Številka 279.
Trst. v sredo 10. oktobra 1906.
Tečaj XXX?.
jgr Izhaja rsaki dan
ioi [i ipgei;i:l ii PTt2niJL.fi co 5. uri, ob posEdeijfcili od 9. ari ijntia!.
Posamične $tt.Tike ee prodajajo po 3 uvfi (6 Btotink) v mnogih tobatsrnah v Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, ilran/j, £t. Petru, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Poetojni, Dornbergu, Solkanu itd. Cene oirla.eov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke •i1/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; ca osmrtnice, zahvale posliuiice, oglase denarnih zavodov o LO utot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjnp vr.-;a K 27 Mali oglasi po 8 §t. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave idici;«t". — Il&čuje f-.e *iz'f jučno le upravi „EdinoBti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nesecp 6 K. — Na
naročbe brez dopoalane naročnine se upruva n. ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo listi. Nefrankovsa i
pisma se ne sprejemajo ia rokopisi se ac vr .*tJo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upr li^tn-
UREDNIŠTVO: uL Glorglo Galattl 18. (Narodu: .lom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La<t; it konsorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konzorcija
lista ,,EdinoBt" v Tratu, ulica Giorgio Galatti St. 18. ^sssc^ Poštno-hranilničnI račun St. 841.652. — -
V edinosti je moč I
TELEFON štev. 1167.
Mesečna priloga: ^SLOVENSKI TEHNIK
u
LatMo DltiiiiG in JioM.
(Dalje.)
Dočim je bil Trst nekdaj italijansko mesto. ne more se to trditi o Gorici, kjer se je ohranil nekak napol nemški značaj mesta do najnovejšega časa. Italijanski del meščanstva ni imel nikdar dovolj sil, da bi izpremenil iorlco v pristno italijansko mesto. Gorica ni bila nikdar mesto po vzorcu samosvojih sta-roitalijanskili mest, ponosnih na sijajno mino-lost, na svojo ustavo, na blagostanje, palače in slavne sinove. Ko je pa leto 1848. prineslo politično svobodo, potisnil je italijanski •lement nemški ob stran ter popolnoma zavladal. Italijani na Goriškem niso nikdar bili nositelji staroitalijanske kulture, dočim spominjajo v istrskih in dalmatinskih mestih še danes monumentalne stavbe na sijajne minole L-ase, na bogastvo in umetniško stremljenje svobodnega meščanstva. Benečanski vpliv je bil najsilnejši v Istri in Dalmaciji, dočim je bil skoraj neznaten v Trstu in na Goriškem. X i menda slučajno, da se je v Dalmaciji začelo gibanje za združenje z Italijani. Pozabljeno tam še ni kulturno delo benečanskih umetnikov in arhitektov, pozabljene so pa okrntnosti benc-čanske uprave. Nadalje so Hrvatje iztrgali vlado Italijanom iz rok in so gospodarji na -voji zemlji. Cisto drugačno je pa razmerje na Primorskem : Italijan je neomejen gospod skoraj v vseh mestih, njegova beseda je še vedno odločilna.
Kdo je dvomil, da je politika bila vedno in bo vedno boj za prerlado ? Vladajoči življi se nikdar n e p o g a j a j o s podvrženimi. Življi, ki so na krmilu, skušajo ohraniti svojo premoč, ako treba tudi z najnasi^r-jiimi sredstvi. Nikdar se pa ne zveze mclui s slabim proti tretjemu, ki je danes tudi še slab. Presilno je čuvstvo premoči v onem, ki je na krmilu, da bi se spuščal v pogajanja s tistim, ki je v manjšini. Mogoče je edino, da je del stranke vladajočih nezadovoljen z vladajočimi in se odcepi. V strastnem boju bi si pa ti odpadniki ne :ipali zvezati se s svojim lastnim sovražnikom, ker se čutijo še vedno silnejše, nego bi bil oni po krvi in tradicijah tuji zaveznik, ki je končno vendar še sovražnik. V narodnostnem boju v Avstriji v deželah, kjer je prebivalstvo mešano in kjer očitna nevarnost grozi temu ali onemu narodu, še ni bilo take zveze. Vsekakor je to zanimiv taktičen problem.
Uvaževati je treba o presojevanju zveze z Italijani razloček med kulturo in politiko. Nikdar ne smemo zabiti, da je ogromen razloček med kulturnim približevanjem in efemerno politično zvezo v sebične strankarske namene. Do kulturnega približevanja ne sme nikdar priti. Pač pa ni izključeno, da bi se sklepale v gotovih slučajih začasne, strogo politične zveze v svrlio. da se domačini obranijo tujčevega napada. Nikakor nam ne bo v kvar, ko se bomo spominjali onih Italijanov, ki so gradili po Dalmaciji vse te divne cerkve in mestne hiše in
ki nimajo nič skupnega s svojimi širokoust- ravskem ter naj se prične debata o številu nimi epigoni. Staroitaiijanska sveža kultura mandatov za Češko. Moravsko, Slezijo in Ninam ne bo škodljiva, ako jo bodemo čislali žeavstrijsko.
in si je prisvojili včasi kak odlomek, nikdar Posl. Adler je Cliocu odgovarjal. Nato je je pa ne smemo recipirati v večjem obsegu, odsek prešel na glasovanje. Vsprejeta je bila Čuvati se pa moramo onega, kar! razdelitev volilnih okrajev nemških za Morav-je ustvaril narod, koje bil že na sko z nekaterimi formalnimi popravki, kakor usodni poti, ki vodi n a v z d o 1 u. ' je predlagal posl. Gross. Nato je bila po Pristen »T h e a t e r - G e n e r al" je kratki debati odobrena tudi razdelitev volilnih Ricciotti Garibaldi. Tudi on je pov- okrajev čeških na Moravskem. zdignil svoj glas v pomirjenje med Italijani j Prihodnja seja se bo vršila jutri, kajti in Slovani. Pričakoval je, da njegovo rožlja- j danes popoludne se bodo vršila pogajanja za nje z ostrogami vzbudi velikansko pozornost.. kompromis med Čehi in Nemci glede razde-Sin je slavnega očeta, temu dejstvu ni opo- j litve volilnih okrajev na Češkem, rekati. V borbi za neodvisnost so mnogokrat
potrebni možje, kakršen je bil Garibaldi, impulzivni. strastni, neprevidni, ognjeviti možje, ki mnogokrat zamotajo niti in delajo najhujše preglavice. Garibaldijev sin se pač ne odlikuje po izrednih političnih zmožnostih, pač pa po veliki vihravosti, ki spominja na slavnega viteza Don Kišota ; vsled tega mu tudi ni bilo dano, doma igrati posebne politične vloge. In evo ! Garibaldijev sin je nekako boter novemu italijansko-slovanskeniu p jkretu. Nočemo presoj evati, ali pozna dični Ricciotti razmere, v katerih živijo avstrijski Slovani. V nekem svojem javnem pismu piše, da je dobila ta zveza med narodi svoje potrdilo „na sijajnem banketu v Adriji14. Širša javnost ni ničesar izvedela o tem zgodovinskem dogodku, ki bo mejnik v svetovni zgodovini. „In naj se ne imenuje Italijana, kdor nasprotuje tej sveti zvezi med narodi". Kako patetično in vzvišeno se to glasi! Da se sklepajo take zveze pri šumečih banketih, to je prav značilno za italijansko površnost in nerazsodnost. Nadalje piše, da se zgodovina ponavlja. Nikdar! Zgodovina se nikdar ne ponavlja, to je stara resnica. Stopinja evolucije, ki je dokončana, družabne oblike in državni sistemi, ki so se preživeli, ne ponavljajo se nikdar. In plemenom, ki so vladala, ki so stala na vrhuncu moči, ni nikdar dano, da se pomladijo in prenovijo. To je žalostno svarilo potomcem starih Rimljanov.
(Zvršetek pride.)
PODLISTEK.
ljubite se met) seboj!
Crtica. Drago Komac.
Mlado jutro se je prebudilo iz sladkega sna. Lehka meglica se je raztezala preko travnikov. Hladan veterc se je poigraval z mladim dehtečim cvetjem.
Ptiček, tam na vejici si je otresal z roso krito perje, parkrat zapel svoj jutranji pozdrav naravi, in zletel brezskrben, vesel v novi dan.
Tam pred sosedovimi stal je voziček, pred katerim je zaspano stala kobila voznika Žaneta. Ta je hodil okrog, skrbno ogledo-vaje svoj voziček. Tu pa tam je vdaril po sedežih, potem spet pogladil svoji stari „Luči44 grivo.
Slednjič so se odprla vrata in v njih se e prikazala sosedova Marica, bleda: objokana. Oblečena je bila v sivo obleko. Za njo je stala stara mamica, tudi s solza polnimi očmi.
Odsek za volilno reformno.
Z Dunaja poročajo od 9. t. m.: Odsek za volilno reformo je pričel danes predpo-ludne razpravljati o razdelitvi volilnih okrajev na Moravskem. [Najprej se je vršila razprava o razdelitvi volilnih okrajev nemškega narodnostnega posestva. — Posl. Gross je pre-čital predlog nemških poslancev glede razdelitve ter prosil odsek, naj ga odobri. Minister notranjih stvari Bienerth je izjavil, da nima prigovarjati tej razdelitvi, ki temelji na sporazumu interesiranih strank ter se ujema z glavnimi načeli o razdelitvi volilnih okrajev. 1 teri naj bi ravno on, grof Goluhowski, v
Trozvezo — zopet krpajo.
Nemški državni tajnik vnanjih stvari, pl. Tscliirskv, se poda v kratkem na Dunaj, kjer se sestane z grofom Monsom, nemških poslanikom pri Kvirinalu in z avstrijskim ministrom za vnanje stvari, grofom Golueho\v-skiin. Namen temu potovanju je baje : bistriti razmere med členicami trozveze.
Čudna stvar je s to blaženo trozvezo. Mogočna je, nepremična, solidna, sloveča na neporušnih fundamentih veličastna, da jej ne morejo škodovati vsa rovarjenja zlobnih nasprotnikov, zbog česar je vse uverjeno o njeni trajnosti. In to veličastno, solidno stavbo morajo vedno — krpati. Sosebno iz Berolina doli imajo neprestanega posla s to — krpa-rijo, ker se vedno kaj dogaja, sedaj tu sedaj tam, kar dela razpoke v zidovju. In ravno v zadnji čas se je dogodilo mnogo tega, kar kali sicer svitlo luč zavezništva: bile so mornariške vaje v Dalmaciji in dogodki v Zadru in Reki, a v odziv temu protestni shodi po Italiji z obligatnimi — zavezniškimi „Abbasso 1" Austria". V poseben dokaz iskrenosti zavezništva med Italijo in Avstrijo je bila tudi demonstracija, ki so jo priredili v Rimu z nekimi, proti Avstriji naperjenimi napisi na cerkvenih klopeh mej službo božjo povodom godu av-strijskega cesarja!!
Trozveza ima trdne fundamente, ki se vsaki liip — rušijo, in krasno fasado, ki vsaki hip kaže nove razpoke! Gospodje iz Berolina pa krpajo in krpajo, ali priti mora čas, ko tudi beroiinske krparije ne bodo več hasnile in — mogočne stavbe ne bo več. —
Tega laktičnega stanja ne more spremeniti niti dejstvo, da je naš za plavo polo že davno zreli minister grof Goluchowski, radi dogodkov na Reki in Sušaku podal italijanskemu ministru Tittoniju izjavo, s katero predrzno žali lastne podanike hrvatske narodnosti, maže z medom okolo ust italijanski irredenti in ubija s tem ugled monarhije, ka-
udarcem nekako sankcijoniral vse grde laž in klevete, ki so jih Italijani povodom dogodkov na Reki in v Zadru zagrešili na škodo Slovanov; vesele se, ker je avstrijski minister stopil na stran klevetnikov avstrijskega Slo-vanstva vesele se, ker je avstrijski minister zopet enkrat — ponižal pred italijansko irre-dento monarhijo, ki naj bi jo zastopal! !
Vzlic Berolinu in vzlic Golucho\vskemu je trozveza stavba, ki ni — solidna.
Nameravan atentat proti Italijanskemu kralju ?
Kakor poročajo iz Rima je policija zopet odkrila nov anarhistični atentat, naperjen proti kralju Viktorju Emanuelu. Areto-vanih je bilo mnogo oseb v Rimu, potem v Milanu, Florenci, Genovi in Livornu. Policija zatrjuje, da ima dokaze, da je bil atentat proti kraljevi dvojici, namerovan tedaj, ko se ista povrne v Rim.
Koncem je minister pozval odsek, naj predlog vsprejme.
Posl. Choc je povdarjal nezadovoljnost čeških večin v deželah češke krone in na Ni-žeavstrijskem, kjer tvorijo Čehi veliko manjšino, zato je prosil, naj se začasno stavi z dnevnega reda razdelitev mandatov na Mo-
Se enkrat se je obrnila Marica h starki. Sedaj „z Bogom*4, mamica, z Bogom ! Odhajam od doma, zaničevana od bratov in očeta. Edino vi ini dajete roko v slovo. Odpustite mi — da vas ostavljam, a srce me žene. 31 ti — ljubezni se ne da ukazovati. Ljubim ga — »jega edinega ! In zato vas zapuščam vseh — sledim njemu, ki ga ne morem zabiti ! Z Bogom, Bogom!
Se enkrat sta se objeli. Zatem je Marica skočila na voz. Starka je ihtela, Marica si brisala solzne oči. „Luca44 je potegnila, kolesa so se zavrtela in mlada lepa Marica je odhitela v lepi. širni s^t — za srečo —ljubeznijo.
Dolgo je zrla starka za vozom. Izginil je že v daljavi, le nerazločno ropotanje vdar-jalo jej je še na uho. Otrnila si je solze. — Obrnila se ter stopet v hišo, mrmraj e; „hodi srečno, zlati moj otrok !"' Mati — ljubezen ! —
Po kuhinji je hodil zamišljeno oče. Nekam jezno se je ozrl na starko. O mehkem srcu in potuhi je godrnjal, odprl vrata, zaloputnil ž njimi in odšel.
Nič mu ni bilo danes prav. Ošteval je
prvi vrsti branil — čast. Italijanski listi triumfujejo radi te izjave Guluchowskega. Ali ta poslednji naj si ne domišlja, da je temu veselju italijanskih listov vzvok v zadoščenju na zopetnem utrjenju trozveze, ampak vesele se le zato, da je avstrijski minister zopet enkrat udaril s kolom po Slovanih in s tem
hlapca, ozmerjal zaspanega pastirja ; vsi so mu bili lenuhi samoglavci.
Sel je gori v gozd, da pogleda, kaj delajo drvarji. Stopal je zamišljeno — — — otožno ! Tudi njemu je bilo hudo po hčerki, tudi v njegovi duši se j-e oglašala — ljubezen — očeta. A hotel je biti trd, neizprosen a zdaj — šla je hčerka, odtrgala se od rodne hiše — da postane žena onega — suhega učitelja.
„Ta ljubezen, ta ljubezen !u je godrnjal
—	a vendar je tudi ona moj otrok — da bi le oni ne bil tako zagiznjen Slovenec ! — —
Bil je deževen jesenski dan. Tam pri-sosedovih je bilo vse tiho — svečano. V izbi
—	sredi te izbe — postavljen je bil mrtvaški oder. Vrhu tega je ležala stara soseda. Roki, voščeno beli, imela je sklenjeni k molitvi in krog mrzlih prstov se je vil rožni venec. Lica so jej bila udrla, usta stisnjena, a okrog njih je bil razlit otožen izraz. Levo oko je imela odprto in vprašajoče.
V kotu je sedel stari sosed. Solzo za [ solzo je brisal iz očij — izgubil je družico J
—	izgubil skrbno ženko ! — — — — — t
na Ruskem,
Nova politična stranka.
Iz Petrograda poročajo : V kratkem se ustanovi tukaj nova ljudska narodna stranka, ki bo stala med središčem in desnico. Stranka priznava zakonodajno oblast ljudskega zastopstva, toda odklanja načelo narodne enakopravnosti in zahteva utesnitev političnih pravic Zidov.
Zveza liberalnih svečenikov.
Dva in trideset liberalnih ruskih sv< nikov je v Petrogradu ustanovilo „bratovše— gorečnikov za cerkveno obnovljenje"*. Volitve za dumo.
Petrograjski list „Strana" javlja, da se bodo volitve za dumo vršile že početkom ia-nuvarija st. štila. Da se prepreči delovanje revolucijonarnih agitatorjev, bodo trajale volitve manje časa, nego v minolem letu.
Durnovo minister notranjih stvari?
Iz Petrograda poročajo, da se tamkaj vzdržuje vest, da postane bivši minister Durnovo, ki se je nedavno povrnil v Rusijo, na željo carjevo minister za notranje stvari. — Zdi se, da potrjujejo to govorico vsakdanje konference med Stolipinom in Durnovom.
Drobne politične vesti.
Češka d e c a v praških nemških šolah. V „Učiteljskem Tovarišu'4 čitamo : Kako prekanjeno postopajo Nemci, da polnijo svoje nepotrebne šole s „zadostnim" številom otrok, dokazuje ta-le statistika. Leta 1905/6 je hodilo iz Smichova (okraj praški) v praške nemške šole 472 otrok, in sicer: v samostansko nemško šolo v Uvoze (III. okraj) je pohajalo 331 čeških otrok, v samostansko šolo Mat. božje (III. okraj) 67, v samostansko šolo „Avg. device"4 (III. okraj) 38, k uršulinkam 13, v šulfereinsko šolo v Holešovem 13, k piaristom 5, a v jožefinsko javno ljudsko šolo pa 3. Cehi se hočejo natančno ravnati po § 20 novega učnega in šolskega reda. — Radovedni smo, ako se narodni občinski zastop ljubljanski tudi postavi na tako stališče kakor Cehi. Potem
— — — — —--Ta ljubezen — ta
ljubezen ! !
In odprla so se vrata — črez prag je prihitela Marica — bleda, objokana.
Hitela je tja k mrtvi mamici, poljubojj vala je njena mrzla lica ter ihtela. — — —
Ta ljubezen — ta ljubezen !
Oče je vstal — gledal solzami svojo hčerko svojega otroka. ,.Marica", je zašepe-tal. ,Oče, preljubi oče44 je zaplakala Marica ter se zgrudila staremu očetu na prsi.
Tu sta jokala — starček in hčerka ; po dolgem času sta se zopet držala v objemu.
Pri vratih je stal mlad mož — črno oblečen — otožen. Zrl je na mrtveca — zrl na starčka — gledal hčerko — svojo ženko.
Pristopil je bliže, podal je starčku roko in ta je solzami govoril : „Preljuba otroka moja edina tolažba!" — — — —--
I.
. Krist je učil : ljubite se med seboj ! !
Strati TT.
»EDINOST« štev. 279
smemo upati, da izginejo iz zavedne Ljubljane kmalu vse nemške šole. Torej !
Šola za slovanske jezike. Pred šestimi leti je bila v Pragi ustanovljena šola za slovanske jezike. V šoli se predava : ruski. poljski, lužiško-srbski, slovenski, hrvatski ali srbski in bolgarski jezik. Šola od leta do leta čim bolj napreduje in ima vedno več slušateljev. Kurzi za posamične jezike trajajo po 9 mesecev.
Španski pravosodni minister proti nuncijaturi v Madridu. Madridski listi poročajo, da je pravosodni minister zahteval, naj se osebje tamkajšnje papežke nuncijature nadomesti z drugimi dostojanstveniki. Ta zahteva je v zvezi z vprašanjem škofovskega pastirskega pisma. V Videncji traja še vedno razburjenost proti tamošnjemu nadškofu. Prebivalstvo zahteva,
da se ga odstrani.
Angležko trgovinsko minister-
s t v o. Angležka vlada namerava ustanoviti trgovinsko ministerstvo.
Za avtonomijo Galicije. Iz Lvova poročajo, da so narodni demokrati na svojem shodu razpravljali o deželni avtonomiji. Shod j^ zahteval, naj cesar zakonodajnim potom zajamči Galiciji avtonomijo od leta 1876.
Pomnože nje bolgarsko vojske. Kakor javljajo iz Sofije, namerava bolgarska vojna uprava v prihodnjem letu ustanoviti deset novih nolkov. V to svrho poviša vojni proračun za 10 milijonov levov.
Južnomandžurska železnica. „Times" poroča iz Pekinga, da je Kitajska odklonila poziv Japonske, naj se udeleži južno-mandžurske železnice. Iz Tokija poročajo istemu listu, da je glavnica za južnomandžursko železnico večkrat podpisana.
Pruski minister Podbielski odstop i. Berolinska „Allg. Zeitung'" poroča, da je pruski minister za poljedelstvo. Podbielski je uložil demisijo.
Položaj v parlamentu se je kakor poročajo z Dunaja, precej poostril, ker ustrajajo voditelji nemških strank pri svoji zahtevi, da se razdelitev volilnih okrajev zavaruje z dvetretjinsko večino.
Domače vesti.
Smrtna kosa. Sinoči ob 11. uri je po
dolgi in mučni bolezni, v starosti 46 let, umrl g. Ferdinand Perhavec, ravnatelj pomožnih uradov na tukajšnjem c. kr. višem sodišču. Družini in sorodnikom milega pokojnika izrekamo najglobokeje sožalje. Zemski ostanki pokojnika se prepeljejo jutri popoludne v Sežano, kjer bodo pokopani na tamošnjem pokopališču. Ura pogreba se naznani jutri.
Nova iznajdba. Pišejo nam: Gospodu Renčelju, c. kr. oficijalu, se je posrečilo izgo-toviti nov aparat za merjenje vode pri vodovodih. Aparatom, ki so sedaj v rabi, pomanj-kuje glavne lastnosti, namreč zanesljivosti. Ako se n. pr. združi dva ali več teh aparatov z eno in isto vodovodno cevjo in izpusti skozi isto tok, se opaža, da vsaki aparat na-znača drugo količino iztekle vode, ako se pa odpre pipo le toliko, da voda kaplja, tedaj aparat sploh ne naznača nikacega prehoda vode. Ta nepopolnost sedanjih hidrometrov in še neka druga, ki jo pa radi obširnosti opisovanja opuščamo, je posledica njih sestave. Isti merijo namreč količino iztekle vode po njeni hitrosti.
Razume se. da je potreba po zanesljivem vodnem merilu jako nujna in mnogo njih je delalo že leta na tem problemu. Kakor je početkoma rečeno, posrečila se je gospodu Renčelju rešitev tega problema. V kratkem se bo vršil poskus z aparatom v navzočnosti strokovnjakov.
Spljetski dijaki Garibaldiju. „Asso-ciazione nazionale Trento e Triesteu (Narodna zveza Trent in Trst), rimska sekcija, je bila ntpovedala za minoli torek popoludne v Rimu javen sestanek, da protestira proti hrvatskemu ..barbarstvu" na Reki in Zadru. Povodom tega shoda je akademska mladina* v Spljetu odposlala znanemu spretnemu generalu Ricciotti Garibaldiju neko brzojavko, na katero je „general" tudi odgovoril. Ker pa je bila spljetska Sloboda" — organ znanih dalmatinskih utopistov glede sporazum-ljenja z Italijani — zaplenjena radi priobče-nja teh dveh „dokumentov", ju tudi mi v svoje veliko obžalovanje ne moremo priobčiti. Kajti s priobčenjem bi podali najlepši dokaz, kako ta „mladina" in nje inspiratorji menijo, da morejo suvereno prezirati faktično obstoječe odnošaje. Listi poročajo tudi, da je državno pravdništvo uvelo tudi objektivno ka-
zensko postopanje proti odpošiljateljem brzojavke.
Za ta nespametni in slovansko stvar skrajno kompromitujoči, nepolitični in sosebno netaktični korak akademične mladine v Spljetu proglašamo odgovornim izvestne dalmatinske fantaste, ki jih tudi udarci v obraz, pretrpljena žaljenja in za čast hrvatskega imena prelita hrvatska kri ne morejo dovesti do politične pameti. Ali se ne sramujejo ti fantasti sedaj, ko mnogi listi v Italiji brijejo norce iz navedene brzojavke, češ, da oni ne potrebujejo besed, ampak priznanje italijanskega gospodstva v Dalmaciji, in potem še le da se bodo pogajali! To se pravi: v Dalma-čijo naj se povrnejo nekdanji časi, ko je bil hrvatski narod tam helot, in potem mu gospodovalna italijanska gospoda morda milostno dovele — dihati. Mi zaupamo trdno zrelosti narodu v Dalmaciji in pričakujemo, da take nesmiselnosti potopi v morju — sme-šnosti.
Naknadne deželnozborske volitve v veleposestniški kuriji na Kranjskem so
razpisane na dan 10. novembra. Voliti je treba poslanca namesto umrlega ravnatelja Karola Luckmana in Antona Ulma, ki je svoj mandat odložil.
Telefon na deželni sodniji. Prejeli Danes, ko ima že vsaka obširnejša tr-
smo
liko minut in razdelilo se je med navzoče listo novih odbornikov, sestavljeno od volilnega odseka. Za isto so glasovali kompaktno skoro vsi zborovalci. Novoizvoljeni odbor, ki se je takoj po dovršenem občnem zboru konstituiral, je tako-le sestavljen : predsednik : Josip pl. Masnec, podpredsednik: Dragotin Rožanc, tajnik : Anton Ziberna, blagajnik: Dragotin Dekleva, nadzornik pevskih vaj : Oton Brudnjak, arhivar : Boleslav Podbregar, odborniki : Tomislav Cividini, Vekoslav Grži-nič, Avgust Stular, Ivan Vranjac, namestniki: Ivan Ferluga, Fran Opašić, Fran Vrtovec, pregledovalci računov : Jerneji Pintar, Dragotin Podreka. Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za zaupanje izkazano mu z izvolitvijo, in zagotavljal je, da bo vedno skušal po svojih močeh koristiti društveni stvari. Ker se ob zadnji točki dnevnega reda — eventuvalija — ni nikdo oglasil, je bilo zborovanje zaključeno.
Izgubljeno. V nedeljo sta bili na „vinski trgatvi" pevskega društva „Kolo" izgubljeni skladbi dveh iger. Kdor je iste našel, je uljudno naprošen, da ja vrne »a uredništvo „Edinosti". Skladbi sta last „Kola".
Koledar ln vreme. Danes: Dijonizij, škof in mučenec; Nadislav; Svetina. — Jutri: Frančišek Borgija, spoznavalec ; Stremil; Odoia. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- 21° Celsius. — Vreme včeraj : deloma lepo.
govina po več telefonskih zvez, je na c. kr. deželnem sodišču le en sam aparat in ta je v IV. nadstropju. Recimo, da ima kaka stranka, ki ima posla v II. ali III. nadstr. potrebo, da se posluži telefona — mora za to v IV. nadstropje! Često se dogaja, da kdo povprašuje po enem ali drugem uradniku, ki posluje na sodniji; v takem slučaju mora kak sluga ali celo kak prijazen uradnik tekati v spodnja nadstropja obveščati klicanega, a ta mora zopet izgubljati čas in tekati v IV. nadstropje ! Posebno pa je neugodno za odvetnike, ki bi potrebovali telefonske zveze.
Nadejamo se, da ona oblast, ki ima odločevati v sličnih stvareh, uredi stvar tako, da bo vsaj vsako nadstropje na deželni sodniji imelo svoj telefonični aparat.
Občni zbor „Slov. pev. društva" se je vršil v soboto 6. t. m. v „Sokolovi" dvorani po že objavljenem dnevnem redu. Velika vdeležba pevcev je pokazala, da se zanimajo za društveno stvar in da želijo vsi, da se društvo zopet dvigne na nekdanjo višino. V imenu zadržanega predsednika g. Miroslava Loncnerja je pozdravil zborovale e podpredsednik g. Josip pl. Masnec, ki je v svojem lepem govoru kazal na nekatere nedostatke, ki so se pokazali v minolem letu in ki jih bo moral prihodnji odbor odstraniti. Sploh je velika naloga, ki jo prevzame novi odbor: prireditev velikega koncerta na čast bivšemu pevovodji. g. S. Bartelu, ki se ima tudi imenovati častnim členom (na izrednem občnem zboru, ki se skliče na dan koncerta).
O društvenem delovanju v minolem letu je poročal tajnik g. Anton Ziberna. Sliko društvenega delovanja podaja sledeča statistika. V moškem zboru : v začetku minolega leta je bilo vpisanih 25 pevcev, do konca septembra t. 1. je pristopilo 68 novih, a ob začetku novega društvenega leta jih je ostalo 45. Iz tajnikovega poročila posnemljemo nadalje, da je običajni veliki koncert izostal, ker se je mnogo časa potratilo s pripravljanjem pevskega zbora za sodelovanje pri dramatičnih predstavah „Rokovnjači" in „Legi-jonarji". Tajnikovo poročilo je bilo enoglasno odobreno. Iz poročila blagajnika g. Dragotina Dekleve je razviduo sledeče : dohodki so iznašali 2151 K 38 st., stroški pa 2428 K 59 st., torej deficit v znesku 277 K 21 stot. — Celokupni promet je iznašal 4579 K 97 stot. Vzrokov navedenemu deficitu treba iskati v dejstvu, da so po odstopu bivšega društvenega pevovodje stroški za pevsko šolo poskočili za lep znesek. Torej blagajnikovo poročilo je bilo enoglasno odobreno.
Ob tretji točki dnevnega reda je predlagal tajnik v imenu odstopajočega odbora spremembo pravil v smislu, da bi se povišala udnina izvršujočih členov od 50 st. na 1 K, a podporni členi I. razreda naj bi plačevali 2 K mesečno, oni II. razreda pa 1 K mesečno; podporni udje bi vživali po tej spremembi pravico do brezplačnega vstopa (za svojo osebo in družino) na velikih koncertih in raznih društvenih prireditvah. V razpravo, ki je sledila temu predlogu, so posegli sledeči zborovalci : gg. Bolonić, Masnec, Brudnjak, Pintar. prof. Mandič, Ziberna in Cividini. Stavljeni predlog je dobil na glasovanju veliko večino. Radi volitve novega odbora je bilo zborovanje prekinjeno za neko-
Društvene uesli in zabave.
Predavanje. Danes zvečer ob 9. uri bo predavanje v prostorih ,,Trgovskega izobraževalnega društva".
Predavatelj : g. prof. dr. Merhar; predmet: „Trgovina in veda". Želeti je mnogoštevilne udeležbe.
Odsek za posredovanje služb. „Trgovsko izobr. društvo" išče : 2 mladeniča, stara 17—19 let (znanje 2 event. treh jezikov), ter ima jednega 14-letnega učenca na razpolago. Obrnite se do načelnika odseka, g. Vekoslava Plesničarja.
„Narodna Čitainica v Rojanu" se obraža do cenjenih rodoljubov in društev, posebno pa tudi do „Čitalnic" s prošnjo za poklonitev slovenskih knjig v dar da se razširi knjižnica. Pri marsikaterem cenjenem slovenskem rodoljubu ležijo knjige, ki jih je ali že prečital, ali pa niti prerezal ne, v prahu braz vsake vrednosti. Ako bi pa rodoljubi blagovolili pokloniti knjige, bi bile te ljudstvu na korist. Ravno naša Čitalnica se ima kakor mlado društvo boriti na vse strani. Darovali so „Slovenska Matica" v Ljubljani Mohorjeva družba v Celovcu in drugi rodoljubi iz Ljubljane. Narodna Čitalnica v Rojanu apelu je torej na vse slovenske rodoljube.
Knjige naj se blagovoli poslati na naslov :
M i h a j 1 o v i č U d o u z h, knjižničar, „Nar. Čitalnice" v Rojanu.
Škorklja 385.
Tamburaški odsek pev. društva „Kolo" naznanja vsem gg. tamburašem in tambursšicam, da prihodnja vaja bo v soboto ob 8. uri v veliki dvorani gostilne „Balkan" („Alla Grotta"), ulica Tivarnela štev. 5 blizu lekarne Ravasini.
Zasedanje porotnega sodišča. Nepričakovan izid kazenske afere dr.a Senigaglia proti Cuttinu in drugom.
Včeraj — kakor smo bili že napovedali — je prišla zopet pred porotnike kazenska afera dr.a Senigaglia proti Viktorju Cuttinu, Valentinu Vouku in Antonu Delpinu. Včeraj je prišla ta afera že petikrat pred porotnike. Stvar je že precej stara. Leta 1904 je list .,11 Sole" v svojih številkah od 9., 11. in 13. julija prinesel v vsakej rečenih številk po en članek, v katerih člankih se je dr.a Senigaglia dolžilo, da je raznim ženskam provzročil splave i ter se ga je opisovalo kakor nesposobnega v; vršenju zdravniške prakse. Ker se mu je s tem podtikal zločin (provzročitev splava), je bilo tedaj državno pravdništvo uvedlo kazensko preiskavo proti dr.u Senigaglia, a izid te preiskave je bil, da je državno pravdništvo odstopilo od nadaljnjega kazenskega postopanja. Vsled tega je dr. Senigaglia uložil na državnem pravdništvu kazensko ovadbo proti Cuttinu, pok. Camberju, Valentinu Vouku in Antonu Delpinu radi zločina klevete, a državno pravdništvo je bilo to ovadbo odklonilo. Vsled tega je dr. Senigaglia tožil gori imenovane radi razžaljena časti potom tiska. Štirikrat je bila ta stvar že pred porotniki, a vsakikrat je bila kakoršnega si bocli razloga odgodjena. No, na včerajšnji razpravi — za katero so bili določeni trije dnevi — se je stvar ko-
V sredo, dne 10. oktobra 190t>
nečno rešila, in sicer na nepričakovan in t tožence jako ugoden način.
Razpravi je predsedoval sodni svetnik Pederzolli, votanta sta bila pa sodni svetnik dr. Andrich in sodni tajnik Parisini. Tožiti -lja (ki je prisostvoval osebno) je asisti-ral odvetnik dr. Puecher, a branitelji so bil za toženca Cuttina odvetnik dr. Rvbar, z Delpina dr. Gasparini a za Vouka d t Laneve.
Takoj ko je bila prečitana obtožnica, j vstal Cuttinov branitelj odvetnik dr. Rvbar. Njegove besede so vzbudile splošno in neopisn presenečenje.
„Jaz zahtevam — dejal je dr. Rvbar da sodišče že sedaj izreče oprostilno razsodbe . ker je ravnokar prečitana obtožnica nična ii brezmočna.
Glasom druzega odstavka if 112 kazenskega postopka, mora zasebni tožitelj, potem ko je bil od preiskovalnega sodnika obveščen. da je preiskava končana, tekom 1-1 dni j vložiti obtožnico, ali pa predlagati spi -polnjenje preiskave, ker drugače je smatrati, da je odstopil od tožbe. A ravno v tem našem slučaju je zasebni tožitelj pustil preit' rečeni rok, ne da bi bil izvršil dolžnost, ki mu jo nalaga zakon ter je vsled tega izgubi! pravico do zasebne tožbe.
Tožiteljevega zastopnika dr.aPerco je preiskovalni sodnik se sklepom iz dne 5. decembra 1904, ki je bil istemu zastopniku vročen dnt 8. dec. leta 1904, pozval, naj v smislu kazenskega postopanja, da ne izgubi pravice do tožbe, tekom 14 dnij vloži nadaljne predloge za spopolnjenje preiskave ali pa obtožnico. Zastopnik tožiteljev je na ta poziv predlagal od ene strani obnovitev kazenskega postopanja radi zločina klevete, a od druge strani nabiranje nadaljnih dokazov glede raz-žaljenja časti. Prizivno sodišče je odbilo predlog glede obnovitve kazenskega postopanj: radi rečenega sodišča, a predlog za nabiranja nadalinih dokazov je bil vsprejet. Dni. 18. jan. 1905 je preiskovalni sodnik zopet pozval tožiteljevega zastopnika, naj tekom 1 4 dnij vloži obtožnico, ali pa naj — v istem roku — sprejetje nadaljno spopolnjenje pr -iskave. Dotični sklep je bil tožiteljevemu zastopniku vročen dne 20. jan. 1905. Dne .'J. februvarja 1905, torej zadnji dan, je prišel k preiskovalnemu sodniku tožiteljev zastopnik, odvetnik dr. Perco, ter je izjavil n; zapisnik, da tožitelj zahteva naj se spisi zopet izroče državnemu pravdništvu za kazei.-sko postopanje radi zločina klevete, izjavivši obenem, da si pridržuje predlaganje spopol-njenja dokazov glede razžaljenja časti do tedaj, ko mu bo znano kaj je sklenilo, državno pravdništvo glede zločina klevete. No, državne pravdništvo ni niti tedaj hotelo uvesti kazenskega postopanja radi zločina klevete, a preiskovalni sodnik je to prijavil dr.u Perco-ti ter ga obenem zopet pozval, naj tekom 1 i dni vloži obtožnico. In v tem 14-dnevneUi roku je dr. Perco vložil obtožnico, ki je bih. danes tu prečitana. A to obtožnico ali pa predlog za spopolnjenje dokazov bi bil m o.'al tožiteljev zastopnik vložiti tedaj, ko je — dn»-3. februvarja 1905. zadnji dan prvega 14-dnev-nega roka — predlagal, naj se spisi izroče državnemu pravdništvu. Pridržek, ki si ga je on tedaj izgovoril, ni imel nobene pravne veljave. Obtožnica je torej nična in brezmočna, ker je bil 14 dnevni rok prešel prej, nego je bila vložena. Niti ni bila ta hiba popravljena s tem, da je preiskovalni sodnik nepravilno napovedal nov 14 dnevni rok. Toženci ne smejo trpeti škode, če je preiskovalni sodnik nepravilno tolmačil zakon".
Tu j.e dr. Rybar navedel ravno tak slučaj, ki se je pripetil v isti dvorani pred porotniki leta 1S99. Tožitelja sta bila pok. dr. Ivan Krstič in Josip Marotti, toženec pa bil profesor .Matej Mandič, a sodišče je bil > izreklo oprostilno razsodbo. Proti istej razsodbi sta bila tožitelja uložila pritožbo ničnosti, a najviše sodišče je to pritožbo odbilo. Tu je dr. Rvbar prečital jako zanimiv sklep najvišega sodišča v istej aferi.
„Iz vseh teli razlogov — dejal je dr. Rvbar — zahtevam, ila sodišče izreče oprostilno razsodbo".
Dr. Gasparini in dr. Laneve, branitelja Delpina in Vouka, sta se pridružila predlogu dr.a Rvbara.
Govor dr.a Rvbara je napravil ogromno senzacijo posebno mej pravniki, ki so bili prišli, da bi prisostvovali razpravi. Razprava je bila prekinjena za 10 minut, da se da to-žitelju, oziroma njegovemu zastopniku ^ časa, da napravi svoje predloge oziroma ugovore.
V sredo, dne 10. oktobra 1906
»EDINOST« štev. 279.
Stran III
T^gfovina?.
Borzna poročila dne oktobra. Tržaška borza.
pozor gospe!
Čast mi je javiti moji cen j. klijen-
l>o preteku teh 10 minut je razprava	stavil več predlogov tičočih se njegovega re-
nadaljevala. Odvetnik dr. Puecher je vstal	sorta, kar je cesar vzel na znanje, rekši: „Cuttinovega branitelja predlog je, to BUDIMPEŠTA 9. „Ogrski biro" poroča
treba priznati, mojsterska igra, kije zmožna	2 Dunaja: Dr. "NVekerle je danes obiskal mi-	Napoleoni K 19.13—19.16, angležke lire K — teli da pričnem S IZ oktobrom t 1
doseči svoj namen. Vzlic temu je pa vendar	nistra vnanjih stvari grofa Goluchowskega,	iS^ K prodajati prave izvirne VZOrce iz
le žalostno, kukavno sredstvo...."	ministerskega predsednika barona Becka in	italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K Pariza in Dunaja ' tudi vsprejemam
Pr. Rjbiii-: Moram protestirati.	finančnega ministra dra. Korytowskega. Dr.	ii^Ti^IL^reLta" K^o-flO^rVg,^ vsako naročbo — kakor že znano - pr,
Predsednik : A vsakem drugem kraju,	^ ekerle je odpotoval v Budimpešto ob 5. uri	kronska renta K 94.60— S4.90, italijanska renta K najnižjih cenah.
gospod odvetnik Puecher, smete rabiti take	popoludne. * I	(Dalje na četrti strani), izraze, a tu vam jih jaz ne dovoljujem. Škofovska konferenca.
Dr. Puecher je nato deja^sta onm DUNAJ 9. Danes predpoludne je pri-
nano je, *«	^^ predsedstvom knezonadškofa, kardi-
l 'dana
tožitelj upravičeno ogorčena dolgo se vleče ta afera, a sedaj
NAZNANILO.
ELZA PERTOT
MODNI SALON
ulica Tintore štev. r, I. nad.
zadnji
nala Grusclie, konferenca avstrijskih škofov,
Podpisani javlja slavn. občinstvu, da na-
1Z
službo krcmarja
hip. se hoče s tem dlakocepjem o postopanju ^^ se med	m. u(le,ežuje tudi gkof stopi z dnem 11. oktobra t. 1.
vničiti tožiteljevo pravico. Po njegovem mne- ^ nj u je predlog dra. Perco-ta, naj se spisi
izroče državnemu pravdništvu, vseboval pred-	Trideset rodbin zastrupljenih,
log za spopolnjenje preiskave od strani KOLIN 9. „Koln. Zeitung4- poroča
državnega pravdnika, in to da je bilo dovolj. Ahena: V sosedni holandski obmejni vasi	V „Narodnem domUik V BarkoVljah.
Odvetnik dr. Rvbar je pobijal ta izgovor Vaals je težko obolelo za zastrupljenjem 30	Ob tej priliki se priporoča za obilen obisk
rekši, da je tožiteljev zastopnik dr. Perco rodbin, skupno 100 oseb. Sodi se, da so se	vsem dosedanjim, kakor tudi vsem onim čast.
sani ločeval postopanje za zločin klevete od zastrupili z uživanjem klobas ali pa okuženo	gostom, ki so redno^ahajah^ v krčmo, katero
postopanja za razžaljenje časti, kajti pred- vodo. Iz Ahena je odšlo v Vaals več zdrav-°noej	v \ .
zidniikrat je vložil predloge glede zločina nikov, da konstatujejo vzrok obolenja.	t VEK0SLAV K0CJANCIC
klevet«- in glede razžaljenja časti, a zadnji- Krali Peter v Nišu	m Mar m[M "Pri starem
••••••••••••••••
ki
krat le glede zločina klevete, dočim je izja- BELIGRAD 9. Povodom bakljade, _
vil. da si glede razžaljenja časti pridržuje	-n jp f1al	pnvn<lnTn „flv7nr-nnsti kraljeve '
pravico vložiti obtožnico ali nadaljne pred-	prirediti župan< Je kralj na pozdravni govor fJT £k f^TIll^P1 Jtr I*®0
loge pozneje. A ta njegov pridržek je pravno	županov odgovoril, da je trdno odločen biti Iffl^Vllfil« <SB W a
neveljaven.	kakor kralj Srbije neustrašen čuvaj ustave,! Koncesijonirana pisarna za
Po dveurnem posvetovanju je sodišče,	ljudskih pravic in svobode. Kakor oče bo fr0OV£ke inform£ICii& •ejemši na vsej črti ugovor dra. Rybara, ,	fl_ hn nrPstninnaRwin;i- Vz«roien! 11*	IUIVI
vsprejem^i na vsej izreklo razsodbo, s katero ženci oproščeni obtožbe.
.skrbel zato, da bo prestolonaslednik vzgojen: so vsi trije to- v dujm jn enakem čutstvu nasproti narodu in : j svobodi. Govor kraljev je bil vsprejet z dol- i : gotrajnimi živijo-klici.
Shod poštnih uradnikov.
in iztirjevanja
ulica Vincenzo Bellini št. 13.
Dopisniki vseh mestih sveta.
Josip Oppenheim
Književnost in umetnost
..Tilho in drugi" je naslov zbirki hu- \ PARIZ 9. Tritisoč poštnih uradnikov je j moresk in satir, ki jo je spisal F. P 1 e m i č imelo shod ter sklenilo pozvati parlament,! (psevdonim) in založil L. Scliwentner v Ljub- naj zakon o tedenskem dnevnem počitku j
Ijani. Strani 156. Cena broš. 2 K, vezano ' spremeni na način, da bodo tudi oni deležni; švicarski kronometer in urar krone	dobrote tega zakona.	! priporoča svojo bogato opremljeno zalogo
O tej knjigi, oziroma o pisatelju, piše' izjava grofa Goluchowskega glede iz- ! pravih ŠViCSMTSltill HJT
„Slov. Narod" z dne 6. okt. t. 1.:	j	gredov na Sušaku.
.Marljivi in nadarjeni sotrudnik naših; Em 9> Listi prijaZno pišejo o izjavi mi-
najfineje kakovosti iz najznamenitejih tovarn
_	. „ . . .	VELIKA IZBERA
hum. listov in dnevnikov terdo Plemič je. uistra vnanjih stvari grofa GoluchoAvskega, ki ; modernih hišnih ur po zelo nizkih cenah, obelodanil v tej knjigi celo vrsto, deloma ic .-Q -e gleđe đogodkov na Sušaku dal italijan objavljenih, večinoma pa še nikjer natisnje-; skemu poslaniku na Dunaju.
Strojarstvo in barvanje kož
z izdelovalnico kožuhovine
flntonio Alberti
Trst, ulica Poiiziana 656
Izdeluje, čisti, pere vsako vrst kožuhovine. Na zahtevo prihaja tudi na dom.
Trgovina z manufakturnim blagom
S&osslt & HKs/mcicli
Nasledniki Liliji lifcci-ja
Trst - ulica Malcanton št 10 - Trst
Za
zimsko letno dobo
vdobi se po najnižjih cenah :	
Blago gladko za gospe . . .	. od nvč. 60 naprs
„ ribelin „ „ ...	„ „ »O „
Fuštanji žametasti novi vzorci	• „ ? J 20
„ s križnim tkanjem n. „	• „ jt 28 „
„ navadni novi vzorci . .	• m » 20 „
,, mešani „ „ . .	• „ m 22 ,.
» VELIKANSKA ZALOGA
maj, nogoric, volnenih rut, Uanelnih šalov, joccc volnenih in svilenih prevez.
Trgovina z manufakturnim blagom
Bfossit & Eaucich
Nasledniki Luiiri Ilicci-ja
Trst - ulica Malcanton št. 1 O - Trst
Specijalist v popravljanju prav malih ur za goape in starih hišaih ur.
nih črtic humorističnega in satiričnega značaja. Te črtice so kaj prijetno in kratkočasno čtivo. V njih se razodeva nadebuden literaren talent. Plemičev humor je dobrohoten in neprisiljen, ki zabava in neče druzega kakor zabavati: tudi njegova satira ni ne zlobna ne pekoči«, nego biča smehljaje in preostro vsakovrstne razmere, socijalne, politične in literarične. Ferdo Plemič se je s to knjigo >rečno vpeljal v naši literaturi".
Tej oceni pristavljamo še, da je pisatelj sotrudnik tudi našega lista in našim cenj. ■itateljem precej znan. Tudi sta dve njegovi humoreski v zbirki posneti iz prvega letnika bivšega našega „Škrata". Pisatelj biva v Trstu in je v naših narodnih kavarnah reden gost. Priporočamo to knjigo v nakupovanje.
ulica delta JJarriera vccchia 35 (nova palača)
Govori se tudi slovensko.
Alojzij (Jregoriž
Tovarna za krtače in čopiče z zalogo
gaginega perja, iztepačev.
Razne vesfcL
Bolezen nadvojvode Otona. Z Dunaja poročajo, da se je stanje nadvojvode • Ko :a poslabšalo. Opustiti so morali misel, da bi ga z grada Schiinau, kjer biva sedaj, prepeljali na Dunaj.
* Nesreča na jezoru. Po jezeru Aussee -ta se teb dni vozila domača učitelja Bii-chele in Konig\ Veter jima je prevrgel oln IConig je utonil, BLichele so nezavest nc^a rešili.
Žaiostna stava. >Daily Telegraph« poroča iz Ne\v-Jorka: V Minoisu so sta-vili tri možici, kdo izmed njih da poje več najfini jega sira. Rezultat stave je bil, da je eden omenjenih mož umrl, drugi umira in tretji je hudo bolan. Prvi, ki je imel ji I t, je pojedel skoro en kilogram sira ter je takoj obolel. Zdravniki so ga opc- j rira i toda brez vspeba. Malo nade je tudi, 1a ozdravita druga dva.
Potres.
PALERMO 9. V Termini in Trabiji je j bilo danes ob 3. uri čuti precej močne potre- j sne sunke.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
PARIZ 9. Na današnjem ministerskem j svetu, ki se je vršil danes popoludne, je prišlo do sporazuma glede odredb, ki merijo na ! popolno izvedbo zakona o ločitvi. V petek i	Cene zmerne.
uredi ministerski svet vprašanja o podrobnih TRST — Ulica StađiOll 3 — TRST vprašanjih.	*
Napadeni orožniki.
BUIRA (Alžir) 9. Blizo Buire je tisoč domorodcev s streli in kamenjem napadlo patruljo 10 orožnikov pod vodstvom nekega poročnika. Šest orožnikov je bilo ranjenih. Orožniki so odgovorili s streli iz revolverjev Generalni guverner je zaukazal preiskavo ter je poslal v Buiro večo četo orožnikov.
Brazilijanska zbornica.
RIO de JANEIRO 9. Zbornica je v tretjem in zadnjem čitanju odobrila ustanovitev blagajne za konvertiranje. Menjični kurz je določen na 15.
Nemška cesarska dvojica.
HUBERTUSSTOCK 9. Cesar in cesarica sta danes predpoludne dospela semkaj.
»J
^Tovarna pohištva w
jfkksanier £evi jfnas;
ulica T«sa itv. 52 « (Ustna MSa). j j
ZALOGA: # i PiAZZ/1 ROSRRIO (šolsko poslopje}. i Oortm, oa •• n! bati nooan« konkurtno«. Sprejemajo vsakovrstna deia tudi po ■jBonoBCioMo posebnik načrtih.
••mik toMpUda* ta Hr&nk«
(
lOIIOllOllOtlOMOllOltOl lOMOiIgl
§
o
?
&

Brzojavne vesti.
Ministra Wekerle in Andrassy pri cesarju.
BUDIMPEŠTA 9. rOgrski biro~ poroča Dunaja: Cesarje ob 11. uri predpoludne v dveurni avdijenci vsprejel ministerskega predsednika dra. AN'ekerle. Isti je cesarju poročal o političnem in parlamentarnem položaju *cr je cesarju predložil proračun za leto 1907. Ob 1. uri je prišel k cesarju v avdijenco minister notranjih stvari grof An-drassv.
BUDDIPEŠTA 9. ..Ogrski biro" poroča z Dunaja: Minister za notranje stvari grof Andrassj- je r.a današnji avdijenci pri cesarju ] stvari
Rusija.
PETROGRAD 9. Danes je dospelo sem-i kaj poročilo o velikem požaru na posestvu pravosodnega ministra Sčeglovitova. Najbrž so zažgali kmetje.
DARMSTADT 9. „Darrnst. Zeitung" poroča : Poročila, ki so se v zadnjem času j pojavila v časopisih, češ, da pride v krat-I kem semkaj ruska carska rodbina, oziroma 1 ruska carica in njeni otroci, so brez vsake podlage.
KOSTROMA 9. (Petrogr. brz. agent.) V
Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je danes ob 11. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni v 46. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal naš preljubi jeni
Ferdinand Fesrhavec
c. k. pisarniški ravnatelj na višem sodišču.
Pozemski ostanki predragega pokojnika se v četrtek 11. t. m. prepeljejo iz hiše žalosti (Via Boschetto št. 4«) na pokopališče v Sežani. Ura pogreba se naznani v četrtek zjutraj.
TRST, dne 9. oktobra 1906.
MARIJA roj. GREOORIN, soproga.
Ferdiuand, Jlarlja, Sianko, Vladko, Milan in Vida, otroci.
Amalija Lukovec roj. Perhavee, Emilija Perhavec, sestri.
Ljudevit Perhavee, brat. — i)r. Gustav (ire^oriu inTJakob (ireg-oriu, svaka.
Koza dr. Gregorinova. svakinja.
(Posebna obvestila se ne razpošiljajo.)
V prcdajalnici
Struchel & Jeritsch
TRST — ulica Nuova (ogel S. Katarine.) SE DOBE V VELIKI IZBERI selu Nevjarino v tukajšnjem okrožju je v mi- -{C fuštaitji, flanele, volnena in svilena roba, nogovice, maje, rokovice, kožuhovina, noii noči banda mladih kmetov umorila neko pregrinjala, spodnja ženska krila, drobni predmeti in razni najmoierneji lispi.
židovsko rodbino, sestoječo iz moža, žene in _____________________________| M mm mm .p^^^ir-ij-VM—ijr
dveh otrok ter enega delavca in delavke. Po- ; licija je aretovala tri morilce.
PETROGRAD 9. Tukaj se živahno raz- ; pravi j a o angležld deputaciji, ki pride semkaj, da izroči bivšemu predsedniku dume, Muromcevu, adreso. Konservativni krogi ozna-čajo to postopanje Angležev kakor netaktično in kakor umešavanje v notranje ruske
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.
Biran IV.
»EDINOSTc štev. 279
V sredo, dne 10. oktobra t-
HI	»TEL 1	It Al	U	KA
70 sob Cene
, eiektr. razsvetljava, lift, kopelji |f||| i zmerne poifcaj &	Ml/
—— - —, kreditne akcije K 672.50 — 674.50, J ■-r: n ne železnice K 683.50—685.50 — Lambftrdi K
180-1S2— Uojucve akcije K 775— 780 — |
fcir eii: c Tita K 331.75—335.75, Kredit K 496 — : do 483.—. Bodentaedit 1880 K 308.— 310.—. Eo-dcnkrcJit 1880 K 302.— 310—. Turške E IGO.— ! do 1C2. J Srbske —.— do —.—	I
Dunajska '-orza ob
r£j dva učenca, ki imata veselje ra Ibtb d.	klepar.^tvo pri V. L ti k r r r. 1V1-
vcdere 24.	"	1148
illlUEMliSirtJjilŽd,	jnl.o utrnit:i ceni. v
liojarcu, blizu 12 murvah. Hi '-a ima sobe, ma^o sobo. 2 kuhinji. klet, vrl. Naalov pov
Državci rolg v papirju „ „ „ arebru
Avfriiijtkt; renta v zlatu
„	, v kroni«, h *0I*
Avetr. investicijska renta 3,/,°', Ogrska renta v zlatu 4f'/0 . n krcnah 4e f
91; 0 ■» ° t o
Akcije nacijonalue br.iike	1
Kreditne akcij?
London, 10 Lstr.
100 dnavnih mark
20 mark
20 frankov
100 i tal. lir
Cesarski cekim
Farižka in londonska
J. DOfl.
\L0TA)
U9.65 §9.95 11C.G0 90.05 89.--112.50 94.80 84.40
!(1 lek Ediroati".
e ..Insenitn; od-1150
crnes 99.85 99.95 11»;.55 99.— S9.— 112 50 94 70 84 40
f^lon '^i+plj li f:e r"(1 seznanil v avrho že-I? iC\\ž	nitve z ravnotako izobraženo
deklico, ki ima nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko in pod pravim imenom do 7 t. m. podnaslovom ,.P. K." I'o?te restante. Ljubljana,glavna pošta.
1158
67.— 1763,—§g 674 75 675.50fcsž 240.15 240.17 */, 117 47 117.55 13.47 23.47 19.121/- 19.12'E €5 50 " 95 50 11.31 11 31
borza.
Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 95.87? italijrn^ka renta 102.50. ?paneki exterieur CG.—, akcije otomanake banke 668—. Menjice na London
251 "85.
Pariz: (.^klep) Avstrijske držaje žele?nice —.— Lombarde 192.— unificirana turška renta 13.95 avstrijska zlata renta 9/.<>5, cgrska 4% zlata renta 95 70.' Ltlnderback 483.—, tur'ke srečke 145.25, panika banka 15.<>9. italijanske meiidijonalne akcije 795.— akcije Kio Tinto J.8.58 Mlačna.
London: (Sklep) Konsolidiran doig 86 9/l6 srebro 31.* Lombardi T.'/t, Španska renta 95ita-lijanbka renta 101.a/4 tržni diskont 43ln, menjice na Duna_u 24 34. Mirna.
Tržna porečila 9. oktobra.
Budimpešta. Pšenica za okt. K 14.34 do K 14 36, rž za okt K 12.76 do 12-78, oves za okt. cd K 13.72 do 13.74, koruza za okt. —.— do —.—.
PSei.ica : ponudbe srednje, povpraševale neznatno. tendenca mirna. — Predaja: 30.GC0 met. stot., nespremenjeno ; ječmen in koruza trdno; oves mirno ; rž ne!oliko stotink nižje. Vreme: lepo.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za oktober ISTO , za november 18.40, za dec. 18.45, za jan. 18.55, za februvar 18.65, za maiec 1S.75. Mirno. — Vieme: lepo.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za oktober 37.—, za december 37'/»> za marec 37a,t, za maj 38.—. Stalno. — Kava Kio navadna loco 37—39 navadna reelna 40—4i navedna dobra 42—44.
H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 45.75, za december 45" '/4* Mirno.
N e w - Y o r k. Kava Kio za bodoče dobave: >taino, nespremenjeno, za 5 stotink višje. — Prodaja : 10')0 vreč.
London. Sladkor iz repe surov, & 95/ie Sh.
Stalno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 18.—, za nov. IS.—, za nov.-februvar 18.—, za januvar-april 18.40 (mirno). — P?enica za tekoči mesec 23.15, za nov. 2315, za novembsr-februvar 23.20, za januvar-april 23 £0 t trdno). — Moka za tekoči mesec 30.40 za nov. 30.25, za november-februvar 30.25, za jan.-april 30.30 (stalno). — liepično olje za tekoči mesec 74*/, za nov. 75.—, za november-december 75.—, za jan.-april 74.* , (trdno). — špirit tekoči mesec 44— za nov. 44.—, ?a januvar-april 44—, za maj-avgust 4*v—, (mirno). — Sladkor surov 88° uso nov
25.---l- !y (Stalno), bel za tekoči mesec 28.3/8, za
nov. 28za okt.-januvar 28.6/,, za januvar-april 29(etali o), rafiniran 60.50—61.—. Vreme: oblačno.
T*
T
več. Najmanjša pristojbina 40 stotink Plača se takoj
MALI OGLASI.
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; K F mastnotiskane besede se računajo fenkrat I
k	A \Tai*irtan!K* i ■ijfcH.I-.o A f\ ai'Afmlp	■
t
Kdor Izven Trsta pismeno naroči kak „BAL! OGLAS", naj c»i;]c denar v naprej, ker ćrugače ne bo njegov oglas objavljen če ni cscfca poznana Upravi lista.
Terifa je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" In vsakdo Ijhko preračuni, kolika mu je plačati s tem, da prešteje bssoda Oglase treba nasloviti na „INSEP.ATNI ODDELEK" ..Edinosti". Nn vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATII ODDELEK' »afcrrr.actje edino le. če bo pismu priložena znamka za cdgovor
! Ircnri sprejme takoj trgovina jestvin. Teden-Utcllba ska plača in svoje redilo. Naslov pove ..In.»erntni oddelek Edinosti".
hce se služkinja
Slovenka. — Ulica Ksndler 5, IV. n. 11 1154
Krčma „A! Trifoglio"
istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kratki 'ersn. Izvretna kuhinja Piiporcča se si. občiustvu Katarina Vatovec.
Sp:ina meblirana soba
-e odda v najem na Greti. Naslov pove „Inseracni uddelek Edinosti".	1107
^fc L nn n darujem onemu, ki me samo
A l\ I U II obvesti, na kak skrivnostni način je v ulici San Francesco d' Assissi Štev. 41 :zginil črn maček, skopijen, z belimi lisami na prdih in na nogah. Maček je izginil v noči 22. septembra t. 1. Kdor kaj ve, naj se obrne -Inseratni oddelek Kdinosti-4 ulica rdorgio Galatti stev. 18, mezzanin, na levo.	1500
K'nvi in otQI*i »odi, vsake velikosti, prodaja
nuvi 111 bidri Frari ButIau _ uliJft
Paduina štev. 21.	1096
fincnnriirnn lePe zunanjosti. i;če „Inseratni UUbpUUlUlIU, oddelek Edinosti" za nabiranje oglasov. Zahteva se. da zna govoriti slovenski, italijanski, iu ako možno nemški"; da je inteligentna, srčna, zgovorna in odločna, in da se zaa predstaviti strankam. — Ako bo inieia dobro voljo in marljivo delala, si lahko zasluži najmanje 70—80 K na mesec. — Oglasiti se je na rlnseratni oddelek Edinosti" 1 I lica Giorgio Galatti št. 18. mezzanin, levo. Narodni dom).____1777
Mhrii nncnnH 22 let» eleeantlie postave, z
■TIIC&UI yU9|JUU 3^0 kronami premoženja, v sialni Hlužbi z 1500 kron let. dohodkov, se želi zaradi pomanjkanja znanstva seznaniti z mlado lepo gospodično z nekaj premoženja, tudi delavskega stanu. Le resne ponudbe, ako je mogoče s sliko, naj se blagovolijo poslati pod -ifro „J. S. 32" v Agencijo Hirschfeld Tergesteo.	134 7
Slovenci! Po upiraj m o
„Dijaško podporno društvo" v Trstu
I Ifi^rinilf	snažno sobo eventuelno s
ClU<'il\ hrano če mogočo v rovi hisi. Ponudbe pod -Uradnik" upravnistvu ..Edinosti''.
Ucrm QI/C*HIq (ulica Eaffineria št. 3). Tovarna ncjfcr!. oni UM eladčič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. Tošiljatve na deželo.	361
PnhlQi*»'*Q sx(n]o temno, se prodaja; po-riililolVu polne sobe in posamezni komadi Izbera stolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34, A. G u 11 i c h.	451
Veletrgovina
Luigi T r e v i s a n, Trst razpošilja kavo, riž, olje
Ificln TOfic rePR s Kranjske, je v vseh let-Ptldiu £XtIjC nih dobah v zalogi Josipa
(^27
D o 1 Č i č, ulica Sorgente 7. telefon 1465.
Giov. Pliska, Corso št. 13, izvrši vsa-Wc CLt koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure._ (262)
Prva sEovenska zaioga
in tovarna pohištva
ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije št. 18 (za deželnim sodiščem). Cene ^brez konkurence. — Svoji k svojim !
Novi modni salon
fer.spe. Parižki in dunajski uzorci, po najzmernejih cenau	455
Tridesetletna udova
v Trstu, lepe zunanjosti, plavolasa, visoka, inteligentna, učena in poštena, se želi poročiti z udovcem ali mladeničem slovanske narodnosti, ki ima stalno službo. Udova ima 20.C00 kron premoženja in ako se cmoži ter bo imela sina, dobi od svojega strica 10.000 kron, pod pogojem, da n:ož pristane na to. da bo dete nosilo stričevo ime. — Pisati je pod „30. L. M.", poste restante, glavna pošta. A* ozir se vzamejo le resne in ne anonimne ponudbe. 16Ć0
F.dor išče službo ali kakoršno-koli zjjpo-slen;c : kčo? išče uradnike ali službeno osobi • : kdor Ima za oddati srbe, stanovanja, dvorcev : kčlor ima za prodati Lise, polja, dvorca ; k»'or želi posojila^ vknjižbe itd., prodati :ill kupili premičnine ali sploh rabljeno predmete itd. !td. caj se posluži SiALZII OGLASOV v „E d i n o s t i4i, ki so najceneji, največ Sitaci ni najbolj pripravni v dosego namena,

'armca
pralnica in čistilnica na si!hc
(a parnim strojem'
'.u cblt'ko brez razdiranjn, blago, pohištvo pregrinjala itd., kakor tudi dežnike
TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST
gibati i®egSK
O priliki plesov se izvrši najhitreje. Pregrinjala se lik:» po 20 nvč. komad.
Liiiment Capsici C3.
nadomestek /a
Anker-Pain- Expeller
Pri niikuporaiiju te^a priznano liajizTrstiie.iega, bolitblažujočega mazila, ki se dol>i r vseh lekarnah naj se vetluo pazi na znamko „SIDRO".
Lekarna dr. RZUHTER J A
v PRAGI.
Podpirajiiio
Dijaško podporno društvo
v TRSTU
irej
amr ni zdelovaleo pchšiva
fniica Ireneo delia crcce 4. iu ulica ftossa s
Iuia vedno v zalojii zakonske i a obcu val • najfinejšo 5u trdno delana v la t .i delal: Posebnu izbera kuhinjske op r.: r.
Specijaliteta: W OMARE-LEDENICE
Sprejemlje kakor-no-koli naročilo z:i tu i zunaj, kakor tudi poprave

ueriBO
ulica Tivarnella štev 3,
Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. ]BV Pošiljanje na dom.
Telefon štev. 1664.
Posojil
od 500 do 50.000 kron zamore dobiti vsaka oseba pod ugodnimi pogoji, toliko kar se tiče glede povrnitve glavnice, nizke obresti, kolikor glede jamstva, ne da bi bilo treba kaj naprej plačati. Daje se posojila na hipoteke na poslopja in zemljišča v mestu in okolici, zajamčena je naj veča tajnost. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na
GIOVANNI SPANGHIIO
zapriseženi cenilec
od II. predpol. do I. ure pop. trg S. Giacomo 2, I. n. (Corso) ^	in od 5. do 8. ure popol. v pisarni ulica Carlo Ghega št. 3.	J
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je njegovo prejšnjo na Korzu štev. 2 obstoječo trgovino
z delikategami iu prekomorskim
preložil
tmr v ulico Cavana št.
(nasproti škofijski palači)
Ker je nova trgovina p o večen a ter vedno svežim ter najboljšim raznovrstnim blagom opremljena, nadejam se mnogobrojnega obiska udani mm, m> *
jtmon £U?&an»
e o p o
® t t- 2
blagom
13
® 2 < ®
o o O 3
Trst — Ausiro - Američana — Hew-Yor
— = Anonimno parobrodno društvo
Edino domače društvo za promet blaga in potnikov med Trstom in New-Yorkom ter med
4JSŠ
FRANCESCO S. DONAT]
elektrotehnik TKST, ulica deli' Acq«edotto št. 2">
AntonzoTana elektrotehnična delalnlca c jii... mehanično delalnico
Sprejema vpeljavo električne razsvetljav*-, /.v« telefonov, strelovodov, kakor tuili meh iniOua tlel;., so v zvezi z elektrotehniko, kakor poprave • I::• nih motorjev iu preosuove »vetiljk l.akor5no,:a. kibtcina.
Cena jaka zmerne in izvršitev ps^olna.
tO
I
Hočete se prepričati?
obiščite v^lfk-.i skladišč'^
vdove SalaHžš:
Ponte della Fabra 2 | uf. Posio Kmov©
(vogal Torrente).	| „Alla Cittu di I jOI!1 i! H'
Veliic izbor izgotovljenili oble!: zu ino»ke. de- . kostumi za otroke. Tovrsniki, moćne jope. k ;.;h raznih paletotov. Obleke za doni in delo. 1 >. 1 . < obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči	:
nngle>ki). Specijaliteta: blago tu- in ii: < tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po pnjnovt modi, toeno, solidno iu elegantno po nizkih e
rotlpisani sem v ulioi I>azzQ.rotto vecohlo	"
(na vodili ulic« t?au fJiorgio) otvoril
ZALOSG UI»A
za dotnačo ralto, prhlelek i/, m« jih vinogradov v Ilohi 1 F in ga prodajani v sodčekih in stekleniiah. Ze sp.m 1 '-.i V zaj{otov!ja, il.i je kakovost najbolja. Da umoreni mm i odjeiualc?ui jamčiti za pristno vico, seni »kleail, da j.\ v originalnih sodčokih naravnost iz mojih Uleti v Bclu in da ga tako razpošiljam tudi na stanovanj i.
Za krčmarje in gostilničarje primerne c?:-e.
V nadi, da me počast te x VaS> naro<"-bo t>eležiui 11 c ilanc je
IVAN CVITAMiČ.
Srmano Cattelaeaf
Trst, ulica Acquedotto štev. 10 Trst Inštalacija za vodo in plin.
Velika zaloga držal za svetiijke, tulipanov, ii in vseh drugih predmetov za žaruo .
S2,log:a mrežic prve kakovosti.
Izvršuje o priliki 24. avgusta povodom pre\ stanovanja ali trgovine prenos avenij k.
Izposojujo svetiijke po tovarniški cer
Naročbe se izvršujejo točno.
Velika zaloga koles (bicikSiev) Germania in HaziGr^-fJe
ccolcs M tencin (niotociBet) ROSSLER ž JAUER:- '
pri kolesih in motociklelah potrebnih priti' lin
mehanična Oeiainica ^ «r kolcsars1: "! šola
GIU3EPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserina a te v.
Luilll ClU-imui iuuuiaj.
z najmodernejimi parniki, ki so večim delom zgradjeni navlašč
sa prevažanja izseijai
V Trstu dobivajo potniki pred odhodom pnrnikov lirano in stanovanje v novozgrajenem liotelu: „ PENSION-AUSTRO-A^IERIC AN A44.
Iz TESTA odhajajo parniki vaških 8
&NC
odpotuje v NEW-YORK dne 10. oktobra t. J. -	Cene iako nizke.
Za natančneja navodila treba se je obrniti na ispravo Društva: Jrst, ui. JVIolin piccoio 2
- Brzi in elegantni novi parrik
SfJ ^
DOMENICO R KOVA ZA'
ulica Mcolo Aiaccliiavelli
ht. •>-.	Telefon 1729

3strska vmz, furlansko bela in crno Yino, Dpob in kraški hran.
Vino v steklenicah od ene^a litra 72 stot., v steklenicah od pol litra 36 stot. skupno z steklenico. — Kraški teran v steklenicah IZ 1 04, od pol litra 52 stot. skupno z steklenico. SV ^ina vina v buteljkah različnih vrat.
Za krčmarje in gostilničarje posebne cene. -
V bogate] zaiigi peh. ^
Er^. Ehrenfreuud
(pre.l Jed)
ulica Mm U :)
daja novo in r&bljono pohištvo po koiik reiicriili cene.ii v najGra. . ZZ.
Prva in edina	^
pisarna v vojaški stvari *
koncesij oni rana od vis. c. k. namestni.-f 1 a
ulica Bachi št. 12. II. nadst.
(uhod pod prehodiščem.)
n I^sja nasvete in informacije o vsem. Izar ' se tiče novačenja in vojaške službe.	^
$ Izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro.^-nj ^
<voja5kega značaja — oproščenje od voja- t ških vaj in kontrolnih shodov, enoletno <!•»- L brovoljstvo, ženitb3. dosezanje zakonitih »
< ugodnosti glede prezenčne slu/.be vspre^ rj.i ™ v vojaške šole itd. itd.
Pooblaščena je zastopati .-.tranke ; : • d ^ upravnimi oblastnijaini.
Posreduje v najtežavnejih slučajih. 1 Reševanje hitro in točno.	k
^	URADNE URE:
■	Ob "leluTnikih o>l la. jr^lp. in 4.-7.
■	Ob nedeljah in pra/nikili o«l 10. —IS. o;oludne.