejemajo samo upravičenci s teritorija gl. mesta Ljubljane, z oetalih teritorijev pa le člani-zavarovoncl takrat, kadar gre za tkzv. nadpregled odn. podajo mnenja za zdravalško-delavske strokovne komisije pri soc. zavarovamju v njegovem ambulatoriju za pljučne bolezni na Miklošičevi oeetl.
8. V dispanzerju za Ljubijano-okolico na Masarykovl cesti 44, ki Je sedaj samosto-
rovanci, kakor njih svojci, odrasli in mladina, upokojenci in rentnlki ter soc. nezavarovano prebivalstvo. Mladina noj prihaja le v torek v »predaj naznačenih urah, ker bo ta dan rezerviran zanjo.
4- Zelezničarji-Bavarovauel člani, svojci (razen mladino ljubljanskih šol) ln upokojenci naj posečajo nadalje Izključno svojo železniško ambulanto vsak dan od 16—17.80, razen v dneh petek in soboto (dr. Prodan).
Mladina:	Mladina mesta Ljubljane
naj prihaja vsa na Šolsko polikliniko ln sicer ljudska in srednješolska mladina .v dopoldanskih urah (kar je bilo tudi sedaj), predšolska pa in mladina vseh drugih šoli ki d sedaj ni bila obvezno vezana na šolsko polikliniko na v popoldanskih urah in sicer: predšolska v dneh ponedeljek, sreda ln potek od 15—17. v torek in četrtek ob istih urah pa ostnla mladina, omenjena zgoraj (razne strokovne šole, gospodarski internati, tehnikumi, glasbene Kole ln slično). V dopoldanskih urah dela za ljudsko-šolsko mladino ln srednješolsko dr. Dobovec. za ostalo mladino (kot zgoraj) v popoldanskih urah na dr. Zavrnik.
Vse drngo prebivalstvo z ostalih neimenovanih teritorijev, okrajev ln oblasti pa naj poseča v vseh primerih lo njihove področne dispanzerje, da ne bi prišlo v primeru neravnanja po teh navodilih do negodovanja in nepotrebnih potov.
Vsa ta gornja ureditev stopi v veljavo S 1. marcem letošnjega leta.
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo
OPOZORILO!
Državna založba Slovenije, oddelek za tiskovine, sprejema številna naročila, ki so nepopolna. Zlasti manjka v naročilnicah označba načina plačila. Zato naproša podpisana založba svoje naročnike, da pri naročilih nastopno postopajo:
1. Oni. ki so že naročili tiskovine, a niso sporočili načina plačila, naj nemudoma sporoča številko akreditiva, partije ln pozicije oziroma številko svojega bančnega računa pri pristojni banki.
2. Oni, ki so v zadnjem času naročili tiskovine in ki so sporočili tudi način plačila. pa so se morda zadevne številke medtem spremenile, naj takoj sporoče novo številko akreditiva oziroma novo Številko bančnega računa.
8.	Vsi, ki bodo v bodoče naročali tiskovine, naj vedno v vsaki naročUnioi sporeče način plačila, to Je številko akreditiva oziroma številko bančnega računa, V nasprotnem primeru se naročila ne bodo mogla izvršiti. — Državna založba Slovenije.
KIIO-
LJUBLJANA UNION: Amer. barvni glasbeni flim »Nepozabna pesem«. Planica. — Predstave ob 15. 17. 19 in 21. uri. -MOSKVA:	Premiera amer. filma »Njen
obraz«. Srbski mesečnik 24. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Predprodaja za sindikate od 9—11.	- SLOGA: Nemški film »NI
prostora za ljubezen«. Filmske novosti 206. Predstave ob 16.15, 18.15 ln 20.15. — TRIGLAV: Ameriški film »Gospa Curie«, Filmsko novosti 198. Predstavi ob 17.80 ln 19.80. — SISKA: Sovjetski film »Med ljudmi«. Športni pregled 10. Predstava ob 20.	— LITOSTROJ: Jugoslov. film
»Zgodba o tvornlci«. Bos. mesečnik 20.
MARIBOR PARTIZAN:	Sovjetski barvni
film »Tri srečanj«, Aotonomna pokrajina Vojvodina. — UDARNIK: Amer. film »Tarzan zmagovalec«. Razbijači klevet.
CELJE METROPOL: Jugoslov. film »Barba 2vane«, jugoslov. zbori in plesi. — DOM: Sovjetski film »Aleksander Parhomenko«, Mak. mes. 14.
KAMNIK:	Sovjetski film »Beli volčjak«.
Naš film.
JESENICE MESTNI: Amer. film »Toper MtuJe«, hrv. pregled 7 ln film nov. 185.
KRANJ STORŽIČ: Francoski film »Kapitan Fracas«, Film. nov. 193.
PTUJ: Švedski film »Tuja luka«, makedonski mesečnik 12.
DOMŽALE: Avstrijski film »Proces«, Film. novosti 199.
SEŽANA: Sovjetska barvna risanka »Čarobni konjiček«, jugoslov. narodni plesi.
ŠOŠTANJ: Sovjetski film »Puškin«, Meseč. JA 12.
BLED: Amer. film »Zimska zgodba«. Vode nam bodo pokorne.
KOČEVJE:	Ameriški film »Boomerang«,
Mak. mes. 11.
7. MARCA ŽREBANJE
srefik II. razreda 14 kola
3000 DOBITKOV IN PREMIJA 300.000 DINARJEV!
Ali že imaš srečko II. razreda?
GENERALNA INDUSTRIJE PAPIRJA .
?oživa vse nosilce in koristnike PČLngle artona ln lepenko, da so bodo zvezi pogodbe za II.. III. in IV. kvartal *	^
razdelilnika kontingenta	m si"
svojih zastopstvih (predstavnistvim ^on. cer: za koristnike kontingenta LB» „j ja
‘l«vi. ‘ariVnn** ****»+..
Pod trančo 2. telefon 30-83.	,	,	nr»-
Pooblaščenai morajo razi»lngati_ , vilnimi polnomočji, točnimi speciljJMjS ** ln vsemi ostalimi potrebnimi P®“ pogajanja.
POSVETOVALNICA ^ za noseče žene in matere na Por
dopusta	^vete-
S	1. marcem 1950 začne delovati 6o valnica za noseče žene in mater«, »e na porodnem dopustu. Posvetovauu bo nahajala v prostorih ginekološke. ^ lante Šlajmerjev dom, kjer bo delo
14.80	do 16.30 po naslednjem razporf1 r ELO Center - vsak ponedeljek oo s
‘iSS Sgrad - Šiška, vsak četrtek *
na£f»S^U- vsak petek ob navede^ času	,	c«
RLO Rakovnik - Vič - vsako ®rBU
navedenem času	,	.
RLO Polje - vsak torek ob nave
času	_,«.tere ni
Pozivamo vse noseče žene in m» 6>®o porodnih dopustih, da se poslužuje.)
te posvetovalnice po gornjem rodu-Istočasno obveščamo, da se izdajala tudi vsa nakazila za
ambulant9
nja.
Vse ostale ginekološke noseče žene odklanjale.	.	_
Pov. zn ljudsko zdravstvo
POZIV
V	smislu 6. točke Navodila o pbra .^dl nju in vplačevanju razlik, nastaua odprave dohodnine delavcev, n -oclsl®. in uslužbencev in prispevka za 1(1/i950)-zavarovanje (Uradni list FLRJ št- j# vi9" pozivamo vsa podjetja in zadruge, --zijo do 6. marca 1950 pri prstognrh j0 poverjeništvih za finance, pri kals{enc*! plačevala dohodnino delavcev, namt"^ po ln uslužbencev, prijavo v dveh lz' naslednjem obrazcu:	..meS5®9’
a) Plačo z dohodnino delavcev, JJ9®)w jr cev in uslužbencev in s prispevke™ fa» olalno zavarovanje (kosmato pm®^'. vi od 1. julija do 81. decembra t94t. bile izplačane:	, .
1. delavcem in neslstematizlranim
bencem
2. sistematiziranim uslužbencem	^
b) Dohodnina delavcev, namešč911®® uslužbencev od gornjih plač.
c) Prispevek za socialno zav u (6.8%) od gornjih plač. ki eo Ka zavarovanci.	j
č) Vsota davka ln 6.8% prispevka- 0f-
d) Plače po ■ odbitku dohodnine prispevka.	„	, vos®«*1
e) Prvi del prispevka (2.4% od ***> prejemkov).	d**”
f) Vsota čistih prejemkov in P1^	,,
prispevka.	.M	d«
g) Dohodnina pomnožena «	«
zmnožek.	^to	^
h) Zmnožek pod g) deljen z f). daje količnik.
i) Količnik pod h), zaokrožen
z dvema decimalkama, daje P1, j ef®1' stopnjo prve razlike pri polnili*8
p!^'1 "
oziroma prve razliko pri pl j) Prispevek, ki ga je, plačal (20.7% od točke a 1.).
k) 4.4% prispevka, ki so ga varovanci (od točko a 3.).	w
1) Vsota zneskov pod J) in k), -jj i™ m) Vsota pod 1.). pomnožena * j zmnožek.	.0to ^
n) Zmnožek pod n) deljen z v
f), daje količnik.
uitjo ivathajuah..	_	a
o) Količnik pod n), zaokrožen ® dvema decimalkama, daje. FLi stopnjo druge razlike pri polni
odnosno druge razlike pri pl«cflD'
Kraj in datum:
■odit®1
Podpis odgovornega v . TO MLO glavnega mesta LJubU9«8
Poverjeništvo za finance
-----------------RADIO-
Jj*1
Poročila ob 6.15, 7.00, 12.80. l5^' šJjj)
22.00	in 28.30; jutranja telovadba. „ 6.00—7.00 Veder jutranji spore4 Igrajo moli orkestri — 7.40—8-00., £09°*% narodne pesmi — 12.00	^	-
Socialna zaščita ,v kmečkih odo ork«*J,
zadrugah — 13.20 Igrajo zabavni 8„
—	14.00 Igra Veseli kvintet — .L,
turni pregled — 14.40 Igrajo
hala - 15.10-15.30 Koncert
Šedlbauerja, pri klavirju Pa^d ^ Ji-
18.00	Glasbena oddaja za plonrrJ y MjjJ.
Ljudska univerza: Delovna
taljzmu (olplus) — 18.40 Koncejt
ke Marjance Kalan, pri ki
Vodopivec — 19.15 Glasbena
19.20 Igra tamburaški orkest®® ^
»Fran Levstik« — Vič p. v.	»L.
koviča - 19.50 Jezikovni P°8"T2>
Blaž rntč: Pesem planin — *?" . -'JSjj* ... **
na oddaja: Mnogo sem P9v“*'"M,thars’,'«P Poje moški zbor Slovenske £"ra Msj p. v. Rada Simonitija — 21.80 l*1 v. ni orkoster Radia Ljubljana Pr. jj P«* Gunzka, poje Jelka Cvetežar' — lz Južne Amerike — 22.80 I*
Kodalyja - 23.85 Zaključek odd««
-TESTI IZ
SLOVENSKO NARODNO GL—- .j.,. Sreda, 1. marca ob 20: Božič: * LMS-2.	...uftlkoT’
Četrtek, 2. marca ob 16: Mih*-sele sanje«. Izven.
OSMRTNIC® ^
Umrla nam je naša	a	t
FRANJA KOGEJ roj. MAND^J ljlca v pokoju. V četrtek 2-uri jo bomo spremili od do	p
št. 81 na domače pokopaltfoc^jje. Kogej in ostalo sorodstvo. " bruarja 1950.	gpv.
Vsem prijateljem in da nas jo po	dolgi in težki	rfi
stil vestni in	požrtvovalni ®^lo	V(j
POTNIK IVAN. Za njegovo zadevanje mu s tem izrekam«) 1(, lega uslužbenca In tovariša l v častnem spominu. Poj*®?	dir.	,,
ob 15.80.	-	Uprava Glav.	m
tod. LRS.	_	diff^
oSSSFSS r-UkrUk
bomo ohranili v častnem 8P?nlrilli *• govl zadnji poti ga bomo st>r ob 15.80.	r?
Partijska celica Glavne dh*	jVA,
industrije LRS naznanja ves	9
UJMlurt	irrK	ČU®	.	ln«®*,.	V
nadno umrl naš vrli ^LtvovaJSSli. n» POTNIK. Njegovemu _	*
vestnemu delu bodi izrs°*£,	.
trajen spomin. Pokojnika bom zadnji poti 1. maroa ob	.^t-
■.........................................................  —-------"TL,,	»'■
Ureja uredniški odboi - Odgovorni urednik DnSan Bole - (g ^eg* Stro: Kopitarjeva 0 - Uprava Kopitarjev« 2 - Telefon urednlštv* ^18 52-61 do 52-65 Telefon njročnfnaketr« oddelka .80-30 -- TeAelo oddelka 86-85 — 6tev. ček računa 604-00601-0