Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 195 (9197) TRST, nedelja, 24. avgusta 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. LIMA- POMEMBEN MEJNIK POLITIKE NEUVRŠČENIH Učinkovit in koristen prodor neuvrščene politike v številne pore mednarodnega življenja je prav gotovo merilo, na podlagi katerega je mogoče zapisati, da ima ministrska konferenca neuvrščenih držav — začela se bo jutri v perujskem glavnem mestu Limi — izreden pomen za nadaljnjo demokratizacijo mednarodnih odnosov tu za reševanje mnogih kočljivih političnih in gospodarskih problemov, s katerimi se sooča ves svet. Neuvrščene države vse od svoje Prve konference na vrhu,pred 14 leti v Beogradu, tvorno delujejo ua mednarodnem prizorišču in ve-uko, pogosto tudi odločilno prispe-vajo k naprednim spremembam, k oblikovanju boljšega in pravičnej-soga sveta. Neuvrščena politika se J?. .k0*' zastopnica majhnih in izkoriščanih narodov odločno postavila Po robu tiraniji in hekemoniji ve-~"ih in bogatih. V Mednarodnih odnosih se je uveljavila kot izred-uo pomemben in odločilen dejavnik, brez katerega si ni mogoče niti zamisliti pozitivnega spreminjanja razmer v svetu in reševanja proces svet razumljivo z veliko pozornostjo in zanimanjem pričakuje Pivo srečanje vseh neuvrščenih dr-zav P° alžirski konferenci na vrhu Pred dvema letoma. Enotnost, so-darnost in akcija — to so glavni in najpomembnejši cilji ministrske konference, na kateri bodo Predstavniki 107 držav (polnopravnih članic, opazovalk in gostij) emeljito ocenili vse najpomembnejše svetovne pojave, dogodke in spremembe ter natančno določili smeri prihodnjega konkretnega delovanja neuvrščenih. Prav zato tu-i zunaj neuvrščenega gibanja z zanimanjem, a hkrati z različnimi Pričakovanji in občutki, gledajo na 'Ministrsko srečanje v Limi. Na vzhodu še naprej prevladuje v glavnem enotno stališče, po katerem velja neuvrščenost ocenje-vati zgolj z vidika njene protiim-Perialistične politike, medtem ko druge vidike zapostavljajo in celo zanemarjajo. Izjema je Romunija, i neuvrščenost ocenjuje v vsej njeni celovitosti in svoje zanimanje zanjo izpričujejo tudi z udeležbo na konferenci v Limi. azv.ti zahod gleda v zadnjem asu na dejavnost neuvrščenih 6 vsern skozi lečo mednarodnih gospodarskih odnosov, kajti na tem nn/a.razvite še kako občutljivem y 10clu ~ so se neuvrščene dr-razf SKU^ 2 drugimi deželami v nito °JU oc^°čno zavzele za kore-nien spremernbe in odpravo seda-svma ''z^°riščevalskega sistema ša i,Vne?a gosP0darstva, ki prina-sa korist, samo razvitim. sprelet!1 ln stališča' ki jih bodo bodn 1 2U,nanji ministri v Limi, javnostPredehl1 VS° Prihodr,j° de' tu^ n K eUVrščenih' M^d drugim Posebn^ °V nastop na jesenskem neraW .rfdnetn zasedanju ge- dov in nakdrPSChe Združenih nar°-rovaniih ^ rUS’h mednarodnih zbo- bS ‘ Ì°.naslednÌe ieseni ko v Colombu .... na peti konfe- renci na vrhu, spet zbrali voditelji držav ali vlad neuvrščenega sveta. Iz celotnih priprav na ministrsko srečanje v Limi in iz predloženega dnevnega reda je mogoče razbrati vse glavne poudarke, ki bodo prevladovali v razpravi in nadaljnji dejavnosti neuvrščenih. Kriza na Bližnjem vzhodu je kot žarišče največjih groženj svetovnemu miru in varnosti tudi predmet osrednje pozornosti neuvrščenega sveta. Na konferenci v Limi bodo — kot je pred odhodom iz Beograda napovedal jugoslovanski zunanji minister Miloš Minic — u-stanovili posebno skupino neuvrščenih držav za Bližnji vzhod, da bi se na ta način neuvrščeni še bolj neposredno vključili v njeno reševanje na podlagi znanih sklepov Združenih narodov. Kajti tudi sedanja prizadevanja za nov egip-tovsko-izraelski sporazum o dezan-gažiranju na Sinaju so samo korak k trajni in pravični rešitvi. Ta pa ni mogoča brez izraelskega umika z vseh zasedenih arabskih o-zemelj in brez zagotovitve vseh nacionalnih pravic palestinskemu narodu. Neuvrščeni se bodo v Limi dogovorili za svoje še bolj tvorno vključevanje v reševanje vseh svetovnih političnih kriz. Te krize pa zaradi prepletenosti in tesne povezanosti mednarodnih odnosov krepko segajo tudi na gospodarsko področje. Sedanji svetovni gospodarski sistem je namreč tudi eden od virov splošne napetosti v svetu in zato zahteva nove napore v procesu spreminjanja, ki so ga neuvrščeni začrtali na konferenci v Alžiru in ga s prvimi uspehi začeli že na lanskem posebnem zasedanju generalne skupščine»— Zdajšnja u-smeritev je jasna: dovolj je splošnih in načelnih razprav. Začeti je 'treba konkretna in neposredna pogajanja in dogovore z razvitimi. Konferenca v Limi bo določila tudi strategijo neuvrščenih na tem področju. Čedalje večja vloga in vpliv neuvrščenih držav v mednarodnih dogajanjih sta vzroka za različne pritiske in grožnje tistih sil, ki se krčevito borijo za ohranitev starih, preživelih in nepravičnih odnosov v svetu in nasprotujejo spremembam, katerih glavni pobomik je neuvrščenost. Zato je tudi proces popuščanja in sporazumevanja, ki je sicer že obrodil sadove, še vedno zelo omejen in. ne posega na številna področja, ki so za človeštvo izrednega pomena. Tudi to so vzroki, ki zahtevajo še večjo akcijsko sposobnost neuvrščenih držav in njihovo medsebojno solidarnost in pomoč ter krepitev e-notnosti v stališčih in dejavnosti. Ministrska konferenca neuvrščenih v Limi bo tudi v teh smereh dala novo obeležje politiki neuvrščenosti ter pomembno prispevala k reševanju žgočih mednarodnih problemov, utrjevanju svetovnega miru in varnosti ter k napredku vsega človeštva. VLADO BARABAŠ NAJVIŠJA KAZEN ZA BIVŠEGA PREDSEDNIKA PAPADOPULOSA IN ZA BIVŠA PODPREDSEDNIKA MAKAREZOSA IN PATTAKOSA Obtoženci na atenskem procesu med branjem razsodbe. V prvi vrsti stojijo Makarezos, Pattakos in Spandidakis (z leve) Papadopulos, Obsojeni na smrt pobudniki grškega fašističnega udara Atensko sodišče je kaznovalo z dosmrtno ječo drugih osem obtožencev, med katerimi je bivši šef zloglasne vojaške policije loannidis ■ Vlada namerava pomilostiti obsojence ATENE, 23.— Atensko posebno sodišče je obsodilo na smrt tri pobudnike fašističnega državnega udara aprila 1967 bivšega predsednika Georgiosa Papadopulosa ter bivša podpredsednika Pattako-sa in Nikolasa Makarezosa, zaradi veleizdaje in oborožene vstaje. Sodišče je na ta način sprejelo zahteve javnega tožilca in zavrnilo tezo obtožencev, po kateri naj bi izvedli «revolucijo», ki je bila deležna ljudske podpore in je zato privedla do uvedbe zakonitega režima. Po mnenju sodišča je šlo za oboroženo vstajo, katere namen je bil polastiti se oblasti. Trije glavni obtoženci so sprejeli razsodbo mirno: bivši predsednik Papadopulos se je lahno nasmehnil, Makarezos je med branjem razsodbe izzivalno gledal v strop, medtem ko je samo Pattakos bil videti jezen in presenečen. Sodišče je izreklo tudi vrsto obsodb na dosmrtno ječo zaradi oborožene vstaje. Obsojeni so bili bivši vrhovni poveljnik oboroženih sil general Grigorios Spandidakis, bivši regent Gior-gios Zoitakis, zloglasni šef vojaške policije general Dimitrios lo-annides (ki je leta 1973 prisilil Papadopulosa k odstopu), bivša generala loannis Laddas in Anto-nios lekkas, bivši šef tajne službe Michael Roufogalis, Papado-pulosov brat Konstantin in bivši polkovnik Michael Balopoulos. ŠEF AMERIŠKE DIPLOMACIJE SE JE PO OBISKU V EGIPTU IN SIRIJI VRNIL V IZRAEL Prvi uspehi «leteče diplomacije» zunanjega ministra Kissingerja Ostala bi odprta še samo tri sporna vprašanja ■ Prvo Kissingerjevo poročilo predsedniku Fordu o poteku pogajanj na Bližnjem vzhodu ■ Kmalu pogajanja tudi za Golansko višavje? TEL AVIV, 23. — Henry Kis-singer se je danes zvečer vrnil v Izrael, potem kp se je v Egiptu sestal s predsediiikom Sadatom, v Damasku pa s. sirskim, predsednikom Asadom. Ob svojem prihodu na télavivsko letališče je ameriški državni tajnik dejal, da je prinesel «nove idejè» predsednika Sadata za začasni sporazum na Sinaju. Z letališča je Kis-singer takoj odpotoval v Tel A-viv in ne v Jeruzalem kot doslej. To spremembo pripisujejo ponovnim protiameriškim demonstracijam, ki so jih verski in desničarski skrajneži organizirali v Jeruzalemu in ki so že v četrtek, ob Kissingerjevem prihodu iz ZDA, povzročile nemalo zmešnjave. Po -odhodu šefa; ameriške diplomacije jz Aleksandrije ugotavljajo tamkajšnji politični opazovalci, da se je razkorak med stališčem Izraela in Egipta dokaj skrčil in da ostajajo v bistvu '"""tiniiincuiHHiunuuninuHiiinnuuiiiuiuiMiuiMiiMnuHifniMiniuHHIiMnnniiuiiimnuMHuuiiuunHmHMiMUHuiinuHiiiiNHn Arneriško-egiptovski pogovori sl ]erl kl je velik Slovan. To svo-V ‘astnost je prenašal tudi na štu-uente in veliko med njimi se jih je odločilo za deta med južnimi rojaki, lako je tudi očeta našega tobesed-Pjka pot pripeljala v Idrijo, kjer je Pii kot zdravnik v službi vse do svoje prerane smrti. Ker je mlademu Janu že prej u-jprla tudi niati, se je moral z ma-J“P?..vrniti v Prago. Po končanem nciiju na srednji ekonomski šoli .najPrej zaposlil v centralni nostenski banki v Pragi in po od-;.UJU Podružnice v našem mestu se potem UZni^ 1Ste banke v Bratislavi, trali „Pn do. upokojitve 1962 v cen-najvišTa V domovini je dobil bil 2a!na odlikovanja, saj je takìarioSaninator prve in druge Spar-Razen -V ^ragi leta 1955 in 1 Vdelan čp4Sv01itnih zvez i6 še danes Prosvefl0Sl0va?kegt- ožiega udbora organi?«? 'n kulturnih amaterskih ven šnot -i d vojno ie bil akti-Sokola nik‘telovadec in organizator sin^mMi^0, bivanie v Trstu je s Miroslavom izkoristil za obisk našega Kulturnega doma, kjer ju je sprejel in jima razkazal dom u-pravnik dr. Benedetič, uredništvo Primorskega dnevnika, kjer se je zadržal v razgovoru z urednikom Korenom (med drugim je v razgovoru povedal, da je dopisoval v tržaško Edinost in obljubil, da bo za naš dnevnik napisal spomine na svoja tržaška leta), ogledal si je grad Sv. Justa, Miramarski grad, slovenski radio, sedež ZSŠD in SPZ ter druge zanimivosti mesta in okolice. Svoje vtise je strnil takole: «Mesto samo se je neverjetno spremenilo od takrat, ko sem ga zapustil pred skoraj 50 leti. Vaš slovenski živelj pa se ni prav nič spremenil, še vedno ste tako prijazni, vljudni, vestni, delavni in marljivi, kot pred petdesetimi leti. Še najbolj sem bil vesel obiska vašega prelepega Kulturnega doma in ogled njegovih prostorov bi bil še j veliko lepši, ko se mi ne bi pred oč-I mi porajala grozljiva slika gorečega «Balkana». Bil sem nad vsem izredno navdušen, kot tudi moj prvi sekretar (tako je namreč v šali klical sina Miroslava) in obljubljam, da se bom še vrnil.» Navdušen pa je bil tov. Štverak tudi nad Idrijo, Izolo in sploh vso Slovenijo. Za Idrijo je dejal, da je sploh ni mogel več prepoznati, tako zelo se je spremenila in razvila v krasno cvetočo mesto. Ogledal si je tudi slovito partizansko bolnišnico Franjo in bil presunjen nad junaštvom in trpljenjem slovenskih partizanov. Za ta obisk se nam je Janez Štverak (tako je bil namreč krščen v Idriji) tudi primerno oddolžil. S seboj je prinesel dragocene dokumente, ki jih je skrbno hranil vse do svojega odhoda iz Trsta pa do tokratnega povratka, skozi najhujše čase druge svetovne vojne, ko ga je nacistični okupator stalno preganjal. Še posebno dragocen pa je nedvomno izvirni odlok tržaške fašistične prefekture o razpustu «Sirene» z dne 18. avgusta leta 1927, ki je bil izdan v treh izvodih. Po upokojitvi je tov. štverak turistični vodič v Pragi in prav tej njegovi zaposlitvi se moramo v naivečji meri zahvaliti, da smo prišli po dol-gih letih z njim v stik. Za vse izlete turističnih agencij iz Slovenije je Jan namreč odličen vodič, saj brezhibno obvladala slovenščino, kot da bi stalno živel med nami. Kratek ali dolg izlet po Pragi z njim res ne more biti dolgočasen, če mu je druga materinščina — slovenščina domača, naj povemo še, da odlično govori še pet drugih jezikov. Kljub številnim dogodivščinam in selitvam je bil izjemno prizadeven na delu in tudi pri študiju, šele po 1945 je postal doktor ekonomskih ved ali kot pravijo na Češkoslovaškem, inženjer. PO NOVO NASTALEM POLOŽAJU V CRADEŽU «NA BORJAČU» NA OSLAVJU Ja» Štverak, velik prijatelj Slovencev Ponovno ustvarjena začasna enotnost praznik v znamenju in trener nekdanjega tržaškega VK «Sirena» sredinskih strank KD, PSDI in mdomainos,iinvesehzabave ■v Sele ta teden sestanki o koaliciji in programu v goriški občini PSI zahteva soočenje s programom v pokrajinskem svetu G. Furlanič mi mm munii im mn min mu mimi im um miniM|||||,,IIIIIII|II|II|I|||I|||I1|I|||(1|II|I|mmmmmmimm^ Darovi in prispevki OSMICA JOSIP LALRIHA - Dolina 233 °Cl bel° P* črno domačo kapljico ,"iilliiiiiiIni.. V spomin • drage tete Giuseppine daruje Marija in Marjo Škerl 2.500 lir za Dijaški dom. Ob 10. letnici smrti nepozabne matere Terezije šuman darujeta Mira in Darinka 5.000 lir za PD I. Grbec v skednju. Ob 10. obletnici smrti Angela Ukmarja daruje žena Ivanka 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Za TPPZ darujejo: novi člani Drago Gašperlin 3.200 lir, Paolo Cerkvenič 2.200 lir, Josip Čufar 1.000 lir; simpatizerji Josip Pisani 10.000 lir, Nadalina in Josip Castellani 5.000 lir, Anton Dolenc iz Ljubljane 500 Din. V počastitev spomina Marije Spacal darujeta Boženka in Marjo Ru-stja 7.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin Milana Sancina daruje Alba Pižon Rossmann vd. Danese 10.000 lir za PD I. Grbec in 10.000 lir za Dom J. Ukmarja v Skednju. Namesto cvetja na grob Miike Babuder daruje Radivoj čač z družino 5.000 lir za center za rakasta obolenja, 5.000 lir , za ŠD Zarja in 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. V spomin pok. Ladija Oblaka da ruje družina Marc 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Milke Babuder darujeta Cvetko in Valerija Grgič 10.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Milke Babuder daruje Marija Kalc iz Trebč 69 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Milke Babuder daruje Angela Schramberger z družino 3.000 lir za vzdrževanje spo- menika NOB v Bazovici. Namesto cvetja na grob Marije Spacal daruje Oskar Rustja 5.000 lir za Š.d. «Primorje». V isti namen darujeta Julka in Darko Rustja 5.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Na seji v Trebčah dne 28. julija so zbrali za skupnost distrofič-nih bolnikov 31.950 lir. Ob prazniku, ki je bil 3. avgusta na Opčinah na prostoru, kjer gradijo dom skupnosti distrofičnih bolnikov, so zbrali 107.000 lir za to skupnost. V počastitev spomina Marije Spacal darujeta Ljuba in Gianni 5 tisoč lir za peski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Milki Babuder darujeta družini Gornik in Počkar 4.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Nandetu Škabarju iz Repna darujeta družini Počkar in Gornik 2.000 lir za TPPZ. Ob 6. obletnici smrti drage mame Ivane Žagar daruje hči Štefanija z družino 4.000 lir za P.D. «Lipa» v Bazovici. • V počastitev spomina Štefana Vi sintina darujejo Ivanka Križman 5.000 lir, Berta Kante 5.000 lir, Milka Rebuia 5.000 lir, Marcela Doljak 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Sama torce. Namesto cvetja na grob Dušanu Štrajnu daruje Hrovatin Remigio 5.000 lir za godbo na pihala «Breg» in 5.000 lir vdovi pok. Strajna. V spomin Dušana Strajna daruje Angel Kosmač 5.000 lir za godbo na pihala «Breg». Za spomenik padlim v NOB v Rep-niču daruje Ivan Blazina 10.000 lir. Skoro dva meseca in pol po volitvah, in teden dni pred prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta v Gorici ni še znano, koga bo imela krščanska demokracija, ki sama razpolaga z 18 svetovalci od skupnih štirideset, za partnerja v bodoči koaliciji na goriški občini. Po sestanku med zastopniki KD in PSI, ki je bil še zadnje dni julija, na katerem so socialisti povedali, da bi bili za sodelovanje, če bi prišlo istočasno do odkritega soočanja s komunisti, se je KD omejila na posvetovanje s sredinskimi strankami. To pa ni prineslo konkretnih rezultatov. Po dvostrankarskih sestankih je prišlo do prvega trojnega sestanka v petek zvečer. Medtem ko sta bili delegaciji KD in PRI popolni, vodila-sta jih mestna tajnika Roncone in Danzino, je bila delegacija PSDI ošibljena. Vodil jo je rag. Candussi, ki pa je dejal, da mora vse o čemer se je govorilo, prenesti na občinsko vodstvo svoje stranke. Tako niso mogli demokristjani in republikanci, ki so bili na to pripravljeni, razpravljati niti o kvaliteti večinske koalicije niti o programu. Važnejši je bil sestanek med pokrajinskimi delegacijami KD, PSDI in PRI, ki je bil včeraj zjutraj na socialdemokratskem sedežu v Gorici. Delegacije so vodili tajniki Longo, Zucalli in Luciani. Socialdemokrati in republikanci so izrekli demokristjanom priznanje za odločitev njihove sekcije v Gradežu, po kateri je prišlo v petek zvečer do odložitve tamkajšnje seie občinskega sveta. 'ie pride v Gradežu do sestave e-nobarvnega demokristjanskega odbora, ki ga bodo podpirali socialdemokrati in republikanci. Odpadla bi tako koalicija med KD in PSI, ki bi bila podprta od komunistov. Načelnik svetovalske skupine PSI prof. Cumpeta je medtem poslal predsedniku pokrajine, republikancu Mianiju. pismo v katerem obžaluje, da ni še sklical zastopnikov demokratičnih strank, da bi se pogovorili o programu. To je bil namreč predsednik obljubil na seji 8. avgusta, takoj ko je bil izvoljen. Opozorilo KZ vinogradnikom Na včerajšnjem sestanku so socialdemokrati ponovno zahtevali zase mesto goriškega župana, demokristjani pa so odločno rekli: Ne! Po živahni debati se je izkristaliziralo stališče socialdemokratov, da bi od zunaj podpirali goriški občinski odbor ne da bi prevzeli direktnih odgovornosti. Ponovni trojni sestanek bo v torek zvečer, jutri pa se bodo vsako zase sestala vodstva omenjenih treh strank. V sredo pa naj bi prišlo do sestanka o vprašanjih pokrajinske uprave. Baje pride še ta teden do sestanka med KD in Slovensko skupnostjo; ta bi bila voljna sprejeti sodelovanje v odboru, če bi demokristjani spremenili stališče do vprašanja zemljišč pri Štandrežu. Vprašanje Gradeža visi kot Damoklejev meč tudi nad centristično koalicijo v pokrajinskem svetu. Med demokristjani vre, ker so morali prepustiti republikancu predsedniško mesto. Poleg tega je v tej stranki nesporazum o porazdelitvi odborni-ških mest. Baje je svetovalec dr. Gallas, ki pripada forzanovistom, t. j. struji dr. Ciana, zagrozil, da se proglasi za neodvisnega, če mu ne prisodijo odborništva za zdravstvo. Hotel bi namreč vplivati na vodenje politike o psihiatrični oskrbi. Če ne pride do sporazuma v svetovalski skupini KD bi bil položaj spet nevzdržen. Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da so dolžni prijaviti zaloge vina, ki jih imajo v kleteh 31. avgusta. Prijave lahko izpolnjujejo v uradih okohških občin, za tržaško občino pa v uradih Kmečke zveze, kjer so tudi na razpolago prijavnice, ki jih bomo članom izpolnjevali do 6. septembra in oddali na pristojni urad. Tajništvo Kmečke zveze KMEČKA ZVEZA V GORICI priredi v soboto, 6., in v nedeljo, 7. septembra, DVODNEVNI POUČNI IZLET PO SLOVENIJI IN HRVATSKI Izletniki si bodo ogledali mesta Mengeš, Trebnje, Brežice, Čatež, Kumrovec, Laško, Celje in Ljubljano. Vpisovanje in vsa podrobnejša pojasnila dajejo na uradu KZ v Ulici Malta 2, tel. 24-95. Na praznovanju, ki ga prireja PD «Naš prapor», bo v soboto zvečer nastopil ansambel «Veseli planšarji» • Razstava briških vin Ob sklenitvi letošnje poletne sezone bodo člani novoustanovljenega društva «Naš prapor» iz Pevme, Štmavra in z Oslavja pripravili štiridnevni briški praznik, ki bo «Na borjaču» v gornjem delu Oslavja. Lanskoletni uspeh na tem praznovanju je pokazal, da so vaščani že več let pogrešali tako obliko domače zabave, ki so jo bili navajeni imeti, ko je bilo nekoč v teh krajih prosvetno delovanje zelo razširjeno. Prireditelji nameravajo letošnje praznovanje pripraviti v znamenju domačnosti in veselja, to se pravi Zvečer bo prosta zabava s sovo-denjskim ansamblom «The Lovers». Sobotni spored pa bo brez dvoma predstavljal novost na tem prazniku. Zvečer ob 20. uri bo namreč nastopil znani narodno-zabavni ansambel «Veseli planšarji» iz Ljubljane, ki se bo predstavil z bogatim repertoarjem. Kulturni spored bo v nedeljo popoldne ob 18. uri. Najprej bodo nastopili člani tržaške folklorne skupine «Stu ledi», sledil bo nastop mladinskega pevskega zbora iz Pevme in z Oslavja ter okteta «Planika». Zabavni orkester «Mejaši» bo po- dati briškemu prazniku pomen pra- skrbel za večerno zabavo. Skleni-ve vaške šagre. Sam kraj bo mno-1 tev praznika bo v ponedeljek zve-go prispeval k temu, saj stoji po-1 čer z izvolitvijo briške lepotice ter leg stare domačije, okoli prireditvenega prostora pa so večji vinogradi. K temu pa je treba še prišteti letošnji spored, ki se bo odvijal prav v tem duhu. Praznovanje na Oslavju se bo pričelo v petek, 29. avgusta, v tekmovanju v briškoli, «obvezni točki» na vseh naših poletnih prireditvah. plesa s sovodenjskim orkestrom. K temu je treba povedati, da bodo na briškem prazniku odprli manjšo razstavo briških vin, na kateri bodo sodelovali domači vinogradniki. .................................. ........................... DOBER ZAKON, KI PA IMA TUDI TEMNE PLATI Pobuda sindikalnih patronatov za izplačilo pravičnih pokojnin Krivico so utrpele nekatere kategorije upokojencev INPS Na skupnem sestanku pokrajinskih vodstev sindikalnih patronatov INAS-CISL, INCA-CGIL in ITAL-UIL so ugodno ocenili zadnji zakon o izboljšavah pokojnin INPS ter so še zlasti zadovoljni z zvišanjem pokojnin od 100.000 lir na mesec in z njihovo povezavo z gibanjem mezd. Te izboljšave, poudarjajo sindikalni patronati, so posledica enotnega boja delavcev in upokojencev, ki so ga v zadnjih mesecih vodili pod vodstvom sindikalnih organizacij. Sindikati so nadalje ugotovili, da zakon št. 160 od 3. junija letos krši nekatera ustavna določila o enakosti državljanov kot je na primer izključitev poviška 13.000 lir za tiste pokojnine, ki so bile izplačane po 33. decembru 1973, kakor tudi tiste pokojnine, ki so izpod najnižje ravni. Prizadeti so bili tisti, ki so prejemali neposredno invalidsko pokojnino, starostno in pokojnino po svojcih, če je bila manjša od 55.950 lir, prejemniki dodatne pokojnine na podlagi mednarodne konvencije, vedno v primeru, da je bila manjša kot je najnižja pokojnina. Na sestanku sindikalnih patronatov so se odločili za administrativno popravo te krivice. Za vse primere vabijo sindikalni patronati prizadete upokojence, naj se predstavijo v njihovih uradih v Gorici, kjer bodo vložili prošnje za zvišanje pokojnine v znesku 13.000 lir in kjer bodo dobili tudi vsa o-stala pojasnila glede izvajanja novega zakona. Poleg uradov v Gori- ci imajo sindikalni patrotani svoje urade tudi v ostalih krajih kot so Tržič, Krmin in Gradišče. Zadnja pot Franca Petcjana Pozdrav staršem iz kolonije v Nabrežini iiitiiiiiiimiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiuuiiiitiiiHiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiimHimiimmmiiiimiHii PRI TOMŠIČEVIH VČERAJ PONOČI POŽAR UNIČIL GORNJE PROSTORE TRGOVINE JESTVIN V GABRJAH Škodo cenijo za okrog 2 milijona lir - Gasilci so delali do jutranjih ur di balinarsko društvo Gradina. Viktorija Frandolič je umrla v torek zjutraj v tržiški bolnišnici, kamor so jo pripeljali nekaj dni prej. Bolezen jo je nadlegovala že več let. Imela je 67 let. Zapušča tri hčere in sina z družinami, katerim izrekamo ob hudi izgubi drage matere naše iskreno sožalje. Kino Izleti Razsežen požar je včeraj ponoči izbruhnil v zgornjih prostorih hiše na Trgu svobode št. 16 v Gabrjah, kjer stanuje trgovka Danijela Tomšič, sestra sovodenjskega občinskega svetovalca in člana Kmečke zveze Salomona Tomšiča. Ogenj, ki je nastal verjetno zaradi pregretja dimnika, je povzročil nad 2 milijona lir škode (hiša je zavarovana). Ognjeni zublji so uničili le gornje prostore, kjer je bilo skladišče, sicer bi požar lahko uničil tudi spodnjo trgovino jestvin, ki jo u-pravlja Danijela Tomšič. Požar je nastal okoli polnoči. Domačini, ki so videli uhajati dim iz strešnih prostorov, so takoj poklicali goriške gasilce, ki so z avtoci-sterno prihiteli na kraj. Plameni pa so se medtem tako razširili, da je obstajala nevarnost, da bi zajeli spodnjo trgovino ter Tomšičevo stanovanje, ki je tam poleg. Komaj v prvih jutranjih urah so gasilci u-krotili požar, ki je uničil velik del strehe, skladišče ter razno pohištvo. Škodo cenijo za okrog 2 milijona lir. Včeraj ponoči sc je v videmski bolnišnici poslabšalo stanje 73-ietne upokojenke Rozalije Fjegel vd. Marega iz Gorice, Ulica Zorutti 5, katera se je hudo ponesrečila v sredo zvečer v Ulici Carducci. Žensko so namreč včeraj premestili iz nevro kirurškega oddelka v oddelek za oživljanje, kjer se bori s smrtjo. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «SIMON GREGORČIČ» V GORICI Svetogorska cesta št. 84, tel.83-495 obvešča: 1. prošnje za šolsko leto 1975/76 na posebnih obrazcih sprejemamo vsak delavnik od 10. do 13. ure; 2. redni gojenci in gojenke lahko postanejo učenke in učenci osnovnih šol ter dijakinje in dijaki nižjih srednjih ter višjih srednjih šol; 3. vpisovanje do zasedbe razpoložljivih mest traja do 20. septembra. RAVNATEUSTVO Tg {j kajti v prvi s*?'WH ' tlečkf"«krf° .kolonij0 v Xa,lrožilli. katel0 vrsto let organizira SDD. To je druga izmena “J?.'"1' šoli’ kjer jed kòllmlfa!,a,.„PaJJS?,,e .°kJ,Ii .pctde?e‘v sta,osti otI 6 do M let. V nabrežinskl »v? šoli’ kjer je kol, m ib, ® Vm- ■ ° , pctlIeset dckIic v starosti od 6 do 14 let. V nabrežinski ta’ domov pa se bodo ’vrnile^čez^n‘w krrfJeV v' Mll|skl1' hribov do MedJe vasi- Prišle so prve dni šiljajo staršem « L .dm- Vse 80 zdrave in veseIc ter P» našem dnevniku po- i jo stai sem, sorodnikom m vsem prijateljem mnogo pozdravov EDI (.SANITARIA • PLOŠČICE • SANITARNI IZDELKI • OPREME ZA KOPALNICE • ZIDNE TAPETE GORICA Ulica Trieste 257 Tel. 23-66 PRVOVRSTNA IZBIRA PO UGODNIH CENAH V ponedeljek smo v Sovodnjah spremili k zadnjemu počitku Franca Petejana, vzornega moža in o-četa, ki je bil v svoji mladosti požrtvovalen prosvetni delavec in gospodar. Rodil se je leta 1902 na Peči kot kmečki sin. Obiskoval je osnovno šolo v Rupi, srednjo šolo v Gorici, toda zaključek študija mu je preprečil pričetek prve svetovne vojne, zaradi katere se je moral z družino zateči v begunstvo na Dolenjsko. Po povratku v svoj rojstni kraj se je družina preselila v Miren. Z bratom sta najprej začela strojiti kože, potem pa je Franc Pete jan začel izdelovati čevlje ter je svoje izdelke prodajal v trgovini, ki jo je odprl v Gorici. Leta 1938 si je kupil hišo v Sovodnjah ter se za stalno naselil v tej vasi. V februarju 1943 so prišli ponj — kot toliko drugih sovaščanov — karabinjerji in alpinci ter ga najprej odpeljali v vojašnico v Miren, od tam pa v «battaglione speciale» v Potenzo. Ker so ga zaposlili v pisarni je imel dosti stikov s svojimi ljudmi ter jim je tudi dosti pomagal. S tem si je nakopal jezo svo jih predstojnikov, ki so ga zaprli, vendar samo za tri dni, ker so njegovi tovariši proti takšni odločitvi protestirali. Že od mladih nog je Franc Pete-jan čutil nagnjenje do narodnega in prosvetnega življenja, še ko je živel na Peči, je kot mlad fant pel v pevskem zboru Skala v Gabrjah. Svojo zavzetost za narodov kulturno-prosvetni napredek pa je mogel razviti šele po osvoboditvi, ko je postal tajnik prosvetnega društva Sovodnje ter se aktivno udejstvoval v družbeno-političnem življenju. Posebno nagnjenje je čuti! do gledališke umetnosti ter je odigral večino glavnih vlog v igrah, ki jih je v svoji zlati povojni dobi postavilo na oder Mladinskega doma prosvetno društvo Sovodnje. Kolikšna je bila njegova priljubljenost, je dokazala velika množica pogrebcev, ki ga je spremila na zadnji poti. Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi ob nastopu domače folklorne skupine na dnevu narodne noše v Kamniku, ki bo v nedeljo, 31. avgusta, avtobusni izlet. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Kdor se hoče udeležiti izleta se lahko vpiše pri Davorinu Peliconu. Avtobus bo iz Sovodenj odpeljal ob 6.30. V Kamniku bo ob 11.30 promenadni koncert, ob 12.30 bo sprejem vodij foklomih skupin pri predsedniku občine Kamnik, ob 15. uri pa bo sprevod narodnih noš skozi mesto. Prava folkoma manifestacija se bo pričela ob 16.30, zvečer bo prosta zabava. Prispevki V Doberdobu umrla Viktorija Frandolič Minulo sredo popoldne so v Doberdobu pokopali Viktorijo Frandolič vdovo Ferfolja. Pokojna Viktorija je bila na Krasu in tudi v Laškem zelo poznana zaradi gostilne, ki jo je upravljala, odkar ji je leta 1938 umrl mož Andrej. Po rodu je bila iz Viktorjoteve družine, mož pa je bil Andrej Ferfolja iz Beloteve hiše. še danes, ko že več let upravlja gostilno njen sin An-' drej, je ta poznana daleč naokrog kot gostilna «Pri Viktoriji». Dosledna je bila njena skrb za gostinstvo, saj je v povojnih letih nekajkrat razširila lokal in ga posodobila. Zadnje čase pa ima v gostilni sedež tu- Namesto cvetja na grob pokojnega Franca Petejana daruje družina Janka Tomšiča 10.000 lir za Slovenski dijaški dom v Gorici. V počastitev spomina pokojnega Franca Petejana darujejo člani «Sovodenjskega noneta» 50.000 lir za podružnico Glasbene šole v Sovodnjah. Angela Boškin iz Pevme je prispevala 10.000 lir za domače prosvetno društvo «Naš prapor». Tabornikom Rodu Modrega vala je Vladimir Klanjšček daroval 10.000 lir. V sklad za gradnjo partizanskega spomenika v Podgori so darovali: občina Ronke 30.000 lir, delavski svet tovarne Detroit 50.000 lir, družina Laure Cerutti (Turin) 10.000 lir, Bruno Bassanese 1.000 lir, Leonilda Ambrožič 5.000 lir, N.N. 5.000 lir, družina Žgavec 10.000 lir, Odorino štanta 25.000 lir. Alma Brezigar 3.000 lir, Marija Klarič 5.000 lir, Bruna Bresciani 7.000 lir, Erminio Zotti 10.000 lir, Renato Za-latel 5.000 lir, Milan Tronkar 10.000 lir, A. Černič 10.000 lir, N.N. 15.000 lir. Beniamino Pocchetti 10.000 lir, Mario Perco 30.000 lir, Majda Ci-cigoj 5.000 lir, Mirko Gravner 20.000 lir, Milan Klavčič 2.500 lir, Armando štekar 10.000 lir. Pepi Perko 3.500 lir. 1 Gorica VERDI 15.15—22.00 «Il lumacone». T. Ferro in A. Belli. Barvni film. CORSO 15.30—22.00 «D fidanzamento». L. Buzzanca in M. Brochard. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 15.15—22.00 «E poi non ne rimase nessuno». O. Reed in M. Mer. Barvni film. CENTRALE 15.30-21.30 «L’awentu-riero dei sette mari». R. Harmstorf. Barvni film. VITTORIA 15.30-22.00 «I desideri di Emanuelle». G. Claire in R. Denise. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 «L’orologiaio di Saint Paul». Barvni film. PRINCIPE 15.00-22.00 «Big boss». Barvni film. Nova Gorica SOCA «Metulj», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Veliki revolverasi», ameriško - italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Le kje je 7. četa?», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ulica Cosulich 117, tel. 72-480. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA; Erica Flaborea, Roberto Spanghero, Donatella Fumis, Luciana Reat, Erica Sarnataro, E-lena Bezzi, Diego D’Andrea. SMRTI: 82-letni upokojenec Giusto Livotti, 75-letna upokojenka Karla Hvalič vd. Vižin, 65-letni u-pokojenec Longino Fontana, 87-let-na gospodinja Maria Sgubin vd. Marini. OKLICI: prodajalka Ivica Jakončič in pismonoša Olivo Stanta, u-niverzitetna študentka Enrica Maria Galuzzo in agent javne varnosti Luciano Nardone, uradnica Lauretta Odorico in delavec Giuseppe Schiavon, delavka Claudia Giacomelli in delavec Guido Sedran, trgovka Giovanna Bertoni in pek Valentino Domi, učiteljica Iride Cossi m delavec Roberto Medelin, uradnica Loretta Furlan in inženir Sergio De Marchi, delavka Graziella Croselh in delavec Danilo Colja, delavka Maria Fascina in Michele Scimone, profesorica telovadbe Laura Valli in pravdnik Paolo Nutrizio, delavka Gabriella Poiana in delavec Giovanni Ostanel, uradnica Valeria Fadi in železničar Bruno Colin. POROKE: profesorica Flavia Pel-lican in uradnik Paolo Punteri, študentka Anna Maria Di Dato in odvetnik Ramis Boni, prodajalka Gabriella Lo Presti in gasilec Giorgio Furlan, gospodinja Ana Marija Sfiligoj in uradnik Amos Cristiani. ZAHVALA Za toliko prejetih izrazov sožalja ob smrti našega dragega moža in očeta FRANCA PETEJANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Sovodnje, 24. avgusta 1975 ZAHVALA Ob prerani smrti drage mame in none VIKTORIJE FRANDOLIČ vd. FERFOLJA se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Sin Andrej, hčere Nada» Marija in Elda z družinami in sorodstvo Doberdob, 24. avgusta 1975 horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) V nekem idejnem spopadu vam bo slaba predla. Človek mora biti pripravljen vsestran- sko, da ne zaide v slepo ulico Ekonomsko se boste uveljavili družbeno pa manj. Glede ljubezen skih težav, ostanite pri svojem vendar ne bodite trmasti. Glovobol BIK (od 21.4. do 21.5.) Zvedeli boste nekaj lepega, kar vas bo vzpodbudilo za nadaljnje delo. Kljub temu ne ra- čunajte z velikimi rezultati, še najmanj z velikim dobičkom. Odločno proti tvezenju in opravljanju. To naj vam bo vodilo tudi v intimnejših stikih. Nervoza. DVOJČKA (od 21. 5. do 22.6.) Zadnje čase vam ni vse teklo kot ste računali in sedaj se ta ciklu^ zaključuje. Kljub te- mu ne računajte z lahkimi zaslužki in velikimi uspehi. Neko naključje vam bo pripeljalo na pot osebo, ki vam bo takoj simpatična. Zdravje dobro. Veljaven od 24. do 30. avgusta 1975 r RAK (od 23.6. do (* 22.7.) Z optimizmom glejte na bližnjo bodočnost, ker vam bo sreča naklonjena. Dela ne bo manjkalo, pa tudi ne dobička m tudi ne zadevne skrbi. S plemenito gesto boste pritegnili pozornost osebf. ki bi znala stopiti v vaše okolje. Prebavne motnje. ----------- LEV (od 23.7. do Z' 22.8.) Potrebno bo f \ združeno delo, ker v ' J boste sicer občepeli. Toliko opevana samostojnost ni za vsakogar. Zvezde so vam sicer naklonjene, pa bo vendarle treba zavihati rokave. V družbi se ne boste uveljavili. Tudi v ljubezni ne. črevesne motnje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Kak dvom vas bo spravil v trenutno zagato, ki bo imela zle posledice na daljši relaciji. Kljub vsemu ne bo hudo. Neka resnično prijateljska oseba vam bo (»magala v stikih z osebo, ki vam je močno pri srcu. Stopite k zdravniku, da bo mir. TEHTNICA (od 23. 9. do 23.10.) Končno se vam bodo uresničile neke vaše daljne želje in nasprotniki se bodo morali umakniti. Sedanja izkušnja naj vam bo v pouk za v bodoče. Tudi neko razočaranje iz vašega javnega udejstvovanja naj vam bo v pouk. Nervoza in glavobol. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22.11) Res je, da bi potrebovali malo več počitka. Prav tako pa je res, da poslovno življe- nje ne dopušča premorov. Na vas je, za kaj se boste odločili. Tudi v vaših ljubezenskih odnosih, ki so bolj prigode kot kaj drugega, bo vse odvisno od vas. STRELEC (od 23. H. do 20.12) Močno boste nervozni, zato tudi v svojih sklepih neodločni, kar se ne bo pozitivno odražalo na delu, oziroma v poslih. Več mirne krvi in vse bo prav. Tudi v nekih novih ljube- zenskih stikih naj se vam preveč ne mudi. Hude prebavne motnje. KOZOROG (od 21. 12. do 20.1.) Včasih ste neučakani in vse bi radi opravili v enem dnevu. Posledica tega je površno delo pa živčnost, ki močno škoduje okolju, v katerem živite. Neka oseba postaja ljubosumna. Na' vas je, da zadevo razčistite. VODNAR (od 21.1. do 20.2.) Star slovenski pregovor pravi, da ne smemo hvaliti dneva pred večerom. Vaši trenutni uspehi niso še dokončni in se temu primemo obnašajte. Tudi ko bo šlo še boljše, bodite zmerni. Več pobude pa bi morali imeti v stikih s tistim, ki vam je tako RIBI (od 20.2. do 20.3.) Mračni dnevi se jasnijo, vendar bo na nebu ostalo še nekaj oblakov. Računajte pa, da se bo vse dobro končalo, da boste zadovoljni, pa čeprav ne z rezultati navdušeni. Več zadoščenja v družinskem krogu in v ljubezni. V splošnem dobro počutje. pri srcu. KRIŽANKA in nasi ljudje 1 2 ■ 1 3 4 S S J’ a 9 10 11 12 13 14 15 18 17 H 18 r. f jj 19 f;1 > 20 M**! ' ^ 21 22 23 11 ' 24 28 f-J 26 r 27 'ST" 28 29 n’*?' 30 31 32 33 33 36 37 36 39 40 41 4Ž •7- H ' 43 5-- - ^ 44 Rešitev križanke v torkovi številki VODORAVNO: 1. igra Anatolija Karpova, 3. ime «našega župana», 7. plečata, 13. Vlado Novak, 14. požrešnost, 15. praktikanti, 16. puščava na severu Čila, 18. neljubi, 19. reka v Sibiriji, 20. obrežja, 21. medmet, 22. vojaške stopnje, 23. v letnem času, 24. nade, 25. nekdanje glavno mesto Beocije, 26. zasidrani, 27. Kajnov brat, 28. pre- mikati se, 29. imena, 30. ime slavnega atleta Zatopeka, 31. Vodnik Anton, 32. posluževati se česa, 33. ožji sorodnik, 35. meniti, ocenjevati, 36. visoka trobenta, 38. rad imeti, 40. italijansko mesto, 41. vse v redu!, 42. selekcija, 43. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču, 44. domače živali. NAVPIČNO: 1. priimek «našega župana», 2. stari Slovan, 3. zanosi, poleti, 4. šahovska figura, 5. cela, 6. Ivan Tavčar, 7. rezati, 8. črnor-deče barve, 9. bivša italijanska filmska družba, 10. žensko ljubkovalno ime, 11. Taruffi Cesare, 12. grški tragik, 14. odri; 15. ukazati, 17. opravičilo, izgovor, 18. huda deževja, 20. hitro rasti, 21. grški slikar, prijatelj Aleksandra Velikega, 22. vojaška enota, 23. Varovati, 24. smrtno poškodovati, 25. največji ljubljanski park, 26. omejena ženska, 27. vrsta italijanske grenke pijače, 29. zemeljsko pod-nožišče, 30. Muza ljubezenskega pesništva, 32. moško ime, 33. poln dobrote, milosti, 34. brezkostni stranski deli ob trupu, 35. potapljač, 36. široka zemeljska ožina na polotoku Malaki. 37. organ voha, 39. Jože Zemljak, 40. plural. (lako) Ford in nafta VAIE (Colorado), 23. — Predsednik Ford proučuje načrt, ki teži za tem, da bi se ustanovila poldr-žavna ustanova, ki bi razpolagala z velikanskimi sredstvi in katere naloga bi bila, vzpodbujati in razvijati dejavnost za izdelovanje sintetičnega goriva. Ustanova bi lahko razpolagala z milijardskimi sredstvi, ki bi jih v obliki posojil ali dotacij dobila od najrazličnejših družb. Pravzaprav bi ustanova razpolagala z velikanskimi sredstvi, ki bi jih dajala v najrazličnejših oblikah tistim industrijam, ki bi se ukvarjale s to dejavnostjo. Tako poročajo iz tiskovnega urada predsednika ZDA Forda. V poročilu je bilo tudi rečeno, da je predsednik Ford dobil ta načrt že pred dvema tednoma in da ga sedaj proučuje v sodelovanju s svojimi ekonomskimi svetovalci. «New York Times» pa s svoje strani poudarja, da bi mogla u-stanova, o kateri je govor, razpolagati celo z vsoto do 100 milijard dolarjev, kar je v naši valuti 60 tisoč milijard lir. •IIIMIIllllllllllllllllilllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIiIinVTIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll>IIIIIIIIIIHIllfUllllllllllllllllllilH141lllllllllllllllll*llllllllllllllllllllllHII»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII* »BRATA" piše Ciril Calè NEDELJA, 24. AVGUSTA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za mladino 19.05 Klovn Božo 19.35 ŠPORTNI DNEVNIK in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 Trije filmi z Braccobaldom 20.35 KLOPCA SAMOTE Zgodbo Henryja Jamesa je pripravil za TV Roger Grenier. 21.50 ŠPORTNA NEDELJA 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 15.00 športno popoldne 20.30 DNEVNIK • 21.00 Nekdanji in sedanji protagonisti: Pridni dečko iz New Orleansa: LOUIS ARMSTRONG Današnja oddaja je posvečena enemu najbolj znanih interpretov ameriške moderne glasbe Louisu Armstrongu, ki je umrl pred nekaj leti. Oddajo je pripravil Finnley Hunt v času zadnje Armstrongove turneje po Evropi. 22.00 Sedmi dan: Kidturne aktualnosti 22.45 Napoved programa za prihodnje dni JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.35 R. M. Du Gard: THIBAUTOVI, dramska nadaljevanka 11.20 Otroška matineja: Vrančeve dogodivščine in Biseri morja 12.15 Ljudje in zemlja: Oddaja za kmetovalce Uspehi, ki so jih dosegli v škofjeloški kmetijski zadrugi, so rezultat strokovnega dela kmetijskih pospeševalcev, razumevanja in sodelovanja družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa prizadevnosti kmetov in njihove pripravljenosti, da svoja gospodarstva usmerijo v sodobno tržno proizvodnjo. 13.15 POROČILA 16.40 Morda vas zanima: Jože Privšek 17.10 Srečanje v studiu 14: IZSELJENSKI ANSAMBLI: 18.15 Ze konec tedna 18.30 Moda za vas 18.40 POROČILA 18.45 NICHLOSOVE DOGODIVŠČINE, film Švedski barvni film o Nichlosovih dogodivščinah bo všeč predvsem mlajši publiki, saj pripoveduje zgodbo dečka, ki se v širnih švedskih gozdovih spoprijatelji s psom in se srečuje s vsakovrstnimi zabavnimi pa tudi žalostnimi prigodami. 20.30 DNEVNIK 20.50 Tedenski gospodarski komentar 21.00 D. G. Mihič: ŽENSKE IZ DJAVOLJIH MERDEVIN. 21.45 S kamero po svetu: Podarjeni prašiček 22.50 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.30 Otroški kotiček 21.00 Pregled tedenskega sporeda 21.15 ROMMELOV ZAKLAD, celovečerni film TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.15 Napoved programa; 11.15 Mladinski oder: Modra čepica; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glas-ban skrinja; 13.30 Glasba po željah; 15.45 A. Arbuzov: Obljuba; 17.50 Nedeljski koncert; 19.00 Folk glasba; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.30 Pesmi. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.30 Prisluhnimo jim; 9.50 Glasba iz Romagne; 10.26 Pisana glasba; 11.30 Melodije; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 16.00 La Vera Romagna; 16.30 Z nami je; 17.30 Sosednji kraji; 17.45 in 18.45 Glasba po željah; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 21.00 Orkestri; 22.15 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 9.00 skladbe za godala; 10.15 Pevka Renata Tebaldi; 12.00 Najnovejše plošče; 13.20 Kič; 14.30 Folklorna glasba; 15.25 Program z Ivo Za-nicchi; 19.20 Program z Ave Nin-chi; 20.45 Violončelo in klavir; 21.15 Pesmi z Divjega zahoda; 22.20 Ponovno na sporedu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Alto gradimento; 12.35 Igralci pevci; 13.00 Kviz; 13.35 Filmske novosti; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Nove ital. popevke; 16.00 Operetna glasba; 17.30 Glasba in šport; 18.40 Popularne plošče; 19.55 O-perni koncert; 21.40 Glasba v večeru. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 6.30 Z vami na izletu; 7.50 Danes za vas; 9.07 Igra za otroke; 9.46 Skladbe za mladino; 10.05 še pomnite, tovariši. . 11.05 Koncert; 15.05 Nedeljska reportaža; 15.25-18.50 Nedeljsko popoldne; 17.00 R. Rehar: Mojstrovine Sama Soma; 20.40 Glasbene razglednice; 20.50 Lahko noč, o-troci!; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih: Grožnjan 75; 00.05 A. Vučo: Pesmi; 00.15 V lučeh semaforov. 18.15 18.45 19.15 20.00 20.40 22.15 22.25 22.45 19.30 20.30 21.00 21.50 22.40 18.40 19.00 19.10 19.35 20.05 20.15 20.30 20.55 21.05 22.35 22.50 20.55 21.15 21.30 21.50 22.20 PONEDELJEK, 25. AVGUSTA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Program za najmlajše: NA DNU MORJA (lutke) Program za mladino: LOV NA RAKE Športni dnevnik. Ital. kronike in Vremenska slika DNEVNIK Humphrey Bogart: Privlačnost samote L’ULTIMA MINACCIA Filmske premiere Srečanje z Antoniom Dimitrijem DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL SREDOZEMSKE IGRE Prenos v evroviziji iz Alžira DNEVNIK SIKSTANT Nadaljuje se zanimiva rubrika posebnih reportaž, ki ima v programu proučevanje tako imenovanih vročih ali kritičnih področij. Tokrat bi morah biti na vrsti Bermudski otoki. Franco Ferrari je odpotoval na Daljni vzhod in je obiskal Nepal, državico med velikanoma Kitajsko in Indijo. Hkrati pa je bil Ferrari na Filipinih, kjer je proučeval posledice vojnega sodstva. VOKALNO INSTRUMENTALNI KONCERT Svetovno kolesarsko prvenstvo Prenos iz Belgije JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Sredozemske igre v Alžiru — Filmski pregled f~)ll70VTìì le V. Pečjak: VESOLJSKA IGRA Iz serije Drejček in trije Marsovčki Od zore do mraka: En dan v nabornem središču Odločamo Risank'-. DNEVNIK Sodobna oprema Z JAKO ŠTOKO MED IZSELJENCI: NE KLIČI VRAGA in MUTASTI MUZIKANT Ljubljanska TV bo danes predvajala dve deli Jake Štoke in sicer v predstavitvi našega SSG. V burki Ne kliči vraga nastopajo Alojz Milič, Zlata Rodoškova, Miranda Caharija, Adrijan Rustja, Stane Starešinič in Livij Bogateč, v Mutastem muzikantu pa Jožko Lukež, Mira Sardočeva, Bogdana Bratuževa, Silvij Kobal in Lili Bogateč. DNEVNIK Sredozemske igre: Košarka Jugoslavija - Grčija KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček: Risanke DNEVNIK Egipt za časa Tutankamona DOKUMENTARNA ODDAJA O ISTRI Pozdravite vse doma, glasbena oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 2C.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baletna glasba; 19.10 Pravna posvetovalnica; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.15 Slov. razgledi; 22.15 Glasba v noči. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Folk glasba; 9.15 Popevke; 10.00 Z nami je; 11.70 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek ; 14.45 Mini juke box; 15.00 La Vera Romagna; 16.15 Orkester; 17.45 Ritmi in melodije; 18.15 Športni pregled; 19.00 Glasbeni cocktail; 19.30 Pevski zbori; 20.00 Prenos RL; 20.30 Pisana glasba; 21.00 Nesmrtne melodije; 22.15 Operna glasba; 23.35 Ansambel Virtuosi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Orkester; 12.10-13.20 Hit parade; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Glasbeni mozaik; 17.05 Komorna in operna glasba; 19.20 Pro- gram s Sandro Milo; 21.05 Orkester lahke glasbe; 21.50 Klavičem-balo; 22.20 Ponovno na sporedu. II. PROGRAM 7.30, 8.30. 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.30 Nadaljevanka; 9.50 Popevke; 10.35 Poletni spored; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.00 Neapeljske popevke; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.35 Program z Rascelom; 18.35 Glasba pod vedrim nebom; 19.55 Giordano: Andrea Chenier; 21.55 Na sporedu so kitare. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Glasbena pravljica; 10.40 Orkestri; 11.15 Ansambelska glasba; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.10 Loški glas iz Zagorja; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Poletni kulturni vodnik; 18.00 Aktualnosti; 19.05 Ob lahki glasbi; 20.40 Ansambel Franca Flereta; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 če bi globus zaigral; 21.30 Operni koncert; 00.05 V. Taufer: Pesmi; 00.15 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 26. DO 30. AVGUSTA 1975 TOREK, 26. avgusta 17.10 Sredozemske igreč posnetek; 17.30 L. Suhodolčan: Naočnik in Očalnik; 18.00 Sredozemske i-gre — atletika, vmes Obzornik; 19.50 Biseri morja, film; 20.30 Dnevnik; 21.00 Zbogom kolonije: «Tretji svetovni mir»; 22.10 Ch. Bronte: Jane Eyre, nadaljevanka; 23.00 Dnevnik; 23.15 Sredozemske igre — gimnastika. Koprska barvna TV 18.00 Mediteranske igre, prenos iz Alžira; 20.55 Otroški kotiček: risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Spomini z Irskega, dok. oddaja; 22.05 Igre brez meja, 8. srečanje; 23.20 Pravica za črnca, film. SREDA, 27. avgusta 17.30 Sredozemske igre — filmski pregled; 17.50 J. Verne: V 80 dneh okoli sveta, nadaljevan- ka; 18.15 Sredozemske igre — a-tletika, vmes Obzornik; 19.45 Mladi za mlade- Brigadirji; 20.30 Dnevnik; 21.00 Kaj se je zgodilo s teto Alice? film; 22.40 Dnevnik; 23.00 Sredozemske igre — košarka Jugoslavija • Španija. Koprska barvna TV 20.55 Otroški kotiček: risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Mediteranske igre — atletika; 23.00 Mediteranske igre, košarka: Jugoslavija - Španija. ČETRTEK, 28. avgusta 18.50 Sredozemske igre — pregled; 19.10 Obzornik; 19.25 Napoleon in ljubezen, dramska serija; 20.30 Dnevnik; 21.00 «110 policija», serijska oddaja; 22.05 Kam na oddih?; 22.15 En dan v inštitutu Jožef Štefan; 22.45 R. Wagner: Predigra in Izoldina smrt; 23.00 Dnevnik; 23.15 Sredozemske igre — rokomet Jugoslavija - Španija. Koprska barvna TV 20.55 Otroški kotiček: risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Gentleman Joe, ubij!, film; 23.30 Pionirji modernega slikarstva: Eduard Manet. PETEK, 29. avgusta 18.10 in 18.30 Sredozemske igre — prenos; 19.00 Obzornik; 19.10 Morda vas zanima: Kotalkarji; 19.45 Tuja folklora: Španija; 20.30 Dnevnik; 21.00 Ziegfieldove norčije, film; 22.25 Pregled tedenskega programa; 22.45 Dnevnik; 23.00 Sredozemske igre — atletika. Koprska barvna TV 20.55 Otroški kotiček: risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Blaznost, film; 23.00 Mediteranske igre, nogomet: Jugoslavija - Maroko. SOBOTA, 30. avgusta 17.00 Sredozemske igre — prenos le, če bo igrala Jugoslavija; 17.40 Sredozemske igre — pregled; 18.00 Obzornik; 18.10 Mozaik; 18.15 Sredozemske igre — atletika; 19.25 Janošik — nadaljevanje in konec; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 20.50 Zunanjepolitični komentar; 21.00 Zabavna oddaja; 21.30 Moda za vas; 21.40 Kojak, film; 22.45 Dnevnik; 23.00 Sredozemske igre — atletika. Koprska barvna TV 18.15 Mediteranske igre; 20.55 Otroški kotiček: risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Zadnji meseci dru ge svetovne vojne; 22.30 Odpisa ni, serijska odaja. 1 janko kersnik: 24. AGITATOR «Jaz mu bom pisal! In to odpošljemo obenem!» dejal je Bolè. To rekši, vrže na mizo Korenovo in Miličino pisemce, katero je bil prej naglo prečital. Poseben sel je nesel malo potem vse liste v trg. Hrastu je Bolè očital, da je zlorabil njegovo prijateljstvo, ter mu naročil, naj «tistemu Korenu» pove, da se v prihodnje varuje takih drznosti, kakor je bila zadnja. Popoldne pa se je odpeljal graščak v trg h gospodu Antonu. Hotel se je maščevati ali — kakor se je sam tolažil — izpolniti besedo, katero je bil na pol zastavil osrednjemu odboru. TRINAJSTO POGLAVJE Kakor strela z jasnega, tako je zadelo Boletovo pismo Hrasta. Poklical je Korena in mu molče pokazal liste, katere je bil malo prej prejel. Tudi ta je prebledel in zopet zardel v lice in ni vedel, kaj in kako bi izpregovoril. «Sedaj smo izgubljeni!» vzkliknil je odvetnik. «Mislite li, da bo Bolè priskočil našim nasprotnikom?» dejal je Koren skoraj boječe, ker je čutil, da je on vzrok temu polomu. «On je nagle jeze in — verujte mi — tega nam ne bo odpustil. Jaz sem seveda — nedolžen! Pa najbolj neumno je to, da mi vi niste zaupali. Zakaj mi niste razodeli razmer svojih?» «Ko bi šel takoj k njemu? Povedal mu bom in ga prepričal, da vam ni bila trohica znana!» Hrast je malo pomislil. «Ne, ne, tu je vse zastonj ! Vrata vam bo pokazal in sedaj je sigurno vse prepozno! Oh, te nesrečne — vražje volitve ! » Rekši, je vrgel polno pest aktov in pisem, katere je v naglici zagrabil, po mizi, da so križem odleteli. «Propali bomo in vrhu tega sem se sprl z najboljšim prijateljem, katerega sem imel tu v trgu.» «Vse še ni izgubljeno, gospod doktor! Notar mi je malo prej povedal, da je pridobil zopet dva glasa, hišno svojo gospodinjo in svojega čevljarja, Kopitarja!» «Pojte, pojte!» «Le delati, agitirati je še treba!» Hrast je tekel dvakrat po sobi gor in dol. «Povejte mi vendar, gospod Koren, kateri vrag vas je motil, da ste pričeli take neumnosti z Milico? Da bi resno mislili...» «Gospod doktor!» vzkliknil je razdraženi koncipient. «Oh, kaj! Da bi resno mislili — študirali bi,, izpite svoje končali, potem šele se lotite takega dekleta! Sedaj pa — kaj pa ste sedaj?» Koren je bil razdražen, jezen, a obenem vendar nekako potrt. Skušal se je premagovati. «Kaj pa — sedaj! Sedaj le delam in agitiram za vas in za naše dobro, narodno prepričanje!» dejal je pikro. «Haha,» posmehnil se je doktor, a zinil ni besedice. Stal je pri oknu in bobnal po steklu. Koren je hotel oditi. «A kako je Bolè zvedel vso to stvar?» vprašal je naglo doktor, ne da bi se obrnil. «Niti slutnje nimam; a povedala mi bo Tilhova Barba.» «Poskusite! Pa še nekaj! Vedeti nam je treba še nocoj, kaj je ukrenil Bolè; to je važno in odločevalno. Ako nam je očiten nasprotnik, potem bode bolje, da ne kandidiram!» «Kaj pa mislite vendar! Če nam bo tudi nasproten, vsekako je treba poskusiti.» «Bomo videli!» Koren se je poslovil. Delati ni mogel več; bil je tako poln raznih vtisov in čutil, da je moral ven iz zaduhle sobe pod milo nebo na čisti zrak. Pa ne samo to — govoriti je hotel tudi s pismonošom, s Tilhovo Barbo, in napotil se je v sotesko za Medenovo pristavo. Srečal je babnico že pri vhodu v sotesko, dejala je, da se je namenila k njemu, ter potem brž začela razkladati vse, kar se ji je bilo tekom včerajšnjega in današnjega dne pripetilo; kako jo je ulovil koncipist Ruda in danes zopet graščak. Naposled je pošepnila Korenu na uho, čeravno brez potrebe, ker nikjer ni bilo videti žive duše: «Gospodična bi rada z vami govorila; zvečer v mraku pridite tja za grad, že veste kam, tja, kjer sta bila zadnjič; vi bolje veste nego jaz.?» «Ali nocoj?» «Nocoj — glejte no, kdaj pa — vprašala pa nisem — pa bo že nocoj, ker se je gospodični tako mudilo.» Kdo je bil srečnejši od Korena! Da mu je bila Milica vrnila njegovo pismo, ni ga žalostilo, nego še vesel je bil teh zaprek, ki so se nastavljale njegovi ljubezni; saj je vedel, da ga deklica ljubi, kakor le ljubi prva ljubezen, in slutil je, da ji bode očetov upor le še utrjeval ta' čut. Umel je tudi takoj, da ga hoče pri ribnjaku pričakovati. Napotil se je proti večeru tja po stranski stezi, kjer se ni bilo bati, da bi srečal koga, in dospel je ob določenem času k ribnjaku. Milica je bila že tam. «Ni prav, da sem vas vabila semkaj, pa povedati vam moram, kako je vse to prišlo!» dejala je hlastno, ko jo je bil on burno pozdravil in prijel obe njeni roki. Stala sta na mestu, kjer sta se bila prvič poljubila. «Vedite, Elza, Medenova gospa, je očetu vse razodela! Kje in kako je. ona zvedela ...» «Oh, to vem pa jaz!» hitel je Koren. Sedaj je bila vsa spletka obema jasna Njen vzrok pa je Koren takoj uganil. «Volitev, volitev, ta nesrečna volitev!» vzdihnil je potihoma. «Da, da, to sem jaz vedno trdila!» «Pa maščevati se hočemo, naj velja, kar hoče! Meden mora pasti.» «Oh, pustite to! Andrej, obljubite mi, da pustite vso stvar ! » «Katero? Volitev? Ni mogoče, Milica!» . «P11- obljubite mi, saj je prvo, kar vas prosim! Oče so ze tako razburjeni sedaj so v trgu pri kaplanu gospodu Antonu in ...» «Kaj, pri Antonu?» vzkliknil je Koren ves preplašen. u-i *Pa< P0P0^ne so se odpeljali tja in do sedaj jih ni bilo še domov!» J «Potem je pa slabo za nas; oh, nesrečni rod!» «Pustite jih, naj sami izbojujejo, kar imajo med seboj ; ne hodite med nje — to sem vas hotela prositi. Saj bo še lahko vse dobro!» Koren je komaj čul dekličine besede. Zavest, da bode Bolè sedaj v istini očiten nasprotnik Hrastov, razburila <*a je silno. (Nadaljevanje sledi) Tujcem vse težje Po gospodarski recesiji postaja položaj tujcev v ZRN težji — Problem z zaposlitvijo in omejitve na univerzi OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, 21. avg. — Zvezna repubUka Nemčija se je lahko do zdaj ponašala s tem, da je bila ena najbolj odprtih dežel za tujce, če že ne sploh najbolj liberalna. S koncem mastnih let, s političnimi in gospodarskimi posledicami recesije, s strahom pred brezposelnostjo. pa tudi pred terorizmom, se vse to vse bolj spreminja. Tujcem je po gospodarskem upadanju težje: ostajajo dlje časa brezposelni kot domači, oblasti jih hitreje izganjajo in vse pogosteje prihaja do izbruhov latentnega sovraštva do tujcev. Tudi za tistega, ki bi hotel študirati na zahod-nonemških univerzah, se bodo v prihodnje pojavile ovire, ki so jih mnoge druge države sicer že prej postavile, v Zvezni republiki Nemčiji pa so bile do zdaj neznane. Gornje besede so dobeseden citat iz današnjega uvodnika uglednega miinchenskega dnevnika »Stiddeutsohe Zeitung«. Bonska vlada je — sredi avgustovskih počitnic — včeraj presenetljivo energično posegla na tako rekoč neobvladljivo področje tujske politike. Zakaj? Brezposelnost v deželi še vedno ostaja nad milijonsko mejo. Napovedi gospodarskih strokovnjakov sicer ne izključujejo pravega gospodarskega poleta za prihodnje leto — če bi se uresničile vse potrebne mednarodne gospodarske in politične podmene — za letošnjo jesen in zimo pa vse kaže na moč turobno. Socialnodemokratska stranka (SPD) pa se pripravlja na svoj redni kongres. V sindikalnih vrstah se vse bolj širi nezadovoljstvo nad dejstvom, da brezposelnost ostaja tako visoka, delež tujcev pa le počasi upada. Dežele v razvoju so Bonnu (upravičeno) večkrat očitale, da se okorišča z njihovimi strokovnjaki, ko jih najprej issvalblja iz domače dežele, jim podeljuje državne štipendije, potem pa jih z vabljivimi ponudbami zadrži zase. Zdaj se bonska vlada sklicuje ravno na te očitke, da bi lahko reševala svoje probleme: tudi med visoko strokovnimi kadri grozi postopna brezposelnost. S amo med zdravniki' je okoli pet tisoč teh iz dežel v razvoju, ki se niso hoteli vrniti v domovino. Zdaj jim grozi omejitev bivanja v ZRN, če ne bodo imeli seveda posebno tehtnih razlogov. Afriške in azijske dežele bodo bonski ukrep — za zdaj je šele vladin osnutek — seveda pozdravile. Pa tudi domači krogi, akademska združenja, sindikati, študentje in sploh velik del javnosti, se bodo postavili na stran vlade. ANTON RUPNIK Prvi je bil Webb Ta mesec mineva sto let, odkar je človek prvič preplaval Rokavski preliv — Odsihdob že tisoč poskušanj OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA menla?^ ° « meSeC3 ^ mlada- 17'letna kanadska študentka prepiavala Rokavski preliv med Francijo In Anglijo v rekordnih 9 urah in 46 minutah. S tem je Kanadčanka nekako počastila stoletnico nenavadnih in drznih podvigov s katerimi 33kilo0mÌt°rov!aValCÌ’ * 86 0,U0eaj0' da PreplaVaj° ,>Kanal<<- ki na naj^Jem mestu me^ Bilo je 24. avgusta 1875 ko je 27-letni angleški kapitan trgovske mornarice Matthew Webb presenetil svet z nenavadnim rekordom: oblečen v svetlo škrlatne svilene kopalke in na debelo namazan z delfinovo mastjo je v 21 urah in 45 minutah preplaval Rokavski preliv od angleškega Dovra do francoskega Calaisa, kjer je po »hladnem marato, hu« hladnokrvno zavil v prvo krčmo na kozarček ruma. Pri tem boju z močnimi pre-livskimi vetrovi in valovi so ga spremljali trije čolni, ki su ga med plavanjem zalagali s pivom, brandyjem, čajem in kavo. Od WebBovega zgodovinske, ga podviga do danes skoraj ne mine poletje, da ne bi kdo poskušal preplavati Ro-kavskega preliva. Vestni sta. tistiki vedo povedati, da se je do sedaj zvrstilo že več kot tisoč ljudi, ki so poskušali preplavati Rokavski preliv, dejansko pa je to uspelo le eni četrtini izmed njih. Z viharnimi in temnimi valovi preliva so se spoprijeli že plavalci z vsega sveta, celo iz Gvatemale, Indije, Avstralije, Brazilije, Egipta ... Prva ženska, ki je preplavala »Channel«, je bila Američanka Gertrude Ederle, fti je leta 1926 za plavanje od fran- coske do angleške obale porabila 14 ur in 39 minut, njena rojakinja 16-letna Lynne Cox pa je leta 1973 za to potrebovala le še 9 ur in 36 minut. Najmlajša plavalka, ki je preplavala Rokavski preliv, pa je Egipčanka Abla Adel Khaira, ki ji je bilo lani, ko je preplavala preliv, le trinajst let. Angleži pravijo, da so pri plavanju čez preliv ženske na splošno uspešnejše od moških, vendar ne zaradi morebitne dodat ne maščobe, temveč zato, ker so vztrajnejše. MITJA MERŠOL Škandal in uspeh Ime znanega dramatika Harolda Pinterja se v teh vročih londonskih dneh bučno omenja kar na »dveh tirih«: na straneh opravljivega bulvarskega tiska ter v resnih recenzentskih stolpičih. Novinarskim čenčarijam je dramatik prišel v zobe zato, ker je njegova žena — igralka Vivien Merchant — zagrozila, da se bo ločila od njega, pri čemer je — za dodatno »kost« — omenila še neko drugo žensko, lady Antonio Fraser, hčei lorda Longforda (najgorečnejše-ga borca proti pornografiji), in kaj je lepšega za prežvekovanje v času kislih kumaric« kot trikotnik: dramatik, igralka in še »lady« iz dobre družine povrhu. Ijen pomen (prevajalec bi se pošteno oznojil pri prevajanju tega angleškega besedila), Gray je znan po takšnem vsebinskem in oblikovnem prijemu. To je pokazala že njegova poprejšnja igra »Butley«, ki jo je tudi režiral Ha-rold Pinter. Osrednja osebnost igre »Otherwise engaged« — Simon, ki ga igra Alan Bates — je mlad in uspešen založnik, ki je v lastno zadovoljstvo perfekcio-nistično »naštudiral« svoj način življenja, v katerem ni mesta za občutek ali čustveno zavzetost in prizadetost za medčloveške odnose, s svojimi prijatelji — in tudi s svojo ženo Beth — ravna in občuje brezhibno, vendar z ledeno brezosebno vljud- Okence v svet Ironija tega, sicer čisto zasebnega dogodka pa je, da je Pinter ravno v tem času zrežiral — tako pravijo resni kritiki — eno najbolj uspelih iger letošnje londonske gledališke sezone. Ironija namreč v tem, da delo govori ravno o problemu komuniciranja in odnosov znotraj in zunaj zakonskega jarma. Gre za delo Simona Gra-ya »Otherwise engaged« (»Sicer pa zaposlen«, hi prevedli ne povsem ustrezno). Podobno kot večina Pin-terjevih lastnih iger tudi to delo govori o problemu (ne)komuniciranja, napisano pa je v izpiljeno ar-tikulamem in visoko ra. finiranem slogu, v katerem imata vsaka beseda in izraz natančno oprede- nostjo in — »po angleško«: nikoli ne razkriva svojih notranjih čustev, celo tedaj ne, ko bi ga ta lahko navedla h kaki pozitivni reakciji. Tekstualno je to zelo zamotano, za odrski prikaz pa naravnost odlično delo. Simon se malone patološko zaveda natančnega in dobesednega pomena besed, ki jih uporablja, in vidi neposredno vzročno povezanost med blebetavim razmetavanjem izrazov ter neurejenim načinom življenja ljudi oko-li sebe. Njegova naštudirana brezbrižnost često povzroči, da sobesedniki zapadejo v furijast, a nemočen bes. Vas razplet igre (in tudi zaplet prav zaprav) Je torej v tem, da avtor s serijo dialogov prikaže Simona kot mojstra nekomunioiranja. Ko njegova žena, na primer, meni, da je mož že zvedel za njeno afero s prijateljem, mu pravi: »Z drugimi besedami, o tem si tako ali tako že slišal.« Simon pa hladno odvrne: »Z drugimi besedami, ali se ne bi mogla omejiti na kake druge besede?« — Prevedeno v »človeško« govorico: »Raje ne govoriva o tem.« V nekem drugem prizoru poskuša dekle (menda ji je ime Davina) omrežiti Simona. Sleče sl bluzo in ga po staromodnih ovinkih vpraša, ali mu je všeč. Simon z občudovanja vredno zadržanostjo odgovori: »Tvoje prsi so mi všeč, ob tvoji konver. zaciji pa mi gre na bruhanje.« In ji vrne bluzo. Vtis, ki nam ga posreduje Simon (oziroma ga odlično zaigra Bates), je vtis najbolj egocentričnega človeka pod soncem. Njegove hladne in brezbrižne maske ne spremene niti najbolj pretresljivi dogodki — zaročenec ene izmed deklet, ki b je Simon osvajal in obdeloval z brezosebno, malone kirurško hladnokrvnostjo, poskuša narediti samomor, Simonova žena pričakuje nezaželenega otroka — ne, s povsem nespremenjeno hladno masko se Simon ob koncu igre zamakne v poslušanje Wagnerjevega »Parsi-fala«. če bi mu stari pesnik Donne zabrenkal tisto, da »noben človek ni otok zase«, bi ga Simon verjetno hladno začudeno pogledal in vprašal, kakšna neki je le zveza med človekom in otokom. MITJA MERŠOL Teroristična sle». Francoska policija odkrila »veliko ribo« med ustaškimi teroristi — Načrti za nasilne akcije skriti v kovčku POSEBEN TANJUGOV DOPIS PARIZ, avgusta — Francoski preiskovalni organi in policija so bili nemalo presenečeni, ko so v noči med 16. in 17. julijem na stopnišču neke hiše v petnajstem pariškem arondismaju našli hudo ranjeno osebo, ki je imela dva potna Usta. Takoj so pomisUli na to, da sta oba potna lista ponarejena in kasneje se je pokazalo, da so imeli prav. !" t, '__________. -S ... Oblasti Zvezne republike Nemčije so očitno posebno zaskrbljene, da se silni gozdni požari v Luneburški pušči na Spodnjem Saškem ne bi razširili do ozemlja sosednje Demokratične republi- ke. V tem je brez dvoma čustvo dobrega sosedstva in mednemške solidarnosti, piše v svoji vsakdanji glosi v »Mondu« Robert Escarpit. Toda — ali pri tem ni zaznaven tudi strah, da tako skrbno va- rovana meja ne bi bila kršena na način, ki je izrecno nasproten vsem predpisom? Naravne sile imajo pred človeškimi zamislimi vsaj prednost, da ne potrebujejo nikakršnega »amweì-sa«. Ampak, morebiti vidi jo Nemci, tako z vzhoda kot z zahoda, prav v tem neodpustljivo slabost,. Tudi potem, ko so odkrili »tretjo identiteto« človeka, ki je imel v glavi tri naboje, presenečenj še ni bilo konec. Ime Dane šarac francoskim policistom namreč ni povedalo ničesar, ker ni bilo zapisano v njihovih kartotekah. Po tistem, kar so našli v njegovih dveh kovčkih, pa so spoznali, da gre za človeka, ki je v Parizu »nekaj« organiziral. Nekaj velikega. Vsebina teh kovčkov je bila več kot zanimiva. V prvih sporočilih agencije »France Presse« je bilo rečeno, da so v njih poleg propagandnega orožja in gradiva našli tudi načrte za teroristične akcije. Preiskovalni organi so takoj skušali ugotoviti, proti komu so bile uperjene te teroristične akcije, čas je tekel in čedalje bolj jasno je bilo, da ima policija v rokah »veliko ribo«. Maščevanje nad nemočnimi Preiskovalni organi zdaj vedo, da se je Šarac, ki so ga imenovali »Bakovič«, rodil leta 1927 v Velikem Og-radjeniku Čitluk in da je bU od leta 1942 do konca vojne med ustaši. Nekaj časa je »služboval« v zloglasnem taborišču Jasenovac. Tam se je »izkazal« s surovostjo pri mučenju in pri ubijanju tisočev nemočnih zapornikov, otrok, žensk in drugih, ki jih je tako imenovana »neodvisna država Hrvatska« razglasila za svoje sovražnike in jih obsodila na smrt samo zato, ker so bili Srbi. Ob koncu vojne je skušal pobegniti v Avstrijo, vendar so ga prijele enote narodnoosvobodilne vojske. Šarac je »pravočasno« poskrbel za to, da bi izginilo čfm več prič njegovih in usta-ških zločinov, zato so ga izpustili. Ker se je bal dokazov, ki bi lahko vsak trenutek prišli na dan, in ker ni hotel biti »miren državljan«, se je že leta 1946 pridružil skupini ustaških odpadnikov, ki je nadaljevala »delo«, začeto med vojno — umore, požige, rope. Prihodnje leto so ga prijeli. Mostarsko vojaško sodišče ga je obsodilo na večletno zaporno kazen. Takoj, ko so ga izpustili, je emigriral in se pridružil svojemu tropu v Zahodni Nemčiji. Sodeloval je pri vseh večjih akcijah ustaških emigrantov v tej državi — v atentatu proti konzulu Klariču, pri organiziranju uboja konzula Milovanoviča in pri pripravljanju neke velike akcije, ki so jo nameravali speljati leta 1967. Kasneje je sodeloval pri organiza ciji napada na beograjski železniški postaji in pri nastavljanju bomb v kino dvorani »20. oktobar«, prav tako v Beogradu, ter pri miniranju spomenika na pokopališču narodnih herojev na Mirogoju v Zagrebu. Bombe je podtikal tudi v mednarodnih vlakih, ki vozijo skozi Jugoslavijo. Organiziral je tudi uboj našega državljana Bože Martinca, itd. Sodišče v Rewensburgu ga je zaradi dokazane teroristične dejavnosti leta 1970 obsodilo na 6 let zapora. Kazni ni prestajal do konca, ver jetno zaradi »lepega vedenja«. Takoj ko je prišel iz zapora, se je povezal z Nikolo Miličevičem, imenovanim Bebanj, Gojkom Bošnjakom Tomo Naleteličem, Božom Jeličem, Mladenom Doličem in drugimi zagrizenimi zlikovci. Med zloglasnimi pajdaši V Zahodni Nemčiji so se -zanj »delovni pogoji« poslabšali, zato se je začel seliti tudi v sosedne države. Kot pišejo francoski časopisi, je sodeloval na sestankih »črne fašistične internacionale« konec preteklega in v začetku letošnjega leta v Lyonu. To mu je verjetno olajšalo pot do ustaških teroristov, ki živijo v Franciji. Menijo, da bi to lahko bili zloglasni teroristi Kovač, župan, Rendu-lič in drugi. Načrte, ki so jih našli v kovčku, je ver- jetno izdelal skupaj z omenjenih teroristi. Odgovor na vprašanje, kaj so nameravali, je za zdaj še skrivnost preiskovalnih organov. Z gotovostjo lahko sklepamo le, da so bili ti načrti uperjeni proti SFRJ in proti njenim državljanom. Francoski preiskovalni organi so se v veliki meri zanimali za osebnost Daneta Šarca, da bi čim več zvedeli tudi o teroristih, ki delujejo na francoskem ozemlju. Zato so si med drugim ogledali tudi dokumentarni film o ustaških akcijah. Pričakuje mo lahko, da bodo Sarčev dosje tokrat čim bolj izpopolnili, saj bi jih lahko pripeljalo do »izvira« — do osrednje teroristične organizacije, v kateri ima šarac vsekakor »pomembno mesto«. To pa pomeni, da šarac kot organizator in izvršitelj številnih atentatov in zločinov veliko ve. Preiskava je v teku Tokrat bi lahko veliko več izvedela tudi francoska policija, ki si v zadnjem času močno prizadeva doseči, da francosko ozemlje ne bo več pomembno razpotje za nasilje teroristov in da Pariz ne bi bil več mesto (kot so Lyon in nekatera druga), v katerih imajo teroristi svoje pristaše in varna skrivališča, šarac se je zatekel v nišo številka 101 v ulici Saint-Charles, v kateri je imel verjetno dva »gostitelja« — teroristični družini, ki sta ga skrivali. Vse to kaže, da bo preiskava, ki jo vodijo francoski organi, dala veliko več po datkov in bolje osvetlila teroristično dejavnost v Fran ciji, ki je bila v posameznih primerih doslej nepojasnjena. Francoska vlada je v odgovoru na jugoslovanski memorandum iz leta 1972 obljubila, da bodo njeni organi z vsemi svojimi močmi skušali raziskati žarišče teroristične dejavnosti, zato lahko pričakujemo, da bodo tokrat obljubo tudi izpolnili. ŽARKO STOJANOVIČ Lizbonsko letališče je v zadnjih dneh postalo terminal dveh eksodusov Nanj se vsak dan zgrinja po nekaj tisoč Portugalcev, ki v paniki zapuščajo Angolo, in po nekaj sto portugal-skih naseljencev, ki sp do pred kratkim predstavljali evropsko kolonijo na otoku Timor. ~ Kaj pomeni ta priliv beguncev za Portugalsko, samo v vsakovrstnih težavah in stikih, je bolj ali manj znano. Tudi so znani razlogi, ki so Portugalce iz Angole — sami se imajo v pretežni večini za Angolce in Angolo za svojo domovino — navedli do tega, da so zapustili deželo, kjer so nameravali ostati. Manj znano pa je, kaj je povzročilo ta eksodus na otoku Timor, oziroma na tistem delu otoka, ki je pod portugalsko upravo. Iz 16. v 20. stoletje Zgodba se je začela pred štirimi sto-letji, ko je nemirni in raziskovalni pa Pustolovski duh pripeljal portugalske pomorščake na Timor, otok v indonezijskem arhipelagu, 500 kilometrov od avstralskih obal. Na otok, ki meri približno 15.000 Kvadratnih kilometrov, v dolžino 450 n v širino 90 kilometrov, naseljuje pa S tudi 600.000 ljudi, Portugalci niso ;P r’, sami. Odkrili so ga tudi nizo-ernski pomorščaki in se tam vsidrali. lerif “m pomorski velesili sta si J!"" s kompromisnim sporazu- m otok razdelili na polovico, tako ua je zahodni pripadel Nizozemski, vzhodni pa Portugalski, ki je mimo te-na, zahodnem delu obdržala majhno enklavo Okussi-Ambeno. V bur-hii zf°dovini kolonialnih prepirov je Pn\.£ , yečkrat kamen spodtike med ortugalsko in Nizozemsko, dokler ni-ri_ 7fder pred prvo svetovno vojno mpH011?10 mo6m razmejitveno črto med obema kolonijama. V drugi sve-V°jni Je otok trikrat menjal go-spodarja, preden so MacArthurjeve cena Z njega JaPonce, po vojni ma ^I?Člle ,otok v upravo prejšnjima metropoloma. rp, °r.tugalski kolonializem nima na va laKii1 nitl en6ga argumenta, ki bi fL^anko navedel v svoj alibi ali olaj-sevakio okoliščino. Dežela je domala iin^0x-ala’ kot Pred štirimi stolet-;iiln'Lu’ma^ne> ki govore razna malaj-ska narečja, so Portugalci ljubeznivo raadehli na »cmlizade« in »nao civili-likn A-*0 '|e’. na tiste ki so kolikor to-ima in one< ki niso- Slednji odsto+iH6 danes večino, izraženo s 95 vsi, »civilizados« in »nao ci-ob^w^ P3, Primat v tuberkuloznih stik oJ,?’ kakor je razbrati iz stati-stik svetovno zdravstvene organizacije. kolonu^0- m®sto Dili ki z njim vsa taknrJ^roi56 do 25■ aprila lani živelo takorekoč y XVL stoletju. Politični P es v Lizboni, ki je napravil konec Spopadi na otoku Timor Težavno porajanje neodvisnosti Indonezija nima ozemeljskih zahtev, vendar... je stranka zahtevala januarja, skupaj z FRETILIN. Trikrat premešane karte fašističnemu režimu in napovedal dekolonizacijo, je tudi portugalski Timor zbudil iz dremeža in ga čez noč presadil v burno XX. stoletje. Iz Dili-ja je 2. junija lani prišla v Lizbono novica, da so na Timorju ustanovili »Uniao dos Povos Timorenses« (Zveza timorskih ljudstev), ki je takoj povedala svoj program v okviru dekolonizacije: priključitev k Indoneziji- Podobno kot na Portugalskem so potem tudi na Timorju rasle stranke, strančice in gibanja kot gobe po dežju. sega skupaj devet. Iz njih je mogoče izluščiti tri glavne skupine. • Neznatna strančica se zavzema za »popolno integracijo s Portugalsko«. Skupinica predstavlja nekaj lju di, ki se gre prej igro kot politiko • V drugo skupino štejeta stran ki, ke se zavzemata za neodvisnost. FRETILIN (Demokratična fronta za neodvisnost vzhodnega Timorja) združuje v svojih vrstah najrevnejši del prebivalstva in je po ocenah iz Djakarte »komunistično obarvana«. Njen prvi šef je bil Francisco Xavier Amarai, nasledil pa ga je novinar Ra-mos Horta. UDT (Uniao democratica do Timor — demokratična unija Timorja) je druga stranka, ki se zavzema za neodvisnost. Opira se na maloštevilni srednji sloj domačinov in Portugalcev ter trdi, da predstavlja 70 odstotkov prebivalstva. Njen šef je Francisco Lopez da Cruz, ki so ga v novinarski in politični terminologiji označevali za »zmernega«. Indonezija in Timor • v tretjo skupino, ki se zavzema za priključitev k Indoneziji, sodi stranka APODETI. Trdijo, da predstavlja neznatno manjšino. Ker je ob sedanjem razpletu na Timorju neposredno zainteresirana tudi Indonezija, najprej odgovor na vprašanje »zakaj Djakarta ni priključila k svoji državi tudi vzhodnega Timorja, ko bi to, vojaško gledano, lahko storila ob aneksiji zahodnega dela otoka«. Ko je bil predsednik Sukamo 1961 obiskal Lizbono, je Salazarju svečano obljubil, da bo »Indonezija dosledno spoštovala portugalske interese na Timorju«. Istega leta so v Djakarti odprli »urad republike Timor«, kar je Lizbono močno vznemirilo. Garnizijo v Diliju so okrepili z nekaj sto vojaki, toda zgodilo se ni nič. Indonezijske ambicije so se gibale v okviru nekdanjega nizozemskega kolonialnega imperija in Djakarta je lojalno spoštovala dogovor med Sukamom in Sa-lazarjem tudi v času, ko je bila ob »konfrontaciji z Malezijo« na vrhuncu svojega nacionalističnega čustvovanja. Zunanji minister Malik je tudi sedaj zagotovil, da »Indonezija nima nobenih ozemeljskih pretenzij do Ti- -Morje banda Larantuka: -Alor- ?2Sž :0. Solar- :pr? IW -.0^ M D!Lk3&!- 0CUSSI--0cussi' AMBENO JE -(PortJ-u^ W 1 ^u^PORTUGALSKF ^7 vč—= :N.GV!NEJA=ri ■TiMORSKO-mrm —M O RJ E^flllillHl Roti — 0 150: BS 751 É5!km AVSTRALIJA morja, da pa bi bila pripravljena nuditi varnost tamkajšnjemu prebivalstvu, če bi le-to zahtevalo ...« Dve gibanji za neodvisnost, UDT in FRETILIN sta se januarja sporazumeli, da bosta nastopali enotno. Zahtevali sta takojšnjo neodvisnost in prekinitev vsakršnih vezi s Portugalsko. Obe sta soglašali tudi v tem, da pride v poštev za razgovore samo Portugalska, in da Indonezija v nobenem primeru ne more biti sogovornik pri razgovorih o neodvisnosti. Za Lizbono ni bil problem v dilemi, neodvisnost ali ne, marveč kako popeljati Timor v neodvisnost. Visoki komisar polkovnik Lemos Pires, ki je prispel v Dili novembra lani, je skušal v sodelovanju z domačimi strankami vzpostaviti vladni svet, ki bi upravljal kolonijo do neodvisnosti, a mu to ni uspelo. Proindonezijska stranka APODETI se o tem sploh ni hotela pogovarjati, levičarski FRELI-TIN pa je bila bojda v svojih pogojih prezahtevna. V Dili je odletel minister za odnose s prekomorskimi posestmi, ki ga na kratko imenujejo minister za dekolonizacijo Antonio del Almeida da Santos. Iz tega obiska se je 28. junija rodil setanek v Macau, toda karte so bile že na novo razporejene. Proindonezijska stranka APODETI se je skupaj s stranko za neodvisnost UDT sestanka udeležila, FRETILIN pa je razgovore bojkotiral z utemeljitvijo, da njeni predstavniki ne bodo sedeli za isto mizo s predstavniki stranke, ki zahteva priključitev k Indoneziji. Rezultat sestanka je bil, da bodo ustanovili začasno vlado, ki bo do oktobra 1978 upravljala Timor, nakar bo otok dobil neodvisnost. To je ustrezalo dotedanjim stališčem UDT, ki je v zadnjem času zahtevala, naj Portugalci ostanejo na otoku, dokler ta ne »bo zrel za neodvisno življenje«, kar je v popolnem nasprotju s tistim, kar Po Macau so bile karte še enkrat premešane. V noči od 10. na 11. av gust so pristaši UDT izvedli »mini udar« v Diliju in zasedb letališče, radijsko postajo ter sedež policije; portugalska organizacija, ki šteje 300 vojakov, se ni upirala, po vsem videzu zato, ker se je akciji UDT priključila domačinska vojska in policija, ki šteje okrog 3.000 ljudi. Naslednjega dne pa je Lizbona prejela nekakšen ultimat, v katerem je UDT postavila dve zahtevi: • Takojšnjo neodvisnost. • Aretacijo vseh voditeljev in pri padnikov levičarske stranke FRETILIN, s katero je januarja sklenila sporazum o skupnem delovanju za neodvisnost. Nekaj dni zatem se je začel eksodus Portugalcev s Timorja; z ladjami odhajajo v Avstralijo, z letali pa v Lizbono. Poročila, kaj se tam dogaja so skopa, protislovna in le posredna. Iz Djakarte poročajo o spopadih med pristaši UDT in FRETILIN in o stotinah beguncev, ki beže na indonezijski del otoka, v Canberri pa go , vore, da bi morala biti Avstralija pripravljena, če bi Indonezija inter venirala. Indonezija je poslala proti Timorju rušilec, za katerega se še ne ve. kam je namenjen. Sicer pa je indo nezijska prizadetost ob perspektivi, da dobi Timor neodvisnost, dokaj jasna. Djakarta do Timorja nima nobenih ozemeljskih zahtev, močno pa bi bila vznemirjena, če bi se na portugal skem delu otoka zasidral kak progre-sistični režim, katerega bi poosebljal FRETILIN, ki ga imajo v Indoneziji za »komunistično' obarvanega«. Skratka, Djakarta ni pripravljena dopustiti, da bi neodvisni Timor postal odskočna deska za tisto, kar tam imenujejo »subverzija mednarodnega komunizma«. Drugi problem, ki vznemirja Dja-karto, je podobne narave. Kako se bo opredelilo 20.000 na Timorju živečih Kitajcev, ki imajo v rokah vso trgovino: za Peking, za Taivan, ali za indonezijsko državljanstvo, če bi prišlo do priključitve k Indoneziji. Vsaka od treh možnosti je za Djakarto enako neprijetna, glede na stališče ki ga ima do prekomorskih Kitajcev Premalo je podatkov, da bi lahko sodili, kakšna je prava identiteta interesov, oziroma spleta interesov ki so povzročili »timorski zaplet«. ’ Na dlani je le portugalska projekcija tega zapleta: dodatna politična in materialna obremenitev za državo ki v porevolucionamih krčih in težavah, ki jih s seboj prinaša proces dekoloni-zacije, išče svojo politično in social-no vsebino ter skuša precizirati tudi svoje mesto v svetu. Miran Šuštar Priprave univerze v Mariboru Slovesnost ob razglasitvi druge slovenske univerze bo 18. septembra Počitnice v visokošolskih centrih ponavadi minejo mirno in v pripravah na jesenske izpitne roke. Letošnje mariborske visokošolske počitnice pa so zelo živahne in bodo ostale v analih visokega šolstva v Mariboru zapisane kot prelomne. V juniju so visoka ekonomsko komercialna šola, visoka tehniška šola, visoka šola za organizacijo dela v Kranju, pedagoška akademija, višja pravna šola, višja agronomska šola in visokošolska študijska knjižnica podpisale samoupravni sporazum o združitvi v Univerzo v Mariboru. Ko je skupščina SRS potrdila tista določila iz tega samoupravnega sporazuma, ki so pomembna za zagotavljanje enotnega sistema dela visokega šolstva v Sloveniji, je svet univerze 3. julija v tovarni Impol v Slovenski Bistrici razglasil Univerzo v Mariboru. S tem je mariborsko višje in visoko šolstvo stopilo v novo obdobje, ki predstavlja logično kontinuiteto njegovega več kot petnajstletnega razvoja. Čeprav gre za logičen razvoj, pa sprejetje samoupravnega sporazuma in razglasitev univerze prinaša tudi mnogo novitet, ki jih bo potrebno v jeseni uvesti v delo. Pri tem gre zlasti za novo ustavno konstituiranost visokega šolstva na osnovi zakona o visokem šolstvu, za poglabljanje povezovanja med visokošolskimi institucijami in gospodarsko in družbeno prakso, za razširitev programa marksističnega izobraževanja in za mnoge druge enako obsežne naloge. Pri tem pa je potrebno poudariti, da razglasitev univerze v Mariboru še ne odpravlja vprašanj nadaljnjega razvoja visokega in višjega šolstva v Mariboru in da bo zato potrebno ta vprašanja še naprej razreševati. Več kot 8000 študentov, ki bodo začeli ali pa nadaljevali študij na univerzi v Mariboru, 168 rednih in 97 pogodbenih visokošolskih učiteljev ter 47 rednih in 15 pogodbenih asistentov čakajo v sti pedagoški delavci, med ka-jeseni zahtevne naloge. TOMAŽ KŠELA Turistična trgatev v Ormožu Pričakujejo, da bo 28. avgusta prišlo k njim precej gostov ORMOŽ, 19. avg. — »Turistične kapacitete so trenutno v Ormožu popolnoma zasedene, sicer pa so bile v povprečju v turistični sezoni zasedene okoli devetdeset odstotno,« je povedala ormoška turistična delavka Angelca Munda. Ormož sicer ni posebno znano turistično sre-dišče, vendarle pa s svojo gričevnato okolico zlasti v poznem poletju in v jeseni privablja domače in tuje turiste in dopustnike, ki želijo preživeti dopust v kmečkem okolju. Zato se Ormožu in njegovemu okolišču odpirajo široke možnosti za razvoj kmečkega turizma. Osrednjo turistično zanimivost predstavlja trgatev. V Ormožu bo 23. avgusta posebna turistična prireditev, ki bo naznanila začetek trgatve v ormoških in jeruzalemskih goricah. T. KŠELA Brente čakajo na trgatev Vinogradnik! na Koprskem pravijo, da jim je vreme zagodlo KOPER, 21. avg. — Vreme jo je letos vinogradnikom nà Koprskem in Krasu krepko zagodlo. Prvi pravijo, da jim ni bilo naklonjeno že v času cvetenja, Tudi kasneje je nagajalo, saj je bilo dežja precej več kot običajno. Da bi trto ohranili pri zdravju, so letos škropili kar osemkrat, ni pa izključeno, da bo treba še enkrat. Delo s trto je b-lo torej več kot lani, pridelek pa bo, po dosedanjih ocenah, ravno takšen. Računajo na 250 vagonov grozdja. Pri Agrarii pravijo, da so glede na okoliščine, ki so vladale letos s takim pridelkom kar zadovoljni. Upajo le, da bo vseh 330 hektarjev vinorodnih površin deležnih dovolj sonca do trgatve. Sonce je namreč tisto, ki sedaj lahk0 zagotavlja kakovost in če ga bo dovolj, se nam za Martinovo ni treba bati. D. GRČA Morje za dva tisoč delavcev Poceni počitnice za člane kolektivov v radgonski občini GORNJA RADGONA, 19. avg. — V naselju radgonske občinske počitniške skupnosti v Lovrečiči bo v poletnih mesecih v enajstih izmenah letovalo blizu dva tisoč članov delovnih kolektivov in njihovih družinskih članov. Za letovanje že je nekaj let veliko zanimanja. Naselje, ki ima poleg doma še 19 vikend hišic hi nekaj posebnih sob, lahko v eni izmeni sprejme 150 dopustnikov. Ker je v bližini urejen tudi prostor za kampiranje, se številni odločijo, da prežive dopustniške dneve pod šotori. Trenutne prostorske zmogljivosti počitniškega naselja omogočajo v eni sezoni letovanje dobri tretjini vseh zaposlenih v občini. Cena oskrbovalnega dne je ugodna. Za odrasle je potrebno odšteti 65 din, za otroke pa le 38 dinarjev. I. G. Avto kot „prtljaga“ na vlaku Avtomobilisti lahko potujejo na počitnice tudi z vlakom LJUBLJANA, 21. avg. — »Ponudbo železnic, da bi avtomobilisti potovali na dopust z vlakom in svojim avtom kot »prtljago«, smo pri nas kar dobro sprejeli,« so nam povedali v upravi ljubljanske železniške postaje. Vsak dan je namreč h kompoziciji vlakov, ki peljejo v Beograd, Split in Ploče, pripet tudi vagon, naložen z osebnimi avtomobili, katerih lastniki potujejo v spalnem vagonu ali katerem drugem razredu. Čeprav Je to nekoliko dražje, karta za osebni avtomobil srednjega razreda (imajo 3 razrede za različne velikosti avtomobilov) do Beograda velja 374, do Splita, kjer je največ zanimanja pa 390 dinarjev, se to ljudem splača, pravijo, ker prihranijo na času m pr ide j 9 spočiti na cilj. D. BOŠNJAK V Ljubljani 4.661 »brucov« LJUBLJANA, 19. avgusta (Tanjug) — V novem šolskem letu se je za vpis na desetih fakultetah ljubljanske univerze prijavilo 4.6S1 kandidatov. Vpisovali bodo od 15 .do 30. septembra, razen na strojni in elektrotehniški fakulteti, kjer se bo vpis začel 8. septembra. Na ljubljanskih fakultetah ni sprejemnih in kvalifikacijskih izpitov, razen na medicinski fakulteti ter fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, kjer bodo sprejemni izpiti konec tega meseca. Na filozofski fakulteti se je prijavilo 751 kandidatov, na pravni 501, na ekonomski 998, na fakulteti za naravoslovne znanosti in tehnologijo 444 kandidatov. Na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je prijavljenih 409, na fakulteti za elektrotehniko 275, na strojni 359, na medicinski 305, na biotehniški 338, na fakulteti za sociologijo, politične znanosti in novinarstvo pa 331 kandidatov. Izredno odkritje v Rogaški Slatini ROGAŠKA SLATINA, 19. avg. — Delavci Geološkega zavoda Slovenije so pri poizkusnih vrtanjih v okolici Podplata odkrili v globini 546 metrov doslej največji vrelec mineralne vode. Po količini vode in plina je skorajda tolikšen kot vsi dosedanji rogaški vrelci skupaj. V prihodnjih mesecih bodo novi vrelec priključili glavnemu cevovodu za Rogaško Slatino. Izvir je od tega cevovoda oddaljen kak kilometer. Nove količine mineralne vode so za Rogaško Slatino vsekakor izredna pridobitev, saj bodo lahko pokrivali potrebe celotnega jugoslovanskega trga, še več vode pa lahko izvozili. M. STRAŠEK Slovenski čebelarji v Liki GOSPIC, 19. avg. (Tanjug) — Čebelarji iz SR Slovenije se tudi letos niso izneverili dolgoletnemu izročilu. Tako kakor prejšnja leta so prispeli na znane kvalitetne pašnike za čebele, kakršnih je Lika polna. Čebelarji iz Ljubljane, Maribora, Novega mesta. Nove Gorice in drugih mest so pripeljali s seboj najmanj 4000 panjev. Slovenski čebelarji so zadovoljni zlasti zato, ker so v okolici Bilaja, Ribnika, Kruškovca, Metka, Lovinca in na jugu občine Gračac naleteli na zadostno količino rož in trav za prehrano čebel, na primer jesenske vrese, kadulje, materine dušice itd. S seboj so pripeljali tudi točila za med, tako da ga bodo kmalu začeli voziti v Slovenijo. 606 ton rib v avgustovskem mraku IZOLA, 20. avg. — Avgustovski mrak (mrak je čas, ko je ulov rib najboljši) je bil za izolske ribiče letos nadvse uspešen. Nalovili so kar 600 ton rib, med katerimi je bilo največ sardel in inčunov. Ulov je dosti boljši kot običajno. Izolski ribiči so s svojimi 22 ladjami, toliko jih ima Delamaris v svoji floti, ponavadi v mreže zajeli 200 do 300 ton rib, letos pa kar še enkrat več. Ribiči pravijo, da zato, ker ni bilo take vročine, povrhu vsega pa so lovili tudi bliže obali, kar se tudi ne zgodi vsako poletje. Najboljši ulov, večinoma so lovili v Tržaškem zalivu, je bil nekako na sredini mraka, H. avgusta, ko so v svoje mreže v eni noči zajeli nič manj kot 120 ton rib. Sedaj bodo ribiči nekaj dni »počivali«, konec tedna bodo imeli ribiški praznik, nato pa 26. avgusta ponovno odpluli na morje. D. GRČA SOSED SOSEDU Potrditev sosedske sloge Anton Žibret in Ivan Urek sta prva pri nas zgradila skupen hlev — Kot bi prišel k eni hiši — Skupno delo je soseda med sabo še bolj povezalo LOČE PRI DOBOVI, avgusta — »Tone in Ivan sta zgledna kmetovalca. Kot neposredna soseda sta pričela razmišljati o postavitvi skupnega hleva. Ogledala sta si podobne objekte na Hrvatskom in v Avstriji ter se odločila. Z lastnim denarjem in krediti sta pred poldrugim letom zgradila hlev, v katerem sta doslej spitala že 384 telet. Ob medsebojnem zaupanju dosegata zelo dobre rezultate« — se nam dejali pri pospeševalni službi Agrarie Brežice. Ni ju bilo težko . najti, v vasi ju vsakdo pozna, pa čeprav s precejšnjim nezaupanjem spremljajo njuna prizadevanja. V 36 metrov dolgem hlevu sta krmila novo skupino telet, ki jo je poslalo v pitanje brežiško podjetje. Ivan Urek je pripovedoval: »Vaščani Loč smo vse po vojni skupno uporabljali nekatere stroje in med prvimi ustanovili strojno skupnost, sedaj imamo že dve, midva s Tonetom pa sva pred petimi leti sodelovanje razširila. Približno enaki posestvi imava, vsak po 10 ha obdelovalne površine, zato sva Pomnik padlim v Jagarščah V tem kraju blizu Cerknega so marca 1945 padli ranjenci CERKNO, 20. avg. — Poleg centralnih partizanskih bolnišnic »Pavla« in »Franja« je bilo v cerkljanskih in idrijskih hribih še več manjših bolnišnic in okrevališč. Tako okrevališče je bilo tudi v grapi pod Idrijskimi Krnicami, na domačiji v »Peklu«. To okrevališče pa je bilo izdano. Nemci so ga napadli v juniju 1944; večini osebja in ranjencem je uspelo pobegniti. Okrevališče so potem preselili v soteske v bližini Ja-garšč pri Cerknem. Toda v zadnji nemški ofenzivi v marcu 1945, so Nemci prečesali tudi te soteske. Ranjenci so se morali umakniti. Tedaj je padel bolničar Stanko Kosovel in enajst ranjencev. Teh žrtev se bodo spomnili v nedeljo, 31. avgusta. J. JERAM razmišljala o skupni gradnji svinjakov; na predlog strokovnjakov pa sva se predvsem zaradi nestabilnega tržišča in možnosti preusmeritve odločila za gradnjo hlevov, v katerih bi pitala govedo.« Pred dvema letoma sta registrirala prvo jugoslovansko živinorejsko skupnost in začela iskati kredite. Pot do njih je bila zamudna, vendar sta primaknila tudi svoj denar in tako v razmeroma kratkem času zgradila poslopje. Ker leži vas na poplavnem območju, sta teren nasula z zemljo, ki sta jo dobila iz jame za gnojevko, potrebno pa je bilo navoziti še precej gramoza. Ob koncu lanske zime je bila v hlevu že prva živina. Pri delu sta se odlično ujela, si ga porazdelila in z 200 tisoč dinarji kosmatega dohodka končala prvo leto poslovanja. Podobno kot pri vlaganju, kjer sta vsak prispevala polovico, sta tudi drugod delala z roko v roki. »Vse gre na pol, od najinega dela do krmil, po potrebi založiva denar drug za drugega, ob koncu pa na podlagi knjigovodskih knjig narediva obračun. Ce kdo vlaga več, v naslednjem letu sporazumno izravnava, riziko si deliva. Čeprav bo treba kredit vrniti v desetih letih, poslujeva uspešno. Da bi pri pitanju lahko uporabila v celoti krmila iz lastnih posestev, sedaj iščeva posojilo za gradnjo štirih silosov, v njih bo mogoče shraniti 800 kubičnih metrov silaže. Potem bo deda mnogo manj, čeprav je že sedaj veliko lažje kot sicer, bolj čisto je. Seveda pa je odgovornost za toliko repov mnogo večja! Kljub vsem težavam na trgu sva poslovala uspešno, le prepoceni sva bila, se nama dozdeva,« je dodal Anton Žibret. Urekova in Zibretova družina sta vsak dan skupaj na travniku ali na polju, dvakrat na dan pokladata oba gospodarja živini, ob nedeljah pa »dežura« le eden. Daljšega dopusta si sicer še ne moreta privoščiti, sporazumno pa bo tudi to kmalu mogoče. Ostali del posestva z vinogradi in pridelovanjem mleka postaja vse manj pomemben. Kot ena družina so postali; če v hiši govoriš z Ivanom, velja dogovor tudi za Žibretove. Uporabljata orodje obeh, kot da bi bilo skupna lastnina, v odnosih med sabo in do Agrarie »igrajo na odprte karte«, zato ne prihaja do sporov in nesporazumov, vse razmejitve so zapisane tudi v pogodbah. Teleta v boksih, ki imajo 140 stojišč, mimo prežvekujejo, Ivan in Tone pa sta v mislih vedno pogosteje tudi pri silosih. V njih bosta imela krmo za vso živino iz lastnih površin, njun vsakdan bo še manj negotov, sosedsko sodelovanje še bolj uspešno. VLADO PODGORŠEK Z ZDRUŽENIMI MOČMI — Tone in Ivan sta sama postavila skupen hlev. Foto; Vlado Podgoršek Joše Javoršek Obisk Odlomek iz knjige 55Pičevci“ Pri založbi Partizanska knjiga je v zbirki Polemika izšla nova knjiga Jožeta Javorška z naslovom »Pičevci«. Knjigi so za osnovo dnevniški zapisi, ki jih je zadnje mesece lani pisatelj objavljal v »Delu«, vendarle pa je v njej še polno novih strani. »Pičevci« so v bistvu nadaljevanje Javorškove polemične knjige »Samotni jezdec«, ki je pred kratkim izšla v ponatisu. Iz »Pičevcev« objavljamo nasednji odlomek. Dr. Fiki Gabriel je zdravnik. Rojen je bil leta 1941, v času torej, ko je šlo Slovencem za biti ali ne biti, otroštvo, mladost in čas učenja je preživel v obdobju socializma. Ko je z odliko diplomiral, je odšel v službo v Klinične bolnišnice, v stiku z vsakdanjo bedo bolezni je onemogel ter se preselil v strokovno organizacijo, kjer zdaj deluje z uradniško natančnostjo. Vendar pa je kljub temu zdravniško razpoložen. Ko je danes stopil v mojo izbo, je bil, ne vem zakaj, bled in rahlo »iz sebe«, kot se temu neumno reče. Rumeni lasje so mu v valovih padali na rame, kot bi nenehno vel čeznje neviden veter. Oblečen je bil v belo tuniko, čez ramo mu je visela dolga modra rjuha, ki jo je kupil najbrže v Trstu- EU je bosonog. Ko pa je sedel, se je v hipu spremenil: oblečen je bil v sivo obleko rahlo popraste barve in športnega kroja, obut je bil v dobre Peko čevlje, okoli vratu pa je imel zavezano romantično kravato. Ko sem ga vprašal, kaj bo pil, je odvrnil, da čaj. Ponudil sem mu nekaj zadnjih izmišljotin ljubljanske trgovinice Fontana in izvolil si je pijačo iz zelenih lističev božanske azijske rastline. Gledal me je rahlo zamišljeno in rahlo zviška. V kolikor je bilo njegovo gledanje moralnega značaja, se je izražalo tudi v fizični drži, kar se zgodi skorajda zmeraj, saj človek zelo težko skrije svoja notranja stanja tako, da jih lupina telesa ne bi izdajala. Razmišljal sem, ali naj ga postavim na cesto ali naj mirno zdržim naval njegovega negodovanja, ki zaenkrat sploh še ni prišlo iz njegovih ust in sploh do nikakega izraza, pa sem zanj z notranjimi čuti, ki sem jih še nalašč vzpodbudil, natanko vedel. A sem olikano počakal. Odprl je usta. »Ne razumem ...« je začel zelo intelektualistično, »kaj pravzparav pomeni v tvojem besednjaku izraz pičevci. Res je sicer, da si skovanko napravil iz kratice za revijo PROSTOR IN ČAS, ampak zaničljivost in smešnost te kratice nista prave narave.« Odvrnil sem mu, da bi moral res bolj natanko razložiti, kaj mislim zajeti z oznako pičevstvo. Povedati bi moral, da je bistvo pičevskega človeka v tem, da je človek z dvojnim obrazom, da izpoveduje na primer z zelo glasnimi usti svetovni nazor določenega značaja, s prav istimi usti pa daje glasno prostor tudi diametralno nasprotnemu svetovnemu nazoru, a to samo na videz. Konkreten primer: pi-čevec je na primer vernik rimskokatoliške cerkve ali kakršenkoli kristjan, hkrati pa na videz priznava dialektični materializem ah komunizem, včasih pa je celo član Zveze komunistov. Takih pičevcev s te vrste dvojnim obrazom je največ. Zelo veliko pa je takih, ki s svetovnimi nazori sploh nimajo pretiranega opravka, ampak živijo sredi naše družbe kar dobro in učinkovito in imajo v rokah celo tako imenovane ključne pozicije, kljub temu pa so slepljivi dvojniki. Na zunaj namreč kažejo silno pripravljenost za zdravo ustvarjanje nove slovenske družbe v novih zgodovinskih položajih, v katere smo se pribo j evali v zadnji polovici XX. stoletja, na znotraj pa so neverneži, ki v svoje lastno delo ne verjamejo, kaj šele v delo drugih, kaj šele v slovensko socialistično usodo. Skeptiki so in celo ciniki. Njihov skepticizem in njihov cinizem pa ni intelektualne narave, kar bi človek z veseljem, prenesel, ampak moralne. Zato bi jim lahko celo rekli, da so pobeljeni grobovi. V sodobni slovenski kulturi niso pičevci značilni in mogočni samo v območju PROSTORA IN ČASA. Tudi drugod jih je vse polno. PROSTOR IN ČAS je samo simbolično zbral na svojih straneh najbolj značilne predstavnike te zvrsti slovenskega človeštva. V PROSTORU IN ČASU je zelo jasno videti, da pišejo vanj bitja, ki se ne zanašajo sama nase in ne na svoja notranja spoznanja in ne na svojo notranjo grozo in na svoje notranje avanture, ampak se zanašajo samo na vse tisto, kar je že ves zahodni svet preizkusil in oznanil, da je človeka in človeštva vredno. Zanašajo se samo na splošno preizkušeno modrost sveta, izkaznica za to modrost je vsesplošno priznanje. Karkoli pa je novega v območju zgodovine in karkoli se je v tej zgodovini pokazalo kot sad revolucionarne misli, skorajda nehote in kakor da bi delovali pri njihovem početju nekakšni čudni samosprožilci — odklanjajo. Ali pa na videz sprejemajo. V resnici pa odklanjajo. Da hi bil volk sit in koza cela. Torej odklanjajo. To je tista modrost sveta, ki so jo prevzeli v vzgojo naše evropske omike, ta pa si je izmislila dobro hojo od vrtcev do ljudskih šol in drugih učilnic, ki so v glavnem splošno civilizatoričnega značaja, a so bile vsaj do nedavnega tudi verskega, čeprav se katoliška omika, kot del evropske, ni izakazovala zmeraj kot bistven element vzgoje. A je kljub temu bila. Ta vzgoja je vse ljudi z urejeno tehniko življenja in mišljenja spremenila v ljudi, ki so izgubili sleherno svežino ustvarjanja v vsakodnevnem življenju in v odnosih do družbe in sveta. Dejal boš; že vidim, da v vsem tem ni prav nič pičevskega in da je tako stanje značilno za vse razumnike sodobnega sveta. Prepričan sem, da boš dejal nekaj takega. Ampak poslušaj me, moja misel je doslej tavala samo v iskanju tistega, kar ti zdaj nameravam reči. Hotel sem postaviti temelje neki misli, ki je brez teh temeljev ne bi mogel razumeti. Današnji slovenski izobraženec — pičevec v glavnem izdaja vse, kar je živo človeškega in ustvarjalnega, vendarle pa terja od vseh, ki so okoli njega, da naglas ali pa vsaj na njegovo uho priznajo, da je prav on trdnjava resnice, da je varuh duhovnih temeljev človeštva In da je edini zakoniti zastopnik evropske in humanistične omike. Vsi drugi so ničeta, o katerih se ne izplača govoriti, vsi, ki niso njegovih misli, so naključna naplava socializma in vsega tistega, kar socializem oznanja. A čeprav je pičevec v bistvu postavljen v kot, si lasti vodstvo v miselnem oblikovanju družbe. To je poglavitni vzrok, da po revoluciji v duhovni znanosti nismo prav nikamor prišli (oziroma smo prišli v hudičevo zagato), zakaj marksizem so postavili pičevci že takoj po letu 1945 v kot ali pa so se oblačili vanj zgolj za uradno maševanje, po hinavski maši pa so se spet vrnili k svoji resnici. Če pogledaš s tega zornega kota slovensko življenje po vojski, se ti bo marsikaj razjasnilo. Križev pot slovenskih intelektualcev gre od eksisten-cizializma do hegelianstva in heideg-gerjevstva do strukturalizma, od BE SEDE, REVIJE 57 in PERSPEKTIV do PROSTORA IN CASA, a na čelu tega križevega pota stojijo zmeraj učeniki, za katere ne veš, ali so norci ali hudodelci. Dejstvo je, da so ti učeniki spravili slovensko intelektualno družbo ne samo v provincializem, v katerem so odmevala evropska intelektualna gibanja s spakljivo šibkostjo, ampak so slabili tudi sleherno ustvarjalno možnost in sleherni ustvarjalni zagon. Od raznih mladinskih gibanj, ki so se oblačila v najraličnej-še obleke — do dandanašnjega popolnega priznanja, da noben rod mla- dih po vojski ni zadihal v resnici s socializmom, se lahko naučimo samo to: da ne bi smeli nikdar več živeti nesmiselno. Po začetni navdušenosti, ki jo je vžgala revolucija, so vsi naši ognji pogasnili, ostala nam je samo žerjavica, predvsem pa pepel in grenak okus po pepelu v ustih. V slovenski kulturi se je tedaj začelo obdobje restavracije. V to obdobje pa sodi rojstvo pičevcev. Obdobje restavracije je namreč potekalo takole: vrnili smo se k predvojnim kulturnim dobrinam in k tistim dobrinam, ki so bile na zahodu logična posledica predvojnih, svojo revolucijo pa smo zapustili in zapustili vse, kar bi nam lahko nudila bodisi kot izvirno doživetje naše izvirne zgodovine, bodisi kot eden izmed členov v svetovnem prebujanju socializma. Ker pa smo bili uradno vendarle socialistična dežela, smo se ponašali kot nekakšni napredni ljudje, ki uradno zmeraj zagovarjajo socializem, a to je bilo samo golo naličje. Hinavščina. Od Dušana Pirjevca in njegove »šole«, ki se je v slovenskem kulturnem prostoru brezmejno razvejala in pognala v slovenska kulturna tla najrazličnejše korenine, pa do PROSTORA IN ČASA, ki se mu je posrečilo zbrati pičevstvo na enem samem prostoru in v zelo kratkem času, lahko vidimo poglavitno žetev slovenskega du ha, a ta je le nastavek stare kulture oziroma poganjek novin, kakršne vidimo na današnjemzahodu. Sama klavrnost. Kulturni kolonializem. Provinca. Dolgčas. Snobizem. Moralno dvoživkarstvo. A kolikor bolj o vsem tem razmišljam, toliko bolj se čudim, kako se nekateri pičevci z največjo svobod-nostjo in prostodušnostjo obračajo sredi slovenske kulture in kaj vse v ne j enem imenu počno- Ampak o tem ti zdaj ne bom govoril. Pravzaprav ti bom iz dolge zgodbe povedal le drobno misel. Kar se tiče vsesplošne politke komunistov,'" zlasti tiste, ki sega v svetovni okvir in predstavlja že del današnje svetovne zgodovine, pičevci nimajo nobenih bistvenih pripomb. Nasprotno! V globinah svojega bitja so celo veseli, da tako zgodovino, kot je danes, pomagajo v svetovnih razmerah bistveno ustvarjati prav Slani Zveze komunistov Jugoslavije. Ampak kar se tiče kulture ali sploh tiste oblike življenja, ki je obrnjena navznoter, ne pa navzven kakor zunanja politika, nenadoma spremenijo smer svojih odnosov ter se vežejo z najrazličnejšimi svetovi, ki ne sodijo v svet naše revolucije. Najrajši se vežejo z najrazličnejšimi malomeščanskimi geniji. Kolikor bolj premišljuje človek o teh nenavadnih prikaznih, ki so tako nasprotne celovitosti človeške osebe in lomijo naše razumnike na dva, drug dirugemu nasprotujoča si kosa, toliko bolj išče vzroke za tako stanje. Kje so? Ali so ti vzroki v slaboumni kulturni politiki socialističnega sveta, ta smo ji bili priča in ki se je v svoji slaboumnosti razvila kmalu po Leninovi smrti? Mogoče. Ampak nisem čisto prepričan. Če nesoglasja rastejo zategadelj, ker je veliko ljudi prepričanih, da je revolucija veliko bolj pomembno kulturno dejanje od še tako visoke in zanimive pesniške 'zbirke, potem so ta nesoglasja na trhlih nogah. Revolucija res do dna razsvetli množice in pomeni zategadelj globlji in pomembnejši kulturni preobrat v zgodovini kot učinek ene same knjige, a vendarle ni potrebno, da bi revolucija in knjiga druga drugo izključevali. Pomen revolucije je vsekakor globlji in pomembnejši, če jo v celoti spremlja delo pesnikov in pisateljev, delo pesnikov in pisateljev pa je prav gotovo učinkovitejše, če ga podpira revolucija. Taka je resnica. Zanimivo pa je, da so prav okoli te resnice nastala nesoglasja in razpotja. In da je treba prav tu iskati osnovni vzrok za nastanek slovenskega pi-čevstva in da je treba prav tu iskati tiste krivce, ki so celo vrsto kulturnih delavcev (in med njimi mnogo komunistov) spremenili v pičevce.« Umolknil sem, da bi si nabral sapo in da bi poskušal razčleniti, kako je birokratski stroj pomendral celo vrsto pametnih ljudi, ta pa so bili notranje preveč nežni, da bi lahko vzdržali naval neumnosti in šli svojo pot naprej. Hotel sem govoriti tudi o slasti oblastništva, ki se je pri nas pokazalo na najbolj grozljive načine. Slast oblastništva, ki so jo nekateri začutili, je bila nekaj tako nečloveškega, da se je morala izražati nečloveško. In tako se je zgodilo, da so nekateri oblastniki pačili svojo revolucionarno preteklost, sami sebe in seveda tudi neposredno zgodovino. Ni čuda, da se je marsikateri duh zasiril in da ni mogel več verjeti v revolucionarno spreminjanje sveta. Poleg vseh teh tragičnih pobud, ki so učinkovito pomagale do razvoja pi-čevstva na Slovenskem, pa smo imeli pri nas tudi klerikalizem, ki se je dodobra zalezel v slovensko psihiko. Klerikalizem je do neke mere prvotna oblika pičevstva oziroma divjak, na katerega se je pičevstvo izredno lahko prijelo. Klerikalizem namreč prav tako živi iz dvojnosti človeškega življenja: na eni strani iz krščanstva in njegovih evangelijskih zapovedi, na drugi strani pa iz vsakdanjega življenja, polnega bogastva, oblasti in uživanja. Po eni strani živi iz krščanskih zapovedi in krščanske terjatve po askezi, po drugi strani pa si organizira veselo klerikalno življenje, polno pečenih pišk, farovških kuharic in sploh veselega kraljestva božjega na zemlji. Na eni strani živi iz glavne krščanske zapovedi, naj človek ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, na drugi strani pa podpira kapitalizem, ki uveljavlja prakso, da naj človek svojega bližnjega izkorišča, kolikor le more in kolikor se mu bližnji da. Čeprav smo s klerikalizmom v glavnem obračunali, smo ga vendarme prenesli v nove oblike slovenskega življenja, in sicer v novih oblikah in v novih razsežnostih. Novi klerikalizem pa je pičevstvo. Vse to sem mu razložil in ko sem utihnil, sem upravičeno čakal, da ml bo rekel kakšno besedo. S čudnim izrazom v obrazu je gledal vame, stre sai s kreljutmi in molčal. »Zakaj molčiš?« sem ga vprašal. »Ker nimam pravih besed, da bi ocenil vse, kar si kvasil-« »Misliš resno?« »Popolnoma Tesno.« Nastala je tišina, dr. Fiki Gabriel je gledal v zrak, strop moje izbe se je razkrečil, kakor da bi se oblaki na nebu razgrnili — in zagledal sem črno nebo. Zaslutil sem, da bo doktor vsak čas s tihotnim šumom zaplaval vanj. Nekje je zagrmelo. »Kaj pa, če bo zapadel sneg?« sem bedasto pomislil in si zaželel, da bi me doktor v resnici zapustil. Vame se je naselil zelo določen občutek, da od vsega tega, kar sem mu s tako vnetostjo pripovedo val, sploh ničesar ni razumel, čeprav je bil rojen leta 1941 in je bdi vzgo jen v območju socializma, so v nje govi pameti vsa okna zaprta in zastrta in skoznje sploh ne more pogledati v prostore sodobne zgodovine. Kaj se je z njim zgodilo? Ce bi izpričeval misli, ki bi jih lahko zasadil v začetek XXI. stoletja in bi se zavoljo teh misli z menoj prepiral, bi bil jaz presrečen. Ampak vtis imam, da je njegova miselnost še iz časov pred Kristusovim rojstvom. Nekaj arhaičnega in hkrati nedoumljivega. Nekaj trhlega in hkrati ne preveč pametnega. Nekaj, kar smo Slovenci kot narod že zdavnaj izčrpala in kar v našem narodnem bistvu najdejo samo še ljudje, ki jih mikata modra neumnost, naključje zopervanja in križanke sodobnih intelektualizmov. Kaj naj storim? Prijel sem ga za peto ter ga porinil proti nebesom. Grdo me je pogledal in odplahutal. SPORT SPORT SPORT 24. avgusta 197S Z ŠPORTNIKOV IZ PETNAJSTIH DRŽAV V Alžiru so včeraj svečano odprli 7. Sredozemske igre Danes bodo na sporedu tekmovanja za osvojitev prvih kolajn ALŽIR, 23. — Včeraj so v tem mestu svečano odprli sedme Sredozemske igre, ki se jih udeležuje petnajst držav. Po tolikih letih je prav včeraj spravil v težave požrtvovalne orga-zatorje tak naliv, kakršnega se ne spomnijo že dosti let v tej državi. Nato pa je le šlo vse po predvidevanju in tekmovalci udeleženih držav na teh igrah so lahko opravili tradicionalni mimohod. Svečana ceremonija je bila sicer dobro organizirana, vseeno pa se je leta zavlekla, tako da je trajala preko 2. uri in pol. Po včerajšnji svečanosti pa se bodo že danes tekmovalci potegoval iza zmage v raznih disciplinah, v katerih bosta Jugoslavija in Italija množično zastopani. Danes bodo na sporedu naslednje športne discipline: nogomet, streljanje, dviganje uteži, košarka *n telovadba. PLAVANJE Prvenstvo ZDA Montgomery 5019 KANSAS CITY, 23. — Jim Montgomery je včeraj v nadaljevanju Plavalnega prvenstva ZDA postal najhitrejši plavalec na svetu. Montgomery je namreč na 100 m prosto postavil nov svetovni rekord z izrednim časom 50”59 in je tako popravil rekord, ki ga je pred krat-"" postavil njegov rojak Andy kim _________ ..j-o-- --j—....... Coan s časom 51”11. Naj omenimo, da je Mark Spitz, slavni ameriški plavalec 01 v, Munchnu, postavil rekord na 51”22 in ta znamka je zdržala vse do letos, ko je najprej Montgomery dosegel čas 51”12, nato Co-an 51 11, včeraj pa je Montgomery kot prvi plavalec dosegel čas pod 51 sekundami. . v tem tretjem dnevu pa so Ame-rrčani izboljšali še en svetovni rekord, in sicer v štafeti na 4x200 m Prosto s sijajnim časom 7’30”54, Prejšnji rekord je bil 7’33”22. Nov svetovni rekord je dosegla ekipa Long Beach Swim Club, v kateri plava tudi svetovni rekorder • Bruce Furniss. Nekateri boljši rezultati: MOŠKI 200 m metuljček 1. Jagenburg 2’00”73 2. Gregg 2’00”93 3. Tallman 2’01”30 ŽENSKE 1. Lee 2T5”07 2. Wright 2’15”96 3. Tosdal 2’17”56 MOŠKI \ 200 m prsno 1. Colella 2’21”32 2. Bohan 2’24”39 3. Chatfield 2’24”75 ŽENSKE 1. Morey 2’38”43 2. Siering 2’39”53 3. Hape 2’40”74 MOŠKI 100 m hrbtno 1. John Naber 57”35 2. Rocca 58”03 3. Jackson 58”10 ŽENSKE 1. Jazek 1’04”70 2. Belote 1’06”02 3. Stimposon 1’06”03 MOŠKI Štafeta 4x200 m prosto 1 1. Long Beach Swim Club 7’30”54 iiiimiiiiiiiiiimimiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimui (nov svetovni rekord) 2. Mission Viejo Nadadores 7'41”03 3. Badger Dolphins 7’42”48 ŽENSKE 1. Mission Viejo Nadadores 8’25”60 2. Central Jersey A.C. 8’28”06 3. Suburban S.C. 8'31 "'88 NOGOMET V prvi tekmi slovenskega nogometnega prvenstva je bivši drugoli-gaš Maribor premagal danes popoldne v Izoli Izolo z 2:1 (0:0). Gostje so bili večji del tekme v premoči, le v drugem polčasu so domačini uprizorili nekaj protinapadov in tudi dosegli častni zadetek. Strelec je bil Vinko Gregorič. Oba zadetka za Maribor je dosegel Horjak. Tekmo si je ogledalo rekordno število 1500 gledalcev. L. O. TENIS SOUTH GRANGE, 23. — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v tem mestu so dosegli naslednje izide: V. Armitraj (Indija -Connors (ZDA) 4:6, 7:6, 6:4; A. Armitraj (Indija) - Amaya (ZDA) 7:6, 6:3; Hewitt (Juž. Afrika) - Moore (Juž. Afrika) 6:2, 6:2; Nastase (Romunija) - Taroczy (Madžarska) 6:2 in 6:4. 3. DAN SP V LIEGEU Favorit E. Minneboo osvojil zlato kolajno Nizozemski kolesar je odbil vse napade nasprotnikov in še posebno Španca Espinosa in Francoza Pinsela LIEGE, 23. — Nizozemec Gaby Minnebo» je povsem zasluženo osvojil zlato kolajno v vožnji za motorji. Ta dirka je bila še posebno napeta, saj sta Nizozemca stalno o-groževala Španec Miguel Espinos in Francoz Jean Pinselo. Nizozemski kolesar pa je obdržal mirne živce in je hladnokrvno odbil vse nasprotnikove napade ter je povsem zasluženo osvojil prvo mesto in s tem tudi zlato kolajno. VRSTNI RED: 1. Minneboo (Niz.), ki je prevozil Prvakov v V morda odločilno tekmovanje za določitev svetovnih raznih motociklističnih kategorijah. Na sliki: eden boljših I-;i|i|anov Walter Villa na motorju harley dawidson "•"""i".....,,»,,.. 50 km v 41’25”91 s poprečno hitrostjo 7,407 km na uro 2. Espinos (Špa.) po 140 m 3. Pinselo (Fr.) po 330 m 4. Podlesch (ZRN) po 1 krogu in 160 m 5. Van Vastel (Bel.) po 1 krogu in 315 m ..................... 6. Orlati (It.) po 3 krogih in 350 m : OŠii 8?. ' BOKS V petek v Splitu Mate Parlov odpravil tudi Španca Galveza SPLIT, 23. — Pred 5.000 gledalci je v petek v Splitu Mate Parlov, gotovo najboljši jugoslovanski boksar vseh časov, po točkah odpravil tudi Španca Galveza, ki je bil pred tem srečanjem dokaj optimist. Gal-vez je namreč dejal, da bo premagal Parlova. Dvoboj pa je pokazal, da je bil jugoslovanski boksar daleč bolje pripravljen od nasprotnika, ki je bil predvsem v težavah v 6. in 8. krogu, ko mu je moral tržaški sodnik dvakrat «šteti sekunde». Nato pa se je Španec le opomogel, a prednost v točkah Parlova je bila taka, da o končnem zmagovalcu ni bilo nobenega dvoma. Parlov je tako osvojil svojo četrto zaporedno zmago kot profesionalec, sedaj pa bo puljski boksar skušal čimprej priti do evropskega naslova. Tehniki pa so mnenja, da bo Parlov v tem tudi uspel, saj je znana njegova resnost pri treningih in njegov izreden boksarski talent. KOŠARKA V SOBOTO (30. 8.) NA KONTOVELU Ljubljanska Olimpija spet pri nas v Tokrat bo gost našega 50 Konto vel Na sporedu bosta dve tekmi: ob 19. uri bodo igrali kadeti, ob 20.30 člani ■ Ljubljanski košarkarski prvoligaš ! Olimpija bo spet naš gost. Tokrat bodo Brumnovi varovanci gostovali na Kontovelu, kjer se bedo spoprijeli z domačo ekipo, ki bo za to priložnost ojačena z Borovimi i-gralci. Na Kontovelu je košarka zelo popularna in temeljito delo domačih Marko Gvardijančič, eden najboljših jugoslovanskih «play - makerjev» in seveda ključni košarkar ljubljanske Olimpije. Že v Dolini, ko sta se v prijateljski tekmi spoprijela Bor in Olimpija, je Gvardijančič navdušil številne gledalce. Prepričani smo, da bodo tudi Kontovelci uživali ob igri tega odličnega košarkarja odbornikov in trenerjev je že letos dalo zaželene sadove. V zadnjem prvenstvu naraščajnikov je namreč Kontovel osvojil prvo mesto v svoji skupini in si je tako pridobil pravico nastopa v pokrajinskem finalu. Poleg tega so Kontovelci želi tudi lepe uspehe v drugih kategorijah in pri tem bi omenili tudi dejstvo, da so bili na zadnjem poletnem tečaju v Seči prav Kontovelci med najboljšimi košarkarji. Da bi še v večji meri razširili to panogo v vasi in okolici ter da bi poplačali trud trenerjev in igralcev, je vodstvo Kontovela priredilo ta izredno zanimiv košarkarski večer, ki bo gotovo naletel na velik odziv domačih ljubiteljev košarke. Olimpija, kot nam je zagotovil njen trener Peter Brumen, bo nastopila s popolno postavo, to se pravi s tisto postavo, ki bo tudi igrala v prvenstvenih tekmah. Videli bomo lahko državne reprezentante Gvardijan-čiča, Volaja, Križnarja, Ivanoviča in Nuhanoviča, ki so letos ojačili vrste Jugoslavije B. Volaj in Gvardijančič pa sta celo nastopila na medcelinskem pokalu v Ameriki. Žal, pa bo odsoten Vinko Jelovac, ki je oblekel vojaško suknjo. Od vojakov pa sta se vrnila Polanec in Žorga; Subotič pa je dokončno dobil izpisnico in bo vendarle standardno igral za ljubljanskega prvoligaša. Skratka, priča bomo lahko kakovostni košarki ene boljših jugoslovanskih ekip. Kaj pa domači košarkarji? Naši fantje še niso začeli s pripravami, za prvi trening se bodo zbrali v torek na Kontovelu. Mari, ki bo verjetno Borov trener v prihodnji sezoni, pa bo tudi vodil Kontovel v tekmi proti Olimpiji. Za trening, ki bo v torek, ob 20.30 na Kontovelu, pa je sklical naslednje košarkarje: Peter Starc, Adrijan in Danijel Zavadlal, Henrik Lisjak (Kontovel), Boris Fabjan, Silvan Ambrožič, A-leksander Sirk, Mauro Francia, Martin Kralj, Edi Kraus, Adrijan Sosič, Robi Klobas, Sergij Sancin, Valter Vatovec in Egon Guštin. Pred člansko tekmo Kontovel - O-limpija pa bo na sporedu tudi srečanje kadetov istih društev. V Ljubljani so nam povedali, da so kadeti Olimpije zelo dobro pripravljeni in da so celo močnejši od mladincev istega društva! Ne glede na to, pa bo za Kontpvelce tudi to srečanje izredno koristno. Verjetno bosta Kontovel ojačila dva Borova kadeta: Karel Ražem, ki bo 1. septembra .....................im.................................................................................................... DREVI OB 21. URI Pro Gorizia Lanerossi stadionu ^ Vri,’ bo na občinskem Čanje med TateljSko.?ogornetno sre-in pro p ^aner°ssijem iz Vicenze ložnost nov^a’ 1°^° drUga Pri' Parida TnmhSa gonskega trenerja «otno forZ da preveri tre- st> v nrdafai Sy°Jlh varovancev, ki jem MvspmljSkl -ekmi z Udinese-pokazalo razočarali. Tekma je bi ^ srPPHreCe^nje vrzeli v obram kar^medmklgwa in v napadu’ veliko de"atid ripbVrener moral še ekipo ki h a ,da bov sestavil tako stopaia v prihbL^.tezav lahk0 na' lige. Sam p/ihodnlern prvenstvu D rea Roc?a k1°.mentar «barona» Neje bil zeln n1 ai .^.j-ek1110 ogledal, namreč iz^arif'rifH'5?”' Slednii ie je nastopila nr0tdaTMaka ekipa’ kot ostala vP nolnrAf Udineseju, ne bo Za dl Polprofesionalni ligi. TumburusaDos0t bo Paride Postavo ki P?stavil l na igrišče isto ča*u z ’Udinesefem!a V PrV6m POl‘ £VTOM,OBILl7FM Poskusnih Evo-23' Na včerajšnjih tovnega Drvl°Z t3311 neuradnega sve- formile 1 l avtrobilskih dirk Jean Pierrf, najhitrei« Franoz tipa*i. tre^^azSi b11 Fit' HAITI .... Propaganda za športne naprave (’39) Otok Haiti, ki se nahaja v neposredni bližini Kube in Jamajke, je razdeljen na dve samostojni državi, Haiti na zahodnem delu in Dominikansko republiko na vzhodnem delu ozemlja. Haiti je bil nekdaj francoska kolonija, na otoku pa so poslovali francoski in velikobritanski poštni uradi, in to v glavnem v Fort au Orin-ce, ki je tudi glavno mesto otoka. Republika Haiti je postala samostojna leta 1804, je pa še danes pod direktnim vplivom Združenih držav Amerike. Uradni jezik je ostala francoščina in tudi na znamkah dobimo samo francoske napise. Prva znamka je izšla leta 1881, prva športna serija pa leta 1939. Kot zanimivost naj povemo, da izhajajo v tej državi frankovne in letalske znamke isto-l časno ob priliki raznih športnih ma- * nifestacij. Prve znamke so izšle, kot smo že omenili, leta 1939 (ena frankovna in dve letalski). Prikaz je na vseh znamkah enak: portret barona de Coubertina, na levi strani znamke državna, na desni pa olimpijska zastava. Dodatna vrednost je šla v korist gradnje olimpijskega stadiona v Fort au Prince. Ta serija je postala zelo dragocena, saj stanejo tri znamke okoli 60.000 lir. Serije, ki so izšle kasneje, so mnogo slikovitejše in tudi po ceni veliko dostopnejše. Leta 1928 je haitijanec Sylvio Ca-tor postavil svetovni rekord v skoku v daljavo z značko 7,957 m. Ob tridesetletnici tega rekorda sta izšli seriji po tri znamke, na kate-, rih je prikazan atlet med izvajanjem rekordnega skoka. Srednjeameriške igre in pokali so pritegnili pozornost poštne uprave, ki je izdala rb raznih prilikah lepo i w : so i ' 9 REPUBLIOUEDHAITI ... . S25 (A PRfMIflif KKiVJN DFTHHACO OMif i/ift CtsSABlh Skakale,. Panameriške igre v Chicagu (1959) število znamk. Za tretje panameriške igre, ki so bile na sporedu leta 1959 v Chicagu, sta izšli seriji po tri znamke. Znamke imajo različno vrednost, prikazujejo nam pa, ena stari in novi del Chicaga, druga državno zastavo in metalca diska, tretja pa kip J. B. Dessablesa ter zemljevid dežele ob jezeru Michigan. Iste znamke so leto kasneje pretis-kali še z dodatno vrednostjo, ta dobiček pa je šel v korist športnih organizacij. Leta 1966 je prišel na vrsto nogometni pokal Karibskega morja. Frankovno serijo sestavljajo 4 znamke, letalsko pa dve. Na desni strani znamke je portret predsednika republike, na levi pa je na treh znamkah nogometna žoga, na treh pa nogometaš. Iste znamke so izšle tudi s pretiskom «Coupé de odpotoval v Kranjsko goro na skupne priprave z Olimpijo, in «play maker» Peter Žerjal. Tudi kadeti, ki jih bosta vodila Peter Starc in Stojan Kafol, bodo pred sobotno tekmo opravili nekaj treningov. Prvi trening pa bo v torek ob 18.30. ATLETIKA Na mitingu v Berlin« Steve Williams 9”9 na 100 m BERLIN, 23. — Na mednarodnem atletskem mitingu v Berlinu je Američan Steve Williams izenačil svetovni rekord v teku na 100 m s časom 9”9. Doslej so to znamko dosegli naslednji atleti: Hines, Kart, Leonard in Jones. * * • ATENE, 23. — Na mladinskem atletskem evropskem prvenstvu v Atenah je Sovjetinja Ana Fedročuk osvojila zlato kolajno v skoku v višino. Fedročukova je preskočila letvico v višini 188 cm. Druga je bila Finka Sundqvist (186 cm). Bronasto kolajno je osvojila zahodna Nemka Holzaheel (-80 cm), italijanska atletinja Dettmanati je bila s 178 cm četrta. Poleg zlate kolajne Fedoručkove, ki jo je osvojila v skoku v višino, pa so včeraj osvojili zlata odličja še Poljak Galant v teku na 400 m. Sovjet Poučkov v teku na 110 m o-vire. SZ pa je priborila še eno zlato kolajno Godorova v skoku v da-Ijinp z znamko 636 cm. MONTREAL, 23. - Na medcelinskem pokalu v bezbolu je Portoriko premagal Italijo s 4:5. V drugem srečanju pa je Kanada odpravila Kolumbi jo z 8:7. BERGAMO, 23. — Zaradi naliva so sinoči preložili prijateljsko nogometno tekmo med Atalanto in Milanom. LONDON, 20. — Don Revie, zvezni trener angleške reprezentance, je za prijateljsko tekmo s Švico, ki bo 3. septembra v Bazlu, prezrl večkratnega reprezentanta Balla, češ da ni v formi. Za Anglijo bodo torej proti Švici igrali tile reprezentanti: Clemence, Shilton, Madeley, Whitworth, McFarland, Watson, Todd, Beattie, Bell, Currie, Francis (k), Towers, Channon, Johnson, Keegan, Mac Donald, Thomas in Tueart. Na Kontovelu bo v soboto, 30. avgusta, spet živo. Po «turnirju prijateljstva» (na sliki posnetek srečanja med Borom in Kontovelom) bo na kontovelskem odprtem igrišču igrala ljubljanska Olimpija, ki se bo v propagandni tekmi spoprijela z domačim Kontovelom UIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII11I1IIIIIIIHIIIIIII11IIIIIIU1IIIII1HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIÌIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIT1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUI1IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII JADRANJE 6. DAN SP «KADET» V TRSTU Borštnar-Čendak («Neptun») na odličnem sedmem mestu Ponovno sta bila uspešna brata Videlo (Velika Britanija) Eg;;;;'.: "..j......... ...........l daljino b. Ca^r (1958) 1 Francois Duvalier 22 Juin». ROD MODREGA ^ > TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA !» cn H Tržačana Guglielmo Danelon in Giuliano Dovera sta bila na jadrnici «Mau II.» najboljša italijanska predstavnika na svetovnem prvenstvu v jadranju v razredu «kadet». Prvenstvo se bo zaključilo danes VOZLI Vrvi ni na taboru nikoli dovolj, rabimo pa jo tudi pri vsakem bivanju v naravi. Nekaj metrov dolga in do pol centimetra debela pletena vrvica je sestavni del kroja za člane taborniške organizacije. Vrv ima posebne lastnosti in je zato tudi v modemih časih dostikrat nenadomestljiva. Značilna je njena prilagodljivost, saj jo lahko zvijemo, spletemo in zadrgujemo. To omogoča uporabo vozlov. Naslednja lastnost vrvi je njena raztegljivost. Navadna vrv se namreč v vlagi močno krči, v suhem pa razteza. Na razteznoSf'Vpliva tddi način izdelave in kvaliteta materiala. Dobra lastnost vrvi je trdnost. Če bi novo — en centimeter debelo — konopljevo vrv počasi obremenjevali, bi se pretrgala šele pri obremenitvi nad eno tono. Vrvi so izdelane iz rastlinskih ali umetnih vlaken. Med rastlinskimi • vlakni najbolj pogosto uporabljajo konopljo, pa tudi svilo, bombaž, lan itd. Rastlinske vrvi so vite, tiste iz umetnih snovi imajo večinoma jedro in pleteno srajčico. Da lahko vrv uporabljamo, moramo poznati vozle. Čim bolj hrapava je vrv, tem bolje drži vozel. Če uporabljamo laks ali gladke vrvi, je trenje tako majhno, da celo zanesljivi klasični vozli ne držijo in ber vozel se da hitro zavezati, čvrsto drži in ga je mogoče razvozlati. milan pahor NOGOMET UDINESE 3 PONZIANA 1 V prvi tekmi, veljavni za italijanski nogometni pokčd polprofesional-cev, je včeraj zvečer na občinskem stadionu Grezar Ponziana podlegla razigrani enajsterici Udinese ja 3:1 (1:0). Izid srečanja popolnoma odraža stanje na igrišču, saj so gostje takoj prišli v vodstvo in imeli skoraj vedno pobudo v svojih rokah in zato popolnoma zasluženo zmagali. * * » Včeraj popoldne je Triestina odigrala v Ribiškem naselju prijateljsko nogometno tekmo proti enajsterici Lih. S. Marca, ki igra v prvenstvu 3. AL. Srečanje se je končalo 4:0 v korist Triestine. B. R. BATON ROUGE, 23. — Rod Mil-burn, bivši svetovni rekorder v teku na 110 m ovire ni bil presenečen, ko je zvedel, da je Francoz Drut potolkel njegov svetovni rekord. Milburn je dejal: «Drut je ______________ ________ ____j_ ... nedvomno izreden atlet in velik fa- je treba vezati posebne vozle. Do- i vorit v Montrealu.» Organizatorji svetovnega prven- ] stva v jadranju v razredu «kadet» se lahko pohvalijo, da imajo z vremenom veliko srečo. Edino prvi dan so morali odgoditi dve regati zaradi močnega neurja in zaradi brezvetrja popoldne. Od ponedeljka naprej pa se je vreme ustalilo in tako so lahko izvedli do včeraj celoten program regat. Včeraj je bila na vrsti 8. regata. Tekmovalci so startali okrog 13. u-re. Start sta prva prečkala brata Videlo, sledila sta jima takoj Molnar in Puchon, katera pa sta se morala stalno boriti z Argentincema Dannemannom in Borsuskyjem, ki sta v tej regati s svojo jadrnico Precursor presenetila s končnim odličnim tretjim mestom. Veter je pihal kot običajno z močjo 3-4 metre na sekundo, vendar je pozneje spremenil smer, tako da so morali sodniki v nadaljevanju tekmovanja premakniti obe vožnji proti vetru, bolj proti severu. Med jugoslovanskimi posadkami sta bila spet najboljša Borštnar in Čendak iz Portoroža. Dosegla sta odlično sedmo mesto. Vrstni red 8. regate: 1. «Ere We Go» - Videlo, Videlo (Velika Britanija) 2. «Tornado» - Molnar, Puchon (Češkoslovaška) 3. «Precursor» - Dannemann, Bor-susky (Argentina) 4. «Donald» - Blaszka, Blaszka (Poljska) 5. «Fugas» - Rybaček, Kranpner (Češkoslovaška) 6. «Willy, Nilly III.» - Williams, Hartley (Velika Britanija) 7. «Neptun» - Čendak, Borštnar (Jugoslavija) 8. «Nutcracker» - Best, Bedford (Velika Britanija) 9. «Hurry Luys u Tu» - Grimes, Grimes (Wales) 10. «Gino Paulin» - Moietta, Seme-rani (Italija) 15. «šilo» - Maleš, Marjanič (Jugoslavija) 28. «Kekec» - Presek, Rutor (Jugoslavija 29. «Host» - Grudelj, Gogala (Jugoslavija) 39. «Bene» - Budimir, Krtolačič (Jugoslavija EKR 1 lliil ippiplllilli In... *m- ■ . ■ f i * l®ti§ Kriška Vesna se že temeljito pripravlja za bližnje prvenstvo 2. amaterske lige Priprave naših enajsteric. Juventina Tudi za igralce Juventine iz Štandreža so se zaključile poletne počitnice, saj se morajo nogometaši že zbrati na štandreškem igrišču ■ za prvi skupni trening. Tako je namreč sklenil novi trener štandreške ekipe Borghes, ki je v goriških športnih krogih precej znan, saj je pred leti treniral Pro Gorizio, lani pa Tornano. Slednji je nadalje sklenil, da bodo do konca meseca imeli vsaki dan (treninge, tako da bodo igralci prišli že takoj v dobro formo. Uradno srečanje med igralci, novim trenerjem in vodstvom ekipe je bilo v torek zvečer v Štandre-žu. Predsednik športnega društva Dino Roner je v uvodnem govoru dejal, da je letošnji glavni cilj ekipe prestop v višjo ligo. «Zato», je nadaljeval Roner, «se je ekipa močno okrepila, tako da bi ne smela imeti težav v prihodnjem prvenstvu». Besedo je nato prevzel 47-letni trener Borghes, ki je izrazil željo, da bi prišlo do čim tesnejšega sodelovanja med igralci in vodstvom ekipe, tako da bi s skupnimi močmi dosegli prestop v drugo amatersko ligo. Letošnja postava Juventine je znatno močnejša od lanske, saj so se «starim» igralcem pridružili novi. Edino še nerešeno vprašanje ostaja vratar, saj ga ekipa trenutno nima. Predsednik Roner pa nam je povedal, da bodo tudi za to poskrbeli ter da bodo v čim krajšem času dobili tudi dobrega vratarja. Ekipa je letos kupila štiri nove igralce, in sicer napadalca Russa od Pro Gorizie, veznega igralca Lorenzona od Cormo-neseja, branilca Feliciana od San Lorenza ter branilca Matešiča od Devina. Poleg tega bodo letos spet igrali Edi Tabaj, Marjan Tomažič, Faganel ter Sergij Jakin. Iz mladinske ekipe bodo v prvo ekipo prestopili Sošol, Paškidin, Plesni- čar II. ter Bevčar. Trener bo moral v začetku precej delati, da se bodo novi igralci znašli z drugimi. Zaradi tega je sklenil, da bodo prvo prijateljsko tekmo odigrali že 31. avgusta v Biljah ob priložnosti 30-letnice ustanovitve tamkajšnjega športnega društva «Partizan». Septembra pa bodo i-imeli treninge enkrat tedensko, dvakrat na teden pa bodo odigrali prijateljske tekme z okoliškimi e-kipami. Za prihodnjo sezono bo trener Borghes imel na razpolago naslednje igralce: VRATAR: trenutno ga ni. BRANILCI: E. Nanut, M. Tabaj, Tomažič, Brescia, Corvo, Feli-ciano, Malešič, Paškulin, Culot, Sošol, Faganel. VEZNI IGRALCI: Tavčar, Bevčar, Jakin, Lorenzon, Montico, Mikluš. NAPADALCI: Marvin, Uras, Ferletič, Makuc, Gomišček. Mu-čič, Plesničar IL, Russo. P. R. Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnapre|: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADITe - DZS - 61000 Ljubljana* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravL Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I, Stran 8 74. avgusta 1975 rvtonvnmi urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska p' ^ ZTT - Trst VČERAJ SE JE ZAČEL VELIKI POVRATEK Dolge kače vozil se počasi vijejo od juga proti severu Največji je bil promet na avtocesti sonca, kjer je prišlo do najhujših zastojev Kljub velikemu številu vozil malo nesreč - Naskok na trajekte in letala na Sardiniji PREISKAVA 0 POKOLU NA TRGU DELLA LOGGIA V BRESCII RIM, 23. — Veliki povratek, ki ga je prometna policija pričakovala za nedeljo po velikem šmarnu se je začel z enim tednom zamude. Od ranega jutra se po italijanskih avtocestah, predvsem pa po prometnih žilah, ki povezujejo jug s severom, vijejo dolge kače avtomobilov. Cestna mreža le s težavo «golta» na tisoče vozil, ki se od davi pomika v smeri jug—sever in marsikje je že prišlo do večjih zastojev, ki so jih agenti prometne policije le s težavo odpravili. Promet je izredno intenziven, otežkoča ga pa tudi slabo vreme, ki pesti dober del Apeninskega polotoka. Vse kaže, da se torej Italijani niso spametovali, kot je marsikateri komentator zapisal prejšnjo nedeljo, pač pa so le za teden dni podaljšali počitnice in se trumoma vračajo prav v zadnjih dneh. Zaradi tega izvedenci prometne policije in avtomobilskega kluba menijo, da promet še ni dosegel konice in bo postal še intenzivnejši. Višek naj bi dosegel jutri v popoldanskih in večernih u-rah, ko se bodo tistim, ki se vračajo s počitnic, pridružili tisti, ki so si privoščili krajši ali daljši nedeljski izlet, še sreča, da doslej ni prišlo do hujših prometnih nesreč: na nekaterih avtocestah so zabeležili vrsto verižnih trčenj, ki so znatno za vrli promet, vendar človeških žrtev ni bilo. Najbolj nasičena prometna žila je avtocesta sonca, po kateri se počasi pomika hudournik pločevine. Največje zastoje so zabeležili v Toskani, kjer se avtocesta vzpenja na Apenine in kjer morajo avtomobilisti zmanjšati hitrost. Dolge kolone vozil so o-pazili tudi pred vsemi izhodi, zlasti pa pred velikimi mesti. Hudo je tudi na križišču, kjer se spajata avtocesti Genova—Milan in Firence—Milan in kjer je naliv otežkočil promet, čeprav je po drugi strani osvežil o-zračje in tako znatno zmanjšal težave avtomobilistov. Dopoldne se je na avtocesti Genova—Milan v predoru pred izhodom za Nervi vnel avtomobil. Potniki so hitro poskakali iz vozila in pobegnili na prosto preden se je predor napolnil z dimom. Morali so poseči gasilci ki so ukrotili požar in odvlekli zoglenelo vozilo, v tem pa je pred predo- «Prodal» je sina za 18 dreves «Če hočete, da vpišem sina v anagrafski seznam, mi morate podariti 18 dreves » Talco je zahteval od presenečenega matičarja 30-letni Giorgio Amoretti iz Imperie, ki je tudi dosegel od občine, da bo vsako leto sadila drevo na čast njegovemu sinu Marcu, dokler ne bo fant dopolnil 18 let. Nenavadno pogajanje se je začelo pred nekaj dnevi na a-nagrafskem uradu v Imperli, ko se je 30-letni Giorgio Amoretti javil s smom Marcom o naročju. Od presenečenega matičarja je zahteval v dar 18 dreves v zameno za trpiš sina v matični seznam. Ko ga je občinski uradnik opomnil da je vpis obvezen, ga je Amoretti zavrnil češ: «Ne bom izročil sina državi brez ustrezne odškodnine.» Ker se je uradnik izjavil za nepristojnega za taka pogajanja se je Amoretti, ki je precej znan v Imperii (lani je preživel tri mesece v saharski puščavi z 18-mesečnim sinčkom, letos pa je ustanovil združenje «očetov gospodinjskih pomočnikov») obrnil na odbornika za javna dela Ruscigna in z njim dosegel sporazum. V pr.hodnjih IS letih bo občina na dan Marcovega rojstnega dne sadila nekje v Imperii drevo s kovinsko tablico: «To je eno od 18 dreves, ki jih občina Imperia podarja Marcu Amorettiju, rojenemu 8. avgusta 1975.» dikatov, «bruhajo» na tisoče potnikov j turinija z obtožbo, da je skušal ubi-na postaje glavnih mest na severu. * ti tri policiste. Fant je včeraj popol- Dotok potnikov je izredno visok povsod in zaradi intenzivnega prometa vozijo konvoji s precejšnjo zamudo. To je tudi vzrok, da so številni potniki zamudili vlake, s katerimi bi morali nadaljevati potovanje ter so se «utaborili» kar na železniških postajah, Kljub tem nevšečnostim pa kaže, da je vlak še edino prometno sredstvo, ki dovoljuje sorazmerno u-dobno vožnjo brez prevelikih nevšečnosti za potnike. V ljubljanskem zaporu rimski prenapctež, ki je hotel podreti tri miličnike LJUBLJANA, 23. — Včeraj je ljubljanska milica aretirala 22-let-nega rimskega študenta Maura Ven- dne drvel s svojo hondo proti avtocesti — vozil naj bi s hitrostjo 160 km na uro — ko mu je izvidnica prometne milice ukazala naj se u-stavi. Prenapetež pa je usmeril motorno kolo naravnost v miličnika in ga skušal podreti. Policist se je rešil v zadnjem trenutku z akrobatskim skokom. Venturini pa je medtem nadaljeval svojo divjo vožnjo proti avtocesti in ob vhodu na slednjo znova skušal podreti policista. Ustavil se je šele po nekaj kilometrih, ko je naletel na prometni blok in ni mogel več uiti. Izkazalo se je, da je fant imel ponarejeno vozniško dovoljenje, z o-sebno preiskavo pa so ugotovili, da je imel skritih pod majico več zlatih ur, kar naj bi dokazovalo, da jih je skušal vtihotapiti. Fanta so na ukaz sodnika zaprli v ljubljanski zapor. iiiudiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii Italijanka «lady sveta» rom nastala nekaj kilometrov dolga kolona vozil. Še bolj kaotičen je položaj na Sardiniji, kjer so se turisti odločili v zadnjem trenutku za odhod tudi spričo slabega vremena. V Olbii, Cagliariju in zalivu Arenci je ha stotine ljudi dobesedno naskočilo trajekte, tako da je marsikdo od tistih, ki so pravočasno rezervirali prostor, moral, čeprav nehote, podaljšati «počitnice». Znatno obremenjen je tudi letalski promet med Sardinijo, in celino Včeraj je avtonomno združenje pilotov nepričakovano proglasilo stavko ,taKO da so črtali vse polete, kar je seveda podvojilo število današnjih potnikov. Vrhu vsega tega pa je neurje poškodovalo radijske naprave letališča v Albii, zaradi česar je letališče začasno zaprto za promet in potnike vozije z avtobusi v 150 km oddaljeni Alghero. Tudi vlaki, ki vozijo skoraj redno, kljub delni stavki «avtonomnih» sin- Osemnajstletna študentka Giancarla Cavagnino je bila včeraj proglašena v Alassin za «lady sveta», v petek pa se je uvrstila na drugo mesto na tekmovanju za «lady Evrope». Na sliki prizor iz Alassia: Rat Vallone proglaša Poljakinjo Robakowsko za najlepšo v Evropi Priča spoznala v M. Ferrariju enega od podlih teroristov Obtoženec je brat Silvia Ferrari ja, ki ga je bombna eksplozija ubila nekaj dni pred pokolom BRESCIA, 23. — Preiskovalni sodnik Domenico Vino' in javni tožilec Trovato sta soočila v vojašnici brescianskega karabinjerskega preiskovalnega oddelka Maura Ferrarija z Angiolinom Papom in Ugom Bo-nattijem, ki ga dolžita, da je sodeloval pri pokolu na Trgu della Loggia. Kot je znano je Mauro Ferrari, ki je bil aretiran v začetku julija, brat Silvia Ferrarija, fašističnega terorista, ki ga je ubila bomba, ki jo je imel v prtljažniku svojega motornega kolesa. Po mnenju preiskovalcev sta Silvia Ferrarija ubila Ermanno Buzzi in Nando Ferrari. Kot rečeno je bil Mauro Ferrari aretiran v začetku julija. Sodnik Vino je podpisal zaporni nalog zanj na osnovi zbranega dokaznega gradiva in na osnovi pričevanj Bo-nattija in Papa. Slednji, ki je prav tako v zaporu pod obtožbo sodelovanja pri pokolu, je najšibkejši člen v verigi teroristov in je hkrati najpomembnejši vir informacij za preiskovalce. Bonatti in Papa sta obtožila Maura Ferrarija, da je sodeloval pri pokolu, ki naj bi maščeval smrt njegovega brata. Obtoženec pa je vsekakor doslej zavrnil vse obtožbe, tudi dejstvo, da se je v baru «Miracoli» udeležil sestanka z Buzzijem in ostalimi, na katerem naj bi sklenili, da se bodo «znesli nad komunisti». Povsem drugačni sta pričevanji Papa in Bonattija: oba trdita, da se je Mauro Ferrari udeležil sestanka in je tudi posegel v razpravo. Prav zaradi tega je bilo potrebno današnje soočenje, med katerim sta priči morali spoznati obtoženca med petimi agenti v civilu. Med soočenjem je Papa, ki je bil izredno živčen, nepričakovano odpovedal sodelovanje s preiskovalci. Bonatti pa je najprej pogledal skozi kukalo in, ker ni bil gotov, ga je dr. Vino pospremil v sobo, kjer je bil obtoženec s svojimi «dvojniki». Tu je brez oklevanja spoznal v Ferrariju fanta, katerega je videl v družbi teroristov v bre-scianskem baru. To pa je, noleg gradiva, ki so ga preiskovalci že zbrali, dokaz več, da priča govori resnico. Zapisnik o soočenju, kateremu so prisostvovali Ferrarijevi odvetniki ter zastopniki zasebnih strank, bodo dodali zajetnemu svežnju gradiva, ki so ga preiskovalci zbrali med dolgo in zapleteno preiskavo in ki ga bo preiskovalni sodnik znova preučil preden bo izročil svoje zaključke porotnemu sodišču. Sihanuk se vrača v Kambodžo PEKING, 23. — Danes se je po trimesečnem obisku v Severni Koreji vrnil v Peking kamboški državni poglavar Narodom Sihanuk, ki se bo v kratkem vrnil v domovino v spremstvu premiera Pen Noutha in podpredsednika vlade Kieuja Sampana. Sihanuk se namreč še ni vrnil v Kambodžo po zmagi Rdečih Hmerov nad lutkarskim Lon Nolovim režimom. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiuiiiui4iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi PREISKAVA 0 UGRABITVI LADJARJA DAMICA Z začetkom del za pristanišče v Gioii Tauro skokovit porast ugrabitev v Kalabriji Mafijci naj bi z denarjem ugrabitev odkupili zakupe za dela v pristanišču - Se en veljak «ndraghette» za zapahi LAMEZIA TERME, 23. - Državni pravdnik dr. Scopelliti, ki vodi preiskavo o ugrabitvi rimskega ladjarja D'Amica, je danes podpisal se en zaporni nalog za 42-letnega Antonia Giorgija, ki je bil priprt pred nekaj dnevi. Dr. Scopelliti dolži Giorgija, da je bil D’Amicov «paznik» tako med prevozom v Kalabrijo kot med ujetništvom na A-spromontu. Po mnenju preiskovalcev je Giorgi neke vrste «specializirani delavec» v okviru kalabrijske mafijske organizacije: ne bi bil sicer med veijaki kriminalne tolpe, njegovega vpliva pa vsekakor naj ne bi šlo podcenjevati. Mafijci naj bi se ga posluževali predvsem, ker zelo dobre pozna gorato področje Aspro-inonta, vse tudi najbolj nedostopne ki aje in skrivališča. Prav zato naj bi ga izbrali za paznika D’Amicu m mu poverili nalogo, naj spremi ladjarja do skrivališča, kjer je odsedel skoraj mesec dni. Glavna skrb preiskovalcev je sedaj odkriti kočo, v kateri je bil D’Aniico skrit. To bi bil za preiskavo odločilen korak naprej in bi tudi podkrepil dokazno gradivo, ki so ga doslej ' zbrali karabinjerji. Po, mnenju slednjih gre skokovit porast ugrabitev v Kalabriji pri-pisati skorajšnjemu začetku del za novo pristanišče in za peto jeklarsko središče v Gioii Tauro. Mafijci naj bi potrebovali denar, da odkupijo od večjih podjetij s severa dela, kj jih ta imajo v zakupu in znano je, da so ugrabitve petičnežev najpreprostejši in najmanj nevaren način za obogatitev. Po opisu karabinjerjev in policije bi trgovina z zakupi potekala približno takole: nekalabrijska podjetja, ki se redno udeležujejo državnih dražb naj bi vzela v zakup delo za gradnjo pristanišča in jeklarskega središča, nato pa naj bi prodajala zakupe krajevnim mafijcem proti plačilu ustrezne odškodnine. Na ta način naj bi doslej oddali v zakup m podzakup dela za 180 milijard lir vrednosti. E-den od glavnih mafijskih veljakov, ki imajo v zakupu dela v Gioii Tauro je Girolamo Piromalli, eden od osumljenih ugrabiteljev rimskega ladjarja in domnevnih ugrabiteljev Paula Gettyja, ki je bil zaradi šibkega zdravja izpuščen na začasno svobodo. Zaradi zakupov se je med kalabrijskimi mafijskimi tolpami vnela vojna, ki je doslej terjala že veliko človeških življenj (okrog 40 od julija lani) in med temi Antonina Macrija domnevnèga veljaka iz Siderna ter prijatelje don Mica Tripodija, domnevnega voditelja «ndraghette (kalabrijska mafija). V ta krog izsiljevanj, prodaje in odkupa zakupov naj bi bil vpleten tudi gradbenik Domenico Lento, za katerega je dr. Scopelliti včeraj podpisal zaporni nalog. Čeprav obtoženec zanika vsakršno odgovornost, so preiskovalci prepričani, da so na dobri poti. Gradbenik, ki se je še pred nedavnim otepal revščine; je po ugra-, bitvi Paula Gettyja nepričakovano obogatel kot pričajo mastni pologi na njegovo ime v številnih italijanskih in tujih bankah. K temu gre dodati tudi dejstvo, da so preiskovalci zaplenili Lentu 22.500 dolarjev (okrog 16 milijonov lir) in gradbenikova o-pravičila v tej zvezi so bila zelo neprepričljiva. Druga zaporedna zmaga Anatolija Karpova MILAN, 23. — V 4. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Milanu so bili doseženi sinoči sledeči rezultati: Karpov - Unzicker 1:0 Gligorič - Andersson 1:0 Larsen - Browne 0,5:0,5 Petrosjan - Smejkal 0,5:0,5 Partiji Mariotti - Ljubojevic in Portisch - Taji sta bili prekinjeni. Vrstni red po 4. kolu: Karpov 3 točke, Portisch 2,5 (1), Smejkal 2,5, Ljubojevič 2 (1), Gligorič in Browne 2, Petrosjan 1,5, Unzicker 1 (2), Larsen in Mariotti 1 (1), Andersson in Taji 0,5 (1). V prekinjeni partiji tretjega kola je Karpov premagal Ljubojeviča. Aretacija nekdanjih veljakov v Daki Rniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA Partizansko slavje v Gornji Branki Prihodnjo nedeljo hodo postavili spominsko obeležje na kraju, kjer je bilo pred BI leti veliko protifašistično zborovanje - lepo uspel ribiški praznik v Izoli danji okrožni odbor OF za srednje primorsko okrožje pripravlja za prihodnjo nedeljo v Gornji Branici večje partizansko slavje. Konec avgusta bodo v gozdu pri tem kraju postavili spominsko obeležje na kraju, kjer je bilo pred 31. leti veliko protifašistično zborovanje udeležbo nad 6 tisoč ljudi iz vse Primorske. Slovesnost se bo začela ob desetih dopoldne in pričakujejo, da se je bo udeležilo razen nekdanjih aktivistov OF vseh petih primorskih okrožij tudi veliko število prebivalcev iz vseh primorskih občin in tudi gostje iz zamejstva. Po odkritju obeležja bo še kulturni program, nato pa prosta zabava. RIBIŠKI PRAZNIK V IZOLI IZOLA, 23. — Ob prisotnosti velikega števila domačinov ter domačih iu tujih turistov se je dopoldne za-čel v Izoli tradicionalni ribiški praznik. Za razpoloženje so takoj poskrbele številne ribiške in druge ladje, ki so z odprtimi sirenami priplule v pristanišče, izkrcanje ribi čev pa so spremljale koračnice godbe na pihala. Kakor vsako leto, so tudi letos izročili priznanja najuspešnejšim ladijskim posadkam in posameznikom. Prireditev se je popoldne nadaljevala s koncertom domače godbe na pihala, nato pa sta nastopila portoroška folklorna skupina in tržaški partizanski pevski zbor. Zvečer pa je bilo seveda najbolj živahno ob stojnicah kjer so gostinska podjetja stregla z ribjimi specialitetami in pristnimi istrskimi vini. V nedeljo bodo na sporedu razne športne in zabavne prireditve, v večernih urah pa spet ples. Organi zatorji so poskrbeli tudi za posebno specialiteto — vol na ražnju. PLAČA NA HRANILNE KNJIŽICE KOPER, 23. — Okrog 50 tisoč zaposlenih na območju kreditne banke Koper prejema osebne dohodke na hranilne knjižice. Za tak način izplačevanja se je odločilo že 220 delovnih organizacij, to število pa se bo seveda kmalu še povečalo. Prednosti takega načina izplačevanja so dvojne. Banka nudi imetnikom hranilnih knjižic razne ugodnosti pri najemanju kreditov in posojil, sama ustanova pa ima korist predvsem kar zadeva likvidnost in pri zadovoljevanju kreditnih potreb gospodarstva. EX TEriPORE V PIRANU PIRAN, 23. — V Piranu se je dopoldne začel jubilejni — deseti ex tempore. Že od ranih jutranjih ur iiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin GORNJA BRANICA, 23. — Nek-1 prihajajo v to slikovito istrsko me- KINO KOPER: ob 17.30 in 20.00 angleško-nemški — ORGIJE. IZOLA: ob 17.30 in 20.00, italijanski - TIHI MAŠČEVALEC ŠKOFIJE: ob 20.00, francoski — DVORSKE SPLETKE ŠMARJE: ob 20.00, ameriški — EL CID PIRAN: ob 17.30 in 20.00, francoski - VLAK PORTOROŽ: ob 20.30, ameriški — TEKSAS EXPRES TRGOVINE Na obali bodo dežurale med osmo in enajsto uro naslednje trgovine: V Piranu: Samopostrežna «KO-LONIALE», Trg bratstva, sadje in zelenjava Muženič Aldo, A. Vivoda 2, sadje - zelenjava KZ Izola, Trg bratstva. V Portorožu: Samopostrežna «Ko-loniale», sadje - zelenjava KZ in mesnica «Emona». V Luciji: Market «Nanos» V Izoli: Samopostrežba «Jestvina», Drevored 1. maja. Market «Nanos» v Pittonijevi ulici in Kmetijska zadruga. Ljubljanska 5 s sadjem in zelenjavo. V Kopru bo dežural eden izmed marketov na Cesti JLA. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Nočna in dnevna zdravniška služba je organizirana v vseh treh o-balnih mestih. Zjutraj bodo odprte tudi lekarne, za nujne primere pa je tudi popoldanska in nočna dežurno službo. PRIREDITVE IN ZABAVE V nedeljo bodo odprti vsi športni objekti, v večernih urah pa bodo | zabavne plesne prireditve v vseh I večjih hotelih na obali. Barsk' pro- j gram pa si lahko ogledate v hote- j lu Triglav v Kopru, v Palacu in Metropolu v Portorožu in Pri treh papigah v Piranu. 1 steče slikarji iz raznih krajev Slovenije in Hrvatske, od tujcev pa je največ Italijanov. Vsepovsod srečuješ razprta platna, na katere u-podabljajo umetniki najrazličnejše piranske motive in se seveda poslužujejo najrazličnejših slikarskih tehnik. Prireditev bo trajala danes ves dan in jutri dopoldne, nato pa bo posebna komisija ocenila dela in jih nagradila. Jutri ob 20.30 bodo v piranski mestni galeriji tudi odprli razstavo najbolj uspelih stvaritev. Razstava bo odprta do 14, septembra. oiHv JUBILEJ DIVAŠKE GODBE NA PIHALA / DIVAČA, 23. — V Divači slavijo danes pomemben dogodek — 20-let-nico ustanovitve domače godbe na pihala. Organizatorji so sklenili, da bodo proslavo posvetili 30-letnici o-svoboditve. Osrednja slovesnost je bila v večernih urah, ko je godba priredila koncert. Ob tej priložnosti so nagradili zaslužne člane orkestra z Ga-lusovimi značkami. Jutri pa bo v Divači promenadni koncert, na katerem bodo sodelovali tudi gostje iz Križa pri Trstu, iz Zidanega mosta in iz Pridvora pri Kopru. Divaško godbo na pihala so ustanovili leta 1955 v okviru delavskega prosvetnega društva Svoboda. Začetek je bil težak, saj so na vseh koncih in krajih zbirali stare instrumente in finančna sredstva. Pod vodstvom neumornega dirigenta Rada Škabarja so naglo napredovali ter se lahko danes pohvalijo s številnimi uspehi doma in na tujem. V dvajsetih letih je sodelovalo v orkestru nad 100 godbenikov. LEPO VREME PODALJŠUJE TURISTIČNO SEZONO PORTOROŽ, 23. — Čeprav smo že na repu letošnje turistične sezone, je promet po obalnih cestah še zmeraj zelo živahen. Nenavadno lepo vreme privablja v turistične kraje Slovenskega primorja še zmeraj veliko število tujcev, mnogo pa je tudi izletnikov iz notranjosti Slovenije in iz zamejstva. Od tujcev so še zmeraj na prvem mestu Nemci, nato pa slede Švicarji, Avstrijci, Nizozemci ter Francozi. Zanimivo je, da sta Izola in Piran polno zasedena, medtem ko je v Portorožu dovolj prostora, prav tako pa tudi v Lipici, Novi Gorici, Postojni in še v nekaterih turističnih središčih Primorske. Menijo, da je trenutno na Primorskem okrog 12 tisoč turistov TUDI LETOS KOPRSKA TOMBOLA KOPER, 23. — Tradicionalna koprska tombola, na katero prihiti vsako leto staro in mlado, bo tudi letos. Običajno je ta prireditev v juliju, letos pa so jo pomaknili v september, ker so bili termini zasedeni z drugimi dogodki. Tombola bo v nedeljo, 7. septembra popoldne v Kopru na prostoru pri glavni tržnici. Glavni dobitek bo zastava 101, razen tega pa bo seveda še na stotine ..drugih večjih in manjših dobitkov. L. O. DAKA, 23.— Po poročanju radijske postaje v Daki je novi ban-gladeški predsednik Khondaker Ahmed danes podpisal vrsto ukrepov v okviru obsednega stanja, ki ga je vojska- 'proglasila po strmoglavljenju šejka Mujibura Rahmana. Novi ukrepi zadevajo predvsem' vprašanje korupcije, za katero predpisujejo smrtno kazen. Kršilcem bodo sodila tako posebna kot navadna sodišča. Na osnovi novih zakonskih določil je policija danes aretirala 26 veljakov prejšnjega režima. Med aretiranimi so bivši premjer Man-sor Ali, bivši podpredsednik Sjed Nazrul Isalm in prvi ministerski predsednik neodvisnega Bangladeša Tajudin Ahmed. Medtem pa je bangladeški zunanji minister Sayed Choudhurry med srečanjem s časnikarji v Londonu poudaril, da novi predsednik nadzira položaj v državi in da ga vojska v celoti podpira. Indijska vlada pa je danes sklenila zapreti z mejo z Bangladešem. Vladni glasnik je pojasnil, da se je vlada odločila za ukrep, da bi preprečila morebitni množični beg Bengalcev‘kV Indijo. V ta namen — je poudaril glasnik — je vlada tudi znatno okrepila enote obmejne policije. Na sliki: tank v središču Dake sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. C REM C A FF V praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CR EMC AFFÉ Vam daje vedno vse najboljše l^imcaHer PRIMO ROVIS Največja Izpira surove in pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750 575 PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel 29 210 KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 ■ sprejema hranilne vloge in ■ nudi posojila po ugodnih obrestnih merah NUDI VSE BANČNE USLUGE Urnik: 8.3« - 12.30 16.00 — 17.00 Ob sobotah zaprto Na novo odprt velik salon pohištva SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE KUHINJE VHODI Vse za sodobno opremo ter stilno pohištvo ■ Izbrani artikli SERVIS IN GARANCIJA OD KVALIFICIRANEGA OSEBJA Odkup rabljenega pohištva pc godnih cenah DOBRE CENE