NaiboljSi kontakt m med prsda-jaksm iti kuptem ustvarjajo oglasi v dnevniku äs naroda' Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 GLAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Današnja številka vsebuje: Kaj hoče dr. Maček ? O naši mladini NARODA Evharistični kongres Dr. Kramer in celjska posojilnica proti St. Vidmarju Dober uspeh na srednjih šolah Za napredek našega zadružništva Št. 58 Izhajinddnlva Jo'JraznikuV Ljubljani v četrtek, dne 27. junija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Kaj hote dr. Matek Tako po izjavah članov vlade, ko tudi opozicije je glavna naloga vlade dr. Sto-jadinoviča, da je vlada pomnjenja^ ki naj bi dosegla aktivno sodelovanje opozicije pri državni politiki in s tem pripravila rešitev vseh notranje-poliiičnih vprašanj Jugoslavije ter zlasti hrvaškega. Praktično se to pravi, da mora doseči nova vlada sporazum z dr. Mačkom, ki je danes splošno priznani voditelj hrvaškega naroda in brez katerega je sporazumna rešitev hrvaškega vprašanja nemogoča. Nastaja tako vprašanje: kaj hoče dokler Maček, pod katerimi pogoji je mogoč sporazum z njim? Še do pred kratkim so bili cilji dr. Mačka silno nejasni in govorilo se je le to, da hoče dr. Maček svobodno Hrvatsko. Kako pa si to svobodno Hrvatsko zamišlja, ni dr. Maček nikdar povedal, bodisi da ga je ovirala cenzura, bodisi da ni smatral ra koristno podajati o tem podrobnosti. Šele V zadnjem času, po petomajniških volitvah, je dr. Maček z znano deklaracijo opozicije nekoliko jasneje konkretiziral svoje nazore. še bolj jasno pa je postalo njegovo stališče po njegovih zadnjih izjavah, ki jih je dal za časa svojega bivanja v Beogradu in po svojem povratku v Zagreb. Če analiziramo vse te izjave in zvežemo vse v eno celoto, potem bi mogli označiti stališče dr. Mačka nekako tako-le: Novinarjem je dejal dr. Maček, da je v razgovorih s knezom-namestnikom in generalom živkovičem odkrito in iskreno razložil, kako bi se po njegovem mišljenju ustvarila nova politična atmostera ter po njej nova politična situacija. Iz Mačkove poznejše izjave, da ni niti misliti na lo, da bi njegova skupina stopila v sedanjo skupščino, kar je sicer tudi poudarjeno v znani drugojunijski deklaraciji združene opozicije, se morejo gornje besede dr. Mačka tolmačiti, da se'mora najprej ustvariti prehodna doba, v kateri bi se izvedli oni glavni pogoji, ki bi šele dr. Mačku omogočili sodelovanje. Nova politična atmosfera je nastala že z novo vlado dr. Stojadinoviča, kakor bi lo sledilo iz izjave dr. Mačka po njegovem povratku iz Beograda ter iz pisave zagrebških opozicionalnih listov. Dr. Maček je namreč izjavi! dopisniku »Jutarnjega lista«, da je že ob priliki konzultacije v Beogradu povedal, kako je mogoče v smislu deklaracije opozicije z dne 2. junija rešiti hrvatsko vprašanje. Zaradi nekaterih članov v novi vladi se boji, da ni bilo njegovo mnenje popolnoma uvaže-Vano in da se situacija ne bo znatno iz-premenila. Samo želel bi, da se moti. Možnost pa ima nova vlada, da pokaže z delanji, da je zavzela pomirljivo stališče do Hrvatov, če reparira vse krivice, ki so se zgodile Hrvatom, pri čemer je dr. Maček zlasti opozoril na številne in težke policijske kazni, ki so bile izrečene nad Hrvati. Tu ima vlada priliko, da pokaže svojo dobro voljo. Še jasneje je v tem pogledu govoril “Obzor«, ki poudarja, da je vlada dr. Sto-jadinoviča, dr. Korošca in dr. Spahe vlada Pomirjenja. Težišče situacije je v tem, da Se sklene sporazum med Srbi, Hrvali in Slovenci in la sporazum prihaj« spodaj iz Pnroda in si že sam krči pot. A tudi nova ylada prihaja od spodaj iz naroda in zalo 'ina čut odgovornosti ter zato ne bo do-Pfstila obnove avtoritativnega režima, ki sporazum onemogočil. Iz tega uvodnika »Obzora« se torej vidi, ^ [e nova atmosfera že ustvarjena n da ?e že začenja doba, ko je treba ustvariti .di nove pogoje za novo politično situa-l1*0. ki bi nastala v tistem hipu, ko bi ryatski poslanci z dr. Mačkom na čelu 9celi sodelovati v parlamentarnem delu. j deklaracije opozicije, na katero se yj1 še vedno sklicuje dr. Maček, je 'az-,. no, da je eden prvih pogojev novi volil-od|Z^°n ^ en' d'UQ' izjavi je dr. Maček o,. 0c.n° odkloni! oktroa, češ da se morejo doh ra*i *e sIat)e stvari, nikakor pa ne nov're' ^-e pa 'e °I'iroa nemogoč, potem ni da 'volilni zakon mogoč drugače, kakor sklene sedanji parlament novega. Po morVl' k' 1° sedai priznava tudi dr. Maček, a voliti narod poslance z občnim, eno- Narodna skupščina se bo sestala v četrtek 4. iuliia Sestavljen je odbor za sestavo vladne deklaracije — Komunike poslancev Dravske banovine: popolna solidarnost za očuvanje interesov slovenskega ljudstva — Prve konture novih političnih grupacij — Prvi rezultati dela — Deklaracija Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev — Dr. Marušič je obdržal senatorski mandat Beograd, 25, junija. AA. Na snoč-nji seji ministrskega sveta so izvolili odbor za sestavo vladne deklaracije. Odboru načeljuje predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinović, člani so pa ministri dr. Korošec, Spako, dr. Auer in Stefanovič. Na isti seji so sklenili, da se bo seja narodne skupščine vršila v četrtek j, julija t. L dopoldne. Jutri v četrtek odidejo ob 7. zjutraj člani kraljevske vlade s predsednikom dr. Stojadinovićem na čem na Oplenac. Ob 10. se bo vršila v cerkvi sv. Djordja spominska svečanost za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedi-niteljem. Komunike poslancev iz Dravske banovine Beograd, 2G. junija b. Krožek poslancev u Dravske banovine je na svoji seji dne 26. t. m. sklenil, da se objavi ta-le komunike: Krožek je imel v sredo 25. t. m. konferenco, na kateri je ugotovil popolno enotnost v pogledih na politično situacijo in na vsa vprašanja, ki so se pojavila glede vladne kri*e, ter .bo istotako solidarno ukrenil vse, kar bo potrebno aa očuvanje interesov slovenskega ljudstva. Nova politična pregrupacija za bodoče volitve Beograd, 26. junija b. Politični položaj, ki je nastal ob nastopu vlade g. dr. Stojadinoviča, ki je prinesel prvi trenutek nejasnost, se počasi razjasnjuje z ozirom na spremembe, ki se mislijo izvesti v novem delu vlade. V razdelitvi predstavništva in v pogledu političnih zakonov se kažejo danes prve konture bodočih političnih skupio, ki bodo nastopile pri bodočih skupščinskih volitvah, ki se bodo vršile, ne kakor so mnogi napovedovali, marveč mnogo kasneje. Prvo politično grupacijo bodo predstavljali stari radikali, bivša Slovenska ljudska stranka in bivši muslimani ter mo goee še ena ali dve drugi politični ckupini. Drugo grupo Imdo tvorili kmečka demokratska koalicija, Radičevci j,i samostojni demokrati, levi ded opozicije zcmljoradni-gke stranke, kateremu načeluje narodni po-, slanec dr. Dragoljub Jovanovič in skupina opozicionalnih zemljo rajnikov z Jbco Jovanovičem ter demokratom Ljubo Davido-vičeni. V tretji skupini bodo zemljoradniki Lazičevega in Vujičevega krila in najožji pristaši Bogoljuba Jevtiča z nekaterimi hr-vatskimi desidenti samostojnega demokrat- kim in neposrednim glasovanjem. Volitve morejo torej biti ludi lajne, proporcionalne, s kandidatnimi listami ali brez, tore) možnosti vse polno, da se ustreže vsem zahtevam. Po izjavah v nekih luiih listih, ni izključeno, da bi bila opozicija ludi za javne volitve. V deklaraciji opozicije se ie končno poudarjalo, da se morata obenem z volilnim zakonom izpremeniti tudi zakona o tisku ter o združevanjih, zborovanjih in dogovarjanjih. Nekateri lišii, ki so sedanji vladi blizu, tudi že napovedujejo novi zakon o združenjih in o zborovanju. Vendar pa je tu pripomniti, da za la zakon velja čl 13. ustave, ki prepoveduje združenja ra ver- skega krila. Če bo prišlo tudi do javne politične fronte, ki jo bo stvoril voditelj nacionalne stranke Nikola Uzunovič, Juraj Demetrovie, Milan Krstič in dr. Albert Kramer, še nismo mogli doznali. Po dosedanjem razpoloženju med poslanci, ki se neprestano sprehajajo v Narodni skupščini in neprestano debatirajo o nastali situaciji, se sploh sodi, >da bo imela nova vlada oporo tudi v Jugoslovanskem klubu in da do nezaupnice vladi sploh ne ho prišlo. Mnogo poslancev s« še ni opredelilo. Včerajšnjega sestanka se je udeležilo komaj 150 poslancev, torej komaj polovica poslancev, ki so bili izvoljeni pri volitvah 5. maja. Za opozicijsko stališče se je dosedaj izrazil edino Voja Lazič. Kakor snto informirani, se hod" pridružili tudi njgovi pristaši, med katerimi je dr. Jankovič, Vujič, inž. Voja Djor-djevič. Sklepa se, da bo politična situacija razčiščena najdalje do 4. julija, ko se bo sestala Narodna skupščina, na kateri se bo nova vlada predstavila z vladno deklaracijo.. Prva imenovanja Beograd, 26. junija. AA. Z odlokom finančnega ministra je imenovan z,a kabinetnega šefa T,rifun Jovanovič, višji tajnik finančnega ministrstva. — Dosedanji kabinetni šef finančnega ministrstva dr. Jovan Gasič je imenovan za kabinetnega šefa ministrskega predeedništva. Razveljavljen pravilnik Beograd, 26. junija. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je razveljavil sklep o potrditvi pravilnika zasebne društvene blagajne >Merkiir;: v Zagrebu. Sprejemne ure pri ministrih Beograd, 26. junija. AA. Minister za gozdove in rudnike g. Ignjat Stefanovič bo sprejemal ■ gg. senatorje in poslance-vsak dan od 9. do tl., ostale stranke pa prav tako vsak dan od 11. do 13. Beograd, 26. junija. AA. Prometni minister bo^sprejemal gg. senatorje in poslance ob torkih; četrtkih in sobotah od 11. do 12 ure? Zasebne stranke pa bo sprejemal samo ob petkih od 11. do 12. Sprejem je treba prijaviti od 10. do pol 11. Reforme volilnega zakona " Beograd, 26. junija, b. V zvezi z govoricami, ki so se razširile, da se misli v Narodni skupščini skleniti nov volitveni zp-kon, je nova vlada za to, da se uvede sistem srpskih volitev in da se ukine sistem državnih list.. skl, plemenski ali pokrajinski osnovi, f.o.je tudi eden vzrokov, da se že pripravlja ustanovitev narodne radikalne zajednice, ki bi jo tvorili pristaši bivše radikalne, bivše JMO in bivše SLS. S politiko pomirjenja in repanramem krivic bi se torej najprej ustvarila po doktorju Mačku ugodna atmosfera z novim volilnim zakonom, zborovalnim in društvenim ter tiskovnim in pa tudi pogoji, da se dokončno in v sporazumu z opozicijo lesi hrvatsko vprašanje. Tako nekako st zamišlja dr. Maček rešitev politične situacije. Kako pa bi ta rešitev izgledala tudi v podrobnostih, o tem danes še ni mogoče govoriti, ker manjkajo še vsi podatki. G. Jevtič je odložil senatorsko mesto in zadržal poslanski mandat Beograd, 26. junija, b. Bivši ministrski predsednik Jevtič je podal verifikacijskemu odboru ostavko na položaj senatorja in je obdržal poslanski mandat. Ekonomsko-finančni komite na delu Beograd, 26. junija, b. Izvoljen je ekonomsko finančni komite, v katerem so minister za šume in rudnike Ignjat Stefanovič. finančni minister Dušan Letica, kmetijski minister Stankovič, pravosodni dr. Auer, minister za trgovino Vrbanič, minister za javna dela Bobič. Ekonomski finančni komite bo začet s svojim delom in bo na prvi seji razpravljat o opijskih in žitnih vprašanjih. Minister n. r. dr. Drago Marušič je odložil oba poslanska mandata in zadržal mesto senatorja Beograd, 26. junija, b. Bivši minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Drago Marušič, ki je bil 3. januarja izvoljen za senatorja, je sedaj obdržal svoj senatorski mandat. Preosnova ministrstev: novo zrakoplovstvo in propaganda Beograd, 26. junija, h. V tukajšnjih vladnih krogih se govori, da bodo nekatera dosedanja ministrstva preosnovana. nekatera pa na novo kreirana. Tako bodo od prometnega ministrstva oddvojena pošta in telegraf. Na novo se osnuje zrakoplovno ministrstvo in ministrstvo za' propagando. K notranjemu ministrstvu pride centralni presbiro, ki je bil dosedaj pri predsedni-- štvu vlade. Seja Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev Beograd, 26. junija, b. Danes popoldne ob 18. je bilo nadaljevanje seje Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev. Te seje, ki ji je predsedoval bivši predsednik vlade g. Jevtič, se je udeležilo kakih 120 poslancev. Prvi je govoril poslanec Aksa-movič, ki se imenuje tudi vlada naroda. Bil je Večkrat prekinjen z medklici, češ da ni član kluba. Jevtič je pa pojasnit, da je pristopil včeraj v klub. Govornik je pie-diral za to, da se počaka z odločitvijo do deklaracije vlade. Pri tem je prišlo do živahnega besedičenja in celo do dejanskega spopada. Za njim je govoril Todor Laznrič, med njegovim govorom pa je prišel ua sejo tudi predsednik skupščine Stevan Čirič. Govornik je plediral za to, da se ne izreče nezaupnica vlade, ampak da se počaka de-(Nadaljevanje na 2. strani.) Vremenska napoved Novi Sad: Jasno in toplo vreme po vse.; kraljevini. Mogoče so mestoma kratke neviht». — Sonce vzhaja ob 3.52 in zahaja ob 19.29. Dunaj: Sedanje vreme bo trajalo še dalje Popoldanska temperatura bo večinoma nad 30°. Maracije vladi. Naslednji govornik je bil poslanec Bričević. Končno se je oglasil k besedi dr. (»rga Anđjelinović, ki je reagiral na govor g. Barifevica. S sklepu je predlagal Ilija Mihajlović sledečo resolucijo, ki je bila tudi sprejeta: Jugoslovanski klub narodnih poslancev razpravljajoč o novo nastali politični situ- Poslednji razgovori Rim, 26. junija. Ageneia Stefani poroča: Bri-tnliski minister Eden se je danes dopoldne mudil na britanskem poslaništvu; okoli poldne pa je prišel k italijanskemu podtajniku za zunanje zadeve, ki je njemu na čast priredil kosilo blizu Lido di Roma. Edenova izjava Reuter poroča iz Rima: Britanski minister Eden je nocoj izjavil poročevalcem listov: Italijanski ministrski predsednik g. Mussolini in jaz sva se sporazumela glede možnosti nadaljevanja dela za poinirjenje Evrope v skladu z načelom, ki ga poudarjata londonski komunike od 3. februarja in resoltieija, sprejeta v Stresi. Komunike priznava, da je bilo govora tudi o Abesiniji O izmenjavi misli med Mussolinijem in Edenom je izšel tale uradni komunike: Minister Eden je imel danes konferenco s predsednikom vlade. Konferenca je trajala «elo »ro. Na njej se je vršil razgovor o evropskih ariji in o predstojećem delu Narodne skupščine sklene: Da ostane na načelu državne in narodne politike, ki je naznačena v manifestu blagopokojnoga kralja Aleksandra I. z dne 6. januarja 1929. leta in v državni ustavi od 3. oktobra 1931., da se bo najodločneje zavzemal za izvršitev gospodarskega in političnega programa, na katerem je problemih. Konferenca je ugotovila, da je treba nadaljevati politiko, ki se je začela 3. februarja in na sestanku v Stresi. Na sestanku je bilo tudi govora o italijansko - abesinskem sporu in je Eden pri tej priliki dal kratko izjavo, v kateri je obrazložil možnosti ureditve tega spora. Edenov povratek Agencija Stefani poroča: Eden je odpotoval danes iz Rima. Na postaji so se od njega poslovili državni podtajnik Suvicli in veleposlanika Velike Britanije in Japonske. Eden se vrača preko Pariza v London, kjer bo takoj po svojem prihodu predložil ministrskemu svetu poročilo o svojih napornih razgovorih v Parizu in Rimu. Na povratku se še ustavi v Parizu, kjer bo imel Anglija ni stavila predlogov V poučenih krogih trde, da uiso z angleške strani predložili italijanski vladi nika-kih predlogov o abesinskem vprašanju. Prav tako odločno demantirajo glasove, da bi se bil med Veliko Britanijo in Italijo sklenil kakšen dogovor o abesinskem vprašanju. Potrjujejo pa vesti, da je bil velik del razgovorov vendarle posvečen tudi temu vprašanju. tudi dobil zaupanje vladne večine našega naroda. Ko je govoril še predsednik Bogoljub Jevtič, so poslanci ostali še dalje skupaj in živahno komentirali po vseh skuščinskih prostorih o sedanjem političnem položaju. Med lem pa je prišlo do glasnega medsebojnega prerekanja. Velike spremembe v italijanski diplomaciji Rim, 26. junija. Po poročilih tukajšnjega Ha-vasovega dopisnika je pričakovati velikih sprememb v italijanski diplomaciji. Po njegovih informacijah pride dosedanji italijanski poslanik v Moskvi Bernardo Attolico za poslanika v Berlin, berlinski poslanik Vittorio Cerrutti pojde v Pariz, dosedanji italijanski poslanik v Parizu grof di Custozza bo pa zasedel izpraznjeno mesto italijanskega poslanika pri sv. stolici. Poslanik v Madridu Raffaele Ouariglia bo imenovan za ravnatelja enega najvažnejših oddelkov v zunajem ministrstvu, v Madrid bi pa šel dražio Pedrazi, poslanik na razpoloženju. Naposled bi italijanska vlada po teh Havasovih informacijah odpoklicala iz Londona veleposlanika Dina Orandija, bivšega zunanjega ministra in bi mu poverila važno mesto v prestolnici. Propagandno ministrstvo tudi v Italiji Rim, 26. junija. Agencija Stefani poroča: S kraljevskim dekretom se izpremeni državno podtajništvo za tisk in propagando v ministrstvo. Z drugim dekretom je imenovan dosedanji podtajnik za tisk in propagando grof e. Omenil je tudi ukrepe, ki jih misli vlada izdati. Žrtve, ki jih bom zahteval od Francozov, je izjavil Lava!, bodo precejšnje. L led ali bomo, da vse storimo, da povzdignemo državo na vseh poljih. Dalje je predsednik vlade in zunanji minister poudaril, da so njegove simpatije na strani vseh narodov, ki hočejo delati s Francijo za organizacijo miru. Svoj govor je Lavat sklenil z besedami: Cie postane mogoč sporazum z Berlinom, ne bom pomišljal, da ga sklenem. Braniti hočem le svojo domovino in civilizacijo. Pred krizo v Bolgariji ? Sofija, 26. junija. AA. Poučeni krogi trde, da je finančni minister Marko Rjaskov, ki se zdaj nahaja na Dunaju, kamor je peljal svojo soprogo k zdravnikom, podal ostavko, še preden je odpotoval iz Sofije. Madjarska prosi... Budimpešta, 26. junija. AA. Finančni minister Fabiny odpotuje prihodnje dni v London, da se tamkaj pogaja o nekih prejšnjih madžarskih posojilih. Skušal bo doseči znižanje obrestne mere in razne politične olajšave. Švicarski glasovi o novi vladi Ženeva, 26. junija. AA. Vsi današnji jutranjiki priobčujejo uvodnike o izpremembi kabineta in navajajo listo Stojadinovićeve vlade. Listi priobčujejo tudi obširne življenjepisne podatke, ki ilustrirajo politični obraz dr. Milana Stojadinovi-ča. Pisci poudarjajo, da je namen Stojadiuovi-čeve vlade normaliziranje notranjih razmer. Posebno podčrtavajo visoko vlogo, ki jo je zadnje dni igral Nj. kr. Vis. knez - namestnik Pavle. Predmet posebne pozornosti sta bita obiska dr. Mačka pri Nj. kr. Vis. knezu-namestniku m pii generalu Živkoviču. Tudi veliko zaupanje, poudarjajo, ki ga dr. Stojadinovič uživa pri Nj. kr. Vis. knezu-namestniku. Najuglednejši ženevski list »Journal de Genove. pravi med drugim: \ oditelj hrvatske opozicije dr..Maček, duhovni naslednik Stjepana Radića, je poslal pismo kraljevskemu namestništvu, v katerem je izrekel svojo zvestobo dinastiji in načelu teritorialne nedotakljivosti Jugoslavije. Po tem dogodku ni ostalo drugo, kakor da se doseže sprava. Knez-namestnik Pavle je poklical na oblast dr. Stoja-dinovića, čigar vlada je zbrala najboljše sile v državi. Novi jugoslovanski premier je eden izmed najznamenitejših jugoslovanskih finančnikov. V vladi sodeluje tudi opozicija G. Snaho je prevzel prometno ministrstvo. On je voditelj bosanskih Muslimanov, dr. Korošec, voditelj po-liiično-katoliške stranke v Sloveniji, vodi notranje inimstrstvo. G. Maček je ostal zunaj kombinacije, vendar jo podpira. Jasno je, da se bodo vršile nove volitve, [z tega se vidi, da stopa Jugoslavija v smer absolutne pomiritve in konsolidacije. Zavladala je formula vzajemnega sodelovanja. Današnje stanje v Jugoslaviji navdaja z zadovoljstvom vse iskrene prijatelje jugoslovanskega naroda. »Courrier de Geneve« piše danes o rešitvi jugoslovanske vladne krize in pravi, da je stopil na čelo nove vlade bivši finančni minister dr,-Stojadinovič. List omenja, da smatra dr. Mačkova okolica to rešitev vladne krize v sedanjih okoliščinah za najugodnejšo. Vstop v vlado dr. Korošca in dr. Spaha smatrajo za najvažnejši moment sedanje izpremembe. Na ta način so v vladi zastopani tudi še Slovenci in muslimani. V članku se nadalje pravi, da bo prisotnost dr. Spaha in dr. Korošca jamstvo za to, da se bo upoštevalo gotove opozicijske elemente. List končuje svoj članek z ugotovitvijo, da pomeni sedanja vladna izprememba pač nov korak h končni konsolidaciji Jugoslavije. V nekai vrstah Ognjeni križi na delu. Pariz, 26. junija. AA. Včeraj so priredili ognjeni križi v zaprtih prostorih shod, na katerem je govoril polkovnik de la Roche. Shoda se je udeležilo okoli 6000 ljudi. Polkovnik de la Roche je napadal francoske parlamenterce in dejal, da bo tudi med njimi prišlo do reda, ko pride čas za to. Med govorom polkovnika de la Rocha so skušale razne skupine rdeče fronte shod razbiti. Isti večer se je vršil tudi v Berlemontu pri Lillu velik shod Ognjenih križev. Tudi tu so levičarji hoteli shod razbiti in je morala intervenirati policija, da ohrani red. Izmenjave bojevnikov. Berlin, 25. junija. AA. Bivši francoski in nemški bojevniki, ki so se sestali v Stuttgartu, so poslali državnemu koncelarju Hitlerju tole brzojavko: Francoski in nemški bojevniki, ki so se tu prvič sestali na vabilo dr. Roberta Boscha, vas pozdravljajo kot svojega vojnega tovariša in voditelja nemškega naroda. Hitler je odgovoril s tole brzojavko: Zahvalim se bivšim francoskim in nemškim bojevnikom, ki so se sestali v Stuttgartu, za prijateljski pozdrav, ki ga jim najiskrenejše vračam. Upam, da se bo po tem prvem tovariškem sestanku med starimi bojevniki vršilo še mnogo drugih in da se bo tako mnogo storilo za sporazum med narodi. Novi votivni zakoni na Poljskem Varšava, 26. junija. Pat poroča; Na plenarni seji je pri drugem čitanju načrta novih volilnih zakonov poudaril poročevalec Podolski med drugim, da je namen tega načrta doseči podporo vsega naroda v bodočem parlament«, a to brez posredovanja političnih strank po sistem« glasovanja za kandidate, ne pa za razne liste. Poslanci socialistične in nacionalne stranke so se izrekli zoper načrt bloka vladnih strank, izjema so bili le poslanci kmetsko-agrarue stranke, ki so pristali na vladni zakonski načrt. Francoska poslanska zbornica je sklenila čim-proj začeti debato o socialističnem predlogu o volilni reformi i. I» Newyorka poročajo, da je Hopkins, ki je imenovan za upravnika fonda okoli petih milijard dolarjev za zaposlitev nezaposlenih delavcev, imenoval bivšega upravnika NRA Johnsona za upravnika mesta Newyorka, kjer dobiva poldrugi milijon ljudi stalno podporo za nezaposlene. Ta podpora znese na mesec okoli 20 milijonov dolarjev. Nov incident ob mandžurski meji London, 26. junija. Reuter poroča iz Hsingkinga v Mandžuriji, da je 500 kitajskih vojakov prestopilo včeraj mejo ša-harja severno od Tušikova. Kitajski vojaki so vdrli na mandžurska tla in napadli manjši mandžurski obmejni policijski oddelek. Podrobnosti še niso znane, zdi se, da je mandžurski obmejni policijski oddelek imel pri spopadu precejšnje izgube. Japonske vojaške oblasti so imele sejo in poslale navodila japonskemu generalu Doj-hariju, da energično protestira pri novi vladi saharske pokrajine. Samo dve možnosti: mandat ali vojna V tej zvezi poroča Reuter iz Rima, da se Eden danes vrne v London z mnogo jasnejšim pojmovanjem resnosti, s katero gleda italijanska vlada položaj, nastal zaradi abesinske nevarnosti. Eden zdaj mnogo boljše pojmuje željo Italije po radikalni ureditvi tega vprašanja. V rimskih krogih vlada splošno mišljenje, da sta možni samo dve ureditvi: ali Abesinija pristane na mandat (ali protektorat) ali pa pojde Italija v osvajalno vojno. Kaj pravi »Times«? »Times« piše, da se, sodeč po včerajšnjih razgovorih o Ahesruiji, ni mogla najti primerna «reditev tega problema. List pravi, da je Eden najbrže dal samo nekatere nasvete, toda Mussolini jih je smatral za nesprejemljive. Kljub temu pa je Edenov obisk dal priliko zastopnikom obeh vlad, da se popolnoma odkrito izrečejo o svojih stališčih, tako da so se mnoge nejasne točke razčistile. Zdi se, da so »daj tudi v Italiji prepričani, da Velika Britanija nima namena odtrgati se od Francije in Italije. Mussolini je vse odklonil... Reuter doznava iz Rima, da je Mussolini odklonil vse predloge, ki mu jih je stavil minister Eden glede Abesinije. Ostra abesinska zavrnitev London, 26. junija. Iz Addis-Abebe poročajo, da je abesinska vlada na italijanski protest glede sultanata Dž.imaiia izjavila, da je ta sultanat zmerom bil sestavni del abesinskega teritorija in da je zato abesinska vlada mnenja, da to vprašanje ne more biti predmet diplomatske diskusije. Arbitražna komisija »dela«... Haag, 26. junija. AA. Uradni komunike, ki ga jo izdala italijansko-abesinska arbitražna komisija, ugotavlja, da je komisija dobila vse dokumente, ki jih je zahtevala od obeh spornih strank in da ho zdaj te dokumente proučila. Italijanska »misija« v Vzhodni Afriki London, 26. junija. Reuter poroča iz Rima, da je Mussolini pred Ednovim odhodom iz Rima še enkrat podrobno pojasnil angleškemu ministru, kakšno je stališče Italije v abesinskem vprašanju. Dopisnik smatra, da se Italiji ne more odreči pravica, da ne bi v Abesiniji, ki meji na njene kolonije, opravljala mirotvorno civilizato-rično vlogo, tamkaj gradila ceste, mostove in železnice, otvarjala šole in izsuševala močvirja. 61. pehotni polk na potu Cagliari, 26. junija. AA. V’ Vzhodno Afriko je odplul parnik »Abbazzia« z 61. pehotnim polkom in vso njegovo opremo. Mobilizacija fašistične divizije Napoti, 26. junija. AA. Mobilizacija fašistične divizije, namenjene v Vzhodno Afriko, je kon- Neuspelo posredovanje Tudi Havas poroča iz Rima: Potrjuje se, da italijansko-angleška pogajanja zaradi Abesinije niso uspela. Italija veže z vprašanjem Abesinije vprašanje svojega ugleda in želi direktna pogajanja z Abesinijo glede vseh vprašanj. Zanimivo je tudi, da danes ni bilo napovedanega sestanka med Edenom in državnim podtajnikom Suvichem. »Izid spora je še negotov« ... Milan, 26. juni ja. AA. Današnji »Corierra della Sera« piše, da z enim ali dvema razgovoroma ni mogoče doseči nobenih končnih sklepov. Taki bi bili mogoči šele z neprestanim daljšim delom. Na dnevnem redu je bilo v Rimu tudi abesinsko vprašanje. Italijanski narod, pravi list dalje, spremlja z vedrim čelom in popolnim mirom razvoj spora, ki mn je izid še negotov. Abesinija bo popustila? London, 26. junija. Posebni poročevalec »News Chroniclea« v Addis-Abebi javlja, da je Abesinija pripravljena dovoliti gospodarske koncesije, vendar pod pogojem, da bi bile koncesije res samo gospodarske, ne pa politične. Glede zahteve Italije, naj bi sama dobila vse gospodarske koncesije, je Abesinija opozorila na svojo pogodbo s Francijo, ki ji prepoveduje oddajati pravice v Abesiniji samo eni državi. Vladni krogi pravijo dalje, da Italijani slabo izkoriščajo celo tiste koncesij«, ki jih že imajo ... ta na. Obvezana' te divizije dobe pred odhodom v Vzhodno Afriko poseben dvomesečni pouk. Mislijo, da bo ta pouk zadoščal, ker so v tej fašistični diviziji po večini takšni miličniki, ki so že prej služili v Libiji. Nemčija streže po Abesiniji? Rim, 26. junija. AA. Dobro poučeni krogi trde, da se Hali,ji zato žuri, da bi uresničila svoje aspiracije v Abesiniji, ker računajo s tem, da Im Nemčija v doglednem času zahtevala prekomorske mandate in da bi v tem primeru Italijo v Abesiniji lahko prehitela. Angleški poslanik naj ostane na svojem mestu! London, 26. junija. Današnji »Daily Express« piše, da je zunanje ministrstvo brzojavno naprosilo britanskega poslanika v Addis-Abeii sira Sydneya Bartona, da odgovori svoj dopust, ki mu je bil že dovoljen. Tudi Turčija ima svojega zastopnika v Abesiniji Ankara, 26. junija. AA. Glede na to, da se ji zdi potrebno imeti v sedanjih razmerah stalnega diplomatskega zastopnika v Abesiniji, je turška vlada imenovala turškega konzula v Aleksandriji za odpravnika poslov v Addis-Abebi. Italijanksi demanti London, 26. junija. Reuter poroča iz Rima, da tamkaj uradno demantirajo vesi, da bi bili Italijani v Abesiniji dobili nalog,, da zapuste. Abesinijo v 10 dneh. m [sp - i id nove misije v r timi osškiamm mako posred&vanie v abesinskem mom — Napovedanega sestanka s Suviehem ni bilo — ItaSim še samo za radikalno rešitev Nafei.n» lir. tir. Alfred Pichler »o ... v rani mladosti pričel udejstvovati v sokolskih vrstah v Osijeku in Zagrebu, kjer je telovadil pri Hrvatskom in Srbskem Sokolu. Po prihodu v Zagreb je bil izvoljen v župno načelništvo. kjer je deloval kot član TO in župni načelnik do izvolitve za saveznega načelnika na letošnji glavni skupščini. — Olej razgovor na (>. strani. Serenada — Intimni kencert Ljubljanska Glasbena Matica je v ponedeljek zvečer po vzoru avstrijskih glasbenih mest priredila — bržčas na pobudo mestnega podžupana g. prof. Evgena Jurca na lično prenovljenem dvorišču mestnega magistrata intimen komorni koncert, čigar spored so izvajali gdč. Korenčan Štefanija (sopran), gdč. Smer-holj Vali (ples), g. prof. Jeraj Karel (gosli), g. Šušteršič Vinko (viola), g. Leskovic Bogomir (čelo), g. Korošec Slavko (flavta) in g. Kocjan Rihard (oboa). — Na sporedu večera, ki je bil spretno aranžiran tudi v scenič-nem, dekorativnem in svetlobnem pogledu so ljubitelje komorne glasbe brezdvomno zanimale klasične skladbe Mozarta, Beethovna, Schuberta, in Haydna. Premaknili smo se pač daleč nazaj v dobe imenovanih mojstrov, kojih dela še danes vsak glasbenik ceni in obožuje, ker so nesmrtna. Ni še patine na njih, njih svežost še ni obledela, dasi živimo v času takozvane »sodobne glasbe«, ki ni ne za uho, ne za srce in ki si hoče v nekem posebnem izrazu »duhovnosti« utirati pot v areno glasbe. Naj bo kakorkoli — tok časa bo sklepal te račune in jih primerno ocenil. Sam priznam, da mi je smelost v pokretih sodobne generacije simpatična, da nisem starokopitnež, vendar vem, da mi je klasična glasba za oddih. Prav tako za publiko. Tembolj če se izvajalci tako poglobijo v' tedanji stil in vzorno naštudirajo skladbe. Soigra dobro uvežbana, dinamika vseskozi pretehtana, posamezni godbeniki vsak ,na svojem mestu. Seveda sem se olioistu in flavtistu za njihovo precizno igranje zelo čudil. Naš glasbeni reproduktivni naraščaj očividno raste in ne z malim uspehom. Gdč. Štefko Korenčanovo sem že povodom njenih nastopov na odru in v radiu ponovno brez pridržka pohvalil. Želim ji srečo na težki in trnjevi umetniški-solistovski poti. Gdč. Vali Smerkoljeva pa se v plesni umetnosti nadvse zadovoljivo uveljavlja. — Intimni koncert je zbral v sicer majhnem prostoru dovolj poslušalcev, ki so se v večernem hladu s prisrčnim odobravanjem zahvaljevali koncertantom za lep umetniški užitek. Naj bi Glasbena Matica take komorne večere še prirejala. Z. P. 12 prediogov učiteljskega društva za Krško Pred kratkim se je vršilo zborovanje učiteljskega društva za srez Krško .Sprejete so bile sledeče resolucije: 1. Narodne šole naj bodo ločene od politične uprave in podrejene banovinskim šolskim direkcijam. 2. šolski zakon naj se prikroji uradniške-öui v pogledu disciplinskega postopka. 3. Učiteljska zvanja, ki niso bila vnesena v Uradniški zakon, naj se tja vnesejo, to so učiteljice ženskih ročnih del in vero-«čitelji. 4. Učiteljem, ki gredo odslužiti kaderski rQk, naj se ta šteje v brezplačen dopust. Istočasno naj se jim zagotovi mesto oziro-hra takojšnja nastavitev po odsluženju kairskega roka. 5. Vsa prosta službena mesta naj bodo izpisana, pa tudi ona, ki so zasedena eno ak dve leti po tovariših, učiteljih novincih. 6- Učiteljstvo naj ima predvsem pravico Poučevanja na obrtno-nadaljevalnih šolah. .Nameščajo naj se v prvi vrsti abitu-inti, ki so slabo situirani, zlasti iz učiteljskih družin z velikim številom otrok. 8 Predpisi učiteljskega praktičnega izpita se preurede v smislu praktičnih zahtev. 9-. Odloki kr. banske uprave v zadevi iz-P acil tangent krajevnim šolskim odborom al se v polnem obsegu izvedejo. , Ukine naj se odtegljaj davka na sta- Gno, kjer jo učitelji ne sprejemajo, beri Tovarišem, ki so bili nastavljeni iz nostnega fonda, naj se jim ta službena a šteje v efektivno službo. Isto veljaj ^ kontraktualce. >ožn i UČite^Stvu nai se dovol‘ ena prosta Rl» ;a -P° vse’ Jugoslaviji v svrho spozna-nase domovine. O raaiši railaeHnl fzlava univ. proi. g. M. Osane Pod kakšnimi pogoji današnja akademska mladina ne bo po kakovosti zaostajala za prejšnjo — V napornem tehničnem poklicu se ženske uspešno udejstvujejo »Vprašanje, da li je današnja akademska generacija slabša od prejšnjih, vsebuje nedvomno tudi skrito obtožnico, obenem pa vzbuja takoj drugo, kdo namreč sme današnjo mladino presojati in jo primerjati z ono iz prejšnjih dob, ki je ni več. Mislim, da velja tudi v tem primeru znani rek: »Die gute, alte Zeit!« A tudi, če že res postavimo trditev, da je današnja akademska mladina slabša od prejšnje, tega gotovo ni kriva sama, marveč okolnosti in prilike, v katerih živi. Naš študent ne mora danes večinoma vsak s trdo borbo za vsakdanji kruh prerivati skozi dijaška leta. Nekoč je sicer res veljalo: »Plenus ven ter non studet libenter,« a tedaj je študent laže sledil svojim idealom in se ni menil za svojo bodočnost, saj je vedel, da bo po končanih študijah lahko našel svoj kruh. Danes pa leži na študentu materialna negotovost ko mora, in ni čuda, če ga končno naredi apatičnega. Vzrok za vse to moramo iskati torej predvsem v gospodarskih pretresih današnjega sveta. Zato tudi teh nedostatkov ne moremo odpraviti, dokler ne ozdravimo človeštva temeljne bolezni, materialne in duhovne krize. Pa tudi pomanjkanje avtoritete in discipline je eden izmed bistvenih vzrokov slabega napredka. saj se mladina ne briga za nasvete in izkustva starejših. Obenem se tudi znižuje nivo srednje šole, kjer nikokor ni na mestu eksperimentiranje z učnimi načrti. Trditev, da ne nudi klasična izobrazba za življenje dovolj realnega Znanja, ne drži. Manj zgodovine politike in več kulturne zgodovine. Splošna izobrazba posameznika dandanes seveda ne more več biti tako zaokrožena, kakor nekoč. Zaradi čedalje tanjše specializacije, trpi seveda splošna izobrazba, ter je odvisno prav za prav le od vsakega poedinca, kako široko duhovno obzorje si more ustvariti. t • , ■ Glede ženske in akademskih poklicev je stvar taka, da postanejo naravno ti zanje bolj in bolj dostopni. Tehničen poklic pa je čestokrat naporen ter zaradi tega za žensko manj primeren, vendar se ženske, čeprav še bolj redko, tudi v tej stroki že uspešno udejstvujejo, saj so po večini mnogo bolj marljive kakor moški. Nadprodukcija inteligence je pri nas najbrž samo navidezna. V mnogih panogah se namreč zaradi prevelike štednje nove moči sploh ne nastavljajo. če bi bilo svetovno gospodarstvo na normalni višini, bi se po mojem mnenju o kaki nadprodukciji inteligenčnega naraščaja nikjer ne moglo govoriti. Potrebe naše univerze same bi bile personalnega in materialnega značaja. Ako univerza namreč nima na razpolago dovolj sredstev, ne more v vsakem oziru izpolnjevati svojega namena, da vzgaja duhovno bodočnost naroda. Splošni izgledi diplomiranih tehnikov zaenkrat niso ravno najboljši. Brez industrije ni danes več mogoče niti primitivna samostojnost, zato je industrializacija pri nas nujno potrebna, kar pa se seveda brez tehnične izobrazbe zopet ne da doseči. Sploh je oviranje naravnega svetovnega gospodarskega in trgovskega razvoja s tisočerimi klavzulami vzrok splošnega zastoja, kakor tudi razmeroma slabe zaposlitve absolventov tehnične fakultete,^ . . Dajte današnji akademski mladini istih življenskih pogojev, kakor so jih imele prejšnje generacije, pa ne bo v kvaliteti prav nič zaostajala za prejšnjimi. Vcepite sedanji mladini nazore, kakor-da ni samo sila ideal, marveč da naj poleg sile in samozavesti velja tudi dostojnost, obzirnost in pravičnost, pa doste imeli mladino prejšnjih ali pa še boljših kvalitet!« DMaio se svežanj dnevi evharističnega kongresa Zastopnik poljske vlade Vlada republike Poljske je odredila, da jo na II. Evharističnem kongresu za Jugoslavijo zastopa njen generalni konzul v Zagrebu gospod Štefan Fiedler-Alberti. Zastopal bo obenem poljskega poslanika v Beogradu. Prihod papeževega legata Kardinal Hlond pride v našo kraljevino preko Maribora. V Gradcu bo kardinala pričakovala posebna delegacija iz Vatikana, ki bo skupno s kardinalom in njegovo svito iz Poljske prispela v Maribor 28. t. m, ob 13.38. V Mariboru na kolodvoru bo pozdravil kardinala Hlonda, zastopnika papeža, ban Dravske banovine. Slavna tribuna na Stadion«, zgrajena po vzorcu grškega templja V Ljubljani pozdravi papeževega legata predsednik ljubljanske občine. Na peronu bodo pričakovali vlak predsednik ljubljanske občine, duhovščina, divizionar s štabom, podban in drugi visoki državni funkcionarji. Po govorih obide papežev legat v spremstvu bana in poveljnika divizije častno četo, nato predstavljanje in odhod v škofijo. Prihod dr. Josipa Srebrniča Včeraj ob pol desetih dopoldne je prispel na ljubljanski evharistični kongres predsednik stalnega odbora za evharistične kongrese v Jugoslaviji krški škof dr. Josip Srebrnič. Na glavnem kolodvoru ga je v imenu ljubljanskega kongresnega odbora pozdravil njega podpredsednik g. dr. Matija Lavrenčič, sod; svet. v p. z več člani kongresnega odbora. Prevzvišeni je ob prihodu izrazil najlepše nade za uspeh kongresa. Ljubljana v kongresnem razpoloženju Mnogo odličnih in visokih gostov je že Ljubljana sprejemala in z vso gostoljubnostjo je to storila. Zato bi ne bilo nič posebnega, ako pripravlja tudi evharističnim romarjem ter odličnikom, ki se bodo udeležili evharističnega kongresa, prisrčen sprejem. Zato nikdar še ni bilo na delu toliko rok, ki bi krasile in vence le Ljubljano, Nikdar še ni bilo toliko plemenite tekmo v delu za čim bolj praznično lice Ljubljane. Narodne noše pri sprejemu papeževega legata Vljudno vabimo vse, ki se morejo udeležiti sprejema papeževega legata v narodnih nošah, da pridejo v petek 28. junija najkesneje do petih popoldne pred glavni kolodvor in se uvrstijo v špalir nasproti kolodvora. Prehrana v Delavskem domu Udeležence Evh. kongresa, zlasti še vodje skupin/ opozarjamo, da lahko dobite prehrano vseh treh razredov (A, B in C) tudi v Delavskem domu na Gosposvetski cesti. Shramba koles na kongresu Vse, ki dospejo na Evh. kongres na kolesu, opozarjamo, da bo za shrambo koles vse pripravljeno v artilerijski vojašnici nasproti Stadiona. Kolesarji naj tam oddajo svoja kolesa v shrambo. Kolesa bodo pod varnim nadzorstvom. Vhod v vojašnico je s strani Linhartove ulice odnosno s strani mestne mitnice. Sporazum za zgradbo Plečnikovega „Hrama Slave“ in žalnega parka v Ljubljani Ljubljana, 26. junija. Razmere na opuščenem pokopališču pri Svetem Krištofu so bile že take, da so se ljudje upravičeno zgražali, zato jih bo pa tem bolj razveselila vest, da bb v najkrajšem času tudi to pereče vprašanje naše pietete in srčne kulture končno urejeno. Pokopališče pri Sv. Krištofu je last tako-imenovanega Pokopališkega sklada, ki so v njem zastopniki škofijskega ordinariata in starih ljubljanskih župnij. Pokopališče bo sedaj prevzela mestna občina v svojo last in ga bo uredila po veličastnih načrtih mojstra Plečnika, ki so javnosti že znani. Tam bo stal krasbten Hram slave, pravi slovenski Panteon, in tudi žalni park, kamor naj bi prenesli kosti vseh naših zaslužnih mož, da bi počivale v tem svetišču sredi svetega gaja. \ Hramu slave bi bile vzidane tudi nagrobne plošče in spomeniki. Realizacija Hrama slave je danes zaradi gospodarske krize seveda nemogoča, pač pa lahko brez večjih stroškov ustvarimo za sedaj samo sveti gaj ali častno pokopališče, kamor bi postavili spomenike in plošče in kamor bi prenesli tudi ostanke, naših najznamenitejših mož s sedanjega pokopališča pri Sv. Križu. Med mestno občino in Pokopališkim skladom so se že dolgo vlekli razgovori zaradi te; transakcije in končno je bila včeraj popoldne pri Sv. Krištofu tudi komisija, ki je srečno zaključila pogajanja.- Za mestno občino so se ' komisije udeležili podžupan’ g. prof. Jarc z občinskima svetovalcema g. Urbasom in g. Blagajno, šef gospodarskega urada g. Čehun, direktor mestnega gradbenega urada g. ing?.' Preloršek z g. ing,Poženelom in g. geoni.1. Černetom, ravnatelj mestnega vrtnarstva g,. Lap in g. Slanovec za kulturnih odsek, za Pokopališki sklad pa predsednik stolni župnik in kanonik g. dr. Klinar z župniki gg. Janc. kom Barletom, Finžgarjem in Petričem ter, upravnikom pokopališča g. Legatom. Dogovorjeno je bilo, da odstopi Pokopališki sklad, okrog 33.000 kvadr. metrov zemljišča opuščenega pokopališča pri Sv, Krištofu mestni občini v zameno za 6000 kvadr. metrov občini-, skega zemljišča za artiljerijsko vojašnico, !c< ,je, bilo,-namen j eno za mestno ubožnico. Za to jubilejno mestno ubožnico je bil položen že tudi temeljni kamen, sedaj ima pa mestna občina namen, da bo zidala ta zavod v gramozni jami za šolo, ki sedaj čaka svoje dozidave. Zastopniki mestne občine so tudi radi pristali j na pogoj, da mestna občina na nekdanjem pokopališču ne bo gradila profanih stavb, kakor n. pr. skladišč ali hlevov, prav tako pa tudi ne trgovskih ali stanovanjskih hiš, niti š«l ali drugih zavodov, temveč samo pietetne stavbe, kakor Hram slave in podobno. Kakor se še spominjamo, so pa v Plečnikovem načrtu za povečavo cerkve sv. Krištofa z dozidavo sedanje župne cerkve sv. Cirila in Mp-toda ob Tyrsevi cesti tudi poslopja za stanovanjske namene. Ker je glede omenjenega projekta med mestno občino in pokopališkim ' skladom bilo že prej vse dogovorjeno, pri sedanjih pogajanjih seveda ta del pokopališča ’ ni več prišel v poštev, kakor tudi ne oni del, ki je potreben za ceste. Glede spomenikov bo odločala in jih bo izbrala posebna komisija, ki bodo v njej zastopniki Pokopališkega sklada in mestne občine, arbiter bo pa mojster Plečnik, Ta komisija bo izbrala one spomenike, ki so vredni zaščite z umetnostno-zgodovinskega ali zgodovinskega stališča, da jih pozneje vzidajo v Hram slave ali pa postavijo na častno pokopališče v žalnem gaju. Prav tako bo ta 'ro-misija tudi določila, katere zaslužne osebe preneso s pokopališča pri Sv. Križu in event. tudi z drugih pokopališč ali pa iz tujine. O vseh predlogih in sklepih včerajšnje komisije bo seveda sklepal še mestni svet, nato bo pa mestna vrtnarija z brezposelnimi takoj pričela z urejanjem opuščenega pokopališča pri Sv. Krištofu in ga po Plečnikovih načrtih izpremenila v resnoben žalni park. Dnevni doraodlci X Nj. Vel. kralj Peter II. ustanovni član Vodnikove družbe. Iz dvorne pisarne je dobila te dni Vodnikova družba obvestilo, da je postal N j. Vel. kralj Peter II. pred kratkim ustanovni član Vodnikove družbe. Ta vest bo gotovo razveselila vse elane in ustanovnike in upamo, da bo zgled kralja privabil tej vsenarodni prosvetni organizaciji novih članov in novih ustanovnikov. X Svečana razsvetljava. 28. t. m. priredi blejska občina svečano razsvetljavo in beneško noč na jezeru ob 21. uri. Za prireditev vlada veliko zanimanje med gosti. X Promocije. V petek, 28. t. m. ob 11. bodo v zbornični dvorani ljubljanske univerze promovirani za doktorje prava gg. Drnovšek Ljubomil iz Trsta, Kregar Franc iz Stepanje vasi, Marčič Veljko iz Splita, Škerl Bogdan iz Gotne vasi in Zega Božidar iz Kanala ob Soči. Čestitamo! X Završni izpit na Drž. dvorazredui trgovski šoli v Ljubljani je bil pod predsedstvom direktorja g. Jos. Gogale. K izpitu je bilo pripuščenih 59 kandidatov in kandidatinj. Zdelali so: s prav dobrim uspehom: Podboršek Viljem, Čaks Kristina, Dintinjana Sonja, Mihelčič Frančiška. Perme Hedvika, Potočnik Marija, Štrukelj Marija; z dobrim uspehom: Cetinski Matija, Debevec Alojzij, Klim Ciril, Kurnik Viktor, Marguč Silvester, Šušteršič Jože, Weber Miro, Cimolini Majda, Dodič Angela, Perhavec Ana, Potočnik Berla, Rijavec Marija, Smrkolj Ivana, Cesar Milena, Cvahte Vida, Drolc Vera, Jeglič Alojzija, Jereb Tilka, Kante Andreja, Likar Vilma, Lovrenčič Marija, Lužar Rozalija, Misson Melanija, Kranjc Marija, Smolinsky Marija, Umnik Marija; izpit so še naredili: Cimerman Franc, Jurčič Bojan, Pogačar Frane, Rugelj Maks, Žulo-vec Franc, Brecelj Čila, Merhar Romana, Bricelj Ana, Budnar Marija, Dobravec Stana, Gorenc Silva, Groboljšek Marija, Mehle Angela, Oblak Ana, Peterlin Mira, Simončič Antonija, Smerkolj Stanislava, Zagorec Jožica. Šest kandidatov in dve kandidatinji sta bili odklonjeni za tri mesece. Za celo leto ni bil odklonjen nihče. Volitve za jesen.......................LUTZ Tovarna Lutz-peči, Ljubljana-šiška X Prvi maturanti meščanske šole v Brežicah iz leta 11121./25. Preden smo .se razšli in poslovili po končani maturi je bila želja nas vseh, da se po desetih letih zopet snidemo in proslavimo ta dan. Da držimo svojo obljubo in se snidemo skuhaj v bratski ljubezni naj vsak dragi tovariš (ica) javi na naslov Grabnar Vinko ml., Brežice, svoj naslov, pomisleke in želje, posebno pa dan v mescu juliju, ki bi bil najprimernejši za proslavo, kajti udeležba mora biti popolna. X Pebegli kaznjenec Bradeška Josip na delu. Podnevi 21. junija je bilo iz hiše posestnika Sove Antona iz Črnega vrha 3, občina Polhov-gradec ukradenih predmetov za 1295 Din. Sum je padel takoj na Bradaška Josipa, ki je pred kratkim pobegnil iz ljubljanske jetnišnice. X »Službeni list« prinaša v svojem 51. kosu z dne 26. t. m. uredbo o izpreniembi člena 3. uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov, razpis glede lekarniških knjig, pravilnik o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili, razglas banske uprave glede zavarovalnih prispevkov OUZD, odločbo banske uprave o sejmskih in tržnih pravicah v srezih Maribor desni breg in Radovljica, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občinah Bočna, Bodonci, Bogojna, Marija Gradac, Mislinja, Strukovci, Sv. Jurij pod Kumom, Šalove!, Šmarje pri Jelšah-okolica, in Vuhred. V »Prilogi« je razpis službe zdravnika združene zdravstvene občine Ribnica na Pohorju, službe tajnika sreskega' cestnega odbora v Radovljici, pragmatičnega mesta občinskega tajnika na Jesenicah in občinskega d e 1 o v o d j e - p r i p r a v n i k: i na Viču, razglas, licitacije za oddajo gradbenih del za Celarjev in Taborski most preko Kokre, dražba občinskega lova Guštanj, natečaj za sprejem učenk v državno babiško šolo v Ljubljani, 10 vpisov v trgovinski register in več izpre-memb v istem registru ter več raznih drugih objav. Agitacija za zimo......................LUTZ Tovarna Lutz-peči, Ljubljana-šiška X Podružnica »Branibora« v Ljubljani priredi za časa II. evharističnega kongresa, in sicer 30. t. m. nabiralno akcijo, katere čisti dobiček je namenjen za nakup knjig za naše brate onkraj meje. Pozivamo vse udeležence kongresa, da v čim večjem številu in čim izdatnejše podprejo našo akcijo! X Završni izpiti na drž. trgovski akademiji v Ljubljani so bili od 11. do 24. junija. Izpit so napravili(e): Božič Cirila, Breskvar Rajko, Jež Ivanka (z odliko), Koch Zora, Koritnik Anton, Kovač A vretij, Kovačič Marta, Kržan Ivan, Majdič Marija (z odliko), Mrzlikar Stanko, Osterman Franc, Petrič Anton (z odliko), Pilih Viktor, Podgornik Bojan, Pungerčič Zorislava, Suhadolnik Kamila, Supan Čila, .Škrbec Franc, Tičar Martina, Urbas Marjan, Vidmar Evelina. Au tri mesece je bilo reprobiranih 7. kandidatov (inj). X Pobegli cirkuški artist noče iz Jugoslavije. V torek je iz Avstrije dopotoval preko Italije v Jugoslavijo avstrijski državljan 18 letni Gratzer Herbert. Po poklicu je cirkuški artist in je šel po svetu samo zato, da najde zaposlenje. Zaman je iskal dela v Avstriji in v Italiji. Poskusil je zato srečo v Jugoslaviji. Tu pa so ga včeraj nekje na Gorenjskem prijeli orožniki. Pri sebi nima nikakih dokumentov. Potuje kot cirkuški umetnik in hohem, da se mu morda v Jugoslaviji nasmeje sreča. Noče se pa na noben način vrniti niti v Italijo ne v Avstrijo, ampak hoče ostati v Jugoslaviji. Policija ga je oddala radovljiškemu srezu, da ga kaznuje samo zaradi prekoračenja meje. Izpiti na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Pri višjem tečajnem izpitu je predsedoval g. Breznik Josip, načelnik prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine. K izpitu se je prijavilo 38 rednih učencev ter 2 privatista. Zrelostni izpit so napravili Ambrož Feliks, Bačer Karel, Bole Ivan, Bonač Marijan, Bratož Stanislav, Čuden Drago, Demšar Gojmir (oproščen ustnega izpita), Ferjan Vitomir (opr. ust. izp.), Ferlan Maks (opr. ust. izp.), Fcttich Mirko (opr. ust. izp.), Filipec Ludovik, Golia Ludovik, Hervatin Konrad, Heybal Oskar, (opr. ust. izp.), Hubad Samo (opr. ust. izp.), Jakopič Albert, Kerne Alfonz (opr. ust. izp.), Keršič Franc, Kranjc Janez, Lamut Bogdan, Lapajne Boris, Lenart Franc, Luekmann Herbert, Majcen Dušan, Oblak Lenart, Polšak Friderik, Požar Danijel, Prezelj Franc, Slokan Herman, Steska Branimir, Teger Emil, Zorec Franc. Privatni dopolnilni višji tečajni izpit sta napravila Jere-mejev Sergej in Koršič Mirko. Popravni izpit bo delalo v avgustu šest učencev. Ljubljana Someščani! Bližajo se dnevi evharističnega kongresa, ko se bo v Ljubljani zbralo veliko število udeležencev iz vse naše domovine. Vabimo vse ljubljansko prebivalstvo, da izkaže gostom že tradicionalno pozornost in gostoljubje ter da kot videu znak tega okrasi svoje biše ter razobesi v čast kongresa in njega udeležencem državne zastave na svojih hišah. Predsednik mestne občine: dr. Ravnihar. VIDOV DAN * Banska uprava Dravske banovine razglaša: Vidov dan dne 28. junija se praz- nuje vsako leto kot spominski dan za domovino in vero padlih borcev s slovesno službo božjo, oziroma s spominskim opravilom. V tukajšnji stolnici se bo vršilo spominsko opravilo za žrtve v petek 28. junija ob 10. dopoldne. Svečani pravoslavni obred se bo vršil isti dan v kapeli vojašnice vojvode Mišiča in sicer liturgija ob 10. parastos pa ob 11. dopoldne. V evangeljski cerkvi se bo vršila slovesna služba božja isti dan ob 10. DNEVNA PRATIKA Četrtek, 27. junija. Katoličani: Ladislav, kr., pravoslavni: 14. junija Pr. Jeliscj. DEŽURNE LEKARNE Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18. DRAMA Ob 20. uri: Zaprto. OPERA Ob 20. uri: Faust. Red Četrtek. * Na mest. ženski realni gimnazij je sklepna služba božja za šol. leto 1934./35. na Vjdov dan ob 8. uri v stolnici. * Anketa o regulaciji Ljubljane. Včeraj je bila na banski upravi običajna anketa za regulacijo Ljubljane. Obravnavali so zlasli vprašanje poškodovanih hiš na obrežju Ljubljanice in lastninskih pravic za parcele, ki segajo do Ljubljanice, za katere bodo morali lastniki dobiti primerno odškodnino, * Zoološka razstava bo odprta še nekaj dni v dneh evharističnega kongresa. Lastniki in člani društva »Zoo« so dali na razpolago živali, katere si zdaj lahko ogleda občinstvo. Razstava je skromna, toda vredna, da si jo ogleda zlasti šolska mladina. Štedljivost za zimo...............LUTZ Tovarna Lutz-peči, Ljubljana-šiška * Društvo »Soča« v Ljubljani obvešča romarje iz Oplenca, da je prispela skupinska slika iz Oplenca. Ogleda in naroči se jo lahko v trgovini Jurčič na Tvrševi cesti. Narodne noše ki se udeleže sprevoda Evharističnega kongresa v nedeljo 30. t, m. pa obvešča, da je zbirališče na Sv. Jakoba trgu pred cerkvijo ob 14. uri ter jih vabi na polno udeležbo. Prireditveni odsek * Narodne noše iz Trsta, Gorice in Istre se zberejo v nedeljo 30. t. m. ob 2. uri popoldne na Resljevi cesti pred učiteljiščem za evharistični sprevod. Pridite, da bomo dostojno zastopali našo Julijsko Krajino. — Organizatorno-propagandni odsek Zveze jugoslovanskih emigrantskih udruženj. Lepota in toplina.................. LUTZ Tovarna Lutz-peči, Ljubljana-šiška Na L državni realni gimnaziji v Ljubljani je odprta razstava risarskih izdelkov učencev 27. in 28. junija t. ]. v risalnici v IJ. nadstropju. •— Ravnateljstvo. * Ker je beračil. Aretiran je bil neki K. H., ker je na Glincah beračil od hiše do hiše. Prišel je tudi v hišo neke trgovke in prosil vbo-gajme. Ker ga je pa odklonila, jo je berač grdo psoval.v Trgovka ga je takoj prijavila stražniku. Stražnik je že prej opazil begunca. Pognal se je za njim čez drn in strm. Začel se je lov čez vrtove, jarke in travnike. Končno se je posrečilo nekim ljudem begunca prijeti. K. H. je znan vlačugar, ki je bil že prej kaznovan. Zdaj so ga zopet izročili sodišču. Maribor & Nočna lekarniška službu. V četrtek ima-t-. nočno lekarniško službo Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in Sirakova lekarna na Aleksandrovi cesti. A Spielmann ne pride. Mariborski šahovski klub je bil brzojavno obveščen, da avstrijski šahovski mojster Spielmann zaradi raznih ovir ne pride v Maribor, kjer bi naj sodeloval 27. t. m. na prireditvi MšK. A Študijska knjižnica. Od 1. julija do 8. septembra bo čitalnica zaprta. Knjige bomo izposojali dvakrat na teden, in sicer vsako sredo in soboto od 8. do pol 13. ure. Morebitne želje glede uporabe knjižnice v znanstvene svrhe je javiti ravnateljstvu. Postavitev spomenika A vgustu Kelnariču. Za nagrobni kamen tragično umrlega delavca Avgusta Kelnariča je mariborska podružnica Narodno strokovne zveze zbrala 3500 Din prostovoljnih prispevkov. NSZ prosi kiparje in kamnoseke, naj ji do 15. julija 1935 predložijo načrte, ki naj se drže v mejah tega zneska. Ponudbe dostavite NSZ, Sodna ulica 9, III. nadstropje. /\ Potovanje s »Kraljico Marijo«. »Agod«, mednarodna vrhovna organizacija vseh turističnih združenj, prireja z luksuzno ladjo Ju-goslovenskega Llovda »Kraljico Marijo« za spoznavanje najširšega sveta z našo ponosno trgovsko mornarico, ki danes ne zaostaja za velikimi modernimi parniki drugih držav, od 18. julija do 3. avgusta sredozemsko potovanje z obiskom Malte, Alžira, Južne Španije in Sicilije. Odhod s Sušaka bo v četrtek 18. julija, povratek na Sušak pa v soboto 3. avgusta. Cena potovanja z odlično oskrbo itd. znaša od Din 4300 dalje. — Vse informacije, prospekte, rezerviranje kabin itd. pri »Putniku«, Maribor, »Putniku«, Celje, in »Putniku, Rogaška Slatina. A Važna rešitev finančnega ministrstva. Finančno ministrstvo je z odlokom št. 41.309 z dne 5. junija izdalo odlok, da policijski obmejni komisarji lahko izdajajo tujim turistom vizum potnega lista ob prehodu meje po znižani turistovski pristojbini po 10 Din. Seveda se je treba pri tem ozirati, da prihod takih turistov ne bo v škodo državnih interesov. Ta pristojbina velja samo za one, ki si niso mogli zaradi oddaljenosti od našega konzulata preskrbeti vizumov, in za one, ki potujejo ob izletnih prilikah iz letovišča v letovišče ter v podobnih primerih. Gradim, štedim kupim . . ; . ^ LUTZ Tovarna Lutz-peči, Ljubljana-šiška A Rokoborbe. V torek zvečer je jugoslovanski šampion Markovič v 15. minuti zmagal nad Angležem Mortonom, Poljak Serbinsky in Žid Faktor sta se borila neodločeno. V odločilnem boju med Rusom Kirilovim in Zamorcem Kid Carneyem je zmagal v 18, minuti Rus. Ob zaključku sta se borila Jugoslovan Janeš in Nemec dr. Audersch neodločeno. A Sport. V nedeljo dne 30. t, m. bo ob 18. uri na igrišču Svobode ob Magdalenskem parku nogometna tekma za podzvezno prvenstvo med SK Svobodo in SK Ilirijo iz Ljubljane. A Velike gasilske vaje. V torek zvečer so bili gasilci alarmirani, da gori palača OUZD v Sodni ulici. Takoj so odbrzeli s tremi motornimi brizgalnami, Magirusovo lestvo in drugimi rešilnimi pripravami na mesto požara, ki pa je bil samo fingiran. Vajam gasilcev in reševalcev, ki so bile zelo zanimive, je prisostvovalo veliko število radovednežev, A Matura. Na državnih srednjih šolah v Mariboru je bila te dni zaključena matura. K zrelostnim izpitom je bilo pripuščenih 221 maturantov in maturantk, izdelalo jih je 200, ostali pa so bili odklonjeni za nekaj časa. Na klasični gimnaziji je polagalo maturo JS8 maturantov, napravilo jih je maturo 53, 5 jih je bilo zavrnjenih. Izpiti so se vršili pod predsedstvom univ. prof. dr. Ozvalda. — Na realni gimnaziji so bili izpiti pod predsedstvom doktorja J. Tominška. Od 52 prijavljenih jih je izdelalo 39, 11 je bilo odklonjenih za dva meseca, 3 pa za leto dni. A Policijo je potegnil. V torek okoli polnoči je ves zasopljen prihitel na policijo delavec Adolf Kampi in povedal, da je videl pred par trenotki na Aleksandrovi cesti zloglasnega zločinca in morilca Omerzo, preoblečenega v orožniško uniformo. Policija je takoj razposlala po mestu veliko število stražnikov, da vdove zločinca. Končno se je izkazalo, da se je Kampi hotel samo nekoliko ponorčevali s policijo, ki pa ne pozna šale in je Kampla obdržala za kazen nekaj dni v svojih zaporih. A S sodišča. Mariborsko sodišče je obsodilo nekega posestnika iz okolice Ptuja na šest mesecev strogega zapora, ker je posilil neko mladoletne dekle. — Na dve leti robije pa je bil obsojen brezposelni delavec Janez. Slaček iz Ivanjcev pri "Ljutomeru. Na vesti je imel kar 18 hudodelstev tatvine. Med drugim se je izdajal tudi za davčnega eksekutorja in orožnika ter na ta način izvršil več prevar. Celje U Vsi celjski iskreni Jugoslovani brez razlike stanu in političnega opredeljenja so dolžni, da se udeležijo ustanovitve BRANIBORA, ki bo 27. t. m., ob 20.30 v mali dvorani Narodnega doma. Odbor. H Vabimo na občni zbor podružnice Jugoslovanske matice v Celju, ki bo v četrtek 27. t. m. ob 8.30 zvečer v Narodnem domu, na katerem razpustimo našo podružnico ter ustanovimo podružnico »Branibora«. ■ Smrt stare Celjanke. Včeraj opoldne je umrla v svojem stanovanju v mestnem kopališču 70 let stara vsem Celjanom znana upraviteljica kopališča ga. Kati Ernst. Službo je opravljala vestno, dolgih 46 let. Naj v miru počiva, žalujočim naše sožalje! ■ Na državni realni gimnaziji se je vršil pod predsedstvom g. Franca Vrhovnika, inšpektorja prosvetnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, višji tečajni izpit od 16. do 25. junija. K izpitu se je prijavilo 31 kandidatov in kandidatinj. Vsi so višji tečajni izpit uspešno dovršili. Na osnovi čl. 16. pravil o višjem tečajnem izpitu je bilo na podlagi letnih ocen in pismenih izdelkov oproščenih ustnega izpita 7 kandidatov in kandidatinj. Višji tečajni izpit so napravili: Bevc Rihard, Crkvenih Gregor, Didek Jožef, Dreu Bogomir, Fink Emil, Fischer Franc, Gorečan Josip, Grobelnik Avgust, Hrček Alojz (oproščen ustnega izpita), Hribernik Ivan (oproščen), Jerin Marija, Kač Alojzij, Kalan Majda, Lavrenčič Estera, Nedoh Franc, Pešec Franc, Plajh Avgust, Povh Ivan, Prekoršek Branko (oproščen), Prodnik Mirko, Rozman Karel (oproščen), Sa-fonov Nikolaj, Savelli Viljem, Štern Viljem (oproščen), Šubic Erna, Šubic Mario, Umek Brunon, Vrabič Olga (oproščena), Vrečar Karel, Widmar Konrad, Zalokar Srečko (oproščen), Žagar Dušan. — K nižjemu tečajnemu izpitu je bilo pripuščenih 114 učencev in učenk. Na podlagi letnih ocen je bilo oproščenih izpita 36 učencev in učenk. Nižji tečajni izpit so uspešno dovršili 104 učenci in učenke, 9 jih ima popravni izpit, 1 je padel za 1 leto. — Za sprejemni izpit dne 27. junija se je prijavilo 243 učencev in učenk. To je najviše število prijavljenih novincev, odkar zavod obstoja. ■ Tatovi v trgovini. V torek opoldne je pozabil učenec trgovine Žumer v Prešernovi ulici zapreti vrata, kar so izrabili trije uzmoviči, da so ukradli iz blagajne 604 dinarje, ves izkupiček včerajšnjega dopoldne; Policija je tatovom že na sledi. ■ Pazite! V Celje se je priklatilo več hrvatski govorečih moških, ki hodijo po dva in dva po manjših trgovinah in obrtnih lokalih ter se vedejo, kakor bi hoteli kaj kupiti. Eden ima ogrnjen suknjič preko rame in se zanima za robo, drugi se pa pogaja. Kar ta izmakne, spravi oni pod suknjič. ■ Smrt. Umrla sta v celjski bolnišnici 3 leta star sin delavca Zvonko Pečnik iz št. Pavla pri Preboldu in 50 let stara žena posestnika Amalija Tratnikova od Sv. Lenarta nad Laškim. ■ Nezgoda. Pri igri se je zaletela 10 let stara hčerka upokojenega orožniškega narednika Natalija Vargazon v steklena vrata ter si je tako razrezala desno roko. Morala je v bolnišnico. Krani Gostovanje ljubljanske drame. V torek 2. julija vprizorijo v Narodni čitalnici Arxovo dramo v treh dejanjih, ki je žela v Ljubljani velik uspeh. Delo je izredno zanimivo in učinkovito in slika rodbino izdajalca, švicarskega kmeta Ernija Tunnanna. Občinstvo opozarjamo, naj si ogleda to izredno lepo predstavo, zasedeno z najboljšimi močmi ljubljanske drame. To je poslednje gostovanje Ljubljančanov v tekoči sezoni. Sokolsko društvo Kranj bo proslavilo Vidovdan drevi ob pol 21. uri na letnem telovadišču. Sodelujejo: sokolska godba, moški in mešani zbor ter godba kranjskega Glasbenega društva. Po sporedu kres. Ob slabem vremenu bo proslava v telovadnici. Sokolsko družino in naklonjeno javnost vabi uprava. Brusnice pri Novem mestu Lep» je bilo, ko smo prisostvovali »Siroti Jerici -. Jerica sirota, mačeha okrutnica, vila Ra-domila in njen zbor, kralj Svitozar in palčki, Majda in Miran, vsi so lepo igrali. Ljubko so rajale vile, ubrano so peli angelci. Vse priznanje našemu požrtvovalnemu učiteljstvu! Z igrico je bila združena tudi proslava Vidovega dne in materinski dan. Trbovlje Otvoritev novega sprehajališča na Klečico. Mlado Olepševalno društvo v Trbovljah je Trbovljam uredilo lepo sprehajališče na Klečico, ki bo otvorjeno v soboto 29. t. m. ob pol 4. popoldne Novega pismonošo smo dobili na pošti II. Bil je pa tudi zelo potreben. Prireditev lovcev. Lovsko društvo »Jelenca« priredi na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. v proslavo 251etnice obstoja "veselico na vrtu Gasilskega doma Trbovlje II. Predavanje v radiu. V nedeljo 30. t. m. ob 15.45 uri bo v »ženski uri« v ljubljanskem radiu predavala o delu zaščitne sestre v rudarskem kraju gdč. Angela Boškinova, voditeljica naše posvetovalnice za matere. Občni zbor Združenja krojačev in krojačic za srez Laško je bil v nedeljo 23. t. m. na Zidanem mostu. Združenje, ki obstoja že šest let, ima 121 člana, na občnem zboru pa je bilo navzočih 75 članov. Tudi krojaški stan je močno prizadet z gospodarsko krizo. To se najbolje vidi po padcu članstva od 250 na 121 članov. Težko stanje obrtništva popstruje še močno razpaslo šušmarstvo. V novi odbor so bili izvoljeni gg. Miloš škerbic iz Trbovelj kot načelnik, Deželak Franc pa kot podnačel-nik; Jurman Ivan, Arnšek Zvonko in Planinc Angela iz Trbovelj ter nekaj krojačev iz Hrastnika, Laškega in Zidanega mosta kot odborniki. Zbornico TOI v Ljubljani je na občnem zboru zastopal g. Žabkar, Okrožni odbor v Celju pa g. Merčun. Hilla Na novo ustanovljeni drž. meščanski šoli v Litiji bo začasno vpisovanje v ponedeljek 1. julija' od 8.—12. ure. Pravico do vpisa imajo učenci in učenke osnovnih šol, ki so dovršili 4 oziroma 5. razred, ki ne bodo septembra !. 1. prekoračili 14. leta starosti in bivajo v upravnih občinah litijskega sodnega okraja. Oni. ki se nameravajo, vpisati, naj prinesejo s sabo samo zadnje letno spričevalo. Prijave in davčna potrdila bodo predložili šele jeseni, ko bodo definitivno vpisani. Brezplačno zdravljenje spolnih bolezni Obvestilo ljubljanskega mestnega fizikata V smislu § 3. zakona o zatiranju spolnih bolezni se imajo brezplačno zdraviti vsi plačila nezmožni na spolnih boleznih bolni v vseh državnih in samoupravnih zdravstvenih ustanovah (bolnicah, vseučiliških klinikah, ambulatorijih in temu podobno), ter pri sreskih in občinskih zdravnikih. V Ljubljani obstoja ambulatorij za spolne bolezni pri dermatološkem oddelku Obče drž. bclnice; mestna občina vzdržuje lastni ambulatorij, kjer se zdravijo tudi spolno bolni, lasten ambulatorij oziroma možnost zdravljenja spolnih bolezni po specialistih nudijo svojim članom OUZD, humanitarni zavodi, Trgovska bolniška blagajna, Merkur itd. Vsi spolno oboleli, ki sami ne morejo trpeti stroškov za zdravljenje, se imajo torej priliko brezplačno zdraviti v ambulanti dermatološkega oddelka Obče drž. bolnice od 7.—8. ure zjutraj ali pa v ambulanti mestnega fizikata v Mestnem domu od 10.—11. ure. Da pa se da prilika zdravljenja tudi onim, ki v teh urah ne bi imeli časa za zdravljenje, bo odslej mestni fi" zikat sprejemal v svoji ambulanti tudi od 12,—13. ure. Bmši minister dr. Kramer in Celiska posojilnica d. d. proti Stanetu Vidmarju Dve veliki razpravi pri celjskem sodišču — Obe sta preloženi Celje, 26. junija. Pred sreskega sodnika dr. Finžgarja je stopil danes bivši predsednik razpuščene organizacije »Boj« Stane Vidmar, ki ga toži bivši minister dr. Albert Kramer zavoljo žalitev in klevet, ki jih je po izvajanjih obtožnice izrekel na račun JNS na shodu v Trebnjem in na Bledu poleti 1934. S to tožbo je združena tožba upravn. sveta Celjske posojilnice d. d., ker je Stane Vidmar 10. maja lani na trgu pred Narodnim domom v Celju v navzočnosti velike množice javno kritiziral način, kako je iz zadruge posojilnica nastala delniška družba in last malega kroga ljudi. Stane Vidmar je uporabljal na svojih zborovanjih večkrat krepke izraze, ne da bi jih konkretiziral. Vendar se je dr. Albert Kramer odločil za tožbo. Pri obravnavi smo izvedeli trditev Stanita Vidmarja, ki ga je proti dr. Ernestu Kalanu branil odvetnik dr. Josip Hacin iz Ljubljane, da je poslanec Urek dne 4. junija lani v ljubljanski kazini na nekem posvetovanju JNS rekel, da dela »Boj« za italijanski denar in da je v »Jutru« izšla denuncijacija o Vidmarjevem premoženju in poslovanju, vsled česar je takoj dobil V hišo kar dva višja uradnika davčne oblasti in finančne direkcije, ki sta mu vse pregledala. Nato je on potem zopet javno govoril o Kazini in o zanimivem načinu, kako je ta hiša postala last nekih pristašev JNS. Na shodih je tudi trdil, da »volk dlako menja, nravi pa nikoli«, ni pa povedal, koga misli z volkom. On pravi, da vse to ni bilo mišljeno osebno. Sodnik je predlagal, da bi Stane Vidmar podal izjavo, da ni mislil žaliti dr. Kramerja, čemur se Stane Vidmar ne protivi. Pač pa pravi ,da zasebna tožba vsebuje mestoma izraze, ki so iztrgani iz stavkov ter imajo sedaj brez zveze drug smisel. Osnutkov govorov nima pri sebi, dalo bi se pa po njih dokazati, kaj je govoril in kako bi se moralo vse razumeti. Stane Vidmar ugotavlja, da nikoli ni trdil, da bi si bil dr. Kramar pridobil s svojimi političnimi funkcijami premoženje in pravi, da so glasovi o tem premoženju izšli baš iz naj bližje okolice ministra dr. Kramerja. Zato tudi ne nastopa dokaza resnice v rečeh, o katerih sam ničesar ne ve. Tako se je samo v Ljubljani govorilo, zlasti ker je dr. Kramer nekoč reagiral na govorice, da ima nekje ogromno premoženje. Stane Vidmar je te govorice navedel sploh samo zato, ker je dr. Kramer ciknil na Vidmarjevo premoženje, radi česar je Vidmar pozval nasprotnika, da bi primerjala svoje bilance in pogledala, kako je s pridobitništvom. Vidmar ne namerava zadeve s premoženjem kako posebej dokazovati, ker je bil očitek samo replika ter ni izšel iz vrst »Boja«. Kar pa tiče Kazino, je ona v prevratu res prešla v roke ozke družbe dr. Kramerja. To se pač da dokozati, ko bi sodišče zaslišalo Adolfa Ribnikarja, dr. Milka Brezigarja, Rudolfa Rozmana in dr. Alberta Kramerja samega ter pregledalo zapisnike sej. Da je pa Vidmar denunciran davčni upravi, pa dokazuje pisanje »Jutra« in preiskava pri njem. Po Vidmarjevi ugotovitvi, da se poedim njegovi izrazi, ki morda presegajo mejo politične kritike, ne nanašajo na' zasebno pre-nioženje dr. Kramerja, je bila razprava preložena, da se zaslišijo priče in pregledajo dokazila. Sporedno s to razpravo je bila razprava na tožbo Celjske posojilnice d. d. Vodil jo je istotako sodnik sreskega sodišča dr. Finžgar, tožitelja je zastopal odvetnik dr. Juro Krašovec, toženega pa odvetnik Mirko Hočevar. Že lani 26. junija je bila prva razprava o tem, pa je bila preložena, ker je Vidmarjev branilec nastopil dokaz resnice za njegove trditve na zboru. Po pismenem zagovoru posnemamo, da je Stane Vidmar na tistem zboru pred Narodnim domom, v katerem je Celjska posojilnica, takole začel svoj govor, ki ga je čital: »Prav za prav tes ne vem, ali je resnica, da tukaj zbo-rujemo ali ne. Menda niso sanje, ko gledam te ogromne množice našega poštenega slovenskega ljudstva tu pred to stavbo, ki nekdaj bila v resnici Narodni dom, dadeš pa je zastrla okna, da se skriva za zastori slaba vest, ki je ta dom in ta zavod, *i sta bila zgrajena z žrtvami našega ljudstva, pobasala v mahko par porodio.« Za dokaz je predložil pismeni sestavek govora 111 sedem prič, ki so bile z njim vred na Govorniškem odru. G. Stane Vidmar trdi, da je hotel z be-“|edami kritizirati preosnovo Posojilnice iz adruge z neomejeno zaveza, katere korist-*ki so bpi vsi zadružniki — nekako 4000 JI0 številu —, v delniško družbo, katere pre-jdozenja koristnik je danes ozek krog ne-hiei- Tistega »pobasanja« ni razu- Zari tako> kakor da bi način pretvoritve mdruge v družbo bil po paragrafih kaz-C)Pač pa je način pridobitve zavoda vre-« moralnega obsojanja, kot °'*iln*ca ie kila ustavoljena leta 1881. Zo * ^,eGistrovana zadruga z omejeno zave-2 nar, Se ie leta 1883- spremenila v zadrugo dve v01?.!6110 zavejo. Zadružniki so imeli opravo®0 deležev, glavne po 200 kron in Sel P° 20 kron in 2 kroni, a je mo- kupnn *i enakovredno glasovati. Celo-cianstvo je imelo vpliv na volitve nadzorstva ter je moglo vplivati na dodelitev glavnih deležev, da se ne bi zbirali samo v rokah nekaterih ljudi. Leta 1893. je pa občni zbor navadnim zadružnikom onemogočil, da bi se še naprej udeleževali volitev načelstva, a leta 1919. je bilo celo sklenjeno, da določuje načelstvo, komu se dodeli kak glavni delež. Tako je nadzorstvo izgubljalo tla in vpliv pri zadrugi, tako da je mogla večina načelstva poslovati, brez sodelovanja večine članstva. Po tem občnem zboru je že smelo načelstvo prodajati hiše in druge nepremičnine in dodeljevati članom glavne deleže, vse brez nadzorstva ali sodelovanja drugega članstva. Zapisnik občnega zbora leta 1919. veli, da se je zbora udeležilo samo 16 članov, ki so predstavljali 24.000 kron glavnice, do-čim ni bilo zastopanih 3.395 članov z 71.633 kronami glavnice, kar kaže, da se ne da govoriti o enakopravnosti zadružnikov. Razmere so se tako razvijale, da so znašali deleži leta 1921. še 108.661 kron. leta 1922. pa že 538.299 kron. Iz tega skoka izvaja toženec, da je podan dokaz, da je neka skupina, ki danes toži, sistematično pripravljala likvidacijo zadruge. In res je leta 1922. sedem ljudi zaprosilo za koncesijo, da bi preosnovali zadrugo v delniško družbo. Koncesijo so dobili z nekim pridržkom in na občnem zboru leta 1923, ki se ga je udeležilo 17 zadružnikov s 414.400 kronami glavnice (vse je bilo 539.299), je bilo sklenjeno, da zadruga likvidira, iz nje pa postane delniška družba. Tam je bilo tudi sklenjeno, da morajo likvidatorji zadruge predati novi družbi vse nepremičnine brez dražbe. Ustanovni občni zbor delniške družbe je bil še isti dan; na njem je 15 podpisnikov zastopalo vso delniško glavnico — en milijon dinarjev. Tako je od občnega zbora do občnega zbora po izvajanjih obtoženčevih prihajala čim dalje —anjša skupina do končne absolutne mo», ter samo prevzela delniško družbo. Vsi drugi zadružniki —-blizu 4000 jih je bilo — so pa dobili za de-dež po 2 kroni — 10'56 kron, a za delež po 20 kron — 105'60 kron, delnic pa za nje sploh ni bilo. Zanimivo je, da se je ob likvidaciji zadruge 15 podpisnikov delniške družbe od Din 709.712'50 poračunalo z delnicami za skupno Din 645.700, dočim je bila večina članstva izplačana z Din 64.012'50. To so ljudje, ki so imeli do leta 1922. še -75% vrednosti vseh deležev, pa so bili sedaj od družbe izključeni. Novi delničarji pa so dobili po valorizaciji nepremičnin (Narodni dom itd.) še Din 521.402'75, za svoje deleže torej vsega Din 1,044.811'75. Če pa prištejemo še dividende, ki je povprečno znašala 10%, so dobili od 1923 do 1932 še enkrat Din 1,044.8H'75. Stane Vidmar pa trdi, da je imela Celjska posojilnica d. d. še tudi tajen fond v znesku Din 6,000.000, od katerega vsote se je uporabilo Din 4,800.000 za nove delnice pete emisije. Tu je celo bilo samo devet gospodov, ki so prevzeli te delnice. Tajnega fonda danes sploh ni več, kar je baje brez ozira na stališče davčne oblasti nov dokaz, da se je nekaj ljudi z njim okoristilo. Obtoženec dokazuje, da imajo delničarji kot odvetniki in upravni svetniki od sej znatne koristi ter kaže na slučaj, da bi prišlo na eno osebo v desetih letih Din 272.000, dočim imajo vodilni uradniki neprimerno visoke dohodke, klijenti pa pri tem trpijo. Način postanka te delniške družbe so že pred leti po svoje osvetljevali razni listi, čijih uredniki deloma niti niso bili toženi zato. Na to kritiko odgovarja po svojem zastopniku upravni svet. Pozvanih je bilo 16 prič. Velika večina prič, ki so se javile, se s svojo izpovedjo ujema z Vidmarjevimi izvajanji. Najzanimivejše je izpovedal veterinar Maksim šri-bar, ki je sploh s svojo informacijo tik pred zborom povzročil tisto Vidmarjevo ugotovitev na shodu. Priča trdi, da se je odvetnik dr. Ernest Kalan napram njemu nekoč o pretvoritvi Celjske posojilnice v delniško družbo nekako tako izjavil, kakor da je to »ordinarna tatvina« premoženja mladih ljudi. Tudi Ivan Prekoršek ni bil zadovoljen s tako transakcijo in je po svoje obsojal, ker ta delniška družba baje niti »Nove Dobe« ne podpira, dočim je bila zadruga čisto kaj drugega. Tudi ta razprava je bila preložena, da se zaslišita dr. Kalan in g. Prekoršek. Ker se Celjska posojilnica d. d. brani predložiti poslovne knjige, iz katerih si Stane Vidmar in njegov branilec Mirko Hočevar upata dokazati svoje prej opisane trditve, so poklicane neke priče, ki so imele včasih interes na zavodu in poslovanje poznajo, in pa razni strokovnjaki. Samo neodvisen tisk je resničen izraz narodove volje in njegovega hotenja! Zato naročajte, širite, sodelujte in inserirajte v lastnem glasilu: »Glas naroda«! Dober uspeh na srednjih šolah Dotok nadarjene kmetske mladine pada — Izjavi dveh ravnateljev Ljubljana, 26. junija. Obrnili smo se ob zaključku šolskega leta na dva srednješolska ravnatelja s prošnjo, naj nam podasta nekaj svojih misli o današnji mladini, o njenih uspehih, zanimanjih in izgledih za bodočnost. .* V splošnem moremo reči, da so izvajanja polna svetlega optimizma, manj pa glede bodoče orientacije mladine v življenju, zlasti glede na to, da je obisk šole vsako leto zmerom večji, med tem ko so izgledi po končanem srednješolskem studiju zmerom manj rožnati. S šolskim uspehom srednješolske mladine, sta izjavila oba ravnatelja, moremo biti v primeri s prejšnjimi leti zadovoljni. Slabi vplivi povojne razrvanosti se med mladino zmerom bolj izgubljajo, na njihovo mesto stopajo urejene razmere, ko je mladina izgubila obenem tudi stik s povojno generacijo. Značilno je, da pri nas tip realke polagoma izginja. Letos je moral samostojen realčni oddelek odpasti pred vsem zaradi tega, ker so učno dobo na realki zvišali na osem razredov, pri nadaljnem studiju na vseučilišču pa se delajo razne ovire, čeprav se izpraševanje na realki vrši ravno tako kakor na primer na realni gimnaziji in obstoji matura iz več predmetov (fizika, kemija, opisna geometrija). V doglednem času se pričakuje, da bo v Ljubljani realka podobno kakor v Mariboru odmrla. Vendar pa je to tip srednje šole, ki bi ga bilo dobro ohraniti že zaradi tega, _ da dobijo v njej možnost studija pred vaem učenci, ki so za realne prod mete neprimerno bolj dovzetni kakor za nerealne. Kakih težjih disciplinskih slučajev preteklo leto ni bilo. — Dijaki se izživljajo v podmladkih Rdečega križa in Jadranske Straže. Posebne aka-mije so še dobro obnesle. Dijastvo so sicer udejstvuje tudi literarno, vendar se čuti pomanjkanje smisla za kulturna vprašanja. Mnogo dijakov goji šah, tako da najde dijaštvo tudi v prostem času mnogo koristnega opravila. Razmerje med profesorji in dijaki je odlično. Socialni položaj dijakov ni rožnat. Mnogo dijakov je revnih in je med njimi le nekaj boljših, to se pravi gmotno dobro situiranih dijakov. Tudi dijaki morajo občutiti na svoji koži posledice boja za obstanek. Tako je na primer mnogo maturantov, ki so pomagali vzdrževati družino. Občutno se čuti in pogreša dotoka mladine z dežele. Bistrih kmetskih fantov z d- V ' • H bi prinesli s seboj zdravo misli, skoraj ni v današnjih srednjih šolah. Vzrok je predvsem V drageni srednješolskem študiju. Namesto kmetske mladine pa sili v mestu v srednjo šolo zse in se skuša preriniti daljo od razreda do razreda, čeprav ne čuti za to niti zmožnosti /rti srčne potrebe, ampak gre tej mladini pred vsem le za izpričevala. Tako jn'ide v prvi razred mnogo nepoklicanih. Sprejemni izpit je samo formalnega značaja in je njegovo sito zelo redko. Letos se jih je v prvi razred vpisalo n. pr. na eni gimnaziji 148, kar znači brez dvoma prenapolnjenost posameznih oddelkov, če računamo, da gr..» v en oddelek 50—60 učen-/3v. Število dijakov ob koncu letošnjega šolskega leta je bilo 883, profesorjev pa 36. Spodnji razredi so bili prenatrpani, kar je proti uradnim predpisom, vendar za zdaj ni pomoči. Značilen primer je, kako se, morata stiskali v enem samem, to je realčnem poslopju I. in HI. dižavna gimnazija s skupnim številom dijaštva, ki ga je čez 1600. Oba zavoda ovirata drug drugega. Pouk se vrši izmenoma, vsak 3 dni dopoldne, 3 dni popoldne. Razumljivo je, da rodi to skrajno slabe posledice v higienskem oziru. Zrak je slab, sobe neprezračene, v enournem presledku od četrt na eno in do tri četrt na drugo uro ni mogoče niti pomesti razredov niti jih dovolj prezračiti. Zdravstveno stanje izkazuje velik procent jetičnih. Mnogo več se producira, kakor pa je mogoče uporabiti. Mladina studira in se niti ne zaveda, kaj bo potem. Šele, ko pride v življenje, vidi, da so ji vrata zaprta. Nadprodukcija je rodila brez števila brezposelnih inženjerjev, profesorjev, zdravnikov, juristov itd. Vsi današnji poskusi, kako bi se rešil ta problem nadprodukcijo in brez poselne mladine, so ostali brez praktičnega uspeha. Tudi še ni izgleda, da bi se te raz-mere v kratkem izbolišale. Zajeziti današnji mladini pot je težko. Mladina je kakor voda ki sili naprej in si išče prosto pot. Danes je vse orientirano v napačni smeri Tudi obrtne šole in srednje tehnične šole ni-prajo prednosti pred gimnazijami. Tudi tu se kaže prenatrpanost, tudi absolvent srednje šole stoji danes brez izgledov na cesti. Tega je kriva kriza, ker ne daje možnosti spraviti v denar tega, kar se producira. Nemci so pač poskušali s strožjimi ocenami pri zpitih, kar tudi ni mnogo pomagalo. Mladina, dokler študira, vrši samo svojo dolžnost in ne občuti zle bodočnosti, ki ji preti. Izven šole šele občuti težo svojega poklica in zato ni čudno, ako postane nezadovoljna z vsem, ker zaman išče smisla svojega studija. Vprašan,;o zase je III. državna gimnazija, ki se je morala seliti zdaj iz Beethovnove ulice (Waldherreva palača) na Šentakobski trg (poštna direkcija) in potem spet v Beethovnovo ulico. Ker tu ni bilo dosti prostora, je moralo biti nokaj razredov na Vrtači. Leta 1932 se je spet preselila z Beethovnove ulice, in sicer v realko. Tu sla bili nekaj časa združeni I. in 111. drž. realna gimnazija, tako da sta skupno imeli 35 oddelkov, kar ni ustrezalo vzgojnim zahtevam in je naneslo preveč stroškov. Danes je pač zajamčeno novo poslopje za Bežigradom. Učencev je bilo letos na koncu šolskega leta 865, v začetku pa 884. Učiteljev manjka, tako da so bili letos 4 predmeti reducirani na manjše število učnih ur, en predmet pa od aprila dalje, ker je neki profesor zbolel. Uspeh je povoljen, saj je izdelalo nad 78 odstotkov vseh dijakov. Dijaki so po veliki večini sinovi že-lezničarov, orožnikov, policijskih organov, malih trgovcev, malo pa je dobro situiranih, kmetskih fantov pa skoraj ui. Preko 100 se jih je vsak dan vozilo v šolo. V jiigijenskem oziru je za šolsko mladino dobro poskrbljeno. Moralni nivo dijaštva pada. Hujših disciplinskih primerov ni bilo. Zdravstveno stanje je v splošnem povoljno. Temu zlu skuša kljubovati nekoliko državna šolska poliklinika s tem, da opozarja starše na zle posledice, katere v veliki meri zakrivijo slabe socialne razmere izven šole. Dokazano je, da je jelika med dijaki prava socialna bolezen. Dijaki se v višjih razredih zanimajo pač tudi v precejšnji meri za javna vprašanja. Namen šole pa je, da dijaštvo nadzoruje tudi na njihovi izvenšolski vzgoji. Današnje zlo je nadprodukcija inteligence. Vsi dijaki so bili preiskani glede jetike in so zlasti pridno bodili na državno šolsko polikliniko. Danes se mladina izživlja v .IS, RK in Ferijalnem savezu, ne kaže pa zanimam'a za literaturo, gledališče itd. Vse se obrača na erotiko. Današnja mladina bere malo in je zelo zmaterializirana, kakor ves» današnji čas. Idealistov, kj so svoj čas ustvarjali novo življenje, pa danes» ni več ...« Faksimilirana izdaja Trubarjevega katekizma Preteklo leto ustanovljena Akademska založba v Ljubljani, ki je v kratkem času svojega obstoja nudila lepe dokaze nevidnega in kvalitativno visokovrednega založniškega dela, objavlja svoj program za bližnji čas in v njem naznanja za konec novembra t. 1. izid faksi-milirane izdaje prve tiskane slovenske knjige, kateri je ohranjen samo en eksemplar v Dunajski nacionalni knjižnici in ima naslov Katechismus in der Windischen Sprach sampt einer Kürtzen Auslegung in gesang weisz Item die Litanei vnd ein predig von rechten Glauben gestellt durch Philopatri dum Illi-ricum. Anu kratku Poduuzhenje s katerim vsa. ki zhlouik more v nebo pryti.« 245 strani obsegajoča knjiga v mali osmerki je bila tiskana 1551: leta v tiskarni Morhart v Tübingenu, pri čemer pa se je tiskar skril pod psevdonim nekega Jerneja Skuryanica iz Sybenburgen, ker je bila tedaj verska svoboda dovoljena sa-njp v tem kraju. Cena novega tiska bo, kakor se predvideva, znašala za vsak v polpergament vezan izvod samo 120 Din. $V/3i rnnUz e zaigal. da bi dobil zavarovalnino Ljubljana, 26. junija. Danes dopoldne sta se morala pred sodiščem zagovarjati 41 letni Josip Poliick, oženjeni šofer mehanik iz Most, in 30 letni pleskarski in slikai ski mojster Hlebš Jakob iz Ljubljane. Prvi je 30. decembra 1934 pri Turjaku zažgal osebni avtomobil pleskarskega mojstra Hlebša Jakoba znamke »Opel«, ki je bil zavarovan pri »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za 60.000 Din, in sicer z namero, da bi Hlebš Jakob dobil od zavarovalnice zavarovalnino, Hlebš pa je bil obtožen, da je Pollicka naklepoma zavedel k izvršitvi označenega kaznivega dejanja. 30. decembra 1934 se je odplavila večja družba ljubljanskih lovcev z dvema avtomobiloma na Turjak na lovišče obdolženca Hlebša Jakoba. En avto je bil last Hlobša Jakoba, drugi pa je bil lasi Hafnerja Josipa, pasarja iz Ljubljane. Hlebšu Jakobu je avto že med potjo na 1 ur jak nagajal, končno se je pa moral pred Turjakom ustaviti. Vsi lovci so izstopili in odšli peš do lovišča, Hafner J. pa je svojo družbo peljal še nekoliko dalje. Pri pokvarjenem avtomobilu sta ostala samo Hlebš in Poliick, ki je vozilo skušal popraviti. Pri tem delu mu je pomagal tudi Gale Benjamin. Na mah pa je na Hlebševem avtomobilu nastaf ogenj, ki je avto čisto uničil. Sum, da gre za požig, je padel takoj na šoferja Pollicka, ki je sprva vsje tajil, polem pa priznal, da je sani povzročil požar na avto mobilu, ker ga je Hlebš nagovarjal in mu obljubil denarno nagrado. Požar je nastal tako, da jr; avtomobil polil z bencinom, ki ga je v posebni kanti prinesel Hlebš s seboj, potem pa kanto vrgel nekje ob cesti v grmovje. Hlebš krivdo zanika in trdi, da Pollicka ni nagovarjal k požigu. Soobdolženec Poliick pa je na-laačiio opisal, kako je prišlo do požiga. Priča Kraljič Josip je potrdil, da ga je Hlebš nagovarjal, naj mu zažge avtomobil in mu obijubo-val nagrado 10.000 Din. Priča Zebal Franc >• slišal, da se je Hlebš proti Kraljiču izrazil: »Ta prokleti avtomobil ni za drugega kot za v vodo ali pa za v ogenj.« Sodišče se je prepričalo o krivdi obtožencev, češ da je bil ogenj podtaknjen na prednjem delu pri motorju, ker »o bili prav na tem dolu aluminijasti deli stopljeni. Zaradi zločinstva prevare je bij Poliick Josip obsojen na 6 mesecev zapora in 120 Din denarne kazni. Hlebš Jakob Pa na 8 mesecev in 4000 Din denarne kazni. Odmevi Sport Po drugem kolu tekem za srednjeevropski pokal Tudi to kolo ni minilo brez senzacij. Tako gotovo ni nihče pričakoval, da se bo posrečilo Židenicam na Dunaju proti slovitemu Rapidu doseči neodločen (2:2) rezultat, in ga s tem eleminirati iz nadaljnje borbe. Pri Židenicah je igrala prav dobro napadalna vrsta in obe krili Rulc— Sterc sta bili za razred boljši od rapidovih, Ostermanna—Pesserja. Ravno tako nepričakovano je prišel knock-out Admire po Hungariji v Budimpešti. Rezultat 7:1 pomeni pač najtežji poraz Dunajčanov v zadnjih letih. Da Vienna ne bo uspela v Pragi proti Sparti je bilo skoraj gotovo, čeprav je morala Sparta nadomestiti centarhalfa Bou-čka z Brainom, ki pa na tem mestu ni prišel do veljave in se je kmalu pomaknil na svoje pravo mesto centerfora. Tudi Vienna je morala nastopiti s 3 rezervami. Za rezultat (5:3) se ima Sparta predvsem zahvaliti Zajičku, ki je sam zabil 3 gole. Slavlja je vzela revanžno tekmo s FC Szegedom od preveč lahke strani in je pritisnila šele, ko je bilo že prepozno in so Madjari zmagali z 1:0. Svoje najboljše moči so imeli v golmanu Palnikasu, obeh be-kih in krilih Berecz—Koranyju. Pražani so igrali brez Swobode, Bradača, Planičke in Ženišeka in je pri njih zadovoljila prav za prav edino krilska vrsta. Poraz Viktorije Plzen v Turinu proti Ju-ventusu (5:1) ni začudil. Plzenčani imajo še pač premalo rutine za take tekme in to še na vročih turinških tleh. Fiorentina je v primeri s svojo prvo zmago v Budimpešti nad Ujpestom (2:0) doma prav za prav razočarala. Tudi so bili Madjari, ki so igrali izredno živahno in hitro, na tujih tleh mnogo opasnejši nasprotnik kot pa doma. Zadnji in odločilni gol je zabil Comini šele v 42. minuti II. polčasa, tako da so zmagali Italijani 4:3. Katastrofalen ooraz FC Rome v Budimpešti (8:0) po Ferenczvarosu, samo kaže, da italijanska moštva v tujini, brez podpore publike, rada odpovejo. Pri Madjarih so briljirali krili Tancer in Kemeny, znani Sarosi in srednji krilec More. Avstrija je seveda tudi na Dunaju zmagala nad Ambrosiano (3:1) in so se Italijani v svoji nemoči odlikovali proti koncu igre s prav grdimi fauli (Pito). Pri Austriji zopet najboljša Šesta in Sindelar. V tretjem kolu, ki bo 30. t, m. in 7. julija, se srečajo: Židenice :Ferenczvai'os, Slavi ja: Austrija, Hungarija:Juventus, Sparta:Fiorentina. število udeležencev se je torej po drugem kolu zmanjšalo za polovico. Kratke športne vesti V soboto bo v Giasgowu reprezentančna nogometna tekma med škotsko in Finsko. Waterpolo tekma med Budimpešto in Prago je končaia z 12:0 za Madjare. Braddock : Schmeling prepovedano? Iz Newyorka poročajo, da je boksarska komisija prepovedala dvoboj Braddock:Schmeling, ker mora Nemec preje nastopiti proti Lasky-ju. Jesse Owens je zopet štirikrat zmagal na lahkoatletski prireditvi v Berkeleyu (Kalifornija). Dosegel je: 100 yardov v 9,6 sek.. 200 yardov v 21,5 sek., 220 yardov zapreke v 23,4 sek., skok v daljino 7.95 m. Stanley Wood je dosegel na Tourist-Trophy dirkah s strojem Guzzi (500 ccm) nov rekord in je prevozil 425 km v času 3:07:10 (srednja hitrostna uro 135,250 km). Drugi je bil Guthrie na Nortonu. Pri »Tour de France« ne bosta letos sodelovala Binda in Guerra. Baje mislita odpovedati udeležbo tudi Martano in Berga-maschi. Evropska mojsterstva v rokoborbi (prosti stil) bodo od 5.—7. septembra v Bruslju. švedska vlada je dovolila prespevek 90 tisoč kron za financiranje priprav za olimpijske igre 1936. * Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, podsavez Ljubljana, obvešča vse funkcionarje posameznih klubov, da bo redna od-borova seja v četrtek 27. t. m. v lokalu gostilne Amerikanec. Radi važnosti vsi in točno. Novi načelnik SSKJ dr. Mfoed Pichler o Sokolstvu Or. F. A. Kramer, rimski dopisnik »Ber-iiner Tagebiatta« razpravlja v posebnem dopisu o težnjah črnega kontinenta po združitvi in piše v tej zvezi: »Črni kontinent brez dvoma ni tako miren kakor bi se to zdelo. Vzgled Hedžasa in Turčije, ki sta prevzela obliki nacionalne države, deluje tudi onstran Rdečega morja in pušča svoj vtis na vseh ozemljih severovzhodne Afrike, ki so bila nekoč pod suve-reniteto Visoke Porte. Sudan, ki je Veliki Britaniji nekoč povzročil že velike težkoee, leži v neposredni bližini sporne cone. V Egiptu se uveljavlja nacionalistična struja, ki je britsko upravo pred leti prisilila k ukinjanju ustave. Pomirjenje Libije je zahtevalo tudi nekaj let in potlačitev vstaje v Maroku je morala Španija plačati s strmoglavljenjem režima, Francija pa s krvjo in denarjem. AH more postati boj črnega cesarstva in izjava abesinskega cesarja, da je zaščitnik vseh črncev, iskra novega plamena? Iz newyorske četrti črncev najavljajo že letala in Hajle Selasiju pripisujejo izjave, po katerih bo on prevzel patronat-stvo čez vse afriške črnce in jim obljublja osvoboditev. Toda zdi se, da tako varuštvo nad afriškimi črnci nima psihološke podlage. Da bi ga v smislu močne politike privedel sedanji abesinski cesar do veljave, mu nedvomno primanjkuje levja moč njegovega prednika Menelika. Pa tudi če bi že obstojala rasna zavest črncev, ne moremo še reči, da imamo že državo, ki bi mogla nastopati kot predstavnik te zavesti. Črn cesar še ni cesar črncev!« —O— O rasizmu je predaval na monakovski univerzi zvezni tajnik nacionalno-sociali-stične stranke Streicher, ki je dejal med drugim: Rasistično vprašanje je 1:1 juč svetovne zgodovine. Borba za svoj narod je najlepša molitev in najglobja religioznost je tista, ki izvira iz pripravljenosti žrtvovanja lastnega življenja za narodno skupnost. Kako bi bilo lepo, če bi duhovniki obeh konfesij korakali skupno z nemškim narodom!« ” O ' -A • . Na zborovanju pedagogov v Koblenzu je rajhovski prosvetni minister Rust spregovoril tudi o kulturnem bo ju v Nemci j i iu je med drugim poudaril: Kristus je rekel: »Moje kraljestvo ni ©d tega sveta.« Führer pa je zapisal na svojo zastavo: »Za svobodo in kruh.« Nihče ne more potemtakem dvomiti, da segata ta dva principa v povsem različna polja in da nimata nič skupnega. Mi nočemo kulturnega boja, je nadaljeval minister, ker bi z njim Nemčija nič ne pridobila, marveč samo zgubila. Tisti, ki imajo interes na kulturnem boju, so v družbi z onimi, ki so preje imeli interes na razrednem boju. Mi smo za rnir in enakopravnost. Vam pripadajo cerkve, nam pa športna igrišča in čete in nobenemu drugemu. Obračam se do zastopnikov cerkve, na škofe, ih jih še enkrat vprašam, ali so pripravljeni z menoj sodelovati.« Ob zaključku svojega govora, je minister naslovil na zbrane tale poziv: »Le pojdite v vaše cerkve, toda pridite tudi pod naše prapore!« —o— V časopisu nemškega društva za vprašanja DN »Völkerbund«, ki izhaja v Ženevi (!), čitamo med drugim tele značilne besede o ženevski obsodbi nemškega samovoljnega oborože-v a. n j a : »Pod vtisom poteka zadnjih dveh let in mer, ki so jih že tako in tako do zob oborožene velesile podvzele za okrepitev in izpopolnitev njih oboroževanja, odpada čedalje bolj krinka z obsodbe, ki so jo 17. apriia t. 1. sprejeli v Ženevi člani sveta Društva narodov in ki se nam zdaj (po Hitlerjevem govoru, op. ur.) kaže juridično kot farsa, moralno kot zasmeh in politično kot velikanska neumnost.« — Te besede, ponavljamo, je zapisal časopis društva za vprašanja DN, ki nosi povrhu še naslov »Völkerbund« ... —o— O a n g 1 e š k o - ne m š k ih odnosa-jih v zvezi s pomorskim sporazumom z dne 18. t. m. razpravlja tudi »Berliner Tageblatt«, ki piše med drugim: »Med Nemčijo in Anglijo so še drugi problemi, ki so še bolj komplicirani, ker zadevajo širša vprašanja in vključujejo tudi interese tretjih oziroma so od teh vključeni. Gospod Eden, član kabineta za vprašanja Društva narodov, se je pravkar podal v Pariz, da bi pokazal, kako mu je pri srcu realizacija »glavnega smotra« tako srečno zaključenih pogajanj med Nemčijo in Anglijo. V tem tiči nespremenljiva vzporednost vsakega koraka britanske politike napram Nemčiji: Obdržanje prijateljskih stikov angleškega naroda s francoskim. In od tu naj bi pot vodila v kolektivnost, v pajčevino Društva narodov, ki jo hoče Anglija še naprej in še bolj gosto splesti. To podaljšanje vzpodube, ki jo je pozročil sporazum, nas sicer zanima, vendar pa je to prepozna in nepotrebna skrb, naša skrb, kajti mi smo se postavili v avtomatično razmerje napram Angliji, katerega posebnost se zdi da je, da se izognemo vsem nadaljnjim sporazumom. Ljubljana, 26. junija. Ob priliki tekem za prvenstvo SSKJ v Ljubljani smo se obrni!i z nekaterimi vprašanji ua novega načelnika Saveza SKJ o bodočem dolo-i vanju našega Sokolstva. Br. dr. Alfred 1’idilcr je odgovarjal na sdedeča vprašanja takole: Kakšen arrt ima načelništvo za 1.1935./36.? Letošnje leto je za nas predvsem važno zaradi zletov v Sofijo in v Tabor na pokrajinski zlet ČOS. Ker sem prevzel mesto saveznega načelnika šele pred dobrim mesecem, seveda še nisem mogel, da naš zlet organiziram tako, kakor želim. Vendar se nadejam, da bomo vsi storili z bratsko vzajemnostjo v tem pogledu svojo so k o lak o dolžnost. V Sofiji bomo nastopili s prostimi vajami članov in članic ter z nekaterimi, posebnimi točkami. Bolj težavno je Kulturai Slovenske znanstvene institucije Naše najstarejše; znanstveno društvo »Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani«, čigar namen je pospeševanje jugoslovanskega, zlasti slovenskega domoznanstva v zgodovinskem in etnografskem oziru, je bilo ustanovljeno 1. 1839 in bo: tedaj čez 4 leta praznovalo lOOletnico svojega obstoja. Kako velik ugled uživa v inozemstvu spričo svojega znanstvenega dela v domači zemlji, nam dokazuje najbolj dejstvo, da si izmenjuje svoj »Glasnik muzejskega društva« z nad 150 znanstvenimi korporacijami v Bolgariji, Rusiji, Rumuniji, Poljski, Češkoslovaški, švedski, Norveški, Angliji, Holandiji, Belgiji, Franciji, Švici, Nemčiji, Ogrski, Italiji in Ameriki. Tuje znanstvene publikacije, ki se tako leto za letom stekajo v knjižnico Narodnega muzeja, predstavljajo tedaj ne samo bogat duševen kapital, ampak tudi znatno materijalno vrednost. S svojimi znanstvenimi raziskavanji po naši domači zemlji pomaga društvo množiti Narodnemu muzeju njegove bogate zbirke in pospešuje obenem tudi ohranitev slovenskih zgodovinskih, arhivalnih, arheoloških, umetnostnih in narodopisnih spomenikov. V teku zadnjih let pa se je pokazalo, da delo za raziskavanje prirode in zgodovine naše zemlje, osredotočeno v eni sami organizaciji, ni v skladu več z razvojem znanosti in s potrebami današnjih dni, ki so nam prinesli celo vrsto znanstvenih institutov v zvezi z ustanovitvijo univerze. Zalo se je Muzejsko društvo reorganiziralo v dve samostojni organizaciji: »Muzejsko društvo« s toriščem samostojnega zgodovinskega dela in v »Prirodoslovno društvo«, ki bo odslej izvrševalo naloge dosedanje prirodoznanske sekcije v starem Muzejskem društvu. Drugo važno znanstveno društvo v Sloveniji je Muzejsko društvo v Mariboru, ki upravlja mariborski muzej z različnimi znanstvenimi zbirkami, opremljenimi z dragocenim materialom. Pred kratkim je društvo pomnožilo zbirko jugoslovanskih novcev in je arheološko proučilo pohorski teren med Betnavo in Sv. Bolfenkom. Raziskani rezultati so važni za določitev kronološkega izvora grobišč pod Poštelo, glede na izpremembe prazgodovinske- glede naše udeležbe na zletu v Taboru, pred vsem iz denarnih ozirov. Vendar upani, da bomo tudi v Tabor poslali častno odpravo. Prihodnje leto bo v Berlinu XI. olimpijada. Ali se je naše Sokolstvo že službeno prijavilo za olimpijado? Na vtiak način moramo najti možnosti, da pošljemo na olimpijado eno vrsto članov in ono vrsto članic in morda večje odposlanstvo najodličnejših telovadcev,' da pred vsem sVetom; pokažemo uspehe naše Sokolske vzgoje,' Ker'; gre za ugled naše države, bomo morali apeli-E rati za pomoč pri odločilnih, državnih ia dru-gih krogih, pa tudi naše Sokolstvo, samo mora i s svoje i'lraoi storiti vse, da bo na prihodnji olimpijadi častno, zastopalo barv.»- svoje države in naroda. ga podnebja in z njim združenega rastlinstva na vzhodnem pobočju Pohorja. Intenzivno društveno delovanje je razvidno iz »Izvestij«, ki. jih izdaja. Od muzejskih društev sta važni še Muzejsko društvo v - Ptuju, ki oskrbuje prav lep lokalni muzej v Ptuju, ter Muzejsko društvo v Celju, ki vodi vzorno mestni muzej in arheološko - raziskuje teren v' Celju in okolici. Posebno važna in zanimanje budeča so faz-iskavanja v Potočki zijalki, ki so preračunje-na na dolgo vrsto let. ! Muzejsko društvo v Laškem in Narodni 'muzej za Belokrajino pa sta ustanovi bolj krajevnega značaja in se zdi, da za njihov obstoj in razvoj še ni ugodnih razmer. Arheološka raziskavanja v Mariboru in okolici vodi »Zgodovinsko društvo v Mariboru«, ki izdaja izborno urejevani »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Lep uspeh zadnjih let pomenijo izredno važne najdbe iz prazgodovinske dobe na Pohorju in v Mariboru samem. »Geografsko društvo«, na univerzi v Ljubljani prinaša v svojem »Geografskem vestniku« aktualne razprave geografske in sorodne vsebine fle samo za Slovenijo, ampak tudi za ostale predele naše države. Posebno pozornost posveča tudi slovenski zemlji, ki je ostala izven meja naše domovine. Svojo znanstveno revijo zamenjuje z nad 100 tu- in inozemskimi znanstvenimi publikacijami. Splošni kulturi in znanosti novih vrednosti prinesti skuša »Znanstveno društvo v Ljubljani«, ki je doslej izdalo 10 knjig »Razprav«. Delo tega društva je za kulturno udejstvovanje naše zemlje potrebno. Za prihodnost namerava izdati več monografij v zvezi z našo politično, kulturno in literarno zgodovino. Pripravlja in zbira tudi gradivo za obsežen pravopisni in pravorečni slovar, ki ga nujno potrebujemo. »Umetnostno zgodovinsko društvo« budi zanimanje za našo staro umetnost z izdajanjem »Zbornika«, ki je izšel doslej v 12 letnikih in raznih knjig topografske vsebine. Sodeluje z vsemi našimi muzeji, zlasti pa z Narodno galerijo. V bodočnosti namerava prirediti razne zgodovinsko umetnostne razstave, katerih pomen in vrednost bodo javnosti razložili naši najboljši strokovnjaki. Važna panoga znanstvenega dela je tudi izkopavanje in varstvo umetnin, zgodovinskih predmetov in starin, ki se vrše pod vodstvom Kako bo z H. vsesokolskim zletom v Beogradu, ki je bil za drugo leio določen, a odgođen? Vprašanje prireditve II. vsesokolskega zleta v Beogradu 1937 zavisi predvsem od zletišeu; primernega za zdaj v Beogradu nismo mogli dobiti. Kajti računamo, da bi moglo pri skupnih prostih vajah nastopiti do 12.000 telovadcev. Če bi zletnega prostora v Beogradu do leta 1937. ne mogli dobiti, potem bo zlet v kakem drugem mestu. Kako je glede izvajanja zakona o obvezni telesni vzgoji naroda? Zakon o obvezni telesni vzgoji naroda je bil sprejet brez sodelovanja sokolske organizacije in mnogo prezgodaj, ker bi se moralo pred sprejetjem zakona pripraviti marsikaj, toda zakon imamo in izdana je tudi uredba o njegovem izvajanju, pa moramo torej s tem dejstvom računati. Popolnoma pravilno je, da so odločujoči činitelji poverili vzgojo naše mladine Sokolstvu. Ako bo pri vseh odločujočih osebah dovolj razumevanja in dobre volje, se bo mogel zakon v najkrajšem času uveljaviti. Široke sokolske kroge je treba s tem zakonom upoznati in prepričan sem, da ga bo Sokolstvo »prejeto in mu vsestransko pomagalo s svojimi najboljšimi močmi. Naravno je, da bo to mogoče samo takrat, če bodo tudi odločujoči činitelji izvršili svojo dolžnost. Kako je glede odnošajev Sokolstva do sporta? Moje osnovno načelo je, da »e članom Sokola omogoči, da v posameznih panogah sporta sodelujejo kot Sokoli in to pri tekmah za državno in svetovno prvenstvo, da pa pri tem niti za las ne odstopijo od sokolskih načel in od bistva sokolske vzgoje. Sokolstvo je vedno pripravljeno, da roko v roki sodeluje z vsemi športnimi organizacijami v naši državi. J. H. Radio ° Četrtek, 27. junija, Ljubljana: 12.00: Ruske narodne na ploščah. 12.45; Vreme, poročila. 13.00: Čas. 13.15: Podoknice na ploščah. 14.00: Vreme, spored, borza. 18.00: Mojstri saksofona na ploščah. 18.20: Slovenščina (prof. R. Kolarič). 18.40: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.00: Narodne vojaške pesmice (pojo Fantje na vasi). 20.00: Pre-, nos iz Beograda. 21.30: Čas, poročila, spored, vreme. 22.00: Iz naših logov in gajev, radijski orkester in plošče. Konec ob 23. uri. Zagreb: 19.10: Kulturne. vesti. 20.00: Prenos koncerta iz Beograda. 22,00: Poročila. Beograd: 20.30: Simfonični koncert orkestra kraljeve garde. 22.15: Poročila. 22.80: Prenos iz restavracije »Dva jelena«. Tuje postaje Berlin: 20.10: Plesni večer. Beromünster: 20.00: Beethovnove skladbe. Bratislava: 22.45: Plošče. Breslau: 23.20: Orgeljska glasba. Brno: 22.30: Jazz-orkester. Budimpešta: 22.00: Orkestralni koncert. Deutsehlandsender: 20.10: Kmetska glasba. Frankfurt: 21.15: Veseloigra »Milijonar«. Hamburg: 20.10: Plesna glasba. Huizen: 22.00: Orkestralni koncert. Luxembourg: 21.15: Koncert vijoloHČela. Trst: 20.50: Godba na pihala. Leipzig: 20.10: Vokalni in orkestralni koncert. München: 20.10: Po opernem kralje-- si vil,. Pariz: 20.45: Orkestralni in vokalni koncert. Praga: 19.55: Fleischmannova zvočna igjra »Waterloo«. Rim: 20.30: Komedija »Ljubezen zdravnike. Strasbourg: 22.30: Orkestralni koncert. Varšava: 22.10: Večerni koncert. Dunaj: 21.30: Sonate za vijolončelo in klavir. posebnega spomeniškega strokovnjaka. V zadnjem času so bile restavrirane freske v minoritski zakristiji v Ptuju, obnovljena je bila vsa notranjščina župne cerkve v Kranju, kjer so se odkrile važne freske iz 1. 1460, izvršile so se razne poprave, kakor v kapeli gradu Zalog v Slovenjgradcu obnova špitalske cerkve Sv. Duha, restavriran je bil baročni oltarček iz srede 17. stoletja v Stanežičah, v Ljubljani so se izvršile posrečene adaptacije na hiši'oh oglu Rimske in Vegove ulice. Izmed fresk, ki so se še odkrile, naj omenimo freske iz prve polovice 16. stoletja na Plešivici pri Žužemberku, freske iz lo. stoletja v Sopotnici nad Škofjo Loko itd. To iminentno znanstveno, umetno-zgodovin-sko in lepotno delo se bo za bodočnost tudi še nadalje intenzivno nadaljevalo. Kraške jame pri nas raziskuje »Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani«, ki je bilo ustanovljeno 1. 1910. Od reorganizacije društva v 1. 1924 je raziskalo 335 jam na 450 izletih. Delovanje društva ovira v veliki meri gospodarska depresija, vendar je požrtvovalnost članstva v tem pravcu razvidna iz dejstva, da je društvo moglo v 1. 1933 raziskati na 116 izletih 98 jam (od teh 89 novih), v letu 1934 pa tudi dokaj. Tako je ozemlje v okolici Vrhnike, Logatca in Planine skoraj docela raziskano. V bodočnosti bo društvo p°' svetilo svojo pažnjo posebno okolici Cerknice in Loža. S svojim delom zasleduje društvo dvoj11* cilj: narodno-gospodarski in znanstveni. Z na-rodno-gospodarskega vidika ugotavlja podzemeljske vodne tokove, ki provzročajo vsakoletne poplave, ugotavlja ovire, ki provzročajo zastoj vode v podzemeljskih vodnih rovih. " raziskavanjem kapniških jam ugotavlja ni. naravno lepoto, ter išče potov za razvoj tujskega prometa tudi v tem smislu. _ „ Poleg omenjenega društva raziskujejo nas jame tudi neorganizirani posamezniki, kar P® je največkrat v škodo resnega in odgovorne, ga dela pri tej panogi znanstvenega zanitna nja slovenskega človeka. »Die neue Weltbühne«. (Prag, Postamt 47) prinaša v 24. zv. članke »Druck von 1111. „ (H. Budzislawski), »Eine Bilanz« Feuchtwanger). V 25. z. »Zuchthaus in D (Louis Fischer), »Talent in fašizem« *■ Türk). Za napredek našega zadružništva Prošle nedelje se je vršila v Beogradu glavna letna skupščina r/\vze zadrug za poljedelski kredit. Predsednik Dragović je dejal med drugim tudi tole: Kakor je kriza zajela tudi vse druge gospodarske organizacije, tako tudi položaj v zadružništvu ni najboljši. Že nekaj let sem napadajo naše zadružništvo gotovi zajedalci, ki bi radi izpremenili zadružne organizacije v sredstvo svojih političnih in osebnih ambicij. To pa se mora na vsak način preprečiti. Poročilo upravnega odbora obsega poleg podatkov o gibanju zadrug za poljedelski kredit tudi obširen komentar o najnovejših gospodarskih dogajanjih po »vetu. Po tem poročilu obstoji v naši državi 1490 zadrug za poljedelski kredit, ki so včlanjene pri petih banovinskih zadrugah: v Beogradu 302, Zagrebu 219, Nišu 334, Sarajevu 341 in Skopiju 294. Naprain lanskemu letu se jo povečalo število zadrug za eno samo, pri tem pa je istočasno padlo število zadrugar jev za. 2500 članov. Premoženjsko stanje zadrug je ostalo »koro neizpremenjeno. Rezervni fondi banovinskih in krajevnih zadrug za poljedelski kredit so znašali koncem 1.1934. Din 10,706.287-99, to je za Pin 1,472.202-44 več kakor prejšnje leto. Članski deleži pa znašajo Din 19,415.862-05 ali za okrog Din 210.000-— manj, kakor prejšnje leto. Hranilni vložki so se povečali skupno za Din 3,370.042-19 na Din 38,570.324-26. Celokupni promet je znašal lansko leto Din 223,909.430-82. Poslovno leto se je zaključilo z prebitkom v znesku Din 75.890-42. Nato je govoril Dimitrije Ljotič, ki je dejal, da se zadrugarstvo nedvomno nahaja v krizi, ’l'ođa ne sme se misliti, da živi zadružništvo ločeno od ostalega gospodarskega življenja in da se samo ono nahaja v krizi. Tudi zadružništvo je zajeto v splošno narodovo življenje in njegova bolezen se je pojavila kot posledica splošnega obolenja narodnega in družabnega organizma. Če pogledamo samo na številčno stanje našega zadružništva, bi bili lahko zadovoljni. Mi imamo veliko, da ne rečemo ogromno število zadrug. Toda če pogledamo na eni strani število zadrug, na drugi strani pa delo v teh zadrugah, vidimo da to število ne odgovarja dejanskemu položaju. Obstoji ogromno število zadrug samo na papirju. Osnovane so bile zadruge, ki sploh niso nikdar delovale, ali pa so delovale le nekaj časa, potem pa »o z vsakim delom prestale. S takimi mrtvimi zadrugami, katerih je zel» veliko število, se ne moremo postavljati. Lahko pa se trdi, da je tretjina zadrug, ki so včlanjene pri Glavni zvezi srbskih zemljedel-skih zadrug, mrtva. Ljotič je nadalje izjavil, da tudi z delom v zadrugah, ki delujejo, ne moremo biti zadovoljni. Nekateri poedinci niso vredni, da bi bili zadružniki. Zasebno kapitalistično podjetje even-tuelno še prenese, da ga vodijo nepošteni ljudje, nikakor pa ne more tega prenesti zadružno gospodarstvo, pri katerem igra najvažnejšo vlogo ravno osebna kakovost onih, ki je vodijo in je sestavljajo. Zaradi tega mora poslovanje zadrug država strogo nadzorovati, to nadzorstvo pa mora biti usmerjeno tja, kjer je v resnici potrebno in ne tja, kjer je vse v redu. Skupščina je nato sprejela predlog, da »e sine v tekočem letu vsaka zadruga zadolžiti do zneska 20 milijonov, Zveza sama pa do zneska 100 milijonov dinarjev. Prav tako je bil sprejet predlog uprave, da se zniža obrestna mera na zadružne vloge od 6% na 4%. V resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta, se priporoča organizovanje zadružništva po krajevnih in plemenskih vidikih po tipih in vrsti poslovanja. Zahteva se tudi enotni zadružniški zakon. Kreditno zadružništvo mora tudi še nadalje ostati središče vsega zadružnega gospodarskega organizma. V svrho čim hitrejšega zbiranja zadružniškega kapitala, naj nudi država v zvezi s svojimi denarnimi zavodi zadrugam čim cenejši, po možnosti popolnoma brezobrestni kredit. Vprašanje kmetske razdolžitve naj se definitivno reši in izvede sanacija splošnih gospodarskih razmer v državi po splošnem gospodarskem načrtu za celo državo. ugonobila vso letino, kmetje pa nimajo več zalog iz prejšnjega Jeta. = Izpremembe v poljski agrarni poliiiki. Te dni se je v Varšavi vršila konferenca poljskih gospodarskih krogov pod predsedstvom poljedelskega ministra, ki pomeni preokret v poljski agrarni politiki. Poljedelski minister Poniatow-ski je izjavil, da bo v bodoče izpremenil dosedanji sistem premij za izvoz poljedelskih pridelkov. Od sedaj daije bo podpiral predvsem izvoz onih pridelkov, katerih gojenje zahteva največ dela, da se na ta način omeji čimdalje večja brezposelnost med kmetčkiin delavstvom. Nadalje bo podpiral izvoz onih pridelkov, pri katerih je mogoče v večji meri pospešiti izvoz z majhnimi podporami od strani države. Pri izvozu žitaric se bodo nudili samo carinski privilegiji, do-čim drugih premij država ne ho plačevala. Carinske takse se bodo vračale pri izvozu rži, pšenice, ječmena in ovsa. Državni žitni institut v bodoče ne bo mogel vzdrževati cene žitaric na umetni višini in njegovo delovanje se bo omejilo na posredovanje v žitni trgovini. Agrarni načrt za 1. I935./36. predvideva nadalje znatne premije za izvoz živinskih produktov, v prvi vrsti masla. Zemljoradnikom se bodo tudi nudili krediti po nizki obrestni meri za gradnjo silosov in ustanavljanje mlekarn. Na ta način naj bi se ponudba žitaric zmanjšala odnosno enakomerno porazdelila, kar bo povzročilo postopno naraščanje cen tako žitaric kakor tudi živinorejskih produktov. = Bata gradi tovarno za umetno svilo v Češkoslovaški. Tovarna bo zgrajena do konca leta in namerava izdelovati samo za lastno potrebo. Izdelovala bo nogavice, vložke in tkanine za plesne čevlje. Borzna poročila DEVIZE Ljubljana, 26. junija. (S primo Nar. banke): Amsterdam 2963-86—2978 46, Berlin 1750-63— 1764-51, Bruselj 733-47—738-54, Curih 1424-22-1431-29, London 214-41—216-47, Newyork 4310 03 —4346-34, Pariz 288 18—289-62, Praga 181-90— 183-—, Trst 359-32—362-40. Curih, 26. junija. Beograd 7, Pariz 20-2375, London 15-09, Newyork 305-375, Bruselj 51-575, Milan 25-2875, Madrid 41-925, Amsterdam 20815, Berlin 123-10, Dunaj 57-50, Stockholm 77-80, Oslo 75-80, Kopenhagen 67-35, Praga 12-795, Varšava 57 85, Atene 2-90, Carigrad 2-48, Bukarešta 305, Helsingfors 6-66, Buenos-Aires 0-805. VREDNOSTNI PAPIRJI Gospodarske vesti = Sklepi gospodarskega sveta Male antante. Po zaključnem zasedanju gospodarskega sveta Male antante 24. t. m. v Bukarešti je bilo objavljeno tole poročilo: Gospodarski svet Male antante je obravnaval v prvi vrsti vprašanje izmen jave blaga med državami Male antante in sklepal je o poživljenju te izmenjave. Program o sodelovanju držav Male antante na področju posameznih gospodarskih strok se mora udejstviti. Na-dalje je po sprejemu poročil strokovnih odborov gospodarski svet sklepal o sodelovanju v prome-o sodelovanju posameznih podonavskih paro-nrodnih društev, o organizaciji unifikacije carin-skega prava, o unifikaciji statistike, o sodelovanju v šolskih vprašanjih, pri gospodarski propagandi, turizmu itd. Gospodarski svet je ukrenil Potrebno za osnovanje poštne unije med državami Male antante in Balkanskega sporazuma. Pri-jiodnje zasedanje gospodarskega sveta Male antante se bo vršilo dne 14. oktobra t. 1. v Beogradu, = Mala antanta dela. Šefi delegacij drža Male antante na konferenci mednarodnega ur; 'ta za delo v Ženevi so se včeraj sestali na kor ta renči in odobrili predlog šefa romunske dele gaejje g. Valera Romana, da se osnuje posebni Mala antanta dela v svrho sodelovanja na kon tarenci mednarodnega urada za delo. ~ Konferenca o donavskem režimu. Včer.i ® je sestala v Sinaji konferenca stalne komisij ta režim na Donavi. Konference se udeležujej' «legati Italije, Jugoslavije, Avstrije, Češkosk fir’ke, Madžarske in Romunije. Udeležence kon ®*enee je pozdravil v imenu romunske vlad I »-avni podtajnik za zunanje zadeve Savel Radu in posebno poudaril pomembno delovanj ^donavske komisije zadnja leta, češ da se je t . tavanje moglo uspešno začeti le s solidarnost 'taža*1 re9ni®,lim sodelovanjem vseh prizadeti! ‘*voz jajc nazaduje. Izvoz jajc iz naše državi (l stalno manjša. Eden glavnih vzrokov za to je j? s.e iz naše države zadnje čase izvaža veliki rilo piščancev, pa je zaradi tega padlo števili lij. lzv°z razpoložljivih jajc na marsikateri kme !,•' Za polovico in več. Poleg tega so pa kljul iU semu stanju naše cene še vedno tako visoke Sl,, n'S0 povsem primerne za izvoz. Zadnji čai L se cene nekaj dvignile in se plačuje blago 'h-oh gre skozi obroč, po 0.425 do 045, dočim si )\ia i'mjše blago prodaja po 0.35 do 0.375 za ko &o L' ^ llV0zr,.il' državah je položaj tale: v Italij tam*5 ceue dvignile, kljub temu pa gre v Italiji tai-an lJn|govrsl,1° idago in še tega malo. Taki Vo, a' cei)e kakor tudi zaradi uvoznih težko? iz Se',.v 'talijo ne pride vpoštev. Tndi v Švici si tao ff6 dvignile in notira prvorazredno štajer Kljul tagoOO—62 Sv. fr. za izvirni zaboj 1440 kom ie jJ’ tamu, da se Švica zanima za naše blago 'b.; ''1'" povezanosti s klirinškimi računi drugi] krjig ne naroča v večji meri. Dnevne potreb* ta(i„: Jastno proizvod njo. Izvoz v Nemčijo se j* ,''as dvignil. Zahteva se naše visoko kvaii ta«.?0, Cene so višje nego na drugih ino 'io del. tr^' 'oda način obračunavanja z Nem P^ibi oaSini izvoznikom zaradi dolgolrajnegs ^ije p ga roka velike težave. Češkoslovaška potrebo z lastnim blagom. Za kon-feškosJ*5 J*3, knpnje tudi naša jajca. Cene so v ftail, vaski nižje nego na drugih inozemskih a^hiu . S° 11 ap' izvozniki vendar pristali nanje Pie iia' l|al° možnosti plasirati vse naše proizvod-i t trg"'- Avstrija ne prihaja v poštev 'ta je j j1?' kupec. Cene so prenizke. Poleg tega u6 ^.o dobiti uvozno dovoljenje. Tudi Fran k-'ta. T n , a'a v Poštev kot kupec. Cene so pre-lN!>anijo r'0- Potro'10 krije z domačim blagom. •I se ze dalj časa pogajamo. Če pa poga- janja ne bodo v najkrajšem času zaključena, bo letošnja sezona izgubljena, ker Španija kupuje naše blago samo za konzerviran je. = Ovčjerejsko društvo za Dravsko banovino. Na pobudo uredništva lista »Rejec malih živali« in ovčjerejcev z Jezerskega, Kokre in Solčave se je prošlo nedeljo vršil na Zg. Jezerskem ustanovni občni zbor ovčjerejskega društva za Dravsko banovino. Pomen in namen društva je navzočim pojasnil urednik lista »Rejec malih živali« g. Inkret, nato pa je g. Hladnik Jakob, ki je veščak na polju ovčjereje, podal zgodovino jezersko-solčavske ovce z ozirom na kvaliteto njene volne ter je obenem tudi dal smernice za selekcijo in plemensko odbiro. Izvoljen je bil pripravljalni odbor z g. Virnikom Ivanom na čelu in so se pravila vložila na sresko načelstvo v Kranju. Novo društvo pomeni korak naprej v našem gospodarstvu. = Samo trafikanti imajo pravico prodajati kolke. Predsedstvo ministrskega sveta je na opozorilo trafikantov z aktom od Broj 360 z dne 8. marca 1933 naročilo vsem resortnim ministrstvom, naj prepovedo podrejenim uradnikom prodajanje kolkov. Od Uprave drž. monopolov so samo trafikanti upravičeni prodajati kolke in ostale taksne vrednote Ker se kljub gornjemu naročilu pri posameznih oblastvih še vedno prodajajo kolki in se po nekaterih šolah celo pobira denar od učencev za skupni nakup kolkov za iz-pričevala, se vsa oblastva ponovno opozarjajo na gornjo odločitev Predsedstva ministrskega sveta. = Stališče vojvodinskih občin o vprašanju kmečke razdolžitve. Poljedelsko ministrstvo je zahtevalo od posameznih občin njihovo mnenje o uredbi za zaščito kmečkih dolžnikov in morebitnih izpremembah. Novosadska banovina je prejela že več odgovorov. Zanimivo je, da nekatere občine zahtevajo, naj se proglasi indivi-ilualna zaščita in osnujejo občinski odbori, ki naj presojajo, komu je zaščita potrebna in komu ne. = Žetveni izgledi v Romuniji. Romunsko poljedelsko ministrstvo je precenilo bodočo žetev po stanju od 15. junija t. ]. in izjavlja, da so izgledi na žetev srednji. Celokupna žetev se ceni na 280.000 vagonov. Ječmen in oves kažeta dobro, razen v krajih, ki so trpeli od suše. Koruzi je škodil mraz začetkom maja in se je morala v nekaterih krajih znova posejati. Zaradi tega bo žetev koruze kasna, toda pričakovati je izborno letino tako v kakovosti kakor količini. Sadja bo za kakih 25% manj od lanske letine. Tudi oreh je slabo obrodil. V slivah, jabolkih in hruškah se pričakuje srednja letina. Prva košnja sena je bila dobra. Nekateri kraji so zaprosili za pomoč pri ministrstvu poljedelstva, ker je suša Ljubljana, 26. junija. Inv. pos. 1921 80— 82, Bler 7'Vo 75—76, Bier 8«/o 65—66, Obv. drž. hip, banke 1927 72—73, Agr. obv. 1921 46—47, begi. cbv. 63—65, Obv. štab. pos. 1931 80—81. Zagreb, 26. junija. 7°/« invest. pos. 81—83, Vojna škoda 364—365—364—366, julij-avg. 365r, sept. 363—365, okt. 363—365—365, 4 begluške obvez. 62—62-75, Agr. priv. banka 225—227—225, Dunaj-Zagreb kiir. 871—881—876, Dunaj-Beograd k lir. 879-38— 869-38, Grčija-Zagreb kiir. 37-65—38-35—38, Gr-čija-Beograd kiir. 3810—37-40, Priv. kiir. London-Zagreb 23345—235-05—234-25, Priv. kiir. London-Beograd 234-55—232-95, Priv. kiir. Madrid-Zagreb 605n, Priv. kiir. Madrid-Beograd 634-624, Trboveljska 100-110, Sladkor Osijek 135—150, 7% štab. pos. v Parizu 80—83. Beograd, 26. junija. 7°/« drž. inv. pos. 83—82 (82), 4°/o agrar. obv. ponud. 47-25, 7,,/« štab. pos. v Parizu ponud. 83, 6% begluške obv. 63-75— 63'25 (64—63), Vojna škoda, prompt 365—364 (366-363), ultimo julij (363-50), uHimo sept. 365-50—364-50 (365-50), ultimo okt. (365-50), 70/o Bler 66—65-50, 7“/« po«. Hip. banke ponud. 73, Nar. banka 59Ö0—5750, Agr. priv. banka 226— 225 (225). BLAGO —*— s avzhm. iiatjfeu vagu« backa postaja 79—81, franko vagon banatska postaja 77—79, činkvantiu, franko vagon liačka postaja 110—112. Oves: franko vagon slavonska postaja 108—110. Pšenica: franko vagon bačka postaja 127—128, franko vagon banatska postaja 126—127. Moka: pšenična Og, banatska postaja 225—235, pešnična Og, bačka postaja 220—230, pšenična 2, bačka postaja 200—210, pešnična 5, backa postaja 180—190. Otrobi: pšenični, franko vagon bačka postaja 100—105. “0- junija. Pšenica: Bačka potiska 122—125, Slavonska 124—126, Sremska 121— 123, Backa 120—123, Banaška 117—123. Oves: neizkremenjen. Rž in Ječmen: ne notirala. Koruza: Bačka in sremska 76—78, Banaška 74— 76. Moka: Bačka in banaška Og in Ogg = 190_______ 217-50, št. 2 170-192-50, št. 5 150-172-50, št 6 130—152-50, št. 7 107-50—117-50, št. 8 82-50—85. Fižol: neizpremenjen. Otrobi: Bački in sremski 82—84. Banaški 81—83. Tendenca slaba, promet srednji. Budimpešta. 26. junija. Tendenca stalna. Promet omejen. Koruza julij 11-32—30 do 11-29—31. avg. 11-15—18. Chicago, 26. junija. Pšenica julij 79125, sept. 79-75, december 82. Koruza: julij 81-875, sept. 75-625. Oves: julij 32-5, sept. 34-125, dec. 35-125. Winipeg. pšenica: julij 80-875, avg. 81-75, okt. 85-5. Rž: julij 46-125. (Hmite se z zaupanjem do m CTIIBIf JI utrdi« rlu JIU r I lllv trgovina z železnino Ljubljana, Gosposvetska c. 1 kadarkoli rabite železninsko blago, poljedelske stroje, orodje in gradbeni materija), ker bodete pri njej vselej točno, strokovno in najugodneje postreženi. Te 1 e f o n i: 21-79 in 26-01 Nakup vseli vrst starih, kovin. — Monopolna zaloga raztrellv. ________ Čebelarske potrebščine Dobro in po nizki ceni se oblačijo vsi tisti, kateri nabavljajo obla" čila za moške, fante in dečke v BligrOE IZDEUJlE^n^- eOUDUO wi.isap.na st. deti LJUBIJO M O- PO L M Q Tl U O V Q UL. 13 konfekciji »FRANDE« F-Oerenda, Ljubljana Gradišče 2, pri Nunski cerkvi Obleke po meri se izgo-tavljajo brezhibno 1 Narodno gledališče Drama Začetek ob 20. uri 28. junija, petek, ob pol 22. uri: V času obiska nja. Izven, Cene od 20 Din navzdol. Na Kongres nem trgu pred Nunsko cerkvijo. 29. junija, sobota, ob 19. uri: V času obiskanja Izven. Cene od 20 Din navzdol. V drami. Opera Začetek ob 20. ur i 28. junija, petek: zaprto. 29. junija, sobota, ob 18. uri: Parsifal. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Drama Za časa Evharističnega kongresa vprizori gie dališče pet predstav in sicer: Gregorinovo pasi jonsko dramo V času obiskanja« (trikrat). Hoff-inannsthalovega »Slehernika« in Wagnerjevc opero »Parsifal«, v dneh in v času, ki je zgoraj v repertoarju naveden. — V pasijonski drami »V času obiskanja« nastopijo v glavnih vlogah: avtor in režiser Gregorin kot Jezus, Marija Vera — Jezusova mati, Nablocka — Marija’ Magdalena, Levar — Pilat, Cesar — Kaifa, Lipah — Sadok, Skrbinšek — Joda, Drenovec - stotnik. Bratina — Peter, Jerman — Juda. Predprodaja vstopnic se vrši dnevno pri operni blagajni od 8. do 12. in od 2. do 5. ure, ter 2 uri pred vsako predstavo v Zvezdi pri Novi založbi, v Gradišču in sredi Kongresnega trga pri Univerzi. Občinstvo ponovno opozarjamo, da si preskrbi vstopnice v predprodaji, ker je pričakovati na blagajne velikega navala in bi to utegnilo motiti začetek predstave. Vstopnice «e lahko naroče tudi telefonsko št. 23-06, 22-31. Opera Poslednja predstava v operi za abonma četrtek bo v četrtek 27. t. m. S tem se zaključijo predstave za vse abonmaje v tekoči sezoni. — Gounodova opera »Faust« je nanovo naštudira »am glavne partije so deloma nanovo zasedene Režija prinaša mnogo novih domislekov, ka-daje operi učinkovitost. Pojejo dame: Gjungj» nac. Poliževa in Kogejeva in gg.: Gostič, Priim žič, Janko in Petrovčič. Dirigent: A. Neffat. V okvirju Evharističnega kongresa pojo 2’. t. m. ob 18. Wagnerjevo opero »Parsifal« po zni zamh cenah od 30 Din navzdol. Ta svečani igro kaz je po svoji snovi posebno primeren za W; priliko, zlasti ker se njegovo dejanje neposred no dotika verskih misterijev. V glavnih partijah: Parsifal — Marčec, Gurnemanc — Betetto, Am-fortas — Primožič, Ktingsor — Marjan Rus. Kundry — Thierryjeva. Dirigent: ravnatelj Polič. Sodobna reklama Reklamna tehnika v resnici še ne pozna zanesljivega merila uspeha za posamezna svoja področja. Navezana je zgolj na cenitve, ki tudi niso zanesljive, vendar Im sodobni pridobitnik na podlagi izkušenj prejšnjih let in eventualnega statističnega materijala lahko ugotovil, ali m iz kakšnih razlogov njegov posel napreduje oziroma peša. V današnjih časih je reklama poleg kvalitete «ene in renomeja jeziček na tehtnici uspeha. Pogoj inklmacije k uspehu pa je — sodobna reklama jn v tej zavzema odlično mesto — č a »o p i s n i o g I a s. Ta pa ne sme biti ste-reotipno obvestilo, sestavljeno v okornem slogu, pozabljeno in nevidno med časopisnim gradivom. Udarnost in živahnost, osebna nota predvsem predmeta, pa tudi inserenta, to so najzanesljivejše odlike sodobnega inserata. MaJo teksta, dosti zraka, simbolična risb«, stalna sprememba; to so glavni aduti, ki z njimi uspešno ojierira reklamni strokovnjak. Časopisna reklama v današnjem razvoju gospodarskega prerivanja zahteva strnitev številnih znanosti, veščin in priročnosti v celoto, ki ji »e sme manjkati tudi dobršen del iznajdljivosti in celo ienijalnosti. Vsega tega današnji prodajalec ne zmore, pa tudi, če bi to bilo mogoče, so njegovi pogledi subjektivni in njegovi sklepi in odločitve ne zadenejo žeblja na glavo. Zato imamo v modernih, gospodarsko razvitih državah posebne strokovnjake, ki s kritičnim očesom, s psihološkim razumevanjem in spretno roko proda jako pomagajo. Tudi naša uprava si je zajamčila sodelovanje takega strokovnjaka, ne zase, pač pa za vse njene interesente. Pošljite nam tekste, vzorce, slike itd. in poskusite z našim delom, gotovo Vam ne ho žal! Uprava »Glas naroda« Ljubljana - Nebotičnik. Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! — Branibor se briga zanje. — Pristopajte! MALI OGLASI Vsaka beseda 59 par. Najmanjši znesek 5 Din Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja slane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. - Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. PROTI KURJIM OČESOM. Kdor si želi boljšega pedikerja, je na razpolago cenjenemu občinstvu pediker Avbelj, kopališče Okrožnega urada, Ljubljana, Miklošičeva cesta. DIN 210,003‘— vredne razne nove slovenske roman® in ppučng.knjige prodamo za dinarjev 42.000'—! Pismena pojasnila daje: Klančnik. Mojstrana 81. Katalonske sanie Katalonci sentimentalno časte mučenike svoje svobode..Oboževanje duhovnih borcev katalonske ideje proslavljajo mnogi spomeniki, a poveličevanje onih, ki so so nekdaj borili za neodvisnost in “o padli v tem boju, obvlada vse demonstracije. Z uporniki C. oktobra sb vojna sodišča postopala primeroma milo. Kjer je bilo treba obsoditi na smrt, je madridska vlada izrekla pomilostitev. Pri tem je pač upoštevala nasvet, da nikakor ne kaže Kataloncem ustvarjati novih mučenikov,. Hrepenenje po .'r.mcstojnosti živi, podzavestno v najtajnejših globinah vsakega Katalonca, Prvotno je pospeševalo to občutje samo romantično literarno gibanje. Pred nekaj desetletji pa je zadobilo politično smer. Napake centralne oblasti so misel katalonske svobode samo pospeševale. Ko je Španija v nesrečni vojni z Združenimi državami Severno Amerike izgubila «ivojo zadnjo .prekomorsko posest, je v Kataloniji silovito ‘ naraslo nezadovoljstvo z madridsko vlado. Katalonci so namreč svarili pred vojno z Združenimi državami. Jeli so se sami bolj in bolj čutili kot španska kolonija. Španske davčne in druge uradnike so smatrali za svoje izkoriščevalce. V njih se je utrdilo prepričanje, da morajo s svojo delavnostjo in marljivostjo kriti, primanjkljaj vsega zavoženega španskega gospodarstva. Od republike so si Katalonci nadejali svobode. Upanje je posebno živo zaplamielo, ko je septembra leta 1932. Azana podpisal Kataloniji statut o avtonomiji. Ni pa traialo dolgo, ko so se že pojavili dvomi glede resne volje centralne vlade. Izza trenutka, ko bi bilo podpisani statut treba oživotvoriti v resničnost, so se namreč pojavljale vsak hip nove ovire, ki so Katalonce spravile v slabo voljo. Po padcu Azane je politični razvoj krenil v reakcionarno smer in v razmerju med Katalonci in centralno vlado so se pojavile nove napetosti. Separatisti so se že veselili zmage. Njihova setev je vzka- lila in J. oktobra zvečer, ko je katoliška ljudska akcija oficielno vstopila v madridsko vlado, so Katalonci končno sklenili, popolnoma prekiniti vsak stik s špansko republiko. Strah, da bi sicer bilo enkrat za vselej konec katalonske samostojnosti, je rodi revolucijo 6. oktobra. Neuspeh revolucije ni Kataloncev v ničemer izpremenil. Dasi s