Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 ee se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija, Poljanska cesta h. štev. 32.
Vredništvo
je na Poljanski cesti h. št. 32.
Političen list za slirasti narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto	.	.	15	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	8	„	—	„
Za četrt leta	.	.	4	„	—	„
Za en mesec	.	.	1	„	40	„
V administraciji velja:
Za celo leto	.	.	13	gl.	—	kr	?
Za pol leta	.	.	6	„	50	„	'
Za četrt leta	.	.	3	„	30	„
Za en mesec . .	1 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan ; velja 1 gl. več na leto.	■<-_ ::,t
Posamezne štev. veljajo 7 kr. Njjjgjj
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ‘/,6 popoldne.
Deželni zbor kranjski.
Petnajsta seja 20. okt.
(Dalje.)
člen VII. Deželnemu odboru se mora o tem, kako se je gospodarilo s cestarino, položiti poseben račun; on nadzoruje v zakonu ukazano uporabo mitniških dohodkov, kakor tudi vprimerno vzdrževanje teh cestnih kosov. Kadar bi cestni odbori ne izpolnovali svojih do-tičnih dolžnosti, tedaj ima deželni odbor pravico mitniške dohodke vzeti v svojo upravo.
člen VIII. V kolikor stroškov za vzdrževanje omenjenih cestnih kosov ne pokrijejo mitniški dohodki in drugi prihodki, za toliko ostanejo v veljavi skladovne dolžnosti po predpisu deželnega zakona s 5. marcija 1873. 1. dež. zak. št. 8.
člen IX. Mesto, kjer je plačevati cestarino, zaznamenuje se z mitniško pregrajo. To mesto določiti pristoji deželnemu odboru, s pridržkom določil § 25 zgoraj navedenega deželnega zakona s 5. marcija 1873. Cestarino je plačati pri prestopu mitniške pregraje brez ozira na to, kolikor dolg je dotlej po tisti cesti narejeni pot.
člen X. Tisti, ki z vprežen imi vozovi ali z gnano živino pred mitniško pregrajo krenejo s ceste, na kteri jim je plačati cestarino, ter na oni strani mitnice spet prestopijo na cesto, kteri se tedaj z vozom ali gnano živino mitnice ognejo, dolžni so plačati po tarifi predpisano cestarino. Z vozovi, od kterih se vozna živina pred mitniško pregrajo izpreže in kteri se brez vozne živine skozi pregrajo vlečejo, potem se pa pred-nje spet vpreže vozna živina, ali kteri se na kakšen drug način brez vprege spravijo na svoj namenjeni kraj, ravnati je glede cestarine, ktero jim je plačati, tako kakor bi se ne bila izpregla vozna živina izpred njih. Kavno tako se od voza, izpred kterega se je jeden del vprežene vozne živine blizu mitniške pregraje izpregel ter potem skozi mitnico gnal, pobere cestarina v tisti meri, kakor bi bila izprežena vozna živina pred voz vpre-žena šla skozi pregrajo.
člen XI. O zniževanji cestarine in o opro-stilih od nje veljajo vsa za erarske ceste vsaki-krat obstoječa zakonita določila. Nadaljna zniževanja in oprostila more dovoljevati deželni odbor, pa samo po nasvetu skladajočega okrajnega cestnega odbora.
Člen XII. Kdor se mitnice ogne z vozom ali z gnano živino, ali kdor prestopi z vozom mitniško pregrajo, ne da bi plačal vso dolžno cestarino, ali kdor prišedši do pregraje no plača dolžne cestarine, zakrivi se prikrajšanja cestarine, ter zapade globi petkratne do desetkratne prikrajšane cestarine. Mitničar ima pravico od tistega, kogar zasači na cestariuskem prestopku, v novcih in proti pismenemu potrdilu v zagotovilo globe pobrati poluosmirno prikrajšano
pristojbino, katero mora brez odloga odrajtati županu.
Člen XIII. Mitničar ima dolžnost s strankami spodobno ravnati ter jih po dnevi in po noči brez odlašanja odpravljati, pristojbine zunaj mitniške hiše na cesti pri mitniški pre-graji pobirati ter strankam, ako to zahtevajo, izročati potrdila o plačani cestarini (bolete). On je dolžan n* najbolj vidnem in najbolj pristopnem prostoru zunaj mitniške hiše imeti pribito lebko čitavno in od dotičnega okrajnega cestnega odbora potrjeno cestarinsko tarifo; prostor ob mitniški pregraji mora imeti po noči dosti razsvetljen. Ako mitničar ne izpolnuje teh predpisov, zapade globi od jednega do pet goldinarjev. Kadar mitničar pobere cestarino v slučaji, ko je ne gre plačati, ali kadar pobere višji nego po tarifi določeni cestarinski znesek, tedaj zapade globi dvajsetkratnega zneska tiste cestarine, ktero je nepristojno potegnil, brez ozira na one kazni, ktere ga morejo zadeti po kazenskem zakonu.
člen XIV. Pravica kaznovanja pristoji' v slučajih XII. in XIII. člena županu tistega kraja, kjer je postavljena mitnica, in glede zvrševanja te pravice veljajo določila občinskega zakona.
Vplačane globe pripadajo v slučaji XII. člena okrajnim cestnim zakladom kot mitni-škim imetnikom ali mitniškemu zakupniku, sicer pa občinski ubožni blagajniei.
Kadar je globa neizterjiva, določiti je zaporno kazen do 48 ur.
člen XV. O rekurzih zoper kazenske razsodbe županov v mitniških stvareh razsoja politično okrajno oblastvo.
člen XVI. Razsodbe o prepirih, kteri nastanejo pri postavljanji ali prestavljanji mitniške pregraje, kakor tudi o oprostilih od cestarine pridržane so državni upravi (§ 25 deželnega zakona s 5. marcija 1873, dež. zak. št. 8.).
Člen XVII. Mojemu ministru notranjih stvarij je naročena zvršitev tega zakona.
Zoper predlog oglasi se prvi poslanec g. Lukman. On je zoper mitnice sploh in bi dovolil k večemu deželno podporo, pa ne čez 5000 gold. Zato nasvetuje, naj se čez postavo prestopi na dnevni red, deželnemu odboru pa naroči pozvedovati nadrobneje o tej zadevi in po tem ravnati se.
Dr. Dolenec se poteza za mitnice, ker ta cesta jo tako slaba, da bi podpora 5000 gl. nič no pomagala. Sploh pa je pravično, da ceste ohranjujejo tisti, ki jili potrebujejo iu največ rabijo, in to so vozniki. Zato podpira odsekov predlog, priporočajoč sprejem postave.
Dr. Samec predlaga zdaj konec razgovora, ki pa so ne sprejme, toraj se nadaljuje razgovor.	(Dalje prih.)
Dolenjska železnica.
Več kakor deset let že tlači mora obrtnijo in trgovino naše dolenjske strani in več nego deset let sanja se ubogim od dne do dne bolj hirajočim Dolenjcem o bodoči železnici, ki naj bi naše dolenjske, od vsake železnice oddaljene, pa rodovitne pokrajine Ljubljani in Karlovcu približala, promet zlajšala, poljskim pridelkom in obrtniji boljšo in trdnejo podlago dala in obrtnijo povzdignila. Dolenjska železnica bila je svoje dni prapor, kterega so razvijali o času volitev kandidatje za državni zbor, n. pr. g. Dežman, kakor o času sile turški Sejk-ul-Islam svojo zeleno prorokovo zastavo. Kandidatje so se volili za poslance, Dolenjci pa železnice še dandanes nimajo! Prohaska et Comp. v Tečinu na Češkem se jih je sicer že pred nekaj leti usmilil, ter jim progo iz Zaloga pod Ljubljano na Zužemperk in Dvor in od tamkaj dalje na Toplice, se stransko progo v Novomesto, in iz Toplic na Hrvaško načrtal. To je pa tudi vse, kar se je v desetih letih za dolenjsko železnico zgodilo.*) In vendar je železnica glavna pri-vodnica in odvodnica vse kupčije. Kjer te ni, si dandanes tudi obrtnije misliti ne moremo, ki bi današnjim zahtevam zadostovati zamogla. Današnji svet na medsebojni konkurenci stoji; kdor eno in tisto reč poprej in ceneje na trg postavi, ima očitno prednost in dobiček, dajo bode poprej spečal in laglje prodal in tudi ceneje dal, da si tudi bo več dobička naredil, kakor pa oni. ki s težko škripajočim „pari-zarjem" še le ob „jednajsti“ uri svoje izdelke pripelje.
Boj za vsakdanji kruh je boj za obstanek in ta nikdar ne miruje. Tehnika z elektriko v roči sijajno prodira in dan na dan stvari na dan spravlja, o kterih se nam pred nekaj leti še sanjalo ni! Srečen, kdor lahko z njimi vred koraka in gorje mu, kdor zaostaja, kajti ta peša in — mora propasti. Hitro in kolikor mogoče ceno premeščenje blaga in surovih pri-
*) Žalibog, da je tudi to jako nesrečna misel. Le pomislimo: Razun okraja šmarskega je vsa okolica bodoče železnice do Zatieine pusta, nerodovitna okolica ali pa tesna struga, brez vse kupčije in brez zemeljskih pridelkov, ki bi ostajali ter se dali izvaževati. V Zatični se svet odpre ter sledijo najrodovitnejši kraji, ali Bog ne daj, da bi šla železnica skozi št.-vidsko, št.-lovrensko in trebansko okolico, kteri pripada tudi št.-rupertska in mokronoska jako rodovitna dolina, ampak takoj se zavije proti Žužemperku in Dvoru, zopet tesni strugi, ki zopet nima ničesar izvaževati razun železnine iz dvorskih knez-Auerspergovih fužin. (Saj edino zarud teli se proga snuje in plačuje naj jo Avstrija za kneza!) Je li to prav, da so zarad enega prezira vsa rodovitna obširna okolica? Kaj bi stalo kneza, ec bi iz Dvora privatno železnico do Toplic graditi dal? In naj bi to za kneza Auersperga tudi nemogoče bilo (kar pa ni, ampak nasproti prav lahko), se li sme za blagostanje enega aii dveh (Zužemperk) blagostanje cele Dolenjske žrtvovati? Mislimo, da no. Da bodo pa temu vsaki pritrdil, kte-remu so kraji in okoliščine znane, smo preverjeni.
VTedn.
delkov iz kraja, kjer jih je dosti ali preveč, na kraj, kjer se pogrešajo, je tista umetnost, ki zlate denarje prinaša. Le poglejmo na Angleško in ozrimo se v Belgijo, koliko bogastva in kakošen blagostan da je povsod. Bes je in ne da se tajiti, da, kjer je mnogo bogastva, je tudi mnogo siromakov, je mnogo revšine. Ali tako je bilo, ko nas ni bilo, in bo tudi še, ko nas ne bo, tako ostane, dokler bo obstal svet in dozdevne prenaredbe socijalistov o prevratu socijalno-ekonomičnega gospodarstva so — da naravnost rečemo, — bedarije, ki se ne bodo iz tega vzroka nikdar vresničile, ker so nemogoče! In nemogoče so zato, ker so protinaravne, ker so z vsemi lastnostmi, s kterimi je človek nadarjen, v največjem nasprotji, kar si ga le misliti zamoremo. Vzemite poprej človeku njegovo prirojeno mu lakomnost in radodarnost, varčnost in zapravljivost, ljubezen in nevošljivost in vse druge take lastnosti, ki ga visoko nad žival povišujejo, po drugi strani pa tudi globoko pod žival stavijo (glej pijanca, ki v cestnem rovu obleži), in napravite ga trezno in zmerno mašino, potem pa le k razdoru sedanje narodno gospodarske sisteme stopite in socijalizem okličite! Takrat še le se vam zna posrečiti. Dokler je pa svet tak, kakoršen je sedaj, nam v oziru na boljši razvoj narodnega gospodarstva pač ne ostaja druzega, nego da se za železnice pulimo, kjer in kolikor se moremo!
..Ravna pot, najkrajša pot“, je dandanes geslo svetovne trgovine, ki se v poslednjih časih ravno za naše kraje na Jutrovem jako ugodno razvija. Velika tržna cesta iz iztočne Indije v dežele, kjer se prekomorskega blaga največ speča, t. j. na Angleško, Belgijo in Francosko, drži brezpogojno skozi Sueški prekop, kjer poleg prvega že druzega v povzdigo trgovine napraviti mislijo — preko Soluna, Mitroviče, Sarajeva, Karlovca, Ljubljane, Koroške, Tirolske in Švice. In ta velikanska proga je deloma že v delu! Od Soluna do Mitroviče se že vozijo. Za železnico iz Sarajeva do Mitroviče poganja se naš vojni minister iz strategičnih ozirov; od Save do Sarajeva je že gotova, od Ljubljane do Arla deloma že vozi, deloma bo vozila bodoče leto. Toraj druzega ne ostaja, nego z vsemi silami v državnem zboru na to delati, da se ta bodoča svetovna proga tudi odmah v delo vzame.
Da sedaj naši poslanci ne bodo sami s tem zahtevanjem v državnem zboru, jamči nam zanimanje Korošcev in Solnogračanov, ki se tudi za to progo in zraven nje pa — za naravno zvezo s Trstom potegujejo. Korošci na vso moč krajše zveze z Ljubljano in Hrvaškim za svoje iztočne kraje žele. Kako neprimerno oddaljena so pač glavna tržišča Celovec, Šent Vid, Velikovec, Volšperk, Borovlje itd.! Kdor hoče iz jugo-iztočne Koroške v Ljubljano, mora v pravem pomenu besede s cerkvijo okoli križa iti, in to je našim sosedom na veliko škodo, kajti Korošci kupujejo od nas svinjino, slanino, moko, in še marsikaj, iz Trsta pa prekomorske pridelke. Koliko bi jih lahko ceneje dobivali, ko bi jih, recimo v Velikovec, ali pa celo Volšperk, ne bilo treba ali preko Trebiža ali pa preko Maribora voziti, temveč bi cesta skozi Karavanke, ktere bi se morebiti pri Tržiči predreti morale, kar je našim tehnikom dandanes prava igrača, iz Ljubljane, iz Kranja naravnost tje gor držala. Velikovčan bi bil ob tistem času že v Branji, ko sedaj še le v Beljak dospe, kje je pa od Beljaka še Kranj! Preden tje dospe, se mora
v Trebižu še enkrat presesti in zopet dragi čas tratiti. Koliko bi pa Korošci železa in svinca več na jug, osobito v Bosno spečali, dokler se v Bosni železni rudniki sami ne odpre, ako se zgradi železnica Celovec-Kranj-Ljubljana-Novomesto-Karlovec, si pač lahko mislimo.
Hrvaški ščetinarji, ki morajo sedaj preko Zagreba in Zidanega mosta v Ljubljano in dalje proti severu, zadobili bodo po vpeljavi te železnice še enkrat toliko veljave, kakor je imajo dandanes. Hrvatje bodo jih laglje, toraj tudi boljše prodajali, mi jih bomo pa vkljub temu vendar le lahko ceneje kupovali, ker prevaževanje kupca ne bo toliko stalo.
Velika proga iz egejskega morja na severno in iztočno morje se ravno sedaj dela in Madjarom se mora priznati, da so jo razumeli skozi svojo metropolo Budapešt napeljati. Danes že so nemška mesta Bremen, Hamburg, Stettin i. dr. po ravni črti s srbsko prestolnico zvezana in še jedno leto naj preteče, pa bosta severno in iztočno morje egejskemu pri Solunu v roke segla. Nič manjše važnosti, kakor ta svetovna proga, je za bodočnost ona iz Soluna do Mitroviee-Sarajeva-Novega-Karlovca in Ljubljane. Prva preskrbljevala bo z indijskimi pridelki iztok in nemške države, druga proga pa zahod, romanske in jugo-slovanske dežele.
Posebnega pomena bila bi pa ta železnica, kakor smo že omenili, v povzdigo domače vi-noreje, obrtnije in sviloreje. Naši dolenjski kraji so sedaj pač vsi predaleč od železnic, zato si nič ne opomorejo. Novomesto je dandanes še ravno tako, kakor je bilo pred dvajset leti, kar pa pozneje, ko bode dan na dan mašina tam žvižgala, gotovo ne bo še dvajset drugih let tako ostalo.
Skrajni čas bi bil letos za naše poslance, da se v zvezi s Korošci in Solnograd-čani za podaljšanje Rudolfove železnice od Ljubljane (in ne iz Zaloga) po zatiško-šent-vidski in trebanjski dolini preko Novega mesta do Karlovca z neposredno dotiko bosanske železnice preko Novega — v državnem zboru potegnejo in poprej ne odjenjajo, da se postava o zgradbi železnice sprejme, ki ne le samo naše deželne, temveč avstrijsko, da, tudi svetovno blagostenje tako živo zanimiva. Trda je skala in prhljiva in mehka vodena kapljica, in vendar kapljica skalo izdolbe, ako le neprenehoma vanjo bije, in ta nam bodi pri zahtevanji dolenjske železnice za uzor!
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. oktobra.
Avstrijske dežele.
Sedaj, ko so minuli deželni zbori, bode se obračala vsa pozornost v notranji politiki na delegacije. Telegram nam je včeraj naznanil, da je voljen grof Czartorjski za predsednika avstrijski delegaciji. Bolj pomenljive pre-membe v letošnji sestavi delegacij bi bile te, ker je desnica v gosposki zbornici nekoliko bolj zastopana, se je to tudi zgodilo pri volitvah v delegacije. Drugič so zastopani tudi češki avtonomisti, ni pa letos nikoga moravskih avtonomistov, ker Moravci na levici kompromisa niso več obnovili. — Tudi pri oseb-stvu je nekaj sprememb, več levičarjev je popustilo sedeže, le Sturm in Demel sta ostala stanovitna, tema se pridruži letos še Chlumecky. Grof Ilohemvart je letos zopet na svojem mestu. Oger.sk i delegatje so se posvetovali vže v ponedeljek. Za predsednika so volili kardinala nadškofa Hajnalda, za podpredsednika Ludovika Tiso in za perovodje Belo Oziraky-a, Hegedils-a
in Berzeviczy-a. Potem so določili članove raznim odborom.
Za podpredsednika v avstrijski delegaciji je bil izvoljen grof Hohemvart z 28 glasovi; 24 glasov je dobil grof Coronini. — Za perovodje so bili voljeni: knez Rosenberg, plem. Hippoliti, Schbffel, Franc grof Tliurn. Redniki so: grof Brandis, grof Coudenhove, pl. Gagern, dr. Stohr. V poverilni odsek: pl. Fluck, Moser, vitez Javorški, Schier, Mitrofanovič.
Ko je bila delegacija konstituirana, je predložil minister vnanjih poslov grof Kalnoky predloge v vstavno obravnavanje, in je naznanil, da bodo svitli cesar sprejeli delegacije 25. t. m. ob 1 popoludne.
Po nasvetu delegata grofa Falkeuhayna so volili še v današnji seji finančni odsek (21 udov) in prošenjski odsek (9 udov). Potem so bile naznanjene vloge. — Kedar bode grof Kalnokv zadrževan, ga bode namestoval sek-cijski načelnik plem. Szbgyeny in pooblaščeni minister plem. Teschenberg, dvorni in mini-sterski tajnik dr. Viljem Mittag, bode pa stalno zastopoval skupno ministerstvo vnanjih poslov za občevanje delegacij z ministersvom, potem pa obojih delegacij med sabo. Tudi državni vojni minister naznani sekcijskega načelnika plem. Mereya za svojega namestovalca.
Nekoliko blizo 20. novembra se začne državni zbor, ki bode trajal do srede meseca decembra, ko se začnejo božične počitnice.
Na Dunaji so zborovali držami uradniki jednajstega razreda (kaucelisti in akee-sisti) in sklenili državnemu zboru peticijo predlagati, da se jim dovoli draginska doklada in pa da se vravna statut o preskrbovanji njihovih udov in sirot. Kancelisti imajo na Dunaji do sedaj menda po 900 gold. skupne plače, namreč 600 gold. plače in 300 gold. aktivne doklade, ter pravijo, da so vsled vedno rastoče dragine vže do skrajne meje prišli, ki jim že po življenji sega. Kaj bodo pa diurnisti, ki le po 1 goldinar na dan komaj zaslužijo, na to rekli?
Iz Zagreba. Svet je zelo osupnila razsodba sodnije v Petrinji, ki je oprostila kaplana Platnerja in tovariše (Starčevičjane). Pri volitvah poslancev 18. marca je zatoženi najhuje delal za kandidata opozicije, njegov govor pri ti priliki je prišel pred sodbo. Povodom tega govora je poslanec Mikšič zaklical: Ban je ogerski, a ne hrvaški. K sklepu so zatoženi zakrožili daleč znano pesem:	„Udri in der
Stadt, madjaronom štrik za vrat." V tem govoru je bil poseben obteživen govor zoper Srbe. Zvršila se je obravnava in oprostivna razsodba je bila podprta tako-le: Zatoženi Mikšič ni imenoval bana grofa Ladislava Pejačeviča, v gra-nici še takrat niso poznali bana, marveč c. k. komisarja, tedaj zatoženi ni ščuval zoper bana Pejačeviča in mora biti oproščen take tožbe. Kar pa se tiče popevanja pesni „tTdri“, ni tukaj nič kaznovanja vrednega, ker znano je, da beseda „madjaron“ pomeni izdajico domovine in se ne more prepovedovati, ako se za takega tirja konopnenec. Osvobojenje Platnerjeva jo pa predsednik podprl s tem, da se dražeč govor zoper Srbe ne more kaznovati, ker srbske narodnosti ni v teh kraljevinah in zato ne morejo imeti kakega posebnega pravnega varstva, na Hrvaškem postava prizna le hrvaško narodnost, Srbi, kolikor jih je, ne morejo zahtevati drugačnega varstva, nego ga imajo podaniki drugih vnanjih držav.
Madjare honvedarmada letos za 289.937 gold. več stane, nego za leto 1882, kar so menda s tim vtemeljili, da se je opravilo za 9000 številk pomnožilo. Da delo ne bo zastajalo, treba je novega oddelka v honvedovem ministerstvu z jednim sekcijskim svetovalcem, osmimi uradniki in dvema služabnikoma.
V Bosni se bodo pri ondašnjem pogor-skcin topništvu velike spremembe vršile. Razpustilo se bode več pogorskih baterij trdnjav skih batalijonov štev. 11 in 12 (Slovenci in Hrvatje); ostale bodo se pa z novimi številkami zaznamovale.
,.Tribune" poroča, da (Jzango-Madj tirom ni ogerska vlada, temveč brezvestni agenti so jim nesrečno misel vcepili, da so se izseljevati začeli. Csangosi so v Bukovini v
petih vaseh naseljeni, in kakor povsod, je premoženje tudi tukaj jako neenako razdeljeno. Dobi se v deželi bogatih in revnih Csangosev, kakor pri nas premožnih in ubožnih Slovencev. Naši kajžarji pozimi na Koroško in Hrvaško zahajajo, da si novce zaslužijo, bukovinski Csangosi so pa v Rumunijo hodili. Domače vasi bile so nektere že preobljudene in tako jim je bila priložnost, ki so jo jim brezvestni agenti za preselitev ponujali, jako dobrodošla, in to tem več, ker jih ni nihče na nezdrave kraje opozoril. Avstrijska vlada storila je svojo dolžnost, ter jim izdelala izselivne pravice, madjarska bila bi imela pa Osangose opomniti, v kakšne kraje da bodo prišli, kar pa ona ni storila. Od tod nezadovoljnost in revščina, da jo je komaj izreči.
Vnanje države.
Jluktar paša je Dunaj jako zadovoljnega srca zapustil in se nadja, da bo angelj miru svoji peruti še dolgo med Dunajem in Carigradom razprostiral. Prosil je, naj bi druge velesile Turčijo diplomatično in moralično podpirale.
„Berliner Tagblatt" prinaša vest, da se pri sklepu avstrijsko-nemške zveze ni na noben določen čas ozir jemalo, kako dolgo da naj zveza traja, temveč je ta odvisna od vitalnih interesov, ki se obeh držav tikajo. Trajala bo toraj tako dolgo, dokler si skupni interesi med Avstrijo in Nemško ne bodo navskriž. Kako hitro se pa to lahko zgodi, nam ni treba praviti. Politično nebo je, kakor ono, ki se nad nami razpenja. Sedaj le še najlepše solnce sije, čez pol ure potegne nasproten veter in najlepše nade je toča pobila.
V francoskem m inisterskem sveta je prebral minister unanjih poslov prvi del svojih diplomatiških in vojaških razjasnil o Tonkinu. Ta spis se ima natisniti in razdeliti med poslance in senatorje. Naknadni kredit za Tonkin se bode zahteval prve tedne, ko se snideta zbora. Tudi je ministerski svet konečno določil budget za 1884, da se naravna ravnotežje, prečrtali so 84 milijonov. Troski za Tunis se bodo zmanjšali za 2 ’/2 milijona.
Admiral C o u b e r t, pomorski poveljnik francoske vojske v azijaških vodah, in generalni komisar Harmand dobila sta iz Pariza svoje vodilno povelje. Naroča se jima, naj vojske nikar preveč ne cepita in nikjer nič ne zasedeta, kakor dve točki ob reki Hue. Admiralu se je ukazalo, svoje vojake izkrcati in se z vojsko na suhem združiti. Vedno pa naj bo pripravljen na boj. Cilj naj mu bodete trdnjavi Sou-Tay in Bae-Ninh, kterili se mu je pred vsem polastiti. Oba oblastnika sta prejem povelja potrdila ter sta se že z vsem potrebnim preskrbela.
Kolikor bolj strogo Francozi v Amanu postopajo, toliko bolj prijazno lice jim nasprotno Kitajci kažejo, in se bo ondošnji poslanec marquis Tseng zopet na svoje mesto povrnil, ker se kitajska vlada nadja, da se bode vprašanje po mirnem potu rešilo. Vspeh je popolnoma od francoske komore odvisen. Toliko se pa že čuje, da bodo Kitajci poprej še kako drugo velesilo za posredovanje prosili, predno bi menda po orožji segli.
Spanjolski miniserski svet je sklenil zarad vnanje politike, da se noče vtikati v zadeve drugih držav. Tako namreč piše „Fabra“.
V Madridu mislijo v merodajnih krogih, da je najboljša politika za Spanjolsko vzdrženost. Pirenejske gore so naravna in strategiška meja, ki loči dvoje dežel, koristi obeh si vendar niso v nasprotji. Bridke zgodovinske skušnje kažejo, da je Spanjolsko propadalo, ker se je vmešalo v evropejske zadeve, ki mu niso nič koristile. Spanjolsko nima vzroka niti je nič ne sili, da bi popustilo nevtikanost in prijateljstvo napram Evropi, s ktero je sklenilo kupčijske pogodbe.
Na Portugalskem se duhovi še niso pomirili, vsled tega se je tudi nekaj pri mi-nisterstvu spremenilo. Iz Oporto se namreč naznanja, da jo 2000 ljudi zahtevalo, naj se odpravi carina na žito. Kupčijska karnora je to odložila, a to je ljudstvo zelo razjarilo, sklenilo je, da noče plačati. V Oporto pri-
pravljajo progresisti ljudski shod vladi neprijazen Prefekt iz Lisabona je dal ostavko.
Na Angleškem se nekaj o spremenu Gladstono vega kabinetagovori,ki se ima zvršiti, kadar se snide parlament. V mini-sterstvo notranjih zadev pride menda genera Sir Henri James namesto Viljema Harcourta, ki bo šel za govornika v poslaniško zbornico (Unterhaus) namesto Henrika Branda.
Na Madagaskarji bodo Francozi zopet jeli Hovase napadati, Hovasi so zborova i in vstrajen boj proti Francozom sklenili. Novi boji bodo pa napetost, ki se že sedaj mec francoskimi in angleškimi listi čuti, še bol_ povišali in res francoski „Temps“ angiežkim novinarjem breztaknost že očitajo.
Domače novice.
(Deželni predsednik baron JVinkler) se ima podati te dni na Dunaj v uradnih zadevah. Slišali smo, da je nekoliko obolel.
(Prememba.) Ker je dosedanji glavar ljubljanski, gosp. pl. AVurzbach, postal deželne vlade svetovalec, pride na njegovo mesto okrajni glavar logaški, gosp. Jan. Mahkot, v Logatec pa grof Pace.
(Notar gosp. Janez Gogala), zdaj na Vrhniki, preseli se po svoji prošnji v Ljubljano.
(Besedo) napravi prihodnjo nedeljo ljubljanska čitalnica svojim udom v zgorenjih prostorih svojih. Program priobčimo.
(»Martinovo nedeljo“) bo praznovala, kakor druga leta tudi letos šišenska čitalnica, 11. novembra v Koslerjevi zimski dvorani, ter bo v to ime priredila besedo, ktere program bo: godba, petje mešanega in moškega zbora, igra „Eno uro doktor11 in bazar. Da se za prepotrebno blagajnico društva doseže temveč dohodkov, obrača se odbor čitalnice do prijateljev z najvljudnejo prošnjo, da blagovolijo za bazar kaj poslati. Kar koli kdo izvoli za bazar podariti, bode hvaležno sprejeto. Darila za bazar, v efektih ali denarji, sprejemata odbornika Fr. Dr eni k, prvomestnik, Kongresni trg št. 14, in Anton Knez, tajnik, Marije Terezije cesta štev. 8.
(Koledar za 1.1884 s kažipotom po Trstu) misli izdati „nova tiskarna" v Trstu, če se oglasi dovelj naročnikov. Obsegal bode 1. navadne koledarske reči za celo leto; 2. kažipot po Trstu in sicer: Vse oblastnije vojaške in civilne; glavne kupčijske hiše in gostilne, zlasti slovenske; vse dobrodelne zavode in obrtnije; dalje statistiko trgovine. — Potem semnji po Slovenskem; pomorski in železniški vozni red, brzojavne in poštne zadeve. — In zadnjič pod-učno in kratkočasno berilo. Stala bode knjiga za ude „Edinosti“ po 60 kr. za vse druge pa po 80 kr. Naročnina naj se pošilja „novi tiskarni" v Trstu, via Torrente, ali pa vredni-štvu „Edinosti“. Kdor ima s Trstom kaj opraviti, mu bode nameravana knjiga gotovo prav prišla.
(Dvorni svetovalec F. Kromcr na Dunaji) je postavljen v pokoj in je o tej priliki dobil od cesarja v pripoznanje dolzega in vspešnega službovanja vitežki križec Leopoldovega reda. — Gospod Kromer je bil nekdaj ud deželnega zbora in, kakor znano, prav ognjen pristaš Dežmanove stranke.
(Občni zbor slovenskega učiteljskega društva) je bil takoj za tem, ko je minulo zborovanje vdovskega društva. Predsedoval je nadučitelj g. A. Praprotnik. Pri zboru so bili tudi nekteri zastopniki učiteljskih društev iz Primorskega in Štajerskega. Predsednik je omenil, da slovenski učitelji vže 15. leto v Ljub-
ljani zborujejo, ter povdarjajo narodno šolo. O stanji društva sta poročala tajnik (Govekar iz Iga) in blagajnik (J. Tomšič iz Ljubljane). Društvo šteje 182 udov, dohodkov je bilo 250 gld., a stroškov 180 gld. V preteklem letu je bilo več odborovih sej, društvo je imelo peda-gogijsko predavanje, omislilo društveno sobo in nekaj pomnožilo svojo knjižnico. Nadučitelj J. Lapajne je govoril o vprašanji, koliko vpliva šolska novela 2. maja t. 1. na slovensko šolske razmere. Govornik ni našel bistvenih sprememb pri šolstvu zarad šolske novele. Novela pa vendar zahteva, da se v ljudskih šolah vzlasti pri realijah učni črtež nekoliko prenaredi in posebno pa se ozira na meščansko šolo, zato govornik dvoje predlaga v sklepovanje. 1. Odbor učiteljskega društva naj po primernem potu na to deluje, da se učni načrti in učni navodi kranjske dežele z ozirom na omenjeno postavo in dotične ministrske naredbe ter z ozirom na potrebe v naši deželi prenarede. 2. Odbor naj po primernem potu razjasni korist meščanskiti šol, vzlasti koristi obrtnijske meščanske šole za Ljubljano in Idrijo. Učitelj g. Gabršek tudi ne kritikuje novele, marveč reče, da glavna stvar pripada učitelju, ne toliko nad tem. ali otrok eno leto več ali manj hodi v šolo, marveč poglavitno je to, kako se šolski poduk obrne. Na Saškem, pravi, je poldnevni poduk vpeljan, vendar se ne more reči, da zastran tega ljudstvo ostaja nevedno. Sploh manjka prestopa iz ljudske šole v vsakdanje življenje, zadnja dva leta, kakor sta na Kranjskem vpeljana, ne moreta veljati za nadaljevalno šolo. G. Močnik pravi, da je g. Gabršek s tem zlato resnico izgovoril, pri šolah bi se moralo bolj gledati na to, koliko se otrok nauči, nego na to, koliko časa da v šolo hodi. Ko bi sploh veljalo načelo, koliko mora znati otrok, preden sme izstopiti iz šole, bi stariši sami otroke priganjali, naj pridno šolo obiskujejo, da sekaj nauče... sedaj pa le gledajo na to, kdaj bode 12 let star, da mu ne bode več treba v šolo hoditi. Posebno premeteni pa otroke v šolo pošljejo, ko so 9 ali še več let stari, češ, ko bodo 12 let stari, jih ne bode treba več v šolo pošiljati. Kar se tiče predrugačenja učnih črtežev in učnega navoda, ni dvombe, da bodo šolske oblasti to stvar prej ali slej vzele v roke, dobro bi bilo, ko bi slovensko učiteljsko društvo sestavilo nekako spomenico, ter jo predložilo sl. deželnemu šolskemu svetu, naj se blagovoli, ako se mu primerno vidi, ozirati na-njo.
Prišli so na vrsto raznovrstni predlogi. 1. G. Rant zopet predlaga prošnjo na deželni šolski svet za dovoljenje predplače ljudskim učiteljem. 2. G. Dimnik nasvetuje prošnjo na deželni zbor za dovoljenje opravilnih doklad vodjem in učiteljem na jednorazrednicah, dalje tudi prošnjo za povikšanje učiteljskih kvinkve-nij z ozirom na učiteljske plače, kakor so vre-jene in določene po šolski postavi 1. 1879. G. .upajne govori o literarnem delovanji ,.Slovenskega učiteljskega društva" in stavi predlog v tem smislu, ki je bil tudi sprejet, — Posebno živahen razgovor je nastal o predlogu g. Ga-rršeka. naj se osnuje zveza slovenskih učiteljskih društev po vseh deželah, kjer Slovenci stanujejo, in za tako zvezo so prav živo govorili gg. Gabršek, Anžlovar, Kante. G. Zarnik nravi, da se učitelji na Kranjskem ne morejo toliko zbirati, kakor po Štajerskem, ker imajo ves zimski tečaj ob četrtkih šolo. — G. Tomšič pravi, da se ta nasvet ponavlja že več let, slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je osnovano na tako široki podlagi, da vstopijo lahko
va-nj učitelji iz drugih kronovin. „Učit. Tova-rišu je tudi odprt vsem učiteljem, ako se ga učitelji poprimejo, je zveza dosežena in učitelji raznih kronovin imajo potem svoje glasilo. G. Stegnar pa stvar do dobrega pojasni rekoč, da se vresniči ta misel, je treba čvrstega delovanja v središči in v periferiji, ako pa tega ni, ni misliti na tako zvezo, ime samo ne bode stvari v življenje sklicalo. Še govore o tem predmetu nekteri učitelji iz Kranjskega in sklene se stvar izročiti v daljno pretresovanje odboru, gospodje zunaj Kranjskega se pa naprosijo, da predlože v kratkih potezah načrt, kako si mislijo, da bi se dala osnovati zveza slovenskih učiteljskih društev ali morda poddružnice slovenskemu učiteljskemu društvu v Ljubljani. V odbor se volijo vsi sedanji odborniki in namesto umrlega g. K. nadučitelj Lapajne. S trikratnimi slava-klici presvitlemu cesarju se zbor sklene. — Pri narodni šoli ostanejo vsi sedanji opravniki, namreč predsednik F. Stegnar in drugi odborniki.
Razne reci.
— Cesarjev dar. Občini Planina na Kočevskem, ki je veliko škodo trpela po toči, podaril je cesar iz svojega 500 gold. Sploh ga ni dne, da bi se kje ne bralo o kakem daru cesarjevem, ki si s tem zares zasluži priimek „DobrotIjivi“.
— Trinajstletna morilca bila stav Celovcu obsojena vsak na šest mesecev zapora, poojstrenega z jednim postom na teden in trdim ležiščem na štirnajst dni. Da sta tako malo dobila, je vzrok njuna mladost, ker nista še po štirnajst let stara. Surova in nevedna sta pa menda tako, da še deset božjih zapovedi ne znata.
— Umrl je včeraj v Pragi škof Pruha.
— Na Češkem v Brandisu obsodili so bogokletca na tri mesece ječe. Bil je namreč sprevod in nesramnež se je neki o stvarniku nebes in zemlje tako ostudno in grdo izrazil, da so ga kmetje sami gosposki javili. Kavno, kar se bogokletstva tiče, zdi se nam, da so dotični paragrafi vsi premehki. Kdor razžali vladarja, in ako se mu razžaljenje dokaže, zaprd ga na leta in leta, kar je gotovo prav, bogokletcem se k večemu le nekaj mesecev odmeri. Za bogokletje in krivo prisego bi morala kazen biti hujša, kakor pa za razžaljenje veličanstva, ker javaljne bo cesarju prizanesel, kteri Stvarnika nesramno preklinja.
— Telegrafični inženir Sedlaček cesarjevič Rudolfove železnice izumil je električno svetil n ico, ki spredaj na lokomotivo pripeta železnico na več sto metrov kakor solnce razsvetljuje. Do sedaj je vlak po temni noči na dobro srečo vozil, in tudi deset korakov daleč včasih ni bilo mogoče videti. Sedaj bo pa mašinist že na daljavo, na ktero mu je vsak vlak vstaviti mogoče, pred saboj ležečo cesto lahko pregledal in izročene mu potnike smrtne nevarnosti varoval.
— Nečloveški mož. Ni šev davno, ko je orožniški stražmešter v Sacu na Češkem zvedel novico, da se v vasi Prohling 461etna kmetica Terezija Silsman vže nad leto dni pogreša in ljudje sodijo, da jo ima mož doma zaprto. Stražmešter se je takoj v omenjeno hišo podal in preiskovanje pričel. Našel je čez dolgo časa z deskami zapažen prostor, kjer je bila žena zaprta. Na njegovo zahtevanje moralo se mu je odpreti. Strašansk je bil prizor, ki se jo navzočim pokazal. Shujšana in čisto gola Ženska čepela je, glavo ob kolena uprto, v sredi lastnega blata. Proti nečloveškemu možu pričela se je kazenska pravda.
— N e varil it pravica. Na Nemškem nekje je magistrat zopet svojo bistroumnost dokazal, kar se temeljitega znanja slovnice tiče. Naznanil je namreč; „da ima krčmar pri „be-lemvolu" pravico popotnike prenočevati, klati in kuhati.11_______________________
Izdajatelj in odgovorni vrednik Jože/ Jerič.
— V Petrogradu vžgala se je v židovski sinagogi na nekem otroku obleka, kar je med zbranimi Židinjami tak strah napravilo, da so vse h krati proti vratam planile. 46 se jih je v silni gnječi do smrti pomečkalo, 50 jih je pa hudo poškodovanih.
— Tonkinezi imajo svinčen denar. Za en goldinar se toliko drobiža dobi, da ga ima jeden zadosti nesti, in za sto goldinarjev ga pa že noben konj ne pelja. Ako gredo gospe na trg, nosi navadno hlapec denar za njimi, ter pod silno težo ječi. Francozi bodo menda sedaj srebrni denar vpeljali.
— Surovo mleko vzrok legarju. V St. Paneras, okraji londonskega mesta, je razsajal pred nekterimi tedni tifus, in skoraj brezdvombno se je prikazalo, da so ljudje dobili bolezen po sladkem mleku, ktero so dobivali iz pristave v St. Albaus, tam so z vodo, v ktero je dotekala gnojnica, posodo poplakovali, nekaj tudi krave napajali. Mleko so dajali kupcu iz Londona. Za legarjem je zbolelo od 28. julija do 8. septembra 431 ljudi, med tem je vživalo tako mleko 220, pri 83 drugih osebah se je tudi dokazalo, da so pri tem kupcu dobivale tako mleko. — Tedaj vsem od kraja ni škodovalo, pač pa mnogim. — Na mnogih krajih imajo po selih v sredi vasi luže s tekočo vodo, tje se izteka ob deževji vsa nesnaga, navadno pa tudi gnojnica in s to vodo živino napajajo. — Ali ni to tudi zdravju škodljivo? Ako druzega ne, naj bi v luže za napajanje goveje živine vsaj gnojnice ne napeljavah.
— Najbolj razširjen časnik na svetu je angleški „Standard“, ki ima 241.000 naročnikov. Izvrstna vojna poročila njegovega korespondenta, bivšega stotnika, so ga tako povzdignila. „Standard“ je lastnina dveh mladoletnih otrok in pod državnim oskrb-ništvom.
— Na 1 o v u. Lovec vpraša na ledini ležečega pastirja, če ni kakega zajca videl. „0 sem ga ja“, pravi pastir. „Kedaj pa si ga videl ?“ — „0 svetem Martinu, menim, bo tri leta, kar je eden tu memo tekel!"
Gr. Piccoli,
liomeopatičen iu aleo-l paticen lekar „Pri Angelu« | v Ljubljani,
na Dunajski cesti, I priporoča p. n. občin- E stvu po lOletni skušnji sledeče izborne zdravila.
Antirrheumon. najboljše zdravilo proti pre-lilajenji, kostobolji. hromoti delavnih čutnie, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Dr. Mora-vo sredstvo zoper mrzlico
je najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravili proti spridenju prehajalne mrzlice. Steklenica 80 kr.
Marija pomagaj želodečne kapljice.
Omenjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, in v različnih mrzlicah. Steklenica 20 kr.
Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pomuhljevo jetrno olje proti mramo-
riei, rhahitisi, plačnici, kašlju itd. Steklenica 60 kr.
Pastile iz sladnega ekstrakta (Malz
Bonboni) proti kašlju in prehlajenju, škatlja 10 kr.
Pastilne santoninske; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljiea po 10 kr.. 100 koščekov 70 kr. 1000 koščekov 4 gld. 50 kr.
Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (diftoritis), plačnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljiea 20 kr.
’jg~ Naročilu so izvršujejo točno po pošti na poštno povzetje.	(3)
Dunajska borza.
23. oktobra.
Papirna renta po 100 gld.		78 gl. 50		kr.
Sreberna .,	„		79 „	10	51
4% avstr, zlata renta, davka prosta .		99 „	40	55
Papirna renta, davka prosta		93 „	05	51
Ogerska zlata renta 6%	.		119 i,	60	51
„	1,	n 4 "/o		86 „	80	5T
, papirna renta 5 %		85 .	35	5)
Kreditne akcije	160 gld.'	283 „	—	„
Akcije anglo-avstr. banke	120 gld.	106 „	75	51
„ avstr.-ogerske banke		839 ,	—	51
„ Lšinderbanke		los	50	51
„ avst.-oger. Lloyda v	Trstu ’.	633 ,	—	51
„ državne železnice .		310 „	75	5»
., Tramway-društva velj. 170 gl. .		223 „	25	51
4 °jo državne srečke iz 1.1854 250 gl.		119	25	51
**	„	i, i, ,, 1860 500 „		131 ,	50	51
Državne srečke iz 1.1864	100 „	167 „	50	J)
•i n n 1864	50 „	166 „	75	51
Kreditne srečke	100 „	168 „	50	51
Ljubljanske srečke .	20 „	23 „	—	51
Rudolfove srečke	10 „	19 „	25	?>
5 °io štajerske zemljišč, odvez, obligac.		104 „	—	n
London ....		120 „	—	55
Srebro ....		•)	—	11
Ces. cekini		5 „	70	51
Francoski napoleond.		9 .,	521	2 51
Nemške marke .	.	58 „	80	55
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet m tli,
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo »cvetu zoper trganje po dr. Maliču“ z zraven stoječim znamenjem; 1 steki. 50 kr.
Gospodu d. pl. Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši bla-gorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zalivalo, z vsem spoštovanjem udani
Frane Jug,
(7)	posestnik v Šmarji p. Celji.
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine ; 1 steki. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi.
Pomniti j evo (Dor,seli)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožno izpustke in bezgavne otekline. 1 steki. 60 kr.
Salicilna ustna roda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
c. I<. priv.,
no smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zaba-sanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenili udih, skaženeni želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljali a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. 'Ifcf Naročila iz dežele izvršč se takoj
v lekarni pri samorogu44 Jul. pl. Trnkoezy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
Tisk „Katollškc tiskarne14 v Ljubljani.
Varstvena znamka.