Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; w vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; posainne številke po 20 h. T večkratno inserpijo po dogovoru. Ttlefon štev. 143. V Ljubljani, 10. marca 1904. Poštno-hran. št. 849.872 ZADRUGA Naša nova pravila. Kakor znano, spremenila je „Gospodarska zveza11 na svoji izvanredni skupščini dne 10. decembra 1903 svoja pravila. Spremembo pravil vpisalo je c. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani glasom sklepa z dne 25. febn,varja 1904 družni register in je ta vpis razglašen v uradnem listu „Laibatdier Zeitung“ z dne 3. marca 1904. Kakor smo svoječasno obljubili, priobčujemo v sledečem svoja nova pravila: za- Pravila »Zadružne zveze« v Ljubljani registrovane zadruge z om 'eno zavezo. I. Tvrdka in okoliš. S L Tvrdka zadruge se glasi: „Zadružna Zveza v Ljubljani, reg. zadruga z omejeno zavezo", in nemški „(1 e n o s s e n s e h a t't s - Y e r h a n d in Laika c It, regi s tri c rt e (len o s s e n s c h a f t mit bese hran k ter Ilaftu ng“. Njen okoliš obsega Kranjsko, Koroško, Štajersko, Goriško, Trst, Istro in Dalmaeijo. Zadruga ima svoj sedež v Ljubljani. II. Predmet podjetja. § 2. S m o t r i. Smotri Zveze so: 1. ) Revizija vseh naprav in poslovanja učlanjenih ji zadrug (Zveznih zadrug) v vseh panogah njihove uprave; 2. ) skupno varstvo interesov Zveznih zadrug; 3. ) vz.dfžavanje poslovnih odnošajev Zveznih zadrug mej sabo in do Zveze. Vsak drug namen Zveze je izključen. S 3. R e v i z i j a. Zveza prevzame dolžnost, revizijo svojih učlanjenih zadrug v smislu zakona z dne 10. junija 1903 drž. zak. št. 133, in k temu zakonu izdanega zvršitvenega propisa z dne 24. junija 1903 dr. zak. št. 134, ter v smislu v to svrlio po Zvezi vsakočasno določenega revizijskega reda, oskrbovati in v ta namen potrebne revizorje nameščati. Revizija vsake zadruge se ima po potrebi, če mogoče vsako leto, najmanje pa vsako drugo leto izvršiti. Raztezati se mora na naprave in poslovanje zadrug v vseh panogah njihove uprave, na varovanje zakonitih in statutaričnih določb, na knjigovodstvo in hlagajničilo poslovanje, posebno pa na to, če li zadruga v svoji osnovi in svojem celotnem delovanju ustreza določilom zadru žnega zakona ter smotrom in za dača m zadružništva. Natančneje določbe, tikajoče sc zvrševauja revizije, postopanja z revizijskimi poročili in pa plačila revizijskih stroškov, vsebuje revizijski red, ki ga ima v smislu zakona z dne 10. junija 1903, št. 133 drž. zak. in mi-nisterske navedbe z dne 24. junija 1903, št. 134 drž. zak. sestaviti odbor v sporazumu z nadzorstvom. § 4. Revizorje namešča načelstvo. Izjemoma, v posebno nujnih slučajih, sme Zvezdni predsednik revizorja imenovati; tako imenovanje pa potrebuje naknadnega odobrenja načelstva. Vsak revizor je podvržen nadzorstvu Zvezdnega predsednika, ravnatelja in načelstva. Zvezdu predsednik je opravičen, revizorja, ki je po njegovom mnenju hudo zanemaril svoje dolžnosti, začasno od službo odstaviti; a končno odločbo o teni ima načelstvo, ki sc mora najpozneje v 14 dueli v ta namen sklicati in zbrati k seji. Revizor sprejme v svrlio svoje legitimacije izkaznico, katero izdaja Zvczdn predsednik, potrdivši na njej obljubo revizorja o spolnjcvanju svojih dolžnosti. Na zahtevanje fimkcijonavjev Zvezdne zadruge mora revizor svojo izkaznico vsak čas pokazati. s r>. S kii]i n o vodstvo zadružnih interesov. \ tj 2. pod štev. 2 označeni smoter dosega Zveza zlasti v tem, da 'V -S1- s svetom in dejanjem potega za skupne interese Zveznih zadrug; podpira Zvezne zadruge glede osnove in poslovanja s svetom in dejanjem v svrlio spopolnitve v sebi združene zadružne organizacije; 66 c) posreduje na zahtevanje javnih oblasti pri podpiranju zadrug iz javnih sredstev; d) izdaje zadružen strokovni list in druge strokovne tiskovine; e) prireja sestanke in kurze v svrho neposrednega strokovnega poduka tunkeijonarjev in podrejenih organov Zveznih zadrug; f) sc poslužuje splošno vseh zakonitih sredstev za pospeševanje in zboljšanje zadružništva v svojem v § 2. št. 2 označenem delokrogu. V predstojeće označenem okviru obrača Zveza posebno pozornost in skrb kmetijskemu zadružništvu v svojem okolišu, osobito Raitteisenskim posojilnicam, mlekarnam in drugim kmetijsko-produktivnim zadrugam, nabavnim zadrugam za kmetijske potrebščine in razpe-čevalnim zadrugam za kmetijske pridelke. § 6. 1) e n a r n a z r a v n a v a. Izvršujoč v § 2., št. 3 označeni smoter posreduje Zveza med Zvczinimi zadrugami denarno zravnavo z gojitvijo tekočega računa osobito tako, da prevzema odvišne denarje Zveznih zadrug obrestonosno v tekoče zaračunanje in jim na drugi strani dovoljuje kredit, isto tako v tekočem računu, — v kateri namen je Zveza tudi opravičena posojila pri nečlanih jemati. III. Članstvo. 8 7. Č1 a n s t v o. Zvezi zamorejo kot člani pristopiti le zadruge, zasnovane temeljem zakona z dne 0. aprila 1873 d. z. št. 70, ki imajo svoj sedež v Zvezincm okolišu. § 8. Zadruga, ki želi Zvezi pristopiti, mora sc oglasiti pri načelstvu, ki po svoji prosti previdnosti dovoljuje ali odreka sprejem. Sprejem je šele pravokrepen, kadar pristopivša zadruga podpiše pismeno pristopnico ter vplača vpisnino v znesku 10 K in zadružni delež, odnosno (§ 12) prvi obrok v najnižjem znesku 200 K. Zadruga, koji načelstvo pristop odreče, ima pravico, pritožiti se na Zvczini odbor, ki o tem definitivno odločuje. § 9. Vsaka Zvezina zadruga je obvezana podvreči se glede vseh svojih osnov in poslovanja v vseh panogah svoje uprave reviziji po Zvezi. § 10. Zvezine zadruge, ki ne izpolnujejo v teh pravilih določenih dolžnosti ali kojih vedenje je v nasprotju z načeli, smotri, dobrim imenom ali kreditom Zveze ali kake Zvezine zadruge, smejo se sklepom Zvezinega načelstva izključiti iz Zveze. Zoper ta sklep je v roku 8 dni potem, ko je bila izključena zadruga o sklepu obveščena, dopusten priziv na Zvezin odbor, ki nespod-bojno konečno odločuje. Dokler ni priziv rešen, je izključena zadruga suspendirana od vseh pravic zadružnika. Razim tega izgubi članstvo vsaka Zvezina zadruga, če pride v konkurz ali če sc razdraži. Zvezina zadruga, ki želi prostovoljno izstopiti iz Zveze, mora isti pismeno naznaniti odpoved meseca oktobra in terjati od Zveze pismeno potrdilo odpovedi. Iztop sc izvrši s sklepom sledečega poslovnega leta. Prostovoljno ali neprostovoljno izstopivša zadruga nima nikake pravice do rezervnih zakladov ali drugega premoženja Zveze; opravičena je samo zahtevati, da se ji izplačajo njeni vplačani zadružni deleži v onem znesku, v kojem se izkazujejo po računskem zaključku za ono leto, v katerem se je izstop izvršil. To izplačilo sc ima izvršiti tekom 6 mesecev po ustanovitvi zadnje imenovanega računskega zaključka na Zvczini skupščini, ako se dotlej ne sklene ali odredi razdruženje Zveze. 8 H. Upravni prispevki. Vsaka Zvezina zadruga, ki nima glavnega deleža (po § 12.) mora prispevati vsako leto z zneskom 25 K k stroškom Zvezine uprave. Letni upravni prispevki so plačati meseca januarja vsacega leta na mestu Ljubljana. Na novo pristopivša zadruga mora takoj ob pristopu vplačati upravni prispevek za dotično leto, i. s. če sc pristop izvrši v prvi polovici leta t. j. v mesecih januarij do inkluzivno junija, cel prispevek v znesku 25 K, če se pa pristop izvrši v drugi polovici leta, le polovico v znesku 12 K 50 h. IV. Zadružni deleži. § 12. 1) c 1 e ž i. Zadružni deleži Zveze so dvojni: glavni in opravilni deleži. Glavni delež znaša 1000 K, opravilni delež pa 10 K. Vsaka Zvezina zadruga, ki je posojilnica (Zvezina. posojilnica), mora založiti vsaj jeden glavni delež. Vsaka druga Zvezina zadruga pa mora založiti vsaj jeden opravilni delež. Vsaka članica sme z dovoljenjem načelstva založiti poljubno število glavnih in opravilnih deležev. Tudi je zvezino načelstvo opravičeno, glede na poslovni obseg Zvezine zadruge isti dovoliti sprejem le pod pogojem, da založi dva ali več deležev, bodisi glavnih ali opravilnih. Vsak delež je takoj v gotovini vplačati. Le na novo pristopivšim posojilnicam zelo malega poslovnega obsega sme Zvezino načelstvo izjemoma dovoliti vplačilo glavnega deleža v obrokih; toda prvi obrok, ki je takoj ob pristopu plačati, mora znašati najmanj 200 K in ostali obroki sc morajo poplačati najpozneje tekom petih let. V. H lian ca. Razdelitev dobička in zgube. 8 13. Bilanca. Bilanca se sestavi po trgovskih načelih. Med aktiva se vpisuje: gotovina, vrednostne listine po dnevnem kurzu, drugo nepremakljivo in premakljivo imetje in terjatve Zveze. Med pasiva sc vpisujejo: zadružni deleži, zadružni dolgovi in rezervni zakladi. Kar ostane aktiv po odbitku pasiv, je čisti dobiček dotičnega leta. § 14. Bilanca se sestavi z 31. decembrom vsakega leta in se vjerna poslovno leto s kalendaričnim. S 15. Mesec pred Zvczino skupščino predloži Zvezino načelstvo letni račun in bilanco Zvczinemu nadzorstvu \ pregled. O odobritvi letnega računa in bilance sklepa konečno Zvezina skupščina. § 16. Dobiček. Dobiček se steka ves v Zvezino rezervne in druge zaklade, ker se deleži ne obrestujejo in ne dajejo ni-kakih dividend. Število in značaj teh rezervnih in drugih zakladov, njihove namene in razmerje njihove dotacije določa od leta do leta Zvezina skupščina. § 17. Z g u b a. če se pokaže zguba, katere ni moči pokriti iz tekočih letnih dohodkov, sc seže najpred na morebiten poseben rezervni zaklad, ki sc je vstanovil za pokritje takih izgub; če tega ni, ali če ne zadostuje, se seže najpred na glavne deleže, toda k večjem do zneska ene desetinke teh deležev, tako, da pride od vsakega glavnega deleža k večjemu 100 K v poštev; če to jamstvo ne zadostuje, se seže na vse rezervne zaklade po vrsti, kojo določi Zvezina skupščina, — in če bi tudi to ne zadostovalo, na zadružne deleže in sicer v prvi vrsti le na glavne deleže. Letna izguba se od teh deležev po enakih delih odpiše. Odpisane zneske morajo Zvezino zadruge takoj doplačati. Šele, ako bi vsi glavni deleži ne zadostovali v pokritje zgube, se poseže po enakem razmerju še na druge deleže, če bi pa tudi vsi zadružni deleži ne zadostovali, se daljna plačila razdelijo na posamezne članice v okviru in v razmerju njihovega zakonitega jamstva. Prikrajšani zadružni deleži so morajo takoj polno doplačati. VI. I prava in vodstvo Zveze. S 18. L' p ra v a. Zveza opravlja svoje zadeve samostalno s sodelovanjem vseh zadružnic. Njeni organi so: 1.) Zvezina skupščina (občni zbor). '2.) Zvozin odbor. .‘k) Zvezino načelstvo. 4.) Zvezin predsednik. ">.) Zvezin ravnatelj. ti.) Zvezino nadzorstvo. 7.) Zvezini uradniki in drugi uslužbenci. VII. Zvezina skupščina. § 19. Zvezina skupščina. Zvezina skupščina je občni zbor zadruge in sestoja iz odposlancev Zvezinih zadrug. Vsako Zvezino zadrugo zastopa na Zvezini skupščini njen načelnik. Če pa ta pri Zvezini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva Zvezino zadruge. Pooblaščenje Zvezincga uradnika ali revizorja je neveljavno. Vsaka zvezina zadruga, ki je založila glavni delež, ima na Zvezini skupščini za vsak založeni glavni delež "> glasov. Kot založen velja glavni delež tudi v slučaju, če v zmislu zadnjega odstavka § 12. še ni popolnoma vplačan. Vsaka druga Zvezina zadruga ima na Zvezini skupščini jeden glas. Zvezina zadruga, ki ima več glasov, sme iste, razdeliti na več pooblaščencev. V tem slučaju jc v vsakem pooblastilu natančno navesti, za koliko glasov da velja, če jc pa načelnik Zvczine zadruge na skupščini navzoč, mora isti vsekako izvrševati jeden glas svoje zadruge. Če bi kaka Zvezina zadruga izdala raznim pooblaščencem pooblastil za več glasov nego ji pristoja, odloči predsednik skupščine, kateri pooblaščenci da bodejo izvrševali glasove te zadruge, izključivši odvečne pooblaščence. § 20. Noben Član Zvezine skupščine ne sme glasovati, kadar se gre za sklepanje v pravnem razmerju med njim odnosno med po njem zastopano zadrugo in Zvezo. § 21. Sklepčnost. Zvezina skupščina je sklepčna, če jc zastopana vsaj jedna desetina glasov, ki pristojajo Zvczinim zadrugam. Kadar se pa gre za spremembo pravil ali za vprašanje razdružitve Zveze, je skupščina le sklepčna, če je zastopana vsaj polovica vseh opravičenih glasov. § 22. Če bi Zvezina skupščina najsi bode s katerim koli dnevnim redom, ne bila sklepčna, skliče se druga skupščina, ki jc potem brez ozira na vdeležbo sklepčna pod sledečimi pogoji: aj dnevni red nove skupščine mora biti isti, kakor oni nesklepčne skupščine ; />J razpis nove skupščine se mora razglasiti najpozneje v 14 dneh po dnevu nesklepčne skupščine; cj v razpisu nove skupščine je izrecno opozarjati na njeno brezpogojno sklepčnost v zmislu predležeče določbe pravil. § 23. Razpis skupščin e. Zvezina skupščina vrši se redno enkrat na leto in sicer najpozneje do 31. maja. Skliče jo Zvezino načelstvo potem, ko je letni račun zgotovljen. Za veljavnost zadevnega razpisa zadostuje, da ga podpiše Zvezini predsednik. Izvanredna Zvezina skupščina se skliče, če se to Zvczinemu načelstvu, odboru, nadzorstvu ali pa Zvezi-neinu predsedniku potrebno zali, ali če to zahteva od Zvczinega predsednika peti del Zvezinih zadrug z izrecno navedbo predmetov posvetovanja in sklepanja. Vabilo na Zvezino skupščino izvrši se pravovc-Ijavno tako, da sc 14 dnij prej dan, ura, kraj in dnevni red Zvezine skupščine razglasi v Zvezinem glasilu (§ 49.), po previdnosti Zvczinega predsednika ali načelstva, pa tudi še v drugih listih. § 24. Samostalni predlogi. \ saka Zvezina zadruga je opravičena oglasiti samostalne predloge za dnevni red. Taki samostalni predlogi se morajo sprejeti v dnevni rod Zvezine skupščine, če spadajo po pravilih v nje delokrog in če so vsaj 8 dnij pred razpisom Zvezine skupščine Zvezinemu predsedniku naznanjeni. Sicer so predlogi o predmetih, če niso na dnevnem redu, dopustni, toda o takih predlogih se zamore le posvetovati, ne pa o njih sklepati, izvzemši o predlogu, da naj se skliče izvanredna skupščina: o poslednjem predlogu se mora vsigdar takoj sklepati. § 2r>. S posvetovalnim glasom so sme Zvezine skupščine udeležiti vsak član kake Zvezine zadruge. S posvetovalnim glasom se nadalje vdeležujejo Zvezine skupščine tisti uradniki Zveze, katere Zvezin predsednik v to pokliče. § 26. Na Zvezini skupščini predseduje Zvezini predsednik ali njegov namestnik. Predsednik imenuje potrebno število zapisnikarjev in skrutinatorjev. Zapisnikarji so lahko tudi Zvezini uradniki, skrutinatorji pa le k glasovanju opravičeni člani skupščine, (le hi kak udeleženec s svojim vedenjem motil ugled ali red skupščine, ga sme predsednik posvariti in, če ponovljeno svarilo nima vspeha, od skupščine izključiti. Izključeni ima pravico, zahtevati odločbo skupščine, ki sc ima v njegovi odsotnosti takoj brez debate izvršiti. § 27. Glasov a n j e. Glasuje se na Zvezini skupščini z vsklikom ali pa ])o imenih. Z vsklikom glasuje sc takrat, kadar sc pokaže v predmetu popolno soglasje vseh k glasovanju opravičenih udeležencev skupščine in nihče teh udeležencev temu načinu glasovanja ne oporeka. Kadar se pa pokaže kako nesoglasje ali pa ugovor proti glasovanju z vsklikom, mora se vršiti glasovanje po imenih. Vsak, kdor hoče glasovati, mora se ob prihodu na skupščino zglasiti pri predsedniku, ter izkazati svojo glasovalno pravico in nje obseg. Predsednik sprejme vsa izkazila in povzroči, da se k glasovanju opravičeni udeleženec in obseg njegove glasovalne pravice zabeleži v zapisnik. Kadar pride do glasovanja po imenih, prečita zapisnikar imena k glasovanju opravičenih udeležencev in vsak izmed njih odda svoj glas za vprašljivi predlog ali proti istemu z „da“ ali „ne“. Volitve sc vršijo po listkih. A tudi pri volitvah je drug način glasovanja dopusten, če skupščina soglasno to sklene. Če se vrši volitev po listkih, pokliče zapisnikar zaporedoma k glasovanju opravičene udeležence in vsak odda toliko glasovnic, kolikor ima glasov. Pri vsakemu glasovanju odločuje absolutna večina oddanih glasov. Če se glasovi jednako razdelc, sc smatra predlog, o katerem se je glasovalo kot odklonjen. Ge pri volitvah nihče ne doseže absolutne večine, se vrši ožja volitev, pri kateri odločuje relativna večina glasov. Če bi pa pri ožji volitvi na ta način vsled enakosti glasov bilo smatrati več oseb kot izvoljenih, nego jih je voliti, odločuje med temi osebami po predsedniku vzdignjeni žreb. Predsednik se sme glasovanja vdeleževati. Predsednik konstatuje in razglasi skupščini izid glasovanja in volitev; njegovo zadevno konstatovanje in razglasilo je brezpogojno merodajno za vspeb glasovanja odnosno volitve. § 28. Delokrog skupščine. Predmeti sklepanja Zvezine skupščine so: 1.) Sprememba pravil, '2.) razdražim in likvidacija Zveze, 3. ) potrjenje letnega računa in bilance, 4. ) volitev Zvezinega odbora in nadzorstva, b.) odstavljenje Zvezinega odbora in nadzorstva, 6. ) sklepanje o porabi čistega dobička, o snovanju in dotiranju rezervnih in drugih zakladov ter o pokritju zgube, 7. ) odločevanje o pritožbah zoper poslovanje Zvezinega odbora, 8. ) odločevanje o razlagi zadružnih pravil in sklepov Zvezine skupščine; pravna pot jo v tem oziru izključena, 9. ) nespodbojna razsoja vseh sporov iz zadružnega razmerja, v kolikor po § 32, št. 11 ne pristoja odboru. § 29. Zapisni k. O Zvezini skupščini je sestaviti zapisnik, katerega podpiše predsednik, vsaj jeden zapisnikar in še dva h glasovanju opravičena udeleženca Zvezine skupščine. S temi podpisi postane zapisnik pravomočen. Sklepi Zvezine skupščine se vpisujejo v posebno knjigo in razglašajo v Zvezinem glasilu. Od poslednje razglasitve so izvzeti tisti sklepi, kateri so se pri Zvezini skupščini sami proglasili kot tajni. Vpis sklepov v dotični knjigi mora biti ravno tako podpisan, kakor zapisnik. Zapisnik o Zvezini skupščini se prečita na prvi sledeči Zvezini skupščini, ki o morebitnih ugovorih proti sestavi zapisnika konečno sklepa; če se sklenejo spremembe v besedilu zapisnika, se morajo iste kot dodatek pristaviti prvotnemu zapisniku in znova pravilno podpisati. Ge se sprememba tiče kakega sklepa, se mora ista tudi na slični način označiti v knjigi, v katero se vpisujejo sklepi skupščine. Vlil. Zvezin odbor. S 30. O d b o r. Zvezin odbor sestoja iz l.r> članov, katere izvoli Zvezina skupščina za dobo 3 let iz samopravnih moških članov Zvczinih zadrug. Vsaj 5 odbornikov mora imeti svoje stalno bivališče v Ljubljani. Ostali odborniki naj se kolikor mogoče porazdelijo na posamezne pokrajine Zvezinega okoliša. Zvezin odbor voli vsako tretje leto v prvi seji, ki sledi Zvezini skupščini, iz svoje srede Zvezi n o načelstvo za dobo treh let i. s. tako, da voli po vrsti najprej Zvezinega predsednika, potem prvega podpredsednika, potem drugega podpredsednika, nato Zvezinega ravnatelja in konečno enega, odnosno dva prisednika. Vsako leto izstopi jedna tretjina izvoljenih odbornikov in sc po dopolnilni volitvi nadomesti. Izstopivši smejo zopet voljeni biti. Prvo leto veljave teh pravil določi žreb, ki ga izžreba predsednik izstopivših f> članov. Drugo leto izstopi ostalih 5 članov odbora, ki niso v načelstvu. Tretje leto izstopijo člani načelstva — potom pa vsako leto tisti odborniki, ki so spolnili triletno poslovno dobo. Vedno ostane odbor do Zvezinc skupščine v svojih funkvijali. § 31. Zvezin odbor se shaja v Ljubljani i. s. vsaj vsako leto enkrat v s vrbo določitve smeri in obsega Zvezi nega delovanja in kontrole načelstvenega poslovanja. Zbere se odbor na pismeno povabilo Zvezdnega predsednika, kateri mora isto vsakemu odborniku vsaj 5 dni pred sejo odposlati. Predsednik mora skieati Zvezdni odbor, ako to zahteva jedna tretjina odbornikov, naznanivši razloge. Odborovi seji predseduje Zvezda predsednik ali njegov namestnik. S posvetovalnim glasom se vdeležijo odbo-rovih sej tisti Zvezdni uradniki, katere predsednik v to pokliče. Odbor sme svoje seje proglasiti kot javne; vtem slučaju sme seji kot poslušalec prisostovati vsak član kake Zvezdne zadruge. Poslušalci pa so obvezani, opustiti vsako znamenje pritrjevanja ali graje — sicer je dolžnost predsednika, javnost takoj izključiti. § 32. Delo k r o g. Delokrog Zvezdnega odbora obsega: 1. ) določitev kraja, časa in dnevnega reda za Zvezdno skupščino, toda brezkvarno veljavnosti skupščine, ako jo brez odborovega sklepa skliče načelnišlvo samo (§ 215); 2. ) pripravo predmetov, ki sc imajo na Zvczdnib skupščinah vzeti v pretres; 3. ) določitev poslovnega reda za Zvezin odbor in za vse notranje poslovanje Zveze; 4. ) odobritev letnih proračunov za upravne stroške in odobritev izdatkov, ki niso bili v proračun postavljeni; pregled letnih računov; (5.) volitev Zvezdnega načelstva in kontrolo njegovega poslovanja; 7. ) rešitev drugih zadev, katere morebiti Zvezdna skupščina odboru odkaže v rešitev; 8. ) sestava revizijskega reda, sporazumno z nadzorstvom, in revizijskega tarifa; 11.) določitev smeri in obsega Zvezdnega poslovanja v okviru pravil; 10. ) rešitev pritožb zoper poslovanje načelstva; 11. ) neizpodbojno razsodbo v vseh sporih, ki nastanejo iz zadružnega razmerja med posameznimi članicami in Zvezo, oziroma načelstvom; 12. ) določitev Zvezdnega glasila. S 33. Sklepanj c. Zvezda odbor sklepa z absolutno večino glasov; pri jednakosti glasov odloči glas predsednika. Volitve Zvezdnega odbora se vršijo po listkih in če se ne doseže-absolutna večina glasov, sc vrši ožja volitev tako, kakor pri glavni skupščini po § 27. Zvezda odbor je sklepčen ob navzočnosti petero svojih članov. § 34. O vsaki seji Zvezdnega odbora se sestavi zapisnik, katerega podpišejo predsednik, zapisnikar in dva odbornika. Zapisnikarja, ki sme biti tudi Zvezin uradnik, imenuje predsednik. § 35. Če kak odbornik mej letom izstopi, sme se odbor s sejnini sklepom do prihodnje Zvezdne skupščine potom kooptacije dopolniti. Mandat kooptiranoga odbornika premine v istem hipu, ko se snide prva kooptaciji sledeča Zvezdna skupščina. IX. Zvezi no načelstvo. § 36. Načelstvo. Zvezdno načelstvo sestoja iz petero članov i. s. iz Zvezinega predsednika, obeh podpredsednikov, Zvezdnega ravnatelja in enega prisednika, odnosno dveh prisedlii-kov, če je Zvezini ravnatelj ob enem Zvezin predsednik ali podpredsednik. Vsi člani Zvezdnega načelstva morajo imeti stalno bivališče v Ljubljani, izvzemši jednega prisednika, ki sme biti iz okoliša ljubljanskega okrajnega sodišča. § 37. Delokrog Zvezdnega načelstva obsega vse tiste posle, kateri niso izrecno pridržani Zvezini skupščini, Zvezdnemu odboru ali nadzorstvu. Na zunaj so pa pravna dejanja načelstva vsakako za Zvezo obvezna. Za prekoračenje delokroga je načelstvo Zvezi odgovorno. § 38. Zvezdno načelstvo se zbira po potrebi, na povabilo Zvezinega predsednika. Predseduje Zvezini predsednik ali njegov namestnik. Zvezdno načelstvo je sklepčno, če so vsaj trije Člani prisotni. Sklepa se z. absolutno večino glasov; pri enakosti glasov odločuje mnenje predsednika. 8 30. Dokler se Zvezin odbor ne snide, prevzame Zvezdno načelstvo tudi vse agende odborove. Toda za svoje zadevne ukrepe je odboru odgovorno in mora iskati njegove naknadne odobritve. O vsaki seji Zvezinega načelstva je sestaviti zapisnik, katerega podpiše predsednik in še jeden član načelstva. 8 40. Zvezin predsednik sme po svoji previdnosti Zvezdne uradnike vabiti k načelstvenim sejam s posvetovalnim glasom. 8 41. Zvezdno načelstvo podpisuje pravoveljavno za Zvezo tako, da se pod Zadružno tvrdko podpiše predsednik ali njegov namestnik in še jeden član Zvezinega načelstva, ali pa Zvezdni predsednik, ali Zvezdni ravnatelj in jeden Zvezdni uradnik, kateremu je načelstvo podelilo „prokuro" (§ 46). člani Zvezdnega načelstva so takoj po njihovi izvolitvi naznaniti za vpis v zadružni register. Njihova legitimacija je zadevni volilni zapisnik Zvezinega odbora. X. Zvezini predsednik. 8 42. Predse d ni k. Zvezin predsednik zastopa Zvezo na znotraj in zunaj in ima pravice in koristi Zveze in v Zvezi združenih zadrug varovati na vse strani. 70 Zvezinemu predsedniku pristoja vrhovno vodstvo tekočih poslov v smislu pravil in sklepov Zvczinih skupščin, Zvezinega odbora in Zvezinoga načelstva. Zvezin predsednik zastopa Zvezo tudi pred sodiščem v pravdnih in izvenpravdnih zadevah, ne da bi za to potreboval kakega posebnega pooblastila. Zvezin predsednik posluje tako dolgo, da izvoli odbor novega predsednika. Kadarkoli je Zvezin predsednik zadržan, nadomešča ga v vsakem oziru prvi, in če je tudi ta zadržan, drugi podpredsednik. XI. Zvezi ni ravnatelj. § 43. Ra v n atelj. Zvezin ravnatelj vodi kot delegat Zvezinega načelstva neposredno vse Zvezinc posle. Njemu so neposredno podrejeni vsi Zvezini uradniki in drugi uslužbenci, ki so mu dolžni pokorščino. Opravičen je uslužbenca (uradnika ali drugega) ki se pregreši zoper svoje dolžnosti, od službe suspendirati do odločitve načelstva. Zvezin ravnatelj sprejema navodila od Zvezinega predsednika. Za svoj trud dobiva Zvezin ravnatelj remuncracijo, katero določa Zvezin odbor. XII. Zvezino nadzorstvo. 8 44. N adzorstv o. Delokrog Zvezinega nadzorstva je tisti, ki ga določata §§ 24 in 2") zak. z dne 9. aprila 1873, d. z. št. 70. Razvcn tega mu pristoja sodelovanje pri sestavi revizijskega reda (§§ 3, 32). Zvezino nadzorstvo sestoja iz petero elanov, katere voli Zvezina skupščina za dobo enega leta t. j. od enega rednega občnega zbora do drugega. člani Zvezinega odbora 31), h katerim pripadajo tudi člani Zvezinega načelstva, ne morejo biti člani nadzorstva. Nadzorstvo izvoli iz svoje srede načelnika in podnačelnika z absolutno večino glasov. Seje sklicuje načelnik in če je ta zadržan, pod-načelnik. Sklepčno je nadzorstvo ob prisotnosti treh članov. XIII. Zvezini uradniki in drugi uslužbenci. § 4.',. Uslužbenci. Zvezino načelstvo namešča po potrebi uradnike in druge uslužbence, določa njihov delokrog in jim plačo odmerja. — To vse v okviru proračuna odnosno dovolitve Zvezinega odbora. V ostalem veljajo glede Zvczinih uslužbencev določila tj 2G zak. z dne 9. aprila 1873, d. z. št. 70. Legitimirajo se vsi uslužbenci po pismenem dekretu, katerega sprejmejo pri imenovanju, odnosno po pismenem pooblastilu, katero označuje njihove morebitne pravice, zadrugo na zunaj zastopati. § 46. Uradnik, ki je dobil pravico, sopodpisovati Zvezino tvrdko, („prokuro" tj 41) ima se naznaniti za vpis v zadružni register, priloživši njegov podpis tako, kakor veleva glede članov načelstva tj 16 zak. 9. aprila 1873, d. zak. št. 70. Njegova tozadevna legitimacija je zapisnik o sklepu načelstva, da se mu podeli prokura. § 47: Vsi Zvezini uslužbenci so dolžni neposredno pokorščino Zvezinemu predsedniku in Zvezinemu ravnatelju ter posebno spoštovanje vsem članom Zvezinega odbora in nadzorstva. Istotako je vsak podrejeni uradnik ali drug uslužbenec dolžan pokorščino in posebno spoštovanje nadrejenemu mu uradniku. Vsak uslužbenec je obvezan, zvesto in marljivo izpolnjevati svoje dolžnosti, točno držati marine ure in, če okolnosti zahtevajo, svoj čas tudi čez uradne ure posvetiti svoji nalogi. Posebna dolžnost vseh Zvezdnih uradnikov in drugih uslužbencev jo naj strožje varovati uradno taj n ost. Med seboj in s strankami se imajo Zvezini uslužbenci vesti mirno in uljudno. Tudi izven urada so Zvezini uslužbenci brez razlike obvezani, s svojim vedenjem varovati svoj in Zvezin ugled. S 48. Vsi Zvezini uslužbenci stoje pod disciplinarno oblastjo Zvezinega načelstva, zoper knjiga tozadevne ukrepe imajo pravico pritožbe do Zvezinega odbora. A pritožba nima odložilne moči. Odločba Zvezinega odbora je definitivna in neizpodbojna. Zvezin predsednik, kakor tudi Zvezin ravnatelj ima pravico uslužbenca, ki se je pregrešil zoper svoje v § 47 označene dolžnosti provizorično suspendirati od službe do določitve načelstva. XIV. Razglasila zadruge. S 49. Razglasila. Zveza razglaša svoja razglasila v Zvezinem glasilu. Glasilo Zveze je v Ljubljani izhajajoči po Zvezi izdajani list „Narodni Gospodar*1. Zvezin odbor ima pa pravico, glasilo spremeniti. Dotični svoj sklep mora odbor takoj razglasiti v ljubljanskem uradnem listu in v dotedanjem glasilu; toda za pravoveljavnost tega razglasila zadostuje objava v uradnem listu. (Je smatra Zvezino načelstvo kot umestno, sme Zvezina razglasila objaviti razim v Zvezinem glasilu tudi še v drugih Časopisih in sploh še na drug način; zlasti se sme v važnejših slučajih poslužiti oblike okrožnice do Zvczinih zadrug. Vsaka Zvezina zadruga sprejema po 2 iztisa Zvezinega glasila brezplačno. XV. Zvezino poslovanje. § r>o. I’ o sl o vanj e. Zvezinc knjige se vodijo po določilih trgovskega prava. § 51. Koncem poslovnega leta sklene načelstvo knjige in račune in sestavi letni račun. Letni račun ima vse-kako izkazati odnosno obsezati: 1. ) Vse dohodke in stroške (račun prometa); 2. ) račun dobička in zgube; 3. ) račun bilance. — 7! § 52. Glede strokovne revizije Zvezinih zadrug še posebc določa: 1. ) Redno se izvrši revizija vsake Zvezdne zadruge vsako drugo leto; 2. ) izvenredno sc vrši revizija na zahtevanje Zvezdne zadruge same ali pa vsled odločbe Zveze, ako smatra tako izvenredno revizijo kot potrebno, ali umestno; it.) redna revizija (ad 1) sc zvrši na Zvezdne stroške, pod pogojem, da se zamore vsled normalnega obsega in poslovanja Zvezinc zadruge izgotoviti v dveh dnevih. 4.) izvenredna revizija (ad 2) sc izvrši na stroške dotične Zvezdne zadruge; isto velja o redni reviziji, ec in v kolikor traja vsled razmer dotične zadruge (bodi vsled njenega obsega, njenega kompliciranega aparata ali nenavadnih razmer v njenem poslovanju) dalje kot dva polna dneva. Poplačilo revizijskih stroškov se zvrši po revizijskem tarifu Zveze. XVI. Razdvužhn Zveze. § 53. R a z d r n ž h a. če se Zveza razdraži, pripade čisto Zvezdno premoženje Zvezinim zadrugam po meri zneskov od njih založenih deležev; Zvezdna skupščina pa sme v tem oziru tudi drugače določiti. XVII. Zaveza zadružnikov. S 54. Z a v e z a. Zaveza zadružnikov je omejena v smislu lil. pogl. zak. z ilne 9. aprila 1873, d. z. št. 70. Vsaka Zvezdna zadruga jamči za Zvezdne zaveze poleg zneska svojih deležev tudi še z nadaljnim zneskom, ki se po različnosti deležev določi sledeče: Na vsak glavni delež pride še jamstva v štirikratnem znesku istega; na vsak opravilni delež pa še jamstva v 1 Hkratnem znesku istega. Toraj daje skupnega jamstva: vsak glavni delež za .'»000 K, vsak opravilni delež pa za 200 K. Na obseg jamstva nima nikakega upliva, če v smislu § 12. glavni delež še ni popolnoma poplačan. Dotična Zvezdna zadruga jamči brezpogojno po pred-stoječih določilih. Prehodne določbe. 1. Do konstituiranja Zveze na podlagi novih pravil posluje dosedanji odbor in dosedanje načelstvo. Mandat razsodišča pa ugasne takoj, ko so nova pravila pravo-močno registrpvana. IT. Takoj po registraciji predstojećih pravil ima načelstvo sklicati izvenredno Zvezdno skupščino v s vrhu konstituiranja Zveze na temelju novih pravil. m. ti pravomoćnim registrovanjem novih pravil se smatrajo dosedanji trgovski, obrtni in opravilni deleži (§ 12 starih pravil) kot odpovedani, ter dotični zadružniki (Zvezdni trgovci, Zvezdni obrtniki in redni člani) kot iztopivši. Glede teh Članov in njihovih deležev se bode postopalo natančno po $8 78 in 79 zak. 9. aprila 1873, d. z. št. 70. IV. Dosedanji glavni deleži prve vrste (§ 12 lit. a starih pravil) se smatrajo identični z glavnimi deleži (§ 12 novih pravil). V. Dosedanji glavni deleži druge vrste (§ 12 lit. b starih pravil) se smatrajo identični z opravilnimi deleži novih pravil (§ 12 novih pravil); efekt je toraj ta, da sc ti deleži pod novim imenom znižajo od 200 K na 10 K in celotno jamstvo takega deleža zmanjša od 600 K na 200 K. ti pravomočnim registrovanjem novih pravil sc smatra od vsakega dosedanjega glavnega deleža 11. vrste delni znesek 190 K kot odpovedan in se postopa v tem pogledu natančno po predpisih §§ 77 do 80 zak. 9. aprila 1873, d. zak. št. 70. VI. Dosedanja obveza vseh zadružnikov (§ 08 starih pravil) velja sploh brez izjeme še do 31. decembra 190"». ticlo s prvim januarjem 1906 stopi v novih pravilih določeno jamstvo (S 54) v veljavo. Tako je vsaki Zvezini zadrugi dana prilika, s pravočasno od-povedijo, odtegniti si novi, deloma bistveno povekšani obvezi po § 54 novih pravil. VII. Takoj po registrovanju novih pravil mora Zveza ustaviti svoje dosedanje delovanje v kolikor ne spada po novih pravilih v njen delokrog. Likvidovanje dosedanje blagovne kupčije se ima po navedenem registrovanju takoj pričeti in najpozneje v ti mesecih zvršiti. Vlil. Prva redna revizija vseh Zvezinih zadrug v smislu zakona z dne 10. junija 1903, d. zak. št, 133, odnos, min. naredbe z dne 24. junija 1903, d. zak. št. 134, izvršiti se ima najpozneje do 1. februvaija 1905. V Ljubljani, 10. decembra 1903. 72 — Napačni nauki glede knjigovodstva. V štev. 3. našega linta opozorili smo prav mirno in stvarno list „Slov. Zadruga11 na njeno zmoto glede našega navodila za knjigovodstvo. Nato smo dobili tak odgovor, da nam je kot strokovnemu listu nadaljna stvarna polemika z imenovanim listom nemogoča. Vemo sicer, da nobena naša članica in sploh nikdo, ki le količkaj pozna zadružno knjigovodstvo, ne dvomi o pravilnosti našega navoda ; vendar smo se, ker je zadeva precej važna, radi dokaza pravilnosti našega navodila, obrnili direktno na „Splošno zvezo gospodarskih zadrug11 v Avstriji — na Dunaju, ki je pač v takih strokovnih vprašanjih brez dvoma kompetentna. Pisali smo ji dne 1. marca 1904, naj nam blagovoli odgovoriti na sledeča tri vprašanja: 1. Izpeljejo posojilnice kapita-liziranje hranilnih obresti tudi v blagajniškem dnevniku ? 2. Izpeljejo posojilnice obresti, ki jim narastejo pri „Centralni blagajni11 v dobro ali breme — tudi v blagajniškem dnevniku? 3. Ali se z ozirom na izpeljave sub 1. in 2. blagajniški dnevnik ni moral 31. decembra popolnoma zaključiti, temveč je mogel ostati za omenjene izpeljave odprt ? „Splošna zveza gospodarskih zadrug11 nam je odgovorila z listom z dne 4 marca 1.1. št. 1458. Obresti hranilnih vlog vpišejo se z 31. decembrom v blagajniškem dnevniku kot pripisane obresti pri hranilnih vlogah med prejemke in kot obresti za pripisati med izdatke s čim se račun zjednači. Na isti način se izpeljejo v blagajniškem dnevniku pojedinim posojilnicam pri „Centralni blagajni11 v breme ali v dobro narasle obresti. Pri tem se mora v blagajniškem dnevniku koncem leta pustiti prostor, da se te izpeljave morejo v janu-varju vknjižiti. Da se pusti blagajniški dnevnik še odprt za vknjižbe, ki so še le v januvarju mogoče, je neizogibno in torej pravilno.11 Pa mirna Bosna! Razgl a sanj c va (Minsk ih zaključkov. Ker morajo biti vsi računski zaključki in bilance do konca junija razglašeni, pozivamo vse svoje članice, da nam dopošljejo takoj svoje računske zaključke. Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi: Leskovec pri Krškem, hran. in pos. (25. 2.) K 1000 — Hrenovica hr. i. p. (26. 2.) 1200 — Borovnica, „ „ „ n n 2000 — Češnjica, „ „ „ » 1000-— Polh. Grad., „ „ „ n 7) 'J00-— Preska, „ „ „ „ n 267 — Škofjaloka, „ „ „ „ n 1000 — Kandija, „ „ „ (27. 2.) n 2500 — Rova, „ „ „ „ v 2000 — Horjul, „ „ „ 2200 — Zg. Tuhinj, „ „ „ „ ,, 2500 — Jesenice, „ „ „ „ „ 1500 — Mengeš, . „ „ * 1800- Predvor, „ „ , 1800' - Čatež, ,, ,, ,, v v 500-— Zagradec, , „ „ n 800 — Žužernb., „ „ „ » » 280'— Pulj, istr. „ 1 n 5000' — Št. Jernej, slov. pos. (26.2.) n 19710'— Izlake, hr. i. p. (28. 2.) „ 2000 — Horjul n „ „ „ 700-— Vel. Lašče, ,, „ „ t) D 2000' — Crni vrh, „ „ „ D 1000 — Sorica, w w ,, 11 400 — Žužemberk, „ „ „ n fJ 1000-— Srednjavas, „ „ „ n » 4000-- št. Peter, „ » n 1000-— Metlika, „ „ „ (1. 3.) n 8000- - Zatičina, „ ,, „ >1 ii 1400-- CatcŽ, n n n (23. 2.) n 2000 — » n n n (2. 3.) 2000 — l©i » n n V n 3300 — Škocijan, „ . „ V n 2100 — 1 unice, „ „ ,, n 800’— Kranjskag., „ „ n 2000'— Oprtalj, društvo za štednju i zajmove (2. 3.) n 43480 Crni vrh hr. i. p. „ n 1000-— Idrija, Ij. „ „ „ „ n 1200 — Selce, „ ,, „ 71 4000 — Št. Jur ob juž. železnici hran. in pos. (2. 3.) J) 500 — St. Jur ob juž. železnici hran. in pos. (2. 3.) K 2000' — Št. Jur p. K.,hr. i. p. „ 11 1700’— Mengeš, ,, „ „ (3. 3.) 11 1832 87 Trebelno, „ „ „ „ n 2500' - Tržič, „ „ „ 71 2000'— Cerklje, » „ „ » ii 2000’— Žužemberk, „ „ „ (4. 3.) 71 6000’— Tržič, „ „ „ n 1000 — Polh. Grad., „ „ „ „ 1400 — Češnjica, » „ » » n 1000-— Zagradec, „ „ „ „ n 2200-— Borovnica, „ „ „ n 3000'— Št. Rupert, „ „ „ » 2900 — Šmartno, n „ „ „ 1000- — Bled, ,, ,, ,, „ H 3160- Sorica, „ , „ (5. 3.) n 694-73 Sv.Križp.L., „ „ n 1000 — Ribnica, „ „ „ ,, n 8000 - Sv. Kunigunda, h. i p. „ n 500 - Loški potok hr. i. p. „ 1600-— Selce, y ^ n 2500' — Gorje, „ » , n 5000'— Zg. Tuhinj, „ „ „ 1500-— Št. Jur p. K. „ „ „ „ „ 3000-— Srednjavas, „ „ , n 2000’— Trebelno, „ „ „ 71 2000-— Dobrepolje, „ „ „ n 3500-— Tomišclj, „ „ , ii 3500' — Smlednik, . „ , D 100-- Izlake, „ „ „ „ V 2000- D. M. v Polji „ , , (6.3.) )) 900 — Senožeče, „ „ „ „ 11 600’— Preska, „ „ „ 440 — St. I eter, » » n » 11 8000 — Horjul, „ „ „ V 1000-- Škocijan, „ „ „ (8. 3.) 11 1000 - Cerknica, „ „ „ „ 6000- Planina, , „ „ „ 400- Vojsko, „ „ „ ,, 255-20 Škofjal., Ij* » . n „ n 3700-— Šmarje, „ „ „ 4001)-— D. M. v Polji , „ „ (9. 3.) n 330 — Št. Jur ob juž. železnici hran. in pos. (9. 3.) n 1500 — Tržišče, hr. i. p. „ n 500 — Planina, „ „ „ „ n 100 — Starigrad, društ. za štednju i zajmove (9. 3.) i) 4000 — Pozor! „Gospodarska zveza“ sprejema naročila za domače lanene preše (tropine) po 19 K za 100 kg brez vreče. 73 Denarni prometi in bilance Hranilnica in posojilnica v Horjulu, vegistrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deveto upravno leto 11)03. člani: koncem leta 1902 289, v I. 1903 pristopilo 11, izstopili 3; koncem leta 296. Deleži: začetkom 1. 1903 K 576, v upravnem letu prirastlo K 22, odpadlo K 6; koncem leta K 592; odpovedano: 3. Denarni promet: K 411.239 86. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 22 Deleži 6 Hranilne vloge . . 53.695 52 Vzdignjene br. vloge 96.004 37 Izposojila .... 77.864 25 Vrnjena izposojila . 26955 99 Vrnjena posojila 47 (171 84 Dana posojila . . 55.591 57 Vrnjeni nat. denar 14.300 — Naložen denar . . 14.987 28 Obresti nal. denarja 378 23 Inventar nepremični 107 80 Plač. obr. od posojil 10.855 92 Obr br. vlog izplač 2.245 32 Upr. in uradni prisp. 267 34 „ , » kapit. 5.672 17 Pristopnine . . . 11 — Obr. pos. povrnjene 58 57 tiot začetkom 1.1U03 1.585 to Upr. in uradni sfroški 911 91 Davek rentni in nep. 98 27 čisti dobiček 1 1902 634 24 Obresti posojil . . j 1 314 87 Got. koncem 1. 19031| 2.063 14 206.651 50 || 206 651 50 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila. • . . . Naložen denar . . Inv. prem. 10°/oodp Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin . „ kolekov . Terjat, na vknižnini ter obresti od teh Obresti naložen, denarja na dolgu . Got. koncem 1 1903 201 923 9.209 298 7 926 128 41 116 34 2.063 52 63 43 30 32 30 70 56 14 Deleži Hranilne vloge s ka-pitalizov. obrestmi Izposojila .... Pedpl. obresti posojil Rezervni zaklad, 0/o čisti dobiček . . . 592 141 780 70908 119 7.334 1 007 64 26 82 16 02 LJ 221.741 90 221.741 90 II 1 Hranilnica in posojilnica na Jesenicah, registrovana zadruga z neomejeno zazezo, za tretje upravno leto 1903. člani: koncem leta 1902 55, v I. 1903 prirastlo 38, odpadel 0; koncem leta 93. Deleži: začetkom leta 1903 K 275, v upravnem letu prirastlo K 190, odpadlo KO; koncem leta K 465; odpovedano: 2. Denarni promet: K 397.108 70. Prejemki (Debel) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 1901 — Hranilne vloge . .1 105 999 09 Izposojila .... 1.700 1 — Vrnjena posojila. . 13.013 70 Vrnjeni nalož denar 72 918 44 Obresti nal. denarja 1 545 ! 25 Plač. obr. od posojil 3.022 54 Upr. in uradni prisp 242 1 67 Pristopnine ... 38 j — Got. začetkom 1. 1903 1 057 73 __ li 1 Vzdiguj, hran. vloge Vrnjena izposojila Dana posojila . . . Naložen denar . . Inventar premični . Obr br. vlog izplač Obr hr. vlog kapital Obr pos povrnjene Upr. in uradni stroški Ren. dav. in nep. pr Gotov. 31. dec 1003 46 598 1.700 41 980 103.003 to 328 3 347 353 28 2 346 19 53 45 92 27 42 50 14 Posojila I 75.024 Naložen denar . . ji 45 207 Inventar premični 321 Zaostale obr. posojil 6 Vrednost tiskovin . j 140 „ kolekov . 6 Ustanovni stroški po 50°/o odpisu . 75 Gotov. 31. dec 1903 2.346 ! ! "S2 || Deleži i 465 Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . 121.245 Predpl. obr. posojil 100 Rezervni zaklad, "/o 257 Čisti dobiček . . . 1.059 33 80 48 69 \ 199 727 | 42 (I 199 727 42 1 123.128 | 30 || 123 128 | 30 1 « II 1 T II Hranilnica in posojilnica v Poljanah nad Škofjo Loko, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1903. člani: začetkom leta 393, v upravnem letu pristopilo 22, izstopilo 8; koncem leta 407. Deleži: začetkom I. K 786, v upravnem 1. prirastlo K 44, odpadlo K 16, konec leta K 814; odpovedano: 12. Denarni promet: K 607.827'74. Prejemih (Debet) K b Izdatki (Kredit) K h Deleži 44 Deleži 16 Hranilne vloge . . 140 633 51 Vzdignj. hran. vloge 202 871 72 Prehodni .... 9.573 82 Prehodni .... 8 352 40 Vrnjena posojila. . 25 159 20 Dana posojila . . 39.270 — Vrnjeni nalož. denar 93 596 77 Naložen denar . . 43.468 92 Povr. uradni stroški 65 — Inventar premični . 116 — Obresti nal denarja 12 500 82 nepremični 18 40 Plač. obr. od posojil 14 513 41 Obr. hr. vlog izplač. 3 037 90 Upravni prispevki . 998 62 Nagrada .... 1.000 — Golov, začetkom leta 6 093 72 Upravni stroški . . 682 39 Za prodano zemljišče 1 362 92 Ren dav. in nep. pr. 472 02 Zemljiški davek . . 15 20 Uradni stroški . . 65 Gotov 31 dec 1903 9 255 84 | 308 541 79 308.541 79 II 1 II Imetje (Aktiva) Dolgovi (Pasiva) K K h h Posojila i . . . . 3.49732 Deleži ! 814 Naložen denar, °/o . 216 281 38 Hranilne vloge s ka- Inv. pr. z odp. 10°/o 624 20 pitalizov obrestmi j 602 349 79 Inventar nepremični 21.334 40 Predplačane obresti Terj. za prod. posest 854 96 posojil .... 267 25 Zaostale obr. posojil 8 932 41 Rezervni zaklad, 0/o' 8 693 99 Delež pri „Lj. pos/ 4 — čisti dobiček . 501 60 96 Vrednost tiskovin . 300 — „ kolekov . 6 — Terjatev za najem n 741 83 Nepovrn. vloge s °/o 201 65 Gotov 31 dec. 1903 9.255 84 612 626 63 1 612.626 63 j 74 — Hranilnica in posojilnica v Ribnici, reg. zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1903. Člani: koncem I. 1902 235, v 1. 1903 pvirastlo 41, odpadlo 0, koncem leta 270. Deleži: začetkom leta K 559, v upravnem letu prirastlo K 82, odpadlo K 16, koncem leta K 625; odpovedano: G. Denarni promet: K 912.414. Prejemki (Debet) r * h Izdatki (Kredit) K h Deleži 82 Deleži 16 Hranilne vloge . 193.059 20 Vzdiguj, hran. vloge 156.032 72 Vrnjena posojila 101.772 59 Dana posojila . . : 168.790 15 Vrnjeni nal. denar . 119.551 73 Naložen denar . . 1 96 522 4U Najemnina .... 512 08 Inventar premični . 60 72 Obresti nal. denarja 7 152 84 Inventar nepremični j 29.361 43 Povrnjeni prehodni . 537 01 Obr. hr. vlog izplač. 851 95 Plač. obr. od posojil 11.574 99 Obr pos. povrnjene 14 52 Upr. in uradni prisp. 1 300 28 Upr. in uradni stroški 1.072 32 Pristopnine . . . 82 — Hišno-najem. davek 397 85 Golov, začetkom leta 23.283 44 Pent. dav. in nep pr. 241 12 Obresti deležev . . 38 66 Prehodni .... 100 — Gotov. 31. dec. 1903 5 402 32 ' 458 908 16 458 908 16 li 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 1 287.068 72 Deleži 625 _ Naložen denar . . 124.620 46 Hranilne vloge s ka- Inventar premični . 383 90 pitaliz obrestmi . 444.965 74 Inventar nepremični 29 067 82 Ppredpl obr. posojil 1.735 07 Zaostale obr. posojil j 1 41/ 41 Rez. zaklad, °/o 1.879 55 Nepovrnj prehodni . 220 — čisti dobiček . . . 2 005 27 Gotov. 31. dec. 1903 5.402 32 451.210 63 451.210 63 Slovenska posojilnica v Št. Jerneju na Dolenjskem, reg. zadruga z neomejeno zavezo, za deveto upravno leto 1903, Člani: stanje začetkom leta 451, v upravnem letu prirastlo 67, odpadlo 25, stanje koncem leta 493. Deleži: začetkom leta K 8.523, v upravnem letu prirastlo K 1.234, odpadlo K 641, koncem leta K 9.483; odpovedano: 0. Denarni promet: K 403.917-27. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 1 234 Deleži 641 60 Hranilne vloge . . 105 010 01 Vzdignj. hran. vloge 60.125 27 Vrnjena posojila. . 27.340 52 Tiskovine .... 33 — Vrnjeni nal. denar . | 52.500 Inventar nepremični 90 — Dana posojila . . 62 107 — — Naložen denar, °/r> . 65 420 23 Obr. nalož. denarja 4 700 23 Inventar premični . 215 08 Zamudne obresti 28 99 Inventar nepremični 9 471 10 Plač. obr. od posojil 7 913 49 Obr. hr. vlog izplač. 543 74 Upr. in uradni prisp. 808 21 Nagrada .... 160 6 — Pristopnine . . . 134 — Obr. pos. povrnjene 10 Golov začetkom leta 2 362 57 Upr in uradni stroški 265 03 Knjižice 32 40 Pridobnins in rentni Tožbeni, sod. stroški 60 28 davek in nep. pris. 196 19 Posebna i'ezerva . ! 1 061 62 Tožbeni, sod. stroški 114 99 Vdob.nam. izd. 1902 280 — Gotov. 31. dec. 1903 2.635 37 Za posebno rezervo 1 061 62 U 203.276 32 || 203 276 32 II 1 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 153.858 03 Deleži 9 483 50 Naložen denar . . 110.927 83 Hranilne vloge s ka- Inventar premični . 304 52 pitaliz. obrestmi . 258 616 95 Inventar nepremični 9,281 68 Predpl. obr. posojil 1.771 58 Zaostale obr. posojil 246 07 Rezervni zaklad . 5 585 53 Vrednost tiskovin 33 — Čisli dobiček . . . 2 033 94 Gl. delež „Gosp zv.“ 200 — Uprav, delež . . . 5 — Čutov. 31. dec 1903 2.635 37 J 277.491 50 277 491 50 II II 1 Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu pri Zatidini, reg. zadruge z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1903. Člani: kuncem 1. 1902 383, v upravnem letu pristopilo 16, izstopilo 13, koncem 1. 1903 386. Deleži: začetkom leta K 766, v upravnem letu prirastlo K 32, odpadlo K 26, koncem leta K 772; odpovedano: 13. Denarni promet: 382.873,94. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 32 Deleži 26 Hranilne vloge . . 127.027 32 Vzdignj. hran. vloge j 103 215 26 Vrnjena posojila . . 13.107 52 Dana posojila . . 37.089 — Vrnjeni nal. denar . 42 04! 69 Naložen denar . . 48 225 73 Vzd. obr. nal denarja 84 04 Obr. hr. vlog izplač. 759 67 Plač. obr. od posojil 6 182 17 Obr. pos. povrnjene 28 57 Upr in uradni prisp. 76 54 Upr. in uradni stroški 67 53 Pristopnine . . . 6 40 Rentni davek in ne- 15 Gotov, začetkom leta 4 567 81 posr. pristojbine . 170 36 Rentni davek. . . 56 66 Gotov 31. dec. 1903 Tiskovine . . ■ . 3 490 109 88 193.182 15 193.182 15 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) j K h Posojila 130.372 52 Deleži 772 Naložen denar . • 203.689 94 Hranilne vloge s ka- Inventar premični • 232 52 pitaliz. obrestmi . 329.481 6t Gotov. 31. dec. 1903 3-490 36 Rez. zaklad, °/o . . 5717 74 čisli dobiček . . . 1.813 96 337.785 34 337.785 34 ' II — 75 — L del. konsumno društvo na Jesenicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 19U3. Člani: koncem leta 1902 292, v upravnem letu pristopilo 8, izstopilo 19, koncem leta 281 s vplačanimi deleži v znesku K 4.347,48; odpovedano: 2. Denarni promet: K 170.443-14. Prejemki (Debet) jj K h Izdatki (Kredit) ji K li Blag preost. 1. 1!)02 Vplačani deleži . Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . 1.032 90 22 800 83.955 58 70 Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina Užitni na .... Inventar premični . Davki in nepos. prisl. Upravni stroški . . Obr. delež in izposoj. Dividenda .... Got koncem 1. 1903 393 757 71279 1.636 528 95 566 3 269 317 2 700 1.357 08 03 79 58 67 42 13 16 42 85.900 28 85.900 28 II 1 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . .; 15 103 Terjatve na blagu pri j zadružnikih . 11 599 Vrednost prem, inv. 1.114 Vr. hiše in zemljišča 6.441 Delež pri »G. zvezi' 200 Predp. obr. izposojil ji 72 Predplač. pos. davek j! 10 Gol. koncem 1. 1903 j 1.357 1 22 14 87 03 94 42 Deleži " 4 347 Neizpl. obr. deležev |: 75 Izposojila . . . . 4 166 Dolg na blagu nezad. j 20 680 Dolg na obr od izpos j| 64 Dolg na plačali vsluž. 1 230 Rezervni zaklad, °/ol| 3 126 Cisti dobiček ... 3207 48 65 98 35 67 49 I 35.898 | 62 35 898 j 62 \ i Kmetijsko društvo v Podkorenu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1903. Člani : koncem I. 1902 150, v upravnem letu pristopilo 18, izstopilo 3, koncem leta 105 s vplačanimi deleži v znesku K 5.507-74; odpovedano: 0. Denarni promet: K 97.12118. Prejemki (Debet) h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1902 809 .8 Izplačani deleži . . 168 Vplačani deleži . . 389 74 Vrnjena izposojila 1 700 — Pristopnine . . . Izposojila .... j 36 — Izdatki za blago . . 41.375 40 3 150 — Voznina 1.860 29 Prejemki za blago . | 44 778 88 Užitnina .... 121 78 Najemnina. . . . 54 30 Inventar premični . 27 40 Davki 137 73 Upravni stroški . . 1 621 24 Obresti deležev . . 322 32 Obresti izposojil. . 568 92 Gotov, koncem leta 1 315 02 49.218 10 49 218 10 Imetje (Aktiva) ! K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 5 422 02 Deleži 5 507 74 Terjatve na blagu pri Neizpl. obr. deležev 1.082 57 zadružnikih . . 11 608 21 Izposojila .... 0.420 50 V red n. prem invent. 2 994 01 Dolg na blagu nezad. 1.626 86 Delež pri „G. zvezi' 200 — Dolg na obr od izpos. h 396 36 Got. koncem 1. 1903 1.315 02 Kaucija 100 — Hezervni zaklad . 2 786 59 4°/o obresti od lega 138 64 Cisti dobiček . . . 480 i i 21.539 26 21.539 26 T Prva kranjska mizarska zadruga v Šent-Vidu nad Ljubljano, vpisana zadruga z omejenim jamstvom, za četrto upravno leto 1903. Člani: v upravnem letu pristopil 1, izstopila 2, izključena 2, koncem leta 24 s vplačanimi deleži v skupnem znesku K 4.490; odpovedano: 2. Denarni promet: K 200.297-18. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K b Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K b Blag. preost 1. 1902 134 24 Provizija .... 2 573 20 Nal.denarpridr. zav. 210 Deleži 4.220 Vplačani deleži . . j 50 — Vrnjena izposojila . 3 223 64 Vrednost blaga . . 20.968 10 Izposojila .... 54 600 — Izposojila . . . . 15 023 64 Naložen denar . . 400 — Terjatve na blagu pri Dolg na blagu zadr. 11.684- 64 Vzdignj. nalož denar 390 — Izdatki za blago . . 87.324 25 zadružnikih . . 95 84 Dolg na blagu nezad. 14 241 50 Prejemki za blago . 81500 62 Prehodni .... 107 60 Terjatev na blagu pri Dolg na prem. inven. 202 72 Prehodni . . . 107 60 Voznina 1.104 52 nezadruenikih . . 43.721 55 Dolg na nepr. invent. 1 462 21 Povračilo okr. blag 8 — Inventar premični . 60 — Vr. prem. inventarja 800 4-0 Dolg na obr. izposojil 401 68 Najemnina.... 100 — Vr.' nepr inventarja 23 260 20 Rezervni zaklad . 3.289 58 Upravni stroški . . 697 42 Tirjatev najemnine . 68 33 Obresti rez. zaklada 148 04 Plače 1.271 08 Izgubljene tirjatve . 974 93 Davki in pristojbine 109 79 Gotov, konec 1. 1903 141 02 Izplačne obr. deležev 291 14 Tiskovine, inser. i d. 184 41 Zavarov., bobi blag. Stavbeni stroški . . 52 220 18 70 Obresti izposojil. . 2 533 15 Gotov, konec 1. 1903 131 02 100 214 10 100 214 10 1 90 250 37 90 250 37 1 Prinnrn^a cp ■ V zalem mi zavaroval-li IJJUI UOtt oc . „jCH p,-oti požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke : l.jnliljana, Medjatova hiša. Zajamčeno pristno vino sko društvo v Vipavi svojega pridelka po novejšem našinu napravljene bele vrsle po —45 kron za 5(11 v Postojno postavljeno. Rdeče „Grižko ala cviček' po 30 kron. Večje množine ceneje. -— V zalogi so tudi finejše sortirana vina: „ Kraljevina", pinela, ital. rezling. bel burgundec od 45—(iO kron kakor tudi stara vina v buteljkah Prevara glede pristnosti je izključena ker nadzoruje kletarstvo č, g dekan Vipavski. Staro dobro ohranjeno IvarjTo mlekarsko orodje, kakor .Alfa' posnemal-nik, kateri po name v 1 uri od 100 do HOO litrov mleka in k lemu potrebne vrče itd. kupi po ne pretirani ceni: Jakob Malavašič, posestnik, St. Jošt nad Vrhniko 1000—1200 jablanovih debele dobre vrste cepljene 2—3 leta stare. Cena od 40—60 vin. postaja Škofja Loka. — Marija Jenko, Lipca pri Škofji Loki. Najbolje istersko vino se'3 znano, v Tinjanu. Kdor hoče to izborno kapljico kupiti, naj se obrne direktno na „Tinjansko društvo za štednju i zajmove" ali pa na upravitelja tega društva go

ti S-« t> r$ f-i tis o o> _ti o tis o Pl, Nad 360.000 v rabi! Nad 600 prvih odlikovanj! Delniška družba Mfa-Separalor Zaloga za južne dežele: =z=z v Gradcu, Annenstrasse 26. .. prosim berite! prosim berite! 19t 12-12 Zadovoljno $am potrdim, da so od $aše cenjene tvrdke za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh najboljše kakovosti in nas v vsaki svrhi popolnoma zadovoljujejo. (Z opravičenim ponosom se zato lahko sklicujete na tukajšno mlekarsko opravo, katera se gotovo lahko prišteva k najmodernejšim delOVrŠbam. Spoštovanjem Deželna mlekarna in šola ja sirarstvo v tfromerišu, jY(oravsko. Kromeriž, dne 20. maja 1903. (Anton (Liska, l. r. ravnatelj. ti ti C/l o ti *s ti •ti o v* o ti- .JI Stroji za mlatiti 4 /I INaJizvvstnejši in priznano najboljši • s patentova-nimi okroglimi in mazljivimi tečaji, na roko in na vitdl ali z motorjem, -'juBščS vi teli i p. Mm (kupie) s tw. ^ iMimrur. h ssiun I Kb J* V,VU1'JC/ za n apr ego, mlini 'za čiščenje žita, , trijerji, j za roškanjd J turšice, stroji za rezanico s patentovaj"Si<^^i,ni in maiS- reziiicc za repo, mlini za Šrot, parniki za krmo, štediliie peći, obračljive sesalke za gnojnico m vse druge poljedelske stroje 2(X) 8 8 plugi iz jekla,brane, poljski valarji, stroji za sejanje ,Agricola‘, amerikanski stroji za košnjo in žetev, za mrvo, deteljo in žilo, za obračanje mrve, grablje za seno in žetev. Preše za seno, slamo, vino, sadje in hidraulične preše. Mlini za grozdje, stroji za obiranje grozdja, mlini za sadje, brizgalnice za trte in rastline, priprave za sušenje sadja in prikuhe. izdeluje po najnovejši In poznano najboljši napravi Ph. Mayfarth & Comp. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in zavodi za napravo plugov. Untanovljčnc 1872. DUNAJ, II./l. Taborstrasse št. 71. OOP delavcev. Odlikovane n vrez 500 zlatimi in srebrnimi Svetinami itd. Obširni katalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejme. Izdajatelj: Gospodarska Zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Viljem S c Ii tv e 11 z e r , odbornik Gospodarske Zveze v Ljubljani. — Tlsek Zadružne tiskarne v Ljubljani.