"GLASILO K. 8. K. JEDNOTE"
1004 N: Chicago Stre« t. JOLIET, ILL.
Rrtnrn Pottaf« Gurul*«).
The largett Sloveniaa Weekly ia th« United States of America.
^Največji •loventki teda*^ V Združenih drža veh.
Uhaja vsako sredo.
Naročnina:
lasued eterj Wedneaday
Subscription rate:
For mrmbm vniIt....$1.20
F«, bob ntrnktn.......<2.00
Foreign CountrU*.... »3 00
Telephone 1048
Za Elaae. ae lato Zrn Za
... $1 JO . »2.00 • MM
NASLOV
oradaKtra ia oprarniitr* Jat
1004 N. Chicago Street, Joliet, IIL
Telefon; 104S
V..
J
ACCEPTANCE FOR MAILIING AT SPECIAL RATE 0F P0STAGE PR0VIDED FOR IN SECTI0N 1103, ACT 0F0CT0BER 3, 1917. AUTH0R IZED ON MAY 22, 1918.
JOLIET, ILL., 31. OKTOBRA (0CT0BER) 1923.

Štev. 44.—No. 44.
'.ji. — i—- J—
Leto IX.—Volume IX-
GRADBA NOVE SLOVENSKE ŠOLE V PUEBLO, COLO.
Iz Pueblo, Colo. smo prejeli izrezek tamošnjega lista "Pue blo Star Journal" z dne 23. t. m. ki opisuje veliko slavnost tamošnjih Slovencev povodom blagoslovi jen ja stavbišča novo slovensko šolo.
Minulo nedeljo popoldne dne 21. oktobra <se je zbralo na Bessemerja od 10,000 do 15,-000 ljukli, da so gledali razst-relbo velikega dimnika iz opeke, katero se bo rabilo za grad-bo nove farne šole na Eilerje-vem stavbišču, ki je last slovenske cerkve Matere Božje.
Točno ob 3.22 popoldne so skušali s pomočjo električne tom v podznožju orjaškega dimnika, toda električni tok je bil preslab, nakar so prepregli dimnik z debeljšo žico nape-ljano iz mestne elektrike. Tok je bil spuščen ob 3:25 nakar se je velikanski dimnik podrl na mestu, kjer je stal zadnjih 20 let. Niti ena opeka ni padla dlje kot 20 čevljev z mesta, kjer je stal dimnik; čudno .je, da se pri tej jako nevarni razstrelili ni pripetila najmanjša nesreča.
Predpriprave za razstrelbo sta delala že prejšni teden rojaka Frank in Joe Mehle, di-namitiranje (razstrelbo) dimnika je pa izvršil mestni komisar George Stumpf. Xa vsaki strani vznožju dimnika se je na vrtalo okrog 6 čevljev veli ko luknjo ter vanjo položilo 29 kosov dinamita.
Pri razstrclbi je za red in varnost skrbela mestna policija; nobena oseba ni smela stati več kakor en blok oddaljeno od onega dimnika. Radovedni gledalci so stali torej na Mesa Ave. od Santa Fe Ave. do Elm ceste; na Rio Grande Ave. je pa stalo na stotine avtomobilov z radovednimi gledalci kako se bo velikanski dimnik podrl.
Še pred rastrelbo je sta vb išče nove šole v bližini onega dimnika blagoslovil Rev. Father Ciril Zupan ob asistenci Father Ciriana in Rev. Mc-Carthva. Te slavnosti se je v-deležilo tudi več organizacij cerkve Matere Božje dalje šolske mladine in raznih društev.
S pospravljanjem in pobiranjem opeke se bo pričelo tekom enega tedna, novo farno šolo bodo pa začeli zidati čez 6 mesecev. Dosedaj še niso načrti te šole gotovi; zatrjuje se pa, da bo nova stavba nekaj krasnega in povsem modernega. Nova slovenska farna šola bo podružnica označene cerkve, kamor bodo pohajali otroci iz Bessemerja.
Važno! Ves zanimiv prizor povodom blagoslovi jen ja stav-bišča nove šole, tako tudi razstrelbo dimnika in podiranja orjaškega dimnika <se je slikalo za kino gledišče ;film je dolg 150 čevljev. Župnik cerkve Matere Božje v Pueblo, Colo. je fsled tega odredil slikanje tega prizora, ker se bo dajalo te slike na posodo proti mali na-
TRIJE SLOVENCI UBITI, ŠTIRJE NEVARNO RANJENI V N0TTING-HAMU, OHIO.
Cleveland, Ohio, 22. okt. — V hiši poznanega rojaka Rudolf Retzer lia 18735 Glenfield Rd. v Nottinghamu, ki je udo-vec je bila v nedeljo popoldne dne 21. okt. zbrana domača družba. V goste je prišla Mrs. Rose Strah, stanujoča na E. 212th St. in Rechor ave. v Eu-clidu, njen sin Joseph 15 let star, hčerka Anna §trah 12 let stara. Rudolf 19 let star,potem pa še rojaka Rudolf Bajt in John Gorše, ki se je pred kratkim vrnil od vojakov. Proti večeru je Rudolf Retzer povabil vse svoje goste, da zasode-jon jegov avtomobil in jih popelje na dom. Komaj en blok od Retzerjeve hiše se nahaja železniška proga Shore Line železnice. To je malo doli bolj proti mestu od Perdanovo trgovine na 185. cesti. V istem trenutku je prihajala rdeča kara, vozeča 40 milj na uro. Retzerjev avtomobil še ni bil popolnoma preko proge, ko ga je zadele kara.
Posledica je bila strašna. Na-mestu je bila ubita Mrs. Ro^e Strah, stara 39 let, njen sin Joseph Strah 15 let star in rojak John Gorše, star 22 let,stanujoč na 982 E. 207th St. štiri osebe so bile ranjene in sicer sta Anna in Rudolph Strah dobila skoro smrtne poškodbe. Retzel in Bajt pa sta jako nevarno poškodovana. Bilo je malo po o-im uri zvečer. Priča strašnemu dogodku ni bil nihče drugi kot Frank Štrumbelj, ki je na porču svoje hiše na 985 E. 185 St. videl ves do godek. Bil je strašen sunek. Avtomobil je težka kara zdrobila na kose, in ko je Štrumbelj prihitel bližje, je videl sedem trupel ležati ob progi. Bilo je sto čevljev naprej, predno se je kara vstavila. Mrtve in ponesrečena so odpeljali v bolničnico. in ranjeni so bili tako v nezavesti, da se od njih ni moglo kaj poizvedeti. Rudolph Retzer, ki je udovec, se je nameraval poročiti v kratkem z Mrs. Rose Strah. V kolikor se je moglo dognati, trdi motorman kare, Alien, da je žvižgal, ko je kara se bližala križišču na Glenfield Rd. Štrumbelj trdi, da ni slišal žvižga, toda potniki so vsi potrdili, da je motorman dajal s-varilno znamenje. Mr. Rudolph Perdan, ki stanuje nedaleč od mesta nesreče, nam je prvi poročil vest o strašni nesreči. Ponesrečeni Rud. Bajt, ki se nahaja v bolnišmici je popolnoma nezavesten; zdravniki pravijo, da ni upanja, da bi o-kreval.	"A. D."
gradi v korist skiada za stavbo nove šole.
Ako želijo naši rojaki v kaki drugi naselbini videti naše vrle Pueblčane obrane pri tej s-lavnosti in če hočejo opazovati razstrelbo velikanskega dimnika, naj pišejo glede filmov in pojasnil na: Rev. P. Ciril Zupan, O. S. B. 806 East B St., Pueblo, Colo.
VAŽNA KONFERENCA.
Washington, D. C. 26. okt.— Za danes je idržavni tajnik Hughes povabil k sebi na posvetovanje bivšega angleškega ministrskega predsednika Llo-yd Georga, ki se mudi na obisku v Združenih državah. Namen te važne konference je doseči sporazum med Anglijo in zavezniškimi državami v zadevi plačila vojne odškodnine od strani Nemčije.
V kolikor znano, ta načrt odobravajo t drli Francija, Italija in Belgija. Da se reši pereče vprašanje glede vojne odškodnine (reparacije) katero mora na podlagi mirovne pogodbe zaveznikom plačati Nem čija, bo imenovana posebna mednarodna komisija, ki bo dognala, je li Nemčiji mogoče plačati predpisano svoto ali ne. V tej komisiji bodo zastopano tudi Združene države.
Čudna razstrelba.
Reading, Pa. 28. okt.—Ko«?o dane« prohibicijski agentje v podcestni kanal iztočili 2800 sodčkov 5% piva, vrednega $50,000, je pri tem nastala ,sebne vrste razstrelba, ki je stanovalce mesta spravila v skrajen strah. Še mlado in novo pivo je pričelo v podcest.s-kanalu delati pline; ti plini so bili tako močni, da je na nekem prostoru razneslo kanal in pivo je curkoma brizgalo na cesto. To priliko so v pora bi H bližnji stanovalci s tem, da so odnašali domov razne pohode, polne finega piva. Pivo pa ni dolgo 'brizgalo iz ceste, ker so mestni delavci luknjo porlcest-nega kanala kmalu zamašili. Tako se je zatem fino pivo pretakalo namesto v posode žejnih Readingčanov, v reko Sc-huvkill.
Pomanjkanje delavcev na farmah v Iowi.
Sioux City, Iowa. 25. okt. — V severnem delu Iowc, Nebra-ske in Južne Dakote so vsled skrajno lepega vremena pričeli šele sedaj koruzo pospravljati in luščiti. Farmarji so zelo v stiskah, ker ne morejo dobiti zadostnega števila delavcev. Državna posredovalnica za službe bi takoj zaposlila 1000 mož. Plačuje se delavcem odd 5 do 9c za 1 bušelj nalUšče-ne koruze.
Parn?k potopil- submarinko.
Washington, D. C. 28. okt.— Tukajšnjemu mornaričnemu oddelku se poroča, da je danes zjutraj ob 6 parnik "Al-banidarez" zadel in potopil submarinko (podmorski čoln) "0.5". Na tem podmorskem čolnu se je nahajalo 5 vojakov, ki so vtsi utonili in sicer:'mate' Lovrenc Brown, elektrikar, Clvde Hughes,strojnik; Hemy D. Breault torpednik; Thomas P. Melzler, kurjač, in kuhar Fred C. Srnith.
Prvi sneg v Jolietu.
Včeraj zjutraj je zapadel v našom mestu prvi sneg, ki je naravo do cela pobelil. Snežec beli, malo prekmalu si se letos pojavil!
BORBA ZA PREDSEDNIŠKO KANDIDATURO.
Senator Johnson hoče poraziti Kelogga.
Chicago, IU., 29. okt.—Prijatelji in naklonjenci znanega senatorja Hiram Johnsona iz Californije se mu je čeraj brzojavno naznanili, da naj takoj pride v njih sredino, da ga bodo proglasili za republikanskega predsedniškega kandidata. Njegov tekmec senator
DR. STEINMETZ UMRL. i NEMIRI NA SAKSONSKEM.
Schenectady, N. Y. 26. okto-1 Berlin, 29. okt. — Vsled ved-bra. — Danes zjutraj ob pol 9. no večjega upora socialistov in uri je na svojem domu tukaj u
mrl Dr. Karol P. Steinmetz, največji ženij na polju elektro-fizike, star 58 let; zadela ga je srčna kap.
Dr. Steinmetz je bil rojen v Vratislavi na Nemškem, kjer se je izšolal za električnega inženirja in kemi-ta. Tukaj v A meriki je živel 34 let ter je vr* čas vodil tehnična tlela obče-
Kcllog iz Minnesote je bil po zatrdilu nekaterih politikarjev j znane tovarne za električne na-prodlagan za bodočega ameriš-, prave General Electric Works kega veleposlanika na Angleš- v Schenectadv, kjer je dobival
kem. V kolikor se zamore o tem soditi, je to samo postranska igra nasprotnikov Jolin-sonove stranke. Prvi predsed. ka lididat republikancev bo senator Hiram Johnson iz Calif.
Tu
Visoka starost. Vancouver, B. C. 24. okt. — živeči Charles Quick, po priklicu sedlar in jermenar je danes obhajal svoj 103. rojstni dan. Navzlic visoki starosti dela navedenec v neki tovarni po 11 ur na dan; pravi, tla mu jt delo najljubša stvar na i-vetu.
Pred nekaj meseci se je Mr. (^uick dal vpisati v plesno šolo, toda ples je sedaj opustil ker mu ne ugaja več.
$100,000 letne plače. Vsled njegovih epohalnih iznajdb na e-lektričnem polju je Zaslovel po celem svetu, kakor znani Thomas Edison. Glede političnega prepričanja je bil socialist. Njegovi prijatelji zatrjujejo,da je postal Dr. Steinmetz žrtev svojega poklica, ker je hotel izpopolniti več električnih naprav za olv no vporabo.
Smrtna, kosa.
Dne 23. oktobra je v Canons-burg, Pa. umrl tamošnji mirovni sodnik Josip Ambrožič, star 40 let, rodom iz Žabje va-i pri Novem mestu; bolehal je samo nekaj dni za pljučnico.
Pokojnik je bil 12 let vpos-len pri Standard Chemical Co. v Canonsbugu, znani kemični Rekord pri strojepisju. tovarni radija; skozi njegove New York, N. Y. 24. okt.— roke Je šlo tri četrtine radija.
Povodom neke razstave se je te dni vršila v našem mestu tekma tipistov na pisalnem stroju. Pno nagrado je dobil 24 letni Albert Tangora iz Pater-•soijm, N. J. ker je napisal 8820 besed v eni uri, ali povprečno 147 besed na minuto.
ru-
Znižana plača delavcem v dotopilnici.
Butte, Mont. 26. oktobra. — Vodstvo Butte, & Anaconda bakrene družbe je z današnjim dnem vsem »vojim delavcem znižalo plačo za 50e na dan; v-sled tega je prizadetih okrog 14,000 delavcev v Butte, Ana-condi in Great Falls, Mont. Družba navaja vzrok znižanja plače prenizko ceno izdelane rude in previsoke upravne stroške.
Anglija odobrava nasvet Združenih držav.
London, 26. okt. — Da bo mogoče tihotapstvo z žganjem na ameriškem obrežju omejiti, se je vlada Združenih držav o-bniila na Anglijo v svrho podaljšanja obrežne cone na 12. milj. Kakor javlja angleški zunanji minister Lord Curzon,bo skinšala Anglija tej prošnji u-goditi. Ko bo zadeva rešena, bodo ameriške carinske oblasti preiskale vsak inozemski parnik v razdalji 12 milj od obrežja, če ima kaj opojne pijače natovorjene.
Zaprti Irci stavkajo. Dublin, 28. okt. — V raznih zaporih se nahaja na Irskem 1495 političnih ujetnikov, ki nočejo uživati nobene hrane. Oblasti so vsled tega v velikih sitnostih.
kar se ga izdela na svetu
Pok. Josip Ambrožih je bil od I. 1915-1920 znan v naši ameriški slovenski (javnosti p<> svojih pripovednih spisih. Tedaj je-spadal k socialistični stranki; bil je tudi več let v gl. odboru S. N. P. Jednote; a kasneje je pa vse sikupaj pustil in stopil v tabor aagleskih protestantov. Pokopali so ga dne 26. okt. na presbiterijan-skem prikopališču Oak Springs v Alexandru (CanOnsburgu,) Pa. Zapušča ženo in 4 nedolet-ne otroke.
Ko bodo to novico čitali Am-brožičevi sorodniki in domačini blizu Novega mesta, se bo do gotovo čudili Čudnemu življenju ameriških slovenskih "naprednjakov".
Kosilo v zraku.
Pariz. — Meti Parizom in Bukrešem (1150 milj daleč) bo v kratkem uveden zračni promet z aeroplanom. Naenkrat se bo lahko peljalo 16 o-seb. Aeroplan 'bo opremljen s spalnimi sobami, jedilnico in kuhinjo tako, da bodo lahko potniki v zraku kosili in večerjali.
Kazen za inozemske parnike.
Washington, D. C. 28. okt.— Ker je v noči 31 avg. prispelo več inozemskih parnikov z no vimi priseljenci, ki so hotel, prekoračiti redno mesečno k voto, je priseljeniški komisar Husband k sebi na zagovor poklical zastopnike vseh teh pa-robrodnih družb.' Tem družbam je bila vsled tega naložena denarna globa v znesku
komunistov na Saksonskem,je danes nemški diktator Strese-man iz urada odstavil saksonskega ministrskega predsednika Zeignerja. Ker se je Zoisr-nerjev kabinet odločno upiral odloku berlinske vlade, so danes popoldne vdrli nemški domobranci v vladno poslopje ter vse ministre s silo iztirali; vodstvo saksonskega kabineta ima sedaj Dr. II. Heinze v svojih rokah.
Stres eman je poslal v Dres-den, glavno mesto Saksonske vsled tega večji oddelek domobrancev, da zabranijo za jutri določeno zasedanje parlamen-ta. ,
Tudi na Bavarskem se pojavljajo rcffni nemiri med ljudstvom. Oblasti sa prišle na sled zarotnikom, ki nameravajo proglasiti Bavarsko za neodvisno republiko; v to zaroto so baje zapleteni tudi diktator von Kahr, Adolf Hitler in general Ludendorff.
Delo v Poruhrju počiva.
Berlin, 26. okt. — Položaj v zasedenem ozemlju Poruhrja postaja vedno bolj resen deloma vslod upora, deloma vsled nastopa znanega magnata Stinnesa, ki je dal vse svoje premogovnike in tovarne zapreti, da je obupano ljudrtvo brez dela in jela.
Danes popoldne se jo zbralo v Dusseldorfu več tisoč delavcev, ki so s silo vdrli v trgovine in skladišča; pri tem spopadu je bilo več oseb nevarno ranjenih. Tako so razjarjeni delavci Kruppovih tovarn tudi' v Essenu vprizorili velike izgrede; lačno ljudstvo je - silo vdrlo glavni policijski stan, ter zahtevali kruha; v tem s-popadu bi bila kmalu dva stražnika linčana; tri osebe so ubite, 17 pa ranjenih.
V Frankfurtu in po vseh Rezijskih premogovnih okrajih je bila proglašena generalna stavka.
Pogreb v zraku.
Pariz, 27. okt. — Prvi pogreb v zraku se je v Parizu vršil danes. Ker se je te dni sloveči francoski letalec Alex Mancvrol na Angleškem smrtno ponesrečil, so njegovo truplo semkaj v aeroplanom prepeljali. Aeroplan s krsto je spremljalo še 20 drugih letal. Po-nesrefanga letalca so pokopali na pokopališču Bcval de G race.
$300,000 katero plačati.
'boklo morale
Vrednost ameriškega bankovca za $1.
Ridgewood, N. J. 28. okt. — Tu živeči John Felton je poslal pred 3 tedni enemu izmed svojih prijateljev na Nemško $1 v pi**mu. Dotični prijatelj mu je odgovoril, da v onem mestu nima nobena krajevna banka toliko denarja, da bi mu zamogla oni bankovec izmenjati. V oni banki so mu naročili, naj pride naslednji dan a kakim vozičkom po nemške papirnate marke.
Društvena naznanila in dopisi
NAZNANILO Ix urada društva sv. Družine št. 5. La Salle, m.
se naznanja, da je bilo sklenjeno na zadnji seji dne 7. oktobra, da naše društvo pristopi v centralni bolniški oddelek s člani in članicami, vendar je pa članicam na prosto voljo dano da pristopijo ali ne, vsaka članica, ki hoče pristo-' pi-ti v centralni bolniški oddelek naj se zglasi pri tajniku, ali pa pri kakem drugem odborniku.
Dalje naznanjam, da plača vsaka članica 75c na mesec za bolniški asesment ter bo dobi? vala iz centralne Jednotine blagajne $7.00 podpore na teden. Cenjene sosestre! Zdaj i-mate lepo priliko za pristop v ta oddelek; jaz naravnost ne silim nobene in ji tudi ne branim, toda opozarjam vas na lepo priliko, ki se vam sedaj nudi.
Dalje opozarjam članstvo, da je za mesec november razpisan posebni asesment $1,00,
K. J. Pittsburgh, Pa., da se je vršila plesna zabava dne 20. oktobra t. 1. v korist in pomoč •društvene blagajne za podporo članov in članic. — Le žal, da se članstvo tako slabo vde-iežuje društvenih sej in društvenih zabav; žal da članstvo tako slabo dela na društvenem polju. Bratje in sestre! Ni dolžnost samo odbora delati pri društvu, nego vsega članstva skupaj, posebno pa še onih, ki 3o prejeli od društva že veliko podpore.
V resnici, odbor je sluga pri društvu, toda morate mu tudi vi člani (ce) pomagati. Ali vam niso znana gesla naše K. S. K. Jednote: "Vsi za enega, eden za vse." — "V slogi je moč." "Vse za vero dom in narod!" —Če bi se na te besede ozirali, bi ®e moralo več članstva vdeležiti društvenih prireditev. Naše društvo šteje 426 članov-(ic) odraslega in mladinskega oddelka, pa se ni minule zabave vdeležilo niti 40 iz obeh oddelkov; toraj komaj 10 odstot -
katerega mora plačati vsak kov! Ravno taka slaba vdelež-
član(ica) v svrho pokritja st roškov minule konvencije; saj . ste čitali tozadevno naznanilo gl. tajnika v zadnjem "Glasilu". Te vrstice naj vam služijo v ravnanje, da se ne bo nihče izgovarjal, da ni vedel; ta a-sesment mora biti plačan brez vsakega izgovora.
Dalje vabim tudi člane, da bi se bolj številno vdeleževali sej kot dosedaj če ne, bo moral odbor bolj strogo po pravilih postopati.
Pozdrav do vsega članstva " K.v S. K. Jednote, osobito pa do članov(ic) našega društva st. 5.
Frank Strehar, tajnik.
NAZNANILO članom društva "Friderik Baraga" štev. 93 K. S. K. J.
Chisholm, Minn.
Ihie 14. oktobra t. 1. je naše društvo pristopilo v centralni bolniški oddelek K. S. K. J. Prosim, da člani društva sedaj vpoštevajo Jednotina pravila v slučaju bolezni in naj se po njih ravnajo. Asesment do novega leta ostane kot do sedaj. Društvo je plačalo svoje bolne člane do 14. oktobra; za naprej pa bodo dobili iz cetral-ne bolniške blagajne bolno podporo; one člane pa, ki se nahajajo izven Chisholma V kraju, kjer je kako društvo, spadajoče h K. S. K. J. in spada k central, botn. oddelku prosim, da mi pišejo, da se jim izda prestopni list za bližnje društvo.
Za dr. "Friderik Baraga" št. 93 K. S. K. Jednote.
John Sterle tajnik.
ba je tudi na sejali.
S tem izrekam prisrč.no zahvalo vsem delavcem in delavkam, članom in članicam, ki so pomagali na zabavi. Hvala v-sem onimi članom društva, ki so se udeležili in trašili na zabavi. Prisrčna hvala vsem rojakom in prijateljem iz okolice, ki so nas posetili na naši zabavi. Ako bi ne bilo stranj-skega naroda in nekaj članov, bi bila dvorana prazna. Jaz mislim, da vsak ' član (ca) bi moral biti ponosen na svoje društvo; kakor z veseljem z-raven pristopi, tako bi moral i.udi z veseljem za društvo delati. V slučaju kake nesreče se pa vsakdo takoj obrne na društvo za pomoč. Sicer pomoči ne prosi, ampak naravnost zahteva.
Bratje in sestre! Pomislite. Vsakdo vplača v društvo po 50c na mesec, ali $6. na leto; ako pa katerega zadene bolezen, dobi iz društvene blagajne za 6 mesecev $182.
To naj za enkrat zadostuje. Te besede Vam z dobrim namenom polagam na srce, da bodo odobrile obilen sad v prid našega društva.
S sobratskim pozdravom
Matt Brozenič, tajnik.
NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. Jednote v Barberton, Ohio.
Uradno se naznanja vsem članom imenovanega društva, da prihodnja redna seja se bode vršila ravno tako, kakor dosedaj tretjo nedeljo v mesecu, samo da bode seja dopoldne namesto popoldne. Začetek seje ob pol desetih dopoldne, to pa zaradi tega, ker na omenjeno nedeljo bode v prostorih kjer društvo zboruje Cerkveni bazar slovenske fare Srca Jezusovega. Naprošeni ste člani, da blagovolite to naznanilo v-poštevati.
Z sobratskim pozdravom Joseph Lekšan, tajnik.
ZAHVALA.
Tem potom naznanjam vsem cenj. članom in članicam društva sv. Mihaela št. 163 K. S.
VABILO
na igro in zabavo,
katero priredi društvo sv. Ane št. 170 K. S. .K J. Chicago, 111. dne 4. novembra t.l. v cerkveni dvorani. Vprizorilo se bo neko jako lepo in veselo gledališko igro; po igri se pa vrši prosta zabava s plesom v šolski dvorani.
S tem uljudno vabimo vse cenj. sosestre našega društva, kakor tudi članstvo drugih -slovenskih društev iz Chicaga,vse Slovence in Slovenke našega velikega mesta, da nas označeni dan v obilnem številu po-setijo. Nikdo ne bo obžaloval vdeležbe, ker naša prireditev bo res nekaj zanimivega. Torej, na veselo svidenje 4. nov.
Ker je naše društvo še mlado ter potrebuje finančne pomoči, se torej za mnogobrojno vdeležbo še enkrat toplo pripo roča.	Odbor
narja (prešiča) gledat in pitat; pravijo da vaga ta žival že 900 lb. Mr. Drašler si vedno beli glavo, kako ga bo zaklal; no, zaradi tega lahko mimo spi; če ga "coklarji" ne bodo mogli zaklati, ga bomo pa mi Vrhničani. — Pa pustimo šalo na strani
Na društvenem polju se prav marljivo gibljemo, tako tudi v dramatiki. Osobito bomo sedaj obloženi z delom, ko bomo i-meli naš cerkveni "fair" v korist tukajšnje slovenske cerkve Matere Božje, kakor so nam o-znanili naš marljivi župnik Rev. Father Fr. Ažbe. V resnici mora vsakdo priznati, kako se naš dušni pastir trudijo za napredek naše fare, da čim preje dosežemo zaželjeni cilj — novo farno šolo.
Dne 14. oktobra so imela veselico v korist naše cerkve sledeča "društva K. S. K. J.: Dr. sv. Jožefa št. 53, dr. M. Pom. št. 79 in dr. Sv. Ane št. 127. Ta prireditev se je tako izbor-no obnesla, da je preostalo $350. čistega dobička.
No, sobr. urednik, — zdaj vam pa še nekaj naznanim če se vam ne bo stvar smešna z-dela.
Skoro že vsakojaka društva in klube imamo v Waukeganu, samo takega še nismo imeli, kakoršnega smo ustanovili predzadnjo nedeljo (21.) okt.) Pa ne smete misliti, da je ta kak KKK., ali "Aero" ali političen klub. ^r- Ta klub bi lahko nazivali 'Brezmuzikalični', ali tudi "Mutasti" klub. Vsakdo bo lahko imel orgelce, samo igrati ne bo smel nanje, Če ne ga takoj stane 25c kazni. Član tega kluba bo dobil orglice, in če ga kak klubov član zasači, da orgelc nima pri sebi, bo moral plačati lOc globe.
Zdaj boste pa mogoče vprašali, zakaj bomo rabili dobitek? Ta denar se bo rabil za vogelni kamen naše nove šole kadar jo bomo zidali.—
Dragi mi rojaki naše Wau-keganske naselbine in iz North Chicaga! Ker je do dobro ideja, vas uljudno vabim, da pristopite v naš novi klub. V sio-<i je moč! Na ta način bomo dosegli, da bo onkraj 10. ceste stala enkrat naša krasna nova slovenska šola, ki bo gotovo v ponos in čast nam "na-zaktnjakom", kakor nas imenujejo naši "pr os vi ti je nci" iz Chicaga.
Pozdrav vsemu članstvu K. 3. K. Jednote.
Joe Maček.
"SVaukegan, 111.
Zopet hočem nekoliko poročati iz naše ameriške Vrhnike, da ne boste morda rekli, da smo že vsi zaspali. — Samo tega ne vem, kaj je s 'coklarji: mislim, da nimajo časa; za našega mojstra Drašler ja že vem da je zelo "busv", ker .'hodi veidno tistega velikega ščeti-
Canonsburg, Pa. Ker je danes ravno nedelja, em se popoldne vsedel za mizo, da sestavim kratek djpi« iz naše naselbine; saj od tukaj že dolgo časa nismo nič v 'Glasilu' čitali.
Well, posebnih novic res ni dosti. Če bi že začel z vremenom, bi se moral človek o njem pohvalno izraziti; tudi pri nas imamo sedaj takozvano "indijansko poletje", leislanca nam je zadnjič pomorila, vse ta žlali tne rožico okrog hiše na vrtu.
Z delom gre pri nas še precej dobro dosedaj. Ne smemo se pa s tem preveč ponašati, sicer se lahko to kolo ustavi vsak čas.	i
Na zadnji seji našega društva št. 153 je naš sobrat John Recelj predlagal za pristop v iruštvo dva mlada, krepka fanta, brata Antona in Alojzija Polh v starosti 18 in 19 let. Označena sta bila rojena tukaj v Ameriki; pred 3 leti sta be podala s svojimi stariši v staro domovino, v Št. Peter na Krasu. Ker sta pa videla, da jima ne more dati sedanja italijanska domovina toliko boleha kruha, kakor sta ga imela v Ameriki, sta priromahv nazaj v njuno rojstno domovino. Tudi njuni stariši bi radi prišli na-zaj> Pa jim vlade delajo dosti
ovire. To je svarilen vzgled o-nim, ki so namenjeni potovati v staro domovino. Šur,—dokler je še kaj lepih amerikans-kih dolarčkov, je že še dobro, potem pa hajd nazaj čez lužo v obljubljeno deželo; ja, ko bi bilo pa še to mogoče? Ta nesrečna priseljeniška kvota dela mnogim preglavice. Boljše je ostati v U. S. A.
Pozdrav
John Pelhan.
"VVaukegan, 111.
V soboto, dne 3. novembra otvori Slovensko Stavbinko in Posojilno društ. (North Sliore Building and Loan Associat-ion) novo (11.) Serijo.
Rojaki! Rojakinje! Tu se vam zopet nuidi lepa priložnost za varčevanje.
Pridite v urad tega prekori-stnega društva prihodnjo soboto, ter sezite po delnicah in nikoli vam ne bode žal. Delnice so po 100 dol. vsaka in vi plačujete samo po 25c na teden, in v 6 letih se vam izplača 100 dol. Plačate lahko tudi za več tednov skupaj kakor vas veseli in se vam zdi bolj pri-lično. V slučaju pa, da vi denar potrebujete, ali da vsled katerikoli vzroka ne morete plačevati, <se vam ves denar vrne z obrestimi vred. To društvo posluje na strogo trgovski podlagi in je pod nadzorstvom države Illinois. Tu je vsaka izguba nemogoča. Vsem slovenskim društvom, ki imajo svoj denar v banki naložen, bi se priporočalo, da s prvim januarjem vložijo svoj denar in s-voje prihranke v to domače pokljetje. Tu se plačuje od lira-nine vloge po 4M>% obresti; na banki dobite pa le 3%. Na ta način pomagate sami sebi, (dobite namreč večje .obresti) pomagate Stavbinskemu in po-jiluemu društvu in pomagate splošno celi slovenski naselbini. Toraj na noge! Pristopite vsi k temu prekoristnemu društvu.
Kaj pa je z rojaki tam doli pod gričem? Kaj je s slavno-110 Market cesto? Rojaki! Vidite, da ni varno imeti denar zakopan doma v bezmentu. Tudi vi z Market ceste se zdramite ter pristopite k temu društvu. Žal, ^tje sedaj samo en sam rojak iz Market St. ki je član tega društva. Kje ste pa drugi! Zdramite se! in prihodnjo soboto pridite v urad tega društva ter se vpišite v društvo. Ni pa neobhodno potrebno, da pridete osebno, ampak lahko pošljete kakega prijatelja ali pa svojega sina ali hčer. Urad je odprt vsako soboto zvečer ocl 7 ure naprej. Toraj "Hura" in lito serijo mora iti "Over the top."
Naznanja se vsem uložnikom v razredu B, da obresti od v loženega denarja se bo plačevalo zadnjo soboto meseca aprila prihodnje leto.
Za Slov. Stavb, iu Posojilno društvo.
Math Ivanetich, tajnik.
ZAHVALA.
V prijetno dolžnost si štejem, da se tem* potom iskreno zahvalim vsem mojim sorodnikom (cafri), (prijateljem(cam), znancem (kam) in sosedom, ker so dne 21. oktobra povodom mojega 48. rojstnega dne priredile takozvano "Surprise party" na mojem domu. Kaj takega se nikakor nisem nadejala' in ne pričakovala. Dobro ste imele z Mr. Martin Gorsichem zgovorjeno, ko me je ono nedeljo popoldne s svo jim avtomobilom na izprehod peljal!
Najprvo se prav lepo zahvaljujem Mrs. Rose Gojrsicli, Mrs. Anton Terlep in Mrs. Louis Janzekovich za vso prireditev. Hvala lepa za vdeležbo' tudi naslednjim mojim prijateljicam: Mrs. Mike Papesh st., Miss Anna Papesh,
Mrs. Filip Jamnik, Mrs. Rudolf Kuleto, Mrs. Math Bezek, Mrs. Angeli Stim, Mrs Frank Vančas, Mrs. Anton Šraj, Mrs, Joe Dajčman, Mrs Jos. Terlep, Mi s. Antom, Turkovioh, Mrs. John Jontes, Mrs. Frank Petan, Mrs. čornetič, Mrs. Math Kolich, Mrs. Rački.
Pritej priliki sem prejela tudi lepe darove ali darila, za kar se iskreno zahvaljujem v-sem darovalcem, kakor sledi: Mr. Mike Papesh, Mr. Anton Papesh, Mrs. Frances Suster-šič, Mrs. Frances Kezerle, Mrs. Mary Vidic st.. Mrs. Ana Vi-dic, Mrs. Frances Slapničar, Mrs. Ant. Glavan, Mrs. Atai O-blak in Mrs,. Ani Terzinch. #
Hvala tudi*Mr. Rudolf Dajč-manu in Mr. Anton Dajčman za lepo igranje pri tej prireditvi, katere ne bom nikdar pozabila.
Še enkrat izražam vsem skupaj svojo zalivalo za izkazano mi naklonjenost. Živeli!
Alojzija Sladič, 1103 N. Broadvvav, Joliet, 111.
(Advertis.)
LISTNICA UPRAVNIiTVA
Vsled želje tajnikov nekate rih krajevnih društev smo jim še meseca septembra poslali a-dresar v pregled in popravek. Ta adresar smo poslali za dru štva v Chicago,111., Pittsburgh Pa., Eveleth, Minn. in Forest City, Pa. Popravljen adresar smo prejeli do danes samo od dr. št. 120 v Forest City.
Uljudno prosimo, da naj gredo sobr. tajniki in sestre tajnice na delo, da bo imenik članov za pošiljanje "Glasila" čim preje pregledan. Radi bi stvar uredili v najkrajšem času, oziroma še pred selitvijo uredništva in upravništva v Cleveland. Ohio. Vsak tajnik, ko je gotov s pregledovanjem adre-sStrja, naj ga blagohotno izroči še drugemu društvu v pregled, kakor naprošeno.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA
Člani in članice v Waukega-nu, 111. bodo prejeli tekoči teden dve številki "Glasila" in sicer št. 43 in 44. Pomota se je pripetila pri ekspodiciji v ti-karni, ker je bil zavitek zadnje izdaje lista naslovljen in poslan v Kansas Citv, Kans. na mesto v Waukegan, 111.
MESTO TRDEGA PREMOGA.
Dasi je trdi premog ali ant rocit najugodnejše solidno go rivo za domačo kurjavo, vendar to ne pomenja, da je nenadomestljivo, kajti imamo še to liko drugih goriv, ki ga laliko nadomestujejo, — pravi rudarski ured federalne vlade. Najnovejše število hiš v tej deželi rabi za kurjavo meki (bituminozni) premog. Razun tega imamd še druga nadomestila, ki se lahko rabijo v slučaju pomanjkanja antracita, kot n. pr. koks petrolej, strjen ogleni prah v obliki opeke in prašni antracit. Umni ljudje, ki znajo kako treba kuriti, prav lahko shajajo tudi brez antracita.
Ko se človek privadi h kurjenju s koksom, ima raba koksa isti uspeh kot ona antracita. Mnogo ljudi celo ima rajši koks. Ta je čist, ne povzroča dima in, ako je peč pravilno regulirana, oddaje 8 tem in redovito toploto. Ker je koks lažji, zavzema mnogo več prostora kot trdi premog, in radi tega treba ga večkrat na-ročevati iu bolj pogostoma Staviti v peč. Raba koksa za kurjavo ima neke neugodnosti, ki se pa z malce potrpežljivosti in umnosti dajejo prav lahko odstraniti. Nekatere vrste koksa se ne vnemajo tako hitro, ali ko se vnamejo, izgorevajo prehitro, ako se v peči ne regulira. Koks v peči leži jako rahlo, kar dopušča, da zrak prepikuje z vseh strani.
vsakega kosa in da sc ogenj vname na vse strani. To vse zahteva več pažinje in izkušnje, kako naj se ravna z gasi-lom pri peči. Zlasti treba paziti na to, da prepih ne prode-re v pepelišče, kajti v takem slučaju, tudi če so vratca pri pepelišču zaprta, bi koks hitro izgorel.
Navadni mehki ali bituminozni premog, katerega rabijo za kurjavo v zapadni h in centralnih drža vaili, izpulite va mnogo dima in radi tega ni majprijetnejše gorivo, ali tudi proti temu je lahko odpomoči. Ko se kupuje mehki premog, treba paziti na to, da se dobi ono vrsto, ki povzroča najmanj dima, takozvani) brezdimni premog, take vjste mehkega premoga se izkopava v centralni Pennsylvaniji in v West Virginiji. Ker se ta premog nahaja v .bližini ajutracitnili premogovišč, znaša izhlapljiva snov v istem le 16 do 25 odstotkov. Dasi ni torej tako čist kot antracit, gori vendarle skoraj brez dima v domačih pečeh. Za rabo tega premoga ni treba prevrediti peči, ki je napravljena za kurjenje z antracitom, niti ni treba spremeniti rešetke v peči. Kar je le treba, to je večja paanja iu večje poznavanje, kako treba kuriti. Treba čistiti dimnike bolj pogostoma; ako premog od/daje mnogo dima, treba jih čistiti vsak dan, drugače vsaj po enkrat na teden.
Ako rabimo za kurjavo premog, ki se silno kadi, ta v začetku proizvaja toliko plina, da je treba več zraka, da se premog vname. To naknadno količino zraka dobavljamo, ako odpremo gasilo v pečnih vratih, oziroma, ko je ogenj silno vroč in je veliko dima v pcVi ako držimo vrata na peči malce odprta skozi nekoliko minut, potem ko smo nasuli v peč nadaljno količino premoga.
Trdi premog navadno jako lepo in mirno gori in oddaje stalno vročino. Ali ko je zi-na velika, je mehki premog jako bolj priporočljiv, ker, ko se prav vname, bolj zakuri.
Ako se rabi mehki premog mesto trdega, treba za celo limsko sezono 10 do 25 odstot. več mehkega kot bi bilo treba trdega premoga. Ali s pravo spretnostjo se ta večja količi-ia prav laliko prištedi.
Imamo tudi druga nadomestila za trdi premog. Vedno več prihajajo v rabo takozva-ne ogljene opeke. To je strjen ogljeni prah. Rabi se prav tako kot antracit, niti ne saliteva večje pažnje. . Ako je kakovost teh opek dobra, je njihova prav uspešna.
Vedno več se vporablja petrolej za gorivo. Njegova raba pa potrebuje posebno peči. Kurjava stane več, ali rezultat je jako povoljen. Tudi plin ima vse prednosti kot ku-ivo razun stroška. Niti eno izmed teh snovi ni v stanu služiti kot takojšnjo nadomestilo za trdi premog.
V nekaterih krajih je dobi-i drobnozrnaste vrste trdega premoga, ki jih navadno nazivi jemo prah; v trgovini gre ta vrsta pod imenom 'buckvvhe-rt." Tak premog se lahko vporablja, ako je v peči zados-fi prepiha, da zamoa zrak pro-lirati skozi pprah.
Kdorkoli hoče, more dobiti natančna navodila o rabi nado-nestil za trdi premog, ako piše na Department of the Inte-rior, Bureau of Mineš, Was-hington, D. C. za Serial 2519.
Najbogatejši možje boljševiške Rusiie.
Po zadnji statistiki so najbogatejši možje v Rusiji: v Moskvi,Trocki, Sinovievv, Dje-rinski, Radovski, Krassin, Bogdanov in Vladimirov, najsvetlejše zvezde boljševizma.
J. M. Trunk:
"V delavnico sem Tvojo zrl..."
(Nadaljevanje.) PREMICNICE. . '	Saturn.
Naredimo tudi se z Jupitra velik korak tja v v.semir. V sre dnji daljavi 190 miljonov milj ali 1400 miljonov kilometrov od solnca srečamo drugo glav no premičnico našega osolnč ja. Za to premičnico se zvezd o-gledi prav posebno zanimajo ker je izvanredna prikazen na šega osolnč j a na nebnem svodu. V svojem sedanjem raz vitku ta premičnica med zvez Idami nima sovrstnice, nobena ji ni podobna. Kakor Jupiter tvori tedaj tudi premičnica nekak majhen svet zase. Poznali so jo že stari narodi ter jo i menovaii Saturn, a malokaj le so vedeli o njeni naravi. Na nebu se .sveti kot zvezda prve vrste. Pri daljšem opazovan ju zapazimo, da se jako počasi giblje in počasno menjava svojo lego med stalnicami, ker stoji povprečno do 21 Mi leta v enem in istem ozvezdju.
Ako je Jupiter največja premičnica, je Saturn najbogatejša. Jupiter je velikan. Saturn bogataš. Ima namreč osem o-ziroma devet spremljevalcev ali lun. Poleg teh mu je sodrug in spremljevalec posebne vrste Saturna obilaja namreč čudovit obroč ali kolut, ki «se pro sto viseč giblje okoli njega. To je čudo prve vrste, prikazen kakršne ne zapazimo nikjer v osolnčin.
Kaj vemo dandanes o tem izredno zanimivem svetu? Kaj nam je odkrila novodobna veda?
Kakor tir vseh premičnic, ji tudi Saturnova pot okoli soln ca podobna pakrogu ali elipsi ki meri 8 miljard 860 miljono\ kilometrov. Da prehodi to go rostasno pot, potrebuje nič manj kot 29 let in 167 naših dni. Vsaka doba letnega časa traja toraj tam približno 7 na šili let. Sedemletna vesna, ti bi kaj bilo, a sedemletna zima ? Kdo bi\ zamogel tako dolgo z mrzovasti ?
Saturn se giblje trikrat bol; počasno ko naša zemlja, a ni vedno enako hitro, ker je pak rog njegovega tira še bolj raz tegnjen, kakor pakrog naše ze mlje. Najmanj se mu mudi, ka dar je od solnca najbolj odda ljen. Precej bolj se požuri, ko mu je blizu, kakor bi se ga bal. Tudi od zemlje ni vedno enako oddaljen, ker odvisi medseboj na oddaljenost od tega, ker se nahajata nasproti solncu. Sa turn se približa zemlji do 11^0 miljonov kilometrov in se od dalji od nje do 1664 miljonov kilometrov. Zato se nam tud na nebu ne kaže vedno v enaki temveč v različni velikosti, da si vedno kot zvezda prve vrste. V gorostasni daljavi, kjer se nahaja Saturn, je solnce 90 krat manjše, kakor pri nas in tolikokrat manjša je tudi njegova svetloba, vendar pa približno še 1000 krat večja, ka ker pri nas svetloba lune. Brez dvomilo je Saturn teman in do biva svetlobo, s katero se nam lesketa na nebnem svodu, od solnca. Da je tako, nam jasno dokazuje senca, ki jo na njem delajo njegove lune, in njegova lastna senca, ki jo zapazimo na kololbarju.
Za Jupitrom je Saturn največja premičnica našega osoln-čja, a vertdar od Jupitra za po lovico manjša. Njegov polumer je na ravniku deset in polkrat večji od zemeljskega, namreč 119,075 kilometrov ali kakih 16,000 milj. Njegova površina je 77 krat večja od zemeljske, prostorina pa 72 krat. Iz Sa turna bi se toraj dalo narediti 720 takih krogelj, kakršna je zemlja. V gostosti mase ali telesnim ga . pa zemlja znatno
prekaša, tako da bi zamogli iz Saturna zgeniti le 93 zemeljs kih krogelj sedanje gostosti Iz tega sledi, da znaša specifi čna njegova gostost le 0.69 Tvarina njegove mase je bolj redka ko voda in približno ta ko gosta, kakor petrolej. Vsa obitelj našega solnca nima pre mičnice, ki bi bila iz tako tan ke snovi.
Iz tega dejstva pa sledi nekaj prav zanimivega in značil 'iega, namreč da Saturnovo po vršje ni niti trdo niti tekoče temveč neka zmes oblakov hlapov in plinov. V daljnogle du se vidi Saturn prav tak ka kor Jupiter. Saturnovo kroglo obdajajo svetlejši prameni v vzporednih trakih, samo manj jih je; tudi se ne izpreminjajo ^ako, kakor pri Jupitru. Le redkokdaj jih je več ko štiri in •lavadno kažejo venomer eno in isto obliko brez vidne izpre-nembe, tako da so le s težavo nogli preračunati čas, v kate-•em se Saturn zavrti okoli s-/oje osi. V dobrih daljnogledih
vidijo tudi neka vozlom po-lobnja kopičenja, a nikakor liso tako značilna, kakor pri rupitru. Vočiglod težkočam je po teh lisah 1. 1793 zvezdogletl VV. Hershel izračunal čas, v katerem se Saturn zavrti okoli svoje osi. Kakor Jupitru se tu li Saturnu zelo mudi, da se za /rti. Ta čas šteje približno 10 ir, 14 minut in 24 sekund. Po-emtakem traja tudi na Satur iu dan le kakih 5 ur. Njegova ►s je do tira približno tako na jnjena kakor os naše zemlje lamreč 64 stopinj, 18 minut Prav kakor pri nas, se zato tu di na njem najdejo trije podnebni pasovi: vrooi-tropični, z nerni ali polarni pas. Na rav-liku sta dan in noč vedno ena-co dolga, namreč 5 ur in sicer .'es čas dolgega Saturnovega leta, ki obsega, kakor sem že >menil, nad 29 naših let, ali 24,630 Saturnovih dni-dan po 10 ur. Na tečajih sije solnce neprestano dolgih 14 let in si <a ravno tako dolgo zopet sk . ije. Zaspanci bi toraj pozimi ahko dremali kar 14 let dolgo, iver se Saturn neznansko hitri vrti, ima to urno vrtenje za po -deklico, da je Saturnova obla precej sploščena. Dočim znaša a 'sploščenost pri Jupitru ene sedemnajstinko, pri zemlji eni ristotinko polumera na ravni iu, znaša pri Saturnu celo de setinko polumera. Tečajni po lumer je toraj za celih 12,00( kilometrov krajši od polumera na ravniku. Ker je obla prav z latno sploščena in se tako na <lo vrti, vpliva to tudi na pri-v lačno silo, ki je na raznih erajih površja prav različna. Ma tečajih, ki so sploščeni, bol, dizu središča in se tudi ne vr e, pada predmet prvo sekun lo šest in eno desetinko met •a, na ravniku pa le štiri in šti i desetinke metre iz ravno na protnih razlogov. Recimo, Sa urn bi se začel še dva in pol :rat hitreje vrteti. Kaj bi i: »dvitega. Sredobežna moč b: >ila enaka srodotočni, med se boj bi se izločili, in na ravni-vu bi bila telesa brez teže. Kei oa ni tako, se težnosti ustav ja, kakor na Vseh premični jah, sredobežna moč ter jo pri sili, da se mora gibati v mate natično natanko določenih me ah. Znano je, da tudi na naš iemlji predmeti na ravniki nanj tehtajo, kakor na mestih ti ležijo bolj iproti tečajem. Če )i kdo z zemlje nesel 100 kilo gramov težak predmet na Sa urn, bd na Satumovem ravni ku tehtal le 90 kilogramov, do *im bi n atečajih takoj poskočil na 125 kilogramov.
Zanimiva prikazen na Satur nu je čudoviti kolobar, ki ga obdaja. Kaj takega nima nobena premičnica. "Bogataš" Saturn je v tem oziru pravi čudak."
Do leta 1610 nihče ničesar
ni vedel o tem kolobarju. Ko pa je tega leta slavni Gallei nastavil svoj daljnogled na daljnogled na Saturna, se« je jako začudil, da vidi mesto e-ne kar tri zvezde, ki sos se druga dotikale. Dve leti pozneje tega ni več videl in je mislil, da se je varal. Pozneje so to o-pazili še drugi zvezdogledi. Dolgo si teh "kljuk" ali "držajev" niso mogli raztomlači-ti. Še le leta 1659 je znani Ruy-ghens začel trHiti, da se vrti okolo Saturna prosto viseč kolobar. Leta 1657 je znani Cas-sini zapazil na kolobarju temne lise, o katerih je pozneje W. HePshel dognal, da segajo naokrog vsega kolobarja. Kaj je iz tega sledilo? Postalo je s tem jasno, da se vrtita okoli 3autrna dva kočentrična kolobarja. Nekako sredi 19« stoletja so zvezdogledi zapazili poleg te "Cassinijeve razp« dine", kakor so čudno liso i novali, se eno liso ali razp i-no bolj proti -robu kolobi».t,u. Učenjak Bond je v velikem da ijnogledu zasledil "temni kolobar" na notranji strani. Ovija se kakor kak pajčolan okoli Saturnove krogle, a je ostro .*d nje ločen. Čudovito je tudi, la je ta kolobar prozoren, ker se skozi njega prav dobro vidi Saturnovo površje, dočim ixl-oijata druga dva luč in napravita na Oblo jasno začrtano senco. V resnici se toraj vrte okoli Saturna trije kolobarji. V najnovejšem času so s polnočjo novodobnih daljnogledov dognali, da tvorijo ti kolobarji cel sistem ali sestav,ki -e vedno tudi izpreminja. Dasi je Saturn pravcati velikan, je njegova obla proti tem kolobarjem majhna. Kako veliki so kolobarji, moremo povzeti iz sledečih številk. Saturnov polumer na ravniku meri 119,-075 kilometrov, tečajni 106,290 kilometrov. Širok je 16,225 kilometrov. Polumer zunanjega kolobarja pa meri 278,230 kilometrov. Širok je 16,225 kilometrov. Srednji kolobar je širok 28,4369 kilometrov, temni pa 16,155 kilometov. Notranji kolobar je od Saturnove površine oddaljen 15,605 kilometrov. Ako pomislimo, da znaša polumer zemlje le nekako 12,-M) kilometrov, razvidimo, da >o to gorostasne mere. Prav judovito je pa zopet to, da so 'i velikanski obroči primeroma tanki, tako da se le težko dajo meriti. Kadar nam obrnejo svojo ostro stran, jih v srednje močnih daljnogledov sploh ni mogoče zapaziti, in Saturn je brez tega kinča podoben drugim premičnicam. Le v p^av močnih daljnogledih se more zapaziti tudi rob kolobarjev. Prikazen je jako lepa, ker >sd kolobarji podobni ven-3u krasnih biserov, ki se ovija okoli Saturna. Astronom Bes-sel je izračunal, da znaša masa 'tolobarjev eno stoinosemnaj-stinko od mase Saturnove. Ako je snov obeh teles ena go-sta, potem je kolobar približno 30 milj ali 225 kilomitnvv debel.
Kaj nam je znanega o n. 1 n teh kolobarjev? Kaj pre 1.-izvijajo ti obroči ?
Takoj, ko «sov te prikazni zasledili, so se zvezdogledi lotili tega vprašanja. Delalo jim je mnogo preglavice in jim dela še dandanes. Do novejših časov niso mogli najti tenkega vsaj nekoliko povoljenga odgovora. Zdaj vemo nekoliko ve, a še danes so mnoga tolmačenja večinoma le podmene in ugibanja.
Pred vsem so kot gotovo dognali, da so ti kolobarji prava telesa, obstajajo iz snovi. Do-taz temu je, da se v različni egi nasproti solncu prav jasno njih senca na Saturnovem površju, kakor obsenči nasprotno tudi Saturn dele na kolobarju.,
Ta menjava senc dokazuje ob enem, da dobovljata Saturn in kolpbar svojo luč od solnca, ker senca so kaže tako, kakor zvezda nasproti solnccu stoji. A kašne morajo biti snovi, ki sestavljajo kolobar? Ali je morda kolobar prostoviseč most iz kakih trdih snovi? Ali je velikansko kolo kake vrste tekočina?! Ali pa je vse le prosto vrteč' se pas raznovrstnih plinov,in soparjev?
Spektralni šar nam le spri-čuje, da kolobar nima nikake-ga ozračja kakor ga ima Saturn sam, a iz česa obstaja kolobar sam, tega nam šar ne pove. Ko bi sestal kologar iz samih plinov, bi si ne mogli raz-toknačiti, kakl> da je notranji "temni" obroč prozoren in se skozi njega vidi Saturnova o-bla. Če nam šar ne more dati olgovora, bomo neposredno težko kaj izvedeli. Zato so preiskovalci nastopili posredno pot, in res moremo več kaj izvedeti po "ovinkih". Ta o-vinek se tiče možnosti stabilnega obstanka vsega kolobarje vega sestava. Vprašam: Iz kakšne materije snovi mora biti ves sestav, da se ohrani in ne razpade? Kakšen je odgovor ?
(Dalje sledi.)
Slike iz Belokrajine
(Spisal dr. Franjo Ogrin)
B) Vode.
III. DEL.
(Nadaljevanje.)
Na Vrtači pri Semiču še obstoječi gradič je v posesti Janko Ogulilna, ki ga je tudi primerno popravil.
V Predgradu se je ohranila graščina Karla Auersperga. Njej je bila nekdaj podložna vsa poljanska dolina. Imela je upravno in sodno oblast.
Skoro brez sledov sta izginila gradišča na* komendskem hribu nad Črnomljem,last nem. vit. reda in na Okljuki, četrt ure o 1 Črnomlja. Zadnji gradi-ček je sezidal sredi prijaznega gozda neki Kan ise r, po katerem 'se tudi imenuje bližnji kraj Kanišarica* ki šteje le 5 hiš.
Enako ni sledov po gradičku na hribu mul Podzemljem.
Pri Dami ju nad Vinico—ime kraja izvajajo od .besede "da-mev, odmev', ki je tam posebno jasen in mi>čan — se nahaja v starem skalnatem kulpi-nem bregu votlina, nazvana "Lapič— grad". Tam se je ljudstvo skrivalo pred Turki.
Silno je trpela dežela po turških napadih. Tu skozi je šel val za valom in vselej so turške tolpe morile in pustošile. Izginile so cele valsi. Uro od Črnomlja proti severoza-padu je stala straža, da so o pravem času obvestili ljudi o prihajajočem sovražniku. V ta namen so zažigali velikanske ognje. Po tem je dobil on-dotni hrib še do danes ohranjeno ime Stražni vrh (primerjaj hrib Straža pri Vrhu nad Vinico). Naldaljni tak stražni ogenj je gorel pri graščini Me-hovo pod Gorjanci in še dalje na Hmeljniku nad Novim mestom, kjer je stari grad še dobro ohranjen.
Po biitki pri Sisku leta 1593. so turške vihre malo ponehale. Posamezne tolpe pa so se kljub organizirani vojaški granici še vedno zaganjale v deželo.
Veliko hudega so prizadevali ljuklstvu tudi tolovaji, ki so kradli in morili v 17. in 18., da še v 19. stoletju. Hajduki so posebno vdirali v župnišča n. pr.: na Sinjem vrhu, v Semiču, kjer so umorili župnika Stari-ho itd.
Večkrat so razgrajale hude bolezni in tudi večji požari so tepli ljudstvo.
Narodno gospodarstvo.
Na narodnem gospodarstvu-
so vplivale te-le 3 činjenice:
1. zaprti je, 2. izseljevanje in 3. revščina.
1.	Do 1.1914., ko je bila otvo-rjena belokranjska železnica bila Belokrajina po visokih Gorjancih in kočevskih hribih ločena od ostalega sveta. Pre ko teh so sicer vodile dobre ceste, ali vsled strmih klancev in radi foddaljenosti večjih krajev na eni in drugi strani se promet ni mogel razviti. Ta ko je ostala deželica sama za *sci, zapuščena, zaostala in pat riarlialična.
2.	Izseljevanje je bilo tako je močno, da pred vojsko skoro ni bilo hiše, kjer bi ne imeli e nega ali več Amerikancev. Iz sel je vanje v Ameriko — na Nemško so zahajali le rudarji po širni Avstriji krosnarji—je postalo že bolezen. Kdor je i mel sorodnika ali znanca v A meriki, od koder so prihajal vabljiva pisma, ta jo je popi hal čez lužo, v obljubljeno de želo, in bežal ni od doma samo kmet, ampak tudi obrtnik in trgovec, med njimi marsikdo ki bi našel tudi doma dela in primeren zaslužek. Tixla kaj so bili tisti domači krajcarji proti slovečim amerikanskim dolarjem!
3.	Glavni vzrok izseljevanja je bila beda ljudstva. Domača gruda ni mogla preživljati v seli in ker ni bilo večjih obrt in industrijskih podjetij, šli tso ljudje s trebuhom v daljne de žele. Od tam so mnogi pošilja li ali prinašali lepe ilenarce toda vse te vsote so požirale zadolžene kmetije. Oni, ki so si z amerikanskim denarjem res zboljšali svojo kmetijo, do kupivši zemlje ali posta vi vš nov dom, so bili redki. Tudi se mnogo Aiiierikancev, zlasti o nih, ki so se šele v Ameriki o ženili, sploh ni vrnilo domov ali pa le za kratek .čas. Taki so se vračali iz dveh razlogov: ali niso našli doma primernega zaslužka ali pa so se jim zdele domače razmere preveč pre proste, ker so 'se bili privadili v Ameriki boljšemu življenju Seveda je zgubilo v Ameriki mnogo naših ljudi po tovarnah življenje ali vsaj zdravje.
Amerika torej ni koristih niti v materi.jalnem oziru—veliko kmetij je radi odsotnosti gospodarjev ali poklicanih dedičev propadlo— niti v dušev nem, ako morda ne smatramo za pridobitev svobodoljubnost poseben ponos ali celo osabno-st bivših Amerikanccv, ki so se povrnili in ostali doma. Ti sto malo širše duševno obzorje ki so ga prinesli Amerikanci domov, in še veliko več bi bili mi lahko dali našim ljudem raznih kmetijskih in gospodarskih tečajih, ki bi bili pa seveda šele ustanoviti. Vsa v A-ineriki pri težkem in napornem delu v raznih tovarnah ali ja mah izgubljena telesna in du ševna energija pa bi se dala u porabiti v prid lastnemu naro du, ako bi bila kazala nekdanja avstrijska vlada kaj smisla in smotrenosti za napredek južnih pokrajin. Sicer pa se je vršilo zanemarjenje teh namenoma in po sLs-temu, da se je s tem ubijal in držal k tlom jugoslovanski duh. — Izseljevanje v Ameriko je skijšal svojčas omiliti posebno bivši okrajni glavar v Črnomlju Silvo Do-micelj.
Star pregovor pravi: Kdor je revež, je zmerom revež. Revščina je bila na eni 'Strani vzrok zaostalosti vseli panog narodnega gospodarstva, na drugi strani pa posledica te. Odtod primitivne razmere pri poljedelstvu in živinoreji, v obrti (o industriji sploh ni govora) in trgovini, ki se morajo zbolj-šati čim preje, da se zagotovi ljudem zaslužek in obstanek doma.
Železniško vprašanje, t. j. podaljšanje železnice od Ko-
čevja na progo Zagrel)—Reka jl. od Črnomlja dalje, je stopilo v zadnjem časni v nov Žta-* lij. Podaljšanje od Črnomlja . ia Vinico—Ogulin je stopilo v >zadje, pojavili pa ste se pro-;i: a) Kočevje—Brod—Mora^" . ice in b) Kočevje—poljanska' lolina—Soverin Vrbovsko z )grankom: Črnomelj—Seve-in.
Po osebah, ki se zavzemajo a prvo iu drugo progo, sta ti. lobili ime: Kajfež—Musilova n Klodič—Hrovatova — Kavčičeva železnica (črta). Vsako ;astopa poseben odbor, ki sku-;a dokazati, da je njegova pro-* ^a s tehtuičnega, narodnogospodarskega in vojaškega stališča ter raz vidika stavbne in vzdrževalne ekonomije boljša kakor druga. Razvil se je pravcati boj, ki mu še ne vemo izida. Eno pa je gotovo: Belokranjska železnica se bo morala podaljšati prej ali slej, pa bodisi v smeri na Reko ali pa v Smeri na Split. Proga Črnomelj—Oguli n—Spi it, izgrajena kot glavna proga in potegnjena ixl Novega mesta v savsko dolifio, preko vzhodni* štajerske in Prekmurja ilo Bratislave, bi bila velikega pomena za avstrijski in češkoslovaški tranzitni promet. Seveda bi bilo treba istočasno napraviti iz sedanjega nezadostnega splitskega pristanišča moderno lu-ko. Vse to pa niso finančne i-grače.
Gori pod a) in b) označeni alternativni progi pa podajata zveza Slovenije z morjem. Katera bo obveljala, se bo šele videlo.
O kmetijstvu, obrti in trgovini bi bilo povedati to-le: 0 kmetijstvu.
Poljskih pridelkov sc ne pridela toliko, da bi zadostovalo. Uvažati se mora žito oz. moka, izvaža pa se poljskih pridelkov skoro nič. Kar so mini vojno v-zelo razne dajatve za državo, to je bilo pritrgano belokranjskemu ljudstvu.
Znana prikazen je, da mala in tudi srednja kmečka posestva vsled spi oš n 6 draginje iu raznih davščin propadajo, rav-notako in še bolj v Belokrajini. Vzdrževal jih je le ameri-kanski denar.
Najvažnejša panoga kmetijstva na Belokranjskem je vinogradništvo. Vinske gorice (na. istih :»<e nahajajo med vinogradi tudi polja in senožeti) se razprostirajo od Drašič in Ra-dovice od Gorjancih gor do Se-miča, o<l tu ob kočevskih hribih tje do Doblič, t. j. v črti, dolgi 20—24 km. Razen tega vidimo posamezne že lepe vinograde v občinah Vinica. Ad-lešiče, Tribuče in drugod. Ti so deloma že v ravnini.
Nekdaj je cvetela v Belokrajini živahna vinska kupčija. Izvažala so se belokranjska iu prevažala skozi Metliko in Črnomelj hrvatska vina.
Ta kupčija je v zadnjih letih pred vojno radi slabih letin in radi požitka vina po delavcih, ki so delali belokranj-ko železnico, zaostala, po otvoritvi te železnice pa je zopet oživela.
Vendar pa bo treba izvoz po vinarskih zadrugah sistematično organizirati. Po tem bo dajal vinograd Belokranjcu redni dohodek.
Metliška vina (iz Drašič in Radovice), ki so najboljša be-okranjska vina, si lahko pridobe uprav sloves na vinskem, trgu.
Nekaj dohodkov bi dajala tudi pametna živinoreja (ovče-eja) in shdjeroja zgodnjih sadnih vrst (radi milega podnebja).
Vsemu zemljedelstvu pa bo potrebno dati s podukom v ra znili tečajih, z uvedbo strojev in z ustanovitvijo smotreno do-ujočih gospodarskih zadrug moderno podlago.
(Dalje sledi.)
"GLASILO K. S.K. JEDNOTE"
______Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjiko-Slovenske Katoliške Jednote t Združenih državah
ameriikih.
MM N. Chicago St.
Uredništvo in upravništvo: Telefon 10«.
JOLIET, ILL.
Ha člane, n« leto
Za nečlane___
Ca inozemstvo _
Naročnina:
fl.20 00
OFFICIAL ORGAN o( the
GRAND CARNIOLIAN SLO VENI AN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. , Maintained by and in the Interest of the Order. Istued every Wednesday.
OFFICE: 1004 N. Chicago St
Phone: 1048
jOLIET, ILL
Uradna naznanila.
" NAZNANILO ASESMENTA 11—23, ZA MESEC NOVEMBER 1923.
Imena umrlih članov in članic.
Zaporedna štev.
115.
10870 ANTONIA QUALIZA, stara 40 let, članica dr. sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., umrla 19. sept. 1923. ^Vzrok smrti: Pljučna vodenica. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 17. avgusta 1923. R. 40.
116.
19243 JOSEPH ZABUKOVEC, star 39 let, član dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, IU., umrl 19. sept.. 1923. V-zrok smrti: Umoflbol. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 4. maja 1913. R. 31.
117.
993 JOSEPH PRUSS, star 57 let, član dr. sv. Jauieza Krstnika 14, Butte, Mont, umrl 5. avg. 1923. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 15. maja 1896. R. 49.
118.
5103 JOHN FERLIC, star 54 let, član dr. sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., umrl 11. sept. 1923. Vzrok smrti: Je-tika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 2. marca 1903. R. 46.
119.
13061 ANTON ZUPANČIČ, star 37 let, član dr. sv. Jožefa 12 Forest City, Pa., umrl 7. oktobra 1923. Vzrok smrti: Vnetje črev. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 23. julija 1908. R. 29.
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
120.
4997 FRANČIŠKA PETRIC, članica dr. sv. Jožefa 12, Forest Citv, Pa., operirana 15. sept. sept. 1923. Opravičena do podpore $50.00.
121.
23614 FRANK ZAKRAJŠEK, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, operiran 23. jul. 1923. Opravičen do podpore $50.00. i
122. *
2276 BARBARA KOBE, članica dr. sv. Frančiška Šaleškega 29, Joliet, Illinois, operirana 18. septembra 1923. O-pravičena do podpore $50.00.
123.
10101 JOHN TOMŠIČ, član dr. sv. Barbare 40, Hibing, Minn., poškodovan 6. avgusta 1922. Opravičen do podpore $250.00 za izgubo desne roke.
124.
7087 JOHN ROSENBEROER, član .dr. sv. Jožefa 41, Pitts burgth, Pa., poškodovan 7. junija 1923. Opravičen do podpore $250.00, za izgubo desnega očesa.
125.
2845 FRANK ZAITZ, član dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., operiran 4. sept. 1923. Opravičen do podpore $50.00
126.
22915 FRANK GLAVIC, član dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, poškodovan 28. septembra 1922. Opravičen do podpore $50.00 za izgubo palca na desni roki.
127.
22635 ANTON OZBOLT, član dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., operiran 23. avg. 1923. Opravičen do podpore $50.00.
128.
8601 JERA ZAKRAJŠEK, članica dr. sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, operirana 11. septembra 1923. Opravičena do podpore $50.00.
129.
9775 MARIJA CUNJAK, članica dr. Marije Milosti Polne 114, Steelton, Pa., operirana 28. avgusta 1923. Opravičena do podpore $50.00.
130.
10659 EGIDIJ VERHOVEC, član dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, poškodovan 5. marca 1920. Opravičen do podpore $150.00, za poškodovano levo roko
131.
10;i44 ANNA JANCHAR, članica dr. sv. Ane 150, Cleveland, Ohio, operirana 18. septemra 1923. Opravičena do podpore $50.00.
132.
8424 G ENE VI EVE SCHNELLER, članica dr. Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio, operirana 12. avgusta 1923. Opravičena do podpore $50.00.	4
MLADINSKI ODDELEK 171.
9036 ANTON GROZNIK, star 6 let, 6 mesecev in 17 dni, član d*, sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., umrl 5. okt. 1923. A z rok smrti: Povožen na železnici. Pristopil 27. febr. 1923. Bil je •član 7 mesecev in 8 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne Z	Opravičen do po<}pore
nakazan 38. olrtbbra 1923. Josip Zalar, gl. tajnik.
DRUŠTVOM CENTRALNEGA BOLNIŠKEGA ODDELKA NA ZNANJE.
. Pri minuli konvenciji se je sklepilo, da se s prihodnjim letom članstvo centralnega bolniškega oddelka lahko zavaruje za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Ker se je pa pri konvenciji pozabil^ določiti, se li morajo člani, ki se želijo zavarovati za $2.00 dinevne bolniške podpore pustiti zdravniško pre iskati ali ne, zato sem dne 12. sept. t. 1. razposlal vsem društ vom spadajočim v centralni bolniški oddelek oklic naslednje vsebine:
"Pri minuli konvenciji se je določilo, da se bo članstvo centralnega bolniškega oddelka s prihodnjim le- N tom lahko zavarovalo za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore.
Moje mnenje, kakor tudi mnenje vrhovnega zdravnika Jednote, je da bi se moral vsak član(ica), ki se želi zavarovati za $2,00 dnevne bolniške podpore pusti zdravniško preiskati preje, nego bi se ga vspialo v razred za $2.00 dnevne bolniške podpore. Ako se •članstvo Vašega društva s tem nasvetom strinja, prosim sporočite mi, da se bo zamoglo to urediti ter pripraviti pripravno točko v tem pogledu za do-stavek v pravila."
Čeravno je od časa, ko se je zgorajšnji oklic razposlal dru štvom, potekJo že približno dva meseca, se je oklicu do sedaj odzvalo samo 25 društev. Zato se prosi vsa ona društva, ki se do danes še niso izrekla, ne za in ne proti zgoraj omenjeni točki, da to v najkrajšem času storijo, kajti pravila bodo v bližnji bodočnosti pripravljena za tisk; zaradi tega je potre bno, da ima pravni odbor informacijo in odločilo društev pra vočasno na rokah, da zamore točko pravilno ter po želji in določilu društev centralnega bolniškega oddelka za pravila pripraviti.
Joliet, 111., 25. okt. 1923.
Josip Zalar, gl. tajnik.
$140.00, kateri znesek' Joliet, III., 27. okt. 1923.
RAZPIS POSEBNEGA ASESMENTA.
Poslovanje Jednote zahteva od dne do dne večje odgovornosti in težave. Mnogokrat bi moral biti glavni tajnik več kakor pa navaden človek, ako bi hotel razne kočljive točke in vprašanja pravilno in v zadovoljstvo vsake posamezne osebe rešiti. Vsa taka opravila se s potrpežljivostjo od časa do ča sa rešuje, misleč si, da dokler je stvar po najboljši zmožnosti rešena, je kolikor toliko v zadoščenje in zadovoljno s t tudi posameznim članom ali osebam. Je pa neke vrste delo, ki je za glavnega tajnika Jednote eno izmed najbolj neprijetnih opravil, in to je "RAZPIS POSEBNEGA ASESMENTA". Z razpisom posebnega asesmenta jih mora največ preslišati glavni tajnik in poleg njega tudi tajniki (ice) krajevnih društev. Kadarkoli je razpisan poseben asesment, se pri pobiranju takega asesmenta napada društvene tajnike in tajnice ter jezi, hu-duje na glavnega tajnika Jednote, kakor da bi bili posebne do-klade krivi društveni ali Jednotini uradniki. Napadi na društvene ali Jednotine odbornike (ce) v takih slučajih so popolnoma nepotrebni, ker vsakteri izmed članov (ic) lahko ve, da, ako bi ne bilo potreba razpisati posebnega asesmenta, bi se istega nikdar ne razpisalo, ker kakor sem omenil, je razpis posebnega asesmenta najbolj neprijetno delo za glavni urad, kakor tudi za društvene uradnike (ice). Kadar pa pride do tega, da se posebni asesment mora razpisati, pa temu ni kriv ne glavni urad in ne društveni odbor, marveč to zahteva poslovanje Jednote.
V številki 40, Jednotinega "Glasila" sem omenil, da bo znašal primanjklaj za pokritje stroškov minule konvencije trinajst tisoč dolarjev. Kje vzeti denar, da se ta primanjklaj pokrije? V stroškovnem skladu ga ni, iz drugih skladov pa se denarja za pokritje poslovnih stroškov rabiti ne sme. Kaj je torej storiti? Ne preostaja drugega kakor razpisati je treba posebni asesment Razvidno je torej, da kadar je razpisan posebni asesment, je glavni urad v to prisiljen, zaradi tega ni temu kriv društveni in ne Jednotin odbor.
Pefaajsta konvencija je minula. Stroške iste je bilo treba plačati. Nastal je primanjklaj; ta primanjklaj mora biti še pred zaključkom tekočega poslovnega leta pokrit. Zato je glavni odbor Jednote opirajoč se na pravila točka 202, potom referenduma določil, DA SE ZA MESEC NOVEMBER 1923 RAZPIŠE POSEBNI ASESMENT $1.00 NA VSAKEGA ČLANA IN ČLANICO, da se tako primanjklaj minule konvencije pokrije.
Cenjeno članstvo se tem potom prosi, da naj se ne huduje nad društvenimi in ne nad Jednotinimi uradniki, ker razpisa posebnega asesmenta niso krivi ne prvi, in ne drugi, marveč stroški so nastali vsled minule konvencije in odbor Jednote je bil prisiljen določiti razpis posebnega asesmenta, da se nastali primanjklaj pokrije.
Z bratskim pozdravom,
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
mora obstojati; brez lastnine bi ljudje ne mogli živeti. Ce so nekateri že bogati se to kaže v izgled drugim, da tudi lahko postanejo bogati; to navdušuje ljudstvo do marljivosti in podjetnosti.
Ker torej ne lastuje kake hi-
še, naj ne podira hiše svojemu sosedu; dotičhik naj toliko časa marljivo dela, da si bo tudi on hišo zgraldil. Ko bo enkrat lastnik hiše, si tudi ne bo želel, da bi mu jo kedo drugi podrl..
IMENIK KRAJEVNIH DRUŠTEV K. S. K. JEDNOTE IN NJIH URADNIKOV.
1.	Društvo sv. Štefana, CMčago IIL — Predsednik Anton Kremesec, 2326 S. VVmchester Ave.. Tajnik Louis Bobich, 1828 W. 22. Str. Zastopnik
fohn Zefran, 2723 W. ISth St Redna >eja se vrši vsako prvo soboto v me-itcu v Slovenski cerkveni dvorani.
2.	Druitvo sv. Jožefa, Joliat 111.—
Predsednik John Filak, star, 1203 E-lizabeth St. Tajnik John Plut, 1201H N. Hickory St Zastopnik Anton Fritz, 1216 N. Hickory St Redna ieja se vrši vsako prvo nedeljo v roe-»ecu v stari šoli.
3. Društvo Vit sv. Jurija, JoU«, IIL
— Predsednik John Kren st., 605 N. Chicago Street. Tajnik Joseph
23.	Druitvo sv. Barbare, Bridga-port Ohio. — Predsednik Anton Hočevar RFD. 2, box 29. Tajnik Mihael Hočevar, RFD. 2, bex 29. Zastopnik John Berus, R. F. D. 2. box 29, Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani v Boydsville, O.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton,
Ala.—Predsednik Matija Posnič, Star Route Box 23, B. North Birmingham, Ala. Tajnik in zastopnik, Frank Jur-jevich, Box 54 Sayreton, Ala. Redna seja ss vrši vsako četrto nedeljo v prostorih sobr. Fr. Kerzic.
25. Druitvo sv. Vida, Cleveland, O.
— Predsednik John Zulich, 6426
u ,ini xj rt.- c. t i St. Clair Avenue. — Tajnik Anton Panian, 100IN. Ch.cagoSt Zastoj; FortUna 1093 £ ^ g z
mk Joseph Klepec. 300 Woodruf Rd. Awton Grdina^ 1053 F ^ g
Redna seja se vrš. vsako 2 nedeljo v scja vrši vsako j _ . ■
mesecu v dvorani star« šole. ,
4.	Druitvo sv. Cirila in Metoda, To-wer, Minn. — Predsednik Josip Ob-fak, bx. 1162, Soudan, Minn. Taj. Fr. Svajger Box 835 Soud»n, Minn. Za-topnik John Tekavc, Box 770 Soudan, Minn. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v meseca v Tower, Mino, v cerkvena kapeli.
5.	Druitvo sv. Družin«, LaSaUs, Ul.
— Predsednik Alojz Bedenko, R. 1 Edvvards Ave. Tajnik Frank Strehar, 229 Union st Zastopnik Joseph Gen-de, 70—2nd St Redna aeja se vrši reako prvo nedeljo v tnesecu v slovenski cerkveni dvorani.
7, Društvo sv. Jožefa, Pueblo Colo.
Preds.. Ivan Butkovich, 1201 S. S. Fe Ave. Tajnik John Germ, 817 East C St. Zastopnik Peter Culig, 1245 So. Santa Fe Ave. Redna seja se vrši
nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani.
29. Društvo sv. Frančiška SaL, Joliet, IIL — Predsednik Martin Težak it. 1201 N. Hickory St Tajnik John Gregorič, 1112 N. Chicago St Zastopnik Simon Setina, 1013 N. Chicago. St Redna mesečna 6eja se vrši prvo nedeljo v 6tari šolski dvorani.
tO. Druitvo sv. Petra, Calumet, Mich.—Preds. Math F. Kobe, 509^-8th St.., Calumet, Mich. Taj. John R. Ster benz, 174 VVoodland Ave., Laurium, Mich. Zastopnik John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium Mich. Redna 6eja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani po 1. sv. maši.
32. Društvo "Jezus Dobri Pastir",
Enumclaw Wash.—Predsednik Josip Richtar R. 1 Box 126 Enumcla\v \Vash. — Tajnik Joseph Malneritch, R. 1, Box 71. — Zastopnik Joseph
vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu j Malneritch, RFD. 1 box 71, — Redna v lastni dr. dvorani ob 1. uri popoldne.1 8€Ja vrši v društveni dvorani vsako
B. Druitvo sv. Cirila in Metoda,
Joliet, IIL — Predsednik Frank Ter-iep, 1407 N. Hiekory St. Tajnik Mat Bučar, 706 N Broadway. Zastopnik Frank Du«a, 807 N. Chicago St. Redna seja se vrši vsako 3. nedeljo v me-*ecu v stari šoli.
10.	Druitvo sv. Roka, Clinton, Iowa - Predsednik John štefanic, 606 Pearl St., Lyons, Iowa. Tajnik in zastopnik John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, towa. Redna seja se vrši vsako dru-?o nedeljo v meseca
11.	Druitvo sv. Janeza Krstnika,
tretjo nedeljo.
S3. Druitvo "Marije Device" Pittsburgh, Pa. — Predsednik Josip Pavla-kovic, 54 Low Rd. Sharpsburgh, Pa. — Tajnik Math Pavlakovič, 154 48th St Pittsburgh, Pa. — Zastopnik John Filipčič, 5212 Natrona Allev Pbgh., Pa.—Redna 6eja se vrši vsako prvo nedeljo v K. S. Domu. 57 St.
38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kansas.—Predsednik Joseph Russ, 533 Dugarro Street Tajnik Peter P. Majerle ml., 415 N 5th St Zastopnik Geo. Veselich, 430 N. 5 St Redna mesečna sej^ se vrši vsako
Aurora, UL—Predsednik John Ajster. 1 ned.v cerkveni dvorani, 515 Ohio Av.
f27-^"?/ £VC' Tr* Martin	Društvo sv Joiefa, Rigga, Iowa.
lensek, 54 Forest Avenue. - Za-1 predsedll,k Anton Fir> R^No. 2,
Charlotte, Io\va. — Tajnik in zastop-
stopnik Jos. Fajfar, 586 North Broad-way. Redna seja se vrši 1. nedeljo v mes. v dvorani dr. sv. Jerneja.
12, Društvo sv. Joiefa, Forest City,, Pa.—Predsednik Andro Oražem, box 61 Forest City, Pa. Tajnik Frank Zi
nik Joseph Lukežič, R.D.No. 2 Charlotte, Io\va. — Redna mesečna seja se vrši prvo nedeljo v Riggs, Ia.
40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, dar" ~box 672''z^7topnlk" MfirtirMu- j Minn.-Predsednik Pctcr Stark, 440tf hič, box 537. Redna seja se vrši vsa-! J* R- Street — Tajnik in zastopnik ko drugo nedeljo v mesecu v Mestni J0!1" r°vsha> O- Box 732. Redna
seja se Trsi točno ob lOih dopoldn vsako drugo nedeljo v mesecu na 117
dvorani.
13.	Društvo sv. Janeza Krstnika, Bi-wabik, Minn. — Predsednik, Jakob Karish, Box 68. Tajnik Matt R. To-metz box 81. Zast Anton Urick, P. 9. box 106. Redna seja tt vrši vsako
nedeljo ob 2. pop. v finski dvorani
14.	Druitvo sv. Janeza Krst. Butte, Mont — Predsednik John Tekavcich,
Jackson St. 4 lf Društvo sv. Joiefa, Pittsburgh,
Pa. — Predsednik John Jevnikar, 5411 Camelia St — Tajnik John Bojane, 209 — 57th St. — Zastopnik Louis Pihtarčič 208 — 57th St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo ne-432 Watson Ave. Tajnik John Dolenc!1 deli° v K- s- Domu.. 2128 So. Mont. St., (Phone: 1099 42. Druitvo sv. Alojzija. Steelton, Butte). Zastopnik Karol Prelesnik,1 Pa. — Predsednik Marko Kofalt, 850 511 VVatson Ave. Redna seja se vrši i So. 2. St. Tajnik Rev.. Lucas Gladek.
PREDSEDNIK LINCOLNO-VO NAZIRANJE 0 DELU IN KAPITALU.
Leta 1861 je pokojni predsednik Abraham Lincoln v kongresu prečital sledečo svojo spomenico (poslanico):
4'Ni umestno in potrebno tukaj na široko razpravljati stvari v korist znanih institucij; rendar navajam tukaj neko važno točko s tem v zvezi. Jaz mislim, da bi morali pri sestali naše vlade staviti kapital na isto mesto, kakor delo.
kapital ima svoje pravice, katere se mora ravno tako ščititi kot druge pravice.
Nikar ne mislimo, da je človek vedno prisiljen na vsakdanje delo za druge. Dandanes živi širom držav mnogo takih neodvisnih mož, ki so bili pred leti še najeti delavci. To je pravičen in lep način napredovanja, ki je odprt vsem. Ta način daje vsem upanje do samostojnosti, če hoče delavec z e-nergijo dospeti do naprdeka. Najmočnejša vez človeške
vako tretjo sredo v mesecu v dvorani cerkve "Holy Savior" ob 7:30 zvečer.
15.	Društvo sv. Roka, Piittsburgh, Pa. —Prftd. John Pavlesich 1013 E. Ohio St N.S. Pbgh,PS Taj. Vinko Besal 5406 Butler St. Pbgh., Pa. Zastopnik, Frank Tomec, 38—48th St. Pittsburgh, Pa. Bolniški predsednik, Anton Curl, 1026 Springgarden Ave. N. S. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v K. S. K. Domu.
16.	Društvo sv. Joiefa,
Vfinn. — Predsednik Math
Virginia
395 So. 2. Str. Zastopnik Anthony Malešič, 404—So. 2 St.—Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani
43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. — Predsednik Frank Petelin, 622 East 3rd St.—Tajnik in zastopnik John Deržaj, 816 E. Park Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsak 3. torek v Sv. Petra in Pavla dvorani.
44. Društvo sv. Florjana, S. Chicago, 111. — Predsednik Math Pirnar, 3312 E. 90th St. Tajnik John Likovič FrfnJ 9511 Ewin* Ave- - Zastopnik John
vich 115 Cheistnut St. Tajnik Frank ir .	.
Laurich, 304—3rd Ave. So. Zastopnik Makovec; 9515 Ave. M. — Redna me-Matt Lakner, 105—lst S*reet, North. 3"na seja se vrši vsako prvo nedeljo
t Evving dvorani na 9485 Evving Ave. .45. Društvo sv. Cirila in Metoda, E. Hetena, Mont — Predsednik John Skrenar, box 185. Taj. Joseph M. Sa-sek. P. O. box 331. Zastopnik John Smith, P. O. Box 86. Redna meseč-
Delo bi moralo stopati v pr-	simpatije izven družinskih vo vrsto, in bi moralo biti ne-	razmer naj bi bilo zedinenje odvisno od kapitala, kajti ka-	delavcev visega sveta in vseh pital je samo sad dela; kapital	narodov; vendar to zedinjenje )i sploh nikdar ne obstojal, če	ne sme voditi vojne do zaplenili ne-bilp dela. Delo torej pred-	be blaga, ali škodovati lastni-njači kapitalu, vsled česar za-	kom blaga.
I služi več vpoštevanja. Tudi1	Lastnina je sad dela; ista
Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Odd Fellows dvorani ob 2 ari popoldne.
17. Društvo Marije Pomočnice, Jen. ny Lind, Ark. — Predsednik Alojz Kerhlikar, 1-8-9-i R. 3 Fort Smith,
Ark. Tajnik in zastopnik John Er- la Se,a ?e vrši v*akega 14ga. v Frank žen, P. O. Box 57, Jenny, Lind, Ark. j ,„k°lca »proSttrih;. Redna seja se vrši vsako tr*tio ue-deljo v mesecu na domu tajnika.
20. Društvo sv. Janeza Krst, Iron-wood, Mich. — Predsednik Marko Ru-
' 46. Društvo sv. Frančiška Serafin.,
New York, N. Y. — Predsednik John
Cvetkovič, 101 Montrose Ave. Brook-
lyn, N. Y. — Tajnik Agricij Jerman,
om t	c- ~ • .. , ,436 E. 80 St. New York, N. Y.
FritzF? FXn°V f"	' Za$t Rudolf *otoč»ik; 323 E. 24th St.
fn< M^rfn t. ' Box f6 Zast. New York, N. Y.—Redna mesec, seja Jos Mavrin, 132 Luxmore St. Redna •	, j	.	„
seja se vrši vsako tretjo nedeljo v me-i" ^Jl^l, "J"t T ^ secu v cerkveni dvorani.	j vcm dvoTam 62 St Marks Plače, New
21. Društvo sv. Jožefa, Federal Y°rk City'
Pa. — Predsednik Florjan Kopač ! 47" Društvo sv. Alojzija, Chicago, IU-Box 51 Presto, Pa. Tajnik Frank — Predsednik John Simec, 2056 W.
Primožič, box 18, Presto, Pa. Zastop-1 ^ v^p," TajJ*f Pct" nik Ignac Krek, box 67. Presto Pa. f^f ^C^T- R^ Kedna mesečna seja se vrši vsako mesečna seja se vrši vsako drugo drugo nedeljo v Presto, Pa.	I nedeljo v cerkveni dvorani.
Ustanovljena t Jolietu, 111 dne 2 aprila 18*. Inkorponr^ , Jolieta.'
_ _ .„„„ „ državi Illinois, dne 12. januarja 1898 GLAVNI URAD: 100JCHICAGO rf JoilET ILL Telefon 1048. SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.36%.
Od ustanovitve do 1. oktobra 1. 1923 znaša skupna izplanana podpora $2,243.451.00 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar. 607 N. Hickory St. Joliet UL I podpredsednik: Matt Jerman,, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsborfk, Pa Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St„ Joliet IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet' Ul Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620— lOth Št., Waukegan, 511. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 60) Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka. st. 26 Tenth St., North Chicago, Ul Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulieh, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet UL
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, 111.	i'
Frank Trempush, 42—48th St, Pittsburgh, Pa John VVukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IIL
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6519 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9JV6 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, UL Telefon 1048,
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, UL
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj sv pošiljata ca glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joljel, I!!., oopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO"' K. & K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet IiL
< L
t. I I
vFortuna, 1176 E. 61st N. E. Zastop nik Joseph Russ, 6517 Bonna Ave. N. E. Redna seja se vrši vsako 1. nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani.
49. Druitvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. — Predsednik Michael Markovich, 11*50 Voskamp St. N. S Taj. Jos. L. Bunorich, 5134 Carnegie Ave. — Zastop. Geo. Weselich, 5222 Keystone St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo ob 9 uri zjutraj v Slov. Domu na 57. cesti.
Društvo Marije Sedem Žalosti, N. S. Pittsburgh, Pa. — Predsednik John Mravintz, 1022 E. Ohio St., N.S. Pbgh., Pa. Tajnik Fr. Golobich, 4813 Hatfield St. Pittsburgh, Pa. — Zastopnik Josip šnelar 5145 Carnegie Ave. Pittsburgh, Pa. Preds. bolniškega odbora: John Golobic, 5730 Butler St. Pittsburgh, Pa. — Redna mesečna seja 6e vrši vsako drugo nedeljo popoldne v K. S. Domu.
51. Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain Mich.—Predsednik Jakob Schvvei, 508 Grand Boulevard. Tajnik Anton Podgorank, 1<X)4 W. Ludingt St. — Zastopnik Jakob Schweir, 508 Grand Boulevard. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo »nedeljo v Če-pen dvorani ob 2. uri pop.
£2. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. — Predsednik Anton Gr-bajs, 2802 W. St. Clair St. Tajnik Josip Urajnar, 2820 St. Clair St. Zastopnik Jakob Strgar 768 N. VVarman Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani.
53.	Društvo sv. Jožffa, Waukegan UL — Predsednik Frank Jerina, 1120 Wadsworth Av. No. Chicago, 111. — Tajnik Avgust Čepon, 1115 Prescott St., North Chicago, 111. Zastopnik Fr. Opeka sr. 26 Tenth St North Chicago, 111. —Redna mesečna seja se vrši drugo nedeljo v Syetetovi dvorani.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. — Predsednik Anton Mehle, 321 W. Elm St. — Tajnik Fr. First, ml., 220 W. Birch St. Zastopnik Frank First, st., 316 W. Oak St. St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo točno ob 10. uri dopoldne v John Grahekovi dvorani.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested But-Colo. — Predsednik John Volk, P. O. Box 254 — Taj. in zastopnik Math Zakrajšek Box 293. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo soboto v mesecu v M. Perkotovi dvorani.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville,
Colo. — Predsed. Frank Zaits jr 504 W. 3 St. Taj. Frank Klun 513 W. 2 St. Zastopnik John Keržan, 7<>3 Elm St Redna mesečna seja se vrši vsakega 14. v mesecu v društveni dvorani na 527 Elm St
dley. Predsednik Jurij Krall P. O. box 189. Tajnik Math Stefanich, box 340. Zastopnik Anton Križan, box 22 Redna mesečna seja se vrši prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland Ohio. Predsednik John Vidmar, 3566 E. 81 St. Tajnik Anton Kordan. 9005 Union Ave/Zast. And. Slak, 7713 Issler Court. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slov. Nar. Domu.
64.	Društvo sv. Jurja, Etna, P. O. Slharpaburg, Pa.—Preds. John Skoff, 21 Ganster St. Tajn. Stanko Skrbin 18 Bridge St. Zast. John Skoff, 21 Ganster St. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo na št 28 Bridge St. v Hrv. Slov. Domu ob 2. uri popoldne.
65.	Društvo sv. Janeza Ev., Milwau-kee, Wis.—Predsednik Frank Gregorčič, 429 Virginia St, Mihvaukee, VVis. Tajnik John Baboshek, 419—51 Ave. West Allis, VVis. Zast Joe. \Yindis-man 5507 GreenfieUl Av. W. Allis Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 2. uri pop. v dvorani Fr. Zajca, 471 National Ave.( South Side Turn Hali.)
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont.—Predsednik Geo. Stariha, 2200 N. 6th Ave. Tajnik Anton Golob Black Eagle, Mont. Zastopnik Jakob Stariha, 1711 — 6th Ave. North. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo soboto na tajnikovem domu.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St.
Louis, Mo. — Predsednik Filip Trost. •3436 Louisiana Ave. Tajnik jos. Po-žek, 3918a Oregon Ave. Zastopnik John Mihelčič, 3918 Oregon Ave. Redna mesečna seja se vrši tretjo nedeljo na 1041 Chauteau Ave.
71.	Društvo sv. Antona Pad. Crabb-tiee, Pa. — Predsednik Josip pusich. Crabb Tree Pa. Tajnik in zastopnik Andrej Jereb, Box 92, Crabb Tree, Pa. Mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v prostorih A. Jereb-a.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn.—Predsed. Jerry Janežič, Box 571. Tajnik John Otrin, box 322. Zastopnik Joseph Palcher, box 385. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedelje? zveč. ob 7. v Jug. N. Domu
73.	Društvo sv. Jurja, Toluca, Ul. —
Predsednik Ivan Rački, box 241. Tajnik John Rosich, P. O. Box 101 Zastopnik Vincent Rachki Box 133. Redna seja se vrši vsakega 16. v mesr cu v prostorih Mike Johanes.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, Ul,—Predsednik Frank Kužnik 912 So. 16th St., Springfield, Ul. Tajnik Anton Kužnik 1201 So. 19tb St. Zastopnik Štefan Lach, 1901 E. S. Grand Ave. Redna seja se vrši vsako drugo
57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N.	nedeljo v mesecu v dvorani v župnišču Y.—Predsednik Alois Češark, 42 Hal- 75, Društvo Vit. sv. Martina, La
leck Avenue Brooklyn N. Y. Tajnik	SallCj Ul,—Predsednik Ignac Jordan,
Gabriel Tassotti 1152 Dfcan St. Brook-	R R 3 Box 7 c Taj. "Frank .\giil
lyn, N. Y. Zastopnik Josip Felicijan,	r $t. Vincenes Ave. Zast. Josip
Bregach,437 Crošsat St. Redna seja se vrši vsako 3. nedeljo v slovenski cerkveni dvorani ob 2. uri popoldne.
77. Društvo Marije Vnebovzete, Fo rest City, Pa. Predsednik Anton 2i gon, P. O. box 481. Tajnik Jolin Oso-lin, box 492. Zastopnik Anton Bokal
128 Beadel St. Brooklyn N. Y. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 92 Morgan Ave.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda. E-
▼eleth, Minn. — Predsed. Dominijan
Blatnik. Box 735. Tajnik Frank Pe-
terlin, P. O. box 802. Zastopnik Jos.
Intihar, 214 Monroe St. Redna me-, e
... , .	, box	Keona mesečna seja se vrsi
sečna seja se vrs. vsako drugo nede-jvsako drugQ n€deljo dopoldne v Mc_
Ijo v Cerkveni dvorani.	stni dyf ani
60.	Dtuštvo sv. Janeza Krst., Weno-	78 Društvo Marije Pomagaj, Cbica-na, Ul.—Predsednik Frank Sifler, gQ) IU.—Predsednica Mrs. Mary Gre-Box 354. — Tajnik Josip Blatnik, Box	gorich, 2326 S. Hamlin Ave. Taj. Mary 244 Za9top. Fr. Smitberger bx 67.	Blcj. 1934 So. Hamlin Ave. Zastopnica Redna mesečna seja se vrši vsako pr-	Matilda Duller, 2241 So. Lincoln St. vo soboto v mesecu v dvorani društ-	Redna mesečna seja se vrši vsak tre-va sv. Petra. , tji četrtek v cerkveni dvorani.
61.	Društvo vit. sv« Mihaela, Young-	79. Druitvo Marije Pomagaj, Wau
stovvn, Ohio. Predsednik Frank Sel-lers, 619 Caledonia Street. Tajnik Imbro Mavracich 58 Cypress St. Zastopnik John Bajs, 2 Eagle St. Carnegie Hotel. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1267 \V. Fe-deral St v Timlins dvoranL 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bra-
kegan, IU.—Predsed. John P. Repp, 911 Wa''aworth Ave.,* Waukegan, 111. Tajnik Ignac Grom. 834 Wadsworth Ave. \Vaukegan, Ul. Zastop. John Gerčar, 1022 McAlister Ave.. N. Chicago, I JI. Redna mesečna seja sc vrši vsako 3. nedeljo v Svetetovi dvorani.
80. Društvo Marije Cist. Spoč. So.
Chicago, UL — Predsednica Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Tajnica
Louise E. Likovich, 9511 Evving Ave. Zastopnica Agnes Mahovlič 9511 Evving Ave. Redna mesečna seja se vrši
vsako 3. nedeljo v Ewing dvorani na 9485 Evving Ave.
81. Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburgh, Pa. Predsednica Maria lokar, 4908 Hatfield St Tajnica Jo-Rephina Fortun. 4811 Hatfisld St. Zastopnica Ana Solomon R. F. D. 1. Box 35. Glenshavv, Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v K. S. Domu.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. — Predsednik Joseph Geramt, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Tajnik An tonSk ubitz, R. R. 2, box 64, Pittsburg Kans. Zastopnik Frank Lintz, R. R. 2, Cherokee, Kans. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Joe Sheherjevi dvorani.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik Josip Judnich. P. O. hor 24. Taj. in zastopnik Joseph Judnich, Box 24 mountain, Mich. Redna mesečna seja se vrši tretjo nedeljo pri tajniku.
85.	Društvo M. Čist. Spoč„ Lorain, Ohio. — Predsednica M. s. \Mary Bom-hach, 1749 E. 32 St. Tajnica Frances Bombach, 1749 E. 32 St. Zast. Mary Ambrožič, 1760 E. 29 St Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v A. Virantovi dvoranL
86.	Društvo »v. Srca M»rije, Kock Springs, Wyo.—Predsednica Marija Jamnik, 727—9th St. Tajnica Terezija Potočnik 674 Ahsay Ave. — Zastopnica Louise Leskovec, Box 547 Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.
87.	Društvo sv. Ant. Padov. Joliet, Ul. — Predsednik Leopold Adamich, 1604 N. Nicholson St. Tajnik Rudolf Kuleto, 1510 Cora St,—Zastop. nik, Frank E. Vranichar, 1021 Wil-cox St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. —Predsednik George Hribljan, box 104, Ahmeek, Mich. Tajnik in zastopnik Josip N. Rozich, P. O. Box 287, Ahmeek, Mich. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na Ahmeek, Mich., v Leševi dvorani.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, P. O. Sharpsburg, Pa. — Predsednik Nikola Belavič, 18 Union Street, Etna, Penn. Tajnik Mihael Mlikan, S Ganster St. (Etna) SI arpsburg, Pa. Zast. Matto Kusan, 34 Ganster St.— Predsednik odbora bolesti Frank Luke, 4837 Blackberry Alley. Pittsburgh, Pa. Mesečna seja se vrši vsako prvo aedeljo v Millvale cerkve* i dvorani. <y0. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. — Predsednik Martin Derganc, 5116 So. 22nd St — Tajnik Anton Krašovec, 1520 Jefferson St. Za stopnik Josip Skof, 1614 Madison St '■o. Redna mesečna seja se vrii vsako prvo soboto v meseca zvečer v ilrvatsko-SIovenski cerkveni dvorani.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla. Rankin, Pa., P. C. Braddock, Pa. — Predsednik Josip Rudman, box 221 R F D. 3, Wilkinsburg. Pa. Tajnik George Kroteč, 317—3 St. Rankin P. O. Braddock, Pa. Zastopnik John Ritma-nich, 123—2 St. Rankin, P. O. Braddock Pa. Redna mesečna safa se vrši vsako drugo nedeljo v Hrvatski dvorani v Rankin.
92.	Društvo sv. Barbare. Pittsburg,
Pa. — Predsednica Milka Car, 248 Mam St Tajnica Marija Novogradac
ks20 Harrison St. Zastopnica Mariji
Kostelac, 4930 Hatfield St. Vse Pittsburgh, Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Benet-tti v cerkveni dvorani.
93.	Društvo Friderik Baraga. Chis olm, Minn.—Predsed. John Koche-
var. 428 W. Popiar St. Tajnik John Sterle, 401 W. Popiar St. Zastopnik Frank Laurich, 319 W. Oak Street Redna mesečna seja se vrši vsako dru-to nedeljo A. Mahnetovi dvorani ob U). uri dopoldne.
94.	Društvo Marije Zdravje Bolni-ov, Sublet Wyo. — Predsednik Joe
'\akutu, box 85. Tajnik John Pagon, Dox 192, zastopnik Alois Oresnik, Hox 192. Reflna mesečha seja se vrši vsako drugo nedeljo v Rakunovi dvo rani dopoldne ob 10 ri.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa.—Predsednik Frank Moravč, box 237. Tajnik Anton Ipavec, box 123. Zastopnik Jakob Brulc, box 197. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani.
97.	Društvo sv. Barbare, Mt. Olive, IU,—Predsed. Taul Krivačič, Box 450 — Tajnik Anton Goršič, Box 781. — Zastopnik Marko Trgovčič, Box 706 Mt. Olive, Ul. — Redna mjsečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K P. Hali.
98.	Društvo sv. Treh Kraijev, Rock-)ale, P. O. Joliet, UL — Predsednik
John Lozar, 201 Manor Court. Tajnik Josip Snedic, 203 Daviš Am.—Zastopnik Frank Keržič, 820 Moen Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v J. Petruša dvorani 101.—Društvo sv. Cirila in Metoda, T.orain, Ohio. — Predsednik John T.ešnjak, 1706 E. 32 St.—Tajnik Alojz Konjar, 3146 Globe Ave.—Zastopnik John Piškur 2937 Elvria Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvoranL
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee. Wis. — Predsednik Math Pugel 411 Scott St. Milvvaukee. Wisc. Tajnik Louis Sekula, 426-32 Ave. West Allis, Wis.—Zastop. Fr. Lipoglavšek, «0—66 Ave., West Allis, \Vsjs. — Re.-<lna mesečna, seja se'vrši vsako.1 prvo', soboto zvečer ob pol 8. uri v cerkveni dvorani v West, Allis.
104.	Društvo Mar. Cist Spoč., Pu-
eblo, Colo. — Predsednica Margareta
Kozjan, 1220 Eiler Ave. — Tajnica
Josephine Merhar, 1320 Pine St. Zastop. Ana Princ ,1222 Taylor Ave. — Redna mesečna seja se vrši v-sakega 15. dne v mesecu v Kozjanovi
dvorani. '
105. Društvo av. Ane, New York, N.
V. — Predsednica Ivana Ovca, 402
128. Društvo sv. Barbare, Etna, P. 610 Oakland Ave. Tajnk Josip Koc-O. Sharpsburg, Pa. — Predsednica ian« 419 s- Park Ave. Zastopnik Jo-Ana Novak, 14 Uiion Street. Taj- sef Kuhel, 319 Easton Ave. Redna niča in zastopnica Katarina Cvite- J mesečna seja se vrši vsako drugo ne-sič, 4 Freeport St„ Etna, P. O. deljo P<>P°ldne na 319 Easton St Sharpsburg, Pa. Redna mesečna seja 156. Društvo sv. Ane, Chisholm, se vrši vsako tretjo nedeljo v Hrvat Minn. — Predsednica Mary ..Pluth Slov. Domu na 28 Bridge St, Etna,Pa P-	Box 267- Tajnica Mary
.nO n«.**,« Pavla n-v.m tu Champa, 311 W. Popiar St. Zastopni-E. 83rd St. Nevv York City, N. Y. "	^	^^ I1L ca Carolina Baraga, 326 W. Popiar St
Tajnica Mary Willer, 346 West 45th Predsednik Paul Koehir, 1403 State Redna mesečna seja se vrši vsako pr-St, Nevv York City, N. Y.—Zastopni- St TaJ- M*th Kaisher, 820 E. Gar- vo nedeljo v Ljudski čitalnici ca Alojzija Grum, 218 Lynch St. d« St Zastopnik Math Kaisher. 820 157. Društvo Kraljice Majnika. She-prooklyn, N. Y,—Redna mesečna se- E. Garden St Redna mesečna seja boygan, Wis. — Predsednica Ivanka ,ja se vrši vsako drugo nedeljo v šol- se vrši vsako drugo nedeljo na 1403 Mohar/833 BroadwayTaj Mary Pris sk> dvorani sv. Nikolaja 121 East 2nd Stite St ob Jih dopoldne.	land, 723 Georgia Ave. Zastopnica
j'	131, Društvo Marije Roš. Venca,H-ouise Bovhan, 210 N. VVater St.
lu8. Druitvo ■▼. Genovefe, Joliet, UL Aurora, Minn,—Preds. John Roblek, Redna mesečna seja se vrši vsako -Predsednica Ivanka Težak, 1012 N. P. O. box 14. Taj. Frank Kerzich, drugo sredo v meseca v cerkveni Chicago St.—Tajnica Katie Zadel, 219 P. O. box 494. Zastopnik Fr. B. Mik- dvorani.
Elsie Ave. R. F. D. 3, Lockport, 111. lich, Box R 27. Redna mesečna seja se 158. Društvo sv. Antona Padov Zastopnica Mary Golobic, 211 Jackson vrši vsako tretjo nedeljo v Slov dr. Hostetter, Pa. — Predsednik John it., Joliet. Redna mesečna seja se dvorani; pričetek ob pol. 8. uri dop. Mikec, Box 42 Pleasant Unity Pa "fr5**:' četrtek v stari šolL	132. Društvo «v. Roka, Frontenac, Tajnik Joe Zakrajšek, box 12,, Plea-
109.	Društvo sv. Druaine, AliquiPPa Kan, __ Predsednik Anton Oražen, *ant Unity, Pa. Zastopnik Jpe Zakraj-Predsednik John Jager, bo«: 137 box 143, Frontenac, Kans.. Tajnik	box 12, Pleasant Unity, Pa. Red-
Žastopo'ik iTn Žagar, Bx! m Z zast°Pnik ^nk Erznožaik box 410. Z^Th^ t/f
Redna mesečna seja .e vrii vsako LRedn» m"ečna " a Jrii VSak° lW D^it Mar čist S^
drugo nedeljo v Zadružni dvoranL LTo j ^ a ™8M'
^ v.	_ w •• T City, Kans.—Predsed. Agnes Zakraj-
110.	Druitvo .v. Joiefa, Barberton, I "j	p a m	šek- 526 Sandusky Ave. Tajnica The-Ohio. _ Predsednik. John Ujčič 7°d' ^ Predsednica Mary ^ ^Ko-! Cvitkovich, 518 Dugarro St Zast
118 Mulberry St. - Tajnik Joseph K^Vf5 ^UXmfo^,	Johana Ješelnik 628, Tenney Avenue.
t	... P ,	_	-Mary Llasich, 391 Kennedy St. | n .	.	.. ,
i J p iDtn « T	Zastopnic. Helena Marinčič, 220 So.\Rc?™ me8^ 8€,f.SC vrM vsako
AIo.s Arko R. K D. 33 Box 22 B. - w St Redna mese-na sej; ge yrši edeljo v slovenski šolski dvoranL
mesečna aeja se vrii vsako 3.	Vsako drugo nedeljo v hiši Joe Marin- 161. Društvo sv. Alojzija, Gilbert,
nedeljo v slovenski dvorani na Mul-	čiča. Minn.—Predsednik Alois Verbič, box
berry St	134> Druitvo sv. Ane Indianapolis, Tajnik Mike Semeja, Box 353
111.	Društvo »v. Srca Marije, Bar-	Ind.—Predsednica Frančiška Stergar Gi!l>€rt' Min.n- Zastopnik Josip Ko-berton, Ohio. - Predsednica Ana	706 N. Warman Ave. Tajnica Mary rOSCC' b°X ' Rcdna mcscčna se-Brunski, 116 High St. Tajnica Jen-	>ugar, 919 N. VVarman Ave. Zastop- a se vršl vsako treti° nedeljo v pro-nie Ozbolt, 231 Moore Street. - Za-	nica Antonija Kos, 709 North Holmes torih sobr- Loui9 Verbich. stopnica LTrsula Dormish, 432 Bolivar	Aveuue. Redna mesečna seja se vr- 162. Društvo sv. Marije Magdale-Rd. — Redna mesečna seja se vrši vsa-	ši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi .ie, Cleveland, Ohio. — Predsednica ko drugo nedeljo v dvorani Samost	dvorani. iielena Mally, 1105 E. 63rd St Taj-društva "Domovina" na Mulberry, Pa	135. Druitvo sv. Cir. in Met, Gil- ^ca Josephine Menart 1277 Nonvood
112.	Druitvo »v. Joiefa, Ely, Miim.	btrt. Minn.—Predsednik Leo Kukar.l Road. Zastopnica Frances Zulieh —Predsednik Frank Jerich, box 884	246. Tajnik Frank Koshar, box 6426 St. Clair Ave. Redna seja —Taj. Geo. Schneller, box 462—Za-	553. Zastopnik Anton Erchul box se vrši vsaki Pfvi pondeljek v mesecu stopnik Joseph Agnich, box 266-Re-	-'14. Redna mesečna seja se vrši v A. v stan dvorani šole sv. Vida.
dna mesečna seja se vrši vsako tretjo M ndihar dvorani ob 7ih zvečer vsako 163. Društvo sv. Mihaela Pittsburg, nedeljo v Joe Skaletovi dvorani. 'retjo nedeljo.	Pa. — Predsednik John Horvatič, 4827
113.	Druitvo av. Roka, Denver, Colo 136. Društvo sv. Družine, WillardJ Plum A,,y. Pittsburgh, Pa. Taj. Mate -Predsednik Štefan Prelesnik, 4526 Wis- ~ Predsed. John Rovtar "Hap-1 Brozenič, 95 -44th St. Pbgh, Pa. Za-Penn St — Tajnik loseDh Eriavec py" R Willard, Wis. Taj. Lud. Pe- stoP- Ma" Gračan 5215 Natrona \Vay 631 E. 49 Ave. - Zastopnik John rušek- box l5' Tio«a' Wis- Zast John Predsedn.k odbora bolesti: za /hne:
Turk 4927 Pearl S . - Redna meseč- Bajuk' box 13' W,nar(J' Wis- Rcd"	9imja' 9Al ~	T
na seja se vrši v«ak drugi četrtek zve h meSCČna 8eja " VrJi TSako Prvo M redsedn,ca odbora b(>,<:stl » cl2ni" čer v Domu slovensk. društev 4468 nedeljo po Prvi sv. maši v pritičlju VVashington St	Uupnišča na Willard, Wis.
... ^	.... .... _ , j 139. Druitvo sv. Ane, La Salle, 111.
StiU;«?^0	P0lne "Predsednica Rozalija Urbane, 1031- -p" '
StcfIton.	.	. k?tarmahth St. Tajnica Rose Uranich, 1207-h'
.Matjas^ 556 So. 4 St. tajnica Lonca 6th St. Zastopnica Marija Baznik 164.
n°	xr Z^topn.ca Dorot.ja _ 4th St Redna mesečna scja se Eveleth, M^nn. - Predsednica Luci-
Dorjmes, _36 Myer St. Redna mese-1 vrši vsako drug0 ncd€,jo y šolski dvo I ja Kapsh, 806 Adams Ave. Tajnica
rani.	hiertrude Intihar, 6l>6 Douglas, Ave.
140. Druitvo sv. Rozalije, Spring- -»stop. Marija Shukle, 811 "A" Ave. field, Ul.—Predsednica Frances Potnik Redna mesečna seja se vrši vsako 1330 E. Laurel Street. Tajnica Maryj retjo nedeljo v mesecu v cerkveni Zupančič 1212 E. Stuart St. Zastop- Ivoraai.
lica Ana Librič, 1212 E. Stuart St. 165. Društvo Marija Pomoč Kris-*edna mesečna 6<ja se vrši vsako Lanov, West AUia Wis. — Predsed-
retjo nedeljo v Slovenski ŠolL	nica Mary Marcic, R. 2 Box 343 Haw-
143. Druitvo sv. Janeza Krst, Jo- 'ey, Rd. \Vauwatoosa, Wis. Tajnica, liet UL Predsednik Joseph M. Grill Frances Janežič, 433—51 ave., West ^ 118. Društvo sv. Pavla, Little Falla ^208 North Broadway. Tajnik Steve _Vilis. Wis Zast- Ana Lep"«h. ^8-N. V — Predsednik John Susman, 4 1Vertin, 1004 N Chicago St Za-	Avenue. West Allis. Wisconsm.
So. V. illiam St. Tajnik Frank Gart- | ;topnik Rev. John Plevnik, 810 North | ^f^™?!""!	drU"
Chicago St Redna mesečna seja se rši vsako tretjo nedeljo v šolski dvo-
ce: Eliza Cestarič, 4821 Blackberry
Way. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v .Ameriški Hr-vastki dvorani, 10. Md. Ave., Millva-
Društvo "Marije Pomagaj."
na seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dri. Sv. Alojzija dvorani.
115. Druitvo sv. Veronike, Kansas, City Kang.—Predsednica Katy Majer-le, 415 N. S St. Tajnica Marija Anžl ček 405 N. 5 St. Zastopnica Mary Derčar, 515 Splitlog Ave.—Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nede Ijo v Slovenski cerkveni dvorani na 515 Ohio Ave.
ar, 15 Ward St. — Zastopnik Frani Gregorka, 38 Douglas St — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo ne leljo na 18 Seeley St. ob 1 uri pop.
119. Društvo Marije Ponu, Ročk dale. P. O. Joliet. Ul. — Predsednica Rosie Jagodnik, 1124 Moen Ave. Taj-lica Agnes Piškur, 111 Central ave
144. Društvo sv. Cir. in Met, She-boygan, Wis. — Predsednik Peter \*ovšek 1814 So. 11 Street. Tajnik j I John Udovich, 1019 Indiana Ave. Za topnik John Grandlich 1103 N. 8th
Zastopnica Jennie Zupančič 1124 Moen I St. Redna mesečna seja se vrši vsako Ave. Redna mesečna seja se vrši I prvo nedeljo v cerkveni dvorani, vsako 2. nedeljo v šolski dvorani. | 145 DruJtvo gy Valentina> jje|lver
30 nedeljo v cerkveni dvorani.
166.	Hrv. Slov. društvo Presv. Srce 'ezusovo, So. Chicago, UL—Predsednik Nikola Grahovac, 2949 E. 97 St. Tajnik Luka Grahovac, 9006 Burley Avenue. Zastopnik Andro Grahovac, J618 Escamaba Avenue, vsi v South Chicago, UL Redna mesečna «eja se
rši vsako tretjo sredo v cwlcveni Ivorani na 2906 E. 96th St
167.	Društvo "Kraljica Miru", Thomas, W. Va.—Predsednica Ana
120. Društvo sv. Ane Forest City Falls Pa - Predsednik Ienac Krk in?mas« va.—fredseonica Ana Pa. - Predsednica MaVy Telban. P. ^l^rdT T^if" kol i (ll,nikar• B°X 21S" Tajnik J°hn ^ Box 300. Tajnica Mrs. Paulina Klepec, 18.34-3rd Ave. Zastopnik Iv 1 f°hn LahaJ»er- Bo* 21S" Zoprne*
O
Osolin,
Oražem P. O". Box 171. Redna me sečna seja se vrši vsako tretjo rfedeljo v Mestni dvorani.
121.	Društvo Marije Pom., Little Falls, N. Y. — Predsednica Katy Mrz likar, 63 Flint Ave. Tajnica Mary
Albrecht 34 Douglas St Zastopnic., nik 3550 £ g, g z Jennie Istenic, 409 So. Ann St. Redna | Ukan 3556 E ^ gt Rc(lnPa mesJe-nP mesečna seja se vrsi vsako prvo nedeljo na 39 Danube St.
122.	Društvo sv. Jožefa, Ročk Springs, Wyo. — Predsednik Matevž I
box 492. Zastopnica Marv j Flajnik. 215 Front St. (Fallston) P.
O. Nevv Brighton, Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Hrv. Slov. cerkveni dvorani v New Brighton, Pa.
146. Društvo sv. Jožefa, Cleveland Ohio. — Predsednik Anton Skufca, I 3532 E. 78 St. Tajnik Domin. Blat-
Melena Bratanich, Box 215. Seja se /rši vsako prvo nedeljo v mesecu v f. Lahajnarjevem prostoru.
168.	Društvo s. Jožefa, Bethlehem, ?a.—Predsednik Jernej Kopriv&ek, ^61 Hillside Ave. — Tajnik Karol vuhar 513 Ontario St. —Zastopnik Frank Sinko, 909 Laufer Ave. Redne ;eje se vrše vsako zadnjo nedeljo v nesecu v Cerkveni dvorani.
169.	Društvo sv. Jožefa (Collinwood) Cleveland, O.—Preds. Alojs Koželj,
seja se vrši vsako prvo nedeljo v S \T. Domu ob 1. pop.
147. Društvo Marije Pom., Rankin I'17 E- 156 St-. Cleveland. O. Tajnica J. O. Braddock, Pa. _ Predsednica VIary A" Anzl'n. 723 E. 156 St. Za-Ferlich, 211 Sherman St. Tajnik Matt I Barbara Gozdanovič, 318—3rd St. _ topnica Mary E. Potočnik, 14308 Leskovec, P. O. Box 547. Zastopnik Tajnica in zast. Ana Kroteč, 317—3rd Darley Ave. Redna seja se vrši vsa-Fiank Plemel, care of Ročk SpringJ St- Mesečna seja se vrši vsako 2. ko drugo nedeljo v Cerkveni dvorani. Nat'l Bank, Ročk Springs, Wyt. _ ^eljo v cerkveni dvorani.	170 Društvo sv. Ane Chacago, UL
Redna mesečna seja se vrši vsako I'148" DrU?V° SV/ J,OŽ^a. Bridgeport.
. t. , .. c, ,	Conn. — Predsedn k Mart n Horvathl w' ~ — ^-Jnica Agnes Horvvath,
ne^elj° v Slovenskem Domu. L, Ros(wick Tajnik ^^	1844 W. 22. Plače,- Zastopnica Te-
123.	Društvo sv. Ane Bridgeport, ,,er. 143 S|>nice St. Zastopnik Loui> rC21ia Balažič, 2050 W. 22 St. — Redne Ohio. — Predsednica Marija Hoge R 'Jitlop 295 Pine St. Redna mesečna :nesečne seje se vršijo v slovenski F. D. No. 2 Bx. 29 Bridgeport. Ohio I seja se vrši vsako tretjo nedeljo v erkven' dvorani vsako prvo nedeljo. Tajn ica Ana Smrekar, box 117 Lan- J-Ivorani Pevskega društva na 46SI 171. Društvo sv. Ehrabete, New sing, O. Zastopnica Terez. Gregor-j Spruce St	Duluth, Minn. — Predsednik Frank čič, R. F D. 2, Box 29. Bridgeport. 150 Društvo gV A Cleveland. Gimpt]' 13.;5—101 AYf'
O.- Redna mesečna sejo seja se vr- 0hio_Prcdsed Ana gaznik Stop. 9	? ~"°Pn,k frank Vesc1' 219~1,01
si vsako tretjo nedeljo v Boydsville. Millcr Ave Be(lford q T • M	Ave.—W. Redna seja se vrsi vsako
Ohio-	Globokar, 3612 E. 82 St". Zastopnica	trctjo nedeljo v mesecu v zakristiji
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Terezija Vanchar, 36(K) E. 81 Street.	ccrkve P° P^i sv. masi.
Predsednik John Ivanik, 1106 Joffers obe v Cleveland, Ohio. Redna 172. Dr. Presv. Srce Jezusovo, West
St. j Tajnik Geo. Ivanik, 1106 Jeffers L,csefna seja se vrg[ vsako tretjo ne-	Park- °hio- Predsednik Josip Grdina,
St. Zastop. Tony Gaiba, 1106 Jeffers ,|e]j0 v mesecu v S N Domu	13404 Lawnvicw Ave. Tajnik Anton
St. Redna mesečna seja se vrši vsa- . „ nrl,*tw_	c " r» -	Cimperman, 4842 VV. 130 St. Zastop-
ko zadnjo nedeljo na 1106 Jefferson 1] Tli P a ^ l \ w "ik	Weiss, 12411 Lena Ave.
rg. IU. — Predsednik Luka Mata- o-.*	1 j-r
126.	Druitvo sv. Martina, Mineral. nich. 2524 East 109th St. Tajnik Geo.1 ™ SCJa	VfS1 VSak° PFV° ned ,J° Kans. — Predsednik Martin Oberžan Pavičič, 10840 Torrence Ave. Zastop-
ox 72. Tajnik in zastopnik Marcn nik Sime Furlan. 10823 Bensley Ave. )berzan Box 72. West Mineral. Ka^r Redna mesečna seja se vrši vsako Redna mesečna seja se vrši vsako dru-1 drugo nedeljo v Doffy dvorani ob 2. go nedeljo v tajnikovem prostoru u" P°P-	,
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan 'f £rUŠtV°psy; ^rT^T*
111. - Predsednica Mrs. Ana Artač. bU.r^ P%17rPredsedlllk Anton Bevr
904 Wadsworth Ave. VVaukegan.\?\ h°* f'8	Tajnil
m t • • v .u	»r	Jolin Pelhan, box 1/4, Houston Pa
IIL Tajnica Katherine Mausar, 713 \ 7 . .. t . v J	~
c cu	x>a \xr .1	t.i ^ I Zastopni* Frank Vende. Box 118 Ca-
So. Sheridan Rd.. Waukegan, Ul. Za- nonsburg. Pa. Redna mesečna seja se,
stopnica Jera Opeka, 26 Lenox Ave., j vrši vsako; prvo nedeljo V 'prodorih i Prošeni, da takoj poročajo vsako pre.
North Chicago, Ul. Redna mesečna A. Bevca.	| membo aa»lov» in sicer glavnemu taj-
«eja se vrši rsako četrto nedeljo v J 154. Društvo Marije Majnika, Peo- niku Jednote, ter upra**»iitvu "Glanl-
šolski dvoranL	ria, Ul. — Predsednik -Ig.-Terlep, Ia K. S. K. Jednote."
v mesecu ob 2. pop. v Jugosl. Del. Nar. Domu.
173. Druitvo sv. Ane Milwaukee, Wis. — Predsednica Ana Spende 473
Virginia St. — Tajnica Kristina Re-bernisek, 222 Reed St. — Zastopnica Mary Žagar 676—27 St. Redna seja sc vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani na 4th Ave.
OPOMBA: Sobr. društveni tajniki(ice) so na-
^»«<>»{)«<HM»»04<HI>«0«(>«<HO«00«<H(>«0«(>«<H J
VESTI IZ JUGOSLAVIJE f
o*o*o*o*o

ali
Smrtna kosa. Dne 20. sept.! Nabiranje gob. Izredno veje umrl g. Rajmund Ranzin-jliko denarja so lani dobili na-ger, senioršef špedicijske tvr-'biralci jedilnih gob. Izvozi-dke R. Ranzinger in hišni po- lo se je namreč iz Slovenije do
sestnik v Ljubljani, star 73 let. Z veliko svojo marljivostjo je ustvaril cvetočo in sve-vnoznano špedicijsko podjetje, ki slovi po svoji solidnosti.
Pokojnik je bil tudi dolgo vr sto let odbornik in častni načelnik Kreditnega t društva
50 vagonov in, če računamo povprečno za 1 vagon K 1,000,000, tedaj vidimo da se je za ta predmet, pri katerem so ponajveč udeleženi revni 8k\)i, izkupilo okrog 50,000,-
ti odslej le prosti rodovi k več jem kaprali."
Nasilja v Prekmurju. Zagrebški "Slobodni dom" z dne 3. oktobra poroča: "Pred nekaj dnevi so se napili trije o-rožniki (?) v neki gostilni v neki gostilni v Srednji Bistrici. Ko so odšli, so slekli svoje uniforme, skrili so orožje, namazali si lice in tako so odšli v sosednjo vas. Sredi noči so prebudili nekega kmeta in zahtevali od njega denar. Kmet je začel kričati in kmalu se je zbrala vsa vas. V trdni veri, da imajo opraviti z raz
000 kron. Po vsem sklepati
obeta biti tudi letošnje leto ze-1 ££££ so jih tolkli) doglcr Kranjske hranilnice. Bil je, o bogato in je le zeleh, da bij^ vedali? k(lo da 80. Kme-ugleden mož in povsod zelo ljudje z vso vnemo nabirali tal. jih nato zvezaU in d priljubljen.	zivef- Sko™ P" »obenem z Jyoz(>m y Dolnjo Lwda.
Nesreča. O priliki blago-l	f jena taksne me-| ^ gpotoma je eR orožnik
stavljenja novih zvonov v St. " ~	" "" """
Miklavžu pri Slov. gradcu se je pri spravljanju zvonov raz voz ponesrečilo pet oseb. Hlapec podgorskega župnika je bil takoj mrtev.
Premestitev. Mariborski o-krajni glavar dr. Srečko Lajn
nja kot pri gobah. Letos. spo-, ygled udarcev nmrL Nasled-mladi so n. pr dosegle K 300i ^ d je ^ v vas voli.
za kilogram ker je bilo vse u ]^vilo orožnikov iz Prek.
mnenje, da bo letos revno leto I ja Jn ^ . vojaStF ki go
za gobe. Ko se jo pa pozneje /mVli z	mf>ške in ^
obilo tega blaga pokazalo, pa , ••, • • „	•
& ,, n	' % 'ske, iih najprej pretepavati m
je cena padla za hip na 160> -	* - --
kron. Zadnje dni so' se plačevalo od K 180 do 200 K
ppotem vse odpeljali v zapore v Dol. Lendavo. Čez nekaj
novi okrajni glavar.
i pojavile tudi
. , , v , , ; tosti m poštenja slovenske u-v teh deželah.1	~	f ,	• , .
prave želimo, da ta neverjetni
V Spuhlji pri Ptuju snuje g. Tndi pri nas jc bila zadnjal1VtV\	—
Miha Brenčiv, komUsar ptuj-' l8t zelo obila. ' ln 6e še e. ^ pokrajinska uprava cim
skega okrajnega zastopa elek- \ motrimo klanje deževno in!pr°J temelJlto trično strojno zadrugo. Priča- j o0rfe0 vreme, ki vpliva na rast1 kovati je, da dobimo v dveh „ob najugodneje, smo mnenja, do treh letih tudi na Ptujsko j da cena K 2oo ni čvrsta, ampak polje električni tok iz Fale. Našim Poljancem priporočamo, da ne zamudijo ugodne prilike in se pripravijo za izrabo
Nikakega posredovanja za potovanje v Ameriko. Ker
so v nekaterih listih izšli oglasi neke firme, ki ponuja svoje posredovanje pri prošnjah za potne liste v Ameriko, opozar-
Narodnost uslužbencev Per.na. železnice.
Pri.znani Pennsvlvania železnici je uslužbenih 28,565 delavcev, ki niso bili rojeni v Ameriki; od teh se jih'je že natura-liziralo 20,949 ali 73%, da so postali ameriški državljani. Delo amerikanizacije svojih u-•služlbencev ima sama železnica v svoji oskrbi.
Zanimive so številke narodnosti te velike armade železničarjev, kajti deli se jih v 47 skupin. Največ je Italijanov 10,623; temu sledijo Irci 3369; Avstrijci (gotovo Slovenci in Hrvati f) 2725; Poljaki 1986; Xemci 1656; Rusi 1624; Angleži 1229; Ogri* 857; Grki 625; Skoti 506; Svodi 438; Kanadci 306; Oehoslovaki 220; Slovani (morda zopet. Slovenci?) 220; Norveženi 197; Španci 166; Francozi 155; Zapadni Indijci 145;Srbi 133 in Macedonci 129
Mah j kot 100 uslužbencev tvorijo sledečo narodnosti Portugalci, Danci, Romuni Holandci, Švicarji, Welshi,'Ju žno Američani, Armenci, Lit vinci, Jugoslovani, Sirci, Bel gijci, Ukrajinci, Galičani, Ce hi, Finci, Kubanci, Srednje Američani, Egipčani in Ja ponci.
električne moč v gospodarske svrhe.
je pričakovati njeno znižanje.
Najažnejše pri gobah je, da
s> lepo sušene. Zatorej pri-	.
poročamo, če bi trajalo dalj	,a za-reb;kl uradni hst- <la ie
časa vlažno vreme, da naj se J?lasoni zak6na vsako tako P°"
sredovanje sploh popolnoma
Iz Trojan pri Kolovratu po- t.inko narezane naberejo >čajo: Zelo smo se veselili, vrvico in nato obesijo
isa viazno vreme, da naj obe suše na ta način, da se
na
izključeno. Kdor želi dobiti
roeajo: Aelo smo se veselili, vrvico in nato obesijo okoli Potlli v Ameriko, naj se to-ko je začel voziti skozi naseorke peči ali nad pečjo. Go, re-* za vse "formacije obrne kraje osebni avtomobil, ki nam b ? se posuše v enem ali'v dveh ,laravm>st m pristojno oblast : je omogočil pripravno trgov-; dneih. Tako posušene gobe okraino glavarstvo ali pa na , sko zvezo ter hitre trgovske s> čedne, obdrže barvo in ^ ^ljeniski o<lsek ministrstva stike z Ljubljano in s Celjem.1 d >lgo časa ohranijo čiste. ! za "°eialno |>olitiko v Belgra-Upali smo, da bomo odslej j Največja nevarnost za Jugo- <lu'
stalno zvezani po avtomobilu ,lavijo v uglednem a,llffleš-! PRIMORSKE NOVICE, z ostalim svetom. Zal, da se ni upanje uresničilo. Avto-mobilna vožnja je ukinjena in
gu za hrbtom. — Letina je vob če dobra. Tako žitno polje
"tem listu "Observer"-n piše Ali je mogoče? 1" ... Pregnani publicist I. L. Garvin o faktura v Pulju je g. dekanu
s 1. noga ne pri-
naš kraj je #opet zapuščen ali! krfskem in o reškem vpraša- škerbou ustavila plačo — kakor -narod govori — Bo- nju in pravi med drugim: "Za vembrom t. 1., češ da ga
Jugoslavijo niso največja ne- znava več za župnika v Krkav-. . varnost spon z njenimi sosedi,1 cih. Istotako je bila ustav-kakor tudi senožeti so nam da- ampak njeni notranji položaj. Ijena penzija g. Rebolju, biv-li lep pridelek. Krompirja -Vevarnost preti Jugoslaviji^emu župniku v Frutškaii. Pr-bo dosti, ajda je lepa, fižol, ze-(od znotraj, nevarnost notranje vi službuje 31 let, drugi 83 le-lje in repa obetajo bogato le-j revolucije in razpadanja. Ju- Uii starček, je že čez 50 let v tino. Jabolk sicer ni v taki goslovane je udružila svetovna Istri, oba sta vržena na cesto množini, kakor minulo jesen, vojna v trojedno kraljestvi no brez plače." Tako poroča tr-
BPBMPMj	Edinost". Manjka
precej užitka, je hrušek in
sifto tako odrezani od ostalega Ta list ("Observer") je že o- je mladih učiteljskih in tudi
Rad bi zvedel za naslov Alojzije Šurla
Pred dvema leti je šla ml mene v Pueblo, Colo. in od istega časa mi je neznano njeno bivališ če.
Uljudno prosim cenj rojake v okolici Pueblo <la jo opozore na ta oglas; in ako se mi ne o-glasi v teku 14 dni, obelodanil bom v vseh slovenskih listih zakaj jo išče.
J. Cestnik, P. O. W?shoe, Mont
užitka. Jako dosti pa J*'ni c-uvstvovanju se že Srbi nam besed, da bi označili to po-šek in češpelj. Da ni-^ned seboj zelo razlikujejo." ,'0tje. Saj da se Italijani bo-iko odrezani od ostalega J" list ("Observer") je že o- je mladih učiteljskih in tudi sveta, bi lahko spečali sadje in petovano naglašal, da bi bil duhovniških slovanskih sil, bi spravili leppe denarje. Tako za SHS v danili razmerah fe- bilo še umevno, dasiravno se-pa skoraj ves pridelek porabi- deraiistični sistem najboljši, veda tudi strah ne daje pravimo doma. Večino sadnega Toda Srbi so vztrajali na pre- ce do gaženja naravnih in pisa-pridelka porabimo za sadjevec, tiranem centralističnem siste- nih zakonov. Toda da Itali-Zlasti tepke in jabolka dajo mu. Oni so briljantno hrab- jani preganjajo čelo častitiji-dobro pijačo. Nekaj ga pa ro pleme, ki je v stan,u držati ve duhovnike^staivke, je več, posušimo in nam pozimi dosti se svojih lastnih političnih idej nego bi bilo mogoče pričako-zaleže. £a žganjekuho se pa s samomorilno trdovratnostjo.' vati tudi od fašistovskega re-tod bore malo sadja porabi. — Z druge strani so pa tudi nji- žima. Kje je tu spoštovanje Zadnja leta smo zopet začeli hovi hrvatski bratje ravno ta- do vere in cerkve, l*i jo ;e Mus-sejati lan, ki nam daje lepo in ko hrabri, sposobni in trmasti solini že tolikokrat slovesno trpežiro domače platno. — 'n zahtevajo večjo samouipra- proglasil? Moški svet ne hodi s trebuhom Vo v okviru trojedne kraljevi- vnnn^ za kruhom čez "veliko lužo", J»e. To so jim doslej odbili. KORO&KE NOVICE, ampak si služi kruh tako rekoč ^ato se nahaja vodja federa- 'Slovenski kandidati za dr-doma, namreč v bližnjih pre- listov* Stjepan Radič danes v žavni zbor in deželni zbor. Ivo-mogovnikili: v Zagorju in Tr- prognastvii, a velik del Hrva- roška slovenska stranka je bovljah. Pod Avstrijo smo tov je zrel za vstajo. Kon- j proglasila za bodoče vilitve imeli enorazredno ljudsko šo- ceni koncev ne bo prišlo le do' svoje kandidate. Za držav-lo, v Jugoslaviji pa smo napre- upora, ?mpak do razpada, če ni zbor kandidirajo: Dr dovali še za en razred.	I nepopustljivi centralisti v Bel- Franc Petek, zdravnik v Veli-
Svatba v velikem slogu. Te fra(.iu ne b(xl° pokazali bolj e-|kovcu, Ivan Stare, župnik v dni se je vršila v Topoli svat- ^stičnega drzavništva, dokler Hodišah in Ivan VoŠpernik, ba, ki po svojem obsegu preka- -lc 80 5la8- bo prišlo do ek- posestnik v Podravljah; za de-ša vse ondotne stavbe, ki so o- splozije, bo padla iskra v smo- želni zbor: dr. Franc Petek bičajno silno drage. Na svat- hišnico na Balkanu."	Vinko Poljanec, župnik v
bo je bilo povabljenih 500 go- Vojni list, ki tedni prispel v Škocijanu, Anton Gastil, pose-stov. Gospodar je pobil 2 vo- Ljubljano, prinese vpokojitev stnik v Šebnu pri Maloščah la, zaklal 5 telet, 3 prešiče, 50 nad 300 slovenskih in hrvat- Ferdinand Krajger, posestnik gosi, 30 kokoši, 20 petelinov.in škili častnikov. Med njimi^ Štebnu pri Šmihelu, Ivan 90 piščet. Porabili so dalje bodo, kakor se z vso gotovo- ^ošpernik, posestnik v Podra-za kuho iu peko 500 kg. moge st jo trdi, general Majster, ge- vljah, Franc Kriegl posestnik
neral Plivelič, admiral Koch, i v Zahomcu, Anton Gril, pose-polkovnik Bleiweis itd. Voj- stnik na Plaznici, Jožef Križni minister pa pripravlja potem izbacneje vseh slovenskih naiednikov in vojaških urad-kuhinji pa je imelo posla 25'nikov ter pisarniških moči, ta-kuharic.	ko da bodo Slovenci in Hrva-
NAŠA HITROST V VESOLJ-STVU.
("i vidite dirjajoč avtomobil nikar ne zavidajte voznika! Vi sami se veliko hitreje pomikate. Nebesna ve-ela jiartija se stojoi iz solnca in osem plane tov: Merkurija, Venere, Zem lje, Marsa, Jupitra, Saturna, Uranija in Neptuna. Zemlja, in si žnjo, se }>omiče na sekun do ali 39,600 milj na uro. Ta nagKca pa jelfeliko manjša od one, s katero se zemlja vrti o koli solnca. Zemlja namrc< preleti 19 milj svoje poti v eni sekundi. Napravimo vse svoje življenje vedelo adventuro! Bddite dobre volje in v ta namen imejte vedno v hiši Trinerjevo zdravilno grenko vino! To zdravilo vas bo osvobodilo vseh želodčnih neprilik, ki so najhujša skrb v našem življenju. Isto odstrani slab tek, slabo prebavo, flatulenco, glavobole in nervoznost, ojači ves sistem in bistri vašo pamet. Jo-opli Triner Companv, Chicago, Ul., izdeluje liniment in Trinerjev Cough Sedat i ve, v-prašajte vašega lekarnaja ali trgovca z zdravili za na nadvse zanesljiva zdravila!
(Advertisement.)
pa 1780 jajc. I)a gre k tako obsežni pojedini tudi obila pijača, se umeje samo ob sebi. Izpilo se je celih 2500 litrov vina ter 600 litrov piva. V
^ la^inui, um-i ivriz-nik, posestnikov sin v Smarje-ti v Rožu, Valentin Rutar, po-
^stnik v Št
po
Petru na Vašin-
MOJ LASTEN ŽIVOTOPIS. — MOJIM SLOVENSKIM ROJAKOM:—
Rojen sem bil leta 1876 v Ljubnem na Spod. štajerskem, kjer sem prebil nekaj let mladosti, ter se šel zatem šolat v Gradec. Tekom učenja sem si tukaj pridobil mnogo skušenj in navodil za bodoče življenje. Ž« tedaj sem delal razne načrte, kakor jih dela človek v svoji mladosti, poln idej, upov in idealov.
Zatem sem pričel potovati po Evropi, da sem spoznaval razmere ljudi; videl sem kako živijo reveži, srednji sloji, bogatini in tudi trgovci; mnogo svojega časa sem vporabil tudi za poučevanje narave. Leta 1901 sem se namenil potovati v Ameriko. Dospevši semkaj v to tujo deželo nisem umel angleškega jezika, in tudi nisem imel denarja. Moral sem se takoj oprijeti težkega dela, kot vsi drugi izseljenci. Tudi tukaj sem proučeval razmere nove domovine, ter gledal za bodočnost — ne samo za lastno, — ampak tudi za bodočnost mojih tovarišev. Naravno je, da soln-
jah, in Anton \Vahrmuth Do-'ce siie P°dnevu-. mesf.c pa sveti p°
' i -1 T> j• rr-i'	^ i noči; — tako je tudi naravnos da
»stoik v Brdi na Žili.	1	- -
j vsakdo ljubi in spoštuje svoj rojstni
kraj, svoj materinski jezik in svoj rojake; s temi najrajie živi in občuje. 2e tedaj sem imel v mislih veliko nevarnost onih ameriških Slovencev, ki težko delajo po rudnikih in fabrikah, da se preživijo.
Vsled tega sem to nevarno delo o-pustil in se podal na potovanje po Združenih državah; prehodil sem 40 različnih naših držav. Vedno sem pri tem mislil na svoje rojake; želel sem jih spraviti iz rudnikov fabrik, da bi se podali zopet nazaj na farme, — v prosto naravo, kakor so živeli in delali v stari domovini. Kdor dela po jamah in fabrikah je vsako minu-to v veliki nevarnosti, da se ne poškoduje; posledica je temu, da mora ponesrečenec ostati v kaki bolnišnici, namesto da bi užival lepoto narave.
Razlika med farmarjem v' Evropi in med farmarjem v Ameriki je, da so tam razmere neugodne, čeravno kmetovalec preživlja vse ljudi s svojimi pridelki, se ga ondi dosti ne ceni; brez farmarja bi ne mogla nobena dežela obstojati. Evropske vlade nalagajo kmetom velike davke, da ne more izhajati, pač imajo od kmeta bogatini in verižniki dosti dobička. Vsled tega kmet v stari domovini tudi ne more skrbeti za pravo naobraz-bo svojih otrok. — Vse drugače je pa
Ameriki. Mnogo znanih in slavnih mož je bilo rojenih na farmah; pokojni predsednik Harding je bil farmar; sedanji predsednik Coolidge istotako; slavni predsednik Abraham Lincoln je živel na farmi. Vse to kaže, da imajo ameriški farmarji lepo priložnost dati svojim otrokom pravo izobrazbo in dospeti do blagostanja. Vsled tega sem želel, da bi se tudi naši ameriški Slovenci opri-•eli farmarstva, kar bi jih dovedlo do ugleda, blagostanja, sreče in zadovo-Ijnosti.
Znane so mi farmarske naselbine v Kaliforniji, naseljene s Slovani (ii>almatinci in Hrvati) kojih otroci so odvetniki, zdravniki itd. Iste se prišteva k najbolj ugledni vrsti med prebivalci te države. Koliko veselja je s takimi občevati! Jaz iskreno želim, da bi to čast tudi naši ameriški Slovenci dosegli.
Tu in tam sem sam skušal dobiti kaj zemljišč, za naseljevanje naših rojakov. Po raznih preskušnjah mi pa ni bilo mogoče doseči zaželjenega cilja, ker zemlja za našfc ljudi ni bila prikladna in tudi pogoji lastnikov one zemlje niso bili zadoihii da bi se naseljencem dobro godilo. Vsled te-
ea sem vse te ponudbe raznih družb zavrni!; pač sem svojim rojakom za-trjeval, da bom tako dolgo hodil okoli, dokler ne naletim na primeren kraj za ustanovitev slovenske kolo-
Vem, da je že marsikak Slovenec
kupil tu, ali tam zemljo za obdelovale toda ne v pravem kraju, tod.J najboljše zemlje; vsled tega je stv®r opustil To mi je dalo povod, da sem sklenil pri tem opazovanjudo biti zemljo, kjer bi naši rojaki lahko fino uspevali.
In dobil se jo! Jaz sem sedaj zastopnik Western Colon.zation Companv v Corning. Californ^ Leta 1921 me je ta družba vabila, da naj jim skušam izvesti njih načrt. Sprva sem majal z glavo; toda kasneje sem pa pričel stvar proučvati, da sem se tekom dveh let za njih načrt odločil Prepričal sem se namreč do cela, da bi bil ta načrt brez dvoma ugoden. Naša družba «lo čisla Slovane, gre jim na roke, kolikor le mogoče. Zelja se mi je torej izpolnila! — Torej dragi mi Slovenci, zdaj imam večji kompleks zemlje za vas; to *«"ljo se prodaja od 10 akrov naprej. Tukaj pridelujemo: grozdje, fige (smokve), breskve, marelice, oranže, mandelne. Olive, limone, sadje vse vrste, jagode in vsakovrstno vrtno zelenjavo. Podnebje tukaj je krasno; tu ni nikdar snega pozimi. To je pravi rajski kraj, ali paradiž, katerega je Bog na tej zemlji ustvaril. Zdaj se vam nudi lepa prilika, bivati v tem rajskem kraju. Jaz bi rad spravil naše rojake iz zaduhlih rovov in fabrik semkaj v ta kraj, kjer sije solnce sreče. Tu boste spoznali pravo vrednost dela in življenja ne pa po jamah, kjer morate delati kot sužnji. Tu se boste čudili krasoti narave med vednim zelenjem, pri poslušanju ptic pevk tekom celega leta. Zares, lepšega kraja si na svetu ne morete misliti, kot je tukaj.
Družba Western Colonization Co. je pri volji sprejeti vas in za vas skrbeti; na vsako vprašanje ali pismo pisano v slovenskem jeziku boste dobili takoj odgovor. Ne odlašajte torej! Mi vas vedno in radi sprejmemo! Znano vam je, da je dandanes težko dobiti dosti dobre zemlje. Zgla-site se torej kmalu, ker mi imamo samo tisoč akrov fine zemlje na prodaj. Pišite na
Mr. FRANK BUDNER, Western Colonization Co. CORNING. CALIF.
(Advertis.)
Poskusite Gorsichevo moko!
Cenjenim slovenskim gospodinjam v Jolietu naznanjam, da sem dobil celo karo (vagon) najfinejše pšenične moke.
Gorsich's Kigh Test Flour je ime te moke, ki se melje iz najboljše montanske in kanadske pšenice.
Samo enkrat poskusite to moko. pa se boste do cela prepričali, da je bas ta najboljša, kar ste je še rabili. Če ne boste ž njo zadovoljni vam dam radevolje denar nazaj.
Sleherni dan mi gospodinje pripovedujejo, da je ta moka za peko najboljša, kar so je še rabile; pridružite se torej še vi tem zadovoljnim gospodinjam in rabite samo Gorsichevo High Test moko. Dobili smo tudi noio belo ajdovo moko.
Cena pšenične moke:
98 funtov vreča $3.70 24-¥> funtov vreča $0.98
49 funtov vreča $1.95 5 funtov vreča 0.27
MARTIN GORSICH
slovenska grocerijska trgovina in mesnica 1134 N. Hickory St.	Joliet, 111.
' Telefon 3301.
Zagrinjala za dve okni
Zastonj šivalni stroj
Sc nikdar v življenju niste imeli prilike dohiti šivalni stroj ZASTONJ. 1 vwii ako že imate doma šivalni stroj vam pride vseeno prav, vaši otroci bodo pričeli učiti šivati različne stvari. Mi ne upoštevamo encp centa za ta stroj, vam ga damo zastonj, ako naročite od nas zagrinjala za dve okni. Zapomnite si, ta ponudba je le za kratko dobo in želimo, da vaši sosedje vidijo ta zaprinjala viseča na vaših oknih m ako vas bodo uprašali kje ste jih kupili njim povejte nas naslov. To je vzrok, da damo ta šivalni stroj vam zastonj ako nam pošljete vaše nraočilo utakoj. Tu so nove vrste, ki so ravnokar dospe,e tovarne različnega izdelka trpežni in krasno narejeni in vas bodo trpel, dolgo. Dovolj za vsako veliko okno. Pogled .na ta zagrinjala je izvrsrtcn. da jih bo vse občudovalo. Popolni popis je skoro nemogoč, dokler jih ne vidite z svojimi lastnimi očmi, da se prepričate o npm lepoti. Navadno so se prodajala po visoki ceni in le bogatejši sloj, so jih kupovali, sicer pa želimo, d* se vsi !j" d e
CC,li- - Mi	zagrinjala za dve o
te si d obit i vs e ^ n T* "V'™'	tC*a zastoaj" Smio misli-
te: s«, dobvt. vse to za tako nizko ceno, c v resnici ugodna prilika Ne
odlašajte mt, minute prečitajte skozi oglas, vzemite pero n nabite
n ."f 2ahtev?r> denarja v naprej, samo priložite P znamkah pošiljatvene troske. ostalo $5.85 plačate oolZ ko prejmete blago na vaš dom. Posluiite sc te prilik? in pišiu la
. WALTERS SPECIALTV CO . DEPT 365 1217 N. Paulina Street, Chicago, 111.
Mnenje ameriškega kongresnflca o Rusiji
Med raznimi senatorji in kongresniki, ki so se zelo zavzemali za pripoznanje sovjetske Rusije, je bil tudi kongreSnik Fred A. Britten iz naše države Illinois. Da se o položaju na Ruskem docela in osebno prepriča, se je podal sam tjakaj, odkoder se je šele nedavno vrnil.
Danes je Mr. Britten povsem drugačnih misli v zadevs pripoznanja ruske sovjetske vlade po Združenih državah a-meriških, — baš nasprotno.
Ko se je Mr. Britten vrnil iz Rusije, je takoj obiskal predsednika Coolidge, da mu je poročal to, kar je na Ruskem videl in doživel. O sovjetski vladi je naravnost tole povedal: "Sovjetski režim je vlada domišljavcev, ki sloni in je v zvezi z "umori, anarhijo, boljševizmom in tatvino.''
Šel sem v Rusijo, da se osebno prepričam o tamošnjih razmerah če bi bilo res umestno stcpiti z Rusijo v kako trgovsko zvozo. Mudil sem se ondi nevtralno; izbiral sem isi sam vodnike; nikjer nisem iskal kake usluge, ker sem se hotel na nepristranski način prepričati o sedanji ruski politiki in teoriji, ki ima do 150,000,000 ljudstva pod svojim jarmom.
Svojo prvotno sodbo o pripoznanju Rusije sem sedaj opustil; rečem le toliko, da bi se s pripoznanjem vlade sovjetske Rusije~dalo isti nekaj več moči, ki bo pa prej ali slej opešala. Danes sem naravnost proti temu, lila bi naša vlada odobravala kak sanjarski način vlade, ki odobrava umore, anarhijo, boljševizem in tatvino.
Danes vlada Rusijo posebna klika teoretičnih domišljav-cev, ki nočejo svojih napak priznati. Ti voditelji Rusi je živijo v isvojih krasnih palačah, vozijo se pa v elegantnih avtomobilih. V resnici se danes vozijo na avtomobilih samo revni sloji, ker so bogatine ali pomorili, ali pa pregnali iz dežele. Boljševizem je vso Rusijo pretvoril v siromake. Njih voditelji so si pridobili kontrolo nad vojaštvom; imajo v ovojih rokah pošto, brzojave, železnice, policijo in vse druge institucije. Kdor se tem vokliteljem kaj upira, ga kmalu izpreobrnejo s puško ali zaporom. Na Ruskem so dovoljeni tsamo boljševiški (rdeči) listi; tjakaj ne sme prihajati noben inozemski list ali mesečnik ne po pošti, ne drugače.	_
Na Ruskem ne poznajo svobode govora. Na celem svetu ni strožje vladne cenzure kot jc na Rsukem. Oni sem o krutem postopanju ruskih cenzorjev z neko mlado deklico. Dotič-nica je pisala enemu izmed svojih sorodnikov v inozemstvu,da bi Boga zahvalila če bi bilo mogoče, četudi povsem ubogi zbe-žati iz Rusije. Za to je morala presedeti osem mesecev v ječi.
Na Ruskem je ateizem (bogotajstvo) že popolnoma razširjeno; vero in Krista imajo Rusi le v zasmcli in šalo. Ondi je večina cerkev zaprtih vslekl ukaza vlade. Cital sem pri vhodu v kremKnsko palačo sledeči napis: "Vera je opij državi!"; boljševiki tudi zatrjujejo, da je vera orodje bogatih pri zatiranju revnih.	4
Govoril sem dlje časa s komisarjem čičerinom, ki je omenil, da je govor pok. predsednika Hardinga v San Francisco zaprl Rusiji vrata do zaželjene trgovske zveze.
Xovo Rusijo je stvorila evolucija narave; vse drugo je treba pozabiti. Komu je vlada kaj premoženja zaplenila, istega nikdar ne boidobil nazaj; vse je treba iznova pričeti na podlagi evolucije narave. Rusija ne priznava starih državnih dolgov; zvedel sem tudi, da onih posojenih 136 milijonov dol. Žd ružene države nikdar no bodo dobile od Rusije, čičerin pravi, da so avtokratje in bogatini samo zajedalci (parasiti) tlela.
Komunistična politična stranka, ki vlada Rusijo, obstoja iz delavcev. Če hoče kak izobraženec poistati član komunistične stranke, mora čakati 5 let, <!a se njegovi prošnji ugodi; na ta način se brani inteligentnim osebam dostop v stranko nevednih komunistov. Znani ''BiH" Haywood, ki je bil izgnan iz Amerike živi sedaj v Moskvi kot ameriški zastopnik komunistov. ?	" , ^
Vlada je podržavila skoro vse panoge industrije; iste naziva s trustom. Tako imajo nrt Ruskem hotelski truist, mesni trust, krušni trust, tkalni trus! itd. Boljše službe pri takih podjetjih dobivajo samo gotovi naklonjenci komunistov. Da se ne vrši preveč goljufij in tatvin, so pri sličnih podjetih nastavljeni posebni pazniki.
Navaden cestni delavec zasluži danes po 50 milijonov rubljev na dan. Za funt črnega kruha mora plačati 4,500,000 rubljev, za belega pa 6 milijonov.
Ker nima ljudstvo zaupanja v boljševiško vlado, tudi svojega denarja nikomur ne zaupa ali kje investira. Vse kar se tiče prometa in industrije spaHa vladi; to pa zaradi tega, da ne moro nihče obogateti. Najboljše in največje hotele imajo boljševiki v rokah kjer živijo po ceni na rovaš ljudstva.
Na Ruskem imajo sedaj nove vnste denar, imenovan "červonee", vroden okrog $4,85. Vrednost tega denarja je pokrita s srebrom, zlatom in dragocenimi kronskimi dragulji bivšega carja. Nihče pa ne ve, koliko tega denarja se je tiskalo in koliko vrendost- jc bila določena za garancijo, "Červonec" nima v inozemstvu nobene veljave ter se ga jemlje v prometu samo na Ruskem.
Predno sem jaz tfospel na Rusko so komunisti usmrtili 17 konzervativcev ali političnih nasprotnikov. Komunisti so jih zvabili k sebi na neko sejo. Ko so biti ti nesrečniki ondi zbrani, jih je pričel'krvnik po vrsti,streljati zadej pri glavi poleg ušesa. Streljanje se je vršilo pri vratih, skozi katera je moral vsak obsojenec iti. Pravijo, da je ta način usmrčenja bolj "humanitaren" kflkor bi ha iir>«rr>m ilrn Vio v.« iavn»m
kakor bi se nesrečnika kje na javnem streljalo.
Jaz sem govoril z nekim ruskim delavcem, ki je bil 4 mesece zaprt visled tega, ker s0 oblasti našle pri njem cekin za $5. Uboga njegova žena in četvero otrok je moralo ves ta čas stradati!
Ka Ruskem živeče tujce vlada silno obdačuje; celo pred odhodom iz dežele morajo plačati veliko pristojbino. Davek je treba plačati če ima tujec v svojem kovčegu več kot ttf srajce 6 ovratnikov, 1 prstan, 1 suknjo, in druge razkošne predmete!
Petrograd je podoben velikemu letovišču v zimskem easu Na tisoče hiš in trgovin je zaprtih. Mnogo stanovalcev se je iz mesta že izselilo tako da šteje Petrograd več kot pol milijona imaH prebivalcev manj; med temi jih je brez dela nad 150,000 ' * j čem-
Ruski otroci izgledajo zdravi in močni; nekatere ženske in je pa prispevala $$,768.000. deklice so elegantno oble^ne, nosijo čevlje toda nte nogavic." i' Ker je bil v državljanskivOs
O DELOVANJU RDEČEGA KRIŽA.
Dne 5. novembra letos se bo vršila tretja krajevna konvencija lige Rdečega križa v Bue-aos Aires, glavnem mestu Brazilije. Na tej konvenciji bo zastopanih 12 držav; zastopniki našega Ameriškega Rdečega križa bodo: sodnik John Barton Payne, kolonel E. P. Bioknell in Arthur Dunn. Namen te konvencije bo delovati za izboljšanje javnih zdravstvenih razmer, delovati v korist otrok in dati navodila za olajšanje človeškega gorja.
Na tej konvenciji se bo poročalo o plemenitem delovanju Amer. Rdečega križa, katerega je ustanovila gdč. Klara Barton.
Vsled prizadevanja pokojnega Henry P. Davidsona je bila 1. 1917 ustanovljena Liga društev Rdečega križa. Kot članice te lige so pristopile sledeče države: Združene države ameriške, Francija, Anglija, Italija in Japonska. Danes pa spada 46 društev v to ligo, katero opravlja posebni generalni svet in odbdr guvernerjev. Stroške se pokriva iz blagajne Narodnega Rdečega križa.
Ameriška družba Rdečega križa je bila ustanovljena leta 1882, inkorporirali so jo po zakonih distrikta Columbia in je to inkorporacijo odobril pok. predsednik Arthur. Leta 1900 se je označeno družbo reinkor-poriralo pod imenom "Američan National Red Cross", in vse knjige ter račune te dobrodelne organizacije je pregledoval vojni department.
Ameriški Rdeči križ je imel leta 1914 samo nekaj tisoč članov; vsled svetovno vojno je pa število rapidno narastlo na 20 milijonov podpornih članov, ki so prispevali po $1. letne članarine. Ko je ta dobrodelna družba izdala meti vojno svoj jklic na ameriško ljudstvo za pomoč in prispevke, je nabrala v dveh tednih 170 milijonov dolarjev; za ranjene vojake je pa izdala od 1. julija 1917 do 30. junija 1923 — $1,630,000— Na njene stroške se je tekom svetovno vojne rekrutiralo in izučilo 19,877 bolničark (post-režnic) za Francosko; istočasno se je vzdrževalo v splošnem 40,000 bolničark, ki so opravljale svojo službo v Franciji v pomoč ranjenim vojakom; doma so pa pomagale pri raznih zdravstvenih uradih in v uradu veteranov.
Ko je nastal 1. 1905 v San Francisco velik potres in požar, je Rdeči križ potrošil $3,-087,000 v pomoč prizadetim ter $597,000 istočasno vsled povodnji prizadetim Kitajcem. Leta 1913 se je iz blagajne Rde čega križa izplačalo vsled povodnji potrebnim v drž. Ohio znesek $2,472,000.
Povodom raznih elementarnih nezgod 1. 1922—1923 je Rdeči križ daroval $1,441,486 in sicer prizadetim vsled povodnji, ognja, epidemije, brodolomov in »sličnih nesreč.
Rdeči križ je 1. 1909 poslal $277,987 v pomoč vsled potresa prizadetim v Centralno A-meriko; torej je iadal od 1.1881 vsega skupaj okroglo 20 milijonov dolarjev. Znano je, da je ta družba poslala na Francosko kmalu po ižbruhu vojne 1. 1914 svoj parnik "Red Cross", s številnimi bolničarkami, zd-lavniki, zdravilnimi potrebščinami in drugim.
Tekom svetovne vojne je Rdeči križ potrošil $14,000,000 samo na Francoskem, 8 mil. v drugih državah pa $27,000,000 Ko je 1. sept. t. 1. nastal grozen ! potres in požar na Japonskem je ta družba že čez 11 dni po tej katastrofi nabrala 6 mili-
^^Kl^ttjirte
jni ameriški general Barlow trikrat po njegovi ženi rešen iz smrtne nevarnosti, je obljubil darovati svoje premoženje za zgradbo gl. urada Rdečega križa. Za to blago idejo se je kasneje zavzemala tudi domoljubna Mabel Boardman. V to avrho je 1. 1912 kongres dovolil $400,000, drugi prijatelji te družbe so pa prispevali ostanek, tako da ima Amer. Rdeči križ danes svojo lastno krasno poslopje v Washingtonu, D. C., vredno nad 1Yj milijonov dol.
Rdeči križ dosega 70. leto svojega poslovanja in je največji svetovni Samaritan. A-meriški Slovenci! Pristopajte k tej prekoristni dobrodelni družbi!
Smešnice.
Povedal je resnico.
Postopač: "Prosim vas gospa, pomagajte ubogemu človeku brez denarja, dela in je-la."
—"Čemu pa ne delate, saj ste še trdni?"
—"Ga nikjer ne dobim. Vsakdo zahteva spričevalo od mojega zadn jeasggopjeoLTCo
—"Pa tega spričevala ne morete dobiti?"
—"Ne, moj zadnji gospodar je že 15 let mrtev."
Tolažba.
Mati, 8 letnemu sinkotu: "Jožek, naš stari oče je zelo bolan; pojdi v njegovo sobo ter potolaži ga malo."
Jožek: (pri starem očetu): "Dedek, ali bi imeli radi dosti veteranov pri vašem pogrebu?"
V mesnici.
£amorka, pri nemškem mesarju: "Koliko velja 1 funt Hamburger steka?
Mesar: "25c".
Zamorka: "Kako to? Pri sosedu čez cesto ga pa prodajajo po 20c."
Mesar; "Čemu ne greste tja?
Zamorka: "Ker jim je takega mesa zmanjkalo."
Mesar: (porogljivo) "Če jaz nimam takega mesa, ga prodajam po lOc funt."
Prepozno rešilno orodje.
Bicikilist (farmarju): "Oče, posodite mi hitro kako lopato."
Farmar: "Čemu?"
—"Rešil bi rad svojega to-varša, ki se je tamdoli s kolesom prekucnil v obcestno lužo. Revež tiči že do kolena v blatu."
•—" Dam vam rajši vrv, kar bo boljše, da ga boste iz luže potegnili."
—"Revež ne bo mogel vrvi zagrabiti."
—"Čemu ne?"
—"Zato ker je padel v lužo z glavo naprej.''
Na sodniji.
Sodnik državnamu pravniku: "Kakšen poklic ima za-toženi?"
Državni pravdnik: "Po dnevi je odvetnik, a po noči pa je tat in ropar."
Sodnik: "Zakaj je bil potem aretiran?"
Zaljubljen vojak.
• Dragonec Jurij Kobilar se je strastno zaljubil v gostilničar-jevo starejšo hčer. Vedno je delal načrte, kako bi ji odkril s-yoje srce pa je bil preveč boječ. Slednjič se je ojunačil in ji napisal dolgo zaljubljeno pismo, katerega pa vsled boječnosti ni podpisal.
L^Mattfotfi* vftfbec; ;
r,	^
jemati svilnato- srajco .upanje,
Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. 8. K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI.
Tivoli Studio
Edini poljsko-alovengki fotografiičen atelje v Jolietu, 111.
JOS. SITKOSKI, lastnik 635 E. Jefferson St Joliet, IIL TELEFON 5617
Najbolj moderni "studio" t msstu.
Slike jemljemo vsak čas čez dan io tudi avečer.
Izdelujemo posamezne slike družinske slike, poročne itd. Povečujemo razne slike vseh kombinacij. V zalogi imamo tudi lepe cLvirje.
Srečni dom!
Zdramite se in otresite se verig suženjstva vi živeči v zaduhlih mestih, ki delate v plavžih, rudnikih in
Premogovnikih!
čas je že, da si poiščete dom. .Ni vam ga treba s težavo drugod iskati; mi ga že imamo tudi za vas. Ne .hodite, ne bližje, nedalje. Pridite pogledat našo zemljo; prepričani smo, da bomo mi ustregli vaiemu okusu in vaii denarnici
Mi imamo ie dosti rodovitne zemlje namočeno z vodo, katera dela prave čudeže pod tem podnebjem. Piiite ca pojasnila na:
Frank Budner
RePresentative Western Colonization Co.
CORNING :: CALI FORMA
Pozor! Pozor!
Samo edina ALPENTTNK-TURA na gvetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3.—, srednja steklenic $2,—, s poštnino. Za vse drugo pilite po cenik, ga pošljem zastonj.
Jacob Wahčič
1434 S. 92. Str. CLEVELAND, OHIO.
F. M. OPEKA
Prodaja zertiljišč. (Real Estate.)
1711 Sheridan Rd. North Chicago, HI.
Zavarovanje (Insurance), proti ognju, streli, nevihti, ciklonu in tornadu. Jaz sem zastopnik dveh največjih zava-rovalndnskih družb ua svetu. Moje stalno in vedno geslo je bilo: Dobra postrežba.
Zayarovanje vseh vrst.
IMAM NA ZALOGI PRAVE
LUBASOVE HARMONIKE
tri in štiri-vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške aii kranjske in pa tudi ch-romartične z 12 basi ter kovče-ke za harmonike.
ALOIS SKULJ,
323 Epailon Pl., Brooklyn, N.Y.
Anton Zbašnik
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti 6odnije) S} priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno.
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec, i 817 East C. St Pneblo, Colo.
Prihranite nekaj od svojega zaslužka
vsak plačilni dan in ulozite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bode-te kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate -e; AUJd onueq osuu a o^M^l ko zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor čebi bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku.
_	Ako držite denar doma do-
ma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat se ga potrošite brez potrebe. Ce ga imate pa na naši možni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigtne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje.
Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar, j
Skupne denarne uloge pa presegajo čez 5 milijonov dolarjev.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAUO ANI) CLINTON STS. :: JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, preds.
Joseph
Chas. G. Pearce, kasir. Dvnda, pomož. kasir.
mmKmmKtnsmmm


Važno, pametno in pravilno
ravna oni", ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (rnu-nicipake) ter šolske bonde in bonde občeznanih korpora-cij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te o-bresti se lahko z odstriženimi kuponiČlahko zamenja vsakih 6 mesecev. Če rabite denar, lahko bonde vsak dan, morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo ji MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje.
A. C. ALLYN & Co.
b r.	J|
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
i-

r:
X
OTOK ZAKLADOV
An«leiko »pital R. L. Steven»on. Po.Iovenil J. M.
(Dalje).
Pri tem sem opazil mlakuže temne krvi po tleh in padlo mi je v glavo, da sta se umorila v svoji pijani jezi.
Ko sem tako tja gledal in se čndil, se je Hands, ko je ladja ravno mimo- stala, deloma obrnil in se z zamolklim ječanjem vzravnal nazaj v oni položaj, v katerem sem ga videl v začetku. Ječanje, ki je pričalo o bolečinah in smrtni slabosti, in njegova odprta viseča čeljust, vse to me je presunilo. Spomnil sem se pa na pogovor, ki sem ga slišal v sodu in u-miljenje me je minulo.
Krenil sem se proti zadnjemu delu ladje, in prišel do glavne jambore. ,
"Pojdite na krov, gospoc Hands", sem dejal poroglji vo. S težavo je obrnil oči, ven dar je bil preveč slab, da bi se mogel začuditi. Besedica "b randyM je bilo vse, kar je zini Videl sem, da ne smem izgub ljati časa; umaknil sem se drogu velikega jadra, ko se je zo pet zavrtel preko krova, smuknil proti zadnjemu delu ladje in "po stopnicah dol v kabi no.
Tukaj je vladal tak nered kakor si ga le morete misliti Karkoli je bilo zaprto, so pri iskanju zemljevida vlomili. Po tleh, kjer so sedeli lopovi pri pijači ali posvetovanju, potem ko so gazili po močvirju okoli tabora, je ležalo nesnage na debelo. Po stenah, ki so bile belo pleskane in z zla tom obrobljene, je bilo polne znamenj umazanih prstov ir rok. Na tucate praznih stek lenic je žvenketalo po kotih ob zibanju ladje. Ena zdravniko vih knjig je ležala odprta na mizi in polovicca listov je bila iztrgana, mislim, za prižigan je pip. Sredi vsega tega nere da se je svetilka še vodno ka dila in razširjala motno ru javkasto svetlobo.
Odšel sem v klet! Sodov ni bilo več, steklenice pa so veči noma izpili in proč pometali Odkar se je pričel upor, ni mo gel biti nihče niti za trenutel trezen.
Pri nadaljnem iskanju sem našel steklenico, v kateri je bilo še nekoliko brandva za Handsa, za sebe pa sem si poiskal peeenca, posušenega sad ja, množino rozin in kos sira S temi stvarmi sem se vrnil na krov, jih položil poleg krmih na tla, stopil k posodi za vodo. se dobro napil, in potem scir šele dal Hand>u posodi za vodo tako tudi za žel jeni bran-dy. Lepo merico ga je izpil. predno je ostavil steklenico.
"Strela!" je rekel, "Prašno sem ga bil potreben."
Jaz sem se vsedel v svojem kotičku na tla in začel jesti.
omenjeno' »»i
' 'Mimogrede sem nadaljeval, "ne morem videti te zastave, gospod Han ds, in z vašim dovoljenjem jo snamem. Bolje nič, kakor ta."
In zopet sem se izognil velikemu drogu glavnega jadra planil k vrvi, na kateri je bila pritrjena zastava in snel njihovo preklicano črno zastavo ter jo vrgel v morje.
"Živijo kralj!44 sem zaklica u mahal s svojo čepico. "Se-laj je konec Silverjevega kapitalist va!"
Pozorno in lokavo mo je o-pazoval in njegova brada mu '< Še vodno slonela na prsih.
"Mislim", je začel, "Mišim, kapiitan Jake<^ da boste >edaj zopet hoteli f na kopno. Kaj, če bi se o tem domenila ?
"O da", sem dejal , "prav rad, gospod Hands. Govorite! In stopil sem v kot svoji jeni i.
"Ta človek", je začel in sla )otno pokimal proti mrtvemu ruplu. "0 Brein je bi'o njega /o ime, zagrizen Irec; ta človek, in jaz sva razvila jadra in se namenila odpeljati domov. .Vo, on je sedaj mrtev, on je ta ko mrtev kako miš in kdo bo sedaj vodil ladjo, ne vem. Po-rem ti pa, da je ti ne boš volil, kolikor te poznam. No. -dej, daj mi piti in jesti in kak star trak ali cunjo, da zave lem svojo rano in povedal ti >om, kako voditi ladjo, in tako >o, mislim, vse poravnano."
In jaz pa povem", sem ga zavrnil, 4'da nočem nazaj na idrišče kapitana Kidda. Na neravnam se peljati v severni -aliv in tamkaj ladjo lepo mir io za vozi ti na pesek."
"Seveda", je zavpil. "Ja* lisem tako peklensko velik no ce navsezadnje. Vse vidim neniš da ne? Poskusil sen. vojo srečo, da, pa sem izgubil n tu me imaš v rokah. Severni '.aliv? No jaz nočem izbrati jaz ne! Pomagal bi ti pa voditi jo notri do vislic,-strela!"
Zdelo se mi je, da tiči v eh besedah nekaj smisla. Na nostu sva se pogodila. V treh ninutah je plula Hispaniol; epo, mirno z vetrom, ob obre 'ju Otoka zakladov, in upala va, da zavijemo še pred pold levom okoli severnega pred <orja in za vozimo v Severa '-aliv, predno nastopi pritok jotem bi lahko zavozil varne ua pesek in čakal, dokler nam ie bi odtekajoče morje dovoli o stopiti na suho.
Nato sem privezal drog kr nila in odšel dol k svojemu ko včegn, iz katerega sem vze1 mehko, belo, svilnato ruto, k e bila last moje matere. Z nje io in z mojo pomočjo si je Ha nds zavezal veliko krvaveče rano, ki jo je dobil v stegno, ii; t>otem ko je nekaj malega pov žil in izpil eden ali dva požir ka brandva, se je vsedel bol:
so mi zasmehljivo 'sledile po k-rovu in čudnega režanja, ki se je vedno prikazovalo na njegovem obrazu. Bilo je pačenje polno bolesti ni slabosti — s-mehljanje starega, suhega moža. Razun tega pa je bilo v n-jem neko zasmehovanje, senca izdajstva na njegovem obrazu ko me je prekanjeno in neprestano opazoval pri mojom delu Veter, ki nama je pomaga kakor sva želela, se je spreme nil sedaj v zapadni veter. Radi tega sva toliko lažje vozila od severovzhodnega konca o-toka proti vhodu v severni zaliv. Ker pa nisva imela sidra in se nisva upala za vozit i ladje na pesek, dokler ni pritok naras tel, nama je preostajalo mnogo v,asa. Krmar mi je povedal, kačo obrniti ladjo in po mnogih poskusih se mi je to posrečilo; lato sva pa oba molče sedla k drugemu obedu.
"Kapitan", je spregovori Iands z istim neprijetnim smehljanjem, "tukaj leži moj stari tovariš O Brein; prosim, vrzite ga v morje. Jaz nisem nič kaj posebno natančen v ta kili zavedali in ne morem zato, •e sem mu pojasnil svoje stal-tišče; vendar po mojem mnenju ni sedaj v olepšavo ladje, ali ne?4 4
"Nisem dovolj močan in tu-i ne ljubim takih opravil; ra-mene naj leži tamkaj", sem
ejal.
(Dalje sledi.)
kotiček ^TROško zdRAVJ^
OSKRBA MATERINSTVA in
OTROŠKEGA ZDRAVJA
Na tem ma*ta booo pri-mUI tedca am Ujmam niM ki pouine VMti.
Id •• natika fanti
poieboo n ioii{f leo* tke m matara.
OakrU ia hranite« do-jeodk-JT j« Tainaf a po-mana sa val dom ia n narod robi«. Zato m nam sdi rodno prina-iati poljudna in podrob-n« pojaMul« o tcai prad<
ČLANEK 33 S.
"Ste zelo ranjeni?44 jsem ga pokonci, govoril glasneje ii
vprašal.	.	| razločneje in je bil v vsak en:
On pa je zakrulil, ali rekel (>ziru drug človek.
bi pravzaprav, zalajal:
"Ako bi bil ta zdravnik tu-
Veter nam je čudovito po i magal. Leteli smo ž njim kako;
kaj, bi bil po nekoliko obiskih j ptica, obrežje otoka je švigale zopet dober. Vendar nimam 1 raimo nas in razgled se je me sreče, kakor vidiš, tako je z ' njal vsako minuto. Kmalu sm< menoj.4'	pustili
gorovje za seboj in vo-
4 4 Kar sc tega telebana tiče, je mrtev kot miš, da," je pristavil in pokazal na moža z r-dečo čepico.
4 4 No44, sem dejal, "prišel sem na krov, da vzamem ladjo v svojo posest, gospod Hands, in vi me morete smatrati za svojega kapitana, dokler ne izveste kaj drugega."
Pogledal me je z zelo kislim obrazom, vendar ni rekel ničesar. Nekoliko barve se je zo-
zili ob nižini, in kmalu smo pu stili tufdi to za seboj in zavil okoli skalnate gore, s katero se končuje otok na severni stra ni.
Bil sem zelo ponosen na svo je novo poveljništvo in zelo za dovoljen z jasnim, solnčnin vremenom in razgledom na o brežje. Seidaj sem imel obilr vode in dobrih stvari za jes ti, in moja vest, ki me je pop rej zaradi bega je zelo pekla,st
pet vrnilo v njegov obraz, če j je vsled te velike osvojitve ne
ravno je bil zelo ubog in slab in se je gugal semintja z ladjo vred.
koliko pomirila. Mislim, da ne bi želel ničesar drugega, če bi ne bilo teh knnarjevih oči, ki
?AZITE NA OČI, UŠESA, NOS IN USTA SVOJEGA OTROKA.
Vedno je velike važnosti za skr-»eti, da ima otrok čiste oči, uše-a, nos in grlo. Posebno važ-lost jo pa treba posvečati tej ei-toči tekom gorkega poletnega remena. To so točke, kjer se ačne največ bolezni. Poletni me-eei so ponavadi zelo kritični za >troke. Storiti morate vse, kar e v vaši moči, da preprečite bo-ezen. Star pregovor pravi: — Ena unča preprečenja je vred-ia cel funt zdravljenja". Ta regovor je posebno resničen v lučaju otrok. Nikdar ne inore-e preveč paziti, kajti pomisliti •lorate, da njihova mala teles-a niso tako utrjena za boj proti »olezni kot je naprimer vaše. Vsako najmanjše nnetje oči ali šes, okaterem domnevati, da je rez vsake nevarnosti, bi bilo tre-a povedati zdravljenju vašega dravnika. Htro delovanje v teh učajih lahko, prepreči gluhone-lost oziroma slepoto. Brez dvo-ia je otrok upravičen, da v tem ►žiru skrbite zanj.
Otrok naj ima vedno ušesa čita in suha. Uho se lahko infici-a, in ušesne bolezni so jako hu-'e. Če se otroku uho uname,sto-ite takoj v stik s svojim zdrav-likom.
Če hočete, da bo otrok zdrav, flejte, da bo imel čista ušesa, nos n grlo. — Vsa skrb pri priprav-janju hrane je zastonj, če stekle-lica in cuzelj nista čista. Na v-aki steklenici naj bo označena aera, in cuzeljni morajo biti či-ti. Zaloga mleka naj bo pod krbnim nadzorstvom. Otroku lajajte le čisto, sveže mleko. V-»rašanje mleka je velike važnosti ekom poletnih mesecev. — V /ročem vremenu mora biti mleko ia čistem hldnem prostoru, da se ie skisa. Tisočere matere se poslužujejo kondenziranega mleka, 'ter se bolj drži ter se da hitrejše n ugodnejše pripraviti.
V nekaterih slučajih normalen n zdrav otrok ne potrebuje zdravnika. Toda to so le srečni slučaji, ki niso vedno na dnevnem redu. Če se človek nepočuti do-
bro, če se ne razvija kot bi se moral, naj mati brez obotavljanja vpraša za svet uglednega zdravnika. Na drugi strani se bo pa normaien dojenček, kateremu sta posvečeni pravilna skrb in pozornost ter je pravilno hranjen bodisi s prsnim ali Bordenovim E-agle Mlekom, razvijal hitro v normalnega in zdravega otroka. Na tisoče in tisoče otrok se je razvilo v krepke dečke in deklice s po močjo kombinacije materne pozornosti in hranjenja z Bordenovim Eagle Mlekom. V namenu, da zvedo slovenske matere, kako uporabljati Eagle Mleko, je Bor-denova družba natisnila v slovenskem jeziku popolna navodila gle de hranjenja, kako pripravljati Bordenovo Eagle Mleko za otroke različnih starosti. Če hočete iz-tis navodil, izpolnite kupon, ki ga boste opazili v enem izmed oglasov ter ga pošljite družbi, ki vam bo z veseljem poslala zahtevano brezplačno zaeno s krasno Knjigo £a ctroke.
Čitajte te članke pazno vsak teden ter jih spravite za bodoča pojasnila.
ANCMOR
V JUGOSLAVIJO V 9 DNEH
na morskih velikanih, ki vozijo vsak torek.
QUITANIA .......... 45,647 ton
MAURETANIA ...... 30,704 ton
BERENGAR1A ....... 52,022 ton
Luksuriozne kabine tretjega razreda s 2-4-6 posteljami. Krasne jedilnice, kadilnice in počivališča. Pokrit krov. Izvrstna hrana. Domača ugodnost. Nobenih skrbi. Cunard denarne nakaznice izplač-ljive v Jugoslaviji. Hitrb, varno, zanesljivo. Za vozne listke in druge informacije obrnite se do najbližnega zastopnika.
CUNARD, LINE 140 N. Dearborn CHICAGO. ILL.
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, kater.* priporoča Mgr. Knajp
v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Pristni starokrajslci ribežnl ca
repo z dvema nožema_____$1.1C
Motike, domačega kranjskega izdelka _______________________________'$—.90
Na zalogi imam suho grozdje, fige in brinjeve jagode. Pišite za ceno.
Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen.
MATH. P E Z D I R
Box 772,	City Hali, Sta.
New York, N. Y.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1- odprto
Pišite meni da Vam naredim pravilna in dobro prošnje. Ce oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlaiajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
SEVEROVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
%Jb(k> M^
revmatične hitro olajšale, če rabile
5EVERAS
gotharoOL
'Zanesljivi linitienf
Isto tako vporaben je ia izvinjenje, oteMine, za otrpnelosf in ohronjelost bolnih mišic ter udov.
CC.NA JO t* 60 CENTOV
Vprašajte V lekarnah«
VV. F. SEVERA C0.
CEDAR RA P' OS, IOWA
Pošiljanje denarja v stari kraj brzojavno in drugače.
Najhitrejši način za pošiljanje denarja je brzojavno. Dostikrat je vsled nujnosti tak način nujno potreben. V ta namen je naša banka organizirala posebne zveze in j« sedaj pripravljena za to-
čno izvrševanje denarnih nakazil v Jugoslaviji, Italiji in drugod in sicer v denarjih, dinarjih, lirah, ali kakor pač potrebe zahtevajo.
HITER NAČIN za izvrševanje denarnih nakazil za stari kraj je tudi potom kabel-pisma, to se pravi, da gre nakazilo čez morje po kabelu in potem po pošti naprej. Pristojbina za tako kabel-pismo je $1.00
DOBER IN NAVADNI NAČIN za pošiljanje denarja je potom pošte. Mi imamo svoje lastne zveze v starem kraju z zanesljivimi bankami in pošto in naše poeiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom, ali na svojo domačo pošto.
NAŠA POSEBNOST je pošiljanje ameriških dolarjev v Jugoslavijo bodisi po brzojavu ali po pošti. Ne pozabite tega! NASE CENE so vedno med najnižjimi. Prepričajte se! POTOVANJE. Vse posle za potovanje v stari kraj, kakor tudi za potovanje od tam sem, kakor tudi vse druge posle ti-čoče se starega kraja, Vam najbolje oskrbi naša banka. Denarne pošiljat ve in vsa druga pisma naslovite na
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70—9th Avenue., New York City
New York je poglaviten trg celega sveta.
V tem trgovskem središču deluje tudi naš zavod, fi
kateri ba.š radi tega nudi ugodnosti, katere ne morete dobiti v drugih mestih. Te ugodnosti ne uživamo sami za ?e, deležen jih jo vsak, kateri se v denarnih zadevah obrne na nas.
Posebno glede denarnih pošiljatev
smo z ozirom na naše izvrstne zveze v stari domovini v stanu Vas bolje po t reči nego katerikoli drugi zavod.
Izpl« al.o se Vam bo radi tega, da nam pišete ob prilikah, ko boste rabili koje bajnčno posredovanje.	m
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New Tork, N. T.
ti&^&u? Jadranske Banke Glavno zastopstvo



Vse društvene tiskovine
————=— ^ =====—--
kakor: pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, pravila i-t.d. se izdelujejo hitro in po zmerni ceni v naši tiskarni. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega v angleški jezik. Kadar torej potrebuje Vaše društvo kaj tiskovin obrnite se do nas.
AMERIKANSKI SLOVENEC
1006 N. Chicago St.
Prvi »lov. list ▼ Ameriki; $2 na leto
Joliet, Illinois.
Established 1857
BANKA, KJER SE LJUDSTVO SMEJE.
Poslovanje s kakimi bankami je podobno slučaju, kakor bi Človek denar v kako grobnico naložil. Taka stvar je hladnokrvna in resna. Pri taki priliki bi moral človek misliti, da Vam banka dela kako uslugo, če prevzame vaš denar.
Ni pa tako s to banko. Pri nas se lahko počutite kot doma. Spoznali boste, da imate posle z ljudmi, ki so vam podobni. In čemu? — Saj se celo radi smejejo.
Če si izbirate prijazno banko, se bo vam naša banka gotovo dopadla. Cemu torej ne otvorite pri nas še danes svojega računa, kar bo v vašo lastno korist.
C3
Premoženje te banke znaša $12,000,000.00