CENA 150 din - Leto XL - Št. ^ Kranj, petek, 15. maja 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE ^ «^ ZVEZE DELOVNEGA , _ _ LJUDSTVA ZA *• E T GORENJSKO Prvič kranjska cicibaniada Skoraj 2000 otrok iz vrtcev kranjske občine je včeraj dopoldne napolnilo športno dvorano na Planini, kjer sta ZTKO in kranjska vzgojno — varstvena organizacija prvič priredila cicibaniado, družabno prireditev v športnih igrah za otroke starejših skupin v vrtcih. Vsak od 1600 nastopajočih'je prejel priponko s simbolom cicibaniade in sok, vrtec pa diplomo. (J.K.) — Foto: F. Per-dan Inflacija razhajanj jn\m°2aiku gospodarskih jnostih za cesto, vodo- vod, telefon, za dom in poslovilno vežico, za lep kraj, za kulturno prireditev... Vprašajmo se. Mar ni nenavadno, da se prav v tem težavnem obdobju v krajih, kjer ljudem še vedno čisto osnovne stvari pomenijo zadovoljstvo, življenje in obstoj, največ dela in dogaja? Dovolj so le prepričanje, volja in motor, ki potem vse skupaj poganja. Če ni denarja, ljudje sami primaknejo, če ga je še vedno premalo, se še z večjo vnemo zaženejo v prostovoljno delo in z znanjem, ki ga imajo doma, delajo in gradijo. Ljudje radi delajo, če vedo, za kaj. Še več. Odločno se spoprijemajo z ovirami, ki se zdaj, recimo, postavljajo na področju telefoni- je, ali pa z ukrepi, ki njihove cilje in potrebe uvrščajo na črno listo. Iznajdljivost, ki ji v gospodarstvu pravimo inovacija, je marsikje tolikšna, da si nazadnje kljub oviram in prepovedim z delom prislužijo tudi potrditev in za povrh še družbeno priznanje. Če smo se res pripravljeni izvleči, potem začnimo pri odločni volji. Volja ljudi, dober gradbeni odbor z vodstvom, ki pomeni motor, in predvsem prepričanje, da delamo to, kar potrebujemo, in zase, jez, ki bo ustavil vse bolj očitno inflacijo razhajanj med tem, kaj pričakujemo in želimo in kaj resnično hočemo. A. Žalar Nem kooperacij, industrije, trgovine in drobnega gospodarstva____.- Veliki iščejo kooperante Si. 14. maja - Kranjski in celjski sejem se ne r»*vij»to^ Wt*Htvi, ampak se dopolnjujeta in pospešujeta razvoj drobnega gospodarstva. iJ^o so ugotovili tudi v tole *• so odprli 12. sejem n^°Peracij, industrije, trgovi-v jI1 drobnega gospodarstva {ifttrran3u- Sejem je odprl ve*n Predsedstva CK ZK Slo-fe^l« Vlado Klemenčič, ki Poudaril, da prav takšna {>r?0Va pomeni korak na-taj v gospodarnejši delitvi tU , med velikoserijsko in *l0serijsko proizvodnjo, k M otrnejšemu zaokroževali Pr°gramov in njihovemu d^našanju v drobno gospo-k\jjStv° Povsod, kjer to nare- le ekonomska logika. H>* razstavnem prostoru je WnJa prireditev sicer %h §a od dosedanjih sejem-(Jf? Prireditev pod naslovom V gospodarstvo. Venske Pa ^e tokrat organizacijsku odboru uspelo, da je v g^ejšnjj meri uresničil pro- toih1, ^° katerem nai Di se v podnje razvijal ta sejem v Ho 7U- Pomenil naj bi zrcal-W 0 ce^ske prireditve, toed arobno gospodarstvo kS^vlja dosežke, na tosr!iSkem pa naJ bi velike P°darske organizacije iskale kooperante med obrtniki in organizacijami združenega dela drobnega gospodarstva. .Na sejmu, ki ga bodo danes, v petek, zaprli, je tokrat od 36 neposrednih skupaj 192 razstavljalcev. Zanimanje je prireditev zbudila tudi v drugih republikah in tujini. Da pa gre tokrat v pravem pomenu besede za specializi- rano in poslovno prireditev, kaže tudi obisk. Med obiskovalci je tudi precej takšnih, ki so jih organizatorji že pri pripravi prireditve vabili k sodelovanju, pa so se letos raje odločili, da bodo opazovalci. Če se bo prireditev tokrat, na začetku, potrdila v svoji usmeritvi, bo verjetno že naslednje leto bogatejša. A. Ž. . stran 12 Pa smo ga le dočakali ALPSKI VEČER BLED 87 stran 9 Ob 40— letnici Gorenjskega glasa 40 naročnikov na izlet stran 3 Po njihovih obratih gnezdijo lastovke... ... ob izpustu iz čistilne naprave plavajo ribe ______._ Brdo pri Kranju, 13. maja - V spomin na 13. maj 1944. leta, ko je maršal Tito v Drvarju podpisal odlok o ustanovitvi oddelka za zaščito naroda (OZNA), slavijo delavci organov za notranje zadeve svoj praznik - dan varnosti. Delavci gorenjskih organov za notranje zadeve so se v sredo zbrali na slovesnosti na Brdu, kjer so najzaslužnejšim podelili državna odlikovanja; postaja GRS Mojstrana, Železniško gospodarstvo Ljubljana, tozd za tehnično vozovno dejavnost, delovišče Jesenice in Radio Triglav Jesenice so prejeli plakete ONZ, 38 delavcev srebrne in bronaste znake ' zasluge za varnost", 25 delavcev pa pismene pohvale. — Foto: F. Perdan Srečanje mladih zgodovinarjev Kranj, 14. maja — Danes popoldne so se v Kranju zbrali na 18. srečanje mladi zgodovinarji iz slovenskih osnovnih šol. Medtem ko se bodo njihovi mentorji pogovarjali o delu zgodovinskih krožkov v šolah, bodo učenci, ki so v Kranju gostje svojih vrstnikov, gotovo najbolj nestrpno pričakovali soboto, ko bo ob pol devetih dopoldne v avli kranjske občine razstava zgodovinskih nalog in razglasitev rezultatov. V letošnjem razpisu sta bila krožkarjem ponujena dva naslova: raziskovali so znano, in neznano o osebnosti svojega kraja ter o začetkih narodnoosvobodilnega boja v svojem kraju. Sodelovalo je 76 šol, ki so poslale 80 nalog. Odprli jo bodo julija Včeraj in danes v Beogradu Volitve predsednikov Beograd, 14. maja — Včeraj in danes zaseda v Beogradu zvezna skupščina. Obravnava poročilo predsedstva SFRJ o notranjepolitičnem in zunanjepolitičnem položaju Jugoslavije. Na poročilo je bilo letos za razliko od prejšnjih let več pripomb, češ da nakazuje premalo rešitev za izhod iz krize in zgolj analizira stanje. V razpravi je bilo slišati tudi predloge za ponovno uvedbo funkcije predsednika republike in podobno. Zvezna skupščina ima na dnevnem redu tudi dvoje pomembnih volilnih opravil. Za novega predsednika zvezne skupščine z enoletnim mandatom je predlagan kandidat iz Slovenije, dolgoletni družbenopolitični delavec dr. Marjan Rožic* doma iz Bohinja, ki*3'e bil doslej med drugim ljubljanski župan, član vodstva jugoslovanskih sindikatov in nazadnje član predsedstva zvezne konference SZDL. Skupščina bo danes imenovala tudi novega predsednika predsedstva SFRJ. Sinana Hasanija s Kosova bo nasledil Lazar Mojsov iz Makedonije, podpredsednik pa bo Hamdija Pozderac iz Bosne in Hercegovine. J. K. Za hladilnico zmanjkalo denarja Škof ja Loka, 12. maja — Nova hladilnica KŽK na Trati, ki je skupna gorenjska naložba in jo nameravajo odpreti julija, bo dražja za 133,7 milijona dinarjev. Zakaj je zmanjkalo denarja, sta predvsem dva vzroka: prvi je inflacija oziroma podražitve, h katerim so svoje prispevale še zamude občinskih interventnih skladov pri nakazovanju denarja. Republiški sklad za blagovne rezerve in KŽK s soinvestitorji sta svoja tretjinska deleža zagotovila pred začetkom gradnje, medtem ko so skladi kasnili že tedaj in se je zaradi njih za dva meseca zakasnil tudi začetek gradnje hladilnice. Drug vzrok za podražitev gradnje pa so nekatere spremembe oziroma izboljšave projekta, kot drugače speljana kanalizacija, tehnološko popolnejša rešitev strojnega dela in uvedba medija. sodobnega hladilnega Na račun zmanjšanja strojnice bodo pridobili 190 kvadratnih metrov več koristnega hladilniškea prostora, kar pomeni povečanje zmogljivosti hladilnice s 1500 na 1700 ton. Manjkajoči denar bodo zagotovili spet s tretjinskimi deleži KŽK, republiški sklad in gorenjski intervencijski skladi oziroma sisi za preskrbo, vsak po 44,5 milijona dinarjev. H. J. v času razstave Mineralov in fosilov ^Tržiču bo odprta Tovarniška prodajalna OD ODetel ica 16. maja od 8. do 18. ure 17. maja od 8. do 13. ure VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS Ji ■;.'.) s l AVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 15. MAJAjJg PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Praznično za dan varnosti Ljubljana, Beograd - Po vsej Jugoslaviji smo slovesno proslavili 13. maj, dan organov varnosti. Predsednik predsedstva SFRJ Sinan Kasarn je sprejel delegacijo organov varnosti, zvezni sekretar za notranje zadeve Dobroslav Čulafić Cl je poslal čestitke vsem de-vcem varnosti in se jim je zahvalil za izjemen prispevek k utrjevanju varnosti Jugoslavije in njenih prebivalcev. Podeljena so bila priznanja, dan varnosti pa so proslavili v vseh krajih, kjer so sedeži organov za notranje zadeve. Poročanje naj bo boljše Beograd — Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je obravnavalo obveščanje javnosti o mednarodnem sodelovanju Jugoslavije in o dogajanjih v tujini. Člani predsedstva so poudarili, da je naša javnost vse- stransko in objektivno ter izčrpno obveščena o dogajanju v tujini in v naši zunanjepolitični dejavnosti. Vendar se to poročanje ne sme zožiti le na registriranje posameznih dogodkov, temveč mora mednarodno dogajanje obravnavati vsestransko, analitično, okrepiti pa se mora usklajenost med viri obveščanja, tako državnimi kot drugimi. Predsedstvo je tudi obravnavalo predlog enotne članarine v ZKJ, ki naj bi mesečno znašala od 0,2 do 3 odstotke mesečnega dohodka in drugih mesečnih dohodkov. O tej zadevi bo sklepal centralni komite ZKJ na prihodnji seji. Višje pokojnine Ljubljana — Sloveniji se bodo pokojnine s 1. junijem povečale za 25 odstotkov. V tem primeru gre za drugo medletno uskladitev pokojnin z naraščanjem osebnih dohodkov v Sloveniji. Tako kot vse medletne uskladitve velja tudi zadnja od 1. januarja dalje. j. k. Kako delajo skupine delegatov Jesenice, 14. maja — Podpredsednica skupščine SRS Marija Zupančič—Vičarjeva se je s skupino delegatov za republiško skupščino, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta skupščine občine pogovarjala o njihovem delu in o delegatskem sistemu. Pogovor je sodil v okvir delovnih pogovorov po slovenskih občinah, na katerih bodo obravnavali predvsem delo in probleme skupin občinskih delegatov ter njihova stališča do posameznih vprašanj. Jeseniški delegati so spregovorili o svojih problemih, predvsem o težavah, ki jih imajo s pripravo in oblikovanjem stališč. D. S. >j—IbŠBm ponudba In povpraševanje — Poseben pomen letošnjemu L sejmu kooperacij, industrije, trgovine in drobnega gospodarstva v Krati dajejo tudi nekatere spremljajoče prireditve. Zanimanje, še posebno ed mladimi, je zbudila razstava Ljubljanske banke Inovacije za stabili-»cijo 87. Novost, ki je bila zdaj v Kranju prvič preizkušena, pa je računal-iški program Poslovno - informativnega centra pri Gospodarski zbornici lovenije. Z večjimi organizacijami in Kovinotehno Celje se je pred časom ■čelo zbiranje podatkov o ponudbi in povpraševanju med enotami drob-ega gospodarstva in večjimi delovnimi organizacijami. Na sejmu se je tU« i Gorenjska z napori Medobčinske gospodarske zbornice in s pomočjo ičunalnika Merkurja vključila v to sodobno borzo. Z Gorenjske je v ra-malnikih vključenih 200 večjih organizacij, ki iščejo kooperante za krog 1500 programov oziroma izdelkov. Med spremljajočimi prireditva-u pa velja omeniti tudi posvetovanje o razvijanju kooperacij na Brdu pri trenju, obisk in razgovore pobratenih mest v Kranju in poslovne dneve »katerih večjih razstavljalcev. Kranjski Merkur, ki v kooperacijsko so-elovanje vključuje že okrog 200 obrtnikov, pa je organiziral tudi posveto-inje ■ tujimi partnerji iz Avstrije in Italije. — A. Z. — Foto: F. Perdan Poziv borcem II. tankovske brigade, ustanovljene v SSSR Odbor skupnosti borcev II. tankovske brigade prosi vse borce, da pošljejo svoje točne sedanje naslove Pripravljalnemu odboru Skupnosti borcev II. tankovske brigade Kranj, Kokrica, Snediceva 12. Naslove potrebujemo za sklic zbora skupnosti. J. O. Po prekinitvi dela v BGP Z voljo nad vzroke nezadovoljstva Kranj — S predlogi delavskemu svetu bolnišnice je odbor v glavnem končal svoje delo. Kaže, da bodo zdaj po novih pravilnikih lahko izračunali in tudi izplačali osebne dohodke. Slabši materialni položaj bolnišnice, ki pa nikakor ni posledica njenega poslovanja, zadeva tudi družbenopolitično skupnost in politiko sozda Gorenjski zdravstveni center. Kaže, da je odbor, ki so ga v Bolnišnici za porodništvo in ginekologijo imenovali po prekinitvi dela v začetku aprila, dobro opravil svoje delo. Na zadnji seji ta teden je sprejel vrsto sklepov, ki jih bo v razpravo in potrditev poslal delavskemu svetu. S tem naj bi bila za odbor naloga opravljena in praktično skorajda nima več razloga za nadaljnje delovanje; vendar pa bo o tem odločal delavski svet. Kakšne sklepe torej predlaga odbor delavskemu svetu bolnišnice? Sklep o tem, naj se opravi izračun osebnih dohodkov z vsemi dodatki, izračunanimi po novih pravilnikih, ki jih je delavski svet že pred časom sprejel, a še niso v veljavi. Ta sklep bi bil lahko pozdravljen, če ne bi bili v računovodstvu tega izračunali že januarja. Torej bo primerjava nared za prvo redno sejo delavskega sveta. Prav ti dodatki po novem — dežurna služba, pripravljenost, minulo delo in drugo so bili, kot se je pozneje izkazalo, predmet nezadovoljstva in neinformiranosti. V odboru so tudi predlagali, naj bi za dodatna sredstva, če bi izračun po novem pokazal velike razlike, prosili Medobčinsko zdravstveno skupnost. Z junijskim izplačilom osebnih dohodkov bo, kot zdaj kaže, v Bolnišnici za porodništvo in ginekologijo možno izplačati poračun rasti osebnih dohodkov v skladu z rastjo v gospodarstvu. S sklepom so tudi pozvali delovno organizacijo Gorenjske bolnišnice, naj si prizadeva za tnotnejše kriterije razdeljevala dohodka med tremi gorenjskimi bolnišnicami. Najbrž zdaj delavskemu svetu, kot mu predlaga odbor, ne bo težko izpeljati tega, kar je pred časom že imel na svojih dnevnih redih: sprejema vseh predlaganih pravilnikov. Odbor pa je tudi sklenil, da ne bodo ugotavljali osebne odgovornosti za prekinitev dela v bolnišnici. S temi sklepi, če jih bo delavski svet sprejel, sd verjetno dani pogoji, da se razmere začnejo urejati. Vendar pa se bodo do neke mere popravili le osebni dohodki. Verjetno pa bo treba zbrati tudi nemalo volje, da se bodo začeli popravljati tudi pred tem močno načeti medsebojni odnosi med zaposlenimi. Če bi ostalo pri starem, bi bilo sedanje stanje le "pospravljanje nerešenih problemov pod odejo". Ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij, boljši informiranosti, tudi s strani delovne organizacije, bodo morda stari problemi sčasoma zbledeli. L.M. Spet aktualen loški zamašek fkofja Lolu. ^"SŽLtepr Skorji Loki so spet»«vei«r „ V bude za rešitev y—bMiW zamaška pri vbodu v sko dolino i, tako loško obvoznico. Naineswr najstih inačic ki *> P^Z kot kreg, na občini—^ ^ jo drugačno pot: Ij«*^ —--m----1 - - ti in niso povzročile - " zdaj «1** vedo, ali so za rešitev *** ška ali ne, katera je n»j*T jemljivejša trasa, pa bo* F vedali strokovnjaki . Dejstvo je namreč, daj« ca, ki je med ljudmi dob»*^, več glasov, tudi najdražj*^£, ko bi sploh stala i^^jSrf, voznice s tunelom pod &7\2 pravzaprav strokovnjaki njj # ti izračunali, gotovo pa zaWV $ preloma tisočletja in »^Jj # kakšno leto po njem nex!*L jt, narja. Prav zaradi stroš*°% republiška skupnost za ^ sploh ne vključi v svoj Pj*/^* čani pa je sami tudi ne ^ *u- . te ur, Zato zamašek ostaja »e* prej. Z odprtjem rodni*8 \3 rovskem vrhu in sploh Poljan^ leti! Radovljiški mladinci letos na akcijo v Buje Potuha prihaja iz Svilajnca Radovljica, 13. maja — Radovljiški mladinci, ki so lani organizirali lokalno delovno akcijo (brigadirski tabor) na planini Javornik, so se letos odločili, da se v drugi izmeni, od 5. julija do 2. avgusta, udeležijo zvezne delovne akcije v Bujah, ker po njihovem mnenju letos ni dela v občini. Delo bi se bržčas že našlo, le mladi so spoznali, da bodo za »delovne počitnice ob morju«, kot imenujejo akcijo, lažje dobili brigadirje in še z organizacijo bo veliko manj težav. »Ni skrbi, da na akcijo ne bi odšla popolna, štiridesetčlanska brigada,« je dejal Drago Čikič z Lancovega, predsednik centra za mladinsko prostovoljno delo pri občinski konferenci ZSMS Radovljica. Njegovi izjavi lahko verjamemo, ker imajo radovljiški mladinci potuho v pobratenem Svilajncu. Če za sodelovanje na delovni akciji v Bujah ne bo dovolj zanimanja med mladino iz radovljiške občine, bodo vrzel zapolnili mladi iz Srbije. Doslej je center dobil okrog petnajst prijav, sprejemal jih bo predvidoma še do konca maja, nato pa bo že moral sporočiti v Svilajnac, koliko brigadirjev naj pripravijo. V radovljiškem centru se letos nadejajo, da bo delež domačih brigadirjev večji, kot je bil lani, ker je tudi delo ob morju za mlade z Gorenjske vablji-vejše od dela na planini. Kako to, da v Svilajncu s takšno lahkoto zagotavljajo brigadirje in popolnjujejo v sili tudi radovljiške brigade? »Tam je mladinsko prostovoljno delo bolj cenjeno, brigadirji imajo med mladimi več ugleda, v tovarnah nikogar ne ovirajo,« pojasnjuje Drago Čikič. Ali to pomeni, da je pri nas več težav? »Vsekakor. V delovnih organizacijah praviloma plačajo, izredni dopust le enemu brigadirju, begunjski Elan, denimo, že več let ni nobenemu.Iz Hotelsko turističnega podjetja Bled in iz drugih gostinsko — turističnih organizacij jih tudi ne moremo pričakovati, ker so delovne akcije v času, ko tudi gostinci potrebujejo največ delovne sile. Dijaki iz srednje šole za gostinstvo in turizem na Bledu so poleti na praksi oziroma na delu.« Zakaj se delovnih akcij skorajda ne udeležujejo študentje, pa je že stara pesem, ki smo jo slišali lani, predlani in še kakšno leto prej. C.Zaplotnik * njem prometa v no je še bolj pereč „ Kaj, če pride do nesreče izlije rudniška kisUnaj. ^ Republiška skupnost z«p kot svoj "dolg do region*^ preteklosti" zdaj ponovno buja Ločane, naj vendari« dejo "pametno" rešitev ces zamaška. . UP Tipanja, ali izkoristiti rep j ški denar ali pa še napreJ dogled vztrajati pri tu«**"^ delno že storjena. Za cipP^ njo rešitev so se na emA^j zavzeli urbanisti in va/^Si naravne ter kulturne °eZ^ na drugi strani pa so jo tudi predstavniki vseh v. škofjeloških krajevnih s*"^ sti. Svoj za ali proti bodo dali še drugi ljudje. D®.^ ognili nepotrebnim 9°nJ^ kregom o inačicah, bo p£j[jr komisija, ki ji predseduje J^i tevž Dagarin, od strokov«^, pridobila samo eno, z vse» £ kov pretehtano najboljšo HJe^ IVečina gorenjskih petošolcev ne 51 izbirati med angleščino in nemi ^§)IMi^(JJ@IEIGLAS^ >b 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa »rejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Jstanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference >ZDL Jesenice, Kranja. Radovljice, Škofje Loke in Tržiča zdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, iska Ljudska pravica Ljubljana_ *redsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek orenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glr.vni urednik in rektor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak ospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto tplotn'k (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultu-), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobra-vanje, iz šolskih klopi, škofja Loka), Jože Košnjek (notranja polila, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan »je (Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in orazd Šinik (fotografija). isopts je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. aslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ln pri SDK 51500-603 3191*1 — Telefoni: direktor in glavni urednik (-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonom- a propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naro- ina 27-960. topi* je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju .-1/72. lirrid mčnin« za I. polletje 1967 je 4.500 din Odmev: Surovina ni zamudila z delom V časopisu Glas i dne 12. maja 1987 je bila na strani 4 pod rubriko Kratke po Gorenjski .objavljena slika kamiona, ki iz kupa odpadkov dviga uporabne kose na smetišču v Tenetišah,s pripisom, da so delavci Dinosa in Surovine 11. maja 1987 opravljali neprijetno in zamudno delo, ker so zamudili odvoz kosovnih odpadkov iz Kranja in okolice v petek, 8., in v soboto, 9. maja, ko je bila v kranjski občini akcija za varstvo okolja in čistočo. Z omenjeno ugotovitvijo se ne moremo strinjati, ker nismo zamudili odvoza kosovnih, odpadkov v teh dneh, kljub temu da o očiščex)alni akciji nismo bili obveščeni niti pisno niti kako drugače, kot je bilo v navadi prejšnja leta - razen s področja KS Primskovo, o katerem smo bili pisno obveščeni s strani sveta KS Primskovo, smo na lastno inciativo odvažali uporabne kosovne odpadke, v petek 8. in v soboto, 9. maja 1987. z levega dela reke. Save; za to področje Surovina po skupnem dogovoru organizatorjev te akcije že več let skrbi. V navedenih dneh smo odvozili 8.050 kg kosovnega materiala. Za Surovino PF. Kranj Zmagoslav Flerin 0$ Učitelji kot ovira Kranj, 10. maja dva tuja jezika: an študijski jezik, in nemškeg razvitih severnih sosedov ter tesnih gospodarskih in turističnih povezav z njimi. Iluzorno je pričakovati dv*^0 ka v rednem šolskem programu, kaj več pa bi vendarle storili za spreminjanje razmerja med obsegom pouka a ^ ščine in nemščine v gorenjskih osnovnih (in podaljŠKtf srednjih) šolah. J V šolskem letu 1974/75 je bilo v osnovnih šolah osem angleščine in dve desetini nemščine, medtem ko je bilo la merje 87 proti 13 v korist angleščine. Podobno je tudi let°s' v treh gorenjskih občinah, to je v kranjski, škofjeloški in $ sta zastopana oba jezika, medtem ko v radovljiški in jes poučujejo le angleščino. Nemščine ima največ kranjska občina, in sicer 30 oO>^vip (leta 1974/75 je bilo 49 odstotkov), tržiška je ima 17 odstO loška le za vzorec; lani je z enim oddelkom začela šola v ^jjp k Železnikarska šola je drugi poskus kranjske enote * .y kih. *. škega Zavoda za šolstvo, ki si na eni strani prizadeva, da o ^ ščino tam, kjer je, ohranili, na drugi strani pa, da bi šolar^jj)ej' drugje, lahko izbirali med angleščino in nemščino. Poskus ^ ski šoli pred leti se je izjalovil, čeprav bi ravno v turistico jf bolj razviti gorenjski občini pričakovali, da se bo pouk tuj zika temu prilagajal. 0V^ Podobno kot bode odsotnost nemščine v številnih os ^ šolah, bode tudi primer celodnevne šole v Predosljah, ki se j, ponuja samo nemščino. Starši, ki jih je podprla socialisti^* za, so dali pobudo, naj šola uvede tudi redni pouk anglesc.&^ pred koncem tega šolskega leta bo anketa med učenci p° v '$o ali ima pobuda trdne osnove; če so, potem bo prihodnje le*0 oddelek angleščine. , j pč*:; Učenci se prostovoljno odločajo za pouk angleškega a škega jezika. Včasih je težko napolniti en oddelek petega * Qm v. lavdušenci za nemščino, precejšnja ovira za zastopano ^ jezikov pa so nehote tudi učitelji. Problem je občutljiv, g1* to, da šola, ki ima samo angleščino (oziroma nemščino), n ^ef\ enega učitelja angleščine kar postaviti na cesto in namesto m sprejeti učitelja nemščine. Ravno tako si zaradi nenehneg govanjapasu ob polni zasedbi ne more privoščiti učiteljan ^\\ ne kot »viška« delavcev. Res pa je tudi, da ni sodelovanj /i smislu, da bi, na primer, dve imeli enega skupnega učitelj i/fj, ščine, kolikor je^to sploh mogoče in smiselno. Priložnost . 0JJ ljavo pouka nemščine se običajno pokaže šele ob upokoj jfl roma drugačnem odhodu učitelja angleščine, ko šole v r iščejo kombinacijo diplomiranca angleščine in nemščine■ ^ Najmanj boleč in najhitreje uresničljiv izhod iz Pr enostranskosti je gotovo uvajanje drugega tujega ieZl\.ai Pjm rednega šolskega programa, v obliki fakultativnega po1!*, je/fl konec leta vpiše v spričevalo in ki gu imajo nekatere šole bro vpeljanega. H. Jelovčan., GOSPODARSTVO ŽUMS^MAJA 1987 ettučna tovarna Podnart ustanavlja svoj raziskovalni inštitut l*o njihovih obratih gnezdijo lastovke Ht^t j ' roaja — O Kemični tovarni Podnart malokdaj pišemo. Deseto strokovno posvetovanje o površinski zaščiti je bilo ra-dojjvn7.!?mo i*n obiskali. Ne hvalimo se radi, je dejal direktor Roman Kolar, čeprav v teh težkih časih uspešno poslujemo. Krizo so boV**>re<* desetimi leti, ko so bili na razpotju in so se pravilno odločili — za lastno razvojno raziskovalno delo, kar se jim daje^* obrestuje. Čeprav so kemična tovarna, nimajo poklicnih obolenj, ekoloških problemov prav tako ne. Zrak okoli tovarne fevnj^P0, nJihovih obratih gnezdijo lastovke, ob izpustu iz čistilne naprave v Savo plavajo ribe. Zgledno je tudi sodelovanje s kra- .3. STRAN (g©MgS5£§JEIIGLAS > - Tin umauii giiviiuijv »~ » --—k---- skupnostmi, kjer živi največ njihovih delavcev. tek V^0ma velJa zapisati poda-h$r. . Je v Kemični tovarni to??* zaposlenih 180 ljudi, od ttih Ji -v razvojno-raziskovalce ! službah dela 40, med njimi ^inženirjev kemije. Torej 22 ^«ov, kar je veliko. vaW u razvojno-razisko-težo i U delu bodo dali še večJ° k Dot k6ka^ uradnih štampiljk 2isu? rebuJejo za ustanovitev ra- noval T -eenote' ki *° bodo ime* dei^1 Inštitut za površinsko ob- faven° m zaščito, s čimer bodo dviJn.raziskovalnega dela še mer« ;. tudi kadrovsko ga na- eravajo še okrepiti. ^razpotju so bili ^desetimi leti kri2(J^mični tovarni Podnart so in l97g0zulvlJa» v letih 1974, 1975 dek n-' njihov celotni priho-Pa j- 1 ,več rastel, akumulacija miUjon • letih padla z 8 na 1,5 potju • dinarjev. Bili so na raz- »Bo^'j ^daj so se vprašali: je tri t t .naPreJ trgovci in nas 'zdelov j fne Preveč ali pa bomo Ustnem in bomo gradili na dal fto 2nanju?« kakor je pove-JU te^an Ko^ar, ki mu v tovar-set j J: 2e Petindvajseto leto, de->Dane pa ie direktor tovarne, di vj s ^žo pri nas nosijo mlado^ °kostrokovni ljudje,« je Hje jdesetih letih so lastno zna-tUi ^r,epko izpopolnili in oboga-Ve( °° tujega tako rekoč niso ™ Orli ' . ° • »•uv k bil ,sm" NJihovo »neznanje« , up lani vredno le 150 tisoč *rlev, le toliko izdelkov, ki ^ sami še niso kos, so namreč H*ili. Sodelujejo s firmo Sche-vJ!.12 Zahodnega Berlina, ki je ^na na področju površinske pj^te v svetu, kupujejo pa Sem sestavine za področje ^j*.0nJke. kjer so njihovi po-j^Pki boljši. Le v tem delu je ^čna tovarna Podnart še tr-sicer pa izdelovalec mate-za površinsko obdelavo in Cl ' Po Jugoslaviji ima 730 i**7« med njimi je 200 večjih, ^tovarna avtomobilov Crve-kisastava- Tudi nekaj izdelkov, za izvoz na razvi-^n • > imajo; kako nespodbu* fofoj^.' vemo, lani so na tujem ftjjjj le za 370 tisoč dolarjev ^Ppvprečju so lahko J1* cene povečali le odstotkov HjSjJJsPodarska kriza tudi k v^^aplavlja probleme in težavo .a negotovost in omejitve ^ delitvi osebnih dohodka, nsko poslovanje je bilo Va erno dobro, upoštevati ^iho^0 namreč( da so bile cene * izdelkov omejene na vrečno 33 - odstotno poveča- nje. Na poslovanje pa je vplivalo tudi dejstvo, da so lahko prek poslovnih bank komaj 10 —odstotno izkoristili svoje devizne pravice, ki so znašale 770 tisoč dolarjev. To se je odrazilo v akumulaciji, ki je imela lani v dohodku 29 —odstotni delež, znašala pa je približno 300 milijonov dinarjev, še leto prej pa je imela kar 43 —odstotni delež. Navkljub temu pa je bila lani še vedno nad povprečjem industrije in nad povprečjem njihove dejavnosti, kemične industrije torej. Po letošnjih prvih treh mesecih je znašala akumulacija okoli 70 milijonov dinarjev, v dohodku je imela približno 24 —odstotni delež. Dohodek, ki je znašal 290 milijonov dinarjev, jim je namreč za 140 milijonov dinarjev oklestil nov obračunski sistem, predvsem na račun revalorizacije zalog, ki jih zaradi negotove oskrbe nimajo malo. Povprečni osebni dohodek je dober, premajhne pa so razlike Lani je povprečni osebni dohodek na delavca po urah znašal 140 tisoč dinarjev, v letošnjih prvih treh mesecih 195 tisoč dinarjev, aprilski je bil na račun nadpovprečne akumulacije večji za 11 odstotkov in povprečni je znašal 215 tisoč dinarjev. Torej je med najvišjimi v radovljiški občini, sorazmerno dober torej. Zavedajo pa se, da so razlike premajhne, uravnilovko so že pred leti skušali malce popraviti in razpon z 3,13 povečati na 3,65 (lahko bi ga na 4,5), vendar je referendum za nekaj glasov propadel. »Težko je bolje plačati strokovnjake, če je to stvar odločitve celotnega kolektiva, težko je računati na povprek, dokler nam ne uspe dvigniti tudi najnižjih osebnih dohodkov,« pravi Roman Kolar. »Moramo paziti, da so osebni dohodki pri nas sorazmerno dobri, saj bi nam sicer delavce pobrala sosednja industrija, za našo proizvodnjo pa je pomembeno, da ni fluktuacije, saj je prisotna kemija, ki zahteva izjemno previdnost.« V Kemični tovarni Podnart torej težo dobesedno nosijo mladi, vi-sokostrokovni ljudje. Če jih že plačati ne morejo dobro, jim v razvojnih in raziskovalnih službah skušajo zagotoviti vsaj dobre razmere za delo, kar je za marsikaterega mladega strokovnjaka prav tako, če ne celo bolj pomembno kot plača. nekajkrat so jim skušali pripisati pomor rib v Savi, vendar se je vselej izkazalo, da niso bili krivi. »Tudi zraka ne onesnažujemo, po naših obratih gnezdijo lastovke,« je bil slikovit Roman Kolar. No, gnezd nismo iskali, pozorni pa smo bili ob odhodu in res smo opazili nekaj lastovk, ki so letale med tovarniškimi poslopji- Zgledno sodelujejo s krajevnimi skupnostmi Podnart, Pod-brezje in Naklo. Največ denarja prispevajo Podnartu, kjer živi največ njihovih delavcev. »Vaš-čani denar znajo obrniti in dokler bodo tako dobri gospodarji, bodo deležni naše pomoči,« je dejal Roman Kolar, »korist pa je obojestranska, naša še večja, saj smo pred nedavnim za novogradnjo hitro dobili lokacijsko in gradbeno dovoljenje, krajani so nas celo podprli in s tem smo prihranili milijarde.« Zanimiva sestava strokovnega kolegija »Ni v navadi, marsikdo se mi posmeje, ko povem, da je pri nas strokovni kolegij sestavljen tudi iz predstavnikov organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij in delegacij. Tipično strokovnih problemov tako ali tako ne moremo reševati na kolegiju, ključna vprašanja pa, zato je prav, da so poleg, da povedo svoje, da so vsi obveščeni. Minulo sredo in četrtek je Kemična tovarna Podnart pripravila na Bledu za svoje kupce deseto strokovno posvetovanje o površinski zaščiti, ki se ga je udeležilo več kot 300 strokovnjakov iz vse Jugoslavije, nekaj tudi iz tujine. Posvetovanje prirejajo vsaki dve leti, zanimanje zanj pa vztrajno raste, saj je ozko specializirano, predvsem na galvanotehniko in fosfati-ranje. Podobnega posvetovanja pri nas ni, te teme obravnavajo le v sklopu drugih, širše zastavljenih posvetov. Poklicnih obolenj nimajo, ekoloških problemov tudi ne, s krajani dobro sodelujejo »V proizvodnji je potrebna izredna previdnost, delo je lahko izredno nevarno, saj so prisotni cianidi, kisline, vendar nesreč k sreči ni,« pravi Roman Kolar in potrka na mizo,»vsaj doslej ne.« Spomni se zadnje, pred petindvajsetimi leti, ko je bila vajenka neprevidna in je z mokrimi rokami prijela čašo solitrne kisline, ki ji je zdrsnila iz rok in poškodovala obraz. Tudi poklicnih obolenj nimajo. Tudi ekoloških problemov ne, čeprav seveda sleherna kemična proizvodnja predstavlja nevarnost za okolje. Ze dolgo imajo čistilno napravo, Premajhni smo, da bi se prepirali, po drugi strani pa preveliki, da bi tovarno lahko vodil en sam človek; okrog sebe mora imeti ljudi, ki znajo delati. Brez prepirov seveda nikjer ne gre, toda to morajo biti zdravi prepiri, ki vodijo k rešitvi problema, po katerem ljudje ne ostanejo sprti. Prizadevamo si, in na to marsikje pozabljajo, da so v našem okolju odnosi človeški, brez tega je v teh težkih razmerah težko kaj doseči. Naša sreča je, da večina delavcev, predvsem pa strokovnjakov, ki so na ključnih položajih, na tovarno ne gleda kot na trenutno zaposlitev, temveč jih zanima tudi jutrišnji dan. Vedno pravim, da jim srce bije za KTP, to pa je kapital, ki ga imamo in ki ga skušamo negovati,« je vzdušje v delovnem kolektivu orisal Roman Kolar. M. Volčjak ^etijski nasveti S pravočasno košnjo do kakovostne krme ?0y^a Gorenjskem je v strukturi kmetijskih zemljišč prek Ža ,"avnatega sveta. Seno in v zadnjem času še travna sila-na ve^ini naših kmetij temeljni sestavini zimskega a za govedo. Raziskave pa so pokazale, da je v intenzi-(aSl.^?Vedoreji seno še vedno nepogrešljivo tudi v poletnem v hje ot dodatek k paši ali sveži krmi, ki jo pokladamo živini ^ Glede na to je pridelovanje kakovostne travniške kr-i*v-.naših razmerah temelj za nacionalno govedorejsko prošnjo. Vo*. kakovost pridelane krme je v veliki meri odvisna od pra-^Vnne košnje, zlasti prvega odkosa, in od načina spravila Vj^j e krme, saj z dozorevanjem trava izgublja hranilno V*. ih°St" ^a naravnih travnikih, na katerih prevladujejo trata^ j ramo prvo košnjo opraviti, ko so prevladujoče trave v *tve. ptenja, do začetka cvetenja. Travnike z večjim deležem tejj i^nic pa kosimo med brstenjem in začetkom cvetenja de-kos"jt r^sejane trave in travno detelj no mešanico pa moramo )r«»i u«* nii^Avo trmmiUf* ker ie nihova rast bujnejša. 5 Prej kot njihove travnike, ker je nihova rast bujnejša. Y mnogih primerih je vzrok za kasnejšo košnjo tudi po-p^ikanje kapacitet dosuševalnih naprav na kmetiji, zato ^^ročamo, da prvi odkos v čim večji meri silirate, saj je ko?10, da vsebujejo trave spomladi največ lahkotopmh slad- ]ev, ki so potrebni za normalen potek siliranja. __ ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ Racionalna raba energije Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane je ustanovil novo delovno organizacijo »Industrijska energetika.« Temeljna naloga te nove organizacije je, da izdela sistem za racionalno porabo električne in toplotne energije. Gre za hitrejše prenašanje znanja iz raziskovalnih ustanov v prakso, racionalno porabo energije in hitrejšo preobrazbo gospodarstva. Predvidevajo*da bo kolektiv pet let deloval kot delovna organizacija v ustanavljanju. Več kot polovico sredstev bo prispeval ustanovitelj, ostala sredstva pa Ljubljanska banka, manjši del pa občina Domžale, kjer bo sedež nove delovne organizacije. Z letošnjim letom je nova organizacija že zaposlila tri delavce, čez pet let jih bo 40. Pričakujejo, da bo nova delovna organizacija v celoti izpolnila pričakovanja in da bodo doseženi cilji v pogledu zmanjšanja porabe električne in toplotne energije. Računajo, da bi lahko ponekod prihranili tudi do 25 odstotkov energije. Skromna rast proizvodnje Kranj, maja — Po podatkih Zavoda za statistiko je industrijska proizvodnja na Gorenjskem v letošnjih prvih treh mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem porasla za 0,4 odstotka; marca se je glede na prejšnji mesec povečala za 3,2 odstotka, glede na lanski marec pa za 0,1 odstotka. V slovenski industriji je bila rast znatno večja, v letošnjih prvih treh mesecih se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 1,8 odstotka, v primerjavi s prejšnjim mesecem za 8,4 odstotka in glede na lanski marec za 5,1 odstotka. Zaposlovanje ni načrtno Za delavce »z juga« so vrata še vedno široko odprta Kranj, 13. maja — V kranjski občini so načrtovali, da se b« lani število zaposlenih povečalo za 290 delavcev, dejansko pi se je za 623, od tega v združenem delu za 500. Na novo se j« zaposlilo 1.532 delavcev, od tega 465 iz drugih republik, to j< 30 odstotkov. Zaposlitvena lakota torej v kranjski občini ne pojenja, čeprav ž nekaj čas govore in pišejo v načrte in resolucije, da je nadaljnj gospodarski razvoj v širino nespameten, da mora industrijo zaje ti prenova in posodobitev. To pa pomeni, naj ne bi več zaposle vali delavcev brez strokovne izobrazbe, kar delavci iz drugih re publik praviloma so, temveč strokovno izobražene. Poleg gospe darskih je namreč dovolj tudi drugih razlogov za takšne oprede litve, saj priseljevanje pomeni tudi večji pritisk na nova stano vanja, šole, otroške vrtce itd., za to pa je denarja vse manj. Ne moremo reči, da val posodobitve in prenove kranjske in dustrije še ni zajel, načrtujejo in uresničujejo jo tudi v delovn< intenzivnih tovarnah, kot so, denimo, Sava, Tekstilindus, Plani ka itd. Toda prišlek očitno še vedno lahko najde delo, četudi imi končano le osnovno šolo. Na drugi strani pa je nezaposlenih zel malo, le 295, in nezaposlenost je le 0,84— odstotna. V katerem grmu torej tiči zajec? Sklepamo lahko, da se mai sikje že pojavljajo tehnološki oziroma ekonomski viški zaposle nih, vendar se to boje zapisati v ustrezne obrazce, ki jih zbira i obdeluje skupnost za zaposlovanje, kaj šele na glas govoriti tem. Delavcev pač ne morejo odpustiti in že glas o tem, da jih j preveč, se hitro spremeni v vihar. Zanimiv je primer iz Tekstilin duša, kjer so objavili, da bo zaradi spremembe proizvodnje enem od obratov od 100 do 200 delavcev preveč. Odzvali so se bojem za delo, naredili so veliko več kot prej, povečal se je pri tisk dobrih delavcev na slabše. Bistvo problema je torej v tem, da bi morali prezaposlenost nekaterih tovarnah uravnavati s pomanjkanjem delavcev dru god, ne pa še naprej široko odpirati vrat doseljevanju. Kajti pra' kmalu se lahko zgodi, da bodo brez dela domačini ali delavci, k imajo v Kranju že nekaj časa svoj dom. Kot bi se pripravljalo ni nevihto, se namreč na obzorju že nabirajo problemi Telematike kjer sicer na glas še ne govore o tem, da delavcem manjka dela kaj kmalu pa se to utegne zgoditi. Primerov takšnega čakanja, c se utrga nevihta in šele nato rešujejo problemi, je že kar neka od kranjskega Mladega rodu do koprskega Cimosa in celjske So vin3e- M.Volčjak IZ C0SP0DARSKECA SVETA Predstavitev Graškega sejma V prostorih Gorenjskega sejma v Kranju bodo predstavniki Gra škega sejma, tehnološko - svetovalnega centra in trgovske zbornic avstrijske Štajerske v torek, 19. maja, ob 11. uri predstavili strokovn sejem in simpozij Technova 87, ki ga bodo v Gradcu priredili od 3. d< 5. junija. Program predstavitve strokovnega sejma vsebuje: strokovn razstavo Tovarna in pisarna bodočnosti, tehniko za preprečevanj onesnaževanja okolja, merilno in regulacijsko tehniko, avtomatike raziskave, inovacije in prenos tehnologij in moderne tehnologije proizvodnji. Predstavitev bosta vodila tehnološki in inovacijski svete valeč Technove dr. Alfred Urban in tehnični vodja Graškega sejm Kari Altenburger. Predavanja in razprave bodo prevajali v slovenšč IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Franc Gartner, čuvaj odlagališča odpadkov Smo mar res tako bogati? Smetiščna jama je vse prej kot kraj, kjer bi bilo lepo opravljat službo. Kamor se ozreš, sama šara, odpadki, smeti, ki smrde žt zdaj, kaj šele poleti! Brez čuvajev ne bi šlo.ker so smetiščne ji me raj za razne brezdelneže.ki skušajo i odloženega iztrgati še kaj uporabnega i: to prodati. Tisto odvlečejo v najbližji goze na travnik, za cesto, odločijo uporabno, z seboj pa kot mrhovinarji puščajo preost< nek. Ni ga, ki bi tisto zares slabo odnest nazaj na smetišče. Ne samo pri nas, to s dogaja po vsem svetu. Pogosti so požari o samovžigov ali odvržene cigarete. Ljudj bi morda pripeljali tudi kaj takšnega, ka bi na smetišča ne smeli. Tudi zato so sm< tiščne jame čuvane. Odlagališče pri Tenetišah obsega okro kvadratni kilometer in pol površine. Jama je ostala od takrat, k so tam kopali ilovico za opeko. Zdaj je zrasel že ogromen hril Oranžni kamioni komunale, polni smeti, in tovornjaki iz tovar pa kar vozijo in vozijo. Jama se še posebno polni ob dneh, ko s po Kranju očiščevalne akcije. Čuvaj mora vse, kar ljudje prip« ljejo, pregledati, določiti mesto, kam naj stresejo to, kam ono. »Kadar sem dežuren popoldne,«mi pripoveduje Franc Gar ner,»je najbolje, da sem ves čas na deponiji, sicer se dogaja vs mogoče. Izgleda, da smo še prebogati. Kolikokrat me srce boli, k vidim, kaj vse stresajo v jamo. Še povsem uporabne dele in mat* riale iz tovarn, ki bi jih kakšen zasebnik koristno uporabil. N: boljši pa niso občani. Vidi se, kdaj pospravljajo po stanovanji Tudi po 50 šolskih in drugih knjig, ki bi jih morda kdo rabil, ser naštel pri enem odlagalcu. Kot da otroci nimajo akcij za zbiran; papirja, kot da ni zabojnikov za papir. In kaj vse prihaja iz t vam! Očem ne moreš verjeti, kako odgovorni ljudje neodgovorr odmetavajo pravo bogastvo, delavci pa se mučijo za vse to. Z o padki bi morali drugače ravnati. Velemesta nimajo toliko odpa kov kot en Kranj, sem videl v tujini , ker vse, kar se le da, koi stno uporabijo, ne pa odmetavajo, zakrivajo z zemljo. Ne ven kdaj nas bo srečala pamet« »Kako pa ste zadovoljni s svojim delovnim mestom ?« »Moti me, da vse, kar tule pri deponiji narede, narede le n pol. Zdaj so skopali kanal za odtočno vodo pod smetiščem. Voc je tiščala pod beton, skopali so, zdaj pa voda, ki se nabira, srn di.Zdaj le še smrdi, poleti bo pa tu polno muh. Drenažo je treb narediti in zasuti, še zdaj pa se ne ve, kdo bo to plačal. Pa še nekaj me moti. Tu smo zaposleni sami invalidi, nizli osebne dohodke imamo, poračun za leto nazaj pa dobimo še. septembra. Dinar pa je vsak dan manj vreden. Lahko bi se mal hitreje obrnili.« D.Doler ®mmmmmiGiAs 4. stran. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK. 15. MAJAJO .. KRATKE PO GORENJSKI Bogatejša ponudba v kampu Sobec - Turistično društvo Lesce je pred 1. majem v kampu Sobec odprlo novo recepcijo, teniška in otroško igrišče ter postavilo infortnativne table o turistični ponudbi v kampu in na Gorenjskem. Načrt za recepcijo so naredili v razvojno-informativnem centru Idrija, v sedmih mesecih pa je objekt zgradil SGP Gradbinec Kranj, tozd Jesenice. Dela pri ure-janju in obogatitvi turistične ponudbe kampa so veljala okrog 200 milijonov dinarjev. Letos pričakujejo v kampu okrog 30 tisoč gostov in prek 100 tisoč prenočitev. Turistično društvo Lesce je s 3000 člani največje tovrstno društvo v Sloveniji. Ob odprtju recepcije in igrišč so mu za uspešno delo podelili medaljo radovljiške občine. -A. Z.-Foto: F. Perdan Predstavili so gasilne aparate _ Gorice — V Goricah v kranjski občini so pred dnevi člani gasilskega društva predstavili uporabo ročnih gasilnih aparatov. Na povabilo gasilcev se je odzvalo veliko prebivalcev Goric in okoliških vasi v krajevni skupnosti. Predsednik gasilskega društva Janko Valter je ocenil, da je akcija, imenovana Gasilni aparat v vsako hišo, zelo dobro uspela. Nabavili so namreč prek 80 gasilnih aparatov. M. A. Izšle so Cerkljanske novice_ Cerklje — V nakladi 1000 izvodov je pred dnevi izšla druga številka Cerkljanskih novic, glasila Krajevne konference SZDL. Tokrat so v glasilu prispevki o pripravah na gradnjo mrliških vežic, prireditvah za 1. maj, jubileju gasilskega društva, ki bo julija praznovalo 95-letnico, o razstavi cvetja in lovstva, krvodajalski akciji in drugi. Na zadnji strani novic pa je objavljena tudi prijavnica, s katero želijo na območju sedmih krajevnih skupnostih ugotoviti potrebe po dodatnih telefonskih naročnikih. Prijavnice zbirajo na sedežih posameznih krajevnih skupnosti pod Krvavcem. J. K. Manj gostov in prenočitev_ Rateče — Na letošnji skupščini turističnega društva Rateče-Planica so ugotovili, da je njihova akcija za ureditev kraja bila dokaj uspešna. Za najlepše hiše in okolico so podelili tudi priznanja. Dobili so jih Marjana in Slavko Temfer iz Rateč 74, Ivanka in Lado Oman iz Rateč 1 d, Jože Matjaž iz Rateč 10, Alojzija Ša-lej-Gostilna pri Šurcu iz Rateč 109 c in Veronika ter Alojz Kopav-nik iz Rateč 128. Na skupščini pa so tudi ugotovili, da število gostov in prenočitev na območju turističnega društva iz leta v leto upada. Openili so, da bi morali izboljšati ponudbo in storitve. A. K. Srečanje slovenskih numizmatikov_ Tržič - V okviru tradicionalne razstave mineralov in fosilov so prireditelji s sodelovanjem Tržiškega in Gorenjskega muzeja uspeli pripraviti numizmatično razstavo pod naslovom Od rudnine do kovanca. Gorenjsko numizmatično društvo bo \1. maja pripravilo tudi srečanje slovenskih numizmatikov, ki bo med 9. in 13. uro v razsuivnin prostorih. J.Š. Imate konjička? Ida Šmuc: Vse končke lahko porabiš Iz volne spletene okrasne blazine na kavču so najprej pritegnile mojo pozornost; barve so se menjavale v kvadratih in pravokotnikih. »Nič težkega, same desne pletem. Narišem si vzorec in kjer se da, pletem naprej z drugačno barvo, če pa je treba plesti v drugo smer, zanke na novo nasnujem. Barve pa .kombiniram, kot mi je pač všeč.« pripoveduje Ida šmuc s Kokrice. »Največ vredno pa je, da za take vzorce lahko porabim vse konce volne. Presenetljivo malo volne potrebujem. Ko sem se lotila enega, mi je ostalo koncev še za drugega in še dve blazini sem nakvačkala v cik-cak vzorcu. Seveda pa imam takrat, ko take stvari delam, precej našarjeno po mizi, Česa vsega se še ni lotila! Okvir za ogledalo in žepe za krtače je oblekla in izvezla. Sama. si šiva predpasnike, popravi to in ono, zadnje čase pa se je lotila tudi moških kap - baretk s ščitkdm, šil rlbn, kbt pravi ona. Odličen kroj je dobila pri sosedi in se, spretna kot je za takšne stvari, sama lotila šivanja. Ko ji je uspela prva, je naredila tudi drugo, tretjo... Enobarvne, vzorčaste, kariraste. »Najlažje je narediti kapo iz gladkega blaga, pri vzorcu pa moraš zelo paziti, da se ujema v šivih.« Sitno delo, pravi, ker je treba enako natančno urezati podlogo kot zgornje blago in ščitek vstaviti v samo podlogo, zelo mora paziti, ko sešije skupaj, da je lično in prave velikosti. Le ma-. lo se zmoti, pa je treba parati. Zato raje večkrat pomeri, če bo prava velikost. Mož je z njenimi kapami zelo zadovoljen. Kar nekaj mu jih je sešita, zdaj pa se zanje že ogla šajo moževi prijatelji. Brez dela ne,more biti, pravi, in če j lahko, narodi kaj koristnega, je ie toliko bolje'. D. Dolenc Blejske skrbi in peripetije Turistična uspavanka in telefonska merila Bled, 14. maja — Na Bledu nikdar ne zmanjka tem za vsakdanje pogovore o turizmu, naložbah, urejenosti kraja, krajevnih zdrahah... Cestna obvoznica, ki je bila dolgo časa »dežurna tema«, se je, kot kaže, za nekaj časa umaknila iz vsakdanjih pogovorov (in časopisnih stolpcev). Zdi se, da je boj za južno obvoznico kljub različnim mnenjem na Bledu le dobljen in da bo zdaj treba na novo »zakrpati« finančni načrt — potlej pa zariti v polja in travnike, sicer ceste do svetovnega prvenstva v veslanju, ki bo na Bledu čez dve leti, ne bo. Dobršen del Programa razvoja turizma na Bledu do leta 1990, zapisanega v zajetno, v trdne platnice vezano knjigo, dobesedno visi v zraku, saj še ni znano, kdaj in koliko bo turistično gospodarstvo Bled dobilo ugodnega (domačega in tujega) posojila za gradnjo hotela Bellvedere, hotelskega kompleksa Mlino, trgovskega središča, informacijskega centra pri Unionu in za obnovo Festivalne dvorane, v kateri naj bi bilo med veslaškim prvenstvom novinarsko središče. Blejski turistični delavci se v dolgoročni razvoj turizma in kraja niti ne morejo poglobiti, ker so preveč »ujeti« v vsakdanje težave. Letos se še posebej čemerno sklanjajo nad četrtletne statistične podatke in gospodarske rezultate. V radovljiški občini je bilo januarja, februarja in marca skupno 5200 gostov (desetino) in 33 tisoč nočitev (trinajst odstotkov! manj kot v enakem lanskem obdobju. Število gostov in prenočitev je — zanimivo — poraslo le v zasebnih sobah, planinskih domovih in v gostiščih. Turistično gospodarstvo ima precejšnje izgube, za katere pa tokrat ni mogoče trditi, da so le sezonskega značaja, temveč tudi posledica zelo slabe zasedenosti. Bohinj je bil celo v času zimskih počitnic napol prazen, na Bledu ni bilo dosti bolje. Turistične agencije so kar lepo število tujih turistov peljale mimo Bleda, Bohinja in Kranjske gore na Kopaonik, Bjelašnico, Jahorino in v druga naša, hitro se razvijajoča smučarska središča. Gostje iz Vojvodine, Beograda, Zagreba, Dalmacije in iz drugih »južnih krajev,« ki so še pred leti oblegali Bled in Bohinj, so se v letošnji zimi raje odločili za bližnja in tudi precej cenejša smučišča. 349 naročnikov, le 126 prostih priključkov Če se na Bledu v teh dneh ne pomenkujejo o turizmu, potem se pogovarjajo o telefonski akciji — povedano natančneje: o bolj ali manj pravični razdelitvi telefonskih priključkov. Pa pojdimo po vrsti. Na Bledu so se že pred tremi leti lotili širitve telefonskega omrežja. Zbrali so denar, prosili za pomoč tudi delovne organizacije, nakupili material, v predvidenem roku položili kabel in s pošto sklenili pogodbo, da bo do leta 1978 (do letos torej) povečala zmogljivost avtomatske telefonske centrale. Pošta obljube ni izpolnila, omrežje je pripravljeno za priklop, v stari centrali pa je prostih še 126 priključkov. Gradbe^. bor in svet krajevne skupnosti sta s .g la, naj bi vsi naročniki telefonov, ten j^j, 349, dobili priključek hkrati, torej »J^, ko bo pošta povečala zmogljivosti c^o, le. PTT se s tem ni strinjalo in je zag da bo proste priključke oddalo p° presoji. V krajevni skupnosti so se zganili in so se dogovorili, naj bi _jjjiki. najprej dobili starejši krajani, & vCj, zdravniki in drugi pomembni d ^ Prednost naj bi imeli tisti, ki so z* v pji-poravnali pogodbene obveznosti in spevali denar za telefonsko akcijo tu lovne organizacije, kjer so zaposlen*^ gj sednik gradbenega odbora je dejal. ^ merila dosledno upoštevali in da J ^ vse narejeno po pravici. Sicer pa iP.^fi vičnosti v takšnih in podobnih P*1«^ težko govoriti. Mnenja o njej so dej j{ občan, ki nas je poklical v urednisj* med drugim dejal, da so telefonsKe^, ključke dobili predvsem ljudje z družbene lestvice,« da je bilo kar n&e jjjji med naročniki precej bolnih in da 3 pri vsem tem tudi precej izsiljevanj • Naj bo tako ali drugače: tudi z^z^ j« stanek sveta krajevne skupnosti " je pokazal, da v kraju ni vse v najleps^ ^o. du in da novo vodstvo ni najbolj en je Dobro obveščeni Blejci so povedali- i| novi predsednik (že na tretji seji) zag z odstopom. ^ic C. Zapl°tnl Že drugo leto sta na Kriški gori oskrbni-ka Mari in Jože Ravnik_ Mari Ravnik: Ne le hribe, ljudi imam rada Ne moreta skriti, da sta gostinca. Prava gostinca. IV Benk v Križah sta imela gostilno, zdaj pa je prevzel sin. Ko pa se je ponudila priložnost, sta šla v hribe. Naj mladi sami skušajo gostinski kruh. Kriš ka gora jima je bila še najbolj pogodu, saj sta najbličje domu, rada jo imata kot križana in kot planinca. Jože je bil med tistimi Križani, ki so kočo na Kriški gori gradili, skupaj z ženo Mari pa sta jo v letih od 1969 do 1971 tudi oskrbovala. Tovorne žičnice še ni bilo, z oslom sta hodila gor. Zdaj sta spet tu. Jože streže planincem zunaj, Mari je v kuhinji. Za kosilo je skuhala enolončnico. Drugače računa zanjo 1000 dinarjev, danes pa ni bila tako bogata in je zahtevala zanjo le 800 dinarjev. Pošten moraš biti, pravi, in zaračunati res toliko, kolikor je jed vredna. Pa zelje in žgance je imela na voljo pa pečenko. Kislo mleko bo pa potem, ko bodo na obeh Polanah pasli. Tja skočijo po mleko za kisanje, po smetano za masovnek in po skuto. V soboto so bili ljudje v go-steh ves dan, tudi lepa nedelja jih je privabila z vseh koncev Gorenjske, največ pa seveda iz Tržiča. Da je bil živ —žav še večji, so ta dan kmetje pripeljali iz doline tudi ovce na pašo. Ko bodo vse tu, jih bo prek 300. Mari upa, da bodo ovčarji kakšno odstopili« pa bo meso za tržiške bržole. Vsi so jih željni in Mari naredi odlične, to vedo povedati vsi, ki so kdaj hodili k Benk v gostilno. V soboto, 9. maja, se je začela poletna sezona, odslej bo koča odprta vsak dan. Več kot mesec prej kot lani. Če bi bilo posebno slabo vreme ali kakšna bolezen, bo planince čakalo sporočilo v Gozdu, pravita oskrbnika. Letos so imeli na Kriški že lepe dneve. Dvanajstega aprila so priredili Muflonov smuk, startalo je 198 tekmovalcev. Man je vso noč pekla svinjske glave — glavne nagrade — kuhala in stregla, potem pa je bila prva v svoji skupini, mož pa tretji. Kmalu bodo pripravili slovesnost v spomin na tiste, ki so se v Krinki gori smrtno ponesre- čili, 22. avgusta pa bodo priredili ovčarski dan. No, takrat bodo zagotovo bržole. Mari ima polne roke dela. V koči nima ne elektrike ne vode, podnice mora ribati — danes se je Jože spravil na kolena. Večje »žehte« opere v dolini, za sproti pa mora na roko. Če gost prespi, se hoče umiti, leči v čiste rjuhe. Mari še nikoli ni delala problemov, saj pravi: »Za noge umit' in za psa napojit' se vode vedno najde.« Sicer pa so težave. Najbolj pa si oba želita, da bi kriški planinci že začeli prenavljati kočo. Material je že skoraj gori, le odločiti se je treba - in zagrabiti. Kuhinjo bodo morali preurediti, predvsem pa peči, da bi bilo pozimi v koči toplo. Kar nočejo ne zagoreti ne greti. Jože je sam popravil dimnik in peč v jedilnici, a še vedno ne greje, kot bi morala. Sicer sta pa zadovoljna, pravita. Ne le hribe, tudi ljudi imata rada. Kadar jih ni, je dolgčas. Sicer pa Kriška gora nikoli ni dolgo brez obiskovalcev. Saj Tržičanov nič he zadrži doma, če se namenijo v goro. D. Dolenc Ribiči in lovci želijo opuščeno reteS gramoznico____ Bodo ribnik vrnili kmetijstvu? Ko so v Mavčičah zaradi v0(^<; Škofja Loka, 12. maja trarne zajezili Savo, je talnica izpod Sorskega polja •— ^k, stih prišla na dan. Voda je zalila tudi gramoznico v Rf1 vw jo je izkoriščalo loško gradbeno podjetje Tehnik. Zdaj J $ kakšnih šest metrov globok umeten ribnik, po katere/1 jj^j apetite tako ribiči kot lovci. Pogoj Tehniku ob izdaji 1°* ga dovoljenja za izkoriščanje gramoza pa pravi, da mor11 ob izselitvi gramoznico sanirati in vrniti kmetijstvu. Ribiči so lani v ribnik vložili ribe. Zdaj pa bi ribnik radi za gojitev divjih rac in drugih vodnih ptic še lovci iz družine Sorsko polje, ki imajo tod svoje lovišče. Naredili so že idejne načrte o vzreji rac: o plavajočih gnezdih, ureditvi neposredne okolice, celotni ureditvi ter zaščiti gnezdišč. S tem želijo spet okrepiti razredčene jate divjih rac in sčasoma povabiti na lov tudi peti-čne tuje lovce. Zunaj menda stane uplenjena divja raca celih 22 dolarjev! Ribiči ali lovci, to zdaj ni vprašanje. Osnovno vprašanje je, ali bo ribnik v opuščeni reteški gramoznici sploh ostal ali ne, ali bo kmetijsko-zemljiška skupnost vztrajala, da Tehnik izpolni pogoj, zapisan ob izdaji lokacijskega dovoljenja za gramoznico: da jamo sanira in vrne kmetijski rabi. Tako Tehnik kot Savske elektrarne, ki jih Tehnik bremeni za škodo zaradi prodora talne vode v gramoznico (prihodnje leto bo imel resne težave s P gramoza), bi bila gotov° gA vesela, če bi ribnik osta'-mreč dobiti ogromne $ \ materiala (ne odpadkoV-h ^ rim bi zasuli globoko in no vodno luknjo, ni jflSj drugi strani tudi ni P° ^ sno, kdo bi nosil visokerau v končni fazi najbrž lJu , trošniki gramoza. Usoda zalite gramozn* jf dni predvidoma dobila y d log. Kakšen bo, bo naj«*Jjjj sno od kmetij sko-z skupnosti. Ob tem se K?j i po sebi ponuja rešitev, dovoljila vse prizadete'*5fl| zainteresirane strani- -e$\ toliko kmetijske zemlja v izkoriščene oziroma s^^: riščene; mar ne bi bilo P ^ je delček denarja, Potre\,\o^j sanacijo gramoznice, v kakšen drug kos kmeti]' vu). lje, ribnik pa (dokler voda) pustiti racam, ki movale z ribami? i/ PRITOŽNO KNJIGO, f»ROiS Je že tako! Nedavno tega sem o Gorenjskem glasu prebral prispevek nekega magistra (priimek sem pozabil), ki ugotavlja, da se kmetje pritožujejo nad osemenjevanjem in križanjem simen-taiske z rdečelisasto pasmo. Kmetje ugotavljajo, da zdaj ni več takih mleka-ric, kot so bile nekdaj, in da je tudi prireja mesa manjša. Strokovnjak ugotavlja, da pri tem ni nobene krivde zaradi križanja in da strokovnjaki svoje delo dobro opravljajo. Razbral sem tudi, da srna kmetje premalo pozorni, da slabše krmimo in <*«*: nasploh leni in neskr d* Lahko rečem le 1, imam v hlevu 15 glaVvnl(\ zna pa se, da ni već toi ^ pih teličkov kot ne J prireja je slabša ^.^f mleka je manj. Ne de krme nisem poslabša vno obratno. Zato |»* strokovnjaku, ki trd1 gače, daje že tako (*° vi on) po naše tiu9°p>0 sko) najbolj prav. # daj, da bi kakšen $tT njak ali vodilni fca{.m^t šil. Vsega je kriv delavni organizacx)1 f\ la.ivx. . .... KULTURA 5. STRAN ©©SUKHMEUGLAS Loški vodnjaki OBNOVA MESTNIH POSEBNOSTI Loka — Do 4. julija, do tradicionalnega izseljeniškega piknika, bodo v mestu obnovili dva od skupaj devetih mestnih vodnja-™ k> že s svojo obliko kažejo, da so iz prejšnjega stoletja ali pa še starejši. Obnovljena bosta tudi kamniti vodnjak na Mestnem trgu in krožno znamenje. Vod °bnoi?ik na sP°dniem tr&" P" i». uv"0, tako kot tistega na Foto: L. M. špitalski cerkvi bo mesto letos tistega na Mestnem trgu in v Karlov- '2Jern Škof j a Loka ni ravno vod?n£ Po številu mestnih ineš" v ov* so ne^aJ nado~ m k .vodovod in sploh slu-n0st ot 3avni vodnjaki; posebna u h morda to- da Jin sodob" X0 rban|zacija še ni pomedla. biiQe tudi nikakor ne bi spodo-2a(j . s°čletnemu mestu, ki v da ^,em obdobju skuša kar se 2lošcvniti staro P°dobo' J° ^ZDrf1 ^° tiste mere' ko ne je v Več in se lep0 vključu-ne \r S»°^orjno, vendar pa spet niesta2e Pretirano hvaliti skrbi 0Sta,nih prebivalcev za te v0(j !°f. preteklosti. Mestni jen- la*i so namreč zanemar-* leseni deli, ki so obdajali črpalke, so strohneli ali pa so tik pred tem, da bodo, nekatere železne cevi so prerjavele in odpadle, kamniti ali železni lijaki pa so polomljeni, odstranjeni, izgubljeni. Tak je na primer, vodnjak na dvorišču Puštalskega gradu, saj pod zdaj ozelenelim bezgovim grmom komaj še stroji pokonci leseno ogrodje, ki obdaja črpalko, cev pa se je že zdavnaj izgubila; na srečo je ohranjen še kamnit lijak. Res škoda, da ta "puštalska štirna " na dvorišču, kjer so ob lepem vremenu kulturne prireditve, ni bolje ohranjena. Vendar pa bo menda že 15. MEDNARODNA RAZSTAVA MINERALOV IN FOSILOV V TRŽIČU 16. in 17. maja 1987 Pokrovitelj ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA 9 S pesmijo k srcu SREČANJE PEVCEV V PROŠEKU &<. Trst — Na tradicionalnem, letos že petnajstem srečanju slovenskih pevskih zborov so peli: domači moški pevski ^as'''i Mirk - zborovodja Evgen Prinčič, mešani pevski jj0.1" Zarja iz Železne Kaple - zborovodja Joško VVruIich, j*jsani pevski zbor bratov Milavec iz Brežic, vodita ga EHza-u** m Dragutin Križanič, in mešani pevski zbor DPD Svo-tJjiT* Stražišče, vod> 8a Draguška Vlašič. Zamisel za to prijavi ls«o in kulturno srečanje je kranjska, pravzaprav straži-Šlt*' Sa^ i° Je Pred 15 leti predlagal takratni zborovodja mo-ega pevskega zbora Edo Ošabnik. Kon?"0 srečanje je bilo še posebej slovesno, saj na Prošeku in ^ZyT0velu letos slavijo 100- letnico organiziranega petja,Meš-He arJa iz Kaple pa 80 - letnico obstoja tamkajšnjega kultur-^Onf ^rustva- Prireditev je bila v novih prostorih kulturnega &rn ?' Vse PreJšnje prireditve pa so morali organizirati na s*em. ^ Zbori so nastopili vsak s programom štirih pesmi, priredi-\ ^a so sklenili združeni moški zbori pod izmeničnim vod-^st^ vseri zborovodij. Ob tem slovesnem vzdušju so se vsi tj0,l°Pajoči zbori karseda potrudili in izoblikovali umetniško w|Ve* in nepozaben kulturni večer. Ob tem so se seznanili s iN ,Vami kulturnega in narodnostnega delovanja ter si izme-$ta 1 sPominska darila. Navzoče pa so pozdravili tudi pred-niki sodelujočih zborov oziroma krajev. Miha Plajbes kmalu drugače. Krajevna skupnosti Škof j a Loka je namreč zbrala denar za obnovo devetih mestnih vodnjakov. Seveda vsi ne bodo prišli na vrsto že letos, pač pa le dva vodnjaka v Karlovcu in tisti na Spodnjem trgu pri špitalski cerkvi. V Loškem muzeju, ki je prevzel organizacijo obnove, so med izdelovalci na jugoslovanskem trgu že našli primerne nadomestne dele: lito-železne lijake in druge sestavne dele. »V muzeju smo poiskali po dokumentaciji, tako da bodo obnovljeni vodnjaki taki, kot so bili prej, preden smo jih v Škof j i Loki povsem zanemarili, je povedal Franc Podnar, kustos Loškega muzeja. »Upamo, da bo v nekaj letih vseh devet vodnjakov v mestu obnovljenih, mesto pa bo s tem polepšalo svoj videz. « »Pobudo za obnovo mestnih vodnjakov je dal sedanji predsednik občinske skupščine Škofja Loka,« je povedal Janez Erjavec, direktor Loškega muzeja. Žal pa ni gotovo, če bo iz tako obnovljenih vodnjakov voda tudi pretekla; tudi če bi, je vprašanje, če bi bila sploh pitna. Puštalski vodnjak — Na dvorišču gradu Puštal propada lep vodnjak, še sreča, da ga je komaj videti pod bezgovim grmom. Zdaj kaže, da bo morda že drugo leto med tistimi vodnjaki, ki jih bo mesto obnovilo. — Foto: L. M. Razen teh dveh vodnjakov pa bosta dobila novo patino tudi kamniti vodnjak na Mestnem trgu in kužno znamenje pred Kašmanom. Mestni vodnjak so še po drugi svetovni vojni uporabljali prebivalci tistih škofjeloških hiš, ki še niso imele vodovoda. Zdaj pa so cevi dotrajane, popokale so; tudi kamniti del vodnjaka ima razpoke, poškodovani so kovinski deli. Muzej je že našel kamnoseškega mojstra, ki se bo lotil obnove, treba pa bo na neki način zavarovati to mestno znamenitost tudi pred dostavnimi avtomobili, ki so že nekajkrat zadeli v kamnito mojstrovino na trgu. Zob časa, ali bolje rečeno dostavni avtomobili in onesnaženo ozračje, načenjajo tudi kužno znamenje, ki ga je mesto leta 1751 postavilo po zaobljubi za odvrnitev kuge in ognja. Kužno znamenje bodo prav tako kot mestni vodnjak očistili, popravili površinske poškodbe in obnovili plastiko na njem. V Loškem muzeju upajo, da bodo tej obnovi mestnih vodnjakov sledili vsaj nekateri lastniki vodnjakov, ki jih je približno sto na širšem območju Škofje Loke. Nekateri so se na to spomnili že pred leti in so lepe starinske "štirne" zaščitili pred propadom — primer take obnove je vodnjak pri Peternelju na Grajski poti. L.M. RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA JOŽETA PETERNELJA Žiri — V Družbenem domu Partizan bo do 20. maja odprta retrospektivna razstava likovnih del Jožeta Peternelja-Mau-sarja, ki so jo minulo soboto odprli v počastitev slikarjeve šest-desetletnice. Na otvoritvi so se zbrali številni krajani Žirov ter kulturniki in umetniki iz vse Slovenije. Kustos Škofjeloškega muzeja Andrej Pavlovec, je predstavil Peternelja kot samorastniškega umetnika, ki v sliki in pisani besedi upodablja svojo domačo krajino, ljudi in čas s tisto preprostostjo, da ga nekateri uvrščajo med naivce. Njegova dela so sporočilo časa in dogajanja, kakršnega je umetnik doživljal še kot mlad in jih sprejemal do današnjih dni. Glavni urednik ČZP Kmečki glas Boštjan Pire je kot predstavnik založbe predstavil zbranim zadnjo , četrto avtorjevo knjigo Bukovci, ki je pravzaprav umetnikova avtobiografija. V knjigi avtor pripoveduje v sproščeni ljudski šegavi obliki,o sebi in svojih krajanih, vpetih v kotlino med hribovje, odmaknjeno od ostalega sveta. Pripoveduje dogodke iz zgodnjega otroštva, vesele in žalostne dogodke, umi- ^Hedstave najmlajših . gledališčnikov j f^r senice — Danes se v gledališču Tone Cu-adaljuje včeraj začeto srečanje pionirskih Isu^iških skupin Slovenije. Na srečanje je se-RlJj Edi Majaron povabil petnajst pionirskih bliskih skupin iz osnovnih in srednjih šol. i es bodo v gledališču Tone Čufar tele pred- *Ukv^s D°do v gledališču Tone Cufar tele predaš h ^encna anekdota — Lutkovna skupina i ft"ratstvo in enotnost Kranj, Deklica veka h^j^ružnična s°la Krtina Dob, Forma Viva E * Poniov smo se vrnil veseli. I.uka (iorcnec Za praznike smo bili «y Šmarjotni gori. Tam so bile gugalnice m smo se gugab. Nabirala sem ro/ue S Šmarje t nr t;on se vidita Kranj ni Šenčur. Jedli smo klobas** p:li sok m se igrali. Ko smo se vrnili, smo v slaščičarni jedli sludok d Bilo mi je lepo Sanja Cabarkapa, oba i. a r. OS Šenčur ČISTILI SMO OKOLICO ŠOLE V sredo nismo imeli telovadbe , namesto tega smo čistili okolico naše šole. Nekaj je bilo že počiščeno. Največ smeti je bilo pri trgovini. Ko smo čistili okolico, sem slikala učence, kako delajo. Napravila sem tri posnetke. Bilo je veliko smeti. Med njimi so bile tudi rokavice, stare žabe, nogavice in plastične žoge.Bili so tudi copati in čevlji. Tako smo počistili okolico naše šole, za katero moramo skrbeti kot za dom. Sabina Potočnik, 2. sko r. OŠ Jezer- Pes je domača žival. Je velik človekov prijatelj. Najraje je meso in kosti. Lovci ga vzamejo s seboj na lov. Pes in maček sta velika sovražnika. Klemen Jalovec, l.a r. OŠ Ko-krica ZVONČEK IN TROBENTICA Zvonček in trobentica sta se odločila, da bosta z orkestrom nastopila. Zvonček je cingljal lepo, da se slišalo je čez goro. Trobentica pa trobila je tako, da je kar odmevalo. Poslušale so rožice zelo, ker prijetno je bilo. Vse je oživelo, vse zapelo, ker pomlad je k nam prišla Monika Tavčar, 2. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja I .oka FANTJE O DEKLETIH Prišla je pomlad. Dnevi so vedno daljši in sonce že prav prijetno greje. Tudi prvi znanilci pomladi so že tukaj. Toda to niso ne zvončki in telohi, tudi ptičje petje ne. I je kaj bi torej lahko bilo? Seveda, to je ljubezen! Fante kar razganja ob pogledu na sošolke pa tudi dekleta niso čisto ravnodušna do njihovega dvorjenja. Zardevanje, šepetanje, skrivnostna pisemca, vse to sodi zraven. Niso pa vsi zaljubljeni, nekateri tako rekoč živijo samo za učenje in knjige. To so vzroki, ki so naju pripravili do tega, da sva se malce sprehodili po šoli in vprašali fante, kaj mislijo o dekletih. Vse so predebele, ker premalo telovadijo in preveč jejo. Po drugi strani pa mi ie njihova debelost najbolj \.šoč. — I.uka, 7.d A punce'' Ne. sploh mi niso vsei ker so preveč važne. — Denis. 7 c Moje sošolke so /elo fe|st punce - Peter. T).d O dekletih sploh nimam mnenja Včasih mi je katera všeč, drugače jih pa še opazim ne. — Gregor, 5.d bom rajši tiho. da nt' ho katera . ker so. no. kako bi rekel druge ste pa vse smotane so pa. , da Srno dobri prijate rban, 7.d i1 Bost Kna jo O.K . druge u/.aljona. — Igor. 8.C Pri dekletih mi |e v se< t( jan. 7.c Zame so vse presuhe — Kaj pa so o svojih kavalir jih povedala dekleta'.' Vsi so /ivi nori i — Lidija. 7 a Kun t jO so neumni kot noi Marjetka. 7 .d Zoprni so in va/ni. - Mateja. T> ci Vsi so v redu, O K., super in sploh n tj naj. . . — Nasi fantje so prevoi nasilni in grobi — Andro To je bilo torej nekaj ra/Hčnlh mnenj. Dekleta so bila precej bolj redkobesedna, zalo pa tudi bolj kritična od fantov. Vseeno pa bi se brc/ sošolcev dolgočasila. Nina in Valerija. 7. d r. OŠ l.ut ijana Seljaka Kranj Morda vas zanima Oreh To drevo simbolizira skrito modrost in tudi dolgo življenj ter rodovitnost. Po tem verovanju ljudje na primer za novo to drug drugemu na skrivaj mečejo v hišne veže orehe, les ke in podobno, kar naj bi pomenilo dobre želje za r°d°vl*ng in blaginjo (na Dolenjskem rečejo takrat, da »jagenčki ska jo«. Podoben namen kot metanje riža na mladoporočenca^ mestih ima na deželi metanje orehov in lešnikov »ta m! i^L. Oreh je nasploh simbol za zdravje in življenje. Grki in Ki ljani so na poročnih slavjih postregli gostom z orehi. Ore n j predstavljal pomoč in moč v nesreči, pa tudi simbol sebično je bil, ker pod njim nič ne raste. Krompirjeva potica Recept za to odlično in zanimivo jed nam je poslala Slavica P. iz Kranja. Količine so za dve osebi, lahko pa jih poljubno sorazmerno povečujemo. Iz 10 dag moke, 1 jajca, 5 srednje debelih kuhanih krompirjev in malo margarine zamesimo testo (kot za krompirjeve svaljke) in ga razdelimo na dva dela. V pomazano jensko posodo (ali v kovinski pekač) razpotegnemo prvo polovico, nanjo namažemo nadev, prekrijemo z drugo polovico krompirjevega testa, pokapamo po vrhu z raztopljeno margarino in pri I75 stop. C rumeno zapečemo ( približno pol ure). Nadevi Gobji nadev: Na maščobi prepražimo 1 čebulo, malo svežih ali zamrznjenih, lahko pa tudi suhih namočenih gob, dodamo česen, majaron, poper, 1 pest ožete in namočene sojavite, malo peteršilja (lahko pa tudi začimbe po svojem okusu). Mesni nadev: prepražimo 1 čebulo, 10 dag mletega mesa, 1 pest namočene sojavite, začimbe pa dodamo kot pri gobjein nadevu. Prav tako lahko uporabimo vse ostanke kuhanega ali pečenega mesa, šunke, suhega mesa, zaseke in podobnega, le da primešamo še jajce. Skupaj s solato je to lahko samostojna jed. Če pa bi rad* krompirjevo sladico, uporabite za nadev skuto, sladkor, jajček in malo smetane. Sicer si pa vsaka gospodinja lahko pr»: kroji nadev po svoje. Odličen je tudi nadev iz špinače, kuhane, sesekljane in polite z žvrkljanim jajčkom in smeteno. Tak recept si lahko privoščijo tudi vegetarijanci, saj v njem ni nic zanje prepovedanega. Drage gospodinje! Kar pozabljate na vaše gorenjske domače jedi, ki jih objavljamo na tej strani. Prosimo, oglasite se z jedjo iz vaše vasi. Morda se vam, ki ste je vajeni vse življenje, ne zdi zanimiva, za vse druge pa bo. Radi bi oživili našo gorenjsko kulinariko, jo priklicali iz pozabe. Že dolgo ugotavljamo, da zrezek le ni vse! D. D So moški in moški-Nekaterim je dano, " osrečijo mnogo žens nekaterim pa uspe, 1 eno samo onesrečijo-Dušan Rado* POKLICNA POSVETOVALNICA I Odgovarja mag. Franc Belčič Jernej K.: V časopisju sem bral, da je letos v mnogih go 0 renjskih srednjih šolah preveč prijavljenih učencev za P letnik. To se mi zdi razumljivo, saj je bilo obenem napis* 1 da je generacija osnovnošolcev bolj številna. Nedopustno J > da bo zaradi tega verjetno kar velikemu številu učene •ploh onemogočeno šolanje. Če je več učencev, bi moralo1 D' tudi več mest v srednjih šolah. Ali bomo zdaj mlade kar or I izobrazbe napodili v tovarne? Letošnja generacija gorenjskih učencev, ki trka na vra.*a srednjih šol, je res številčnejša od prejšnjih; to je zlasti nas * dek višje rodnosti v letih 1972-73. Prav tako drži, da so se rnar sikje pojavili presežki prijav. Vendar moram posebej P°.u -i0 [\ ti, da se je za prihodnje šolsko leto bistveno povečalo števi razpisanih mest za novince in da se hkrati - o čemer se J morda manj pisalo - pojavljajo še bolj številni primanjkljaj^ Ali bolj določno: za mladino je razpisani h 3060 mest, prijav"« se je 2839 učencev, prostih mest je torej var 221 ali za dobri sedem šolskih razredov. In kje so po drugem prijavnem roku še prosta mesta? ^ri° go jih je, naštel bom le nekatere, kjer je primanjkljaj bolj • razit. Na Jesenicah v programih strojništva in elektrotehnik ' v Radovljici oziroma na Bledu v gostinstvu, v Kranju je Pr malo učencev za kmetijstvo, živilstvo, gumarstvo, tekstil" mehansko in tekstilnokemijsko tehnologijo, posebej velika 1 knja je v obutveni tehnologiji, zatem v gradbeni srednji šO»< Škof j i Loki imajo še obilico prostora v lesarstvu. ^ Odveč je tedaj bojazen, da bi se mladina morala zara splošnega pomanjkanja vpisnih mest kar zaposliti. Posebej zato, ker poleg prostih mest v šolah prav za omenjene W'0^ me gorenjske organizacije ponujajo veliko kadrovskih štip1' dij, za številne še obogatene z dodatkom za tako imenova a deficitarnost poklica. Vem, da marsikdo z odgovorom r\Cv zadovoljen. Zlasti ne učenci, kijih bo morda doletela neprti-vs na omejitev vpisa — a jim tudi široka ponudba drugih možnV sti ne ustreza Petra. lU. \\\ lit Andrej. Špela in Mitja, dom v Spodnjem Otoku pri Podv inu.se niso šolarji. Zato imajo obilo časa za igro in potepanja. I jeli smo jih. ko so se vračali domov s šopki pomladnega cvetja« la pa je v vrečko nabrala jjli koprive, ki jih bo dala puranom Foto: *' j dan 9Kj5. MAJA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO .7. STRAN (^IMSIMIEnGLAS IV SPORED ^ Brenkova: Deklica "elfina in iisica •;Vitorepka »Ponedeljkova 8-20 R° *35rW^niTa4ek: Mačka Mo J Je boljša kot žamet 9.10 2S?a,n 2aJcek ! gfnje poletje otroštva, 5. L9<0T«Hier'ieTVNovi Sad H &d8nsk'zabavnik •esalec, ponovitev. 4. l35bS^n9,eš^a-«o 55 fa^na. svjetski film : ^«dic.na dela, M5 Si! ne,01 bolelo &5 p nka K u2>a9indna oddaJa »50?ydnevnik l.10gcalo tedna P S avn9andna ^d^3 postna prireditevob £'«nici folklorne CD P'ne Emona, prenos iz 50 ?w Pa9andna oddaja 105 p dnevnik JJPOln petek, angleški "^•.SheldontV nadkf'del amer'ške naaaljevanke |r^^b!!gJLTVmr»ž»: R 'est Kd°Je lvanuša ^kal . 136 0tr5'1Sov)«8k« "'m - -40 u2Paa9andna oddaja i naHa,S'ameriška i S^alomisto, ' 30 Tvnrt0v,tev nadaljevanke .15 G, d"evnik ^9iaSteniVeČer:č,OVekin 2^ scena 50 šS»Arsen v Kulušiću ^Portna sobota Tv/2ao V^-SIf^i^program: y pVvšoiS-- I ' r,0roči,a ■^2f.kt'Rentama |5 JV dnevnik ■•' " W« življenje, ^onstična serija Jž Salzburškaw ' .. periski film 'v dnevnik ^očni spored __ Qd '»sega dopisnika iz Kuala LUrnpura 13.00 16.00 16.50 16.55 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 20.05 21.00 21.05 Poročiča H. Consience: Flandrijski lev, 2. del belgijske nadaljevanke Poročila Srečajva se v Sti. Louisu, ameriški film Risanka Propagandna oddaja Danes: Kino, Turistični nagelj — neža Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja N. Stojanović — V. Stojanovič — M. Vučetić: Dnevnik Gorčina Vukobrata, 1. del nadaljevanke TV Sarajevo Propagandna oddaja Zdravo Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri, in jugoslovanski igrani film: Partizanska eskadrilja 12.00 Resna glasba 14.00 Test 14.15 Francorchamps: Avtomobilske dirke formule 1 za VN Belgije, prenos 16.30 Boks za zlato mladinsko rokavico, posnetek 18.45 Oddaja iz kulture 19.30 TV dnevnik 20.00 Raziskovalci, poljudnoznanstvena serija 20.25 Premor 20.35 Dunaj: »Ga>a«večer ob otvoritvi »Austria« Centra, prenos TV Zagreb I. program ! počila ! fivžav ,0. o kut,ke in lutki • . J ojga bela sled, ponovitev Z ;aH ačelkos|ovaške |0 ^daljevanke r* ^Sbeldon: V JU*akovanju jutrišnjega i'11 a«,' Ponov'tev 6. dela •e^ fcškega niza ''5pr°0r°škaP0J« rOpagandna odda:8 KrT1etijska odaja 10.20 Poročila 10.30 Otroška marineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Družinski magazin, izobraževalna oddaja 13.30 Poklicno usmerjanje, izobraževalna oddaja 14.00 Avtoman, serijski film 14.50 Nedeljsko popoldne 17.20 V starem Chicagu, ameriški film 18.55 Fračji dol, risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Marodič: Pisma, nanizanka TV LJubljana 21.30 TV dnevnik 21.50 Športni pregled 22.35 Potopisna reportaža: Tretja generacija 23.05 Poročila PONEDELJEK _18. maja 10.00 Zrcalo tedna 10.20 Bandolero, ameriški film 17.00 Zrcalo tedna 17.20 Poročila 17.25 Radovedni Taček, 12. del oddaja »Zvezda« 17.40 Pamet je boljša kot žamet 17.45 Zadnje poletje otroštva, 6. del otroške serije TV Novi Sad 18.15 Naša pesem, 9. oddaja 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19 00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 M. Laurence: Na robu divjine, 3. del ameriške nadaljevanke 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Omizje: Jugoslovansko novinarstvo Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17 30 Nekaj pomembnega ti lu^ia rt* 'n ni*ne ••rtre Ja zadnje in verjetno do zdaj naj-jtrn i6 ° VVoodvja Allena. Zanj je letos dobil tri oskarje i«v SA8tav'ier' v slogu Woodyja Allena, se pravi iz samih ; 5. Naprav gredo junaki te družinske kronike prav vsi po ,0s °*' različne osebne pekle, pa je podton režiserjevega Oo vseh problemov vendarle humorističen in kljub te-8N sk° sestre vsaka posebej vsaj za krau .: čas v veliki k^ii *tj5 s r8i propade zakon, njen mož ljubi ika s sestro Lee, ••atra. Hollv, poskuša na različne načine dobiti službo KkotV^aJ "JoSkega. ki ji ga nazadnje l^ah pa 48 vrtinci življenja ve spelje sestra April, igral vendarle umirijo. V glavnih Vj r!?r8i° Woody Allen, Michael Caine, Mia Farrovv . *'odj '8 po'n tud' odlične glasbe, klasike, jazza in starih '8črnPr'ha'a v 9oreniske kinematografe zelo erotičen film, i st>o * A^odita. šef ameriške obveščevalne službe je do-j 'tir • da ie velika pošiljka orožja na poti proti cilju Or-^st PoseDr,o skupino, da bi pošiljko prestregel, medtem ' Ig 8neJo zapleti in šef mora angažirati svojega specialne ^Cjj nta, Tamaro. Njeno glavno orožje je njeno lepo telo. •tli * "'"nda je italijanska komedija, ki pripoveduje o r^rav»rrT,antn'' zaP*'i'V' 'n duhoviti mladenki, ki se koketno Ji '9r8 S * mosk'm'. med njimi pa išče pravega... V glavni vlo-i, ^\ ^J?erana Grandi. film pa je režiral Tinto Brass, znan po akl;_ imam povedati, otroška oddaja 17.45 Na krilih pesmi, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti, zunanja politika 20.30 Mali koncert 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Propagandna oddaja 21.02 Otvoritev in kronika festivala JRT—Neum 87 21.58 Propagandna oddaja 22.00 Propagandna oddaja 22.10 Premor 22.15 Vem, kam grem, angleški film TV Zagreb I. program 17.05 17.10 17.30 17.45 18.00 18.30 18.40 19.00 19.30 20.00 20.55 21.40 22.00 23.00 Poročila Kronika Bjelovara in Varaždina Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja Na krilih pesmi, otroška oddaja Skadarlija, izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke — kviz TV koledar TV dnevnik P. Stepanović: Prepolovljeni, drama Dokumentarna oddaja TV dnevnik Posnetek koncerta Plavi orkestar Poročila TOREK 19. maja 10.00 Šolska TV: Energija, Prometna vzgoja. Obrambna vzgoja 11.00 Jezikovni utrinki 11.05 Tuji jeziki—Angleščina -XI. Francoščina X. 16.10 TV mozaik—ponovitev 17.15 Poročila 17.20 Čebelica leti z neba 17.35 Tedenski zabavnik, 8. oddaja TV Sarajevo 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19 26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 A. Shaughnessv: Ženski servis, angleška drama 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Integrali 21.45 TV dnevnik 22.00 F. Uršič— J. Gregorc: Žica, balet _Oddajniki H. TV mreže tehnike, 1. del izobraževalne serije 20.30 Plesni nokturno: Ritem 20.35 Žrebanje lota 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Propagandna oddaja 21.02 Kronika festivala JRT-Neum 87 21.35 Propagandna oddaja 21.34 TV drama — I. nagrada na Festivalu JRT 22.45 Propagandna oddaja 22.55 Kako je z vašim očetom, humoristična serija TV Zagreb I. program 17.05 17.10 17.30 18.00 18.30 19.40 19.00 19.10 19.30 20.00 20.05 21.10 22.00 23.40 23.10 Poročila Krortika Osijeka Kdor hoče — ta zmore, otroška oddaja Ljubezen v sedemnajstenr Risanka Številke in črke—kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Žrebanje lota Sinovi in hčere steklarja Jakoba, češkoslovaška nadaljevanka Kontaktni magazin: Signali TV dnevnik Via satelit Poročila SREDA 20. maja 17.15 Test 17.30 Angleščina XI. 18.00 Francoščina X. 18.30 Mostovi 19.00 Rezerviran čas 19.30 TV dnevnik 20.00 Grafične tehnike. Rojstvo 10.00 Mostovi 10.30 A. Shaughnessy: Ženski servis, angleška drama 16.55 TV mozaik — ponovitev 17.25 Poročila 17.30 J. Bevc: Ko je pomlad: Kadar kupuješ hlače 17.55 Japonske pravljice: Deklica z vžigalicami 18.15 Živalski svet: Nemogoč ptič, poljudnoznanstvena oddaja 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Dokumentarec meseca: Narcis brez zrcala 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Film tedna: Moja mala vas, češkoslovaški film 22.35 TV dnevnik _Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 OliverTvvist, otroška serija 18.00 Družinske teme, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Diskofolk 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.00 Propagandna oddaja 21.02 Kronika festivala JRT- Neum 87 21.32 Propagandna oddaja 21.34 Izobraževalna oddaja — I. nagrada na festivalu JRT 22.15 Propagandna oddaja 22.25 Umetniški večer: Ivo Vojnovič TV Zagreb I. program 17.05 Poročila 17.10 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.30 Oliver Tvvist, otroška serija 18.30 Družinske teme, izobraževalna oddaja 18.40 Številke in črke—kviz Risanka 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko in igrani film 22.40 Via satelit 23.40 Poročila ČETRTEK 21 .maja 10.00 Šolska TV: Kaj je film. Animirani film, F. Slak:Kras 88, kratki film 11.00 Matineja: Anne 1000 dni, angleški film 16.10 TV mozaik—šolska TV —ponovitev 17.10 Poročila 17.15 K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka »Torkova cesta« 17.30 Pisma iz TV klobuka 18.15 Čas, ki živi: Med smrtjo in življenjem 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes:Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Herman de Man: Naraščajoče vode, 1. del nizozemske nadaljevanke 22.10 Propagandna oddaja 22.15 TV dnevnik Oddajniki II. TV. mreže TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Smogovci, otroška serija 9.00 TV v šoli: Književnik o književnikih 10.30 Poročila 10.30 TVvšoli 17.30 Smogovci 19.30 TV dnevnik 20.00 Refleksi, politični magazin 20.55 Izbrani trenutek 21.05 Oldrih in Božana, češkoslovaški film 22.30 TV dnevnik PETEK 22. maja 10.00 11.00 11.40 15,55 17.00 17.10 17.15 17.45 18.15 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 20.05 20.55 21.00 Tednik Dokumentarec meseca: Narcis brez zrcala G. Torrente—Ballester: Sonce in sence, ponovitev if. dela španske nadaljevanke Rally Saturnus, prenos Risanka Poročila Makedonske ljudske Dolga bela sled, 3. del češkoslovaške otroške nadaljevanke Dva obraza Jadranske obale, 1. del: Potovanje kot mobilizacija Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja D. Nevin; Zahodni sen, 2. del ameriške nadaljevanke Propagandna oddaja Po sledovih Slovencev po svetu XII.:Na vseh straneh sveta, dokumentarna serija 21.40 Rezerviran čas 22.10 Propagandna oddaja 22.15 TV dnevnik 22.30 Richardove stvari, angleški film Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Pogled, otroška oddaja 18.00 Diagnoze, izobraževalna oddaja 18.30 Propagandna oddaja 18.40 številke in črke—kviz 19.00 Šopek domačih, 11: del 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert orkestra RTV Ljubljana, prenos iz KIDC 22.05 Kronika festivala JRT-Neum 87 in dokumentarna oddaja — I. nagrada na festivalu JRT — posnetek TV Zagreb t. program 16.10 TVvšoli: Francoščina,TV vrtiljak 17.10 Kronika Reke v 17.30 Pogled, otroška oddaja 18.00 Diagonale, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kaj bo jutri, ameriški film 21.45 Ikarov let—kviz 22.45 TV dnevnik 23.05 Po desetih — kulturni magazin 00.35 Mali koncert 00.50 Poročila radio žiri 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Smogovci, otroška serija 18.00 Zaščitena narava, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 S polko in valčkom po Sloveniji 20.30 Propagandna oddaja 20.40 Včeraj, danes, jutri 21.00 Propagandna oddaja 21.02 Kronika festivala JRT-Neum 87 21.32 Propagandna oddaja 21.34 Zabavnoglasbena oddaja—I. nagrada na festivalu JRT 22.15 Knjige in misli Žiri in Poljanska dolina na Škof ja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91.2 MHz UKV območju 96.4 MHz _Nedelja, 17. maja 9.00 Napoved programa - EP in melodije za vas - Zdravstveni nasveti 10.05 Franc Logonder - dobitnik zlatega znaka sindikata 11.00 Novice in dogodki 11.30 Minute za šport in rekreacijo 11.50 Čestitke in pozdravi Torek, 19 maja 16.00 Napoved programa - EP in melodije za vas - Oddaja o podstanovalskih razmerjih 17.00 Minute za šport in rekreacijo - Inovator meseca - Kako se uresničuje program samoprispevka v Železnikih 18.00 Novice in dogodki - Zgodba iz radijske skrinjice * Četrtek, 21. maja 16.00 Napoved programa - EP j in melodije za vas - Otrok med domom in vrtcem 17.00 iviJDute za šport in rekreacijo - Škofja Loka se turistično odeva - 4C-!?tnica Pihalne godbe Alpina 18.00 Novice in dogodki Glasbena inventura RADIO PETEK, 15. maja Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Simfonični plesi z naših koncertnih odrov - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.-ih -18 00 Glasba starih mojstrov -19.45 Pojemo in godemo -20 00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorččakih - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05 - 4.30 Nočni program SOBOTA, 16. maja Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi -11.05 S poti po Jugoslaviji -11.30 Srečanje republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -15.00 Radio danes, radio jutri -16.00 Lojtrca domačih - 16.40 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Škatlica z godbo - 19.35 Za naše najmlajše -20.00 Mladi mostovi - 23.05 Od tod do polnoči - 005.-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 17. maja Glasbene razglednice -20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten" konec tedna - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 18. maja Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši? — 10.05 Obisk v delovnem kolektivu - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.00 Nedeljska reportaža - 15.40 Pojo amaterski zbori -16.30 Pogovor s poslušalci -17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Radijska igra - 19.45 Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... -1 12.10 Veliki revijski orkestri - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus - 22.30 Ob domačem ognjišču — 23.05 Zimzelene melodije - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba TOREK, 19. maja Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 iz glas benih šol - 9.05 Glasbena matineja - 11.35 Pesmi in plesi Ju gosiavije - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Operetna glasba - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba SREDA, 20. maja Prvi program 4 30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Govorimo angleško -9.05 Glasbena "matineja - 10.05 Rezervirano za. . - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.20 Osmetnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba -19.50 Likovni odmevi - 20 00 Zborovska po želji poslušalcev - 22.30 Zimzelene melodije -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 21. maja_ Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost - 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.30 Iz popularne komorne literature - 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.30 Večerna podoknica -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 - 4.30 Nočni program KRANJ CENTER 15. maja: amer. krim. komedija FLETCH - MASKIRANI DETEKTIV ob 16., 18. in 20. uri, 16. maja: amer. krim. komedija FLETCH - MASKIRANI DETEKTIV ob 16., 18. in 20. uri premiera amer erot. filma ČRNA AFRODITA ob 22 uri, 17. maja: braz. zabavni film FANT IZ RIA ob 10. uri, amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 15. uri, amer. krim. komedija FLETCH - MASKIRANI DETE KTIV ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije HANA IN NJENE SESTRE ob 21 uri, 18., 19. in 20. maja: amer. šport, melodrama DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 16., 18. in 20. uri, 21. maja: amer. drama HUDOBNI FANTJE ob 16., 18. in 20 uri KRANJ STORŽIČ 15. maja: amer. krim film DAN MORILCEV ob 16., 18. in 20. uri, 16. maja: ital. akcij pust. film RUSH ob 16. uri, amer film ZNAMENJE ZA NEVARNOST ob 18 in 20 uri, 17. maja: hongk film DVOBOJ MOČNIH ob 14 uri, nem erot film PATRICIA ob 16 in 18. uri, premiera ital ko medije MIRANDA ob 20. uri, 18 in 19. maja: ital. komedija Ml RANDA ob 16., 18. in 20. uri, 20 maja: amer krim film DAN MO RILCEV ob 16., 18 in 20 un, 21 maja: franc. komedija SREČEN PRAZNIK ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 15. maja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II. ob 16. in 18. uri, premiera amer. melodrame DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 20. uri, 16. maja: amer melodrama DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 16. in 18. uri, premiera ital. fant. filma NOVI BARBARI ob 20. uri, 17. maja: ital. komedija BANANA JOE ob 10. uri, amer. šport, melodrama DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 16., 18. in 20. uri, 18. in 19. maja: amer. film ZNAMENJE ZA NEVARNOST ob 18. in 20. uri, 20. in 21. maja: premiera amer. erot. filma ČRNA AFRODITA ob 16.. 18 in 20. uri JESENICE PLAVŽ ljub. film SLADKE SANJE ob 18. in 20. uri, 19. maja: amer. komedija NORA ZABAVA V EVROPI ob 18. in 20. uri, 21. maja: amer komedija NORA ZABAVA V EVROPI ob 18 in 20. uri TRŽIČ 16. maja: nem. erot film PATRICIA ob 18 in 20. uri, 17. maja: ital. komedija BANANA JOE ob 16. uri, amer. komedija DIVJE ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri, 18. maja: amer drama HUDOBNI FANTJE ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 15. maja: amer. komedija NORA ZABAVA V EVROPI ob 18. in 20. uri, 16. maja: braz. zabavni film FANT IZ RIA ob 16 uri, amer. komedija NORA ZABAVA V EVROPI ob 18. in 20. uri, premiera ital. fant. filma NOVI BARBARI ob 22. uri, 17. maja: amer. komedija NORA ZABAVA V EVROPI ob 15. uri, ital. fant. film NOVI BARBARI ob 17 in 19 uri, 18. maja: ital. fant. film NOVI BARBARI ob 18. in 20. uri, 19. maja: amer. ,krim film DAN MORILCEV ob 18. in 20 uri, 21. maja: ital akcij, pust. film RUSH ob 18. in 20. uri . DUPLICA 16. maja: amer. pust. film BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 16. uri, amer. komedija PORKVS II. ob 18 in 20. uri, premiera amer. komedije HANA IN NJE NE SESTRE ob 22 uri, 17 maja: ital. akcij film RUSH ob 15. uri, amer komedija PORKVS II ob 17 in 19 uri, premiera amer filma ZNAMENJE ZA NEVARNOST ob 21 uri, 18. maja: amer 16. maja: hongk. film DVOBOJ MOČNIH ob 18 uri, ital. komedija MIRANDA ob 20 uri, 17. maja: amer. akcij, drama HUDOBNI FANTJE ob 18 in 20 uri, 20. maja: amer. komedija HANA IN NJENE SESTRE ob 20. uri. 21. maja: amer. komedija FLETCH - MASKIRANI DETEKTIV ob 20. uri CERKLJE 15. maja: franc. komedija SREČEN PRAZNIK ob 18. uri, amer erot. film ČRNA AFRODITA ob 20 uri. 16. maja: amer drama HUDOBNI FANTJE ob 20. uri KRANJSKA GORA 15. maja: ital. barv. fant. film NOVI BARBARI ob 17 in 19. uri, 19. maja: amer. krim. komedija FLETCH - MASKIRANI DETE KTIV ob 17. uri, amer. erot. film ČRNA AFRODITA ob 19. uri DOVJE 17. maja: franc. komedija SRE ČEN PRAZNIK ob 19. uri RADOVLJICA 15. maja: amer. film POLICIJSKA AKADEMIJA II. ob 18. uri, angl. grozljivka VOLČJA DRUŠČINA ob 20. uri, 16. maja: hongk. film NA ZMAJEVI POTI ob 18 uri, amer. film VRNITEV V BODOČNOST ob 20. uri, amer. film TOP GUN ob 22. uri, 17,. maja: amer. film TOP GUN ob 16. in 20. uri, amer. film POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. uri. 18. in 21. maja: amer. film VRNITEV V BODOČNOST ob 20 uri, 19. maja: angl. grozljivka VOLČJA DRUŠČINA ob 20. uri, 20. maja: amer. film POLICIJSKA AKADEMIJA ob 20. uri BLED 15. maja: amer film KJE SO FANTJE ob 20 uri, 16. maja: amer. film TOP GUN ob 18. in 20. uri, 17. maja: amer. film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 18. in 20. uri, 18. in 19. maja: hongk film NA ZMAJEVI POTI ob 20 uri, 20. in 21. maja: angl gro- zij.vka VOLČJA DRUŽINA ob 20. uri _BOHINJ_ 16. maja: amer. film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 20. uri, 17. maja: amer. film KJE SO FANTJE ob 18. in 20. uri, 21. maja: amer. film POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 18. in 20. uri _POLJANE_ 15. maja: franc. film NEDOTAKLJIVI ob 20 uri, 17. maja: amer. fant. film NOČ KOMETA ob 18. uri, 19. maja: amer. komedija PRISMUKNJENCI ob 20. uri ŠKOFJA LOS* 15. in 17. maja: amer. film STRASTI ob 18. in 20. uri, 16. in 17. maja: amar. fant. film ODISEJA V VESOUU 2010 ob 18. in 20. uri (17. maja samo ob 18. uri), 19. in 20. maja: angl. drama POT V INDIJO ob 19 uri _ŽELEZNIKI_ 15. maja: amer film ODISEJA V VESOLJU 2010 ob 18 in 20. uri, 16. in 17. maja: franc. film NEDOTAKLJIVI ob 18 in 20. uri, 20. maja: amer. fant. film NOČ KOMETA ob 20. uri ŽIRI_ 16. maja: amer fant. film BRAZIL ob 20.30. 17. maja: amer. komedija IZGANJALCI DUHOV ob 18. uri, 19. maja: amer. komedija BABY LOVE - ZELENA LJUBEZEN ob 20 30 i (M^&MEHGLAS 8. STRAN OGLASI, OBVESTILA TRADICIONALNI POMLADANSKI IZLET GORENJSKEGA GLASA Naslednji teden spet gremo, vesela druščina naših bralcev, marsikateri že drugič, tretjič, četrtič. Za cilj izleta smo spet izbrali Goriška Brda, sončno deželico na skrajnem zahodu domovine. Izlet bo v soboto, 23. maja 1987, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Na poti se bomo ustavili v dvorcu Zemono pri Vipavi, kjer bomo nekaj časa nemenili ogledu in kavici. Pot bomo nadaljevali skozi Novo Gorico po novi cesti — bližnjici — v Dobrovo. Po ogledu kleti KZ GORIŠKA BRDA in poskušini vin bomo na odprtem prostoru, če bo vreme slabo,pa v dvorani na Humu, pripravili prijetno zabavo s kosilom, živo glasbo in zabavnim programom. V Kranj se bomo vrnili v večernih urah, pred 22. uro. Izlet stane 12.000 dinarjev na osebo, vračunane pa so vse navedene storitve. Prijavite se lahko v vseh Alpetourovih poslovalnicah do zasedbe mest. Letos praznujemo 40-letnico Gorenjskega glasa in zato smo tu di izžrebali 40 naročnikov, ki bodo šli brezplačno na izlet: 1. Franc Oštir, Begunje 75, Begunje, 2. Janka Petrca, Črtomirova 30, Bled, 3. Anmton Cesar, Ajdovska 1, Bohinjska Bistrica, 4. Ivan Erzar, Vopovlje 20, Cerklje, 5. Marinka Ropret, Velesovo 33, Cerklje, 6. Ivanka Pogačnik, Podbrezje 77, Duplje, 7. Tomaž Ferlan, Gorenja vas 147, Gorenja vas, 8. Ksenja Hribar, Maršala Tita 38, Jesenice, 9. Marko Zupan, Cesta talcev 8/8, Jesenice, 10. Nada Belec, Delavska 23, Kranj, 11. Darinka Dolinar, Oprešnikova 31, Kranj 12. Miro Huber, Britof 202, Kranj, 13. Frančiška Konjar, Drulovka 6, Kranj, 14. Ivan Matelič, Planina 29, Kranj, 15. Vida Pirih, Javornik 6, Kranj, 16. Marjana Semen, Mlaka 63, Kranj, 17. Janez Torkar, Hrastje 71, Kranj, 18. Zlata Žitnik, Jezerska 72, Kranj, 19. Ivan Landus, Begunjska 2, Lesce, 20. Sonja Goljevšek, Zbilje 36/a, Medvode, 21. Janez Rejc, Pavle Medetove 5, Naklo, 22. Avgust Ovsenk, Otoče 14, Podnart, 23. Judita Šenk, Hrib 9, Preddvor, 24. Anica Pangerc, Sp. Otok 8, Radovljica, 25. Zoran Okorn, Selca n.h., Selca, 26. Janez Čebašek, Pipanova 44, Šenčur, 27. Mira Žun, Voglje 6, Šenčur, 28. Marjan Grajzer, Partizanska pot 12/a, Kranj, 29. Boris Gartner, Frankovo naselje 68, Škofja Loka, 30. Meri Marinšek, Partizanska 45, Škofja Loka, 31. Matjaž Tičar, Podlubnik 152, Škofja Loka, 32. Anica Košir, Proletarska 1, Tržič, 33. dr. Mira Zaman, Deteljica 2, Tržič, 34. Anton Špruk, Kokra 18, Jezersko, 35. Irena Gros, Zg. Bitnje 52, Žabnica, 36. Jože Kankelj, Na kresu 36, Železniki, 37. Marta Tušek, Ob potoku 14', Žiri. 38. Jože Klinar, Belca 3, Mojstrana, 39. Amalija Stenovec, Mavčiče 16, Mavčiče, 40. Janez Funda, Sebenje 18, Križe OŠ BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA ANGLEŠKEGA in SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom (pogoj: P ali PRU). Nastop dela takoj! Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. GLASBENA ŠOLA ŠKOFJA LOKA bo za šolsko leto 1987/88 vpisovala nove učence v naslednje oddelke: v Škof ji Loki: —blokflavta —flavta —saksofon —trobenta, rog, pozavna —kitara —violina —violončelo —klavir — harmonika —solopetje —pripravnica (otroci, rojeni leta 1980 in 1981) —predšolska glasbena vzgoja (otroci, rojeni leta 1982) Pisne prijave (obrazce dobijo kandidati v glasbeni šoli) sprejemamo do 27. maja 1987. Preskus glasbenih sposobnosti kandidatov bo 28. in 29. maja 1987 ob 17. uri v prostorih šole. mira MIRA stavbno in pohištveno mizarstvo Radovljica objavlja proste delovne naloge KNJIGOVODJA OD IN FAKTURIRANJE Pogoji: višja šola ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri in 3 mesece delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom Višjo šolo zahtevamo zaradi prehoda na dela in naloge računovodje v času 1 leta. KMETIJSKA ZADRUGA BLED ^^^^ ^^^^Lt ^l^h Marcator MERČATOR -Prešernova 11 BLED objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo kamiona znamke ZASTAVA 650 AD letnik 1983, v dobrem stanju, registriran do 11. marca 1988. Izklicna cena 4.200.000 din. Prometni davek in pogodbeno takso plača kupec. Licitacija bo v soboto,23. maja 1987,ob 9. uri v prostorih Kmetijske zadruge Bled, Prešernova 11. Ogled vozila bo v petek, 22. maja 1987, od 12. do 14. ure pri poslovni stavbi Kmetijske zadruge Bled, Prešernova 11 na Bledu. Kavcijo v višini 10% od izklicne cene je traba vplačati do pri-četka licitacije. Nakup avtomobila na javni dražbi je po sistemu videno —kupljeno. Izlicitirano blago je treba plačati in prevzeti v 8 dneh. Tovarna obutve Peko n.sol.o. Tržič objavlja v DSSS — finančno računovodski sektor dela in naloge VODENJE POSEBNE FINANČNE SLUŽBE Pogoji za sprejem: — diplomirani ekonomist in 2 leti delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja, ekonomist in 4 leta delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja, aktivno znanje srbskohrvatskega jezika, trimesečno poskusno delo Posebne zahteve: — sposobnost vodenja in organiziranja, samostojnost pri delu, sposobnost sodelovanja, sposobnost logičnega mišljenja, računska sposobnost v TOZD prodaja na debelo KOMERCIALA n.sol.o. Tržič dela in naloge POMOČ PRI VODENJU ODDELKA PRODAJE OSTALIH PROIZVODOV IN STORITEV Pogoji za sprejem: — diplomirani organizator dela, dipl. ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih, aktivno znanje dveh tujih jezikov, trimesečno poskusno delo Posebne zahteve: — sposobnost organiziranja, samostojnost pri delu, sposobnost logičnega mišljenja, sposobnost sodelovanja Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih fpogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. TEKSTILINDUS ESK^MJ Gorenjesavska c. 12 p.p. 75 64001 Kranj ponovno objavlja prosto delo oziroma naloge v: DS SKUPNE SLUŽBE Komercialni sektor PRODAJANJE BLAGA ZA IZVOZ Pogoji: dipl. inž. tekstilne tehnologije, diplomirani ekonomist ali dipl. organizator dela, štiri leta delovnih izkušenj pri strokovnih delih v proizvodnji tkanin ali na področju prodaje, pogoji za pridobitev zunanjetrgovinske registracije, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, trimesečna poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbi- SCLtfd UraiM industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih Izdelkov, no. sol o. 64000 Kranj, škofjeloška c. 6, Jugoslavija Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti skupnih sektorjev razpisujemo DN DIREKTOR SEKTORJA ZA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE Pogoji: visoka strokovna izobrazba tehnične, organizacijske ali ekonomske usmeritve s 5 let delovnih izkušenj, organizacijske in vodstvene sposobnosti ter izpolnjevanje pogojev, ki jih določa 61. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Drugi pogoji: sposobnosti primerne psihološke lastnosti in zdravstvene Nastop dela takoj ali po dogovoru. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi nam pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor 64000 Kranj, Škofjeloška cesta 6. Na letošnjem 12. sejmu kooperacij,, industrije, tr9.ov,,]^i0. drobnega gospodarstva v Kranju sodeluje tudi Astrina d* vna organizacija Blagovni promet. V njenem tozdu BI8jjP promet, ki ima štiri poslovne enote, pa pol leta deluje tudi ^ va poslovna enota Kooperacije, ki ima sedež v Bežigradu-Poslovna enota Kooperacije je bila ustanovljena zaradi zd zevanja dela in sredstev delovnih organizacij s k?.0?6'* _ oziroma obrtniki. Astrina poslovna enota Kooperacije P°?.. duje pri predelavi in izdelavi plastike, gume, kovin in te'<* V programu imajo tudi izdelovanje elektrotehničnih izdelkoh termičnih elementov, gradbeništva in podobno. Na seJmUnfl_ Kooperacije kot nova organizacija predstavljajo, hkrati pa n vezujejo tudi stike in iščejo kooperante. Engineering Kranj nastopa v okviru delovne organizacij« Astra proizvodnja, projektiranje in inženiring. Na kranjskem sejmu kooperacij, industrije, trgovine in drobnega gospodarstva pa se je tokrat predstavil samostojno s programom dejavnosti, projektiranja, proizvodnje in posebnih zahtev. Kot zanimivost so predstavili filtrsko prešo za obdelavo mulja in čistilnih naprav, ki so jo razvili njihovi strokovnjaki. Med izdelki, ki so jih razvili sami ali s pomočjo kooperantov, pa so zanimivi tudi boben za galvanizacijo (zlatenje. srebrenje), P°' lavtomatska centrifuga za sušenje drobnih delov in odstranjevanje emulzij, ki jih na željo kupca vgradijo tudi dvigalo, črpalka z magnetno sklopko, ki se uporablja pri nikljanju i" cinkanju in pretočna črpalka za prečrpavanje kemikalij- Zdaj pa razvijajo tudi zračno črpalko. Tudi Ingeneeringov nastop na sejmu je prispeval k obogatitvi celotne prireditve. Zanimanje je na sejmu kooperacij, industrije, trgovinei . drobnega gospodarstva zbudila tudi TI KO Tržič z naPraV*0-za čevljarsko industrijo. Tokrat so predstavili tudi novo nap vo za potapljanje pet v lepilo in napravo za barvanje irntajj^ na usnju. Napravo za potapljanje pet v lepilo so razvili v ^ s strokovnjaki Peka in Planike, kjer zdaj to napravo tuo imajo. Ker pa sta obe napravi (tudi za barvanje imitacij na ^ nju) novost na jugoslovanskem trgu, si obetajo od tega P^jf vodnega programa tudi poslovni uspeh. Sicer pa je Tiko ^ sedanji delovni program začel uresničevati in razvijati ko operant kranjskega Ikosa, s katerim še vedno sodeluje sejmu so se tokrat predstavili bolj informativno, vendi zbudili tudi zanimanje MEK, 15. MAJA 1987 OBVESTILA, OGLASI .9. STRAN (^IMS3M©]SSCa-AS Pokrovitelj letošnje 15. mednarodne razstave mineralov in fosilov bo Zdravilišče Rogaška Slatina Mineralna voda — dar narave Morda se bo kdo vprašal, kako gredo skupaj trdi minerali in fosili na eni in tekoča slatina na drugi strani. Tako je: mineralno vodo dobimo prav zato, ker teče fez minerale, jih raztaplja, zbira njihove substance in i'h iz samih nedrij zemlje prinaša na dan človeku, da se ta z njimi sveži, bogati svoj organizem in ga zdravi. Začelo se je, kot povsod, z malim. Okrog leta 1660, ko je še prof Zrinjski hodil tam okrog na ioy, in so ga okoliški kmetje prepričali, da mu bo pri njegovih težavah pomagala njihova voda, so oh izviru vode postavili prvo gostilno. Leta 1721 je pravico do izkoriščanja rogaških vrelcev dobilo Društvo dunajskih lekarnarjev, *oblastt nad vrelci pa so si morali deliti z domačini, s kmeti in sve-tokriškim župnikom. Kasneje. 1801. leta,so vrelce prevzeli štajerski deželni stanovi. Nekako okrog leta 1840, ko je bila Rogaška Slatina pod avstrijskim nadvojvodom 1 Ivanom hi tedanjim štajerskim poglavarjem Attem-som, so pričele rasti prve stavbe pove Rogaške Slatine. Prva stavba je bil hotel Stvria. Nekateri ostanki te dobe so še danes tu: to je Tempel, pokrito sprehajališče, Tržaški dom in hoteli Pošta. Uradniški dom je bil odprt leta 1980, da bi pridobili potrebna zemljišča za gradnjo novega hotela Sava, ki ga je sofinansirala kranjska tovarna Sava in je bil zgrajen leta 1982. Spreminjal pa se ni le sam kraj, večalo se je tudi pridobivanje zdravilne vode. Sprva,vse do leta 1907, so vodo zajemali iz plitvih vodnjakov, globokih do 4 metre. Leta 1907 pa so takratni lastniki cenili, da bodo šli globlje in 1908. leta so izkopali 80 m dolg, 29 m širok in 10 m globok vod-nJak, zajeli so več vrelcev in jih spravili v rezervoarje. Tedaj so na-š" tudi nov tip vode, donat. Prej s° poznali samo tempel in stvrio. Ko so viharji prve svetovne voj-°e, gospodarske krize in potem druge svetovne vojne drli čez Ev-r°po, je Rogaška Slatina bolj živo- tarila. Tudi takoj po drugi svetovni vojni, vse do leta 1952. To leto pa velja za prelomno. Odločili so se, da bodo prvič v Jugoslaviji zajeli mineralno vodo z vrtinami. Včasih je izkop trajal deset mesecev, po par sto delavcev je delalo po ves dan, z vrtino pa so že peti dan prišli do vode in vulkanskega izvora. Danes je primarna voda donat zajeta v globini 500 do 600 m. Sodobno tehnično opremljena nova polnilnica je skokovito povečala svoje zmogljivosti. Najbolj zgovorna je primerjava: leta 1950 so napolnili in prodali 2,348.544 litrov slatine, leta 1960 5,789.524 litrov, leta 1970 že 21 milijonov litrov, leta 1980 35 milijonov litrov, lani pa že 42 milijonov litrov." Tudi število gostov se je večalo. Medtem ko je leta 1950 obiskalo Rogaško Slatino 11.210 gostov, ki so prenočevali 153.700-krat, med njimi pa ni bilo nobenega inozemca, sta bila leta 1960 tu že 19.602 gosta z 244.154 prenočitvami, od tega je bilo 24.279 tujih prenočitev, lani je bilo že 42.000 gostov s 390 tisoč prenočitvami, tujci pa so prišli iz 42 dežel. Prevladujejo Avstrijci, Nemci, Švedi, Francozi, Izraelci, Angleži, Amerikanci... Zdravilišče nudi svojim gostom vsako leto več, postaja ne le zdravilni, temveč tudi rekreacijski center. Sprememba okolice, ustrezna prehrana, redne pitje mineralne vode in fizikalni postopki dosežejo včasih uspehe, ki Zdravilišče Rogaška Slatina je usposobljeno za zdravljenje bolezni požiralnika, želodca in dva-najstnika, za bolezni ozkega in širokega črevesa, za obolenje jeter, žolčnika in pankreasa in bolezni metabolizma, med drugim tudi sladkorne bolezni in številnih težav v zvezi z njo. jih tudi visokospecializirani klinični oddelek ne zmore, priznavajo medicinski strokovnjaki. Čas, ko so ljudje hodili v Rogaško Slatino le na boljšo hrano, pitje mineralne vode, počitek in sprehode, je le še spomin. Danes zdravilišče Rogaška Slatina nudi svojim gostom bogat zdravstveno-turistični program, kot je sedemdnevni rekreativni — dietni program, program huj-šanja, program za lepoto — be-auty program, organiziran aktivni oddih, poseben program imajo za upokojence, organizirajo preventivne sistematske preglede in najnovejše »anti stres« programe. Življenju je težko dodati Jeta, veliko lažje je letom življenje, je njihovo geslo. Pri vseh programih so vključeni tudi zdravniški pregledi, gimnastika, balneoterapije, predavanja o zdravem načinu prehrane, kopanje v bazenih, izleti... In seveda, pitje mineralne vode donat mg, ki velja za eno najbogatejših z magnezijem v svetu. Druga za drugo se vrste tudi kulturne prireditve, organizirani so izleti v okolico, bogata je njihova zunajpenzion-ska ponudba, vsak večer so plesi, glasba, družabna srečanja. Gostje pa najbolj cenijo odlične prome-nadne koncerte ob popoldnevih, ki človeka nehote popeljejo daleč nazaj v lepe stare čase... ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATIMA Telefon: 063 811-411 Telex: 33 561 YU ZRS Zdravilne vode Rogaške Slatine Slovenci dobro poznamo. Pa vendar si marsikdo ne more predstavljati, kako jo pridobivajo, kaj vse je potrebno, da pride v steklenicah na police naših trgovin in v naše domove. Na razstavi mineralov in fosilov, ki bo odprta jutri, v soboto, 16., in v nedeljo, 17. maja, v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču, se bo Zdravilišče Rogaška Slatina predstavilo s posebno razstavo o pridobivanju in zdravilnosti njihove vode z naslovom Od vrelca do potrošnika. Pa ne le to. Predstavilo bo tudi svojo stalno sopotnico, steklarsko šolo iz Rogaške Slatine, pod naslovom Kristalno steklo. Razstava bo tako vsestranska, da jo bodo potem postavili tudi v sami Rogaški Slatini. »Nismo in nismo se mogli organizirati za pripravo takšne razstave, čeprav so nas že sami gostje zdravilišča opominjali, da bi bila potrebna,« nam je na tiskovni konferenci pred dnevi v Tržiču pripovedoval generalni direktor Zdravilišča Rogaška Slatina Darko Bizjak. »Šele na podbudo in prigovarjanje vnetih organizatorjev tržiškega društva prijateljev mineralov in fosilov smo se je vendarle lotili, in zdaj smo veseli, da bomo prav na razstavi, ki je zelo bogata in obiskana, predstavili tudi našo Rogaško Slatino. Kot dar narave« se bo na tej razstavi pojavila naša mineralna zdravilna voda donat.« Pa ne le donat, v restavraciji šolske kuhinje in v Vetrolovi restavraciji bomo ta dan lahko pokušali speciali-tete rogaške kuhinje in odlična štajerska vina. Kdor pa se bo mudil v Tržiču danes zvečer, to Je petek, 15. maja, naj pride prisluhnit pesmim moškega pevskega zbora Zdravilišča Rogaška Slatina pod vodstvom dirigenta Franca Pk> hla. Komisijska prodajalna ERIK Tomšičeva 38, tel.: 24 - 486 Odprto vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. ŠPORTNA OPREMA: tenis, deskanje, kolesarjenje OPREMA ZA KAMPIRANJE "TEHNIČNI PREDMETI:hi -fi naprave, videorekorderji, radioaprati, kasete, računalniki, flramofoni. fotoaparati, kamere itd. VZAMEMO, POSREDUJEMO IN PRODAJAMO ZA VAS! IZBR4LI SOZfviaS Izkoristite enkratno priložnost! V blagovnici FUŽINAR na Jesenicah imajo akcijsko prodajo nerjaveče posode. Posebna ugodnost je nakup na potrošniško posojilo na pet mesecev, brez pologa in brez obresti. V MERKURJEVI prodajalni ŽELEZNINA V Radovljici na Gorenjski cesti 5 vam nudijo dobro izbiro raznega orodja, gospodinjskih aparatov, bele tehnike, vodoin štalacijskega materiala, materiala za centralno kurjavo, sanitarne opreme, keramičnih ploščic, stavbnega okovja, vrtnih kosilnic... Imajo tudi veliko izbiro gradbenega materiala za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov od temeljev do strehe. Nega obraza in pedikura Kranj - Prihodnjo sredo popoldne bodo v kozmeti čnem salonu Veronika v Jenkovi ulici odprli pedikuro Naročila sprejemajo po telefonu 25—013. Čeprav kozmetični salon v Jankovi ulici 4 v Kranju ni odprt niti dobro leto, je v tem kratkem času že izredno dopolnil ponudbo nege telesa in obraza. Novost je pedikura. za katero se je lastnica salona Vera Žnidaršič odločila zaradi izrednega povpraševanja. »Prihodnji teden, v sredo, začenomo. pravi Žnidaršičeva, ki za za četek načrtuje te vrste nego za vse tegobe na nogah le dvakrat na teden: v sredo od 14. do 20. in v petek od 7. do 14. ure. Pomagali bodo pri vseh težavah z nogami - od vraščenih nohtov do otiščancev. trde kože. bradavic itd. Kozmetični salon Veronika je postal v Kranju znan predvsem zaradi odpravljanja celulitisa. Toplotno pokrivalo in zraven še aparat za odstranjevanje celulitisa sta v uporabi skoraj ves čas. Desetdnevna po pol ure trajajoča kura. ki jo doma lahko dopolnimo še s pitjem posebnega čaja. z masažo s posebno kremo in skrbnejšo prehrano,odnaša nezaželene centimetre. V njenem salonu izvajajo popolno nego obraza, to je čiščenje kože. masaža, maska in še nekatere specialnosti, ki jih lahko nerede ob pomoči kozmetičnih aparatov (iontofereza, frekvenca, vakuumsko odstranjevanje komedomov. odstranjevanje dlačic z voskom in podobno).V salonu Veronika pa ne razumejo le potrebe žensk po negi kože,obraza in telesa, temveč tudi take težave, kot so akne med puberteto. Skoraj odveč je povedati, da so med mladimi strankami s te vrste težavami tako dekleta kot fantje. Vera Žnidaršič pa že načrtjje še nekaj novega, in to že za jeser Kozmetično opremo bo dopolnila še z aparatom za trajno (električno) od stranjevanje dlak. Ta, skoraj popolna nega obraza pa je lahko popolna le 1 z dekorativno kozmetiko. Z njo pa imajo v salonu Veronika še posebno ve selje. (mmm^mmGLAS 10. stran REPORTAŽA Njivičani obnavljajo vodovod SAJ CELA VAS NI TOLIKO VREDNA Nemilje, 15. maja — Osem hiš, eno pa gradijo, šteje vas Njivica pri Nemiljah v krajevni skupnosti Podblica v kranjski občini. Lani in predlanskim poleti je 22 domačinov ostalo brez vode. Tudi že prej so ugotavljali, da je izvir z zajetjem nad vasjo premajhen. Poleti priteče iz njega vode komaj za hišo ali dve. V vodstvu krajevne skupnosti so se težave zavedali, vendar se je pri ugotovitvi, koliko denarja bi bilo treba, vedno ustavilo. Saj cela vas ni toliko vredna, je v neki razpravi menil domačin. rovalna skupnost Triglav, pa na občini, v cestno —komunalni in kmetijsko — zemljiški skupnosti, Gozdnem gospodarstvu, kmetijski zadrugi in občinski požarnovar-stveni skupnosti. Morda se bo še kdo odzval,« pravi Jože. . r. ' Jožetov oče, Bognarjev iz Nemilj, pravi, da se Jože preveč žene, saj ni najboljšega zdravja. Pa vendar si je Jože, ki je bil pred tem osem let predsednik sveta krajevne skupnosti in štiri leta vodja delegacije, zadal nalogo, da skupaj s krajani Njivice to akcijo izpelje. »Voda ni avto, ki se mu lahko od rečeš. Človek razume, žival samo ve, kdaj je pomanjkanje. Torej smo 28. aprila letos začeli delati in to na drugem konci«, v ravnini, prek travnikov in polj. Tudi med prvomajskimi prazniki smo delali od jutra do večera. Strojnik iz sosednje krajevne skupnosti Bukovica v škofjeloški občini pride že ob 7. uri zjutraj in dela do osmih zvečer. Strokovno delo je prevzel Roman Benedik iz Rovt v krajevni skupnosti Podnart. Dela pa nadzoruje Niko Andromako iz kranjskega Vodovoda.« Danes teden smo si ogledali to veliko delovno akcijo. Z rokami se je je lotila skupina domačinov, ki jih je komaj za skromno četo. Presenečeni smo bili, saj so že položili 1200 metrov vodovoda. Ovirala jih nista ne potok ne cesta. Mrak se je že delal, ko so hiteli še vsi, mladi in starejši. Doma sta ostali le dve nad sedemdeset let stari domačinki in bodoča mamica, ki je pripravljala večerjo za vse. In tako je vsak dan. Ena ali dve gospodinji ostaneta doma, da pripravita hrano za tiste, ki delajo na terenu. »Čeprav nisem z Njivice, mi ni prav nič žal, da vodim to akcijo,«pravi Jože Kle-menčič. »Zdaj nas čaka še približno pol kilometra lažjega terena. Potem pa se bomo lotili 1200 metrov dolgega odseka, kjer je sama skala. To bo kalvarija, vendar smo pred 15 leti že kopali tudi za vodovod. Takrat sem sam moral skopati 307 metrov. Zavedamo se, da bo težko, vsi pa tudi vedo, da jih samo letos še čaka suša, za praznik republike pa bo tudi za Njivico in domačine v njej pomanjkanje vode postalo zgodovina.« Tudi zato, ker vode nikdar ni bilo na pretek, je življenje tukaj - na nadmorski višini 520 metrov, slabih 15 kilometrov od Kranja, pa veliko bližje do Češnjice pri Podnartu ( že v radovljiški občini) — kar nekako zastalo. Kdo pa bo rinil po slabi cesti v hrib, v kraj, kjer je že za osem domačij vode komaj za pokuši-no! »Lani 6.aprila smo se posvetovali s prebivalci Njivice, « se spominja nekdanji predsednik sveta krajevne skupnosti Podblica Jože Kle-menčič. »Sklenili smo, da si bomo v okolici ogledali vse izvire. Izkazalo se je, da je najbližji—dovolj visoko in iz njega priteče tudi dovolj vode—v Studencih pod Mohorjem, kakšne štiri kilometre od Njivice. V sušnem obdobju priteče iz njega še vedno pet litrov vode na sekundo. Ze zdaj imajo to vodo tudi Nemiljčani. Ce bi od tod potegnili cevi, bi bilo vode dovolj za Nemilje in Njivico.« Ko so videli, kako je, niso več dosti razmišljali. Da bi jim še naprej besniški in podbliški gasilci vsako poletje oziroma ob suši prečrpa-vali vodo iz potoka Nemilj-ščica v rezervoar nad vasjo, nikamor ne pelje. V takšnih razmerah mladi ne bodo niti več ostali na domačijah, kaj še, da bi gradili in ohranjali kraj. Bilo bi nespametno. Njivičani, vajeni drugačnega življenja kot v mestu, kjer to zimo nekateri niso zjutraj prišli na delo, ker niso imeli splužene poti od praga do delovnega mesta, so se torej odločili. »Vzeli bomo vodo izpod Mohorja. Vsaka domačija bo prispevala 250 tisoč dinarjev, delali pa bomo, kolikor bo pač treba. Morda bomo ob tolikšnem lastnem delu dobili tudi kakšno pomoč. Do jeseni nam je lani Franc Mam iz Domplana v Kranju pripravil dokumentacijo. Začeli smo iskati še soglasja in dovoljenja. S slednjimi v krajevni skupnosti ni bilo težav. Z razumevanjem so nam prisluhnili tudi v nekaterih službah in organizacijah, kot sta Območna vodna skupnost Gorenjske in Zava- Tine Benedičič z Njivice, doma pa je iz Selškega, tokrat že drugič koplje za vodovod: »Na začetku šestdesetih let smo tudi kopali. Pa tudi zdaj bomo napeljali vodo. Voda je le voda. Zdaj je malo težje, ker moram dopoldne tudi v službo. Vsaka moč se namreč pozna. Pa bom, če bo treba, vse nadoknadil. Morda je le malce nenavadno to, kar delamo in kako delamo. Toda, če imaš danes denar za avto, boš ja naredil še nekaj za to, da boš imel vodo ...« Tanja Pogačnik hodi v šesti razred osnovne šole v Stražišče. Odlič-njakinja je. Čeprav se je že mračilo, jo je čakala doma še domača naloga,. Vsak dan pomagam. Včasih je tudi malo težko. Bo pa potem bolje, ko bomo vedno imeli dovolj vode.« »Danes je hčerka, ki bo mamica, doma in pripravlja hrano... Ce je težko? Saj smo marsičesa navajeni in rBHMattiaVtfillHiil marsikaj smo tudi že sami naredili. Nas je pač malo. Bomo že. Zdaj se najbolj mudi, da bodo kmetje lahko delali na polju. Ko bomo prišli v gozd, bo sicer težje, vendar se ne bo tako mudilo,«je med delom pripovedovala Rada Mohorič. Trda tema je že bila, ko je obmolknil stroj in utihnil za ta dan ho-— ruk Njivičanov. Gospodarji z domačij so se zbrali okrog Jožeta Klemenčiču. Dogovor je bil kratek: Jutri gremo naprej...! Se malo, pa bo cela vas dvakrat več vredna! A. Zalar Ženeva, evropsko središče Organizacije združenih narojfr nekdaj je naša bes10aveč veljala Ljubljana, 8. maja — Jugoslovanski ugled v Ženevi, najpomembnejšem evropskem si in številnih drugih nevladnih ustanov, je omajan. Ne 'oliko zaradi težkih razmer p« neodgovornega odnosa do teh organizacij in zapostavljanja oomena Ženeve. Marko Kosin, dolgoletni izkušen di-plomat iz Slovenije, naš novi veleposlanik na sedežu Organizacije združenih narodov v Ženevi, je kmalu po prihodu v Švico spoznal, da je naš ugled na evropskem sedežu OZN omajan. Potožil se je predsedniku republiške konference SZDL Jožetu Smoletu in oba sta menila, da je treba razpravo o tem začeti v svetu za mednarodne odnose pri predsedstvu republiške konference SZDL in v slovenskem komiteju za mednarodno sodelovanje, potem pa jo nadaljevati tudi v jugoslovanskih okvirih. Skupna seja obeh teles pretekli teden je potrdila pravilnost odločitve. V Ženevi so odprte številne fronte Ženeva je za New Yorkom največje središče Organizacije združenih narodov, največje na evropskih tleh, z okoli 3o tisoč zaposlenimi (med njimi je 16 Jugoslovanov), s prevladujočo večino ljudi z visoko strokovnostjo. V švicarskem mestu ima sedež 28 organizacij in ustanov OZN, vsako leto je v dvoranah nad 100 zasedanj, predvsem pogajalskega, konkretnega značaja. V Ženevi so zdaj odprte številne pogajalske fronte. O člo-večanskih pravicah in pravicah manjšin, kjer želi Zahod politično potolči Vzhod, vendar imajo pogajanja kljub temu veliko pozitivnih prvin. Pa o razorožitvi, kjer deluje konferenca za razorožitev, pogajata se ZDA in Sovjetska zveze, v Ženevi pa deluje tudi stalna komisija za nadzor nad izvajanjem že sprejetih sporazumov. Živahna je dejavnost na gospodarskem področju v okviru Unctada, Gatta, mednarodnega trgovinskega centra, evropske gospodarske komisije OZN in Efte. Pogovori se odvijajo na dveh relacijah: sever-I jug in vzhod —zahod. Trenutni položaj je zapleten, saj se razviti zapirajo, želijo obdržati priviligiran položaj , dialog je težak, ker so razviti vedno glasnejši v trditvah, da so nerazviti in manj razviti sami krivi za svojo bedo. Razviti prihajajo na pogajanja bolj pripravljeni, z več analizami in podatki, enotni, to pa za drugo, manj razvito stran ni vedno značilno. Glede solidarnosti šibkejšim se Združene države Amerike in Sovjetska zveza večkrat znajdeta na skupnem, odklonilnem stališču. Glasovi, da morajo napredovati tudi manj razviti, da bodo sploh lahko kupovali blago bogatih, so sicer vedno glasnejši, vendar še ne odločilni. Izjemno aktivne so na primer Združene države Amerike, ki želijo tudi prek Ženeve povečati vpliv na Evropo, dobiti zaveznike v trgovinskem spopadu z Japonsko in v Ženevi uveljaviti tisto, kar v generalni skupščini OZN ni mogoče. Bogatim, predvsem ZDA, je velik pomočnik finančna kriza OZN in večine njenih organizacij, saj zahodna velesila plačevanje prispevkov vedno pogosteje povezuje s sprejemom njihovih pobud. Ženeva je razen tega sedež večine humanitarnih in nevladnih organizacij, znanstvenih in drugih ustanov z ogromno podatki. Naš ugled je omajan Jugoslavija je imela nekdaj v Organizaciji združenih narodov nasploh in tudi v Ženevi večjo veljavo, kot jo ima danes. Preveč se umikamo, čeprav bi morali biti odgovornejši in agresivnejši, saj je močna OZN interes neuvrščenega gibanja. Naša beseda v gibanju manj razvitih ima pri pogovorih z razvitimi še veljavo, vendar so naša stališča preveč splošna in medla, takšna, da bi bila nas^iuZ^ wlružen>b narodov ^»gosteje zaradi našega večifljp. Zato m« nek#le za s^r+amo prevzeti tudi orgaJile. N„£a?ltev moči svetovne manmVfWT vzrokov za naš nem^skem J? -FeS V neu8led" v neo^rnosti P°lozaju, večina pa šimi I Vi m' Z razkoraku med na-čenid feaji vf Kasnej širni neuresni-oredv j Pozive in obveznosti, uresi« Ulju ^ocilih in analizah o medu« teh r^ameznih podpisanih iah, *'^iv«!°Vorih in konvenci-da bi »naS°- °ali smo pobudo, vlianJ *je^ analizo samoupravi C^mo cedili, in sveto-garo" ,nal°g° zaupala Bol- večai* Pravicilhko naredili pri člo-smoP^Pred,^11?. manjšinah, pa fereWr0lSagah smo sklic kon-drsk^je, Da nGm izkoriščanju je-bilo- ^toUh £n as na konferenci ni gosi*** in SV?r^ in Pogajanjih zgolj Salci §^nske narave smo ka d*Jsedež« Jemo sicer člove" ^toP^Je s nL1 Prazen, druge pa za- ne o^ije fcemo v mednarod-mer^%jeMSln na pri- ne o^ije. M^Z ° v meanaroa- merfrtletie i zan lmaj0 na Pn" no "t Oteni lajn°. izkušeno eki-stroifV nf?0, uslužbencev in QpdaiJevan!f kadrujemo načrtno. ŠSSfili vf?aratu OZN v Ženevi 16. cpdai!,evarc Kadrujemo na< na n tel dH ravili^ S popotno malho po Bohinju KDO PIJE IN KDO PLACA Bohinjska Bistrica, 12. maja — V Bohinju se sprašujejo, za kaj in za koga so dvojna merila. Ko so domačini razrili cesto ob jezeru, si varstveniki okolja in varuhi zakonitosti, med katerimi so bili še posebej ogorčeni tisti, ki so z Bohinjem povezani ob koncu tedna ali le nekajkrat na leto, zagnali pravi vik in krik; kršitelji zakonov in predpisov so morali sesti na zatožno klop. Ob obnavljanju bungalovov ob Mladinskem domu v Bohinju in ob gradnji taboriškega doma v osrednjem delu Triglavskega narodnega parka pa bi morali biti Bohinjci tiho. Ali res? Delegacija krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica je na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine postavila delegatsko vprašanje, v katerem na osnovi neuradnih informacij ugotavlja, da dva od počitniških bungalovov ob Mladinskem domu obnavljajo, prav tako pa naj bi tudi druge, čeprav v lokacijskem dovoljenju črno na belem piše, da je bungalove treba po obnovi in širitvi Mladinskega doma odstraniti. Dom je obnovljen, bungalovi pa še vedno stojijo in, kot ka; že, bodo ostali. Krajevna skup1 nost Bohinjska Bistrica se sklicuje na zakon o Triglavskem narodnem parku, na sklep skupščine krajevne skupnosti, ki prepoveduje širjenje počitniških hišic v Bohinju, in na družbeni plan občine, ki med drugim navaja, da dokler ne bo zgrajeno kanalizacijsko omrežje ob Bohinjskem jezeru,ne bodo dopuščali nobenih posegov v prostor ob območju jezera. Krajevna skupnost tudi zahteva odločno ukrepanje in odgovornost pristojnih organov, ki so izdalf potrebno dovoljenje ali ga šele nameravaio. Delegatski odgovor, ki ga je podpisal Andrej Golčman, predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, navaja, da je obnova bungalovov ob Mladinskem domu le želja investitorjev, da pa za to ni nobene uradne potrditve. V Bohinjski Bistrici z odgovorom niso zadovoljni, saj iz njega ni razvidno, ali sta bungalova že obnovljena ali ne, ali je komite res izdal dovoljenje ali ne, kakšna bo dejanska usoda teh bungalovov, ali predpisi veljajo le za domačine ali tudi za druge... V upravi Triglavskega narodnega parka pravijo, da so dali soglasje le za šestdeset novih ležišč v Mladinskem domu, ne pa tudi za obnovo bungalovov in drugih spremljajočih objektov. • Drugi primer, ki gre Bohinjcem (in še komu) v nos, je taborniški dom, ki »raste« ob gozdiču, na travniku pod Naklovo glavo med Mladinskim domom in žičnico Vogel. Ivan Fabjan, direktor uprave Triglavskega narodnega parka, je dejal, da park ni dal soglasja za takšen dom; v radovljiškem komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja pa zatrjujejo, da graditelji razpolagajo z vso potrebno dokumentacijo, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, in da gradnja za zdaj poteka po načrtu. Naj bo tako ali drugače: gradnja velike, zidane stavbe nedaleč proč od jezera je v nasprotju z dolgoročno usmeritvijo Triglavskega narodnega parka, po kateri naj bi tabornike preselili z ožjega območja jezera na Ribčev laz. Soteska — resolucija in stvarnost Tretji primer, ki smo ga med potepanjem po Bohinju spravili v popotno malho, posredno zade- vo politiko zaposlovanja v radovljiški občini in razvojno resolucijo. Železriičarska stavba v Soteski, nekako na pol poti med Bledom in Bohinjem, je že dolgo zatočišče delavcev iz raznih koncev Jugoslavije, ki so prišli na Gorenjsko s trebuhom za kruhom. Kruh; so dobili, človeka vrednega stanovanja pa ne. Že-lezničarsko gospodarstvo Ljubljana se je pred dobrini letom odločilo, da v sodelovanju z milico in drugimi organi izprazni nezakonito vseljeno stavbo in jp poruši, saj takšna, kot je, hi v čast Bohinju niti ni primerna za bivanje. V hiši ni elektrike in ne vode. Stanovalci ogrevajo sobe s štedilniki in pečmi na drva, svetijo si s svečami in petrolejkami, po vodo hodijo v Savo ali v bližnji vodnjak, v katerega je med drugim padla tudi mačka. Praznenje stavbe ni lahko, saj ljudi ni mogoče kar postaviti na cesto. Nekaj družin se je že izselilo, sedem jih še vztraja. Čeprav železničarji oziroma miličniki iz vsakega praznega stanovanja iz-bijejo okna, to delavcev, predvsem iz drugih republik, ki so ostali brez strehe nad glavo, dosti ne moti. Primer za to je družina Oreščanin, ki je prišla na Gorenjsko pred poldrugim letom, ker doma v Bosanski Krupi ni našla dela. Jasmina se je zaposlila v blejskem hotelu Golf, Sead dela za 700 dinarjev na uro pri enem od zidarjev. Najprej sta skupaj z otrokoma, 7 —letnim Ibrahimom in dve leti starejšim Sanelom, stanovala na J^ter in Boštjan Šolar znata vihteti peresi KRATKOHLACNA BLEJSKA LITERATA V ita.0. :u «° ;i W če SO tiVf iti, Pfjir toni*' • li" :amz$ ivlja *y onem« e n . turist^ brovA«*' : naj«*1 ?• maja — Otroci se v govorjeni in pisani bese-Uta noma s*aDO izražajo, saj ob preobilju obvezne snovi tudi pri pouku slovenskega jezika V^?HiJkuje časa za ustvarjanje, pogovore, za govene pišanje spisov, ustno preverjanje znanja. (JJ/T.snio toliko bolj veseli tistih, ki s svojo nadarjeni* • ^ubeznijo do knjige, razmišljanjem in doži-siton^T1*1 Premorejo povedati kaj več in lepše od te|e . , pustih besed, ki so jih polni časopisi, radio, $og/?zMa. Med mladimi literarnimi mojstri s svojim Ž|Vj. ,nit jezikom, smislom za opazovanje narave in k^^nia, s humorjem izstopata dvojčka Peter in Jr^jan Šolar, šestošolca iz osnovne šole prof. dr. >iih Plemlja na Bledu. Njuni spisi so bili na raz-stečajih že večkrat nagrajeni. li SD:aCUtlenju, °d kod jima red-*U(li °knost, ki jo občudujemo (Sl^s na straneh Gorenjskega s^o V ^Oriki Iz šolskih kopi, 0 HiSe Zeleli najprej prepričati ^ovi em avtorstvu. Učiteljica ie ta£skega jezika Ana Markelj VjJ^kole dejala: »Izstopata že P nu Mlslim'da ima 'evtf de" fl^luna mati, ki je dobro raz- '^Mk^ v književnosti in ju l^^Uja k branju, ju vodi, jima 1 a& ' Pojprav'ia napake. Piše-l^^a. Šolski spisi so ravno dobri kot tisti, ki jih napi-" doma.« Peter in Boštjan šolar Hica Ana Markelj Učiteljica Ana Markelj daje učencem v pisanje veliko naslovov, najraje iz vsakdanjega življenja, v katerih ne morejo tako frazariti kot v splošnih temah. Res, da je obvezen šolski spis samo eden v vsaki konferenci, vendar je izkušena učiteljica prepričana, da se brez pisanja spisov otroci ne nauče izražati.»Želim, da razmišljajo, da so čustveni, kritični, odkriti, da se vse te lastnosti zrcalijo v njihovem pisanju. Slavistu morajo zaupati, šele potem so spisi res dobri. Lahko rečem, da o učencih veliko več vem kot drugi učitelji. V petem in šestem razredu jim skušam privzgojiti hudomušen način izražanja, spoštovanje do običajev, tradicije. Za črnogledost in resnost je še kasneje dovolj časa. Medtem ko so malo manj navdušeni za odzivanje na razne natečaje, pa zelo radi raziskujejo, na primer, stare kmečke hiše,šege in druge krajevne zanimivosti. « Podobno navihana kot v spisih sta Peter in Boštjan Šolar tudi sicer. Čeprav sta bistra, znata gledati okrog sebe, razmišljati, čeprav ju zanima veliko stvari — ali pa prav zaradi tega — sploh nista odlična učenca. Boštjan je povedal, da že od prvega razreda naprej zelo veliko bereta, vsaka dva, tri dni novo knjigo, da jima mamica spise samo popravi. »Najraje prebiram napete pustolovske, zgodovinske zgodbe,« je dejal Boštjan. »Berem zvečer. Podnevi se potepam. Zdaj imam novo kolo BMX. Zbiram značke, poleti rad ribarim in pozimi smučam. V šoli imam najraje slovenščino in matematiko. Ko bom velik, bom mornar. Tudi očka je bil. Če mi to ne bo uspelo , pa bom šel v gimnazijo in se potem odločil, kaj bom.« Peter se malo manj potepa kot Boštjan, zato pa ima še več konjičkov. Razen z branjem se zelo rad ukvarja s tehniko. Zdaj sestavlja elektronskega kanarčka, ki že veselo žvrgoli. Nabira zdravilna zelišča in jih suši za čaje. Ima štirideset vrst čajev. Pravi, da je za žejo najboljši čaj iz jerebike in šipka. Malo manj zavzeto zbira znamke. V šoli obiskuje fotografski krožek. Postati namerava električar, čeprav se najbolj veseli pouka slovenščine in glasbe. H. Jelovčan O Še danes ne vem, kaj je bilo narobe s testom, da so bili ocvrti krofi nizki, podobni nabreklim palačinkam, in so še najbolj spominjali na podplate starih čevljev. 0Zasrbelo meje pod vekami, na debelo, kot s črnimi sajami namazanimi, puder na obrazu pa me je zoprno ščipal in grizel v lica; spakljivo sem se nasmejal in se trudil, da bi posnemal Chaplina, ko sem odracal proti svoji klopi. 9 Bilo je kot bi iz orlovega gnezda nekje visoko v gorah opazoval pokrajino pod seboj. Jezero se je bleščalo, otok s cerkvico pa se je kot polh stiskal v klopčič. Plctne in čolni so se mi zdeli podobni orehovim lupinam, nežno so se zibali na valovih. Na cesti, ki kot obroč oklepa jezero, je bilo polno spreHtjalcev, kot mravlje so bili. 0 V predoru je čudno zapiskalo in tračnice so zatrepetale. Črn, svetlikajoč se hlapon s šestimi vagoni se je kot razigran otrok izvil izpod hriba, iz širokega dimnika na strehi pa kot zadovoljen starček iz pipe puhal obiake gostega sivega dima; v nosu sem začutil rahel vonj po premogu. Taborniški dom v bližini Bohinjskega jezera in v osrednjem delu Triglavskega narodnega parka. Bledu, na Partizanski cesti, kjer pa raje gostijo »samce« kot družine. Pred poldrugim mesecem, ko sta. ostala na cesti, sta se nezakonito vselila v železničarsko stavbo v Soteski, v izpraznjeno sobo z izbitim oknom. Čez dan se zadržujejo v prijateljevem, sosedovem stanovanju, ponoči ostaneta tam le otroka, Jasmina in Sead pa vsak večer zagrneta luknjo v steni s cunjo in skupaj počakata nov dan. O redu, čistoči in bivalnih možnostih ne bi izgubljali besed — razmere so takšne, da si člo- vek čimprej želi na prosto, na svež zrak. Stanovalci so s tem »udobjem« celo zadovoljni; saj jim ni treba plačevati stanarine, elektrike, vode, v Soteski pa ustavljata celo avtobus in vlak. Morda ne bi bilo narobe, če bi si razmere v Soteski ogledali tudi vodje kadrovskih služb v delovnih organizacijah, ker bi potem lažje presojali in verjetno tudi dosledneje spoštovali občinsko razvojno resolucijo, ki med drugim predvideva, naj bi zaposlovanje temeljilo predvsem na domačih virih. C. Zaplotnik Stane Oblak iz Škofje Loke vodi tečaj radiestezije v kranjski delavski univerzi nihalo ni čudežna krogla »Osnovno orodje radiestezista je nihalo. Toda nihalo ne pove ničesar,« pripoveduje Stane Oblak, »Odgovori nam naš razum, če se znamo vprašati, če se pri tem znamo izključiti. Z radiestezijo lahko dela samo popolnoma pošten človek. Ne smeš si sugerirati. Kakršen odgovor je dan, tak velja.« Izraz radiestezija je leta 1930 izoblikoval francoski župnik Bouly. Pomeni posebno občutljivost za nevidne žarke. Radie pomeni v grščini sevanje, aisthanomia pa opažanje. Radiestezija torej pomeni opažanje sevanja. Radieste-zisti s svojimi zmožnostmi dosegajo vse mogoče: ugotavljajo, katera bolezen muči človeka, kje se nahaja neka oseba, kakšna zdravila naj uživa, kakšnih ne, iščejo izgubljene osebe, predmete in še in še... »Toda,« svari Bouly, »radie-stezist ne sme nikoli pozabiti, da nihalo samo iz sebe ne more ničesar sporočiti. Nihalo ni čudežna krogla, ti nisi čarovnik ali jasnovidec. Ti si v najboljšem primeru umetnik, če tvoje znanje izhaja iz posebnega radiestezijskega daru.« Stane Oblak iz Škofje Loke se je začel zanimati za to vedo že pred desetimi leti. Oblak je namreč eden od ljudi, ki jih privlačijo mejne znanosti, vse, kar ni dokazano. Kdove od kdaj je že v njem ta žilica. Morda jo je zbudila prav njegova stara mama Marjana Grbec — Hafner, doma iz Stare Oselice. Prepričan je, da je imela posebne zmožnosti v sebi. »Ko je bil kdo od nas otrok bolan, nas je vlekla v kamro, prav tu, kjer sem izmeril, da je v hiši sevanje največje. Zagrnila je okno, stopiti je moral na pručko, ona pa je gledala. Danes sem prepričan, da je videla auro. Kjer je bila aura prekinjena, tam je bil izvor bolezni. Temu primerne čaje nam je odmerila. Že tedaj je morala vedeti za bioenergijo. Otroka, ki je bil bolan, je vzela v naročje, eno roko je držala okrog njega. Danes vem, da ga je s tem obsevala, tega pa drugi niti opazili niso. Kasneje mi je pripovedovala o možu, ki je hodil po hribih in na čudežen način zdravil otroke. Samo otroke, odrslih si ni upal, da bi ga ne imeli za čarovnika. Za čudaka so ga že tako ali tako imeli, s staro mamo pa sta se dobro razumela. Sorodne duše se hitro najdejo,« razmišlja Stane. Jabolko ne pade daleč od drevesa, pravijo, in zato morda ni naključje, da se je Stane med drugim posvetil tudi radiesteziji. Zanj so izvedeli v kranjski delavski univerzi in so ga povabili k sodelovanju. Kaže, da je za radiestezijo med ljudmi veliko zanimanje. Na treh tečajih, ki jih je do zdaj vodil Stane v Kranju, se je zvrstilo sto tečajnikov najbolj različnih poklicev: od zdravnikov, medicinskih sester in farmacevtov, inženirjev in tehnikov elektrike in elektronike, strojništva, pa vse do gradbenih tehnikov, prodajalcev, oblikovalcev, administratorjev, učiteljev, orodjarja in kuharja. Zdaj se nabirajo kandidati za naslednji tečaj, v jeseni pa bodo organizirali nadaljevalne tečaje. »Radiestezisti smo ljudje, ki bi radi pomagali drugim ljudem. Poklicani smo, da pomagamo. Če drugega ne, da vsaj povemo, kje v njihovem stanovanju je največje sevanje, da tam ne postavljajo ležišč, da na teh mestih ne hranijo hrane, zdravil, obleke. Na mojem tečaju se tečajniki nauče uporabljati ni-halo.dosežejo sposobnost za ugotavljanje sevanja v prostoru in na terenu. V, 12 —urnem tečaju predava dve uri zdravnik anatomijo človeka. V nadaljevalnem tečaju se bomo poleg iskanja sevanja učili tudi o alternativni medicini.« D. Dolenc Stane Oblak: »Radieste-zist mora biti pošten.« — Foto: D. Dolenc GLAS 12. STRAN RAZVEDRILO PETEK, 15. MAJAjso^ ■ wmmmimtmmm mm Simbolika s svinčniki ■■■■■»I t ■ ■i Na jeseniškem referendumu so obljubili, da bo tajnost volitev zajamčena in da bodo med drugim zato dali na mizo kemične svinčnike. Povsod obljube niso držali. Na mizah so bili navadni svinčniki, polovica ali celo četrtina. »Kdo pa še piše z navadnimi svinčniki!« se je ironično spraševala mladina. In pozabila, da gre za nedvoumno simboliko. Simboliko o financah in položaju šolstva o nedvoumnem opozorilu, kje bomo, če referendum, ne bo uspel. V mesnici V mesnici so naši mesarji še posebej duhoviti. Stranka: »Lepo vas prosim, ne tistega mesa! Saj je vse črno.« Mesar: »Ni črno.« Stranka: »Pa je črno, kaj ste slepi?« Mesar: »No ja... je pa črno. Saj je od ta črnih krav!« {■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■^^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B Gasilci znajo Občinska gasilska zveza Kranj je lani sprejela »poročilo o ovrednotenem programu dela OGZ Kranj.* 0 tem pač, kam bodo dali 43 milijonov dinarjev. Ko naj bi letos poročali, kje in kako so ga porabili ali če ga je kaj ostalo, so se gasilci imenitno znašli. Poiskali so staro poročilo o »ovrednotenem programu,« vmes pa vstavili le besedo realizacija. Tako so enostavno in učinkovito lansko poročilo o programu spremenili v poročilo o r — e —a — I - i —. z-a-c-i-j-i programa. Kdor zna, zna! In ima... • Blejska melanholija »Hm, slabi turistični rezultati, slabši obeti...Še Marijo Brezij, otok z Bleda, pa bomo s turizmom res na psu..« Alpski večer Pa smo ga le dočakali Bled, 15. maja — Tudi v Gorenjskem glasu, kjer smo se vpisali med pokrovitelje, priznamo, da so se nam dnevi pred jutrišnjo prireditvijo kar nekam dolgo vlekli. Zdaj ne odštevamo več dnevov. Še nekaj ur bo precej dolgih, potem pa se bo jutri, točno ob 20. uri, v športni dvorani na Bledu oglasil avizo na poznano melodijo Po jezeru bliz' Triglava. Alpski kvintet ter Tajda Lekše m Boris Kopitar bodo s pomočjo ozvočenja z deset tisoč vati začeli doslej najdaljšo na-rodnozabavno prireditev, Alpski večer Bled 87. Pa nikar ne čakajte, tako kot so številni pri nakupu vstopnic odlašali in so zdaj ostali brez, da bi pet minut pred osmo zvečer še prišli v dvorano. Vzemite si čas in pojdite od doma morda že popoldan, saj bo Godba na pihala Gorje že ob 19. uri po ulicah na Bledu pripravila promenadni koncert. »Nobene škode ne bo, če bo kdo prišel prej in se okrepčal še z znanimi blejskimi kremnimi rezinami. Hotelski in gostinski delavci»so poskrbeli, da jih bo pred prireditvijo dovolj. Pa tudi miličniki, ki bodo že precej pred prireditvijo začeli usmerjati promet, bodo imeli manj dela,« meni napol v šali in kar precej zares vodja ansambla Alpski kvintet Jože Antonič Tako je. Za nazadnje, tik pred prireditvijo, smo prihranili še pogovor z Jožetom Antoničem, vodjo ansambla Alpski kvintet, ki je poleg Turistične poslovne skupnosti in Turističnega društva Bled ter seveda gostinskih in -turističnih delavcev tudi glavni prireditelj Alpskega večera. Zaradi obveznosti in programa, ki ga ima ansambel, in ob pripravah na jutrišnji večer nas tokrat sreča ni izdala, pa smo se dobili. »Čeprav so vstopnice že pošle in nas, vajene nastopov in prire- Program Alpskega večera Po fanfarah z Alpskim kvintetom in godbo bo 12 ansamblov z 58 skladbami nastopilo po naslednjem vrstnem redu: Marela, Gorenjci, Slovenija, ansambel Vita Muženiča, Taims, ansambel Franca Miheliča, Štirje kovači, Slovenski muzikantje, Dobri znanci, Oststeirer trio s pevkami, ansambel Lojzeta Slaka in nazadnje seveda še Alpski kvintet. Po časovnem scenariju bo konec Alpskega večera v nedeljo ob tričetrt na eno. ditev, trema sicer ne grabi preveč, se nam ure, ki se odštevajo za začetek, kar nekam hitro vrtijo. Sicer pa smo prepričani v najboljše.« »Začelo se je pravzaprav pred dvema letoma. Mar ne?« »V Gorjah smo proslavljali 20 —letnico ansambla Alpski kvintet. To je bila velika, nepozabna prireditev. Že takrat me je Marko Božič z Bleda vabil, da bi jubilej s prireditvijo proslavili raje na Bledu. Vendar sem domačin, Gorjanc. Vseeno bi bilo za Bled to prezahtevno, in premalo časa smo imeli.« Ideja pa je bila Jožetu Antoni-ču vseeno všeč, želja je ostala. Lani pozimi, ko se je ansambel vrnil s turneje, so se Blejci z Jožetom in organizatorjem Alpskega kvinteta, Stanetom Knifi-cem, usedli skupaj. »Sam se tega ne bi nikdar lotil, Stane pa ima bogate izkušnje. In ko sva ugotovila še željo in voljo zavzetih turističnih in gostinskih delavcev, so stvari stekle. Kljub precej napornemu koledarju, ki ga ima ansambel, smo zdaj vsebinsko, organizacijsko in tehnično vse pripeljali tako daleč, da se prireditev lahko NAJ VIC O GORENJCIH Ooranjcil PHnovattujmo al šala na Im-mtan račun, na račun naša varčnomtll • Otroška radodarnost Mali Jožek gre v šolo in v vsaki roki ima po eno lepo jabolko. Dohiti ga razredničarka in hoče preskusiti, koliko je Gorenjca v fantiču. »Bi dal meni eno jabolko?« ga vpraša. »O ja, kar obe,« je bil mali voljan. Ko razredničarka poje obe slastni jabolki, je le radovedna, zakaj ni enega obdržal zase. »Zato, ker mi je eden v drek padel, pa ne vem, kateri.« J. Kunšič, Zasip 42 — letni Jože Antonič, vodja ansambla Alpski kvintet, se že 22 let ukvarja z narodno-zabavno glasbo. Začel je v Godbi na pihala Gorje, kjer je igral trobento. Potem pa mu je stric za rojstni dan podaril kitaro in od takrat je tudi vodja ansambla. Ansambel je v tujini izdal že 22 plošč, dobil je že štiri zlate in dve diamantni, doma pa ima dve zlati plošči. Po jutrišnjem nastopu gre ansambel takoj na turnejo. 28. junija bo nastopil v Gorjah ob obletnici gasilskega društva, 22. julija bo igral na prireditvi Pod Skalco v Bohinju. Jeseni pa ansambel načrtuje krajšo turnejo po Sloveniji. začne. Zares sem vesel in hvaležen ansamblom, ki so se odzvali in zamisel podprli. Prepričan sem, da jutrišnji večer ne bo samo krstna in zadnja prireditev na Bledu. Za zdaj so vstopnice potrditev, da bi s takšnimi prireditvami morali nadaljevati. Potrudili pa so se vsi, gostinski in turistični delavci pa predstavniki radia in televizije. Sicer pa pustimo, da bodo po večeru zamisel ocenjevali drugi,« meni Jože Antonič. • Pismo iz umobolnice Gorenjec piše mami iz umobolnice: — Draga mama. Tukaj se imamo zelo dobro. Ker smo bili pridni, so nam zgradili bazen. Vsak dan skačemo vanj. In rekli so nam tudi; . 'Če boste pridni, vam bo-j mo celo vodo v bazeni napeljali.' • Peš na otok Gorenjec se je odločil, da si bo ogledal blejski otok. Sedel je v blejsko pletno in plačal, ko pa je izstopal na otoku, je ! opazil da so na obali otoka lezli iz vode potaplja-j či. Nenadoma je razdraženo vzkliknil: »Madonca! A mi nobeden ni mogel povedati, da se pride na otok tudi !pes! M.S., Rateče • Nevaren šport — Aha, športnik ste torej! Ste igrali nogomet, hokej, vaterpolo ali kaj drugega? — Ne, ne dohtar, kvartali smo! Pa so me pogru-ntali, da goljufam...« I.Š.,Kranj m mmmmm*-____ »Na tiskovni konferenci je bilo rečeno, da Bledu manjka tovrstna prireditev in prostor za takšno turistično ponudbo.« »Različni festivali in prireditve so že bili na Bledu, pa potem tudi odšli drugam. Ne vem, zakaj že prej ni nikomur prišlo na misel, da sta polka in valček ter narodnozabavna glasba tu .na Gorenjskem, pravzaprav doma. V tujini so nas na to večkrat spomnili. Prepričan sem, da bi Bled s takšnimi prireditvami s primerno urejenim prostorom, folkloro in domačo ponudbo zelo hitro privabil številne goste iz Evrope.« Da ideja zares lahko zaživi, potrjuje, kot smo že nekajkrat omenili, tudi zamisel jutrišnje prireditve. To ne bo tekmovanje, marveč resnično sproščen večer za ljubitelje polke in valčka. Škoda pa bi bilo, da bi zaradi problemov, ki so do tokrat, ko se takšna prireditev sploh lahko začne, kasneje odnehali. »Ne bi govoril o stroških, ki , verjemite, niso majhni. Že na samem začetku smo se odločili, da mora biti prireditev vsestransko kvalitetna. Kakršnokoli improviziranje se lahko samo maščuje. S tem ne mislim, da bo vse teklo kot namazano in da si ne bomo nabirali tudi izkušenj za naprej. Dvorana bo sprejela 3000 obiskovalcev, vsi naj bi bili postrežem, tako tistih 1000 za mizami, kot drugi. Vsem je treba zagotoviti — kar zadeva ozvočenje — da bodo zares uživali • Gostoljubnost pa taka Skupina turistov se je poleti ustavila na gorski kmetiji. Na pragu je sedel pobič in prosili so ga, če bi jim dal malo vode. »Ne, ne vode! Sadni mošt vam dam, če hočete,« je bil mali darežljiv. V nekakšni lončeni posodi je brž prinesel dobro pijačo in šel je še ponjo, ko so popili- Ko so vprašali, koliko so dolžni, je hitro stekel še enkrat. »Nič nič, nič niste dolžni,« je bil mali prepričljiv. Ko pa so bili le radovedni, zakaj za pijačo noče vzeti denarja, je odvrnil: »Zato, ker je v tistem moštu utonila podgana, pa ga nihče noče piti.« Tistemu, ki je prav tedaj držal posodo pri ustih, je padla na tla in se razbila. Mali je ves osupel glasno vzdihil: »Ja gospod, kaj ste pa naredili? Kam pa bo sedaj naš mali hi-lat hodil?!« J. Kunšič, Zasip Pokrovitelji Pokrovitelji in tisti, ki so se tako ali drugače podpisal* pod prvi Alpski večer Bled 87, so: Elektrotehna Ljubljana, Goriška Brda Dobrovo, Adria Ainvais Ljubljana, Gorenjski glas Kranj in še LIP Bled, Astra Ljubljana, Kompas Jugoslavija — poslovalnica Bled pa seveda Radio in Televizija Ljubljana ter Modrina Kranj. Poleg Alpskega kvintete pa so organizatorji Turistična poslovna skupnosti in Turistično društvo Bled. ob glasbi. In čeprav nisem b»l najbolj prepričan, da bom0 zlahka prodali vse vstopnice, je prav, da bo prireditev posnel« tudi televizija. Tisti, ki tokrat niso dobili kart, bodo osem nedeljskih dopoldnevov lahko uživali doma.« Naj bo to, kar smo zadnjih nekaj petkov v Gorenjskem glasu pisali o Alpskem večeru na Bledu, za zdaj dovolj. Ocenjevali, kot pravi Jože Antonič, bomo p°. prireditvi. Jutri zvečer ob 20. uri pa nasvidenje v športni dvoran1 na Bledu. In čisto zares pojdite pravočasno od doma. Pa ne za' radi vstopnic, ki jih ni več, marveč zaradi prireditve, ki se bo točno začela. Bled«? Male, manj znane gorenjske vasi SPODNJI OTOK Piše: H. Jelovčan Listam po krajevnem abecedniku, po straneh, na katerih so v kratkem zajeti kraji radovljiške občine. Berem. Spodnji Otok: Na majhni vzpetini cerkev sv. Janeza Krstnika, ki so jo v času turških vpadov obdali s taborskim obzidjem. Ker je baje ob nekem napadu Turkov začel zvon zvoniti, da so se ljudje razbežali, se je ohranil običaj, da zvone poldne ob 11. uri. Zakaj pa ne? Spodnjega Otoka ni težko najti. V Podvinu, prav nasproti znane restavracije, z glavne ceste zaviješ desno, na cesto, ki se vije proti Zapu-žam in Begunjam. Potem brž še enkrat zasukaš volan desno, na prvi ozki odcep, kjer se onkraj Otoškega grabna in pasu plodnega polja dvigujejo iz tal domačije. Dan je lep, sončen, topel, z rahlim vetrom, prava pomlad. Med golimi brazdami zemlje žarijo rumena polja regrata. Tudi sadno drevje je že v cvetju in zelenju. Zvonar Stanko Stanko Brinšek, Cvekov s Spodnjega Otoka, je ravno odz-vonil »poldne« v zvoniku cerkve Janeza Krstnika, ki je podružnica fare v Mošnjah. Peto leto že zvoni, vsak dan dvakrat: opoldne in v mraku, ob petkih in sobotah pa še popoldne. Cerkev v glavnem sameva, samo ob godu svetega Florjana, na Markovo, žegnanje in če kdo posebej naroči mašo za ranjkega ali pa ohcet, jo odpro. Ja, turisti, posebno iz bližnjega Podvina, večkrat zaidejo sem gor. V cerkvi so freske Jerneja iz Loke, na pročelju freske iz okoli 1470. leta. Pred sedmimi, osmimi leti, je povedala Stankova žena Justina, je tat iz stranskega oltarja odnesel dragocen kip. Po tistem nekaj časa niso nič radi odpirali tujcem. Zdaj je spomin na neljub dogodek že skoraj zbledel in soseda, ki hrani cerkveni ključ, razkaže otoško znamenitost. Nad Otočani bedi Janez Krstnik »Sramežljivci« Na Spodnjem Otoku živi mešanica kmetov in delavcev. Justina Brinšek je naštela 26 hiš. Precej je že novih, večina starih dobro vzdrževanih in obnovljenih. Žal po nekaterih dvoriščih kot pozabljeni stoje razni stroji, kmetijski priključki, hlodi, stara šara... Tudi nekako preveč sramežljivi in nezaupljivi so se mi zdeli Otočani. Kot da so najraje sami zase, varni le v svoji lupini. Take jih je pač naredila narava, življenje. Nič slabega ni hotela. Po srcih so ravno tako dobri in pošteni kot kjerkoli drugje. Streli na Florjana Na kmečki hiši pr' Brbalč padeta v oči dve poslikavi. Nad vhodnimi vrati je v vdolbini s steklom zavarovana slika Marijinega oznanjenja, na drugi steni pa varuje dom sveti Florjan. Ob njem so še dobro vidne luknje strelov iz pušk pijanih belo- gardistov. Stari oče, ki je pred 60 leti zgradil hišo, je bil gasilec in mu je bil zato Florjan najbrž posebno ljub. Zakaj Marijino oznanjenje, pa gospodinja Valentina Arh, ki se je primožila s sosednjega Zgornjega Otoka, ni * vedela povedati. Hišo z možem obnavljata, sin, ki dela na kmetiji, pa nasproti gradi velik nov dom. Obdelujejo približno deset hektarov zemlje, večinoma za krmo živini, ki je je v hlevu od 35 do 40. Mleko oddajajo v zbiralnico na Zgornjem Otoku. Valentina Arh Stanko Brinšek zvoni poldan ob enajstih Mladi kmet Marko se je izg°-voril, češ da mora nujno po travo, pa smo se zato vsilili materi Valentini. Dejala je, da so se kmečke gospodinje včasih ravnale po zvonu iz vaške cerkvice-Ko je zazvonilo poldan (enajst), so šle s polja domov kuhat kosilo. Spomin na lickanje Včasih so bili ljudje bolj drug z drugim, več so si pomagali. Valentina Arh ima posebno lepe spomine na lickanje koruze, ^ je bilo še pred dvajsetimi let1 edino družabno srečanje v vasi-Ličkali so ob jesenskih večerih, potem ko so doma vse postoril1. Zbrali so se enkrat pri eneifl' drugič pri drugem kmetu, veseh« če kup ni bil pretirano visok-Prišle so ženske in moški, kakšnih 20, 25. Posebno so se ličk»' nja veselili mladi, saj je bila to redka priložnost, da pridejo skU' paj- • M Med lickanjem, ki je trajajo dve, tri ure so se šalili, zbadaj1' peli, smejali. Harmonikar je igral, posebno »nadarjeni« 80 kar sproti zlagali verze. Ko so S koruzo opravili in ponialicali, H namreč prišel na vrsto ples. Jjjr tro se je bližalo, ko so se raz*11 po domovih na kratek spanec Prihodnjič: ob nekdanji cesarsK1 cesti . 15. MAJA 1987 RAZVEDRILO .13. STRAN (g©gySS3S©IEnGLAS nagradna igra z žulji se daleč pride Številni možje, ki v svetu kaj pomenijo (v znanosti, "teraturi, politiki), so začeli kariere s poklici, kjer je kaj veljalo le trdo fizično delo. S šolanjem, talentom in glavo so se povzpeli v sam vrh znanosti, literature ,n- politike. Prenekateri naši" novodobni politiki so iz okrajne "»adinske politične scenice za, vekomaj vkorakali v Politiko, kjer so nezamenljivi. Fizično delo na moč ce-n'J0, opravljali pa ga niso nikoli. Preprosto ljudstvo misli preprosto: Velja le tisti, ki 'J^a kdaj žulje na rokah! Pa imamo tudi iz naših domačih logov župane in doktorje, ki so še bolj cenjeni tudi *ato, ker so bili nekdaj zidarji ali gozdarski delavci. •Nagradno vprašanje: KATERI Gorenjec je v politiki v tem smislu danes dosegel veliko in največ? Potrebujemo poklic, ime, njegovo funkcijo (lahko tudi kandidaturo), na dopisnici naslov: Moše Pijadeja }> do srede, 20. maja. Nagrada: brezplačni ogled Gradbinca (po želji •ahko tudi drugega gorenjskega podjetja m imenitno kosilo na naše stroške. ra nagradna igra Kdaj so odprli hotel Razor, smo spraševali v prejšnji na9radni igri. Odprli so ga 24. aprila ob 12. uri. Med Pravilnimi odgovori smo izžrebali Florjano Fenz, Tito-Y* H Jesenice, ki dobi brezplačno kosilo za dve ose-01 v hotelu Razor. V 4 • Kakršna mati, taka hči C i V Hollywoodu je bili lo oni dan silno nemirno. Francesca Hil-1 ton, hči kralja hotelov Hiltona in filmske zvezde Zsa Zsa Ga-bor, je šestnajst ur I besnela po svoji hiši. Razbila je vsa okna, . zažgala preproge, • TCalr ' C :| premlatila svojo ku-WJXctKO J G Lrra- rl harico in se na koncu CG Kelly £| poskušala vreči pod srečala svojega iT 2?kl avtomo,bi1-.Sose, J b :: Ljubljana, pri merjascu Kranj I, v kombinaciji pa tudi Kranj » (J. Kuhar) Dvesto kolesarjev na dirki okrog jezera — Tradicionalno dirko je organiziral KK Bled, zmagali pa so Matjaž Poljanec (Sava) med pionirji A, Aleš PetriČ (Idrija) med pionirji B, Bojan Sovinec (Sava) med mlajšimi mladinci, Janez Sirk (Rog) med starejših1 mladinci, Renata Bregar (Jub Dol) med ženskami A, Vida UrS»c (Jub Dol) med ženskami B, Aleš Kalan (Sava) med člani, Jože Ur-šič (Jub Dol) med veterani A, Branko Dežman (Preddvor) med veterani B in C, Vinko Babnik (Stanežiče) med veterani D, E in * ter Dušan Hamun (Trst) med rekreativci. — (J. K.) Vabila, obvestila, prireditve Kronometer mladosti Hrastnica 1987 — Kolesarski klub Janez Peternel iz Škofje Loke vabi na kolesarsko dirko Kronometer mladosti Hrastnica 1987, ki bo v soboto, 23. maja ob 16. uri v Puštalu pri Škofji Loki. Cilj kronometra bo na koncu pet kilometrov dolge asfaltirane ceste v Hrastnici. Tekmovalci, ki bodo startali v polminutnem presledku, bodo razdeljeni v A in B pionirsko kategorijo, žensko A in B kategorijo, dve mladinski in rekreativni kategoriji ter šest veteranskih kategorij. Prijave bodo sprejemali na startu, pionirji ne plačajo startnine, za druge pa bo 1000 dinarjev. Kavcija za morebitne pritožbe bo 2000 dinarjev. Tekmovanje bo v vsakem vremenu, obvezne so zaščitne čelade, vsak kolesar pa tekmuje na lastno odgovornost. Najboljšim trem v vsaki kategoriji bodo podelili kolajne, po tekmovanju pa bo tudi žrebanje praktičnih nagrad. Srečanje planincev Poljanske doline — Planinsko društvo Gorenja vas vabi na tradicionalno srečanje planincev Poljanske doline, ki bo v ned3ljo, 17. maja,ob 10. uri na Gori. Srečanje sodi k praznovanju krajevne skupnosti Gorenja vas. Za jedačo, pijačo in zabavo bo poskrbljeno. Na sporedu bodo šaljive igre,od vlečenja vrvi do drugih zabavnih iger. Loška trim balinarska liga — Deset ekip iz škofjeloške občine sodeluje letos v občinski trim balinarski ligi. Tekmovanje v tej ligi se bo nadaljevalo v torek, 19. maja. C Rokometni spored — Jutri in v nedeljo bo na sporedu predzadnje kolo v republiških rokometnih ligah. V ženski ligi bodo vsa srečanja jutri ob 17.30. Republiške prvakinje iz Dupelj bodo doma gostile odlične ro-kometašiee Branika iz Maribora, in prejele zmagovalni pokal za prvo mesto, igralke Alplesa pa bodo igrale doma s Polano. Ro-kometaši Peka so že med tednom odigrali tekmo s Ponikvami. V drugi moški republi- ški ligi igra Termopol jutri ob 19. uri s Partizanom iz Sežane, Preddvorčani gostujejo, Besnica pa je prosta. Mladinci skupina center igrajo danes ob 17,30 Termopol II : Di-nos Slovan, jutri ob 16. uri Alples : Križe, jutri ob 17.30 Termopol I : Prule in Peko : Kamnik, v nedeljo ob 10. uri pa Preddvor : Olimpija. Mladinke igrajo jutri ob 16.15 Duplje : Kamnik, ob 17.30 Peko : Polje, ob 19. uri Alples : Krim in danes ob 20. uri Ra-titovec : Preddvor. V kranjski občinski ligi bodo vsa srečanja danes: ob 19. uri Gumar : Duplje in Britof : Sava, ob 20. uri Krvavec : Peko, ob 19. uri Radovljica : Veterani in ob 20. uri Duplje : Žabnica. V sredo bo tekma Letališče : Preddvor. (J. Kuhar) Nogometni spored — Triglav gostuje v nedeljo dopoldne ob 10.30 v Ljubljani pri Teol Slovanu, Naklo pa v Piranu pri Soli-narju. V področni mladinski ligi se bosta v nedeljo ob 10.30 srečala LTH in Triglav ter Sava in Alples. V občinski ligi bodo člani igrali jutri ob 17.30 in sicer Mavčiče : Bitnje, Sava : Primskovo, Visoko : Britof, Zarica : Šenčur, Velesovo : Hrastje, Kokrica : Preddvor, Podbrezje : Podgorje in Trboje : Grin-tavec (v Britofu). Kadeti bodo igrali jutri ob 10. uri in sicer Britof : Sava, Triglav : Naklo in Jesenice : Alples, pionirji pa v soboto ob 16. uri in sicer Sava : Naklo, Visoko : Bitnje, Zarica : Primskovo, Britof : Triglav, Mavčiče : Šenčur in Kokrica : Preddvor. Mladinci bodo igrali v nedeljo ob 9.30. Pari bodo Visoko : Šenčur, Naklo : Zarica, Bitnje : Primskovo, Britof : Mavčiče in v Britofu Trboje : Kokrica. Na turnirju predselekcij od 7 do 11 iet, hi se bo ob 9. uri začel v Trbojah, bodo igrali Trboje, .NJi!klo, Primskovo in Zarica. (D. Jošt) Plavalni- tečaj bo kasneje — ZTKG Kri'"j obvešča, da se bo plavalni tečaj za predšolske otroke začel teden kasneje, 25. maja. Preložitev tečaja je bila nujna zaradi podaljšanja plavalne sezone v zimskem bazenu. Prosimo za razumevanje. <1 Kadetski košarkarski turnir v KraflJ[ -t Košarkarski klub Triglav iz Kranja P1"1.^ v nedeljo v dvorani na Planini drugi kOga karski turnir kadetov v okviru lige pri]a^i stva. V ligi sodelujejo razen kranjskeg3^ glava še zagrebška Cibona, Slovan ,izbj|v bljane in ZSDI iz Trsta. Prvi turnir je p Ljubljani, drugi bo v Kranju, tretji bo grebu, četrti pa v Trstu. Triglav je po PV1 0D turnirju tretji. V nedeljo bodo igra*lc\cr 10. uri Triglav : Cibona, ob 11.30 ZŠDl j jgJ van, ob 14.30 Cibona : ZŠDI in ob 16. ur» glav : Slovan. Atletska prireditev v Kranju — V P*j| (danes) in jutri bo na kranjskem stad1 kvalifikacijsko tekmovanje za nastop ,f nalu atletskega pokala Slovenije za č^0^ članice. Oba dneva se bo tekmovanje za ob 16. uri. Loški balinarji vabijo - Pri ZTKO SkjjjJ Loka so organizirali koordinacijski za balinanje, ki združuje vse balinaL,v klube iz Žirov, Gorenje vasi, Železni* , Trate in Škofje Loke. Koordinacijski vodi Ivan Breznik, balinarska tekmov^j pa bodo primerna za vse, izkušene in n^j izkušene, starejše in mlajše. Občinsko D^ narsko prvenstvo v okviru Čuševih dne:,j|j (Pepe Čuš je bil starosta loškega hali"a se je že začelo. Igrajo na balinišču v pe gj^ kah, tekmujejo pa ekipe BK Trata i*1 f Loka 1000, BK Žiri, BK Kres in balina^ 5 Gorenje vasi. Tekmovanje posameznik0 * je že začelo v začetku tedna. Dvojice s°j< čele tekmovati včeraj in bodo nadalje fu danes, v nedeljo pa bo tekmovanje fetVjgj): Prav tako so že tekmovali mladinci, r0j:j^| med letoma 1969 in 1972. Njihove dvOJ bodo tekmovale 29. maja, pionirji, • 1973 ifi mlajši, pa bodo posamezno 24. maja, v dvojicah pa 31. maja. Orga^-j touji pozivajo k dobri udekžhi in res (M. Kalaroar) EK. 1R iu *■ 15. MAJA 1987 OBVESTILA, OGLASI .15. STRAN (®Q)3S®)M©3ESGI-AS RAZPIS Komisije za delovna razmerja osnovnih šol občine Kranj razpisujejo in oglašajo naslednja prosta aela in naloge: J- OSNOVNA ŠOLA MATIJA VALJAVEC, p.o. Preddvor, Preddvor 95, 64205 Preddvor _za nedoločen čas, od 1.9.1987 dalje ^ \ učitelja matematike in fizike 1 učitelja tehnične vzgoje s polovičnim delovnim časom ^za določen čas, od 1.9.1987 do 31.8.1988 ^ : učitelja razrednega pouka 1 učitelja telesne vzgoje in obrambe Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imati morajo visoko ali sjo izobrazbo pedagoške smeri. ' « . . pTjave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna sola Matija .ValJavec, Preddvor 95, 64205 Preddvor, z oznako: »Za razpisno komisijo.« u lzbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. Jf- OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO, p.o. Cerklje na Gorenjskem, Krvavška cesta 4, 64270 brklje ^za nedoločen čas, od 1.9.1987 dalje ^ o učitelje razrednega pouka učitelja glasbene vzgoje 1988 do 31.8.1988 8.1988 1988 11.1987 j v. nu,icuiu,Bu I---------- —- Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali tv1.0 izobrazbo pedagoške smeri. . . -J- J?liave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna sola Davo-qU Jenko, Krvavška cesta 4, 64207 Cerklje, z oznako: »Za razpisno komisijo.« l2biri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. Ul- OSNOVNA ŠOLA LUCIJAN SELJAK, p.o. Kranj, Šolska ulica 3, 64000 Kranj ^za nedoločen čas, od 1.9.1987 dalje s polovičnim časom učitelja tehnične vzgoje ^2a določen čas, od 1.9.1987 do 31.8.1988 — i uŠ|telja razrednega pouka ^ j učitelja fizike in matematike ^ j učitelja glasbene vzgoje 1 Pedagoga z diplomo Fil. fak. — smer pedagogika _2a določen čas, od 1.9.1987 do 31.8.1988 v delovni enoti Orehek učitelje razrednega pouka. Ridati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali pl.o izobrazbo pedagoške smeri. . » . T . £*]ave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna sola Luci- 0 ?el3ak, Šolska ulica 3, 64000 Kranj, z oznako: »Za razpisno komisijo.« l2biri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. Razpisna komisija sveta šole Lucijan Seljak Kranj razpisuje prosta dela in naloge Pomočnika ravnatelja £andidati morajo imeti pedagoško izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj, izpolnjevati pa Itn? Še druge pogoje iz 137. čl. Zakona o osnovni šoli. ^e*i mora 4 Pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije in samoupravljanja, 0rganizacijske sposobnosti. Kandidat bo izbran za dobo 4 let. Nastop dela 1.9.1987. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na solo z oznako gzpisno komisijo« v 20 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po ncanem razpisnem roku. ^*a določen čas, od 1.9.1987 do 30.6.1988, s polovičnim delovnim časom v delovni enoti Orehek ^ 1 kuharice s končano izobrazbo smeri KV kuhar 1 * snažilke — s končano osnovno šolo Za Prii ^e"° traJa en mesec. jan QVe.z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: »Osnovna šola Luci-0 i2heVak. Šolska ulica 3, 64000 Kranj, z oznako: »Za razpisno komisijo.« ln bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. j ' OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO, p.o. Kranj, Ul. XXXL. divizije 7a, 64000 Kranj ^določen čas, od 1.9.1987 do 31.8.1988 js. o Uc'*-eiJev razrednega pouka >» i Uc.iteljev telesne vzgoje ^ ucitelja glasbene vzgoje ^a določen čas , uč,telja razrednega pouka, od 1.9.1987 do 30.6.1988 ^ J Uc>telja tehnične vzgoje, od 1.9.1987 do 30.6.1988 ^ 4 učitelja razrednega pouka, od 1.9.1987 do 20.1.1988 vi§jadati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali •zobrazbo pedagoške smeri. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Simon Jenko, Ul. XXXI. divizije 7a, 64000 Kranj, z oznako: »Za razpisno komisijo.« O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. V. OSNOVNA ŠOLA HELENA PUHAR, p.o. Kranj, Kidričeva 51, 64000 Kranj 1. za nedoločen čas, od 1.9.1987 dalje — 1 učitelja tehnične vzgoje Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri 2. za nedoločen čas, od 1.9.1987 dalje — 2 specialna pedagoga Kandidati morajo imeti diplomo smeri specialna pedagogika. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Helena Puhar, Kidričeva 51, 64000 Kranj, z oznako »Za razpisno komisijo.« O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. VI. OSNOVNA ŠOLA JANKO IN STANKO MLAKAR, p.o. Šenčur, Pipanova 43, 64208 Šenčur 1. za nedoločen čas, od 1.9.1987 dalje — 1 učitelja matematike in tehnične vzgoje 2. za določen čas, od 1.9.1987 do 31.1.1988 — 1 učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izbrazbo pedagoške smeri. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Janko in Stanko Mlakar, Pipanova 43, 64208 Šenčur, z oznako: »Za razpisno komisijo.« O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. VIL OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR, p.o. Kranj, Cesta 1. maja 10/a, 64000 Kranj 1. za določen čas s polnim delovnim časom — 1 učitelja angleškega jazika, od 1.9.1987 do 31.8.1988 — 1 učitelja matematike in fizike, od 1.9.1987 do maja 1988 — 1 učitelja tehnične vzgoje, od 1.9.1987 do junija 1988 — 1 učitelja biologije, od 1.9.1987 do 31.8.1988 — 1 učitelja matematike in fizike, od 1.9.1987 do 31.8.1988 — 1 učitelja zgodovine in DMV, od 1.9.1987 do 31.8.1988 — 1 učitelja razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, od 1.9.1987 do 31.8.1988 — 1 učitelja razrednega pouka, od oktobra 1987 do 30.6.1988 2. za določen čas s polovičnim delovnim časom, od 1.9.1987 do 31.8.1988 — 1 učitelja gospodinjstva, od 1.9.1987 do 31.8.1988 3. za določen čas s polnim delovnim časom v delovni enoti Trboje — 1 učitelja razrednega pouka, od 1.9.1987 do 31.8.1988 — 1 učitelja razrednega pouka v kombiniranem oddelku 3. in 4.r., od 1.9.1987 do 21.11.1987 Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Stane Žagar, Cesta 1. maja 10/a, 64000 Kranj, z oznako »Za razpisno komisijo.« O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. 4. Razpisna komisija sveta šole Stane Žagar razpisuje prosta dela in naloge — pomočnika ravnatelja Kandidati morajo imeti pedagoško izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj, izpolnjevati pa morajo še ostale pogoje 137. čl. Zakona o osnovni šoli. Imeti mora — pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije in samoupravljanja, — organizacijske sposobnosti. Kandidat bo izbran za dobo 4 let. Nastop dela 1.9.1987. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na šolo z oznako: »Za razpisno komisijo« v 20 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem razpisnem roku. 5. za nedoločen čas s polnim delovnim časom v popoldanski izmeni — 1 snažilke s končano osnovno šolo Poskusno delo traja 1 mesec Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Stane Žagar, Cesta 1. maja 10/a, 64000 Kranj, z oznako: »Za razpisno komisijo.« O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. VIII. OSNOVNA ŠOLA BRATSTVO IN ENOTNOST, p.o. Kranj, Tončka Dežmana 1, 64000 Kranj 1. za nedoločen čas, od 1.9.1987 dalje — 1 učitelja gospodinjstva in biologije z vodenjem prehrane — 1 učitelja tehnične vzgoje in fizike — 1 učitelja matematike in fizike — 1 učitelja telesne vzgoje 2. za določen čas — 1 učitelja angleškega jezika Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Bratstvo in enotnost, Tončka Dežmana 1, 64000 Kranj, z oznako »Za razpisno komisijo.« O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. LG°DN0 UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO # I *aradi obnove prodajalne ^d1l. maja dalje Kranj ft ran j •'S 1 tč *°DN0 UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO ietrs blago srajce luže v prodajalni TEKSTIL Kranj, Prešernova 5 a o o o • $c^ni|ales. Lesna industrija 0 'rtnia 65280 Idrija tel °65/7l 855 SGP GRADBINEC KRANJ DO GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZI) BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. ZDRAVNIKA SPECIALI-Z A NT.A GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA 2. ZDRAVNIKA SPKCIAIJ-Z A N TA A N ESI KZIOLO-GIJE Pogoj; končanu medicinska fakulteta. opravljen strokovni izpit Delo bomo zdi užih /a nedolo čen č..is s polnim delovnim časom. Kandidati naj vlogi' z dokazili o izobrazbi pošljejo na gornji naslov v H dneh po objavi. O izbiri bodo obveščeni v IS dneh po končanom sprejemanju prijav. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Vzgojno - varstvena organizacija Radovljica obvešča starše na območju občine Radovljica, da bo VPIS OTROK za sprejem v otroške vrtce za šolsko leto 1987/88 18. maja in 19. maja 1987. Vpisovanje bo od 7. ure do 16. ure v prostorih otroških vrtcev: Begunje, Bled. Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Gorje, Kamna gorica. Kropa, Lesce, Radovljica in Srednja vas. Vpisani bodo predšolski otroci, stari od 2 do 7 let. Istočasno bo vpis otrok od 1. do 3. leta starosti za jasli v Lescah in za varstveni družini na Bledu in Posuvcu. ter vpis otrok /.a skrajšani program priprave otrok na šolo — 600 -urni program, v Begunjah, Mošnjah. Ljubnem. Ovsišah, Lescah in Radovljici. O dokončnem sprejemu bo odločala komisija. Kasnejših prijav ne bo mogoče upoštevati. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOIA.p.O. Kranj Odbor za delovna razmerju in varstvo pri delu Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj objavlja naslednja dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: - HLŠNLŠKA OPRAVILA Pogoj: poklicna elektro ali kovinarska šola širokega prolila. 2 len proizvodne prakse, vozniški i/pit B kategorije, opravilen izpit /a kurjača visokotlačnih kotlov: poskusno delo 2 meseca. - CIŠCENJK OPREME IN PROSTOROV Pogoji: nedokončana osnovna šola s fi meseci delovnih izkušenj: poskusno delo 1 mesec \a-.top dela takoj. Za hišnika ju na ru/polugo družinsko stanovanje. Prijave / doka/ili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati poš-l|ejo v H dneh na naslov Srednja tekstilna m obutvena šola Kranj. Cesta Stanetu Žagarja 33, O i/biri bodo kandidati obveščeni v la dneh po opravljeni izbiri. (^imiSvJoJJ©IEIIGLAS 16. STRAN OGLASI, OBVESTILA PETEK, 15. MAJAjj?! ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE IJUBIJANA CENTER DS ZA LETOVANJE IN REKREACIJO OTROK LJUBLJANA, POIJANSKA CESTA 6 ZPM Ljubljana center, DS za letovanje in rekreacijo otrok. Ljubljana, Poljanska cesta 6, vabi k sodelovanju v otroškem počitniškem domu Zgornje Gorje pri Bledu za čas od 1. juniju 1987 do 31. avgusta 1987 eno delavko za POMOČ V KUHINJI in eno delavko za ČIŠČENJE SOB. Pogoji. NK delavka, lahko tudi mlajša upokojenka Delo v kuhinji je v izmeni, v sobt.h samo dopoldan. Hrana in prenočišče zagotovljena. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Zveza prijateljev mladine Ljubljana center, DS za letovanje in rekreacijo otrok, Ljubljana. Poljanska cesta 6. Informacije lahko dobite na telefon 061 310-632. DIN O S L JfvBj^J A N A TOŽD Priprava odpadnih surovin Ljubljana, Titova 118 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v DE Kranj, Savska Loka 24, Kranj: SKLADIŠČNI DELAVEC skladišče Škofja Loka, Tavčarjeva 11 SKLADIŠČNI DELAVEC Pogoji: priučen delavec, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj vlože ponudbe v 8 dneh od objave na naslov: Dinos Ljubljana, TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118. it r ALPINA tovarna obutve Žiri Strojarska ul. 2, n.sol.o. Delovna skupnost skupnih služb Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb razpisujemo naslednja prosta dela oz. naloge: 1. VODENJE NABAVE za 4 leta 2. VODENJE ODPREME za 4 leta Kandidati za razporeditev na navedene delovne naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: visoka izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri poslih zunanjetrgovinskega prometa, aktivno znanje enega svetovnega jezika pod 2.: višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali čevljarske smeri, 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: ALPINA tovarna obutve Žiri, Strojarska ul. 2, Komisija za delovna razmerja, za delovno skupnost skupnih služb Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 244. člena statuta občine Kranj je IS skupščine občine Kranj na 49. seji dne 15.4.1987 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Planina —Jug 1. Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta Planina-Jug, ki predvideva zazidavo z večdružinskimi stanovanjskimi objekti, z objekti za spremljajoče in centralne dejavnosti, za območje med cestami Planina, Cesto 1. maja in vzhodno obvoznico. Zazidalni načrt Planina-Jug je izdelalo novembra 1986 Projektivno podjetje Kranj, št. projekta 3618/3. 2. Osnutek iz 1. točke tega sklepa se javno razgrne v sobi št. 105 skupščine občine Kranj, v KS Čirče in v KS Planina od 25.4.1987 do 25.5.1987. 3- V času javne razgrnitve bodo v KS organizirane javne obravnave. 4. Vsak občan ali organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija oziroma skupnost morajo dati v času javne razgrnitve pismene pripombe na osnutek. 5. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah v organizacijah in skupnostih iz 2. točke sklepa. Številka: 350-01/85-04 p , Datum: 20.4.1987 „ predsednik tb Henrik Peternelj rWs. ALPINA tovarna obutve Žiri Strojarska ul. 2, n.sol.o. Delovna skupnost skupnih služb Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja za Delovno skupnost skupnih služb objavljamo naslednja prosta dela oz. naloge: 1 delavec ZA IZVAJANJE VARSTVA PRED POŽARI za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom Kandidati za razporeditev na navedene delovne naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — kvalificiran delavec — 1 leto delovnih izkušenj — 6 - mesečni seminar s področja protipožarne varnosti Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: ALPINA tovarna obutve Žiri, Strojarska ul.2, Ziri, Komisija za delovna razmerja, za delovno skupnost skupnih služb O DO KOVIN li JESENICE Na osnovi sklepa 14. seje delavskega sveta DO KOVIN z dne 21.4.1987 objavljamo prosta dela in naloge: 1. VODENJE RAZVOJNE DEJAVNOSTI: 1 delavec Pogoji: — dipl. inž. strojništva (VII. stopnja) — 4 leta delovnih izkušenj pri razvoju in tehnologiji Delavca imenujemo za mandatno dobo, za 4 leta. 2. VODENJE RAČUNOVODSTVA: 1 delavec Pogoji: — ekonomist (višja šola) ali organizator dela (višja šola) — 3 do 4 leta delovnih izkušenj pri urejanju dejavnosti računovodstva Delavca imenujemo za mandatno dobo, za 4 leta. 3. VODENJE DEJAVNOSTI FINANCIRANJA: 1 delavec Pogoji: — ekonomist finančne smeri — 3 do 4 leta delovnih izkušenj pri urejanju dejavnosti procesa finansiranja, z višjo izobrazbo Delavca imenujemo za mandatno dobo.za 4 leta. 4. VODENJE TEHNOLOŠKE IN OPERATIVNE PRIPRAVE PROIZVODNJE: 1 delavec Pogoji: — inž. strojništva ali organizator proizvodne smeri s predhodno tehnično izobrazbo (VI. stopnja) — 30 mesecev delovnih izkušenj pri pripravi proizvodnje za kovinsko predelavo — sposobnost vodenja in komuniciranja Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. 5. VODENJE PROIZVODNJE: 1 delavec Pogoji: — inž. strojništva ali organizator proizvodne smeri s predhodno tehnično izbobrazbo (VI. stopnja) — 30 mesecev delovnih izkušenj pri vodenju del v kovinski predelavi sklenemo za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: KOVIN, kovinsko podjetje Jesenice, H. Verdnika 22, 64270 Jesenice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po razpisu. TOBAČNA LJUBLJANA TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD Tobak, n.sub.o. Ljubljana Ljubljana, Tobačna ulica 5 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela PREVZEM, IZDAJA IN RAZVOZ BLAGA V OE Jesenice Pogoji:— III. stopnja strokovne izobrazbe cestno — prometne usmeritve — 1 leto delovnih izkušenj — poskusno delo traja 60 dni. Delo je za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na organizacijsko enoto Jesenice, Cesta na Golico 10/c, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh od sprejema sklepa komisije za delovna razmerja. fl vezenine bled Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, DS Skupne službe objavlja naslednja prosta d?la in naloge: I. VODJA STROKOVNIH SLUŽB Pogoji:— inž. tekstilno - konfekcijske tehnologije ali njemu ustrezen poklic — najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih — aktivno znanje svetovnega jezika II. TEHNIK TEHNOLOG Pogoji:— tekstilno - konfekcijski tehnik — znanje nemškega jezika — 3 leta delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Vezenine Bled, Bled, Kajuhova 1. ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ n.sub.o. Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavljamo prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV v kamnolomu Kamna gorica — 1 delavec Pogoji: — KV ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3 —mesečno poskusno delo. 2. VZDRŽEVANJE CESTE za enoto Škofja Loka — 3 delavce Pogoji. — priučen delavec — cestar z internim izpitom oz. strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3-mesečno poskusno delo. 3. OBRAČUN IN ADMINISTRACIJA Pogoji: 1 delavec ekonomski ali administrativni tehnik, 3 leta delov nih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo. Za objavljena dela in naloge bodo delavci združili delo: pod tč. 1 za nedoločen čas, pod tč. 2 - 1 delavec za nedoločen čas, 2 delavca za določen čas (nadomeščanje delavca, ki je na služenju vojaškega roka oz. nadomeščanje delavca, ki je na bolniškem staležu — na relaciji Sorica — Planina), pod tč. 3 — za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem' dopustu). Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. CENTER SLEPIH J IN SIABOVIDNIH DR. ANTONA U KRŽIŠNIKA Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, Škofja Lo ka, Stara Loka 31, komisija za delovna razmerja, razpi oziroma objavlja prosta dela in naloge: 1. UČITELJA STROJEPISJA IN OTP ^r«nV 2. UČITELJA TEHNOLOGIJE DELOVNIH PROLb»" ' PRAKTIČNE TELEFONIJE IN OTP , JV fN 3. UČITELJA BIOLOGIJE, NARAVOSLOVJA, KEMIJA »' ZDRAVSTVENE VZGOJE - 14 PEDAGOŠKIH UR * TEDEN ^A 4. UČITELJA TELESNE VZGOJE - 6 PEDAGOŠKIH n TEDEN 5. PSIHOLOGA - 6 UR NA TEDEN 6. MEDICINSKE DELAVKE IV. VRSTE (NEGOVALKE) " DELAVKI 7. PRIUČENE KUHARICE Delovno razmerje pod 1 in 2 sklenemo za nedoločen čas S^Q nim delovnim časom, delovno razmerje pod 3 in 5 sklen za nedoločen čas s krajšim delovnim časom od 1. seP^em-aS, 1987 dalje. Delovno razmerje pod 6 in 7 sklene za določen ' za nadomeščanje delavk v času bolniške odsotnosti in P° niškega dopusta. Kandidati pod 1 do 5 morajo izpolnjevati pogoje, ki jih je P pisal strokovni Svet SRS za vzgojo in izobraževanje ozir°m0- so določeni z vzgojno - izobraževalnimi programi. Imeti rajo tudi dodatna znanja iz tiflopedagogike. Kandidati pod točko 6 morajo izpolnjevati naslednje P°v^f bolničar ali tečaj za nego bolnikov in 3 leta delovnih izkuse J- Kandidati pod točko 7 morajo izpolnjevati naslednjepog°Je priučena kuharica in 6 mesecev delovnih izkušenj. Po pravilniku o delovnih razmerjih je predvideno poskus^0 delo, ki traja tri oziroma dva meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh Pjj objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestiliv dneh po izbiri. X DO KOVIN H. Verdnika 22 64270 JESENICE Na osnovi sklepa 14. redne seje delavskega sveta z dne 21-1987 objavljamo JAVNO RAZPRODAJO 8O0.O9J2 80.000 JJ 30.000d^ 10.000 ^ 350.00«i no.ooo^ 40.000 i 50.000 ^ 30.000$ 220.000 100.000J?! __■---" *L Javna prodaja bo v petek, 22. maja 1987, ob 12. uri v prosto DO KOVIN, H. Verdnika 22, 64270 JESENICE. jo Ogled osnovnih sredstev bo v četrtek, 21. maja 1987, od 1^' 14. ure in v petek, 22. maja 1987, 2 uri pred pričetkom P daje. ue, Na javni prodaji lahko sodelujejo vse pravne in fizične os ki pred javno prodajo vplačajo varščino v višini 10% 0 M klicne cene posameznega osnovnega sredstva. Predstav ^ pravnih oseb morajo ob vplačilu varščine predložiti p°° ^ stilo OZD, ki jo zastopajo. Pravne osebe imajo pri javni P . daji prednost pred fizičnimi osebami. Plačilo osnovnih s'j[ stev je v 15 dneh z virmanom. Kupec plača prometni^ d» ^ 1. stružnica PVS 2000, inv. št. 261 1 kos 2. varilni agregat B 1 kos 3. varilni transformator B 1 kos 4. rezkalni stroj CINCINATI 1 kos 5. decimalna tehtnica 300 kg, inv. št. 71 1 kos 6. ohišje rezkalnega stroja 2 kosa 7. moped tricikel 5m3, inv. št. 434 1 kos 8. žarilna peč, inv. št. 48 1 kos 9. kiosk vratarnica, inv. št. 127 1 kos 10. blagajna železna, inv. št. 240 1 kos 11. termoakumulacijska peč 2 kW, inv. št. 484 2 kosa 12. termoakumulacijska peč 4 kW, inv. št. 479 3 kosi 13. termoakumulacijska peč 5 kW, inv. št. 483 2 kosa 14. kopirni stroj GEHA 1 kos 15. ohišje kompresorja, inv. št. 447 1 kos 10. vrtalni stroj SARLAH 1 kos na izlicitirano ceno in prevzame blago najkasneje v 5 dn*' dave dne" teka P Kupec stružnico PVS 2000 odmontira sam. Prodaja poteK» v načelu videno — kupljeno. Kasnejših reklamacij ne up°s p= zavarovalna skupnost trigiav zavarovalna skupnost trigiav n.sol.o. ljubijana GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST n.sol.o. Obveščamo vse zavarovance oziroma občane z območja o-p, ne Škofja Loka, da bomo 15. maja 1987 preselili naše P*1 & STAVNIŠTVO Škofja Loka v nove prostore, v Šolsko ulic° 2 (bivša ODEJA Škofja Loka): Nova telefonska številja je 60-196. Vabimo vas, da še v večji meri uporabljate naše stor}^ predvsem pri sklepanju avtomobilskih zavarovanj in PTli škod. Potrudili se bomo, da boste tudi v bodoče dobili vse F trebne informacije, da se boste lažje odločili za sklenite^* varovanja, s katerim bi na zavarovalnico preložili breme gn tnih posledic morebitne škode. ALPETOUR rti!1 SOZD Alpetour Škofja Loka - Delovna skupnost skURg služb DO Promet Škofja Loka objavlja na podlagi sklepa misije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge SKLADIŠČNIKA za DE Bled, Ribenska 6 avt°; Pogoji: strojni tehnik in 6 mesecev delovnih izkušenj oz mehanik, avtoelektrikar ali avtomobilski klepar leto delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejf^. kadrovski sektor v Škofji Loki, Titov trg 4/b 8 dni po oOi\ Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku p nega roka. rij»v 5?' 15. MAJA 1987 . OSMRTNICE 17. STRAN @©IIMKi^©IEIICaLAS ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ANTONIJE KOSEM ^ iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in nancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in nese- ?,c^o pomoč. Posebna zahvala kolektivu tovarne Niko 2 Železnikov in njihovemu pevskemu zboru, g. župni- Ku !z Reteč za lep pogrebni obred, cerkvenemu pevske- mu zboru iz Reteč in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka ERNA VEHOVEC junica izvršnega odbora konference sindikata ^etijsko-živilskega kombinata Kranj. Našo sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu. Sodelavci konference sindikata KŽK-G ZAHVALA Ob boleči in prerani tragični smrti ANTONIJE SVOLJŠAK jG iskreno zahvaljujemo ožjemu sorodstvu, prijate 'Jem. ko emM znancem, upokojencem in sodelavcem, ki so po st-]n° Pospremili na zadnji poti ali na drug način poča-njen spomin, še posebno pa se zahvaljujemo ZB ara Loka za govor, gospodu dekanu za lep obred, Srr>em uP°kojenskega pevskega zbora Škofja Loka, Tehniku, Jelovici in Društvu za podvodne dejavnosti. Ne moremo dojeti te krute resnice. Sin Niko z družino Škofja Loka, 14. maja 1987 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi drage žene, mamice, sestre, tete in svakinje ROZALIJE PANGERC roj. Medved hut^reno zam/aljujemo vsem, ki ste nam v težkih tre-^tkih nesebično pomagali, izrekli sožalje, darovali "tlP i n ir\ nnrnramili r\ o r o A r, i i Hirala A r HrOOn. rač • *n J° P°sPremih na zadnji poti. Hvala dr. Grego-cu in drugemu zdravniškemu osebju za takojšnjo po-pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za poslovilni obred. ^lujoči: mož Jože, hčerka Helena in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni smrti naše dobre mame, stare mame, tašče, sestre, tete, svakinje in sestrične KATI PIPP roj. Krč, iz Velesovega zahvaljujemo njenim dobrim sosedom za pomoč, da ^Varin----• j__________x___*..j: a---->r«2x* van.o cvetje in denarno pomoč, pa tudi drugim vašča-izv '2 Velesove6a ter njenim nekdanjim sovaščanom §r k Sce Cerkljah, njenim in našim prijateljem, potoni službi KOGP Kranj, posebno obema Franceto-g Tonetovim in Stanetovim sodelavcem iz Iskre, rj^Pniku iz Cerkelj, zastavonoši in drugim, ki ste 1X1 kakorkoli pomagali v teh žalostnih dneh. Vsem še enkrat najlepša in iskrena hvala. _____VSI_NJE.NL - ______ - ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica inž. FRANCA KURALTA borca Prešernove brigade se iskreno zahvaljujemo družini Triler in Vinku Hafnerju za nuđenje prve pomoči, zdravstvenemu osebju kliničnega centra — nevrološki oddelek — za njihovo požrtvovalnost, sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom za ustno in pisno sožalje ter darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo družini Jugovic za nesebično pomoč, domačim gasilcem, ki so organizirali svojemu predsedniku zelo množično spremstvo gasilcev s prapori in godbo, govorniku v imenu gasilcev, tov. Ivanu Hafnerju za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat naša iskrena hvala! VSI NJEGOVI Zabnica, 15. maja 1987 ZAHVALA Ob izgubi očeta, moža, starega očeta, brata, strica in tasta ANTONA SMREKARJA iz Kamne gorice se iskreno zahvaljujemo osebju internega oddelka jeseniške bolnišnice, g. Melhiorju Golobu, župniku Kočevarju in drugim duhovnikom za lep pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru KUD iz Krope, ZB NOV in vsem, ki so darovali cvetje, nam izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma v 80. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric PETER BEVK električarski mojster v pokoju Na njegovo željo smo se od njega poslovili v krogu družine, sorodnikov in prijateljev v četrtek, 23. aprila 1987 leta, na pokopališču v Kranju. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo prijateljem, sosedom, znancem in drugim, ki so nam izrekli sožalje in poklonili cvetje. Žalujoči vsi njegovi Kranj, Davča, 23. aprila 1987 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, pradeda, brata, strica in bratranca FRANCA ŠPENKA p. d. Štorovčevega iz Lahovč 65 zadnja leta živel v Kanadi v Lethbridgeu se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih zelo nesebično pomagali in z nami delili bolečino. Iskrena hvala za darovano številno cvetje in vence, pisno in ustno sožalje ter številno spremstvo na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Postaji milice Kranj in oddelku milice Cerklje, Turističnemu društvu Cerklje, Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske in izseljencem iz Kanade, ki so sedaj na oddihu v domovini. Iskrena hvala govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu, bratom Zupan za zapete žalostinke, zvonarjem in častiti duhovščini za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem m vsakemu posebej še enkrai iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Lahovče, Zalog, 9. maja 1987 Rudi Lukman Na viškem pokopališču v Ljubljani smo se pred dnevi poslovili od Rudija Lukma-na, zaslužnega prvobor-ca,dolgoletnega delavca varnosti in družbenopolitičnega aktivista. Neizprosna bolezen nam ga je iztrgala od nas, ko mu je bilo 68 let. Rudi Lukman se je rodil v Ljubljani v napredni delavski družini. V zgodnji mladosti se je opredelil za napredne ideje, deloval je v viškem Sokolu in v nogometnem klubu. Po okupaciji se je takoj vključil v OF, isto leto odšel v ilegalo, nato pa v partizane v Polhograjske Dolomite. Junija 1942,leta, ko so se gorenjski partizani reorganizirali in pripravljal}, na novo poletno ofenzivnost, se je Rudi kot prostovoljec pridružil večji skupini dolomitskih partizanov, Ljubljančanom, in prišel na Gorenjsko v Gorenjski odred, kjer se je pogumno in nesebično boril in doživljal trdoto gorenjskega partizanstva vse do konca vojne. Jeseni leta 1943 ga je gorenjsko politično vodstvo kot prvoborca in komunista razporedilo v Varnostno—obveščevalno službo OF. To je bilo na Gorenjskem obdobje prvih začetkov nastajanja te službe kot posebne organizacije narodnoosvobodilnega boja in revolucije za boj proti okupatorju in njegovim domačim sodelavcem ter za zaščito tega gibanja pred vdorom gestapovskih agen-tur. Tu se je brez ustreznih izkušenj in strokovnega znanja znašel na najbolj izpostavljenem področju boja, iz oči v oči z obsežnim, rafiniranim in zločinskim aparatom gestapa in njegovih slug, ki je imel za seboj že dolgoletno šolo. Toda Rudije vse to uspešno premagoval in nadomeščal s svojo neomajno predanostjo osvobodilnemu gibanju in Partiji ter s svojim mladostnim zanosom in zavestjo, da bo na novem področju delovanja še več koristil svojemu ljudstvu. V Varnostno—obveščevalni službi je nekaj časa deloval kot načelnik v kamniškem okrožju, za tem pa v vodstvu obveščevalne službe v izpostavi Odseka za notranje zadeve za Gorenjsko. Po znanem Titovem odloku v Drvarju o ustanovitvi enotne jugoslovanske službe za zaščito naroda je kot preizkušen in sposoben organizator sodeloval pri nastajanju te službe na Gorenjskem, deloval pa v vodstvu Oddelka za zaščito naroda za območje IX. korpusa. Tu je razkrival in spoznaval še druge, širše vidike združenih domačih izdajalcev, ki so ob pove- zovanju z emigrantskimi in drugimi reakcionarnimi silami na zahodu poskušali še zadnji trenutek zaustaviti zmagoviti boj naših narodov za nacionalno in socialno osvoboditev in jih ogoljufati sadov težkega štiriletnega boja -pod vodstvom KP in tov. Tita. Tudi v osvoboje-ni,vendar še ne povsem obvarovani domovini se je z vsem žarom vključil v graditev nove družbe. Zdaj se je pričel spopadati, kakor je nekdo že zapisal, s kolono tistih, ki so v bitki izgubili, a se še niso odpovedali svojim materialnim privilegijem, vplivu, moči in oblasti in ki zato v zasedi čakajo na"svoj trenutek". Deloval je na operativnih in najtežjih področjih dela za notranje zadeve, v prvem povojnem obdobju tudi v neposredni življenjski nevarnosti. Zlasti pomembno je bilo njegovo dolgoletno delo načelnika mejne službe v RSNZ, kamor so sodila odgovorna in zapletena vprašanja zaznamovanja in varovanja državne meje, reševanja mejnih incidentov ter urejanje mednarodnega in maloobmejnega prometa. Njegovo delo borca in delavca varnostnih služb v narodnoosvobodilnem boju in povojni graditvi je bilo vseskozi prežeto z neomajno predanostjo in odgovornostjo samoupravni socialistični skupnosti. Temu boju in delu je dajal vse svoje znanje in sposobnosti, vse svoje življenjske moči. Lik komunista, borca in delavca varnosti so še posebej krasile njegove človeške vrline: skrom-nost,poštenost in pravičnost. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941, rezervni podpolkovnik in nosilec številnih državnih odlikovanj in družbenih priznanj. Za svoje delo na področju varnosti in ohranjanja ter prenašanja teh izročil je ob 40-letnici ustanovitve Varnostno obveščevalne službe OF prav na zboru gorenjskih vosovcev prejel tudi visoko državno odlikovanje, red zaslug za narod z zlato zvezdo. Franc Štefe— Miško Miloš Šter Mnogo prezgodaj, sredi ve-Ukc ustvarjalnosti, je za vedno odšel Miloš Šter, dolgoletni direktor Murke iz Lesc. Rodil se je pred 57 leti v obrtniški družini v Dupljah. Izučil se je za trgovca in še zelo mladje leta 1951 prevzel mesto poslovodje v Lescah, od 1. julija 1954 je kot upravnik vodil Trgovsko podjetje Lesce, ki se je 22. decembra 1955 preimenovalo v Trgovsko podjetje Murka. Več kot 30 let je bil njen direktor, pod njegovim vodstvom se je Murka razrasla v močno delovno organizacijo s številni- mi poslovalnicami, iz leta v leto je bila bolj poznana med Gorenjci in poslovnimi ljudmi širom po Jugoslaviji in tudi v tujini. Miloš Ster je bil človek, ki se je zavedal, kakšen naj bo lik pravega prodajalca. Bil je med prvimi, ki je svoje prodajalce popeljal tudi v tujino pogledat, kako se sodobno posluje. Od vseh je zahteval prijaznost, strpnost, vljudnost. Vedno je bil sredi razmišljanj, kako naprej, kako še bolj popestriti Murkino ponudbo, kako jo še bolj približati kupcu. Velike načrte je imel pred seboj : zgraditi veliki trgovski center v Lescah. Miloš Šter je bil vedno poln idej, vedno daleč pred drugimi. Tesne vezi je stkal tudi z vsemi proizvajalci; Murka je bila med prvimi, ki je sklenila številne samoupravne sporazume o trajnem poslovnem sodelovanju. Prav Miloš Šter je bil tisti, ki je številnim slovenskim proizvajalcem odprl vrata za prodajo tudi v slovenske zadruge na Koroškem. Ni bil le dober gospodar, bil je tudi pleme-nit.velik človek, človeško topel, rahločuten, vedno in povsod pripravljen pomagati. Bil je človek, ki je imel le to napako, da ni nikoli mislil nase. Prezgodaj, veliko prezgodaj se je poslovil. D.Dolenc @®ISI1Kq3J©ISIIGLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, 15. MAJA1987 DEŽURNI VETERINARJI OD 15. DO 22. MAJA 1987: Živinorejsko —veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1 obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer v zavodu v Kranju oz. po tel.: 22 — 781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — sprejemajo: za občino Kranj: Janez Teran, dipl. vet., Britof 414, tel.: 36-121 za občino Škofja Loka: Janko Habjan, dipl. vet., Ži_i, Polje 1, tel.: 69-280 za občini Radovljica in Jesenice: Anton Plestenjak, dipl. ve.., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 za občino Tržič: Borut Sajovic, dipl. vet., Naklo, V. Rejca 1, tel. 47 — 236, in sicer od ponedeljka do vključno petka Janez Teran, dipl. vet., Britof 414, tel.: 36— 121, in sicer v soboto in nedeljo MALI OGLASI tel.:27-960 cesto J HA 16 126 P, letnik oktober 1985, garažiran 5700 km, dobro ohranjen, kot nov p:o-dam. Podlubnik 86, Škofja Loka._ Prodam Z 850, letnik 1982 december. Mencinger, Zgoša 49, Begunje _6708 Prodam Z 101, letnik 1977. Britof 101 _6715 'Prodam Z 101 november 1980, do-catno opremljena, tovorni FURGON Z 850 AF, avgust 82, in 25 vreč PERLI-TA. Tone Groha, Vincarje 16, Škofja Loka_6712 Z 101 confort, letnik 1982, prodam. Kržišnik, Seljakovo naselje 22, Kranj-Stražišče_6806 Prodam VVARTBURGA za dele, letnik 1969, vozen, registriran, zraven še en motor, cena 25 SM. Tel.: 38-193 _6807 Prodam dve starejši Z 750. Ogled v soboto in nedeljo. Šmidova 2, Čirče _6808 Prodam Z 750, dobro "ohranjeno. Stane Žontar, Hafnerjevo naselje 40, Škofja Loka 6809 Prodam DIANO, Tel.: 51-469 letnik 1978. 6810 Prodam skoraj novo otroško KOLO, uvoženo, BMX. Ogled od 16. do 20. ure. Vera Zupan, Zupančičeva 18, Kranj__6811 Prodam ŠKOLJKO za 1300 po ugod-ni ceni. Kovač, Savska c. 60_6812 Prodam tovorno AVTOPRIKOLICO. Tel.: 42-607_6813 Prodam osebni avtomobil Z 750 LE, letnik oktober 1984. Tel: 80 730, vsak dan od 18 do 19 ure_6814 Prodam FIAT 750, letnik 1980, registriran do aprila 88, po ugodni ceni. Rajko Đorem, Gradnikova 91, Radovljica_6815 Prodam FIAT 132 Tel: 27-741 6816 Prodam VW hrošč 1200 J, letnik 1975, v .brezhibnem stanju. Hilda Me kiš, Gozd Martuljek 42/a Ogled vsako popoldne_6817 Prodam JAWO 350, letnik 1982, malo vožena, cena po dogovoru, in vzdr ževan PONY EKSPRESS PUH za 15 SM. Naslov v oglasnem oddelku _68_8 Prodam Z101, letnik 1979. Draga Dasič, T. Vidmarja 10, tel : 34-609 6819 Prodam R4 GTL, letnik 1981, registracija oktobra. Jure Renko, Suška 19, Škofja Loka_6820 Prodam 126 P v dobrem stanju, le-tnik 1978 Zavrl, Mavčiče 75 6821 Prodam Z 128, letnik 1982, zelo ohra njeno. Tel.: 36 353, po 19 uri_6822 Prodam Z 101, letnik 1979, registrirano do maja 1988 Česen, Pševska 11/b, Kranj_6823 Prodam VW, letnik 67, temeljito obnovljen, v zelo dobrem stanju Ahlein Lotrič, Jamnik 3, Kropa_6824 Prodam VVV 1200. letnik 1976 Jože Hafner, Lom 3, Tržič, tel : 51 -442 6825 Prodam MZ 250. letnik 1978, in zad nji desni blatnik za peugeot 305 Tel 064/81 558_6826 Prodam LADO 1300, staro 3 leta, in Z 101, letnik 1977 Trg svobode 23, Tržič_6827 Prodam KADETT 1200, nemški, le-tnik 1982 Torkar, Sp Gorje 125/b 6828 Prodam R 16 (motor po delih) Gru bač, T. Dežmana 10 6829 Prodam POLONEZ, letnik 1982, ga-ražiran. Tel : 80-321 ali 80-014 6830 Prodam Z 750 SE, letnik 81, registri-ran do 24. aprila 1988. Tel.: 69-118 6831 Prodam FORD TAUNUS GXL letnik 1971, po ugodni ceni. Voklo 47, Šenčur _6832 Prodam Z 1500, letnik 1979, in ŠO-TOR za 4 osebe. Aleš Hribar, Tenetiše 18, Golnik_6833 Prodam Z 101 GTL, letnik 1984, garažiran. Tel.: 064/80-597_6834 Prodam FIAT 750 za dele. Jože God-nov, Lom 26, Tržič_6835 Z 850 prodam za 120 SM, letnik sep-tember 1982. Tel.: 60-449_6836 Prodam dobro ohranjenega GOLFA. Anton Lupša, Pristava 28/a, Tržič 6837 VVARTBURG, letnik 1977, v voznem stanju, prodam za 60 SM. Tel.: 74-768 _6838 Prodam Z101 LUX, letnik 1978. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Jože Košir, Britof 221, Kranj_6839 Prodam Z 750, letnik 1977, za 40 SM. Tel.: 37-536_6840 Prodam Z 850, letnik avgust 1985. Tel: 064/64-366, po 15. uri 6841 Prodam DIANO, letnik 1978. Tel.: 42-508_6842 Prodam GOLF JGL, letnik 80/81. Prane Kranjec, Pristava 10, Tržič 6843 Prodam Z 101, letnik. 1975, obnovljena, za 75 SM. Tel.: 38-324, od 13. do 18. ure_6844 Prodam Z101 GTL 55, november 1983. Pot v Bitnje 38, Kranj_6845 ALFA ROMEO 33, 1,5, 8 mesecev staro/prodam. Tel.: 064/35-218 6846 Prodam FIAT 125 PZ, letnik 1975, za 47 SM Aleš, Sr. Dobrava pri Kropi (gasilski dom)_6847 BMW 1800 ugodno prodam. Gorenj ska c. 30, Radovljica _ 6848 Prodam Z 101, confort, letnik 1979 november. Eržen, Zg. Bitnje 41 6849 Prodam dobro ohranjeno Z 101 confort, letnik 1982, 30.000 km. Tel.: 68-525 zvečer_6850 Prodam dobro ohranjen FIAT 126 P, letnik 1979. Predoslje 67/a_6851 Ugodno prodam dirkalno in žensko KOLO ter 46 m' OPAŽA. Tel.: 77 477 _6853 Prodam moško KOLO senior na 10 prestav Tel.: 61 007_6854 MOPED tomos APN 6, rdeč, popol noma nov, prodam. Tel.: 27-225, od 16. ure dalje_6855 Prodam GOLF JGL bele barve. Tel : 83 037__6856 Prodam Z101, letnik 1976, cena 65 SM. in SIMCO 1005 LS, letnik 1977, za 70 SM Anđelko, Pipanova 68, Šen čur_6857 Dirkalno KOLO maraton, dobro ohranjeno, prodam. Tel : 61 303 6858 Ugodno prodam motorno kolo BT 50, letnik 1987 Tel : 89 052 6859 Prodam MOTOR 250, material za pašo in električnega pastirja Tel.: 68 643 _6860 Ugodno prodam Z 101, letnik 1984, in FIAT 128-šport. letnik 1976. Terzič, Ribenska 24, Bled_6861 Prodam 126 P, letnik 1979, Češnjica 4, Podnart, tel : 70-075_6862 Prodam TRAKTOR štore 402, letnik 1982, KOMBI 435 K L, letnik 1978, re gistriran do 16.4.1988, motorno ŽA GO husquarna (nova) in Z101 za 15 SM Bečarski Grozdan, Sp Besnica 63_6863 Prodam TOMOS 15SLC in AVTO MATIC 3 ter dirkalno KOLO na 10 pre stav Voglje 64, tel : 49 076_6864 Otroško športno KOLO na pet pre stav ugodno prodam Šlibar, Milje 35, Šenčur 6865 NK DOMŽALE organizira dne 17. 5. 1967 ob 14. uri v športnem parku Domžale GLAVNI DOBITEK ENA STARA MILIJARDA 2. nagrada ZASTAVA 101 3. nagrada 2,000.000 din 4. nagrada 1,000.000 din 5. nagrada BARVNI TELEVIZOR IN SE MNOGO BOGATIH NAGRAD1 Prodam Z 750, letnik 79, registriran do maja 88. Bešter, Kidričeva 30, Kranj, tel. 23-221 po 15. uri._ CITROEN ID 19 - žaga prodam. In- formacije nate!.: 22-603_,6866 Prodam FORD 12 M, instalacija zgorela, celega ali po delih. Beleharjeva 26/a, Šenčur_6867 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1981. Vasca 17, Cerklje, tel.:42-354, (popoldan)__6868 Prodam žensko KOLO za 3 SM, kljuko za golf za 2 SM in voziček (ciza). Tel.: 74-078 _6869 Prodam skoraj novo CROSS KOLO. . Ogled popoldan. Ograjšek, Šolska 4/a, Kranj-Stražišče_6870 AVTOMATIK, nevozen, s števcem, prodam. Tel.: 26-683_6jT7_ Prodam GSX 1,2, letnik 1978. Zadni- kar, Podnart 42/a_6872 Prodam Z 850 lux, letnik 1979, obnovljeno, registrirano do marca 1988. So-vinc, Brode 11, Škofja Loka 6873 Prodam DIANO, letnik 1978. Janez Justin, Puštal -75, Škofja Loka, tel.: 62-354_6874 Prodam dirkalno KOLO eolnago, staro eno leto. Tel.: 79-684_6875 Ugodno prodam motorno KOLO po-ny expres, letnik 1981, dobro ohranjen. Bernik Franci, Na Trati 46/a, Lesce _6876 Prodam garažirano Z101 C, letnik 1980, 69.000 km, cena 160 SM. Bohinc, Cankarjeva 17, Tržič, tel.: 50-422 6877 Prodam FIAT 127, dobro ohranjen. Perkič Franc, Kovor 33_6878 Prodam nov MOPED avtomatik s smernima kazalcema, 10% ceneje. Janka Puclja 7, V. nadstropje, stanovanje 29, Planina III. Ogled v soboto. _6879 Ugodno prodam OPEL ASCONA 20 S, letnik 1978. Zg. Bitnje 22 6880 Nujno prodam Z 850, letnik 1984, dobro ohranjeno. Ogled v soboto. Ulica Janka Puclja 7, V. nadstopje, stanova- nje 29, Planina III_6881 Prodam Z 750, letnik 1978, prevoženih 39.000 km, registrirano do maja 1988, cena 630.000 din. Hrastje 120 _6882 Prodam Z 750, starejši letnik, celega ali po delih, za 25 SM. Ogled popoldne. Bratina Bogdan, Sp. Gorje 92/a _6883 Po ugodni ceni prodam Z 101. Hva-sti, Gorenjesavska 36, Kranj. , 6884 Prodam R 4, letnik 1977. Tel.: 40-119 (popoldan)_6885 Prodam SUZUKI GSX 750, letnik 1980. Tel.: 75-728_6886 Ugodno prodam osebni avto MAZDA 1500, letnik 1969, v voznem stanju, in MOTOR MZ 250, letnik 1980. Informacije od 20. do 21. ure po tel.: 82-391 __6887 Prodam SPAČKA, letnik 1974, prva registracija 1977, registriran, in bencinski REZERVOAR za Z 101. Informacije po tel.: 40-560, od 15. do 18. ure _6888 Prodam IZETO BMVV (invalidski avto), z dodatnimi deli. Demšar, Staneta Žagarja 37, Radovljica_6889 Prodam Z 850, letnik 1982, in AUDI 60. Podbrezje 40, Duplje_6890 Prodam Z 101 komfort, letnik 1980. Meglic Janez, Paloviče 10, Tržič 6891 Nujno prodam 9 let starega FIČKA, vsa stekla za Z 101 in štedilnik (2 + 2). Jereb, Gradnikova 77, Radovljica 6892 Prodam Z 101, letnik 1978, obnovljeno. Ogled vsak dan. Srednja Bela 43, Preddvor, tel. 45 229_6893 Ugodno prodam R 14, letnik 1980. Informacije od 16. do 18. ure. Bohinc, Podbrezje 145, Duplje_6894 Prodam FIAT 126 P, letnik 1981, in MINI 1000. letnik 1977. Tel.: 77-985 _6895 Prodam FIAT 126 P, letnik 1978, cena 80 SM. Stojkovič Petar, Pševska cesta 1, Kranj-Stražišče_6896 Prodam R 12 Žarko Lapanja, Ročev niča 29, Tržič_6897 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirano do aprila 1988, cena 75 SM Mohor-čič, Pristava 52/a, Tržič 6898 Prodam R 12. Tel : 34-188 6899 Avtobusni prevoz u Ljubl|ane in nazaj iagotovl|en' Prodam Z 750, starejši letnik, obno-vljeno. Lukan, Zlato polje 2/b 6900 Prodam diesel MOTOR ARAN, dobro ohranjen, 10 KM Podljubelj 94, Tržič^_<__0_ Prodam Z 101, letnik 1979 Koroška 56, Tržič_6902 Prodam TOMOS 15SLC Pot na Bi-striško planino 8, Tržič_6903 Prodam Z 750 Tel.: 78 238 Bled, Cesta v Vintgar 14_6904 Prodam LADO 1500, letnik 1980. Be-nedikova 28, Stražišče_6905 Prodam Z 101 po delih Ogled ves dan Markič Robert, Podbrezje 121 __6906 Prodam LADO 1300 S, registrirano od 1983 Kuratova 48, Kranj Kokrica, tel : 24-327_ 6907 Prodam LADO 1200. letnik 73 Jenko Mojca, Zg Bitnje 54_6908 Prodam MOTOR APN 6 v garanciji, malo rabl|en Andrej Pivk, Cegelnica 30, Naklo, tel : 47 203__6909 Prodam dve novi GUMI 750x 16 m večjo količino kositra (cm) za klepar skadela Tel 42 296_6910 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983/XI Tel 25 049_7097 Ugodno prodam novo VESPO Tel 36 525. od 18 do 21 ure 7098 Prodam LADO 1500. letnik 1981 Go reniskega odreda 18. tel 38 033 7099 Prodam 125 P. letnik 1978. za 95 SM ali zamenjam za KOMBI Z 850 Tel 24 135_ 7100 R 4, letnik 1983, JADRALNO DESKO jugo. gumijast ČOLN maestral 18 in novejše ponv KOLO ugodno prodam Blažič. Frankovo naselje 73, Škofja Loka_7101 Prodam rezervne dele za DIANO. Peternel), Podbrezje 145_7J02 Prodam osebni avto OPEL REKORD 1,8, letnik november 1985. rdeče bar ve. prevoženih 25 000 km in dodatno opremljen Tel dopoldan 51 080 in popoldan 51 330_ 7103 Prodam nov MOPED APN 6: Marjan Praprotnik, Kovor 81, Tržič_7104 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, Mile- na Pantelič, Predoslje 129_7105 Prodam R4 TL, letnik 1978, registriran do 5. 2. 1988, motor ima prevoženih 58.000 km, cena 90 SM. Tel.: 21-668_7106 Prodam LADO 1600, letnik 1980. Tel.: 39-629_7107 Prodam Z 750, letnik 1984, Ljubno 96, Podnart_7108 Prodam R11, letnik 1985, malo rabljen. Franc Škofic, llovka 12, Kranj, tel.: 27-060_7109 Prodam avto Z 750 lux, letnik 1975, za 45 SM. Tel.: 50-819_7110 Prodam VW hrošč 1200, letnik 1976. Janez Svetina, Bodešče 28, Bled 7111 Prodam zastavo KOMBI, registriran do marca 1988. Ogled dopoldne. Gur-dulič, Frankovo naselje 171, Škofja Loka_7_n2 Prodam LADO 1200, letnik 1975, registrirano do 8.5.1988. Jože Bašelj, Andrej nad Zmincem 20, Škofja Loka — Hrastnica_ 7113 Prodam AUSTIN - Allegro 1300, letnik 1978. Tel.: 62-041_ 7114 Prodam Z 850, letnik 1981. Frankovo naselje, 86, Škofja Loka_7115 Prodam Z 101 GTL (s tremi vrati), le-tnik 1985. Tel: 61-716_7116 Ugodno prodam MOPED za 10 SM. Primož Markič, Ulica Pavle Medetove • 6, Naklo_7117 Nujno prodam 126 P, letnik 1978, 47.000 km, z radiokasetofonom, prevleke, zimski gumi. Cena 70 SM. Tel.: 61-914___7118 Prodam dobro ohranjen MOPED T 12. Mavčiče 20_71J9 Nujno prodam Z101, letnik 1978. Veseljko Makarič, Jezerska 46 Ogled v nedeljo._,_7120 Prodam VESPO P 200 E Tel.: 21 -81 ♦ __7122 Prodam Z101 C, letnik 1979, 65.000 km, cena 145 SM. Tel.: 26-014 _7122 Prodam BMX cross fanatic, angleške izdelave, z metaloplastičnim platiščem. Jagodic, Dvorje 69, Cerklje. Tel: 42-105_7123 Odstopim vrstni red za VESPO PX 200 E. Plačilo do 23. 5., dobava maj— junij. Šifra: Lepše poletje_7124 Prodam MOTOR husquarno 250, letnik 1984. Kern, Potok 5, Komenda _7125 Prodam SIMCO 1100, letnik 1974. Tel.: 25-886_7126 Prodam Z 750, letnik 85, 10.000 km. Polajnar, Smledniška 95, Kranj 7127 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, Ho-tavlje 73. Tel.: 68-545_7128 Prodam Z101, letnik 1981, za 160 SM. Tel : 26 361, int. 294 - dopol dan_7129 Zaradi odhoda v JLA prodam Z 750, letnik 1976, za 45 SM. Kličite po tel: 60-538 popoldan; v soboto in nedeljo na tel: 62-424 7130 Prodam R16TS, Tel.: 51-716 letnik 1976. 7131 Prodam NSU 1200 C, registriran, do- bro ohranjen. Predoslje 134_7132 Ugodno prodam GOLF J, letnik 1979. Kurirska pot 11, Kranj-Primskovo 7133 1979. 7134 Prodam Z 101, letnik Tel: 82-487, od 18. do 20. ure i\& Prodam žensko ponv KOLO Infor macije po 14. uri po tel : 77 824 7135 Prodam Z 128, oktober 1981, šampa njec, rumene barve, športnega videza, odlično ohranjena, zaščitena in garaži rana. Darko Mlakar, Bračičeva 9, Tržič _7136 Prodam Z 1500, letnik 1981, dobro ohranjena, registrirana do aprila 1988 Informacije: Žemva, Zasip, Reber 32, tel.: 77-905_7137 Prodam Z 101 GT, letnik december 1983. Tel. 061/841-379_7138 Prodam ogrodje s cerado za TAM, motor tam 4500 in menjalnik. Andrej Meglic, Leše 8/a, Tržič_7139 Za 15 SM prodam vozen R 10 Metli čar, Cankarjeva 31/b, Radovljica 7140 Poceni prodam dobro ohranjeno Z 101 Beleharjeva 24, Šenčur 7141 Prodam Z 101, letnik 1976, potrebno manjšega popravila, za 50 SM. Tel.: 61-709_7142 Prodam JUGO 45. letnik 1985, do datno opremljen, odlično ohranjen. Tel.: 40-541_7143 Prodam JUGO 45, letnik 1983 Tel.: 27 569_7144 Prodam FIAT 126, letnik 1979, regi striran do marca 1988 Tel 23 820 __7145 Ugodno prodam FIČKA, letnik 1982, registriran do marca 1988. obnovljen Ogled vsak dan Zupanova 12, Šenčur (vzporedna prva ulica s cesto Kranj — Brnik)__7146 Prodam FIAT 126 P, letnik 1985. Jan ko Lukan, Zasip, Sebenje 8, Bled 7148 Prodam GOLF L, letnik 1977 Ogled možen vsak dan po 15 uri Janez Kal tenekar, Oprešnikova 2, Kranj 7149 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1984, Struževo 4, Kranj 7150 Nov AVTOMATIC A 3 MS. metahk. ugodno prodam Kranj. Oprešnikova 18/d__7151 DIANO, letnik 1981, izvrstno, regi stnrano do aprila 1988, prodam Tel 22 007__7_52 Prodam AUDI 80, letnik 1974, 1 re gistracija 1976. garažiran. dobro ohra njen Tel 22 186_7153 Prodam PONY EXPRES Jerman, Retljeva 33, Kranj drče_7154 Prodam R 4. letnik 78 Ogled v sobo to. Ljubljanska 15_7155 ~~ Prodam R 4, letnik 1977, Vinko Kun šič. Krnica 71/a, Zg Gorje_7156 Prodam CITROEN GS pallas, letnik 1979 Ivan Grginič, Preddvor 70 7157 Prodam OPEL MANTO. letnik 1973. ali zamenjam za manjši avto Sonia Hlad, češnjica 8, Podnart_7158 Prodam rdeč GOLF diesel letnik 1984 S paket Tel 36 633 nama V Veleblagovnici nama ŠKOFJA LOKA • velika izbira jedilnih servisov iz uvoza • od 15. do 30. maja nekatera svetila STEKLARNE SIJAJ Hrastnik cenejša za 15 %, kozarci pa celo do 40 % • ugodni plačilni pogoji za nakup svetil HIŠA DOBREGA NAKUPA! Prodam JUGO 45 Tel 25 724 Iščem zdomca s pravico uvoza motornega vozila. Šifra: Avto aparaiMirojI Prodam VIDEOREKORDER univer-sum. Zg. Duplje 20_ Prodam generalno obnovljen PRAL Nl STROJ gorenje. Tel: 49-170 6911 Prodam GLASBENI CENTER TEN-SAI 2x12W, deklariran. Podkonjak, Trg Prešernove brigade 4, Kranj 6912 Prodam še nerabljeno NAKLADAL-NO PRIKOLICO SIP 17, Visoko 58 6913 Prodam trobrazdni PLUG in traktorsko ŠKROPILNICO. Vogfje 64, tel.: 49-076_6914 Prodam nov VIDEOREKORDER VHS.Tel.: 80 020_6915 Industrijski šivalni stroj singer, generalno obnovljen, ugodno prodam. Tel.: 21-792 (popoldne)_6916 Ugodno prodam skoraj novo KLAVIRSKO HARMONIKO, 96 basov. Tel: 42-015 _6917 Prodam nov MOLZNI STROJ alfa la-val m nerabljeno strešno OPEKO folc. Mlaška cesta 68, Kranj-Mlaka, tel.: 27-526_6918 Prodam TRAKTOR torpedo 48 06 C, 40 delovnih ur, nov, brezhiben. Anton Cerar, Gradišče 22, Lukovica_6919 Prodam TRAKTOR URSUS, 35 konj-skih moči. Tel.: 80-519._6920 Prodam KOMBANJ za krompir Zg. Brnik 69_6921 Prodam namizni električni HARMO NIJ. Tel: 66-357 _6922 Prodam malo rabljeno rotacijsko KOSILNICO SIP RK135. Žirovnica 59/a, tel. 80 063_6923 Prodam barvni TV gorenje/selekto matik, nov ekran. Mlinar, tel.: 37-509 » _6924 Prodam CIRKULAR, BRIZGALKO sata in STROJ za rezanje profilov Tel: 82-771 _6925 Prodam OJAČEVALEC nikko Na-400,2 x 30 W. Tel.: 23-851_6923 MOTOKULTIVATOR gorenje muta s kosilnico, star 1 leto, brezhiben, prodam za 20 SM ceneje. Tel : 44 142 _6927 Ugodno prodam barvni TV sabba, star 8 let, za 17 SM. Informacije po tel.: 89-009__6928 Prodam TV jasna, ŠIVALNI STROJ bagat, PLETILNI STROJ in otroško POSTEUICO z jogijem Tel : 34 671 ______6929 Ugodno prodam barvni TV blau punkt, ekran 42 cm, daljinsko vode nje, videotekst, najnovejši model Tel : 22-991, Kranj_6930 Prodam rabljen dvobrazdni PLUG Janez Bogataj, Gorenja vas 6 6931 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto in kompleten lesen FASADNI ODER za veliko hišo Hrastje 39 6932 KOSILNICO za hribovske terene, gorenje muta, s frezo prodam Dorfar je 26_6933 Prodam starejši barvni TV ITT Dane Plahuta, Retljeva 2, Kranj-Čirče 6934 Motorno KOSILNICO (gutbrot), starejšo, potrebna manjšega popravila, prodam. Tel 42 389 6935 Prodam transportni TRAK za puhal-nik, rabljena OKNA z roleto in VRATA ter PRALNI STROJ, potreben manjše ga popravila Vinko Nastran, Voglje 54 _6936 Zelo ugodno prodam nov japonski RADIO KASETOFON z ločljivimi zvo čniki unisef Tel 45 053 (dopoldan) ___ 6937 Prodam nov prenosljiv električni PISALNI STROJ. Tel.: 83-315 • 6938 Prodam nov univerzalni čistilec »cento gradi« in otroške kotalke Tel 24 219 _6939 Prodam PRALNI STROJ gorenje. LTH skrinjo, 380 I. in SESALEC za prah 1000 W Ttel 60 309_6940 Barvni TV El Niš, zaslon 67 cm, star 9 let. prodam za 14 SM Tel 28 064 _6941 Prodam nov CIRKULAR. višina reza se regulira Tel 064/80 571 6942 Prodam barvni TV grunding. ekran 66 cm. rabljen Tel 064/26 770 6943 KASETOFON aiwa F 330 (22 SM). OJAČEVALEC akai 2 m 90 W (22 SM) m MINIKOMPONENTO normende 4583 k prodam Tel 26 708 6944 VIDEOREKORDER hitachi. preno sni. VHS sistem, prodam Ferk. Blei ska Dobrava 7/a. tel 81 441. int 27 27 (dopoldan) _6945 Prodam AVTORADIO 2x25W. av toreverz. in TUNER TEHNICS STS 505 Tel 26_ 175_6946 Prodam ČB TV sprejemnik gorenje, star 3 leta Branka Jelar, Breg ob Bi strici 12. v popoldanskem času 6947 Prodam nov PREBIRALNIK za krom pir Bukovec. Mošknn 3. škof|3 Loka Ugodno prodam bočno KO^ iti 55 45-J TV 120uhiverzal Tel.: 79-455_ Prodam PAJKA na dve vrete«; čni ZGRABLJALNIK stoječi VRTALNI STROJ Žabnica__ Ugodno prodam tomosov ^ in novo motorno žago alpi"3-9, Kranj______ Prodam barvni TV 36 go'^I&ij. ny, oba nova z °f^j>,Z Tel.: 25-964, dopoldan ali '« $f poldan. . _______-'3™ Prodam bočno KOSILNICO; z» 2 I tor štajer. Češnjevek 2j_J^B^? Prodam KOSILNICO BCS Trnje 1, Škofja Loka Prodam TRAKTOR zetor gar, Papirnica, Škofja Loka Prodam stabilni vrtalni l talac, ELEKTRO MOTOR 8kW JL mače ŽGANJE. Tel.: 39-5j_t--^<^^ Prodam 210-litrski KOMPR^ zelo ugodni ceni Marjan h 4k Skokova 11, Kranj-Stražiš__g^-^JTt| Prodam malo rabljeno sarT1.7^n | dalho PRIKOLICO bevilacvvua 1 traktorski OBRAČALNIK sen" , ^ stran, Studeno 12, L* $ *0 tel 66 636__fr, Prodam traktorski enobrazd"' ^ čalni PLUG 12 col. Habjan, F|or) ]5 ( Zmincem 5, Škofja Loka______-JjjJV Prodam barvni TV carting.^ Jjj 7 let, za 10 SM, in otroško P0}..* f CO z jogijem, za 5 SM. Zg- u jflJlrj tel : 79 051 Prodam elektro OMARICO » in gradnjo (32 varovalk, števec^J^ "stroj' Frankovo naselje Škofja Loka 157, Prodam skoraj novo CO in plinsko PEČ, malo r8"W Tel: 22-055 -^!L Prodam dobro ohranjeno tran()|ii_|| ŠKROPILNICO, 3001 Peter »4* Sv. Duh 47, Škofja Loka ____^jjJV Prodam KOSILNICO SiP LJJ ZGRABLJALNIK sena VZ 280. «TJ vo. Lombar, Olševek 40 i}' Prodam samonakladalno^^j J^j CO SIP 17 Lahovče 57, tel. Prodam starejšo barvno va 35, Tržič Prodam barvni TV sprejef nje Tel : 50 944_ Prodam malo rabljeno rn°^fli GO jonsereds. Tel : 23-648jdS_ P Ugodno prodam trofazni 3' Vto brušenje parketa Kutin, v Jfo Prodam TV Tel : 21 419 Prodam Tel.: 37 777 spreje mnik 13, tel 24 908 očne ŠKARJ^d°j|_ OJAČEVALEC lenko i05> 2 x 600 W prodam za 1^ Tel 26 318 ^r^m> Ugodno prodam obodin, ZIBKO, PLINSKO KALKULATOR texas Tej__ Prodam rabljen TV COLOP ,^ TELEFUNKEN tel 26-158jg!^jf Prodam molzni stroj garancijij Sp Bela 4, Preddy5^ j. lian ____________ Prodam dobro ohranjeno CO z jogiji Tel 39^060 Prodam SEDEŽNO^GA*, ((Jk (raztegljiv trosed in fotelje). *j| ta, dobro ohrameno Tel Prodam leto dni rabljen za vgradnjo Iskra coron«_ 2 elektrika) Janka Puclja 3. Ugodno prodam SPAL Vito Zadnikar. Podlubnik Loka, tel 61 454 Prodam kombiniran (2 plin. 2 elektrika) Leban. 152, Skofia Loka_ Ugodno prodam ŠTEL' HLADILNIK Tel 61 850_ Prodam POHIŠTVO za bo Voglje 83, Šenčur CO z |ogijem, trofazni ELl Ugodno prodam °'ro^°;( KoSBfil. poteua • z mizico in 2,MARO. Dovjak, g__agfeiJpl.: 27-948 7078 pohištvo. Pero SSggL*g!iy 7,tel.: 27-388 7079 sedSno garnituro. ^^S^JLdo 16. ure 7080 *lJA trosed in dva FO- ^28-903 Panc' m p'ia<*e 8. l^0dfrR=---7081 ^^1^5» (2 plin. 2 elektri-^J,_,7'e_n enoredni PLETILNI , lJ^HS^TelT51-814 7082 ^iSojTr-j .W;m trajnožarečo PEČ P^T:^i33_____7083 KAVČA in 7084 $ f8,1^ inVlŽJ^^'^iJsko PEC * £[■ »C ;I^ILNIK (2 Plin + 2 elektri-ana 10. Naklo.tel:47-252 JJJRo ^ novejšVŠEDEŽNO GARNI-__m| in "e9'liv kavč z dvema leži-^•70d 6ma Moljema) za 22 M. P^daTrT--- 7089 ^nii02|0ČEOŠkO - POSTEUICO in K. Tel: 44-591 7090 'T^re&T10 2 ^ejem za 3,5 SM ^T0° TV za dele za 5000 din. -- ''•neUL "0V KUPERSBUSCH in ra-k. wcni štedilnik, ČB televizijo. •%L°- 0ou2pravila. 'n staro žensko Wnkov0 ®5 v "edeljo ves dan. Kalan, 3*!!%Ska 6je 164' stanovanie 3 v^MArq~-----_7092 ;|,T»i 9or»niZa dnevno sobo in barvni =1^2-855 ' 8tar 10!at. prodam. )y,.fe^Popokla^_7093 ^R|NJ0 22!? rab'Jeno zamrzovalno A V 3801 Miha Soklič, Selo 28, -'■.^PrSSjJ^-r—-____7094 'i^O Ki od zaPakirano SPALNICO, poldan °P m 2 KL0PI Tel: 36-412. 'h ^S^—^_____^ 7095 i S^tT57^01^^. MIZO in al 36-228, popoldan 7096 mat e iiLQ*fruT--- C^u|arni m°dam 300 kosov 0PEKE ?Maia 9" ,ok, in Približno 100 m5 m (domači les). Telefon 'K^rod^r—__ ^5 60rr,»rabljene DESKE in PLOHE 1^^-24«; Smrekovega "napuSČA. A 6994 ^V^8"1 TRAME in VRTNA BWa m»7, š,r°ka, železna. Metod 6995 ženik 34, Cerklje 6996 »na OKNA za hišo Ko-jgrja 10, Naklo 6997 .dvoja rabljena garažna 8. in dvižna vratna KRI-6998 za ostrešje in DESKE " 23-215 6999 rf"tC' bobr~ ,0 količino strešne KRI 'V- ^okrVPa i" spičaka, 5 OKEN z JS PEč| t: ,h ~ Ribnica in tri lon-/r^jl • rranc Zaplotnik, Retnje 11, 7000 i ion0dam 3 rabljena dvokril- S^0^iv?x12°. 2 0KNI 80x80 in ■IČNIKE od 40 do 90 mm, M,zja. Tel: 49-164, po 15. uri 7005 ' )t arn —■-----__/vajo ^don5ye,?treš"o OPEKO kikin-«^X)0 kosov in PLOČEVINO za cisterno. 7006 Oradbeno ~~ 477 barako 7007 T^Lo Smreko7o>A2 in gradbeni 011 Posodim. Tel: 47-338 7008 j0^1' lepih hrastovih PLO-^a^^^igjnikova 18/d 7010 S> foln kosov rabljene strešne A *$veta,.,n Pocinkane ŽLEBOVE. I' Velesovska 37, Šenčur •°Po0|^. 'V mamše- name" ^-V^oul' anko »»d* kot za samo Mf%sr,! ■ ter 400 kosov KIKINDA za samo JSfe8(of ^^ontnegT'sTREŠN'T Ugodno prodam 3 nove sončne KO LEKTORJE IMP. Zapuže 31 /a. Begunje __7018 Prodam ALUMINIJ 0,8 mm v rolah in kompletno gradbeno- OMARICO s trofaznim dvotarifnim števcem. Alojza Travna 13, Jesenice-Javornik 7019 Prodam sveže smrekove DESKE in hrastove PLOHE. Sr. Bitnje 28 (ogled popoldan)_7020 Ugodno prodam strešno KRITINO tegola Tel 43 077_7021 Zelo ugodno prodam 9 m schiedel DIMNIKA 016 in 220 kosov silikatne OPEKE. Papler, Orehek, Zasavska 49/c ___7022 Prodam strešno OPEKO bobrovec, LES za ostrešje, OKNA, zidan kombiniran ŠTEDILNIK, BANJO in starejšo SPALNICO. Tenetiše 27, tel.:46-205, po 15. uri_7023 Prodam PUNTE. d -2,60 m. Jenko, Kuratova 2, Šenčur_7024 Prodam KRAVO simentalko, 8 mesecev, brejo — drugo tele, ali zame-njam za bika. Praproše 1, Podnart 6956 Prodam čistokrvne Tel: 24-752 dobermane. 6957 Prodam TELICO frizijko, brejo 8 me-secev, iz A kontrole. Podbrezje 62 6958 Prodam KRAVE po izbiri. Lado Za-kotnik, Sv. Duh 15_6959 Prodam KOKOŠI nesnice, stare 1 le-to za zakol ali nadaljnjo rejo. Zadraga 18, Duplje_6960 Prodam teden dni starega BIKCA si-mentalca. Rozman, Gorica 8, Radovljica_6961 Prodam 6 tednov stare nemške OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev, oče slovenski prvak. Ludvik Ber-nik, Groharjevo naselje 6, škofja Loka, tel.:60-140. Kličite zvečer med 19. in 20. uro_6962 Prodam PUJSKE, težke 40 kg in manjše, domača reja. Sp. Brnik 60 __6963 Prodam KOZLA za pleme ali za zakol in KOZE s kozlički Žerjavka 5 pri Trbojah_ 6964 Prodam grahaste PETELINČKE. Ce-na 700 din. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_ 6965 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE, Jurij Stanonik, Log 9, Škofja Loka 6966 Prodam PAVA (par) in ZAJCE ovna-če. Gašper Bernik, Puštal 54, Škofja Loka, tel: 62-154_6967 Prodam dobro KRAVO tik pred telit-vijo. Dobre, Kovor 52 pri Tržiču 6968 Prodam nemške OVČARJE, stare 10 tednov. Drinovec, Podbrezje 40 _6969 Prodam plemenskega VOLA, težkega 350 kg, ali zamenjam za telico. Piv-ka 3, Naklo_6970 Prodam več PUJSKOV, težkih od 15 do 20 kg. Hlebce 16, Lesce_6971 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Sr. Bela 29, Preddvor_6972 TELIČKO, simentalko, staro 7 mesecev, prodam. Tel.: 42-295__6973 Prodam 8 tednov stare PUJSKE, odlične sorte. Debeljak, Smoldno 5, Poljane_6974 Prodam KRAVO simentalko s telič-kom. Apno 9, Cerklje_6975 Ugodno prodam KRAVO s telico. Tel: 064/89-163 _6976 Prodam PRAŠIČKE, težke 60 kg. Po-ženik 27, Cerklje, tel.: 42-355 6977 Prodam TELICO ali KRAVO po izbiri. Luže 19_6978 Prodam ZAJCE, stare 2,5 do 4 mese-ce, pasme ovnač. Tel: 60-208 6979 Prodam dva prašiča po 120 kg. Vi-dovič, Žiganja vas 97__6980 Prodam PRAŠIČE, težke od 20 do 30 kg. Struževo 7_6981 Prodam KRAVO, ki bo tretjič teleti-la. Tel.: 42-840_6982 Prodam ŽREBE, staro 14 mesecev, in kosilnico za parke in hribovite pre dele. Jože Miklavčič, Grenc 1, Škofja Loka___6983 Prodam PRAŠIČE, težke 50 kg. Janez Šenk, Nova vas 3, Peddvor, tel.:45-189_6984 Prodam KRAVO po izbiri in 2 BIKA, stara 3 mesece. Rezar, Hraše 6, Lesce _ 6985 Prodam 8 tednov staro TELIČKO si-mentalko za zakol ali nadaljnjo rejo. Jama 31. Mavčiče tel: 40-281 6986 Prodam PRAŠIČE za zakol. Sr. Bit-nje 97, Žabnica 6987 Prodam KOZI Tel.: 27 026 mladiči ali brez. 6988 Prodam KRAVO frizijko po izbiri. La-hovče 65_6989 Prodam mladiče nemške DOGE, rjave in tigraste, z rodovnikom. Marija Peternelj, Bistrica 22, Duplje 6990 Prodam KOZE z mlekom. Jože Tiva-dar. Zalog 54, Cerklje_6991 Prodam KRAVO frizijko. ki bo konec maja drugič teletila. Trboje 41 6992 Ljubitelju živali poda_rim dveletnega PSA čuvaja. Strahinj 51__6993 ramo prodam Poceni prodam 2 termo zasteklena OKNA 100x140. Marjan Bogataj, Be-gunjska 8, Kranj__7203 Prodam 500 kg SENA Velesovo 7, Cerklje__7204 Prodam bukova DRVA in suhe hra-stove DESKE. Zalog 11 Cerklje 7205 Prodam voz OTAVE Češnjevek 5 Prodam otroški športni VOZIČEK peg. rabljen eno sezono, in SEDEŽ za dojenčka. Tel.. 50-051 int. 35 (med 7. in 15. uro)_______7207 Prodam kovinsko prevozno DELOVNO MIZO. kovinski PODSTAVEK za ročne škarje, KOLUT za odvijanje pločevinastega traku. Vinko Oblak, Forme 28, Žabnica___7208 Ugodno prodam belo POROČNO OBLEKO s klobukom št. 38 - 40. Tel.: 49-160 __» ,7209 Prodam jedilni KROMPIR igor in kr milni KROMPIR. Mavčiče 82, tel.: 40-172 7210 ZLATO za zobe prodam. Tel.: 26-274 _7211 Prodam otroški športni VOZIČEK, 500 kosov, nove strešne OPEKE — folc, PRTLJAŽNIK za kombi, več kompletov opreme za turistične oziroma samske sobe, lahko s posteljnino. Tel.: 45 072_7212 Prodam GOBELIN Zadnja večerja, uokvirjen, velikost 120 x 60. Tel.: 44- 622_7213 Prodam krmilni KROMPIR. Voglje 79. tel: 49-086_7_214 Prodam SENO In KROMPIR za kr-mo. Orehovlje 13, Kranj_7215 Prodam otroški športni VOZIČEK, večji ŠOTOR in PRIKOLICO za 126 P ali fička. Tel.: 47-435 7216 Nujno prodam nov ŠOTOR za 4 osebe, GARAŽO na Planini — delno na kredit oziroma gradbeni material — in MOPED 14 TLS. Tel.: 25-967 7217 Prodam JABOLKA bobovec. Tel.: 45- 337_7218 KANU za 3 osebe, rabljen, prodam. Betonova 59, Kokrica, tel.: 23-518 7219 Prodam SENO v Poljanski dolini. Tel.: 061/557-711_7220 Prodam KROMPIR za krmo. Anton Krajnik, GodeSič 2, Sk. Loka 7221 Prodam skoraj nov italijanski globok otroški VOZIČEK. Tel: 22-644 7222 Ugodno prodam rabljeno JADRALNO DESKO sailboard. Tel.: 28-002 _7223 Ugodno prodam jedilni KROMPIR in KROMPIR za krmo. Cvenkelj, Ljubno 69_7224 Prodam JADRALNO DESKO. Tel.: 68-117_7_225 Prodam JADRALNO DESKO tajfun (300 cm), brez jadra. Tel.: 25-215 7226 Prodam 4 nove GUME 9.00 — 20 in kiper svečo — 3 tone. Zg. Brnik 5 7227 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 42. Olga Koračin, tel.: 68-730_7228 Prodam debeli in krmilni KROMPIR po 20 din. Rozman Poljšica 4, Podnart, tel.: 70-164__7229 Prodam otroški športni VOZIČEK peg in HLADILNIK, 80 I, Kalan, Voklo 14/b_7230 Prodam rabljene hrastove STEBRE, primerne za vikend ali kozolec. Luže 16, Šenčur_7231 Prodam hrastove PLOHE in TRAKTOR IMT 542. Smledniška 89, Kranj __7232 Prodajam kvalitetne sadike paradižnika, paprike, feferonov, kapusnic, salvi j, tagetisa in druge. Sr. Bela 6, Pred dvor, tel.:45-223_7233 Prodam globok otroški VOZIČEK, dobro ohranjen. Stara Loka 45, škofja Loka_7234 Prodam krzneno JAKNO, avstralska ovca, in POSTELJO 200x160. Tel.: 37-261_7235 Prodam BRAKO PRIKOLICO. Ignac Bohinc, Križe 128. Ogled možen v po poldanskem času_7236 Prodam JADRNICO Elan 430, ho-landska jadra, in TOMOS 4. Tel.: 064/75-832_7237 Prodam jedilni KROMPIR igor. Gro-gova 2, Naklo_7238 Prodam odlično vzdrževan BILJARD z vgrajeno mizo za 50 SM. Marjan Miovič, Zapižem 10, Ribno pri Bledu _7239 Ugodno prodam COMODORE 64 in KOLO BMX. Tel.: 22-420 dopoldan do 12. ure, zvečer po 19. uri_7240 Prodam ŠOTOR za 4 osebe in 36 m pocinkane cevi, 1,50 cole. Bratov Pra-protnik 13. Naklo_7241 Prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO z ogrinjalom, številka 36/38. Telefon 80-715._ lianortamja Trisobno družbeno STANOVANJE, 7 km izven Kranja, zamenjam za ENO-SOBNO v Kranju in kupim gumijasti ČOLN z motorjem. Šifra: Maj 7047 Najamem manjše STANOVANJE ali GARSONJERO. Šifra: Predplačilo _7048 GARSONJERO ali SOBO s kopalnico vzame za 2 leti v najem samska uslužbenka. V poštev pride Bled, Ribno, Lesce ali Radovljica. Možnost pla-čila vnaprej. Naslov v oglas, odd 7049 Iščem SOBO na relaciji Radovljica—Lesce—Jesenice, nudim pomoč. Šifra: Priden delavec_7050 Na Jesenicah ugodno prodam starejše TRISOBNO STANOVANJE. Tel.: 061/344-978_7051 Prodam lastniško DVOSOBNO STANOVANJE za Bežigradom v Ljubljani. Informacije po tel : 061/327-119 7052 Prodam STANOVANJE, 53 m1, na Planini III. v I. nadstropju. Šifra: Sep-tember_ 7053 Za leto ali dve nudim OPREMLJENO STANOVANJE zakoncema, ki sta pripravljena pomagati na kmetiji, prometne zveze ugodne. Ponudbe: Okoli-ca Bleda__7054 Zamenjam DVOINPOLSOBNO stanovanje s centralnim ogrevanjem za starejšo HIŠO z vrtom v okolici Škofje Loke ali Kranj. Tel: 62-451 po-poldan_ 7055 Mlada slovenska dra vzame v NAJEM stanovanje ali hišo. Šifra: po-šteni plačnik__ 7056 V opremljeno sobo SPREJMEM rnčT 1 ške stanovalce. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj _7057 HIŠO v Škofji Loki ali okolici kupim ali zamenjam za dve stanovanji Po-nudbe pod: Maj 87 _ 7058 MENJAM trisobno družinsko stanovanje za dve enosobni ali dva manjša. Tel.: 26-106, po 16. uri__7059 Mlad par nujno IŠČE garsonjero ali manjše stanovanje v okolici Kranja ali v Kranju. Tel : 28-861, int. 28-59 dopoldan_____7060 Kranjčanka NAJAME stanovanje v severnem delu Kranja. Šifra: Stanova-nje _7061 Zakonca NAJAMETA garsonjero ali enosobno stanovanje, do 25 km odda Ijono iz Kranja. Šifra: Gorenjska 7062 IŠČEM garsonjero v Kranju. Šifra: Redna plačnica_7063 PRODAM stanovanje v Kranju, 42 m', vseljivo takoj. Tel.: 47-101 7064 Nujno prodam GARSONJERO v Li-kozarjevi ulici z opremljeno kuhinjo, 32 m'. Možna zamenjava za avto, ka-mion ali stroj. Tel.: 075/774-354 7065 Če potrebujete v krajšem času večjo količino denarja, se javite akviziter-ski skupini, ki deluje na področju Slovenije v prostem času (tudi sobote in nedelje) z lastnim prevozom. Šifra: Denar zagotovljen_7189 Mizarstvo Stare, Zg. Bitnje 186. zaposli KV MIZARJA in DELAVCA za pri-učitev mizarske stroke 7190 potešil =4 V bližini Bleda prodam nedokončano HIŠO v IV. gradbeni fazi. Ponudbe pod šifro: Ugodno_7199 Prodam PARCELO, oddaljeno 4 km iz Škofje Loke Šifra: Hrastnica 7200 Prodam zazidljivo PARCELO za vi-kend. Tel.: 26-560_ 7201 Zamenjam 0,5 ha GOZDA v šenčur-ju za starejši objekt z nekaj zemlje ali sadovnjak. Naslov v ogl. oddelku 7202 Ansambel Lipa (bivši Krvavški kvintet) bo tudi letošnjo sezono igral na vrtu hotela Jelen v Kranju vsak petek in soboto od 20. do 24. ure. Ansambel bo prvič nastopil 16. t. m. Vabljeni! 7198 Polaganje PVC in tekstilnih podov. Omejc, tel.: 38-441_7191 TV mehanika Porenta, Breg ob Savi 75, obveščam, da vam popravim vaš TV aparat. Menjam vse vrste barvnih ekranov, cena ekranov je zelo ugodna, za zamenjani ekran dajem eno leto garancije. Tel.: 40-347. Se priporočam I _7192 ROLETE in ŽALUZIJE. popravila ro-let in žaluzij za privatni in družbeni sektor naročite špilerjevim, Gradnikova 9. Radovljica, tel.: 064/75-610 7193 OSIALO OBVfflllA Kupim samonakladalno PRIKOLICO 17 m'. Tel: 45-729_7160 V Radovljici ali Lescah kupim GARAŽO, šifra: Garaža — navedite ceno _ 7161 Kupim REZKALNI STROJ ALG 100 oziroma podobnega. Tel: 25-603 7162 Kupim ZADNJO OS za kombi TAM 75. Tel.: 64-207_7163 Kupim dva otroška ležalna plastična STOLČKA CHICCO. Nemanič, Begu-nje93_,_7164 Kupim zazidljivo PARCELO ali staro HIŠO v Škofji Loki ali bližnji okolici. Tel.: 66-863_7165 gapoiMtra Sprejmem vse vrste ZIDARSKIH DEL. Šifra: Poceni_7166 V Galeriji na Bledu nudimo mesto prodajalke urejeni osebi z znanjem nemščine. Šifra: Od maja do oktobra _7177 Honorarno ali redno zaposlim več DELAVK ali DELAVCEV za delo na vrtnariji. Hrana, stanovanje preskrbljeno. Ostalo po dogovoru. Janko Aljančič, Križe 16, tel.:57-062_7178 Zidarska skupina sprejme vsa ZIDARSKA DELA. Tel.: 41-052, vsak dan od 20. ure dalje, Šenčur, Mlakarjeva 40 7179 DISCO KOBRA obvešča, da bo sto-poteka odprta ob nedeljah od 21. do 2. ure. VABLJENI! VSTOP PROST! 7194 Iščem varstvo na domu za dveletno punčko. Gradnikova 21. Radovljica, tel.: 74-531 ._ 7195 Iščem ekipo zidarjev za notranje omet« v juliju. Zupan, Podbrezje 32, Duplje___7196 Iščem inštruktorja angleščine za srednjo šolo. Naslov v oglas. odd. 7197 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec JAKOB DOLENC inštruktor voznikov motornih vozil Dolgoletnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb pokojnika bo 15. maja 1987 ob 16.30 v Sel- cah. Delovna skupnost Avto-moto društva Kranj Iščem delo na dom. Tel.: 36-321 7180 Takoj zaposlim KV ali PKV delavca. OD po dogovoru. Tel.: 064/23-143 7181 Radovljičani in Jeseničani! Če ste komunikativni in vam delo ob sobotah in nedeljah ni ovira, vam nudimo možnost za odličen zaslužek! Pogoj: avto, kratek življenjepis, šifra: Zastopništvo _7182 Pašna skupnost Planina pod Golico išče PASTIRJA za pašo govedi na planini Rožca. Interesenti se lahko informirajo pri tajniku pašne skupnosti, tel.:81-984_7183 Iščem DELAVCA za vrtna dela. Alič, Breg ob Savi 39_7184 Iščemo UPOKOJENKO za pomoč v kuhinji v dopoldanskem času. Tel : 75-504_7185 Če želite ob delu spoznati vse lepo-te Slovenije, se javite skupini akviziter-jev pod šifro: Delo med vikendi — iz-reden zaslužek_7186 Redno ali honorarno zaposlim mladega fanta z odluženim vojaškim rokom ali upokojenca z Jesenic ali okolice, ki ima veselje do dela v čevljarski stroki, OD po učinku. Tel.: 37-452 od 19. do 21. ure__7187 Gostišče Lipa Jesenice, Titova 54, takoj zaposli DELAVCA za peko pizz. 7188 ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz tozda GTI — Valjarna ALOJZ REKAR roj. 1936 Ohranili ga bomo v lepem spominu. Sindikalna organizacija Sava Kranj OSMRTNICA V 97. letu nas je zapustil naš ata, ded in praded KAREL MAROLT mesarski mojster v pokoju Od njega se bomo poslovili v petek, 15. maja 1987,ob 16. uri na domačem pokopališču v Novi Oselici. Do pogreba leži v mrliški vežici na Lipici pri Škofji Loki. ŽALUJOČI: hčerka Mila in sin Vinko z družinama, vnuki in pravnuki ter nečakinja Stanka Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš nekdanji sodelavec IVAN KRALJ monter hladilnih naprav v pokoju Žara s posmrtnimi ostanki preminulega je v mrliški vežici na pokopališču Lipica pri Škofji Loki, kjer bo 25. maja 1987 ob 16. uri pogreb pokojnika. Delavci DO LTH Škofja Loka ZAHVALA Ob težki in boleči,izgubi predragega moža', očeta in dedka LUDVIKA VIRNIKA Štularjevega — kmeta borca NOV se prisrčno zahvaljujemo dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč. Iskrena hvala orga, uzacijam, jezerskim planincem, lovcem ter Zvezi borcev za spremstvo na zadnji poti in podarjeno cvetje. Posebna hvala domačim pevcem in govornikom, Erženu pred domačo hišo, Krču, Makeku n Anzku Anko pa ob odprtem grobu. Še zadnjič so se mu zahvalili za njegovo nesebično delo u požrtvovalnost za jezersko dolino. Hvala zavodu za soc. med. in higieno Kranj za podarjeno cvetj-; in udeležbo pri pogrebu. Še enkrat velika zahvala domačinom in znancem, ki so se v tako veli...; številu poslovili od njega, namesto cvetja darovali po njegovi želji, g. župniku pa hvala za lep in časten cerkveni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Jezersko, 4. maja 1987 NOVICE IN DOGODKI O gozdnem požaru ali škodi, ki je ni bilo Rudenčani in sosedje preprečili katastrofo Na sončno, vendar zelo vetrovno soboto 9. maja je ob enih popoldne zagorela hosta malo pred vasjo Rudno nad Železniki. Ogenj se je vnel ob vznožju griča, kjer je lastnik zemljišča Rafko Eržen izkrčil smrekov gozd za nov travnik. Ves les, hlodovina, izsušeno smrekovo dračje in debel sloj igličja je ležal po poseki, od katere se po grebenu navzgor nadaljuje bogastvo pretežno jelovih gozdov Ratitovca in Jelovice. Tisto uro so lastnik hoste in pomočniki v kotanji pod grebenom (»Za k Melišču«) zakurili ostanke dračja. Hud veter je mali ogenj v nekaj kratkih minutah zanesel na poseko. Šest navzočih domačinov ni moglo obvladati zubljev, ki so se gnali v globino in v širino. Velika sreča je bila bližina blizu 250 metrov oddaljenega potoka Češnji-ce, hitrost in izvežbanost ruden-skih, dražgoških in Alplesovih gasilcev, brezhibno delujoča in močna gasilska oprema in množica vaščanov obeh naselij. Vsi so bili v nekaj minutah na kraju, kjer je že grozila katastrofa z gospodarsko škodo in ekološkimi posledicami, ki si jih ni mogoče zamisliti. Ognja, ki ga je gnal veter, ne bi zadržala nobena, še tako široka gozdna poseka. Trije vodi gasilskih cevi in močna rudenska motorka ter več kot sto domačinov, ki so zapustili delo na poljih in stavbah, so preprečili pozneje neukrotljiv požar. Ob dveh popoldne je merilo pogorišče samo dobro tretji- Če razmišljate o skupni življenjski poti in ste tik pred usodnim »da« .. . Na Bledu se bodo ženili po starih običajih Bled, 13. maja — Od 4. do 9. avgusta bo na Bledu tradicionalna, deseta kmečka ohcet — turistična in etnografska prireditev, ki po izvirnih zapisih Tončke Maroltove in po spominu starejših Blejcev ponazarja stare ženitvene običaje. Par, ki bi si želel obljubiti zakonsko zvestobo na blejski ohceti, naj se prijavi turističnemu društvu do 1. julija. Razpisni pogoji niso posebej strogi in zafhtevni: dovolj je, da ste mladi, ne starejši od petintrideset let, doma z Gorenjske, po možnosti kmečkega stanu, prijetne zunanjosti, vedrega značaja*1 in kajpak tik pred usodnim »da«. Posebna komisija bo med prijavljenimi pari izbrala najprimernejšega. Turistično društvo, ki je glavni organizator blejske ohceti, bo par javno predstavilo 25. julija na prireditvi, na kateri bodo sodelovali vsi pari, ki so se po starih običajih poročili na Bledu. Letošnja ohcet bo še en dan daljša, kot so bile prejšnje. Začela se bo s poslednjim vasovanjem pri dekletu, s »fan-tovšno« in z »deklišno« in nadaljevala z vabljenjem gostov na svatbo (iz vsakega hotela se je bosta udeležila po en par). Zanimivo bo tudi nalaganje in prevažanje nevestine bale. Naj slovesne j še bo zadnji dan, ko bo svatovski sprevod krenil k poroki na blejski, grad, kjer bosta mlada povsem zares dahnila »da«. Prireditev se bo končala z ohce-tjo, za svatovsko mizo. Povabljenim se bodo pridružili še vaški fantje, ki po stari navadi pridejo »zaplečvat«. Vse skupaj bo mikavno za goste in verjetno tudi za mlade, ki se imajo radi in razmišljajo o skupni življenjski poti... C. Z. no hektara, kakor so ocenili navzoči gozdarji. In paradoksalno: škode sploh ni bilo — ne na lesu ne na zemljišču, saj je ogenj v slogu primitivnega požigalništva celo koristil bodočemu travniku. »Ste pa s hudiča, mladi gasilci,« je bilo slišati iz dima. »Kadar so tekmovanja gasilcev, vas ni blizu, tu pa ste bili v petih minutah!« Graja ali pohvala? JARO NOVAK NESREČE Požara v Tenetišah in Predosljah_ Tenetiše, 11. maja — V ponedeljek zjutraj je zagorelo v stanovanjski hiši Franca Romiha v Tenetišah. Požar v kurilnici je nastal zaradi kratkega stika v kombiniranem bojlerju. Hitremu posredovanju gasilcev se je treba zahvaliti, da se požar ni razširil v druge prostore in je povzročil le za 300 tisoč dinarjev škode. Predoslje, 12. maja — V torek je nastal požar v kurilnici stanovanjske hiše Vinka Bolka v Predosljah. Iz spodnje lopute za zračenje pri centralni peči je verjetno padla žerjavica na papirnate škatle, ki so se vnele. Ogenj se je razširil na lesene letve in toplotno izolacijo, uničil pa je tudi električno napeljavo in po nestrokovni oceni povzročil za dva milijona dinarjev škode. Osumljence že izsledili Kranj, 13. maja — Delavci Postaje milice Kranj in Uprave za notranje zadeve Kranj so izsledili storilce, ki jih sumijo, da so v noči s ponedeljka na torek vlomili v trgovino Mode-tozd Maloprodaja ABC Pomurka na Mestnem trgu v Škofji Loki, v noči s torka na sredo pa v Elitino Modo na Titovem trgu v Kranju. Iz prve so odnesli več usnjenih ženskih j aken in drugih oblačil v vrednosti več kot 1,6 milijona dinarjev, iz druge pa večje število oblačil, nekaj bižuterije in drobnarij, vse skupaj vredno okrog milijon dinarjev. Prijeli nočnega razgrajača Bled, 12. maja — 23-letni Asim P. z Bleda je v torek dobri dve uri po polnoči vinjen kolo-vratil okrog stanovanjske hiše, v kateri sta stanovala zakonca, Legat, 63-letni Janez in dve leti mlajša Mitka. Legatova je nočnega razgrajača prepodila, vendar se je vrnil in se znašel v veži hiše, kjer je Janezu iztrgal iz rok berglo. Na dvorišču je z njo udaril Mitko, ki je morala kasneje iskati zdravniško pomoč. Ko se je vrnila v hišo, je našla na tleh svojega moža, ki je hudo hropel in lovil zrak in kmalu zatem pa je, bržčas zaradi razburjenja (bil je srčni bolnik), umrl. Preiskovalni sodnik je za Asima P. odredil pripor. Prvo snemanje Glasbenega magazina na prostem_ Vesela nedelja v Dupljah Duplje, 13. maja — V nedeljo pozno popoldne so tonski mojstri Radia Ljubljana posneli v Dupljah ansamble za oddajo Torkov glasbeni magazin, ki jo že dobri dve leti vodi Tržičan Janko Ro-pret. Eden glavnih »krivcev«, da so radijci sploh prišli snemat v Duplje, je zagotovo Pstotov Darko, ki je znal Ropretu dopovedati, da si mladi zelo želijo takih prireditev. Obljubil mu je tudi pomoč vaških gasilcev. Čeprav so morali za snemanje namesto igrišča za šolo urediti prostor pri nekdanji železniški postaji, so gasilci iz Dupelj skupaj z mladimi postavili oder, navozili klopi in uredili tudi dva točilna pulta. Celoten iztržek bodo namenili nadaljnji gradnji in opremljanju prizidka gasilskega doma v vasi. Snemanje tokratnega glasbenega magazina sta radijcem omogočila z denarno pomočjo zasebna obrtnika Mirjam in Franci Snedic iz Tržiča. Janko Ropret je z mikrofonom zaslišal najprej pevca Mikija Šarca in vodje ansamblov, ki so igrali več kot 500 poslušalcem. Ti so slišali, kako igrajo člani ansambla Igra, Don Juan, Big-Band in Avtomobili. Besedilo in fotografija M. Kunšič Med mladimi čebelarji Kranj, maja — Že tretje leto imajo v osnovni šoli Staneta Žagarja na Planini v Kranju čebelarski krožek. Pobudo zanj so dali čebelarji Čebelarske družine Kranj. V začetku so postavili šolarjem tudi začasni čebelnjak, le toliko, da so lahko spremljali obnašanje čebel in da je bil pouk v krožku nazornejši. Lani pa so predlagali, da bi pri šoli postavili nov, lep čebelnjak v starem slovenskem, Janšovem slogu. Nekaj denarja so dobili od sklada za pospeševanje kmetijstva, nekaj je dala šola — in čebelnjak je bil že lansko jesen postavljen. Čez zimo so ga mladi likovniki še lepo poslikali in 24. aprila letos so ga v počastitev dneva OF in 1. maja slovesno predali namenu. Devet panjev je zdaj v njem in pri mladih je veselje do čebelarjenja še večje. Pravi čebelnjak in prave čebele tu sredi asfalta Planine, pa vendar uspevajo, dobe dovolj hrane. Zadovoljen je tudi ravnatelj šole Niko Slapar. Čeprav so za čebelarjenje pridobili v šoli le deset učencev, je to vendarle uspeh. Sprva je bil njihov mentor Boris Seražin, zdaj pa dela z njimi tudi dolgoletni čebelar Ivan Herlec iz Kranja. Vsako sredo se dobe, pripoveduje jim o svojih izkušnjah, čebeljih rojih, o maticah, kako se čebele po vonju ločijo . . . Klemen Eržen: »Čebelarski krožek obiskujem že tretje leto. Navdušil sem se doma, ker ima moj stari ata Alojz Me-žnar čebele v Otočah, moj oče pa v Kropi. Veliko sem se že naučil. Znam že pregledati družino, jo oceniti, zdraviti, vzgajati matice. V Krškem sem bil 9. maja tudi na tekmovanju mladih čebelarjev. Naša šola je bila sedma. Imamo odličnega mentorja, zanimivo nam predava. Ko bom velik, bom imel svoje panje.« Primož Bavdek: »Ve sel je za čebelarjenje sem dobil na Dolenjskem pri stari mami. kjer je doma moj oče-Letos bom dobil prve svoje panje. Računam na dva, tri. Imel jih bon? kar na Turjaku. Najbolj me veseli pregledovanje čebel, zelo pa so zanimivi tudi pogovori z men-torjem.« Zoran Spasovski: »" krožku sem prvo leto-Mentor nam vedno M zanimivega pove: kol\k° čebel na leto odmre, ka' ko se med toči, kako se kuha vosek. Kmalu bom imel svoj panj. Oče m' ga dela, samo štreno mora še narediti, čebe-mi Je sodela- ljo družino pa obljubil očetov vec. In če panja ne bom imel kje imeti, je me tor obljubil, da ga bom lahko imel pri njem 11 Hujah.« Ivan Herlec, meg. čebelarskega ^^ta »Vsem članom kroz»* ki bi radi začeli čebela* ti, smo v kranjski ce larski družini oblju0' : da bodo lahko tudi P nas dobili čebelje dru* ne. Vesel sem, ker m» de ta dejavnost zanim T^hrali cn ci 7p]n zdrS Izbrali so si zelo tc ga in lepega konj X~7T ga m lepega *W $ Ce bodo vztrajali in čebelarili, kot so P°ka !a zanimanje, bodo v življenju marsikaj leĐeg doživeli.« D. Dolenc Tekmovanje harmonikarjev v Begunjah Begunje, 13. maja — Turistično društvo Begunje prireja s pomočjo pokrovitelja, legendarnega Kokrškega odreda in osvoboditelja begunjskih zaporov, v nedeljo, 7. junija, ob 10. uri v rekreacijskem centru Kr-pin blizu Begunj tradicionalno, deveto tekmovanje harmonikarjev. Pravico do nastopa imajo harmonikarji z Gorenjske, ki so vešči igranja na dia-tonični harmoniki, ne glede na starost, spol in glasbeno izobrazbo. Harmonikarji se bodo v prvem delu prireditve, znane pod imenom Amaterske melodije, pomerili za naslov najboljšega na Gorenjskem, v drugem delu pa bodo nastopili nekateri najboljši oziroma najbolj priljubljeni harmonikarji iz raznih koncev Slovenije. Vsak bo zaigral eno pesem po izbiri in eno partizansko. Zmagovalca bosta prejela pokale, vsi nastopajoči pa diplome, spominke in praktične nagrade, ki jih bodo prispevale delovne organizacije in zasebniki. Pokrovitelj, Kokrški odred, bo harmonikarju, ki bo najbolje zaigral partizansko pesem, namenil pokal. Prireditelji sprejemajo prijave do srede, 3. junija, na naslov Tone Triplat, Rodine 30c, 64274 Žirovnica, ali po telefonu 80-369 (zvečer). M.G. Tržič se pripravlja na največjo strokovno111 turistično prireditev_______> Pisani svet mineralov vabi \ Tržič, maja — V soboto, 16. in v nedeljo, 17. maja ,bo v osn ^ heroja Bračiča v Bistrici odprta 15. mednarodna razstava in fosilov. Letošnji pokrovitelj razstave bo Zdravilišče R°£~L p tina, ki za to priložnost pripravlja poseben program za s*0*^ stavitev. Začelo se bo sicer že v petek, 15. maja, ob 19. uri s kulturnim programom v organizaciji Zdravilišča Rogaška Slatina. V osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici bo nastopil moški pevski zbor iz Rogaške Slatine. Tu bo tudi sprejem za domače in tuje raz-stavljalce, pokrovitelje, organizatorje in goste. Razstavo pa bodo odprli v soboto, 16. maja, ob 8. uri, spremljala jo bo bogata kulturna prireditev: nastopili bodo pevci in folklora učencev osnovne šole heroja Bračiča. Ob 9. uri bo že prvi seminar z naslovom Sodobni vidiki geologije in mineralogije. Ob 11. uri bo seja podpisnikov Družbenega dogovora o finansiranju te mednarodne razstave v Tržiču, ob 14. uri pa bo strokovni ogled Dolža-nove soteske. Kot so povedali organizatorji na tiskovni konferenci, bo na letošnji razstavi mineralov in fosilov v Tržiču sodelovalo okrog 40 razstavljalcev iz tujine in 14 domačih. Prikazane bodo bogate zbirke mineralov, fosilov in nakita. Veliko razstavljenega bo moč tudi kupiti. Posebno zanimivost pa letos obeta Zdravilišče Rogaška Slatina, ki bo nazor- no prikazalo zdravilnost y vode v razstavi Od vrelca ti trošnika. Ogledali si bome>> ^ tudi razstavo o kristalne^ klu, ki jo bo pripravila ?*; ska šola iz Rogaške Slaf? ' vič bo na razstavi tudi prl t[ postopek izdelave kovanj j nar j a. Mlade bo zanima* ^ stava o vulkanih in vvW*[J: kameninah, na svoj račuPj do prišli tudi filatelisti, s« predstavljene znamke na mineralov in fosilov iz.tla^ Sodelovali pa bodo tudi Z18 Majdanpek, rudnik živež . bra iz Idrije, rudnik sv>y cinka Trepča ter rudnj* f in rafinerija Bor. Trepča^ kazala izredno lepe un zej«j njihovega rudarskega mu Ji Tržič bo torej ta konec j zelo živahen. Nanj se prlp J jo tudi tržiški gostinci in tr|j, Peko in Mercator bosta im X govini na Deteljici odprt1. J to in nedeljo, v Petrolovl j vraciji in v šolski kuhinj1 ^ do kuharji iz Zdravilišč« ška Slatina pripravljali ^ in štajerske specialite^ najboljša vina s bodo na voljo. tega D. P°l Na Bledu bo konec maja mednarodno srečanje gasilcev Se bo »rdeči petelin« prestrašil? Bled, 12. maja — Na Gorenjskem, kjer je bilo lani med vsemi pokrajinami v Sloveniji naiv^$i|' žarov z največjo materialno škodo, si najbolj želijo, da bi se »rdeči petelin« ustrašil množice s ^ cev iz domovine in tujine in da bi bilo letos in v naslednjih letih požarov manj, kot jih je *>1|i|e<)l> nulo leto. To je tudi nenapisano geslo sedmega mednarodnega srečanja gasilcev, ki bo na od 28. do 31. maja. Za srečanje se je doslej prijavilo okrog tisoč gasilcev iz tujine, še petsto jih pričakujejo, razen teh pa še veliko z Gorenjske, iz Slovenije in iz drugih delov Jugoslavije. Za nastanitev bo poskrbelo Hotelsko turistično podjetje Bled, sicer pa so vse niti v rokah organizacijskega odbora, ki ga vodi Vili Tomat, podpredsednik slovenske gasilske zveze. Organizacijo so prevzele gorenjske občinske gasilske zveze, glavno breme pa bo vsekakor na ramenih domačinov, blejskih društev in radovljiške zveze. Srečanje se bo začelo v Četrtek, 28. maja, z uvodno slovesnostjo, na kateri bodo organizatorji prejšnjega mednarodnega srečanja, gasilci iz Avstrije, predali zastavo blejskemu društvu. V petek dopoldne bo spretnostna vožnja z lahkimi in težkimi gasilskimi avtomobili in tekmovanje v ravnanju s staro ročno črpalko, v sestavljanju gasilskega orodja in metanju vrvi v krog; za vse, ki ne bodo tekmovali, pa bo ogled Vintgarja. Popoldne se bodo gasilci odpeljali v Kranj na sejem civilne zaščite, po povratku pa bodo njihove predstavni- ke na blejskem gradu tfm V sobot0. K*5 gorenjski župani. . poldne bo v Veliki Zaki PrJ || gašenja gozdnega požara talom (v vaji bo sodelova1 ^ helikopter), popoldne pa D lika gasilska parada, ki b° y nila od Riklija proti hote1 m, lovica, do križišča pri V°nft^ mimo hotela Park do šp°. g dvorane. Po paradi bo PrM silskem domu na Bledu s ^ nje gorenjskih gasilk s P.^f čno vajo, zvečer pa bo v M tni dvorani razglasitev re f tov tekmovanj. Srečanje končalo v nedeljo dopold"^ C. Zaplot°v