Štev. 2. V Ljubljani, v toiek. dne 3. januarja 1911. Leto XXXIX. == Velja po pošti: = Za oelo leto napre] , K 28'— za pol leta „ . „ 13-— za Četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ , „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 3S-— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta za četrt leta za en meseo 12-8 — 2- V upravi prejeman mesečno K l-EO ;Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 m:u): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat...... 13 „ za trikrat....., 10 „ za večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, lzvzemšl nedelje tn praznike, ob 5. url popoldne. Kar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narol Upravništvo je v Kopltar|evi nllol štev. B. -saj Avstr. poštne hran. račun št. "4.797. Ogrsko poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 1«8. Današnia številka obfega 4 stnni. '•C Doklej Se? Kočevska kultura jo v nedeljo zopet slavila dan pijane zmage na način, ki izvira iz značaja toga ljudstva. Pasjo ponižen je Kočevar, ko prodaja prihu-ljen svoje blago, nadut in ohol, ko sc čuti gospoda na svoji zemlji. Kaj so je zgodilo, da tuli kranjsko posilinemštvo in mu sekundirajo celo tisti, ki smo jim prisojali več treznega razuma? V Dolgi vasi, kjer je večina prebivalstva slovenska, vas šteje 65 slovenskih hiš, ustanovi mlad, idealen kaplan kat. izobraževalno društvo. Ob nedeljah prihaja med Slovence, ki v cerkvi no razumejo nemških pridig, ker komaj lomijo kočevski, in jim govori pobožno nagovore. Ljudstvo je srečno, da sliši božjo besedo v jeziku, ki ga razume. Nedeljo za nedeljo se množi število poslu-šavcev, ki prihajajo celo iz oddaljenih vasi poslušat evangelij v domačem jeziku. Število članov izobraževalnega društva raste, v par tednih jih je 200. Tu zastavijo intrigo, in sicer od Strani, od katere bi jih ne bili priča8In me tudi ne boš . . . Gospod župnik mi je rekel, da za mlado dekle, ki nima matere, ni dobro, če se pri oknu s fanti pogovarja.v Fant zakolne nekaj čez župnika. »Za božjo voljo, Janez, ne govori tako,« odgovori dekle pol jezuo, pol z rnvšim poljedelskim ministrom dr. Brafom, da bi prevzel portfelj poljedelskega ministra. Bržkone pa se bo Bie-nertli že s prihodnjim četrtkom odločil z ozirom na praška pogajanja, ali naj sestavi parlamentarno ali uradniško ministrstvo. PRAŠKA SPRAVNA POGAJANJA. Včeraj dopoldne se je vršilo v Pragi pri deželnem nadmaršalu princu Lobko\vitzu napovedano posvetovanje zastopnikov strank v češkem deželnem zboru, kjer se je razpravljalo o spravnih pogajanjih in zlasti o sestavi dnevnega reda za prvo nameravano sejo v januarskem zasedanju deželnega zbora. Zastopane so bile vse deželnozbor-ske stranke. Princ Lobko\vitz je izjavil, da je včerajšnja konferenca samo nadaljevanje privatne konference članov nacionalno-politične komisije. Splošno so je poudarjalo od češke strani, naj se vsa politična vprašanja izroče permanentni komisiji, kateri se naj da istočasno direktive, kako naj reši svojo nalogo. Dr. Eppinger je odgovarjal, da Nemcem permanentna komisija ne zadošča, ker morajo že z ozirom na javnost zahtevati pozitivne koncesije. Zahteva Čehov, da bi naj Nemci pripustili razpravo obeh davčnih predlog v deželnem zboru, z ozirom na to, da se osnuje permanentna komisija, je ueiz-polnjiva. Dnevne novice. Kvaražugoni. Kakor je znano, je deželni glavar pl. Šuklje jasno in podrobno pojasnil in temeljito ovrgel vse tiste laži o cestnem zakonu, katere so raznašali liberalci po našem mestu, češ za volitve bo dobro, da našim ljudem nekaj peska v oči nasujemo. Kakor čete črnih vran prorokujejo in venomer javkajo, da bo postala Ljubljana v slučaju. da Slovenska Ljudska Stranka na magistratu zavlada, velika razvalina in bosta v Ljubljani samo knezoškof in deželni predsednik, ki bosta kos mesa uživala. Mimogrede omenjeno, bo tudi dr. Tavčar lahko deležen te dobrote vsaj na petek, ker se ta dva na ta dan mesa zdržita in bo tir. Tavčarju prav prišlo. Mi se v ta prorokovanja dalje ne spuščamo, ker iz skušnje vemo, da so še vsa liberalna prorokovanja v nič padla. Pripomnimo pa, da je jako primerno deželni glavar te ljudi označil z besedo »Kvaražugoni , ker vse njihovo delo za sedaj obstaja v tem, da. po svojih listih »kvaražugonijo«. V Kranju je bil včeraj shod Kmečke Zveze prav dobro obiskan. Drž. poslanec Demšar je podal poročilo o delovanju državnega zbora in govoril obširno o draginji in nje vzrokih. Dež. poslanec Zabrel je poročal o delu deželnega zbora, zlasti o cestnem zakonu. Njegovemu govoru je sledil temeljit razgovor o cestah in vodovodih, ki so potrebni v kranjskem okraju in ki se naj izvrše v prihodnjih letih po določenem načrtu. Slednjič je označil drž. poslanec Jarc v glavnih potezah politični položaj doma in na Dunaju. Poslancem S. L. S. se je izreklo zaupanje in sklenila glede povzdige živinoreje sledeča resolucija: Izročitev akcije za živinorejo Kmetijski družbi je smatrati le za začasno. Korist kmečkega ljnd-stva zahteva, da se čimprej izvrši zadružna stanovska organizacija in ustanovi deželni kulturni svet. se je začenjalo vsak dan ob zori kakor ptičje petje. Ob šestih so bila zaprta samo še vrata št. i. Naposled so se le odprla in iz izbe je stopila deklica dvajsetih let, rjava, nekoliko topega nosu, oči pa črnih kakor fcimet. Prišla je v cokljah in spodnjem krilu, debelo kito kostanjevih las si je pa ravno spletala. Stopila je k grmiču, ki jih je bilo po dvorišču vse polno in je odlomila dolgo vejico, posmukala je ž nje vso listke razen na koncu in je vplela mednje par vijolic. Ko si je pritrdila ta šopek v kito in jo povila okrog glave, je stopila nazaj v sobo in zaprla vrata za sabo. Ko je stala deklica še pri grmu, je prišla iz sosednjega stanovanja stara ženska z vrčem v roki in jo jo ogledovala s čudnim nasmehom. To jo bila grahovska hišina, padarica, ki ji' slovela po celem predmestju. Ker je marsikaj vedela, so ji rekli Salamanka.' Ko je dekle odšlo, se je namrdnila kakor ccprnica in se vrnila v sobo. Njeno stanovanje jo bilo v celem Grahovem največje: dve sobi in ena klet, ki je imela majhno okence ravno pod četrtim oknom od zunaj. 1 Salamanka je visoka šola na Španskem, ki je nekdai no učenosti ■nočno slovela. -r Novoletno darilo. Češka šolska Matica je 31. decembra 1. 1. dobila v dar: 50.000 K od zakonskih Korbel, 50.000 K od ameriških Čehov in 35.000 kron, nabranih od nekega odbora,čeških dam, torej skupno 135.000 kron za novo loto. Kaj pa »Slovenska Straža«? Starejšine, člaai in gosti naših kat. akademičnih društev se vabijo na skupen sestanek, ki bo v soboto, dne 7. i. m. v mali dvorani hotela »Union« zvečer ob S. uri. — Starejšimi. V okrajni cestni odbor novomeški /;a imenovana od deželnega odbora Josip Dular, poslanec v .Turki vasi in A. Beg v Zgornji Sušit i. — Ljudska posojilnica v Ljubljani. Promet hranilnega oddelka v decembru. Pretekli mesec december 1910. je 1135 strank vložilo 680.084 K 77 vin, a 811 strank dvignilo 605.302 K 53 vin. Bilo je tedaj ta mesec za 74.782 K 24 v. več vloženega kot vzdignjenega, + Brezmejna nesramnost. Poročali smo že, da razni liberalci, d a o d v r -n e j o p o z o r n o s t o il pol o m a 1 i b e r a l n e »G la v n e « posojilnice, hujskajo proti naši »Ljudski posojilnici«, deloma še celo z lažjo, da je »Glavna« in »Ljudska« eno in isto! To je nesramnost, ki presega vse meje. »Ljudska posojilnica« v Ljubljani je najimenitnejši in najtrdnejši domači zavod, katerega no doseže ne laž in ne obrekovanje. A naravnost smešno in preznačilno je obnašanje 1 i b e r a 1 n e Mest n o h r a n i 1 n i c e 1 j u b I j a n-s k e. Poroča se nam, da je najela po-streščoko, ki lovijo vlagatelje in knjižico po mestu. Pri zavodu, ki dela s t a k i ni i sredstvi, mora pač vladati velikanska suša in dejanski ta zavod, ki ima 37 milijonov kron hranilnih vlog, pred kratkim 50.000 K - ni takoj izplačal, temveč je zahteval cel teden odloga. — Kaj se listu lahko vse pripeti. »Piccolo« je za novoletno številko stavil vsem slavnejšim pisateljem po celem svetu vprašanje, kakšno načrte snujejo za leto 1011., in je odgovore objavil. Značilno je, da so tisti, ki najmanj pomenijo, najobširnejše odgovorili, posebno velja to za Lahe. Med odgovori je tudi Paul Bourgetov. Ta slavni pisatelj piše, da ima več načrtov za loto 1911.. najvažnejši pa je političnega značaja, in sicer akcija, ki jo hoče to loto v parlamentu uprizoriti, da se ne puste razpasti mnoge cerkve po deželi, ki so po soparacijskom zakonu last občin. To se jo moral tržaškim judovskim urednikom nos pobesiti, ko so bili prisiljeni tak odgovor objaviti. - Na Kranjskem brezpravni. Slovenci v Kočevju nimajo v komisiji za ljudsko štetje nobenega zastopnika. Enakopravnost so mora torej po mnenju naše vlade uslaviti pred »kočevskim ozemljem«. Da tako naziranje ne bo vzdržljivo, se bo vlado št* temeljito podučilo. Hrvaška Seljačka Stranka je sklenila izdelati tekom meseca januarija vse tiste kmečkemu ljudstvu nujno potrebne zakone, (občinska reforma, lovski zakon, reforma županij itd.) ki so navedeni v kraljevskem reskriptu na hrvaški sabor, a jih niti vlada niti ostale stranke do danes niso predložile. Tako bodo ti zakonski načrti prišli še v tem zasedanju na vrsto. Starega očeta je umoril ;>9. decembra v Tenju pri Osjeku nek kmečki fant. Domači so hoteli umor prikriti in st> vse pripravili, d;; pokopljejo starega kakor bi bil naravne smrti umrl. Orož-ništvo je o pravem času posredovalo in mladega morilca odvedlo v ječo. - Žalosten Svet večer je imela družina graščinskega logarja Jožefa Szabo v Ladimirevcih na Hrvaškem. Mož in žena sta pripravila lepo božično drevesce in mož jo ravno delil svojim otrokom darilca, ko zunaj poči puška skozi okno. Szabo je dobil krogljo v čelo in še tisto noč umrl v groznih bolečinah. Rezervni poročniki so postali med drugimi sledeči: Rudolf Škerle, Vladimir Ogorelec, Ivan Slavec, Adolt Potokar, Karol Varga, Ivan Knaflič, Teodor Šetina, Karol Bolaffio, Franc Bratož, Franc Detter, Janez Karlin, Jožef Lenko, Anton Kotnik, Franc Vor-hovnik, Anton Jamar, Karol Praunseis, Alojzij Sodnik, Jakob černjavčič, Alfonz Treo, Anton Drašček, Kari B.vtoš-nik, Ivan Debcnjak in drugi. Stavka mesarjev v Trstu. V Trstu jo par mesarjev bogatašev, ki nakupujejo živino, meso pa na drobno prodajajo manjšim mesarjem. Ti gro-sisti so sklenili, tla cene zvišajo, češ da ne morejo dobiti živine. Na posebnem zborovanju so zato sklonili mesarji, da za)iro mesnice v znak protesta proti neprestanemu pomanjkanju mesa in proti nameri grosistov, zvišati mesne cene. In res, včeraj so bilo po celem Trstu mesnice zaprte, razun sedmih. Mesarii so korakali v spremstvu poli- cije po mestu ter so prisilili, da se jo tudi teh sedem mesnic zaprlo. Na zborovanju ob 11. uri dopoldne pa so sklenili stavkujoči mesarji, da bodo imeli mesnice zaprte do srede. Pojavil pa se je med mesarji samimi razpor in danes je bržkone zopet že večji del mesnic odprtih. Večina mesarjev je bila sicer proti stavki, a so se morali ukloniti, ker se za včeraj ni klalo nobene živine. Zasebniki so menda včeraj naročali meso iz Štajerske. V mestu je vse mirno, kljub temu, da je nezadovoljnost precejšnja. — Stavkujoči mesarji zahtevajo od vlade, da odpre meje in razveljavi sanitarne odredbe. Nižji sloji zelo trpe. Velikanske profite delajo prodajalci prekajenega mesa, salam in klobas. Mesarji so oskrbeli z mesom samo bolnišnico in garnizijo. — Mestna mesnica v Solnogradu jc zaključila svoje delovanje z deficitom 13.000 kron. — „Agramer Tagblatt" praznuje 25-ietnico svojega obstanka. Ustanovili so ga grofje Dr-iškovič, vodil ga je pok. Simon Vincenc Frank. List je bil vedno spretno urejevan, najboljši možje so bili njegovi so-trudniki, med njimi tudi BjOrnstjerne Bjern-son. Nedvomno je list bil in je velikega pomena za Hrvaško, ker inozemstvo in sploh širši svet inlormuje o hrvaških razmerah. — Ob enem praznuje 25-letnico svojega delovanja pri listu kot načelnik uprave g. Ve-koslav Mertens. — Umrla je v Zagrebu slovita umetnica usmiljena sestra Ksaverija Skube. — Sleparstvo z zdrav,li v Zagrebu. V nekaterih zagrebških lekarnah so že dalj časa namesto neke drage specialitete prodajali ničvreden surogat. Temu sleparstvu je sedaj konec, kajti oblast je posegla vmes in proti krivcem uvedla preiskavo. — Novih his v Zagrebu je bilo 1010.1. sezidanih 152. prizidanih 6, 14 pa prezi-danih. Stanovanja so se vsled tega pomnožila: z 1 sobo za 206, 2 sobama za 229, 3 sobami za 221, 4 sobami za 41, 5 sobami za 18 in s 6 sobami za 5, skupaj tedaj za 719 stanovanj. — Sarajevsko občinsko predsedstvo je deželni načelnik Varešanin 29. m. m. slovesno zaprisegel. Pristaši mo-hamedanske stranke in Hrv. Kat. U. so se ob vstoličenju demonstrativno odstranili. Navzočih je bilo sploh le 1*1 odbornikov (vseh .jo 27), od teh le šest izvoljenih, ostale jo imenovala vlada. Občinstva razen občinskih uradnikov sploh ni bilo navzočega. Trije odborniki so že položili svoje mandate. Ku-lovičevih pristašev (vsi izvoljeni) bo sedaj v občinskem zastopu 13 nasproti 14 od nasprotne stranke, med katerimi je S imenovanih. — Drože (kvas) so se podražile. Trgovsko ministrstvo izdalo je namreč ukaz. da se smejo drože s 1. januarjem 1911 spravljati v promet in prodajati samo čiste: poprej e so se mešale s škrobovino. Ker bodo sedaj drože dražje, bodo pa tem boljše, tako, da končno ostane povprečna cena ista. Na Dunaju se plačujejo iste drože da-nos pro kg z K 1*50—170. V Ljubljani smo glede cen na boljem, kar je gotovo razveseljivo. — Ubil se je v plavžih Kranjske industrijske družbe v Skednju pri Trstu 28-letni delavec Klement Kaibl. — Učiteljska vest. G. Eng. Gangl je pomaknjen v IX. činovni razred. — Za ohranitev cerkvenih umetnin na Hrvaškem se je v soboto v Zagrebu vršila enketa. ki jo je sklical naučni sekčni načelnik dr. Amruš in so se je udeležili odlični strokovnjaki. Razpravljalo se je tudi, kako ohraniti vse nove cerkvene umetniške naročbe domačim umetnikom in obrtnikom in skrbeti za dostojen okras cerkva. Samo v zadnjih 0 letih je šlo iz Hrvaške blizu miljon kron za cerkvene namene na Tirolsko, a blago je bilo navadna bazarska roba. Mnogo dragocenih starih cerkvenih umetnin se je pogubilo ali zamenjalo za manjvredne stvari. Sklenilo se je ustanoviti posebno komisijo, ki bo odločala v vseh cerkveno umetnih vprašanjih; vsa nova dela se bodo izvrševala v umetni in umetno-obrtni šoli. — Strešna opeka ali Eternit? Z ozirom na naš članek o Eternitu ki smo ga v predalu Gospodarstvo" priobčili v številki našega lista, poroča se nam sledeče: L. 1903 slišalo se je prvikrat ime ..Asbest-Cement-Schiefer. Ker se pa že koj od začetka, to blago n i obneslo treba je bilo misliti na drugo ime in kmalu za tem pojavilo se jo ime Eternit za katerega je delala izdelujoča tvrdha velikansko reklamo s spričevalom, katerega je izdal c. kr. tehnologičen muzej na Dunaju. Toda ne dolgo za tem je imenovani muzej uradno preklical svoje s p r i-čevalo. Temu so morali biti gotovo vzrok tehtni vzroki in jc glasilo društva „Oost. Tonindustrie-Vereiiv' na Dunaju z navedbo slučajev iz prakse dokazalo, da Eternit nikakor ne sodi za k riti o str e h! Omenjeni Ust prinaša sodbo očividcev ki trde, da Je pri najrazličnejših požarih pokal Eternit z veliko detonacijo in da so posamezni škrli leteli daleč na okrog, tako da so ognjegasci morali pred istimi iskati zavetja. Toda Eternit je pokazal še veliko več svojih slabih lastnosti, tako da so nekatere dežele prepovedale baje rabo Eternit a. Kakor nam naznanjajo slovenski tehniki se ena prvih kapacitet na polju visoke stavbe profesor na dunajski tehniki A r t m a n n n e-gativno izraža o Eternitu in porabo istega odločno odsvetuje. Domači izdelki strešnikov nad-kriljujejo v vsakem oziru Eternit ki jc pri tem najmanj še enkrat tako drag in se more ravno naš domač izdelek kosati skoraj z vsemi drugimi tovrstnimi izdelki. Izobraževalno delo Slovencev v Ameriki. V Somerset, Golo., imajo Slovenci večerno šolo, v kateri se uče angleški pisati, brati in govoriti. Šola šteje 30 učencev. Slovenski mornar umrl na ameri« kanski vojni ladji. Na amerikanski vojni ladji ,,Vermont" je umrl slovenski rojak Frank Klemenčič, ki je služil v mornarici Zj edin j enih držav. Bil je doma v vasi Kladje pri Gorenji vasi na Kranjskem. Slovenec ponesrečil v ameriškem premogovniku. V Oakley, Wyo, se je ponesrečil meseca septembra John Ma-sel. Vsula se je plast premoga na njega in ga je do smrti poškodovala. Umrl je v bolnici v Roek \Springs, Wyo., dne 24. septembra. Vreme v januarju. Biirgel, Falbov naslednik prerokuje, da bo vreme v prvih dneh januarja spremenljivo in zelo vetrovno ter bodo ti dnevi pod vplivom srednjekri« tičnega dneva 31. decembra. Od 7. januarja dalje se bo začelo jasniti nebo, barometer se bo dvigal in nastalo bo jasno, a mrzlo zimsko vreme, ki bo trajalo do 11. januarja. 14. januar je kritičen dan višje vrste. Povzročil bo nestalno, močno vetrovno vreme s precej močnimi snežnimi zapadi. Vpliv tega dne bo opažati do 21. januarja. Po preteku tega časa bo zopet nastalo jasno in zelo mrzlo vreme. 29. januar bo kritičen dan manjšega pomena. Nastalo bo vetrovno, megleno vreme, od časa do časa bo padal sneg. Koncem meseca bo zopet solnčno vreme, precej mrzlo, ki bo trajalo tudi prve dni februarja. Ljunnanske novice. lj Opozarjamo še enkrat na današnje javno predavanje g. primarija dr. V. G r e g o r i č a. Predavanje se prične točno ob 11; 8. uri zvečer v S. K. S. Z. lj Veliki koncert slovenskega glasbenega društva »Ljubljana« bo v nedeljo dne S. januarja 1911. 1. ob pol 5. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union« v proslavo skladatelja Frana Gerbiča. Sodelujejo: gdč. Jarmila Lilly Gerbičeva, profesorica in operna pevka (sopran); gdč. Marija Peršlova, solistka slovenske opere (alt); g. Ludovik Bajde (tenor); mešani in moški zbor »Ljubljane« (150 članov) ter orkester »Slovenske Filharmonije« pod vodi stvom g. kapelnika Ed. Czajaneka. Zborovodja Anton Svetek. Zbori: Ger-bič: »Žitno polje«, »Čebelar«. Premrl: »Pesem žrjavov«; mešani zbori. Ger-bič: »Sanctus« in »Benedictus« za mešani zbor s spremljevanjem orkestra. Gerbič: »Ave Mana« za ženski zbor ter dve soli s spremljevanjem klavirja, harmonija in dveh gosli. Solo: gdč. J. L. Gerbič in M. Peršl. Gerbič: a.) »Deklica mila«, b) »Slavček, daj mi svojo petje«, c) »Vabilo«, č) »Pastirček«, d) »Vinska«, moški zbori a capella. Soli: Gerbič. l eseni Barbe iz o po o »Kres«, alt s spremljevanjem orkestra. Satt-ner: »Deklica in ptič«, tenor s spremljevanjem klavirja. — Orkester: Gerbič: »Jugoslovanska balada;. Gerbič: »Jugoslovanska rapsodija«. — Cena prostorom: Parterni sedeži po 5, i, 3, 2, 1 K 60 vin. in 1 K: balkonski po 3 in 2 kroni; galerijski 1 K 20 vin.; stojišče 60 vin. Vstopnice so že v predprodaji v trafiki hotela »Union«. — Po koncertni se vrši v veliki dvorani komer z, pri katerem sodelujeta »Slovenska Filharmonija« in »Ljubljana«. lj Za Božičnico koroškim sloven« skim otrokom: Dr. Fran Poček, odvetnik, Ljubljana, Stari trg, 10 K; Stanko Premrl, Ljubljana, 2 K; Janez Lesnik, Ljubljana., Badeckega cesta 11, 3 K 60 vin.; Leopoldina Demšar, Češnjica, 3 K. — Lepo prosimo še blagih darovi Porabite vse za Božičnico priložene položnice! lj Mešani zbor Ljubljane vadi danes ob 1 - 8. zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Ker se določi danes tudi posameznemu sodelujočih mesto v zboru, je nujno potrebno, da je vsakdo točno na svojem mestu. Sicer se vaja zanosiij, ker se bo cel spored izvajal. - • se je sicer Izučil Čevljarstvo, a se je potem pečal z vsemi drugimi posli. PriSodši na dvorišče, se je gospodarju ponudil za hlapca. Ker je pa ta imel mesto že oddano, je po kratkem pogovoru Kobaldu podaril 1 K in odšel po svojem poslu. — Ko se je pozneje vrnil in hotel v sobo, je bila. ta znotraj zaklenjena. Takoj je poklical uslužbenca, ki je splezal v sobo z ulice skozi okno. Opazili so takoj, da je bil v stanovanju nepoklican gost in odnesel gospodarju mnogo obleke in perila. Ko je šel po ovadbi obveščen detektiv po Sv. Jakoba nabrežju, je naletel na Ivobalda, ki je baš ukradeno obleko prodajal nekemu starinarju. Napovedal mu je aretacijo, kateri se je Kobald takoj pokoril. Ko pa prideta do Ilamanove trgovine na Mestnem trgu, je vrgel Kobald ukradene predmete proč in detektiva tako sUnil s pestjo v prsa, da bi bil kmalu padel. Potem se je začel z njim ruvati in malo je manjkalo, da mu ni odnesel peta. Suval in bil je okolu sebe. kakor besen in varnostnega organa pri tem na nogi močno poškodoval. Ker je občinstvo nevaren položaj uvidelo, sta priskočila detektivu na pomoč dva mesarja. Kobald je nato poslal še bolj divji in se začel tudi tema z vso silo upirati. Enega je celo zgrabil z zobmi za mezinec ter mu raztrgal hlače. Podlegel je šele, ko so prihiteli na pomoč še štirje stražniki in ga potem odvedli na stražnico, kjer ga je prevzela vojaška patrulja in odvedla v garnizijski zapor. Kobald je sedaj sanitetni vojak in je šele predvčerajšnjim zapustil trimesečni garnizijski zapor. Ko je prišel včeraj na prosto, se je naglo preoblekel v civilno obleko, vzel doma vsa izkazila ter šel krast, da si na ta način pridobi sredstev za beg v tujino. Vojaška oblast je takoj odposlala po mestu patrulje, katere ga pa niso mogle zaslediti. lj. Umrli so v Ljubljani: Regina Jany, zasebnica, 7!) let. — Pavla For-tuna, rejenka, 5 let. — Andrej Jamnik, sin delavca tobačne tovarne, 5 tednov. — Anton Pogačnik, bivši delavec. 72 let. — Katarina Kodra, bivša delavka, 90 let. — Matevž Bučan, mizar, pomočnik, 40 let. — Fran Urbani j a, železniški čuvaj, 33 let. lj Živinski semenj je v sredo v Ljubljani radi kuge na gobcu in na parkljili prepovedan. lj Okrajna bolniška blagajna je z novim letom dovolila svojim članom, da si lahko nabavljajo zdravila v vseli šestih lekarnah. Do sedaj jim je bila samo ena na razpolago. VELIKA STAVKA KROJAČEV. 8000 krojačev konfekcijske stroke je včeraj pričelo na Dunaju s stavko. renčali bo novo ministrstvo takoj sestavljeno, skoro gotovo že koncem tedna. Poljski klub stoji prejkoslej na stališču, dn je razbistrenje političnega in parlamentarnega položaja pričakovati le od močne vladne večine, na katero bi se parlamentarna vlada lahko opirala ter je to načelnik poljskega kluba danes Bienerthu vnovič povedal. Nemškima poslancema Chiariju in Grossu je rekel Bienerth, da bo kurz novega ministrstva ostal stari, le nekaj ministrov bo novih, o teh osebnih vprašanjih pa danes še ne more govoriti. Sploh ne more biti o razbistrenju položaja govora, predno se ne pokaže rezultat praških konferenc. Nemška poslanca sta izjavila Bienerthu, da bi bila sprava Nemcev s Čehi mogoča le na podlagi pisanega, stvarnega programa. ČEŠKO-BMBMŠKE KONFERENCE. Praga, 3. januarja. Jutri bo odločilni dan v češko-nemških spravnih pogajanjih, reški in nemški klubi zborujejo, da bi dobili predpogoje za de-lomožnost češkega deželnega zbora. STAVKA MESARJEV V TRSTU. Trst, 3. januarja. Stavka mesarjev jo splošna. Zadruga mesarjev zahteva od oblasti javen shod na prostem, dn pojasni občinstvu resnost položaja. GROF FORGACH NA DUNAJU. Belgrad, 3. januarja. Grof Forgaeh odpotuje te dni na Dunaj, da priseže kot tajni svetnik. DUNAJSKI PAPEŽEV NUNCIJ ODSTOPIL. Rim, 3. januarja. Sv. oče je sprejel odstop dunajskega nuncija Granito di Belmonte, ki je kot vzrok odstopa navedel zdravstvene razloge. Tako pišejo laški liberalni listi. VZNEMIRLJIVE VESTI IZ PORTUGALSKE. Berolin, 3. januarja. Kljub vsem dementijem iz Madrida se vzdržujejo vesti, da je položaj na Portugalskem jako resen in da so vznemirljive vesti resnične, da so vse natančno še ne ve, jo kriva le stroga vladna cenzura poročil. ZAROTA PROTI JAPONSKEMU CESARJU. Tokio, 3. januarja. Osebe, ki so obtožene. da so hote'e umoriti japonskega cesarja, so svojo namero priznale. Umorjeni bi bili tudi ministri, nakar bi sledili požigi. Obravnava se vrši tajno. STAVKA STAVCEV. Helsingfors, 3. januarja. Včeraj so tu pričeli stavkati vsi stavci. Veliki časopisi so pa kljub temu izšli, ker so svoje delo dali na razpolago mnogi privatniki. Jutri v sredo ob % 8. generalna vaja z orkestrom. lj. Žalostna letna bilanca ljubljanske protestantovske občine. V soboto, 31. decembra, so je. v tukajšnji lute-ranski cerkvi vršila proti večeru običajna služba božja, s katero se staro leto zaključuje. Nad vse zanimiva je bila pridiga gospoda pastorja dr. Ile-gemanna, ki je ravnokar-prišel iz Libere, kjer ga je sodišče oprostilo obtožbe zaradi motenja vere in kjer se je branil v govoru, ki ga zdaj objavlja čedni ..Alldeutsches Tagblatt". Pastorjeva pridiga pa ni odmevala zmagonosnosti, ne! bila je nasprotno tako pesimistična in črnogleda, kakor je najbržeje ljubljanski protestanti še nikoli od svojih pastorjev niso slišali. Dr. Ilegemann se je namreč s svojim znanim sladkim patosom, ozirajoč se na staro leto, povpraševal, kaj pa je z obljubami, ki jih je Bog storil nasproti svojim pravičnikom, to je luterancem? Zdi se, je rekel pastor, da se rič ne izpolnjujejo. No, potolažil je svoje poslušalce po svoji navadi z — razvojnim zakonom, na katerega v nobeni pridigi ne pozabi. Iz dejstva, da iz semena drevo zraste, iz otroka pa se razvije bogato človeško življenje, naj ljubljanski verniki povzamejo, da božje obljube obstajajo; evolucijski zakon, to je prava božja obljuba. Dve ubogi preprosti služkinji v klopeh ste začudeni iskali v tem tolažbe. Toda nazori ljubljanskega pastorja glede božjih obljub nas nič ne brigajo — pač pa, kar je potem povedal. Rekel je, da je stanje ljubljanske protestantovske občine tako, da bi z Elijem rekel: „Gospod, vse je pri koncu 1" Nobenega božjega spoznavanja, nobene vneme, nobene rasti ni, tako je tožil, in ne samo to: odločno nazadujemo! In tako je Ilegemann svojo pridigo končal, ne da bi svoje vernike potolažil kakor s tem, daje rekel: Kadar se nam zdi, da je vse pri koncu, takrat je čestokrat za Boga šele začetek! — Kaj bo, to nam tudi nič mar, nismo preroki. Značilne pa so tožbe pastorjeve glede stanja njegove občine. Saj ta Silvestrov večer, ki spada med najbolj značilna slavlja v luteranskih cerkvah, ni bilo v ljubljanski cerkvi zbranih več kakor—12 (reci dvanajst) moških in še ti razun treh gospodov iz srednjih slojev. Odpadnikov nobenih, nobenih vsenemških voditeljev, nobenih ultrahačionalcev! Mar je tem .,Gottesdienst"! 12 moških na Silvestrov večer, to je res kruio žalostno. In vzroki? Kdo pa izpodko-puje vero v Jezusa Kristusa, kdo rajši agitira in zoper katoličane hujska, kakor da bi se za lastne vernike brigal, kdo taji moč molitve, nadnaravni značaj milosti in čudeže, gospod pastor? Kdo s tem lastno cerkev izpraz-nuje, kdo je kriv te mlačnosti? Veliki so bili upi, ki so se na Ilegemanna stavili. a bilanca je najslabša, kar so jo kdaj imeli v Ljubljani protestanti. Nam je seveda prav. Omenili bi pa te stvari ne, ker se v notranje cerkveno življenje naših protestantovskih someščanov načeloma no vtikamo — če ne bi bilo to v zvezi s protikatoliško agitacijo njihovega pastorja, ki je pač v kazini zbral svoje kričače v protest zoper papeževo encikliko in s tem začel celo v Ljubljani z motenjem lcon-fesionalnega miru, sam pa ima svojo cerkev prazno in razmere take, da je bil na Silvestrovo primoran sam pri-poznati silno nazadovanje. Zato naj pastor, ako mu ni ljubo, da o tem pišemo, prihodnjič rajši pomota pred svojim pragom! — Deželni umetniški svet. Danes je bila prva seja deželnega umetniškega sveta. Deželni umetniški svet se je konstituiral tako-le: predsednik deželni glavar pl. Šuklje, prvi podpredsednik knez ilugon Windischgraetz, drugi podpredsednik dr. Mantuani. Izvolil se je izvrševalni odbor: predsednik dr. Lampe, podpredsednika ravnatelj šubic in dvorni svetnik Riihling, zapisnikar Dostal. Obravnavalo se je o uporabi kredita, ki ga ima deželni odbor za nabavo umetnin in podporo umetnikom, lj Mrtveci v deželni bolnici 1. 1910. Leta 1910. je umrlo v deželni bolnici 572 oseb. lj V prisilni delavnici je za provi-zornega učitelja imenovan A. Sadar. lj Vadniški učitelj g. Ivan Kruleč f Ljubljani je povišan v 8. činovni razred. lj Silovit vojaški begun. Včera j popoldne je prišel k nekemu gospodarju v šentjakobskem okraju varnostni oblasti dobro znani Otmar Kobald, ki Našim naročnikom! Prijatelje našega lista pa prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še niso naročene na »Slovenca". Agitirajte za nove naročnike! V vse slovenske drnžine „Siovenca"! Agitirajte, da se po več oseb sknpaj naroči na „Siovenca"! Telefonska in linmrn poroči. CESARJEVO ZDRAVJE. Dunaj, 3. januarja. Cesarju je danes zopet mnogo bolje. Noč je bila mirna, dopoldne je cesar izvrševal navadno drž. opravilo. Lahek nahod, ki povzroča lahko draženje grla, bo, kakor se nadeja cesarjev zdravnik, v par dneh izginil in že izgineva. BIENERTH SESTAVLJA NOVO MINISTRSTVO. Dunaj, 3. januarja. Danea je Bienerth konferiral z načelnikom nemško-nacijonalniluposlancev baronom Chia-rijem, z nemško-liberalnim poslancem dr. Grossem in z načelnikom poljskega kluba dr. Globinskim. Razgovor z dr. dr. Globinskim je trajal tričetrl ure. Položaj se bo šele tedaj razbistril, ko bodo imeli praške spravne konference pozitiven ali negativen rezultat, kar se jutri zgodi. Na podlagi praških sklepov se bodo vršila nato na Dunaju nova pogajanja, da se omogoči vstop nemškim in češkim politikom v kabinet. V slučaju, da bodo imele praške konference negativen rezultat, tedaj bo tretji Bienerthov kabinet sestavljen v istem duhu kot prejšnja. Po praških konfe- SNEG NA LAŠKEM. Milan, 3. januarja. Od včeraj tu neprestano sneži. Promet cestne železnico je radi snega ustavljen. Vlaki prihajajo z velikimi zamudami. Književnost. Knjiga o lepem vedenju. Spisal Urbanus. K 3. —, vezano K 4. — po pošti 30 vin. več. O tej knjigi piše Duh. pastir: — Knjiga, da je je človek res lahko odkritosrčno vesel! Ne le zaradi izredno lične zunanje opreme, jasnega tiska, pregledne razdelitve, zanesljivega stvarnega kazala; še bolj, ker jo preveva vseskozi trezna eleganca, ki človekovega dostojanstva nikjer no pači do gigrlskega frazerstva, lakaj-skega lizunstva in omlednega oboža-vanja. In j)o vrhu še to. da je knjiga ob vseh primerili družabnega življenja strogo pravična katoliškemu mišljenju in čuvstvovanju. S tega vidika smemo reči, da je ta knjiga v naši književnosti res prvina, da,si tudi ta greda v naši literaturi žo izdavna ni več roda. Ampak kar je doslej zrastlo na njej, je bilo iz večine presajeno nanjo; iz te knjige pa gleda naš človek, mehak in demokratičen, pa tudi samozavesten in mozgovit: kakršen bodi pravi katoliški Slovenec. In skoro čudno so zdi ta hip. da nismo po taki knjigi že dolgo klicali — v tej dobi, ko smo dodobra razplamenili v naši mlajši generaciji zmisel za resnično vedo in lepo umetelnost. Zlat čas za to, da raz-uetimo v naših mladeničih in mladenkah zdaj tudi čut za dostojno družabno vedenje in imponujoč nastop. Kako hvaležno delo s to knjigo v roki pri sestankih naših izobraževalnih društev in telovadnih odsekov: lepo polagoma poglavje za poglavjem obrazložiti. pokazati, ob prestopkih na „pravtlo dostojnosti" ljubeznivo opozoriti. Klico te setve bodo nedvomno hitro vznikle in dale trajen sad. Zato knjiga ne potrebuje panegirika: bodisi dvornik ali dvoriščnik, preberi in neulrpen vade-inekum ti ostane. Jos. Vole. Zbirka cerkvcnih pesmi za mešani zbor z enim samospevom. Uglasbil oziroma harmoniziral Janko Leban, ljudski učitelj. Partitura 1 K 40 li, posamezni glasovi niso izšli. — Omenjena pesmarica, ki je pravkar izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne«, obsega 11 nape-vov, in sicer: dva mašna, pet Marijinih, dva obhajilna, enega sv. Jerneja in enega božičnega. Besedilo je večinoma skladatelj tudi sam složil. Janko Leban, brat pokojnega odličnega skladatelja Avgusta, je našemu ljudstvu ne samo kot pisatelj, ampak tudi kot skladatelj in spreten organist že znan, stopa pa s to zbirko, kolikor nam znano, prvikrat kot cerkveni skladatelj v širšo javnost. Cerkveni zbori ga dobo brezdvomno z veseljem pozdravili in segli po njegovih lepih napevih, ki bodo vseskozi ugajali našemu ljudstvu. Zloženi so sicer v navadnem, lahkem in priprostemu slogu, vendar ne na škodo dostojnemu cerkvenemu duhu. Take skladbe prav radi in toplo priporočamo vsem našim gospodom cerkve-nitn pevovodjem in želimo, da bi ta zbirka našla veliko posnemalcev in odjemalcev. »Orna žena«. Povesi, ki jo je prina* šal »Domoljub« pod tem naslovom, je izšla ravnokar kot posebna kn jiga v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Na ovitku krasna večbarvna slika. Cona 1 K 40 v za broširano in 2 K za vezan izvod. * Slovenske narodne pesmi. Odme* vi naših gajev. II. zvezek. Za moški, mešani, deloma za ženski zbor priredil prof. Marko Bajuk. — Zbirka, katera je ravnokar izšla v zalogi »Katoliške, Bukvarne«, obsega deset raznih narodnih napovov in jo bode naše ljudstvo brez dvoma z veseljem pozdravilo in seglo po teh lepili napevih, ki so izšli iz narodnega srca. Gospod prireditelj je iste prav lepo harmoniziral in prire-nil tako, da je v vsaki pesmici navadno druga kitica solo s spremi jevanjem zbora. Vsem pevskim zborom so ti zares lepo liarmonizirani napevi gotovo dobro do.šli in jih istim kar najtoplejo priporočamo. Cena lično v platno vezani in razločno tiskani, v zelo priročni žepni obliki je 1 K iO v in so dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Nnslm gospodinjam. Z velikimi žrtvami se je ustanovila naša >>M. Straža« za obm. Slovence. In. ona se zopet obrača na vse Slovence, da ji dajo sredstev, da bo mogla svojo rodoljubno nalogo nasproti obmejnim Slovencem izpolnjevati tako vestno, kakor bi sama najraje. Kdor ne more »Slovenske Straže« podpirati naravnost z denarjem, ki ga nima, — kdo mu. 1)0 zameril; zamerili, in sicer prav zelo zameriti pa moremo vsakemu, ki še dozdaj ne vpošteva blaga, ki je na prodaj v korist obmejnim Slovencem. V prvi vrsti mislimo na Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem. Cikorija se danes rabi v vsaki rodbini in zdaj pomislimo, kako bi bilo poma-gano obmejnim Slovencem, če bi vse slovenske rodbino kupovale samo Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem. »Slovenska Straža« bi imela dvakrat lažje delo, ker bi ji ni; bilo treba.premišljati več. od kod bo dobila denarja, temveč le, kako bo denar dobro vporabila. Slovenskim rodbinam torej prav toplo priporočamo Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem. Ona je prav izvrstna, daje kavi izboren okus in lepo barvo, vendar pa ni nič dražja od drugih, pogosto manjvrednih tujih izdelkov. Slovensko gospodinje, ki se še niste ogrele za Kolinsko kavino primes v korist, obmejnim Slovencem! Sklonite zdaj v 1. 1911., da bodete v prihodnje s kupovanjem te kavino primesi bolj nego doslej podpirale našo »Slovensko Stražo«! In imele boste prijetno zavest, da kupujete samo ros dobro blago in da polagate tudi za obmejne Slovenec mal prispevek v roko »Slovenski Straži«. Samo pazite pri nakupu, da bo imela vsaka škatljiea napis: Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem in da bo na nji pritisnit n pečat »Slovenske Straže«. "'■!>. c o -j ' ri#» .. OV " < 5' ^ SQ H SI JTTN F I^urar.prva največja domača. t\rr\ § #J , „ ' ■ * gxportna tvrdka ur.zlatnine eni. ^abljanaMežtmtrg in srebrnine. b>astna tovarna ur vrgvicM / jj''* Štajerske novice. š Tri nove podružnice C. M. D. so pripravljajo na Spodnjem Štajerskem za Mislinje, Šmartno-Rečico na Pa ki in Križevce na Murskem polju. Na živahnejše delo za ustanovitev podružnic »Slovenske Straže«! š Na železnici ponesrečil. Pri vlaku lia kolodvoru v Konjicah, ki odhaja ob 1. uri popoldne v Poljčane, se je ponesrečil na Silvestrov dan 15-lotni zavi-rač Jožef Savič od Sv. Duha. Ko jo hotel med vožnjo skočiti z vlaka te ozkotirne deželne železnice, mu je iz-podrsnilo ter mu jo vlak šel preko desne noge. Umrl je v treh minutah vsled izkrvavenja. Truplo so prenesli v konjiško mrtvašnico. Savič je bil oženjen jn oče nedoraslih otrok. š Poneverjenja davčnega iztirje-valca. V Ptuju se je davčni iztirjevalec Anton S i m o n č i č sam naznanil, da je poneveril meseca decembra razne od kmetov mu izplačano svote. : Haročaite ..Slovenca".: Kurzi efektov in menjic. dne 3. januarja 1911. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... 9345 Skupna 4o/n konv. renta, januvar —julij.......... 9340 Skupna 4-J«/0 papirna renta, februar—avgust........ 9760 Skupna 4*2% srebrna renta, april —oktober......... 9740 Avstrijska zlata renta ..... 11680 Avstrijska kronska renta 4°/0 . . 9335 Avstrijska investic. renta 3 >/2°/o • 8295 Ogrska zlata renta 4% .... 11210 Ogrska kronska renta 4% . . . 9190 Ogrska investicijska renta 31/2% 8140 Delnice avstrijsko-ogrske banke 1880 Kreditne delnice....... 07340 London vista........ 24012 Nemški drž. bankovci za 100 mark 11755 2349 1902 Italijanski bankovci...... 9480 Rublji........... 203 TKZSK Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 2. januarja. Pšenica za april 1911 .... 4 . 1110 Pšenica za oktober 1911 ... . 10 62 Rž za april 1911.......7 83 Oves za april 1911......8 41 Koruza za maj 1911......5 60 Meteorologično poročilo. Višina n. moriem 30(V2w, sred. zračni tlak 73fv0 mm Ca* opa- Stanič Tempe- a — C a - c baro- ratura Vetrovi Nebo > = S zovanja metra po ■gS „ v mm Celziju — > 2 9. zvefi. 729 9 -2-8 sr. jug. oblačno 7. zjutr. 7303 -30 sl. svzh. H 52 3 2. pop. 729 2 -1-8 si. jjvzh. sneg Srednia viierajšnia temo. —2 4' norm — l V. Glasovir in razno pohištvo se ceno proda radi preselitve. Ambrožev trg 3, I. nadstropje. 2« se sprejme za neko tukajšno kavarno. Večpoizvese priupravništvu „Slovenca', 20 m • • re izredno znižane cene: Raglan za dame preje K 40'— sedaj K 12-— gledališka mantila , „ „ 40'— „ „ 12-paietot „ „ „ 60 — „ „ 16-— pelerina ......15-- „ „ 8"— kratki kožuh zagospode,, „ O0-— „ 30- — zimska ali športna sukna „ „ „ 40— „ „ 18' — obleka „ „ „ 40"- „ „ 16-— Otročje obleke pod vsako ceno. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5. 3811 Dobro idoča 10 ostiSna s posestvom, gospodarskimi poslopji, lepim vrtom itd. se daje na Savi pri Jesenicah takoj v najem. Gostilna se nahaja ob glavni cesti v neposrednji bližini tovarne. Natančneja pojasnila daie ZASTOPSTVO GČSSOVE PIVOVARNE na Jesenicah, Gorenjsko 3878 Legvartov za leto 1911. Se mmM izšel. Radi nepričakovanih ovir pa ni bilo mogoče izdati koledarja z novo vsebino pač pa ima tudi letošnji koledar izborno lansko vsebino. Koledar je seveda za leto 1911. — Vezan je kot ,navadno v močno usnjeno platno in z ozirom na gornjo opazko cena znižana, t. j. 1— krono s pošto 1'10 K. Pri 10 izvodih se eden navrže. Naroča se pri založništvu Ivan Bonač v Ljubljani. Josip Vidmar tovarnar dežnikov in solnčnikov v Ljubljani naznanja slavnemu obCInstvu, da je svojo podružnico sia Starem trgu 4 z 31. decembrom 1910 opus!!!. Za izkazano zaupanje moji opuščeni podružnici se vljudno zahvaljujem in prosim blagohotno sedanjo naklonienost tudi moji glavni trgovini Pred škofijo in podružnici v Prešernovi ulici št. 5 izkazati. 24 za podružnico v Škofji Loki išče tvrdka F. Dolenz v Kranju trgovina z mešanim blagom. 312 311 l£3r ffcsr* Išče se poštena in trezna 3 kuharica za župnišče brez gospodarstva v bližini Trsta. Služba se lahko takoj ali čez mesec dni nastopi. Oglasi naj se pošiljajo na upravo ,Slovenca' pod naslovom: „Služba". Zlatnina v najraznovrstnejših, priznano okusnih vzorcih in po nizkih cenah za darila m Umi® leto se dobi pri zlatarju L Vecctitet Ljubljana, naspr. glavne pošte. SI. mjl najem dobro znana in dobro vpeljana restavracija Več pove lastnica Beti Kos-Pilko, re-stavraterka ravnotam, ali pa Zaloga puniigamskega piva. 29 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Biro iHL^/" na/bo i/, kosm. zobo- čistil, sred- ^ stvo Lzdelovatel) O. <&,/illii"ntll filfl Vntlsli i ll a pogled _____ Tukaj so zbrane raznotere dragocenosti, ki bi bilo na čast tudi vsakemu velikemu narodu, Dobiva so v vseh boljših knjigarnah ali pa naravnost iz založbo Ig. pl. Klolnmayr & red. Bamberg v Ljubljani. Tadaiateli: Dr. lanacii žitnik. Tisk: »Katoliške Tiskarne«, Odgovorni urednik: Ivan Štcfo.