Domovi ima
E W^/lf	iWlE
'M6RICAN IN SPIRIT 'N IN LANGUAG€ ONLY
NO
National ana imernanonai circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 10, 1963
SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R
ŠTE V. LXI — VOL. L2I
Obrambni minisler naj bi izdal vojaške lajne!
Britanski obrambni minister Prcfumo je zahajal na obiske k dekletu, kjer je bil stalni gost tudi ruski pomorski ataše.
WASHINGTON, D.C. — Ameriški vojaški krogi so v skrbeh, če ni morda britanski obrambni minister J. Profumo, ki je moral odstopiti s svojega položaja zaradi svojih odnosov z nekim 22 let starim dekletom — Kristino Keeler, — izdal kakih vojaških tajnosti, čeprav je sam izjavil, da tega ni storil.
Profumo je pretekli mesec, ko je prišla vsa stvar prvič v javnost, odločno tajil, da bi imel kake nedovoljene odnose z imenovanim dekletom, pretekli teden pa je v parlamentu priznal, da se je tedaj lagal, da bi “čuva! svojo družino”. Nato je odstopil kot obrambni minister in tudi kot poslanec.
V javnost so prišle vesti, da k Kristini Keeler ni zahajal samo britski obrambni minister Profumo, ampak tudi pomočnik sov jetskega pomorskega atašeja, postavni kapetan Evgen Ivanov. Ta naj bi bil večkrat prišel Kristini prav, ko je Profumo odšel iz njenega stanovanja. Rus je bil še pred novim letom poklican nazaj domov.
Britanska in ameriška protiobveščevalna služba sedaj pre-i skuje ta vse okoliščine, da hi dognali, če je Profumo izdal kake vojaške skrivnosti in katere. — Njegovim izjavam, da ni storil nič takega, ne verjamejo dosti.
Novi grobovi
Jennie Strumbly	ml., Franka, 11 vnukov, 5 pra-
Včeraj popoldne1 je na svojem vnukov ter več drugih sorodni-domu na 5719 Highland Road, kov. Rojena je bila v fari Am-Highland Heights, Ohio1, umrla brus na Dolenjskem, kjer zapn Mrs. Jennie Strumbly, rojena šča brata Jožeta, sestro Ano
!z slov, naselbin
DEPUE, 111. — Pretekli četrtek je tu umrl 82 let stari rojak Martin Novak, doma iz Brežic ob Savi. Zapustil je tu ženo in pet otrok ter druge sorodnike, v Clevelandu brata Josepha Novaka na 1951 Sunset Dr., Sloveniji pa 90 let staro teto.
Pogodba naj brani Sirijo m Irak pred Naserjem?
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— V krogih diplomatskih zastopnikov s Srednjega vzhoda se Vzdržujejo vesti, da sta se vladi Sirije in Iraka dogovorili ali pa se bosta v kratkem za medsebojno pomoč proti vsakemu novemu poskusu pristašev Naserja prevzeti oblast v Siriji in Laku.	; . ; if.
Nova pogodba naj bi obvezovala Sirijo, da pride pomagat iraški vladi v boju proti morebitnemu uporu pristašev Naser-Ja, Irak, da pošlje svoje oborožene sile v Sirijo, če bi tam skušali Naserjevi pristaši pre-vzeti oblast s silo.
Naj bo že nova1 pogodba sklenjena in podpisana ali ne, jasno kaže, da je do nove Združene arabske republike, ki so jo sklenili v preteklem aprilu v Kairu zastopniki Egipta, Sirije in Iraka, še zelo, zelo daleč.
Pečjak. Bila je vdova po znanem slovenskem grad benem podjetniku Franku Strumbly St. Pokojna je bila rojena 21. februarja 1891 v vasi Plešivica, župnija Šmihel pri Žužemberku na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta 1910. Tu se je poročila dne 3. februarja 1912. Zapušča hčere:	Mrs. Genevieve
Calta, Mrs. Frances Gulich, Mrs. Pauline Marik, Mrs. Edith Tegel; sinove: Franka, Adolpha, Ernesta in Raymonda ter 13 vnukov in vnukinj. Za njo žaluje tu tudi sestra Mrs. Mary Cevka, v Sloveniji pa sestre Franca, Julija in Amalija z družinama. Bila je članica društva Slovenski dom št. 6 SDZ in Slovenske ženske zveze št. 32. Pogreb oskrbuje Grdinov pogreb, zavod na Lakeshore Blvd. čas pogreba še ni določen.
Emil Stokel
Po več letih bolezni je preminul v Doctors bolnici Emil Stokel, star 77 let, stanujoč na 15619 School Ave., poprej pa na 14503 Saranac Rd. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Cuk, poprej por. Mahnič, doma iz Sežane pri Trstu, sina Williama, pastorke Franka in Edwarda Mahnič, pastorko Diano Kobin-ski, 14 vnukov, brata Augusta inr druge sorodnike, Pokojni-iova prva žena Mary, roj. Peterlin, j| umrla leta 1943. Rojen je bil v vasi Velike Žablje pri Vipavi, kjer zapušča brata Jožeta. V Argentini zapušča sestro Emo Rustia. Tukaj je bival 13 let. Zaposlen je bil pri Apex Man. Co. nad 25 let, dokler je tvrdka obstojala, potem pa pri Saton Axle Co. do leta 1951. Bil je član Društva Lipa št. 129 iNPJ. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. Čas še ni določen.
Mary Hlad
Po dolgi bolezni je preminula na svojem domu na 6809 Bonna Ave., prej pa dolgo let na 6532 Metta Ave., Mary Hlad, roj. Šinkovec, stara 73 let. Bila je vdova, sojprog Louis je umrl leta 1943. Tukaj zapušča otroke Mary Zakrajšek (Zak), Jose-phino Kersman, Roso, Louisa
Hrovat in več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 56 let in je bila članica Društva Danica št. 11 SDZ, Podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Casimer Žnidaršič Nenadoma je umrl 56 let stari Casimer Žnidaršič s 17809 E. Park Dr., rojen v Clevelandu. Delal je pri Cleveland Graphite Bronze Co. Bil je član Baraga Court C.O.E. Tukaj zapušča brata Franka Žnidaršič. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.15 iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob šestih.
Joseph Biskupich (Bishop)
Včeraj je v Mt. Sinai bolnišnici umrl 74 let stari Joseph Biskupich (Bishop) s 704 Glen-hurst Rd., Willowick, O., rojen v vasi Stupnik, od koder je prišel pred 56 leti. Sedaj je bil v pokoju, preje je delal za Lakeshore Sawmill and Lumber Co. Bil je član Društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Zapušča ženo Mary, roj. Hofer, hčere Catherine Vidmar, Ann DeMinico, Roso Dye, sinova Edmunda Bishop (v Kalif.) in George-a Bishop. Pogreb bo v sredo popoldne ob dveh iz Zakrajskovega pogreb, zavoda na pokopališče Lake-view. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob šestih. John Kuhelj
V petek popoldne je preminul
Kennedy se bo uslavi tudi pri Maanilianu
Predsednik Kennedy se bo po obisku na irskem usta vil pri predsedniku britske vlade Macimillanu, nato pa odletel v Italijo.
WASHINGTON, D.C. — Po daljšem omahovanju je bilo petek objavljeno, da bo predsednik Združenih držav na svoji peti po Evropi le obiskal tudi predsednika britanske vlade Ha-rolda Macmillana, ki je trenutno v precejšnjih političnih težavah. Kennedy se 'bo ustavil v Birch Grove House v Chelwood Gate v Sussexu, podeželskem domu predsednika brit. vlade Macmillana 29. junija in bo že prihodnji dan odletel dalje na dvodnevni obisk v Italijo.
Predsednikov tiskovni tajnik Salinger ni maral fhč povedati, čemu so objavo obiska Kennedy-ja tako dolgo odlašali in kdaj je prišlo do odločitve, da se bo predsednik sestal tudi z Mac-millanom.
Vsa Kennedyjeva pot v Evrope je od samega začetka nekaj negotovega in nestalnega. Od prve objave je bila ponovno spremenjena in dopolnjena, kot so se spreminjale okoliščine v Evropi in posebno v deželah, ki jih predsednik namerava obiskati. Nič čudnega ni, če so nekateri začeli javno spraševati, čemu predsednik v sedar-^h okoliščinah sploh hodi v Evropo, ko ima vendar dovolj posla doma.
"MIRNA REVOLUCIJA" NAJ
PRINESE ČRNIM ENAKOST!
Rusi omejujejo delovanje kitajskih študentov v ZSSR
MOSKVA, ZSSR. — Na ru-85 let stari ^rojak* John £5^	*! ”5?
opozarjajo črne, naj ostanejo pri zahtevi po enakopravnosti, ni-kari pa naj za sebe ne zahtevajo prednosti, če nočejo močnejšega odpora bele večine tudi proti njihovim upravičenim zahtevam.
vasi Česnica v fari Zagrade: na Dolenjskem, od koder je prišel sem leta 1901. Bolehal je dalj časa, živel je pri zetu Josephu Glaviču na 5105 Clement St., Maple Heights. Pokojni je bil član Društva Bled št. 20 SDZ in Društva sv. Imena. Do upokojitve je bil zaposlen pri Bourne Fuller Co.
Tukaj zapušča hčeri Antonio Glavic in Mary Kusa, vnuke in pravnuke, sestrično Rozalio Krall ter več drugih) sorodnikov. Pogreb je iz Louis Ferfolia pogreb.
kalkih 2,000 študentov iz rdeče Kitajske. Ti so v zadnjem času prirejali razstave, na katerih so skušali Rusom obrazložiti kitaj-1 deiansko pa P°loZaja ni bisveno sko stališče v sporu med Mo- spremenil. Kennedy je svaril skvo in Peipingom, oziroma 1 pred praznimi besedami, dej an-med Hruščevim in Maom. I Je za rea^ev vprašanja mir-Sovjetske oblasti so Gedaj tem nim Potom storil sorazmerno kitajskim propagandistom pove- j malo. Sever kot Jug dežele se dale kratko in jasno, naj s ta. I zavedata, da je treba črncem kbn svojim delom prenehajo ali ’ popustiti vsaj v glavnih zahte-
Predsednik Kennedy je včeraj pozval župane na njihovem letnem zborovanju v Honolulu na Havajih, naj se pridružijo njegovemu boju za enakopravnost črncev, boju, ki naj bi bil izvo-jevan potom “mirne revolucije”.
HONOLULU, Havaji. — Vprašanje enakopravnosti črncev v javnosti je postalo po sodbi predsednika Kenne-dyja osnovno vprašanje dežele, ki ga je treba reševati nujno z dejanji in ne več samo z besedami in praznimi kretnjami. Župane dežele je na njihovem letnem zborovanju tu pozval, naj se pridružijo njegovi borbi, ki mora biti zmagovita, ki pa naj bi bila dobojevana z mirnimi sredstvi brez nasilij in javnih izgredov. Predsednik se bo o istem vprašanju razgovarjal v četrtek z delavskimi vodniki, prihodnji ponedeljek pa z verskimi vodniki dežele. Zborovanja se je udeležilo okoli 650 županov večjih mest po vsej deželi.	-
Kennedy je dejal, da moramo pričakovati podobne rasne nemire in izgrede, kot so jih doživeli v zadnjih tednih Birmingham, Boston, Jackson, Nashville m Philadelphia, tudi v drugih mestih dežele, kjer živi večje število črncev. Pravica po njegovem ne more več dolgo čakati.
“Ne more čakati ukrepov Kongresa niti odločitev sodišč. Smo pred moralno in ustavno krizo — in ljudje plemenitosti in da-lekovidnosti se morajo oglasiti v vseh delih dežele. Jaz ne trdim, da so vsi ljudje enaki po svojih sposobnostih in značaju in nagibih, pravim pa, da naj bi bila vsakemu Amerikancu dana enaka priložnost za poln razvoj sposobnosti, ki jih ima, in enak delež v bodočem blagostanju. Pri vašem povratku s te konference, lahko postavite v vaših občinah zgled, ki naj zbere omahujoče in ki ga nasprotniki ne bodo mogli spregledati”, je priporočal predsednik Združenih držav zbranim županom.
Odmev predsednikovega govora je bil na splošno ugoden,
| Iz Clevelanda i in okolice
pa bodo pognani iz dežele.
zavoda danes zjutraj ob 8.30 v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
vah in pritožbah, treba jim je priznati enakopravnost v javnosti in v vseh javnih prostorih, na drug strani pa treznejši kon-j servativni presojevalci položaja
HEATWAVE
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno in soparno 2 Složnostjo neviht. — Najvišja
temperatura 88.
CLEVELAND, O. — Vera ne spada v politiko, tako trdijo politiki in demagogi po vsem svetu, v resnici pa podležejo vsaki skušnjavi in mešajo vero v politiko kljub svojemu načelnemu stališču. To se stalno dogaja v Evropi, lani smo čutili tudi pri naših predsedniških volitvah »a-gnenje pri nekaterih politikih, da se obdregnejo ob Kennedy-jevo versko pripadnost.
Zakaj naj bi se kaj takega ne moglo dogoditi v Aziji, kjer imamo celo take republike, kot je Pakistan, ki dejansko temelji na verski podlagi, kar je tudi zapisano v ustavi. Trenutno igra vera veliko in nevarno vlogo v dveh državah: Iranu in Vietnamu.
Iranski šah Reza Pahlevi hoče reformirati svojo deželo na vseh področjih, ne samo na gospodarskem. Razumljivo je, da si je tudi ustvaril nasprotnike na vseh področjih. To so taki, ki imajo svoje gospodarske ali politične koristi od zaostalosti de-
V Aziji začeli zopet mešati vero s politiko
Predsednik kongoške vlade Adula začel
preganjati Čombeja
CLEVELAND, O. — Kot smo poročali, namerava kongoška vlada v jeseni razpisati volitve [ za parlament. Boji se pa, da bi ji utegnil delati bivši predsednik province Katanga Čombe velike sitnosti. Mož ima namreč dosti denarja in je spreten demagog.
Adula bi se ga rad znebil, kar sc v Afriki du doseči najlažje z zaporom. Adula je že napovedal, da je njegova policija zaplenila Čombejeva pisma in da jih bo objavila. Prvo pismo je sedaj prišlo na dan in trdi nič manj, kot da je bil Čombe v zvezi z vzhodno-nemškimi komunisti!
Je to precej debela trditev in bo treba počakati, da vidimo, ali je resnična. Čombe se je iz previdnosti že skril v nekem malem mestu province Katanga blizu meje z Angolo.
žele.
Proti šahu so se najprej dvignili voditelji gornjih plasti iranskega naroda, v glavnem bogataši po mestih, podjetniki itd. ker jim šah ni več dovolil, da bi uživali kopo privilegijev in pri tem še uganjali korupcijo Ti nasprotniki niso imeli zaledja med delavci in kmeti, zato niso bili za šaha preveč nevarni.
Kmalu potem je nastopil proti šahu demagog Mossadekh, ki je pridobil za svoje gibanje vse nacionaliste. Gornje plasti iranskega naroda so ga na tihem podpirale. Mossadekhovo gibanje je postalo tako močno, da je moral pred njim bežati na tuje celo sam šah. Vojaški krogi so hitro iztrgali Mossadekhu oblast iz rok, šah je prišel nazaj v Iran.
Po Mossadekhovem padcu se je šah počutil varnega in nadaljeval s svojimi reformami, posebno agrarno in davčno. Tu je seveda zopet naletel na odpor, v glavnem, pri veleposestnikih, ki so se v nekaterih krajih celo
s silo uprli agrarni reformi. Tudi te je šah ukrotil.
Zadnje tedne so nastopili nro-ti šahu voditelji muslimansko verske sekte, znane pod imenom šijiti. V boj proti šahu jih je pognal njihov odpor proti agrarni reformi. Agrarna reforma je namreč zagrabila tudi veleposestva, ki jih imajo šijitske verske organizacije. Da šijjti pri_ tegnejo na svojo stran tudi ostalo prebivalstvo so se naenkrat pojavili kot varuhi tradicionalne ženske obleke, ki zakriva ženske obraze. Vsi dosedanji šahovi nasprotniki so začutili, da je prišla zopet njihova ura. Kot dogovorjeno, so podprli nemire in izgrede, ki jih vprizarjajo šijiti/ še bogataši, veleposestniki in jyros. sadekhovi pristaši. Komunisti so naravno tudi vneti sodelavci da siravno jih ni nihče naprosil" Iranski šah se tako nahaja v ve liki zadregi, morda oajvečji, ka' jih je imel do sedaj, kajti sedaj začeli nastopati vsi njegovi
V Južnem Vietnamu je položaj enostavnejši. Predsednik Vietnama ima dosti nasprotnikov, največ v vietnamski inteli-
Millsov odbor zavrnil predlog večjih davkov
za naftna podjetja
WASHINGTON, D. C. — Med temne strani naše davčne zakonodaje spadajo olajšave, ki jih uživa naša naftna industrija. Na vrednost naftnih vrelcev je namreč dovoljen letni odpis v višini .
27.5%, kar je veliko preveč. Ad-, /J1	1 u'
ministracija je stavila Kongresu predlog, ki naj zniža odstotke.
Predlog je prišel pred Millsov odbor za sredstva in načine. V
Velik uspeh Korotana—
Koncert pevskega zbora Korotan preteklo soboto v farni dvorani pri Sv. Vidu je bil izredno dobro obiskan, saj je bila dvorana kljub vročini skoraj polna. Spored je bil podan v splošno zadovoljstvo občinstva. Podrobnejše poročilo bo objavljeno v četrtek v “Kulturnem obzorniku”.
Žalostno sporočilo—
Anton Zallnick z 1058 E. 72 St. je dobil sporočilo, da mu je v Mali vasi v fari Dobre polje umrl brat Louis Zevnik po dolgi in mučni bolezni. Pokojni je bil član Društva sv. Vida štev. 25 KSKJ in je bil med rojaki v Clevelandu dobro poznan.
Unijski predstavnik—
Charles Tomažič iz Graftona v Ohiu, preje iz Clevelanda, je bil imenovan za poslovnega zastopnika District Council of Carpenters Unions, ki ima svoj sedež na 3615 Chester Ave. Svojim rojakom, članom unije, se priporoča za podporo pri volitvah. Seja—
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v zv. sejo v navadnih prostorih.
Podr. št. 25 SŽZ ima redno sejo ob sedmih. Asesment bo tajnica pobirala kot navadno od 4 30 dalje.
Znižanje obresti—
Nekateri finančni stroxovnja-ki napovedujejo, da bodo hranilnice za drugo polletje 1963 znižale obrestno mero na hranilne vloge od četrt do pol odstotka na 4 do 4.5 odstotka cd sedanjih 4.25 do 4.75 odstotkov. Novo naselje v Bratenahlu— Bratenahl Development Corp. je kupila zemljišče Lake Shore Country Ciuha v Bratenahlu ob Eddy Rd. in bo tam zgradila novo stanovanjsko središče v skupni vrednosti okoli 30 milijonov dolarjev.
Prestavitve duhovnikov—
Pretekli teden sta bila prestavljena slov. duhovnika rev.
J. Varga od Sv. Elizabethe k fari St. Margarete Ogrske, rev. F. M. Paik od fare Brezmadežnega Spočetja v Bedfordu k St. Johnu v Lorainu, rev. Anthony J. Muzic, ki je imel nedavno novo mašo, pa je bil postavljen za kaplana
K molitvi—
Člani društva Naj sv. Imena fare sv. Vida imajo skupno molitev nocoj ob 7.30 v Želetovem
odboru je konservativna večina p0grebnem, domU_na ^ Clriii'
južnih demokratov in republi-
genci in voditeljih srednjega sta- kancev predlog odbila, nu, ki so vsi skupaj veliki na- Pogoreli so torej liberalni de-cionalisti, toda ne marajo Die- mokratje, ki se zelo hudujejo, move diktature. Nimajo pa za-, Upravičeno se sprašujejo, kak-slombe med narodom. Sedaj jo:šna naJ bo Kennedyjeva davčna jim je dala politična nerodnost, reforma, ako konservativna vc-
Diemovega brata, ki je v malem kraju Hue, 400 milj severno od Saigona, prepovedal uporabo cerkvene zastave na tamošnji pagodi. Diem je napako hitro popravil, toda prepozno. Njegovi nasprotniki so porabili ta incident za veliko hujskanje proti Diemu. Cerkvena zastava je postala simbol njihovega odpora
čina v predstavniškem domu noče niti malo omejiti privilegije, ki jih uživa že itak bogata naftna industrija in ki se masti v letnih zaslužkih, ne da bi zanje plačevala davke.
Moskva kršila sporazum o poletih satelitov
ZDRUŽENI NARODI, N. Y.— proti Diemovi diktaturi. Odpor V smislu resolucije ZN o sateli-mora biti obsežen in močan, kaj- tih je vsaka država, ki požene
Ave. za pokojno Mary Hlad.
Molitev—
Članice Oltarnega društva sv. Vida in članice Podr. št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Ave. k molitvi za pok Mary Hlad.
Zadnje slovo—
Članice Društva Danica št. 11 SDZ so vabljene nocoj ob osmih v Želetov pogreb, zavod no St. Clair Ave., da se poslove od pok. članice Mary Hlad, jutri pa naj se po možnosti udeleže pogreb, maše za njo.
ti Diem je moral poklicati čete celo s fronte, da je zatrl nemire in izgrede. Bojijo se pa, da ne za dolgo časa. Diem je namreč katoličan, njegovi nasprotniki pa imajo zaslombo med budisti, ki
raketo okoli Zemlje ali v vesolje, obvezana, da to da registri-
da Moskva ni dala registrirati šest poletov satelitov, ki so bili izvršeni med 25. avgustom 1962 in 4. januarjem 1963. Stevenson navaja v svojem protestnem pi-
nasprotniki na združeni fronti, f jih je 80% vsega prebivalstva.
rati pri ZN. Naša administracija ' smu točne dneve, kdaj je Rusija se tega drži, Moskva pa ne. pognala satelite okoli Zemlje, Naš delegat pri ZN Stevenson odnosno v vesolje. Moskva na je sedaj uradno protestiral pri Stevensonovo obtožbo še ni od-generalnem tajniku ZN Tantu, govorila.
Mmmšm dohovin/i
turi. Ne sme upati, da ji bo politika kubanskih politikov imeti nekaj sočutja. Ampak kar
/%■ v*, t, »ne- ^ iLar m o,
01-17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Zedinjene države:
$14.00 aa leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za $ mestece S£a Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4,00 na leto
SUBSCRIPTION RATES,
.United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class pcstase paid at Cleveland, Ohio
83
No. 113 Mon., June 10, 1963
Ameriška politika do Kube
Kubanski begunci so se preveč zanašali na simpatije naše javnosti in na politično podporo kongresnikov in senatorjev, še posebno republikanskih, kar jih je zapeljalo, da so zahtevali od naše administracije dejanja, ki so v nasprotju z osnovnimi težnjami naše zunanje politike. Morali so priti v spor z državnim tajništvom in mu s tem napravili veliko uslugo. Tajništvu se ni treba več ozirati na begunsko politiko, lahko misli na svojo, toda kakšno, to je vprašanje.
Na Kubi vlada komunistični diktator Castro. Kakšna je njegova domača politika, to nas sicer zanima, toda vpliva vanjo nimamo. Zainteresirani pa smo na njegovi zunanji politiki, ki ga je spravila v odvisnost od Moskve. V kolikor je odivsnost političnega ali gospodarskega značaja to nam ne dela preglavic. Briga pa nas njegova povezanost z Moskvo v kubanski narodni obrambi. Naša politika bi rada dosegla, da Moskva umakne s Kube svoje orožje in svoje čete. To se da doseči bodisi s sporazumom z Moskvo, bodisi s sporazumom s Castrom.
Na nov sporazum z Moskvo ne moremo računati, saj Hruščev še sedanjega ni hotel izpolniti. Počemu torej no va pogajanja? Morda bo enkrat prišel čas za tako možnost toda v bližnji prihodnosti je nihče ne vidi. Kaj pa sporazum s Castrom?
Tudi ta ni na vidiku, toda ni izključeno, da se politika zasuče tako, da bo lažje računati na sporazum s Castrom kot z Moskvo. Ne bo to prišlo tako hitro, kot bi kdo želel toda te možnosti ni treba odbijati kar v načelu, češ Castro je komunist in moramo zasledovati samo cilj, da se ga Kuba čim preje znebi; vse drugo naj nas ne briga. Zadnje Kennedyjeve izjave imajo videz, da v državnem tajništvu še zmeraj nekateri mislijo na to. Ali je to realno?
Minuli so časi, ko so v Castrovi glavi rojili samo slavospevi kounizmu, pomešani s trdnim prepričanjem, da bo Hruščev dal vse to, kar je do sedaj dajala Amerika. Castro je spoznal, da tudi komunisti veliko obljubljajo, potem pa malo dajo in še to ne brezplačno. Castro rabi rusko orožje, da z njim ščegeta Ameriko, za druge namene mu ni potreb no. Gospodarsko pomoč pa rabi za svoj režim, kajti slabo gospodarsko stanje na Kubi mu kvari vse njegove politične račune. Kako je z gospodarsko pomočjo, smo videli ravno te dni. Med tem, ko so Castra slavili in gostili v Mo skvi, so se začeli oglašati tam odgovorni komunisti, ki se javno sprašujejo, ali gospodarska pomoč, ki jo Rusija daje tujini, dosega svoje cilje, ali ni predraga v primeri s koristmi, ki jih ima od nje komunizem. Rusi imajo pač s podpiranjem tujine iste težave kot Amerika. Veliko denarja gre ven v raznih oblikah, zelo malo koristi se vrača v obliki političnih zmag in uspehov. Kot pri nas, je tudi v Moskvi mnogo poltikov, ki mislijo, da je treba začeti omejevati podpiranje tujine. Kako se bo pri tem odrezala Kuba, je Castro lahko premišljeval takrat, ko je bil redke trenutke sam s seboj. Redke trenutke pravimo, kajti komunisti so skrbeli, da ni bil nikoli sam. Obsipali so ga s častmi, da po kažejo Kubancem in vsem komunistom in njihovim sopotnikom, da Rusija ni pozabila na Kubo, akoravno jo je pri raketah pustila na cedilu.
Castro je v Moskvi tudi lahko ugotovil, kako globok je prepad med Hruščevim in Maom, in kakšne nadloge mu ta prepad lahko pripravi. Ne samo med njegovimi tovariši na Kubi, po vsej Latinski Ameriki se čuti pritisk iz Pei-pinga, ki dosega kar lepe uspehe. Castro ima od tega dvojno škodo: mora spretno plesati na vrvi med Moskvo in Peipingom, kar seveda zelo moti gibčnost njegove politike, kajti Kitajski se ne sme zameriti, čeprav se je sedaj postavil na moskovsko stran. Še bolj v zadrego mu je spor med Moskvo in Peipingom v Latinski Ameriki.
Svoj čas sta upala on in Hruščev, da bo Kuba odskočna deska ruskega komunizma za agitacijo po vsej Južni Ameriki. Sedaj je kitajska agitacija med komunističnimi strankami pokvarila vse račune, ne samo Hruščevu, ampak tudi Castru. Prva posledica takega položaja je mora za Castra, nima tistega vpliva na ameriške levičarje, kot je mislil, da ga njegovo gibanje ima.
Hruščev se sprašuje, ali ni morda prišel čas, da na novo oceni Castrovo vrednost za mednarodno komunistično gibanje. Na zunaj tega pokazati ne sme, da ne bi tega izkoristil Peiping, na znotraj pa na to gotovo misli. Hruščev se zaveda, da vodi veliko državo in je v tem pogledu dete ruske tradicije, ki gleda na vse male države in narode od zgoraj navzdol. V tem pogledu ni nič slabši od voditeljev ostalih velikih narodov na obeh straneh železne zavese.
kaj prida koristila. Ne sme upatii, da bo že sedaj spravila Castra na kolena z raznimi pritiski, ki naj bi prišli od strani Organizacije ameriških držav.
Ostane ji samo ena pot odprta. Počasi in sistematično izrabljati vse težave, ki jih ima Castro, toda pri tem nikoli upati, da bodo že te težave podrle kubanski komunizem. Povedati Castru, da nam ni za njegovo glavo, pač pa za njegovo neodvisnost od Moskve v vojaškem pogledu. Ne zametavati posrednih stikov z njim, ki se baje, že pripravljajo, seveda po zasebnih kanalih.
Protikomunisti bodo seveda zavpili, da je to izdaja politične svobode, da je to izdaja idealov kubanskih beguncev itd. Ne razumejo, da zahteva v naših časih spodkopavanje komunističnih diktatur druge metode kot še pred 10 leti. Navidezne začasne kapitulacije se lahko čez noč spremenijo v močne postojanke proti komunizmu. Kako je že rekel Lenin? “Dva koraka naprej, en korak nazaj!” To njegovo navodilo ne velja samo za komuniste, velja tudi za svobodni svet. Komunistom je to geslo prineslo že dosti uspehov, zakaj jih ne bi tudi svobodnemu svetu z Ameriko na čelu ?
Prvi pogoj za tako politiko je seveda potrpljenje in potrpežljivost, tega pa nam v naših dnevih najbolj manjka, zato tako mnoge politične pojave in dogodke tako napačno presojamo.
Pismo
Vrhenftega
igg Tineta
Waulkagan, 111. — Z dopisovanjem sem se nekam polenil. In najbrže bi še> tega dopisa ne napisal, da me ni “pošlatal” z o-pazko moj sosed Frank, ko sva se zadnje srečala v narodnem hramu na deseti cesti.
“Pa kaj da ne daš nobenega glasu več od sebe, ali ti je tinte zmanjkalo?” Tako me je podrezal Frank.
Izgovarjal sem. se z raznimi razlogi, kot da je pomladi dosti dela na vrtu in okrog hiše. Treba je dati v red to in ono in tako čas gre, da sam ne' vem kdaj mine.
“Kaj boš to pravil! Nekaj se pa že lahiko napiše. Daj no, zgani se, da ne bodo mislili drugod po naši Maleriki, da Ameriške Vrhnike ni več na zemljevidu.” Tako ml je kar z nekim ukorom naročil Frank, naj vendar kaj napišem od nas.
Pa naj bo, če je tako, da u-strežem Franku in drugim.
* KAJ JE NOVEGA PRI NAS? — Naj prvo malo poglejmo, kako se je (kuhala lokalna politika pri nas. Imeli smo še v aprilu mestne, občinske in o-krajne volitve. Nekaj nekega razburjenja je v vsakih volitvah. Kandidati in agitatorji za nje postanejo glasni in, politična borba nastane. V primarnih volitvah gre za to, kdo bo v stranki izbran za kandidata| Potem v končnih volitvah pa je borba, katera stranka bo dobila večino glasov in katere stranke kandidati bodo zmagali. Tisti, ki že sedijo na političnih stol-cih, se istih nekam privadijo in le redkokdaj kdo kar prostovoljno prepusti tak sedež drugim, razen če ga v to prisili starost, bolezen ali kaj takega. Drugače pa ne in se bori za izvolitev. Le večina glasov ga obdrži na položaju, če dobi pa manjšino glasov, ga pa to pošlje politični pokoj”. Tako gre in odtod je v vsakih volitvah vsepovsod nekaj neke borbe.
V zadnjih volitvah je bil ponovno izvoljen za občinskega supervizorja v občini Waukegan naš ugledni rojak August Čepon, ki je bil že večkrat ponovno in ponovno izvoljen v ta urad. Supervizor Čepon je znan kot mož poštenjak, zato je bilo vsako prizadevanje zaman, da bi ga kandidat nasprotne stranke porazil. Čepon je /kandidiral na listi “Progressive Citizens’ Party” in dobil veliko večino glasov. Izvoljen je zopet za dobo prihodnjih šest let. Supervi-
^	zor August Čepon, si je v tem
Kjm naj sedaj krene ameriška politika do Kube, ko s e položaj u pridobil ugled in pri-je osvobodila vpliva čustev, pomešanih s strankarskimi (znanJe, ko je kot predsednik su-hoji? Zaenkrat se mora potruditi, da se osvobodi tudi raz- pervizorskega odbora okraja nih nerealnih upov, tudi teh je še precej. Ne sme upati, da|La^e prihranil okraju velike
nim in varčljivim uradovanjem. Njegova zasluga je, da se je moglo znižati občinske davke za 10%. 'Za časa njegovega uradovanja se je zgradilo dodatno poslopje okrajnemu domu, ki je stalo nad $600,000; poleg tega je okraj pod njim nabavil radio postajo, ki je stala $50,000, in še več drugih izboljšav je izvedel. Kot takega poznanega veščega javnega uradnika ga volilci ponovno in ponovno izvolijo v vsakih volitvah. Mr. Čepon, čestitke!	;	)
V sosedni North Chicago pa je bil izvoljen za komisarja za mestne parke naš rojak Furlan, ki bo zdaj šest let na tem položaju kot “Boss Park Commissioner”.
Kandidiralo je še več drugih naših rojakov za razne urade. Večinoma vsi tu rojeni, sinovi slovenskih pijonirskih družin.
* NA ZADEVE PO DRUGIH KRAJIH gledamo seveda vsak nekaka po svoje1. Doli v Spring-fieldui v našem državnem kapitelu so se več zadnjih tednov prerekali glede virov za podpiranje ubogih, posebno še obubožanih zapuščenih družin. Kar čuditi se mora človek, da iso po enih krajih take razmere. Kakor pripovedujejo razna statistična poročila, da je na stotine in tisoče zapuščenih družin, največ med zamorskimi družinami, (katerih otroci ne poznajo svojih očetov. Brezvestni očetje žive nekaj časa z družinami, potem pa izginejo in puste materam ali pa mestnim, okrajnim in državnim podpornim u-radom. male nedorasle otroke. Vse to kaže pomanjkanje civilizacije, kulture in morale med tolikimi družinami po velemestih, kamor se natepejo iz raznih delov juga in njih obnašanje in način življenja res kaže, da so res pravi “hill billies”, in vsi raznobarvni. Le kje so se vzeli in kje in kako so jih od-gojili, če jih je sploh (kdo vzgajal? Ne znajo držati ne snage in v moralnem oziru mnogi taki nimajo niti čuta kake odgovornosti od onih, ki jih spravijo na svet. Ti pač niso graditelji boljše Amerike, kakor smo bili priseljenci iz evropskih dežel.
Tam doli na Utica ulici živi ena naših slovenskih pijonirk, vdova zadnjih 12 let. Ko je šla zadnjič mimo mojega vrta, kjer sem nekaj okopaval in plel, sem jo ogovoril in ustavila se, je za nekaj trenutkov. Ko sem jo vprašal kako je še doli na Utica ulici, je dejala: “Tako, tako, saj veš kako je med “Ljubljančani”. (Da ne bo kdo kako napačno sodil naj omenim, da z imenom “Ljubljančani” so naši stari pijonirji svoje čase v ša-
še tiče pa snage, čistoče in pa zavesti, da se mora vse to nekaj žrtovati vsak sam pri sebi in v svoji okolici, glede tega jim pa ne morem dajati kaikega priznanja. Soseda te vrste in doli naprej in drugi njeni ožji dežela-ni po barvi še naprej, ne verjamem, če enkrat na leto osnažijo in umijejo okna. Saj se skozi ne vidi. Zagrinjala ravno taka. A
VESTI



Košček ledu, to je vpra--sanje!
Nekdo nam je pred časom poslal izrezek iz ljubljanskega lista “Delo”, kjer je pod gornjim
pa sedijo ves božji dan pred hi- restavraciji Koper v Celju v
sami, kakor da so potrebne oddiha in počitka, kakor da so kje delale cele Ikvatre nepretrgoma.”	- u i jr j|
“Ja, kako pa živijo, odkod pa imajo vire za življenjske potrebščine, ali so v kakih službah, ali kako, odkod prihaja o-krogli novec, s katerim si nabavljajo potrebščine?” sem jo pobaral dalje.
“Hm, vsak mesec dobivajo neke čeke, pa naj bodo to stari ali mladi. Stari nekaj neke pen-zije, drugi pa menda od države podporo za obubožane. Vidim, da iz prodajalen nosijo domov potrebščine v papirnatih vrečah, prav tako kakor mi drugi. Živijo in sedijo naprej. Jaz pa brcam in delam naprej in naprej, pa mi še ne gre vse tako, kakor bi rada, da bi se lahko vsedla in da bi lahko rekla: Hvala Bogu in cesarju, ker oba me dobro podpirata, da lahiko sedim. Tega jaz res ne zmorem. Vidim pa, da drugobarvne “Ljubljančanke” to morejo in včasih si pomagati me morem, da bi ne mislila, le kako to morejo?”
Tale razlaga naše rojakinje precej pove o vsem tem. V tisku in po radiu veliko čujemo o vsem tem, koliko obubožanih družin je, med temi razbitih, to da ne vedo marsikje, kje je oče, kje mati, zapuščeni otroci pa padejo na podporo javnosti, mest, okrajev in države. Dalje, kako taki gledajo le na to, da pridejo vsak mesec čeki, da bi se potrudili, da bi bili pa za kako koristno delo, to pa ne, to jih pa malo ali nič ne skrbi.
Odkod prihaja njim in takim, podpora in pomoč takim. Tistim, jasniti. Vsi državni izdatki so odvisni več ali manj od davkov na zemljišča, osebne lastnine in od predpisanih taks na to in ono. Saj plačujemo davke od vsega. To torej zahteva tudi nekaj od mene in tebe, ki to čitaš. Danes toliko, jutri toliko, a nekaj in v precej dobri meri vsi prispevamo, da je na razpolago podpora in pmoč takim. Tistim, ki so res v potrebi radi bolezni ali kaj drugega, ne oporekam, kdor je res potreben podpore, jo naj dobi. A tistim, ki pa le sedijo na svojih rejenih sedalih pred svojimi hišami in se ne domislijo niti, da bi pred istimi pometli smeti, umili okna njihovih stanovanj, itd., za take bi pa človek p r i p o r očal druga “zdravila”, ki naj bi jih ozdravila in jim dala malo pobude in nekaj nekega veselja do dela.
Z razmotrivanjem o vsem tem sem zašel že predaleč. Naj za danes bo dovolj, pa še drugič kaj o drugem, kar bo že.
Vrhenšk Tine.
Žafia swesanosf v Iflwaukee
lah omenjali zamorce. Zakaj in
Milwaukee, Wis. — Na Spominski dan, 30. maja 1963, je slovensko kulturno društvo TRIGLAV kot član ZDSPB z žalno svečanostjo dostojno počastilo spomin mrtvih protikomunističnih borcev, ki so junaško padli ali bili pobiti pred 20 leti v tragični protikomunistični borbi. Z lepo udeležbo je članstvo dokazalo, da ni in da ne bo nikdar pozabilo tragičnih dogodkov in junaških žrtev Grčaric, Turjaka in Kočevja. V
letni vročini takole:
Ko je nastopila odločna zahteva, naj gostinstvo poveča devizne dohodke, so gostinci kot eden nasproti tej postavili zahtevo po velikih novih investicijah. Nedvomno so le-te potrebne, toda najprej bi bilo dobro in prav, če bi gostinstvo svoje poslovanje prilagodilo povprečnemu evropskemu pojmovanju civiliziranega odnosa do gosta in to po tehničnih 'in finančnih možnostih, kakršne so pri nas že na razpolago:
Navedimo konkreten, morda droben primer, ki je značilen za miselnost ljudi, ki delajo v gostinski stroki, kar je veliko huje, kot če bi šlo za osebno brezbrižnost:	renomirana restavra-
cija KOPER v Celju.
Najprej naročiš sifon, da si v neznosni vročini poskušaš vsaj za nekaj časa ugasiti žejo. Sifon je postan, mlačen, nepiten. V svojem optimizmu naročiš o-ranžado in pri tem upaš, da jo bodo vzeli iz ledu ali iz hladilnika. Ko jo imaš na mizi, je pravi “krop” in je sploh ne spiješ, če nočeš, da bi ti bilo ves teden slabo. In nato naročiš hladno limonado s poudarkom na HLADNO. (To Ge da doseči, če vržeš v kozarec košček ledu ali če pustiš nekaj časa teči vodo). Toda natakarica stoično skomigne “Hladno bo, kolikor bo pač hladna voda v tej vročini”.
Tudi limonada je bila mlačna.
— Pa imate pri vas hladilnik? — Imamo ...
Kratek in stoičen “imamo”, ter vljudno porogljiv nasmeh, na mizi pa že tretji kozarec nepitne pijače. Pa bi bilo samo s koščkom ledu lahiko vse urejeno!
Ob^ tem lahko razmišljaš, kaj se dogaja z. družbenimi sredstvi, ki jih nemalo vlagamo v gostinstvo; pa o tem, kako se rentira-jo investitorju, to je družbi; tebi, meni, nam vsem.
Pa pustimo ob strani človeško plat tega problema, to je morebitni pokvarjen želodec in pa nemočen bes, da ne' moreš nič proti stoični ošabnosti, pa ponižanje, ki ga občutiš ob zavesti, da ti v vsaki deželi, ki jo
odkod tako, tega pa ne vem pojasniti.)
“No, in kako je med tistimi ‘Ljubljančani’,” jo vprašam?
njih nepozabni in častni spomin
se je vršila v cerkvi sv. Janeza žalna sv. maša, ki jo je daroval g. dr. Jože Gole.
! Takoj po cerkvenem obredu
Bi že še bilo, saj radi barve J se je v dvorani nadaljeval žalni Domovina jih ne obsojam, ljudje so in do spored, ki ga je pripravila Dari svečanost.
ne sta ji pomagala Janez Rifelj in L. Galič. Z uvodno besedo in pozdravom predsednika društva Mejač Franca in se' je začel spored. Mešani pevski zbor, ki je pel tudi pri isv. maši, je ped vodstvom Ernesta Majheniča zapel z globokim občutjem pesem “Jaz sem življenje' in vstajenje”. Nato je društveni duhovni vodja g. župnik Claude Okorn v kratkih, jedernatih besedah prikazal, da nam morajo biti padle žrtve vzor prave ljubezni do domovine, resnice, vere in svobode. Po molitvi, ki jo je opravil Rev. Claude Okorn, sta deklamirala primerne pesmi S. Gregorčiča in Balantiča mladi Strmšek Karel in Borut Kralj. Odlomek iz “Vetrinjske tragedije“ pa je 'brala Zofija Rifelj. Potem je predse dnik Franc Mejač v svojem globoko zajetem govoru prikazal začetek velike zmagovite borbe protikomunističnih borcev, vse' do izdajskega prevrata, kjer so potem padali največji slovenski borci nepozabnih Grčaric, Turjaka in Kočevja.
Na koncu govora so vsi navzoči z enominutnim molkom počastili vse protikomunistične padle borce in junake. Domobranska himna “Bog, Mati in
Priznano delo dr. Nika Kureta
V osem zvezku nelke velike francoske umetnostne enciklopedije je izšel članek o maskah v evropskem ljudskem izročilu, ki ga je napisal slovenski ma-skolog dr. Niko Kuret. Članek je eden izmed prvih pregledov evropske maske v strokovni literaturi. Avtor se že dolgo u-kvarja s problemi mask in je prvi začel sistematično raziskovati maske na Slovenskem, kaf je rodilo vrsto študij in člankov. Napisal je tudi začasni pregled [slovenskih mask (Dunaj 1955), ki je bil nagrajen z drugo nagrado “Premio inter-nazionale folkloristico Giuseppe Pitre” v Palermu. Lani p3 je na 1. evropski folkloristični konferenci v Bruslju predavanje dr. Kureta o tipologiji evropskih ljudskih mask segle spet na do sedaj nenačeto pod' ročje ter vzbudilo veliko zani' manj e med strokovnjaki in odmevov v tisku.
Dr. Kuret je bil v Bruslju soglasno izvoljen za predsednik3 evopske komisije za raziskovanje karnevala. Uspehi sloven-
bo gospodarsko stanje spodkopalo temelje kubanski dikta- V]2ote denarja s svojim previd-'ljudi je treba vsaj kristjanom Strmšek. Pri
ureditvi žalne see-
skega znanstvenika pomenij0 tudi mednarodno afirmacijo Kr je zaključila žalno štituta za slovensko narodopis' je v Ljubljani, kjer deluje dT' i	L. G. Niko Kuret, že vrsto let
ekonomisti imenujejo1 zaostala, kot samo po sebi umevno tudi v skromnem, lokalu postrežejo s hladno pijačo in ledom.
Ljubljanski “Rio” je n. pr. in-
dame tega “ljubljanskega rodu”'naslovom opisana postrežba v V0stiral milijone v moderniza-
cijo bifeja. Toda modernizacija je vidna v marmorju, ki so z njim radodarno obložili stene, če pa želiš košček ledu k pijači, to presega zmogljivost gostinske' hiše in ti samo prijazno pojasnijo, da ga nimajo! AH pa ljubljanski “Daj — dam”, ki je ves odet v freske, mozaike in skulpture, Ikot da bi šlo za reprezentančno palačo, pri tem pa so (kdo?) pozabili na osnovno zahtevo človeka pri jedi: da bi bil zrak višaj toliko čist, da človek ne bi omedleval od najbolj neprijetnih vonjav, ki jih izpuhteva kuhinja. Nemara bi sodoben ventilator ali čistilec zraka stal neprimerno manj kot pa ves okras, s katerim so obložene stene.
še en Slovenec — kandidat za blaženega
Dne 14. marca 1963 so z odlokom zagrebškega nadškofa dr. Šeperja pričeli s škofijskim postopkom, za sodno proučitev svetosti, krepostnega življenja in čudežev božjega služabnika, o-četa Vendelina Vošnjaka.
Imenovani se je rodil v Ko-novu pri Velenju na Štajerskem, v mariborski škofiji dne 13. septembra 1861 In je stric g. Jožeta Vošnjaka, ki deluje kot župnik v št. Janžu v Rožu. Izhajal je iz krščanske družine, ki je imela več duhovnikov in redovnikov. V frančiškanski red je stopil 14. septembra 1878 v Zagrebu, ki mu je postal njegova druga domovina.
Ze v življenju je p. Vendelin užival glas svetosti. Odlikovala ga je posebna milina in dostopnost, istočasno pa skromnost in zadržanost. Vsa njegova osebnost je kazala na njegovo notranjost in zunanjo skladnost, umirjenost in urejenost. K vsa-Komur se je približal s spoštovanjem. Vsakomur je bil pripravljen pomagati pri rešitvi njegove duše. To je privlačilo neštevilne k njegovi spovednici. Mnogo let je bil spovednik božjega s 1 u, ž a ib nika zagrebškega škofa Langa. Umrl je' 18. marca 193o, star i2 let. Zapustil je spomin svetega moža, ki je v herojski stopnji dosegel krščansko popolnost. Na podlagi tega temelja je cerkveno sodišče v Zagrebu pričelo s postopkom za njegovo 'beatifikacijo.
James Oliver Curwood:
OGENJ DIVJA
“Da, zabava,” je pritrdil David. “Mislim celo, da je zadeva preveč zabavna. Škoda, nista ostala malo dalje pokonci.” Nenadoma je prišla Carriganu misel: “Joe, kaj ko bi se vrnila in bi jim midva priredila igro?”
“Ne, ne, ne,” je zajecljal, “saj je bila borba popolnoma v redu in Joe Clamart si mora ohraniti lice za Antoinette Holland, ki ji modre lise niso všeč. Ne, ne!”
Veslo je grabilo vodo globlje in Davidu se je srce olajšalo. Če Joe kaj ve, je bilo verjetno, da Pierre in Kateese ne bosta zahtevala nove borbe. In Pierre se bo morda držal dogovora.
Popevši se iz kanuja, ni Carrigan nikogar videl na krovu ladje. Ko se je obrnil na reko, je videl, da sta se odtisnila na vodo dva kanuja. Šel je k vratom svoje kabine in jih odprl. Komaj je bil v kabini in zaprl vrata za seboj, je bil ves iznenaden ob pogledu skoz okno, ki je bilo obrnjeno na rečno stran.
V polni jutranji svetlobi je tam stala Marie-Anne Boulain in ga gledala. V lice je bila rdeča in oči so ji žarele, da tega ni niti skrivala. V rokah je imela še kukalo, ki ga je bil on pustil na mizi. Carrigan je takoj uganil resnico. Opazovala je potek borbe in videla poraz.
Začutil je, da ga je neznosno sram. Povesil je oči in obstale so mu na mizi. Kar je tam videl, mu je zaprlo sapo. Bil je ves ranocelniški pribor starega vrača Nepapinasa, Plitvica z vodo, platnene obveze, razkužena vata in celo reči, ki olajšajo človeku smrtni boj. Ob mizr je ždel na pru-čici sam Nepapmas kakor mumija in gledal Davida.
Pričakovali so, da se vrne Carrigan bolj mrtev kakor živ, in so vse primerno uredili, še posteljo mu je pripravila Pierrova plašljiva žena.
Ko je David gledal žensko in videl v njenih očeh posebno luč, mu je srce nagleje zaplulo. Ni bilo to svetlikanje nasmeha, kakor rdečica na licih ni bila od zadrege. Ni se mu zdelo, da bi se bila radovala in zabavala. Počasi je odlagala kukalo in ga gledala. In bližala se mu je, bližala. Lahno je položila svoje mehke roke na njegovo pod-laktje.
“Sijajno je bilo!” je prijazno rekla. “Sijajno.”
Tako blizu njega je bila, da ga je skoro božal njen dih. Potem je rahlo zlezla s svojimi rokami više, na njegove rame. Sedaj je bila blizu, da je začutil na svojem licu njeno dihanje.
Potem pa je nenadoma stopila na prste in ga poljubila. In preden se je Carrigan vsega zavedel, je že ni bilo več. Kakor lastovica je pobegnila in zaprla vrata za seboj. David je prisluhnil. Slišal je samo korake, ki se oddaljujejo. Potem je pogledal Indijanca. Tudi starec je popolnoma zgubljeno gledal k vratom, kjer je bila zginila Pierrova žena.
XXII.
Nekaj sekund, kakor minute dolgih, je ostal David, kakor ga je bila pustila, Nepa-pinas pa je godrnjaje zapustil kabino. Carrigan na Indijanca sploh ni mislil, ker je bil ves v ognju. Pierrova žena ga je sama od sebe, dobro premišljeno, poljubila. Kakor v
rove žene ni bilo več. Na mostu je stal Joe Clamart in gledal.
Kanuja sta bila že blizu. V enem so bili trije ljudje, v drugem sta pa sedela dva človeka. David je razumel, da jih je poslal Pierre za stražnike, kakor Joeja Clamarta. Nato je odtisnil od brega še en čoln in, ko je bil na sredi reke, je Carrigan spoznal v njem enega, Andreja; drugi je moral biti Pierre.
Vrnil se je v kabino in stopil k oknu, kjer je prej stala Marie-Anna. Nepapinas svojih reči ni odnesel. Postelja je bila še pripravljena, če bi ga bila Pierre in Bateese hudo zdelala in bi ga bila dva možaka spravila v kabino, bi ga Marie-Anna najbrže ne poljubila.
Vrata so se odprla; vstopil je Pierre. Njegov obraz, najsrečnejši, kar jih more biti, je vzbudil v Davidu občutek ponižanja in sramu. Med njima je bilo še tisto, kar je bil on ponoči videl: Carmina Fan-chet v objemu človeka, čigar žena je bila njega nekoliko prej poljubila. Ko sta se spogledala, je David začutil željo, da bi mu povedal, kaj se je dogodilo. Ali videl je, da tudi to ne bi prijelo načelnika Boulainovcev, kajti Pierre je z nasmehom in veliko modro liso pod očesom gledal po mizi razložene reči in odkrito posteljo.
“Strela, saj sem rekel, da bi vas skrbno zdravila,” je vzkliknil. “Glejte, ob kaj ste!” “Dobil pa sem nekaj, da bom mislil dalje na to, kakor bi na kakršno koli zdravljenje,” je odgovoril Carrigan. “A sedaj bi rad vedel, kako mislite o borbi, Pierre, in dali se nameravate držati dogovora.”
Pierre je skrivnostno zadrževal v grlu smeh.
“Sijajno je bilo... sijajno,” je ponovil Marie-Annine besede. “In Joe Clamart mi je povedal, da je zbežala, rdeča kakor roža v avgustu, in zletela kakor lastovica.
“Ne, ne ... zdela se mi je kakor škrjanec, polna veselja.”
Pierrove oči so se ustavile na kukalu.
David je prikimal.
“Da, vse je opazovala in natančno videla.”
Pierre je sedel k mizi in glasno vzdihnil, ko je vzel v roko obvezo.	11
“Videla je mojo nezgodo in ni prišla, da bi me obvezala; kaj pravite?”
“Morda je mislila, da opravi to Carmina Fanchet.”
“Žal mi je, da se moram vrniti h Carmini s tako zbitim očesom. In, Carrigan, vi vkljub vsemu vztrajate, da se držim dogovora ?”
“Da.”
Pierru se je lice pomračilo. “Dobro, plačam. Povem Vam, kar vem o črni beštiji . . . Blacku Rogerju Audemardu. Saj je tako?”
“Prav tako je!”
“In potem . . . Kaj sem vam rekel? Se spominjate, da hi vam bil še kaj obljubil? Sem vam rekel, da vas pustim? Sem vam obetal, da vas ne ubijem in da vašega trupla ne vržem v reko? če sem to storil, verujte mi, da se tega ne spominjam.”
“Vi ste zverina, Pierre; razbojnik, kakršen ste . . .” (Dalje prihodnjič)
—-----o------
— Slap pri jezu Grand Coulee je pol ožji od niagarskih sla-zato dvakrat višji od
je gledal skoz okno.
.... je skočil k vratom injpov, pa odprl na stežaj. Ali Pier- nj'ih.
JI SHS ni p	JNIJ iWbjjra© rrn	1
! 2113! 4	5 ,[617!	S
[9110111 16® J MI25:	[|||0[2l !2$!27jgg	[15. 22 29
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JUNIJ
16.—Otvoritvena prireditev Slovenske pristave na pristavi v Genevi.
16.	—Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi izlet k Sv. Petru.
23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v
Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J.
30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik.
30.—Balincarski klub v SDD na
Recher Ave- priredi balincar-sko tekmo na svojih prostorih.
JULIJ
7.—VI. slovenski katoliški dan
14.—Vsenarodnostni piknik radijske postaje WXEN na Nemški centrali v Parmi.
17.	-18. -19. - 20. - 21.—Letni farni karneval pri Sv. Vidu na šolskem dvorišču in v dvora.n-
21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd.
21.	—Družabni klub Baragovega doma priredi izlet.
28.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
4.—Baragov dom in Družabni klub BD priredita na Slovenski pristavi piknik.
11.	—Balincarski klub z Waterloo Rd. priredi na prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 K.S. K.J. na White Rd. svoj piknik. Začetek ob treh popoldne.
18.	—Slovenska telovadna zveza ima telovadni nastop na Slovenski pristavi-
25.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik-
SEPTEMBER
22.	—Društvo Kristusa Kralja št.
226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne.
29—Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze prired’ v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja.
OKTOBER
12.	—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave.
19.	—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer.
19.	—Podr. št. 47 Slov. žen. zveze priredi večerjo s plesom v Slovenski del. dvorani na 10814 Prince Ave. Začetek ob šestih.
20.	—Pevsko društvo “Slavček’ priredi Jesenski koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom.
27.—Pevski zbor ILIRIJA pri-
redi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave,
27.—-Društvo Danica št. 11 SDZ priredi ob 50-letnici svojega obstoja obed v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. (v prizidku). Začetek ob treh popoldne.
NOVEMBER
3.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju.
10—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu.
17.—Podr. št. 14 SŽZ priredi v
Slov. društvenem domu na Recher Ave. bazar.
december
1,—Pevski bor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert.
14.—Slov. oder poda v veliki
dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek ob 7.30 zvečer.
22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu.
Moskvi grozi spor z azijsko-afriškim blokom v Združenih narodih
ZDRUŽENI NARODI, N. Y.— Ruski komunisti so sedaj dobili priliko, da spoznajo, kako azij-sko-afriški blok v ZN razume mirno sožitje in aktivno nevtralnost. Kot je znano, se Združeni narodi nahajajo v takih denarnih težavah, da se bojijo za svoj obstoj. Pa so se zbrale članice ZN, ki tvorijo znani azijsko-afriški blok in po dolgem premišljevanju ugotovile, da je treba Združene narode rešiti pred poginom tako, da same ne bodo ničesar plačevale, pač pa vse ostale bogate in velike države, r.e glede na to, na kateri strani železne zavese ležijo.
Blok je napravil načrt, kako je treba dobiti dodatnih $42 milijonov za stroške ZN v Kongu in ob izraelski meji. Tako bi bili kriti vsi izdatki ZN do konca tega leta.
Glasom tega načrta bi morali največ prispevati Amerika in Rusija. Naš prispevek bi se dvignil od 32% na 37%. Podobno bi se zvišal tudi moskovski delež. Naša administracija je na predlog pristala, ruska delegacija pri ZN je pa začela širiti preko svojih satelitskih diplomatov vesti, da Moskva pri tem načrtu ne bo sodelovala in da je celo pripravljena, da sploh zapusti ZN. Vesti imajo očiten namen, da ugotovijo, kakšen vtis bi ruska grož-
MODEREN MOST — Jekleni kabli in ogromen jeklen lok držijo most čez široko reko v Zah. Nemčiji.
POGLED V BODOČNOST — Chuck Connors, znani televizijski igralec “z Zahoda”, kaže svoji nevesti igralki Kamali Devi, kje bo stal njim novi dom v Hollywoodu v Kali-I	j orni ji.
nja napravila na blok. Naša delegacija je seveda porabila priliko, da svetuje bloku čim odločnejši nastop proti Moskvi. To so redki primeri, ko Amerika lahko vrača Rusiji milo za drago. -------------o-----
Pogodba za teleprintersko zvezo med Belo hišo in Kremljem
bo podpisana te dni
WASHINGTON, D. C. — Pogodba, ki naj omogoči direktno teleprintersko zvezo med Belo hišo in Kremljem, je pripravljena za podpis. Pot do pogodbe je bila prilično dolga. Poleg političnih pogajanj je bilo treba imeti še 18 tehničnih sej, toliko je bilo namreč raznih tehničnih podrobnosti, ki so zahtevale sporazumevanje.
Teleprinterska zveza bo šla iz Washingtona naravnost v London, od tam v Stockholm, od tam v Helsinki, potem pa v Moskvo. Zaenkrat jo bodo rabili samo za direktne stike med Belo hišo in Kremljem. Bo noč in dan v pripravljenosti. Pri uporabi bodo rabili poseben tajen “code”, ki bodo v njegove skrivnosti posvečeni samo naši in ruski tehniki.
Na obeh koncih teleprinterske zveze bodo posebni stroji, ki bodo sproti prestavljali vsako poročilo iz angleščine v ruščino in narobe. Tako se bosta Kennedy in Hruščev lahko nemoteno in hitro' pogovarjala s pomočjo tdleprinjterj a. V teleprintersko zvezo bi se rada vključila tudi angleška vlada, toda naša administracija misli, da je treba zvezo zaenkrat preskusiti le na daljavi Washington—Moskva. — Upajo, da bo zveza začela obratovati že v nekaj tednih. Vsak dan jo bodo' tehnično po večkrat preskusili, da se prepričajo, da je vse v redu.
-----o-----
Habsburžani motijo političen mir v Avstriji
DUNAJ, Avstr. — Avstrija ima že več kot 40 let poseben zakon proti habsburški dinastiji, ki med drugim ne dovoljuje pripadnikom dinastije, da se stalno naselijo na ozemlju avstrijske republike. Kot vsak zakon, ima tudi ta svoje luknje. Tako se 'je advokatom sedanjega poglavarja habsburške dinastije Otona posrečilo, da so pred najvišjim avstrijskim upravnim sodiščem dobili pravdo, ki dovoljuje Otonu, da se vrne v Avstrijo. Sedaj živi v sosednji Bavarski.
Avstrijskim socialistom vrnitev ni všeč. Radi bi jo preprečili, toda za to je potreben nov zakon. Socialisti so za zakon, avstrijska ljudska stranka pa ni vneta zanj, akoravno je obljubila sodelovanje pri sestavi besedila. S tem je prišla v nevarnost sedanja koalicijska vlada. Ako bi padla, bi bilo treba razpisati nove volitve. Mislijo, da do tega ne bo prišlo; vsekakor pa imajo sedaj na Dunaju dosti diskusij o “habsburški krizi”. -------------o-----
Nov tiskovni tajnik državnega tajništva
WASHINGTON, D. C. — Lincoln White je služil za tiskovnega tajnika v državnem tajništvu pod šestimi različnimi državnimi tajniki. Sedaj je bil imenovan za generalnega konzula v Melbournu v Avstraliji, kamor bo predvidoma odšel v septembru.
Na njegovo mesto bo prišel 52 let stari poklicni diplomat, strokovnjak za Latinsko Ameriko Richard I. Phillips.
-----o-----
Kupola Kapitola
v nevarnosti
WASHINGTON, D.C. — Strokovnjaki trdijo, da je kupola j Kapitola, sedež Kongrea Združenih držav, dobila nevarne razpoke in da je poslopje potrebno temeljitega popravila, če naj kupola ne pade na glave zakonodajalcev.
Popravilo bo stalo menda kar 20 milijonov dolarjev.
Krebiozen ostane na i razpolago
WASHINGTON, D.C. — Zdravilo proti raku krebiozen, ki ga je sestavil srbski begunski zdravnik dr. S. Durovic ter ie povzročilo ostre debate v strokovnih krogih, bo ostalo v omejeni meri na razpolago za nadaljevanje preskušanja.
Dr. A. G. Ivy in dr. S. Durovic iz Chicaga, 111., sta zaprosila zvezne oblasti naj ga puste v poskusni rabi.
“Amnestija’0’ v knjižnici
Z namenom, da bi ponovno napolnila svoje police vsaj približno tako, kakor so bile polne nekoč, je razglasila mestna knjižnica v Norvvichu (Anglija) za 24 ur “splošno: amnestijo”, se pravi, da so lahko vsi dolžniki vrnili izposojene ‘knjige, ne da bi jim bilo treba plačati izposo-jevalnino, ki je zaradi dolgih rokov nanesla v mnogih primerih precejšnje vsote.
Odziv je bil presenetljiv, ljudje so množično vračali izposojene (knjige, “pomotoma” so prinašali tudi takšne z žigi iz drugih knjižnic, rekord pa je postavil upokojeni uradnik, ki se je najprej napovedal tedefonič-no, češ da mora vrniti “nekaj” knjig.
------o------
Pojasnjeno
Oče in mala hčerkica sta čakala na kolodvoru na vlak, s katerim naj bi prispela mati. Neki moški se približa očetu in se poda z njim v pogovor. Nato mu je nekaj zaupnega povedal na uho dn se sklonil bližje k očetu, nato pa je brž izginil.
Hčerkica pa vpraša očeta:
“Oče, ali ti poznaš tistega moža, ki je s teboj govoril?”
Oče nazaj:
“Ne, zakaj pa to vprašaš?”
Hčerkica: “Zato, ker ti je vzel zlato uro iz žepa, ko ti je nekaj pripovedoval na uho.”
Ženske dobijo delo
Perica in čistilka
Ženska za pranje perila in čiščenje, ki zna dobro likati, dobi zaposlitev v South Eucli-du za 3 do 4 dni na teden. Kličite EV 1-3131.	(114)
MALI OGLASI
Naprodaj
Dvodružinska hiša, v dobrem stanju, v okolici Addison Rd., in St. Clair Ave. Prazna. Kličite 382-5053 za sestanek.
— (113)
Klavirji in harmoniji
pokončni z 88 tipkami $50.00 spinet z 88 tipkami $265.00 elektronični harmonij $395.09
SMERDA’S MUSIC CENTER 5800 BROADWAY MI 1-2125
Stanovanje
Oddamo 3 sobe na 1193 E. 30 St., kopalnica, furnez, na novo dekorirane. Vprašajte v trgovini ali kličite. Hi 2-2009 po 7. uri.	(lig)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do n&s
JOS. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-8607
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
PrijaieFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
HENRY BORDEAUX
POŠTENA 2ENA
POVEST
III.
V čuvajnici
Annecy-le-Vieux leži na griču. Posestvo Sapiniere pa obsega njegov vrh- Razprostira se prav nad cerkvijo, katere romanski zvonik stoji posebej in nosi na svojih sivih kamnih starinski pečat. Razgled z masivne hiše, ki pa ni brez kmečke dražesti, in s terasastih vrtov, ki se dvigajo spredaj kot balkon, je poln neke prostrane in raznolike lepote. Svoje čare ima od svetlobe, ki jo odbijajo vode, enoličnih planjav, ki se na njih spočije oko, 'in oblik gora, ki so zdaj resne in stroge, zdaj spet mehke in sanjave. Tako si je narava nadela po vrsti resno in veselo lice. Na zahodu pa krona vijoličasti stolp nemourskega gradu ravnino Fuis in Annecy.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
MT. PROSPECT — All brick 4 bedrooms. liv. rm., fam. rm. 1% car att. brick gar., on beau, fenced land-scpd. % acre lot Cement patio, stone B. B. Q. pit. Schools, shopping nearby. $23,000. 827-6582.	(113)
MOUNT PROSPECT—Custom built face brk. ranch. Plastered. 3 Bed-icoms, IV2 baths, fin. rec. rm. & bar. 1V2 car garage, patio. Cptg., drapes. $24,500. CLearbrook 5-4149.
(113)
SKOKIE — 7 Rm. Bi-level. Near CTA trarsp. & schools. By owner. Immed. occup. Concord Lane area. Pan. rec. rm.; 3 bedrms., vanity bath; beau. Indscpd. w-w crptg. Bit-ins. Exceptionally priced at $28.000. OR 5-0308.	(114)
OAK PARK — By owner. 4 Bedrm. Erick bungalow. Full basement, 2 car garage, open space for 3rd car. Gas hot water ht. Excellent transportation. Lov/er 20’s. — VI 8-1088.
(114)
- APT. BRICK BLDG. IN AUSTIN New gas heating plant. 2 Story bldg.' 4-4’s, 4-31/2,s. Easy terms. Mid 60’s. 5443 Cortez St. By owner. — 379-7838.	(114)
LOMBARD — Owner, 2 Bedroom bi-level, 2 car gar. Basement. Lot 70x130. Storms and screens. Near schools. $12,500. Phone MAyfair 9-2172.	(U3i
NORTHBROOK AREA—BY OWNER. An ideal growing place for children and plants. Beaut. Idscpd. % acre. 6 rm. Redwood frame ranch with end. breezeway and 1 % car gar. An Xtra Ige. kitchen with built-ins. $18,800. Call CR 2-3395.
(114)
BUSINESS OPPORTUNITY
CANDY AND VARIETY — Well Estab. Truly a money-maker. Also hot dogs and other sandwiches and groceries. Ideal for family or partner. 1 Blk. from school. Must be seen to appreciate. Vic. North-Cali-fornia. Asking $7,000. EV 4-9341.
______________Mis)
GROCERY STORE WITH STOCK, FIXTURES AND 5 FLAT INCOME. WILL TRADE OR SELL. In business over 30 years. Retiring. By owner. 447-4015.	(115)
GROCERY STORE (SMALL) LUNCHEON MEATS. Equipped for fresh meats. Widow ill. Must sell. $1,500 Cash. Call 374-1224 days or 374-2363 after 7 P.M.
(114)
FLORIST BUSINESS. Established 8 yrs. Priced for quick sale by owner. Beverly Terrace. Phone RE 7-1840.	(115)
Tak je s te strani pogled na valovite črte, ki omejujejo obzorje in ga krajšajo. Takšna je dolina Sainte-Catherine z majhnimi obronki, in raskavi iSteumoz, ki ga pokriva grmovje kot koža črnega medveda; prav na koncu pa se dviga zob Rossans z nedoločnim človeškim profilom. Takšno je jezero, dragoceni kamen z izpreminjajočim se leskom, ki ga povzdiguje njegova okolica, jezero, ki ga stiskata v kotlino pečina Chere in polotok Duingt in se zdita, da se kličeta kakor dva ločena ljubimca. V daljavi sklepajo ta krog gore Entrever-na, Charbona in Area in dvigajo kvišku svoje številne stene, zapletene druga v drugo in razjedene od hudournikov, katerih struge se odražajo in poglabljajo; prostor. Na vzhodu pa se, za veyrierskimi vinogradi, ki se spu. ščajo k obali, dviga težki Par-melar v vsej svoji pravilni in oglati ogromnosti.
Za sapiniersko hišo se pride preko polja do gozda, ki označuje posestvo- Ob robu gozda stoji, skrit med drevjem, lesen paviljon, ki je že od nekdaj slu-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
OAK LAWN — 6 Bdrm. home, Across from school, gas ht. eye. fence. 2 ear gar., sidewalks, driveway, gas light posts. W. W. crptg. 2 patios, awnings. .Wrought iron dec. Att. jalousie wind. rm. Screens, storms, washer, dryer, refrig., freezer, gas stove. Call owner after 5. GA 5-4260, 7701 S. Moody. (113)
YEAR ROUND 3 Bedroom ranch on Channel of Fox River next to Cary Country club, — beautifully landscaped, V2 acre. — Carpeting and drapes included. By owner $18,500. MErcury 9-3661.	(113)
8 ROOM HOME: 5 BEDROOMS. 2 baths, insulated; gas heat; 220 wiring, 2 car gar. Nr. schools, Excellent transportation. By owner $18,750. COlumbus 1-3281.	(115)
BOATS FOR SALE
37 FT. SLOOP. Needs work. Will sacrifice for only $1,200. — Phone 731-4148.	(115)
ACCORDION FOR SALE
FUTURISTIC — 5 Switch, 120 bass accordion. As New. Was $800. Will sacrifice for $525. Private owner. Phone AR 6-7462.	(113)
ACCORDION — GUERRINI,
3 Switch. — Medium size, 120 bass, 6 months old. Private owner. Price $225. — YOrktown 6-8957.	(113;
NURSING HOME
HAVEN OF REST NURSING HOME
A Real Home For the Elderly & Convalescent Men & Women Licensed by the State of Ohio 24 Hr. Nursing Care Excellent Home Cooked Food A Homelike Christian Atmosphere With Regular Church Services
MRS. LEWIS WALTERS
OWNER & ADMINISTRATOR MA 2-5437 754 S. 6th
Coshocton, Ohio O10)
žil kot čuvarjevo bivališče. Ko je še bil bolje opremljen, so, ga uporabljali včasih kot prenočišče povabljencev, če v hiši ni bilo več prostora. Obstajal je samo iz dveh sobic v pritličju. Okna so bila zatemnjena z naj-bližjimi vejami. Čeprav ni več služil prvotnemu namenu, so ga vendarle še imenovali “čuvajnica”.
V tem oddaljenem zavetju med zelenjem, a vendar z lahkim dostopom, je Pavel Ferrie-re že mesec dni — brž ko sta se mogla domeniti za sestanek — sprejemal Berto de 'Cheran. Po plesu na prefekturi je z majhnim trudom premagal odpor mlade žene, ki jo je vznemirjala Germanina lepota; ali bolje: ona je z malenkostnim trudom spravila muhavost, ki se ji je porodila, do njenega naravnega konca. Nega telesa in zabave so bile vse njeno življenje. Njen mož, imeniten arheolog, je grmadil sezname grbov svojih dedov in potrpežljivo štel njihova junaštva. Varala ga je skrivaj in oprezno, kajti uživala je ljubezen samo v varnosti in udobju.
V blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE HČERKE
Dorothy Svetin
ki je umrla dne 8. junija 1963.
Leto za letom se v večnost izliva s prahom pozabe pokriva stvari, ljubezen do Te pa še vedno je živa v najinem srcu kot lučka gori...
V raju prelepem tam prosi Boga, da raj nebeški tudi nam da, kjer bomo zopet združeni, nebeško slavo vživali!
Tvoja žalujoča:
OČE in BRAT
Cleveland, Ohio, 10. junija 1963.
F blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE
ANE STARK
ki je preminula 10. junija 195S.
Kako smo srčno Vas ljubili, bili na j večji ste zaklad. Prezgodaj smo Vas izgubili, bilo je konec lepih nad.
Minulo je že pet let odkar Vas groba tema krije, a Vaš spomin še zdaj živi iz večnosti ljubeče sije!
žalujoči ostali:
JOHN — soprog JOHN, FRANK — sinova ALICE DEBEVEC — hčerka VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 10. junija 1963.
Uporabljala je kolo kot prijeten .šport za svoje vesele načrte: zato je za izvedbo svojih grehov zakonolomstva, od katerih so ji ostali samo sončni spomini, ne-obhodno potrebovala lepega vremena-
Njen ljubimec, ki si je že nasitil radovednost in je strasti že zadostil, je začel spoznavati dolgočasje, ki ga povzroča klepetava in. enolična ljubica. Močno zaposlen s svojim delom, ki ga je bilo dovolj, da ga je vsega zavzelo, in s svojim zakonom, ki ga ni nameraval motiti s to bežno stranpotjo, je njegov duh iskal in spet odstranjeval priliko razdora, ki ga njegova čutnost ni hotela. Berta mu je neprestano nudila to priliko z bojaznijo, ki jo je kazala in ki mu je prevečkrat skvarila veselje.
... Tega lepega junijskega popoldneva sta se ljubimca spet našla v čuvajnici. Berta je z žarečim obrazom, dvigala svoje gole roke, da si je popravljala pričesko.
“Vsa skuštrana sem”, je rekla čemerno in obžalovala, da nima svoje sobarice s seboj, kajti sovražila je vsak trud.
Pavel, ki je opazoval njene plave kite, je mislil na črne Germanine lase.
“Človek bi se zadušil”, je povzela- “Ali ne moreš odpreti okna? Saj se nama menda ni treba ničesar bati?”
“Ničesar, mala neumnica. Nihče ne ve več za ta paviljon. Nihče ne hodi tod mimo.”
Odprl jemkno. V sobo je zavel svež zrak in poželjivo ga je vdihaval. Nihče ne ve bolj ceniti zraka in svobode kot ta, ki je bil dve uri zaprt s svojo ljubico. Gozdno listje se je oprijemalo oknic in sililo v sobo. Odražalo se je v velikem, proti svetlobi postavljenem zrcalu.
“Kdaj se spet vidiva?” je vprašala Berta in nadaljevala z urejanjem pričeske.
“Kadar hočeš.”
“Danes je torek; ali hočeš v petek?”
“To je moj svetovalski dan-”
“V soboto?”
“Zagovarjam na sodišču.” “Torej danes teden.” “Zagovarjam pred poroto.” “Torej vedno zagovarjaš?” “Pogostoma.”
“Odgodi svoje zadeve!” “Nemogoče!”
“Rajši odsloviš mene?” “Berta!”
“Sicer pa ti oklevaš.”
Skoraj jezno je odvrnil:
“Ne, ne oklevam. Samo zaposlen sem in ne razpolagam, s svojimi dnevi kot ti. Ženske nikdar ne razumejo teh stvari.” Obrnila se je k njemu z glavnikom v roki, med tem ko so se ji lasje vsuli po svetlih ramah, ki so se belile skozi tanko obleko. Očarljiva je bila v tem polo-
V blag spomin
ŠTIRIINDVAJSETE OBLETNICE, ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA LJUBLJENA IN NIKDAR POZABLJENA SOPROGA IN DRAGA MATI
"Frances Franc
t-
ki je zatisnila svoje mile oči dne 9. junija 1939.
Prišel je k nam spominski žalni čas, ko misel na Vas spet združuje nas; kako nenadoma ste vzeli slovo, za vedno legli v hladno ste zemlje.
Žalujoči ostali:
JOSEPH FRANC, soprog FRANCES PLUT, hči JOSEPH, sin
Cleveland, O., 10. junija 1963.
spiiiMir
MIZARSKA DELA in popravila
ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča slovenski rojak - mizar - carpenter. — Kličite! po 5. uri Zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965.
TONY KRISTAYNIK FAINTING & DEGORATNIG
ZA BARVANJE VAŠIH Hiš ZUNAJ IN ZNOTRAJ se zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan.
HE 1-0965	UT 1-4234
BBHraSSMBBBBBS
REZERVNI PES? — Kuža Sama Davisa v Topeka v Kansasu ni le rezerva, je kar vsakdanji spremljevalec svojega gospodarja. Zelo rad se vozi na vrhu njegovega tovornjaka, kot kaže slika.
žaju, on pa ji ni posvečal pozornosti: “Ali si jezen?”
“Ne, zakaj?”
“Torej še vedno ljubiš svojo ženo?”
“Pustiva jo, te prosim. Ali ti jaz govorim kdaj o tvojem možu?”
“Lahko, če te je volja; mi je vseeno- Ali je še vedno tako lepa?”
" “Kdo?”
“Germana, Ali ničesar ne sluti?”
(Dalje prihodnjič.)
1 Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
*
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
S SVOJIM BREMENOM NA HRBTU — Yee Fung Ng je komaj 8 let, pa je mirno naložila svojo 9- mesecev staro sescvico po kitajskem načinu na svoj hrbet, da jo ponese z letališča v New Yorku, kamor je priletela družina iz Hong Konga.
MLADA PRIJATELJA — Rona Von Arts, hčerkica uslužbenca na nemškem poslaništvu v Londonu, si ogleduje telička v živalskem vrtu Crystal Palace v Londonu.