PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. rnaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
G'- -H ‘>'2 O ;>• .O •	•'•■"j
o o <: :-v
O ;...........P1
• •••- X« ! "
m
:	c	!....
o 7? i>
' V P"
rn c: i> : : " n	:z
‘r-i	L-
il_	r—š
n	:-.K
O
v i>
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 55 (12.087)
Trst, sobota, 16. marca 19t
-j
■b
O'--
±>
j>
Danes in jutri v Termoliju
0 manjšinah in sredstvih obveščanja
RIM — Zvezni odbor za jezikovne manjšine v Italiji bo v sodelovanju s kulturnim združenjem Hrvatov v Molizeju priredil danes in jutri v Termoliju vsedržavno zasedanje o temi »Jezikovne manjšine in sredstva množičnega obveščanja v Italiji«. Zasedanje se deli na dva dela: današnji del je namenjen informacijskim sredstvom manjšin in za manjšine ter bo uvodno poročilo podal docent sociologije na rimski univerzi prof. Francesco De Domenico, v razpravi bodo sodelovali številni predstavniki sredstev obveščanja, med katerimi ravnatelj tržaškega sedeža RAI Dario Fio-renzuoli in novinar Primorskega dnevnika Bojan Brezigar, Jutrišnji del zasedanja pa je namenjen predvsem vprašanju možnosti posegov posameznih dežel. O tem bo podal uvodno poročilo znani docent ustavnega prava Alessandro Pizzorusso, sledila pa bo okrogla miza o vlogi dežel za sredstva javnega obveščanja posameznih manjšin, pri kateri bb sodeloval tudi deželni odbornik za kulturo Furlanije -Julijske krajine Dario Barnaba.
Po trmastem negativnem zadržanju delodajalskih
Čedalje manjše možnosti preprečitve referenduma KPI o draginjski dokladi
BOJAN BREZIGAR
RIM — Po povsem, negativnem stališču, Id so ga v četrtek zavzeli industrijci v zvezi z zahtevo sindikatov po plačilu »odstotkov« draginj-ske doklade, so možnosti, da bi lahko preprečih referendum,, še znatno manjše. Minister za delo De Mi-chelis, ki se je predsinočnjim ponovno sestal s socialističnim, sindikalnim voditeljem Benvenutom, je sicer napovedal, da bo prihodnji teden sklical na pogajanja delodajalce in sindikaliste, vendar pa je že sedaj precej očitno, da bo to srečanje neuspešno.
Čeprav z besedami vsi trdijo, da želijo preprečiti referendum in je ta obveza izšla tudi iz zadnje seje kabinetnega sveta, ta zavzetost ni pri vseh enaka. Tako so v krogih socialistične stranke prepričani, da mečejo De Michelisu polena pod noge tudi predstavniki drugih vladnih strank, ker se boje, da bi sporazum o referendumu preveč okrepil socialiste na upravnih volitvah. Sicer pa je po seji kabinetnega sveta sam minister Spadolini izjavil, da bo po u-pravnih volitvah ozračje mirnejše in
bodo torej možnosti za preprečitev referenduma večje. .
Socialistom ta spletkarjenja seveda ne gredo v račun, saj so močno angažirani za dosego sporazuma pred volitvami, tako da ni izključeno, da bi bila po volitvah, če bi drugi sedaj te poskuse bojkotirali, njihova angažiranost manjša.
Predsednik vlade pa ne namerava mirno gledati na zaviralno dejavnost drugih strank. Včerajšnji govor Cra-xija v neki rimski kinodvorani, kjer je predsednik vlade dejansko odprl letošnjo volilno kampanjo PSI, je bil nadvse bojevit. Craxi je mnenja, da je osrednje vprašanje zajamčiti kontinuiteto uspešne gospodarske politike in zaostriti boj proti brezposelnosti. Dejal je, da so o draginjski dokladi potrebna resna pogajanja in je obtožil industrijce, katerim- očita, da povsem neutemeljeno trdijo, da 9 desetink točke ni zadosten razlog, da plačajo točko draginjske doklade.
Sicer pa je Craxi dejal, da lanskoletni odlok, glede na razvoj gospodarstva, nikakor ni zmanjšal plač delavcev in da so se poprečni dohodki italijanskih družin dvignili, tudi upoštevajoč realno vrednost plač.
Predsednik vlade je bil torej polemičen tako z industrijci kot tudi s komunisti in konec koncev tudi z drugimi strankami, ki čeprav podtalno ovirajo De Michelisovo pobudo: kdor želi referendum obljublja dobiček, povzročil pa bo škodo, je dejal predsednik vlade.
Vse je torej tempirano na bližnje upravne volitve in zelo verjetno je.
da bo odločitev o referendumu pogojena prav od volilnih izidov. Sicer pa je to že jasno, če pomislimo, da vodstvo Zveze industrijcev ni politično anonimno, ampak je povezano z nekaterimi političnimi usmeritvami iz kroga demokristjanov, republikancev in liberalcev, torej strank, ki skušajo preprečiti večji Craxijev volilni uspeh.
Po Doxi na volitvah napredovanje KPI, PSI in PLI, nazadovanje KD
RIM — IVa prihodnjih upravnih volitvah bo KPI potrdila uspeh lanskega leta in ostala prva stranka v Italiji, medtem ko bo KD zabeležila rahlo nazadovanje v južni Italiji. To so izsledki raziskave, ki jo je »zasebno« izvedla znana ustanova za raziskavo javnega mnenja Boxa v zvezi z usmeritvijo volivcev pred volitvami 12. maja. Izsledki raziskave sicer niso bili • namenjeni javnosti, vendar so zanje izvedeli nekateri politiki in tako je podtajnik KD Scotti včeraj z njimi seznanil novinarje.
Doxa je ugotovila, da bodo na majskih volitvah poleg komunistov napredovali tudi socialisti in liberalci, medtem ko je še približno 15 odstotkov volivcev neodločenih, oziroma se nagibajo k vzdržanju. Jasno je torej, da bodo sedaj vse stranke zaostrile volilno kampanjo, kajti število neodločenih je zelo veliko in njihova opredelitev za eno ali drugo stranko bi lahko povsem spremenila volilne izide, (bbr)
Na vabilo skupščine SR Hrvatske
Obtožba o zahodnonemškem revanšizmu pozabljena?
Delegacija F-JK v Zagrebu
ZAGREB — Delegacija deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, ki jo sestavljajo predsednik Manzon, podpredsednika Tonni in Gonano ter svetnici Giuricin, Persello in Vigini, je včeraj začela dvodnevni uradni obisk v SR Hrvatski s pogovori z zastopstvom hrvaške republiške skupščine, ki ga ie vodil predsednik Sabora Ivo Latin ob sodelovanju podpredsednika Feke-teja in predsednikov skupščinskih odborov za odnose s tujino Vejnoviča, za usklajevanje republiških in zveznih norm Poropata, za informacije Siliana in ža promet Afriča.
Predmet pogovorov je bilo sodelovanje, tudi v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran, na področju kmetijstva, turizma, energetike in znanstveno-tehničnih raziskav. Delegacijo je sprejel včeraj tudi predsednik predsedstva SRH Jakša Petrič, med potovanjem pa se je ustavila v Ljubljani, kjer jo je bnedvčerajšnjim sprejel na vljudnostnem obisku podpredsednik skupščine Sušmelj.
Tržaški škof dr. Lorenzo Bellomi prvič na obisku v škofiji Koper
KOPER — Včeraj popoldne se je v Kopru mudil tržaški škof dr. Loren-Bellomi, ki je v veroučni šoli sklenil sklop predavanj o verskih vprašanjih, ^ ga je pripravil koprski župnijski urad. Današnji obisk škofa Bellomija je ndi prvi uradni obisk tržaškega škofa v. Kopru po sklenitvi osimskih spo-rffzumov, ki so imeli za posledico tudi razmejitev škofij na tem mejnem obmo-ciu. Ob tej priložnosti je dr. Bellomija sprejel tudi predsednik skupščine obči-^Koper Janko Kosmina. Omeniti velja, da je na predavanju za vernike škof °ellomi govoril v slovenščini.	IZTOK UMER
V Moskvi uspešni z Gorbačovom in
BOŽIDAR PAHOR
BONN — Zahodnonemški zvezni kancler Helmut Kohl je sicer nekoliko pozneje prišel na vrsto za pogovor z novim generalnim sekretarjem sovjetske partije Gorbačovom, kot je pričakoval, vendar se lahko pohvali, da je sovjetski, voditelj sprejel njegovo povabilo, naj obišče Zvezno republiko Nemčijo. Kohl je po tričetrturnem pogovoru opisal novega generalnega sekretarja' kot krepkega in suverenega moža, »ki zna argumentirati svoje izjave, a tudi poslušati sobesednika«. Pogovor je bil zelo odkrit.
Kancler Kohl, ki se je v Moskvi sestal tudi z vzhodnonemškim voditeljem Honeckerjem, češkoslovaškim voditeljem Husakom, amdriškim podpredsednikom Bushom, japonskim premierom Nakasonejem, kanadskim premie-rom Mulroneyem in španskim ministrskim predsednikom Gonzalezom, je poudaril, da ima Gorbačov »naravno avtoriteto«. S tem se je pridružil pohvalam, ki jih je bilo v zadnjih dneh slišati iz ust zahodnih politikov in državnikov o Gorbačovu. Za Kohla jei pomembna okoliščina, da sodi Gorbačov v generacijo, ki je le v otroški dobi doživela drugo svetovno vojno. Z Gorbačovom se je zelo odkrito pogovarjal o zadnjih štiridesetih letih.
Očitno Gorbačov ni omenil sovjetskega očitka o za-
Kohlovi pogovori drugimi voditelji
hodnonemškem revanšizmu, pač pa je iz poročila a-gencije TASS razvidno, da je Gorbačov poudaril, da je nadaljnji razvoj odnosov med Moskvo in Bonnom odvisen od spoštovanja »sedanjih teritorialno - političnih realnosti«. Sicer pa je Gorbačov zastopal znana sovjetska stališča. Ponovno je poudaril, da Moskva nasprotuje nameščanje ameriških pershingov-2 in manevrimih raket v Zahodni Evropi. Kohl je potrdil, da je bila Reaganova zamisel o strateški obrambni pobudi v vesolju (SDI) »velika tema« pogovorov. Menil je, da Gorbačov ni natanko tako kot Gromiko v pogovoru z Genscher-jem označil bonsko stališče do »vojne zvezd«. Gromiko je zahodnonemškemu zunanjemu ministru dejal, da je Zvezna republika »sokriva«. Kohl je pojasnil Gorbačovu, da Bonn doslej še ni dobil nobenega ameriškega povabila, naj sodeluje pri uresničevanju vesoljskega o-brambnega projekta, in da tudi še ni mogoče dajati nobenih ocen ali predračunov o stroških SDI.
Kancler Kohl je zadovoljen s svojimi moskovskimi razgovori, celo »zelo, zelo zadovoljen« s pogovori, ki jih jej imel z vzhodnonemškim voditeljem Honeckerjem.
V pogovoru s češkoslovaškim voditeljem Husakom je prišlo do izraza soglasje, da bi naglo umiranje gozdov v ČSSR in ZRN moralo pospešiti in okrepiti sodelovanje
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Ricmanjih odkrili ploščo skladatelju Ivanu Kuretu
Posvet o vlogi
severnojadranskih
pristanišč
NA 4. STRANI
Pričevanja o boju
MARIJ ČUK
LJUBLJANA — Pričevanja — pričevanja o tem, kako se je pisala polpretekla in sodobna zgodovina, kako so koroški Slovenci doživljali, trpeli, živeli, kljubovali tiktakanju časa nacistične ure. Bila je to pripoved o obdobju, ko je bil zemljevid Evrope v krvi, ko je delu Koroške (slovenske) grozilo narodnostno izničenje.
Za omizjem v mali dvorani Cankarjevega doma se je zbralo deset neposrednih pričevalcev temačnega časa. In to je bil gotovo tudi osrednji dogodek drugega poglavja Dnevov koroških Slovencev v Ljubljani, ki so se pričeli v četrtek in. se bodo zaključili danes. Manifestacija, ki ima tokrat vsekakor spodbudnejši odziv občinstva, ima namen prikazati del ustvarjalnosti in kulture, ki nastajata med Slovenci v Avstriji. S tem pa tudi opozarja širšo slovensko javnost (ki je žal vse premalo poučena o tem vprašanju in stvarnosti) na dejavno vlogo, ki jo manjšine igrajo v mozaiku narodove biti. Ta vloga v bistvu ni nič drugega, kot razvijanje in utrjevanje lastne identitete, seveda v veliko
koroških Slovencev
težjih pogojih in stvarnosti, kakršna je lahko po tej plati v Sloveniji.
Sinočnja prireditev je opozorila na ta dejstva. Ob vezni besedi Teodorja Domeja je deset koroških Slovencev spregovorilo o usodi manjšine pred, med, in po. drugi svetovni vojni. To so bile neposredne besede, obarvane in požlahtene s svojevrstno anekdotiko, ki bi jo lahko zabeležilo tudi zgodovinopisje. Kajti pred poslušalci se je razgrnila pahljača neverjetnih razsežnosti, ki je podajala dramatične opise izgonov v taborišča, srečne trenutke vrnitve ria opustošene domove, strašne ure preganjanja in seveda — upornost, voljo živeti slovensko.
Večer je bil vsekakor posrečen in nevsakdanji in bil je delež Dnevov koroških Slovencev letošnjim proslavam ob 40-letnici osvoboditve, ki sovpada tudi s 30-letnico podpisa avstrijske državne pogodbe. O tej je v popoldanskih urah spregovoril univerzitetni profesor Schausberger v predavanju, ki je vzbudilo veliko pozornost. In če smo že pri strogi kroniki, naj povemo iridi, da je bil v poznih večernih urah še nastop kabareta Mladje.
Finec Nykànen sijajen - 191 m
PLANICA — Na včerajšnjih uradnih treningih za 8. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici je Finec Matty Nykànen izboljšal svetovni rekord s sijajno znamko 191 m.
Meblo drevi Jadran jutri
Naša združena ženska odbojkarska ekipa bo drevi ob 19.30 v Nabrežini igrala prvenstveno srečanje drugoligaškega prvenstva proti moštvu Tregarofani Jadranovi košarkarji pa bodo derbi kola C-l lige proti moštvu Udine Nord igrali jutri v Trstu ob 17.30.
NA 10. IN 11. STRANI
• V Moskvi
V nedeljo občinske volitve na avstrijskem Koroškem
NADALJEVANJE S 1. STRANI
med državama pri varstvu okolja. Pogovori med eksperti na tem področju so že lepo napredovali. Kohl je tudi zadovoljen s pogovorom, ki ga je imel s poljskim voditeljem Jaruzel-skim. Z njim se je pogavarjal o bližnjih slovesnostih in prireditvah ob 46-letnici konca vojne v Evropi 8. maja. Državnika sta se tudi dotaknila razprave o mejah v ZRN. Kohl je ocenil pogovor z Jaruzelskim kot »težaven, vendar razveseljiv«. Sreča nja s Honeckerjem,. Jaruzelskim in Husakom so mu potrdila, da v vzhodnoevropskih državah vlada veliko zanimanje za uspeh obnovljenih ženevskih razorožitvenih pogajanj.
Bonski politični krogi ugotavljajo, da so tako kancler Kohl kot drugi voditelji dobro izkoristili svoje bivanje v Moskvi ža številne stike in pogovore na najvišjih ravneh. Dokaj številni zahodnonemški komentatorji pa vendarle nekaj obžalujejo : da je a-meriški predsednik Ronald Reagan že tretjič, kar je predsednik, zamudil priložnost, da b,i prišel na pogreb najvišjega sovjetskega’ voditelja. Tega ni storil ob pogrebu Brežnjeva in tudi ne ob pogrebu Andropova.
Slovenci nastopajo v 6 volilnih okrajih
• •
s samostojno Enotno Usto, pa tudi s KPO
CELOVEC — V nedeljo, 17. marca bo 386.810 volilnih upravičencev na Koroškem v 121 občinah volilo nove župane in nove občinske odbornike. Letos je število volilnih upravičencev za 23.107 ljudi večje kot pred šestimi leti in število mandatov v nekaterih občinah se je skupno povečalo za osem.
Trenutno imajo socialisti 67 županov, Ljudska stranka (Med drugim v Celovcu) 43, svobodnjaki pa 11. Vse tri, v deželnem zboru etablirane stranke (SPOe, OeVP in FPOe) si torej prizadevajo 's svojimi volilnimi programi v nedeljo pridobiti več glasov in nova županska mesta. SPOe in OeVP med seboj tekmujeta zlasti na področju gospodarstva in varstva okolja, medtem ko FPOe največ stavi na svojo tolikokrat proklamirano »koroško pot«, ki še najbolj diši po nacionalizmu.
Slovenci nastopajo s svojimi samostojnimi listami EL (Enotna lista) s 417 kandidati v šestih volilnih okrajih po vsej Koroški. V Celovcu, Beljaku, Velikovcu in Spittalu se zavzemajo za koalicijo z alternativnimi listami.
EL (Enotna lista) trenutno razpolaga s. 44 odborniki v 22 občinah, med nimi so 4 podžupani, v dveh občinah — Šmarjeti in Pliberku — tvorijo koalicijo s SPOe. V Selah in Globasnici so najmočnejši, saj so med odborniki na drugem mestu. Na samostojnih listah EL nastopajo tudi nekateri pripadniki večinskega, torej nemško' govorečega naroda, predvsem pa kandidirajo tako pripadniki Narodnega sveta koroških Slovencev kot Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
Komunistična partija Avstrije ima doslej štiri občinske odbornike: v Borovljah, Železni Kapli, Šmarjeti v Rožu in v Podkloštru. Na kandidatnih listah KPOe je tudi letos precej Slovencev.
Najbolj vroče bo v nedeljo v Celovcu, saj so ob zadnjih volitvah leta 1979 člani OeVP za las odnesli zmago socialistom (s 44,9 proti 44,1 odstotka). Tako je postal župan glavnega mesta Koroške Leopold Guggenberger, podžupan pa član SPOe Kurt Peterle, na katerega letos socialisti stavijo vse svoje moči in propagando.
BARBARA GORIČAR
RIBIČIČ Y ZRN
BONN — član predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič, ki je sodeloval na slovesni predstavitvi prve knjige znanstvenega izbora Titovih del v nemščini, se je med bivanjem v Bonnu sešel z najvišjimi predstavniki političnih strank ZRN.
Najprej se je pogovarjal z voditeljem parlamentarne frakcije vladajoče Krščanske unije Alfredom Drefferjem, zatem pa s predsednikom o-pozicijske socialno-demokratske stranke Willyje® Brandtom. Včeraj dopoldne se je sešel še z voditeljem parlamentarne frakcije liberalne stranke Wolfgangom Mischnickom.
Mitja Ribičič in Willy Brandt sta med dragim preučila sodelovanje med ZKJ in zahodno-nemško socialno demokratsko stranko ter poudarila željo po poglobitvi sodelovanja, (dd)
Po prvih podatkih iz preiskave
Pertinijevemu letalu bi ne bilo nic hudega
Kljub strahu pred jesenskimi političnimi volitvami
Belgijska vlada je sprejela sklep o namestitvi manevrirnih raket
RIM — Klobuček vijaka, ki so ga neznanci saboterji v Buenos Airesu položili v motor letala, s katerim bi se moral predsednik Pertini vrniti iz Argentine, bi verjetno ne povzročil hujših posledic in nikakor ne bi zaradi tega letalo strmoglavilo. To je prva tehnična ocena izvedencev italijanske letalske družbe Alitalia po včerajšnjem ogledu letala v hangarju na letališču Fiumicino, ki ga je odredil namestnik državnega pravdni-ka SUverio Piro, ki vodi preiskavo o tem dogodku. Kljub temu da se je dogodek pripetil v tujini, sodi namreč tudi v pristojnost italijanskih sodnih oblasti, ker je šlo za atentat na državnega poglavarja. Včerajšnji izsledki sicer še niso dokončni, kajti opraviti morajo še vrsto poskusov.
Včeraj so natančno pregledali vse motorje in tudi kolesa. Kar zadeva »klobuček«, ki je bil nameščen v levem notranjem motorju, je neki
strokovnjak, ki sicer ni bil soudeležen v preiskavi, ki jo je odredil sodnik, dejal, da motorji, s katerimi razpolaga »jumbo« lahko »prebavijo« tudi mnogo večje predmete,. saj se je že zgodilo, da so motorji vsrkali ptice in nekoč celo jotografski aparat, ne da bi zaradi tega odpovedali. Pri načrtovanju teh motorjev, namreč u-poštevajo možnost, da zlasti pri vzletu lahko vsrkajo razne predmete.
Kot znano, je predstavljal nevarnost le en vredmet, to je omenjeni »klobuček«. Neznani saboterji so položili predmete, med katerimi tudi deščico, še v dva druga motorja, vendar pa s hrbtne strani, tako da bi ti predmeti odleteli, takoj ko bi pilot vžgal motor. Do katastrofe torej verjetno ne bi prišlo. Vendar pa je zadnja beseda prepuščena sodnim izvedencem, ki bodo morali preveriti še nekatere okoliščine v zvezi s tem dogodkom, (bbr)
BRUSELJ — V dramatičnih okoliščinah je belgijska vlada pred zoro na svoji izredni seji končno odobrila namestitev 48 ameriških jedrskih manevrirnih raket, od katerih bo prvih 16 dospelo v belgijsko letalsko oporišče Floren še pred koncem tega meseca.
Premier Martens je o odločitvi in o podrobnostih obvestil poslansko zbornico in senat včeraj popoldne, parlamentarna razprava 9 vladni privolitvi za namestitev ameriških jedrskih raket se bo začela šele v ponedeljek. Parlament je namreč zavrnil možnost, da bi takoj sprožili razpravo, saj bi bili parlamentarci pod pritiskom »mirovnega pohoda«, ki ga bodo jutri v Bruslju organizirali belgijski pacifisti in vsi ostah nasprotniki ameriških raket.
Tudi Belgija je torej začela uresničevati dvojni sklep NATO o namestitvi 572 ameriških jedrskih raket v Zahodni Evropi. To pa je začela s precejšnjo zamudo, saj je do sedaj le besedno pristajala na sklep, v resnici pa se je na vse kriplje branila namestitve. Seveda je to obrambo opravičevala in zagotavljala, da bo privolila v namestitev, če ne bo prišlo do sporazuma med supersi-lama.
Po oceni Martensove vlade ni Sovjetska zveza v teh petih letih po sklepu NATO o modernizaciji zahodnoe-
vropskega raketnega sistema naredila niti najmanjše V0'. tese, ki bi Belgiji omogočila preklic sklepa o namestitvi manevrirnih raket, še več, v vladnih krogih zatrjujejo, da je po pogrebu Konstantina Černenka šef belgijske diplomacije Tindemans brez uspeha kontaktiral s sovjetskim zunanjim ministrom Grom ikom. O vsem tem je Tindemans najprej poročal tajniku NATO Carringte-nu, o neuspehu pa seznanil tudi svojo vlado. Predsinoč-njim je torej Martens sklical izredno sejo vlade, ki j® zaradi odpora raznih ministrov potekala v dramatičnih okoliščinah, večkrat so jo morali prekiniti, da so sklep o namestitvi dosegli šele včeraj pred zoro.
Belgijska vlada skuša sedaj vso krivdo za svojo odločitev zvaliti na Sovjetsko zvezo, v bistvu pa pristaja na nadaljnje širjenje jedrskega orožja v Evropi, kar je v popolnem nasprotju s cilji, ki si jih zastavljajo komaj začeta ženevska razorožitvena pogajanja. V Wa-shingtonu so seveda zadovoljni s tako odločitvijo, ki krepi njihove pozicije. Manj zadovoljne pa so belgijske vladne stranke, ki se bojijo jesenskih volitev, saj kar dve tretjini Belgijcev nasprotuje ameriškim jedrskim raketam. Na tihem pa v Bruslju upajo, da bodo ženevska pogajanja v prihodnjih mesecih tako napredovala, da bodo izničila »volilno kazen«.
Nesprejemljivo zadržanje zahodnonemške vladne koalicije
CDU-CSU spremenili zakonski osnutek o tako imenovani »laži o Auschwitzu«
BONN — Po dolgi razpravi, ki je prehajala že- v prerekanje, so se predsinočnjim poslanci vseh treh strank Kohlove koalicije CĐU, CSU in FDP naposled sporazumeli o kompromisnem zakonskem osnutku o tako imenovani »laži o Auschwitzu«, ki ga bodo stranke vladne koalicije predlagale Bundestagu.
Unija CDU - CSU do presinočnjim sploh ni nameravala predlagati nobenega zakonskega osnutka o tem vprašanju. Toda na pritisk liberalcev so v koaliciji skrpali kompromisno rešitev. Po tej rešitvi zanikanje zločinov nacistične strahovlade sicer ne bo postalo novo kaznivo dejanje, pač pa bo javni tožilec vendarle moral vložiti tožbo proti osebi ali osebam, ki bi žalile spomin žrtev nacističnega terorja. Če bi pa sorodniki nacističnih žrtev nasprotovali tožbi, potem bi jo tožilec u-makml.
Zanimivo je, da kompromisni predlog zakonskega 0-snutka vsebuje formulacijo: »... Kdor je izgubil življenje kot žrtev nacističnega ali kakega drugega nasilja
in samovolje«. Zlasti vodja parlamentarne skupine CDU - CSU Alfred Dregger se je potegoval za to formulacijo. V svojih prejšnjih izjavah je jasno povedal, kdo so žrtve drugega nasilja in samovolje: to so Nemci, ki so jih ob koncu druge svetovne vojne pregnali z njihovih domačij v Vzhodni Evropi.
Zlasti proti taki formulaciji je nastopil Voglov namestnik v parlamentu socialdemokrat Alfred Emmerlich, ki je izjavil, da bodo sodišča postavljena pred pogosto nerešljivo nalogo, ko bodo morala spričo številnih različnih mnenj razsojati, kdo je še žrtev kakega drugega nasilja ali samovolje. Z dodatnimi formulacijami, pravi Emmerlich, ne bi smeli ustvarjati dvomov o enkratnosti nacionalsocialističnega genocida. Schmidtova vlada je na zadnji seji 30. septembra 1982 — tik pred vladno spremembo v Bonnu — obravnavala zakonski osnutek o »laži o Auschwitzu«. SPD ga še vedno podpira v njegovi prvotni Obliki.
BOŽIDAR PAHOR
Ne vesa niso ustoličili
Zaradi nenadnega vnetja slepiča so morali novoizvoljenega brazilskega predsednika Tancreda Ne vesa (zgoraj levo) nujno operirati, kot je sporočil' Brasilii njegov glasnik, zaradi česar ga včeraj niso mogli uradno ustoličit1 pred zastopniki večine svetovnih držav	(Telefoto Ar)
Mnenja izvedencev o vzrokih in posledicah »dolarske mrzlice« ter o zdravilih
Le s skupnimi močmi se bo mogla Zahodna Evropa
otresti premoči
Nenehna rast ameriškega dolarja povzroča celemu svetu dokajšnje težave. To velja za države v razvoju, a tudi za Staro celino, kjer ne mine dan, da bi ne že skoraj s tragičnimi toni komentirali nov poskok ameriške valute. Kaže, da e-vropski voditelji zvračajo vso krivdo samo na Reaganovo politiko: " ameriški predsednik naj bi bil edini kriv, ker ni tudi v Evropi zabeležiti gospodarskega preporoda, ki so ga v zadnjih letih doživele Združene države Amerike.
Mnogi opazovalci svetovnega gospodarskega dogajanja 4>a menijo, da ni tako; ne da bi zanikali »krivde« Američanov, namreč pripominjajo, da je za sedanje stanje še najbolj kriva Evropa sama.
Vzpon evropskega gospodarstva v povojnih letih je bil sad, menijo nekateri opazovalci, neke skupne volje, skupnih pobud, skratka: skupnega nastopanja zahodnoevropskih držav. Evropa in Japonska sta bili tedaj pravi gonilni sili celot-
ameriškega dolarja
nega svetovnega gospodarstva. Z odprtjem meja je prišlo v sklopu EGS do gospodarske in industrijske integracije, kar je privedlo do optimizacije proizvodnih procesov in delitve dela v raznih državah članicah, ki so se specializirale vsaka na nekaterih področjih. Zaradi odprtih meja pa ni ta specializacija prinašala nikakršnih negativnih učinkov, nasprotno: uvoz nekaterih dobrin je v celoti kompenziral izvoz drugih dobrin. Tak proces je potekal povečini znotraj EGS, kar pomeni, da so se evropske države medsebojno podpirale in s tem krepile razvoj celotne skupnosti.
Naenkrat pa se je tak razvoj prekinil: interesi posameznih članic so prevladali nad interesom celotne skupnosti, nič več niso države nalagale v dolgoročne investicije, kot se je dogajalo v ZDA in Japonski, evropski monetarni sistem in evropska denarna enota, ki naj bi vodila k vse večji integraciji stare čelne, pa se nikakor nista obnesla kot so nekateri pričakovali.
in nazadovanja
Za sedanje stanje je torej v veliki meri kriva tudi Evropa sama: ko bi na primer evropske države dokončno uvedle plačevanje v ECU (evropski denarni enoti), namesto da bi plačevale v dolarjih (kot se povečini dogaja), bi se povpraševanje po ameriški valuti prav gotovo zmanjšalo, s tem pa bi seveda tudi tečaj dolarja padel.
Mnogi opazovalci so tudi mnenja, da ni pametno konkurirati z Ameriko tako, da se dvigu obrestnih mer v ZDA odgovarja na isti način. Tako ravnanje bi imelo v krajšem obdobju pozitivne učinke, utegnilp pa bi celo škodovati v daljšem roku. Če se ne bo namreč rast evropskega gospodarstva prilagodila rasti ameriškega, bo vsakršno konkuriranje s prilagajanjem obrestnih mer že vnaprej izgubljen boj.
Dvig evropskega gospodarstva pa nujno predpostavlja večjo integracijo med evropskimi državami in enoten nastop na svetoimem tržišču.
MARKO OBLAK
Atentat v Teheranu in bombardiranja iraškega letalstva
TEHERAN — V bombnem a-tentatu med petkovo molitvijo na teheranski univerzi je včeraj izgubilo življenje 6 vernikov, več je bilo ranjenih, predsednik republike Hamenei, ki je govoril na verski svečanosti pa je ostal nepoškodovan. Atentat so izvedli pripadniki levičarske proti-režimske organizacije »mudžahe-din halk« (ljudski gverilci).
Le nekaj minut po atentatu j® iraško letalstvo ponovno bona; bardiralo Teheran, da so tujci že začeli zapuščati iransko glavno mesto. Iraško letalstvo pa ie včeraj napadlo še Arak in Ramadan, na južni fronti pa so i-raške kopenske sile sprožile u-spešen protinapad.
S skupščine Konzorcija za prometno območje Gorice in Trsta
Težnja po posodobitvi deželnega nacrta o politiki javnih prevozov
_ lit ŽIČ — V četrtek je bila v Tr-&ču letna skupščina konzorcija za Prometno območje v katerem so včlanjene vse občine goriške in tržaške pokrajine kot tudi obe pokrajinski upra-yi- Na dnevnem redu so imeli razpravo o letošnjem proračunu, ki so ga soglasno sprejeli. S podpredsedniške-8a mesta je odstopil Gastone Milio iz Milj, zato, ker je bdi pred kratkim ^voljen za deželnega svetovalca in sla funkciji nezdružljivi. Soglasno so odložili izvolitev novega podpredsednika. To bodo napravili na jesen, polom ko bo 25 občinskih uprav Goriške
KOPER — Kako urediti telefonijo Oa Obali, da bi bilo tudi poleti kolikor toliko mogoče uporabljati telefonske zveze? Že izven turistične sezone so te zveze polno zasedene, Poštni delavci -pa trdijo, da se promet v času turistične sezone poveva za več kot 60 odstotkov, tako, da je telefonski promet povsem zadušen.
Telefonske zveze začenjajo obre-Oienjevati tudi z uvajanjem računal-oištva, zaradi česar uporabljajo te-lofonske linije za zveze med raču-
in Tržaške, kjer bodo volitve, imenovale svoje nove zastopnike v skupščino konzorcija.
Predsednik prof. Osvaldo Ferrari je v svojem poročilu nanizal problematiko javnih prevozov v naši deželi ter se seveda podrobneje zaustavil ob tistih na Tržaškem in Goriškem. V Trstu se je proces združevanja vseh javnih avtobusnih prevozoz v eno samo podjetje že zaključil in so zaradi tega letos 1. januarja dali vse prevoze za dobo devetih let v upravljanje pokrajinskemu avtobusnemu konzorciju.
Na Goriškem pa obstajajo še vedno
rali čakati vsaj dve leti, pa tudi cena bi bila bistveno višja.
Do konca letošnjega maja naj bi v Portorožu zgradili prvo fazo razširjene avtomatske centrale, ko naj bi za 16,2 milijona dinarjev povečali število lokalnih priključkov s 3000 na 3600. V tem času pa nameravajo poštni delavci položiti tudi nov telefonski kabel od avtomatske telefonske centrale Portorož do Avditorija in GH Metropol.
BORIS ŠULIGOJ
nekatere težave. V to pokrajinsko avtobusno podjetje so se v zadnjih letih zdruTla nekatera manjša zasebna ■•odjetja. Podjetje vzdržuje vse medkrajevne proge na Goriškem in tudi nekatere povezave s Trstom oziroma Vidmom in Červinjanom. Na Goriškem pa delujeta še dve javni avtobusni podjetji in sicer mestno podjetje v Gorici, ki ima režijo nad mestnimi avtobusi, ter kanzorcialno podjetje v Tržiču, ki upravlja vožnje v tržiškem okolišu. Konzorcij za prometno območje je že izdelal načrt za združitev teh podjetij v eno samo. Na politikih je sedaj odločitev kdaj združiti ta tri podjetja. Bodoča enotna služba bi bila učinkovitejša, prištedili bi lahko pol milijarde lir letno. Istočasno pa bi morali vključiti še nekatere medkrajevne proge, med Trstom ter Tržičem in Vidmom, ki jih upravlja neko tržaško zasebno podjetje.
Tako v poročilu predsednika, kot v posegih nekaterih prisotnih je prišla do izraza volja po poenotenju avtobusne službe na Goriškem kot tudi po posodobitvi deželnega načrta za politiko javnih prevozov.
Omenimo še, da so tisti člani skupščine, ki so to želeli, dobili tudi slovenski tekst predsednikovega poročila. Konzorcij za prometno območje v Tržiču je namreč ena maloštevilnih medpokrajinskih ustanov v statutu katere je omenjena možnost uporabe slovenskega jezika.
MARKO WALTRITSCH
Kako urediti telefonijo za boljše zveze na Obali?
V	Vidmu končan dvodnevni seminar o načrtovanju javnih izdatkov
VIDEM — V Vidmu se je končal dvodnevni seminar o načrtovanju in nadzorstvu nad javnimi izdatki, ki ga je priredilo deželno ravnateljstvo za proračun in načrtovanje; posebno pozornost je na seminarju vzbudilo poročilo odbornika za finance Galeottija iz dežele Toskane, ki je včeraj posegel po uvodnih besedah podpredsednika deželnega odbora F-JK Zanfagninija. Načrtovanje javnih izdatkov v Toskani je bilo izvedeno postopoma po sektorjih, pozneje, ko je bilo treba pripraviti proračun, pa so sektorje med seboj povezali. Ista deželna uprava je tudi razvila sistem pooblastil občinskim upravam, kar je vsekakor pripomoglo pri načrtovanju javnih izdatkov.
Izolska ZB bo proslavila 40-letnico osvoboditve
IZOLA — Izolska organizacija Zveze borcev in druge družbenopolitične organizacije namerevajo slovesno proslaviti štiridesetletnico osvoboditve mesta.
V	noči od 30. aprila na 1. maj so partizani Mornariškega odreda Koper osvobodili mesto. Nemška posadka je zbežala s čolni v Trst, še prej pa je razstrelila pristaniške naprave.
Ob 40-letnici tega dogodka bodo 26. aprila organizirali v izolskem Kulturnem domu slovesno proslavo, razen tega pa nameravajo odkriti spominsko ploščo na delavskem domu ter organizirati pohod p» partizanskih poteh, mladinski kviz in razne druge prireditve.	L. O.
Odlikovanje skupnosti Italijanov iz Opatije
OPATUA — Predsedstvo Jugoslavije je odlikovalo skupnost Italijanov iz Opatije z redom bratstva in enotnosti s srebrnim križem. Podelitev tega visokega priznanja je utemeljilo s plodnim delom, ki ga skupnost Italijanov opravlja na političnem in družbenem področju. Ta narodnostna skupnost ni številna, a je zelo aktivna pri širjenju duha bratstva in enotnosti med narodi — je izjavil predsednik opatijske občinske skupščine Marko Arbanasič — ko je izročil odlikovanje predsedniku skupnosti Italijanov.
Grmak: Gibanje ljudskih demokratov podpira občinsko listo
GRMAK — Ob zaključku zasedanja z veliko udeležbo je bil kot tajnik Gibanja ljudskih demokratov za občino Grmak izvoljen Walter Drescig. Na istem zasedanju so pozitivno ocenili delovanje občinskega odbora, ki ga vodi inž. Fabio Bonlni. Obenem so tudi soglasno podprli, in sklenili k njej pristopiti, ustanavljajočo občinsko listo. Novi tajnik Drescig je prejel mandat, da vzpostavi razne stike z demokratičnimi političnimi silami, ki delujejo v okviru občine Grmak.
halniki in terminali. V koprskem podjetju za PTT promet trdijo, da bi težavo lahko odpravili le, če bi Podvojili število telefonskih linij med Portorožem in Koprom. Teh zvez je ^daj 120, če pa bi jih hoteli imeti MO, bi morali zagotoviti in monti-rati opremo v vrednosti 63 milijo-Pov dinarjev, od česar pa približno Polovico v devizah. In v tem je te-^ava, saj na pošti deviz nimajo. Če oi bil turizem pripravljen prispevati po do 150 tisoč dolarjev, da bi to ohko uredili v enem letu (torej še Pred sezono 1986), sicer pa bi mo-

VABILO NA NAJBOGATEJŠI o PRAZNIK LETA NA KRASU §
Po vsedržavnem kongresu Zveze komunistične mladine Italije v Neaplju
»Sanj niso zmožni samo otroci, ampak tudi revolucionarji«
TRST — Konec prejšnjega meseca je bil v Neaplju vsedržavni kongres Zveze komunistične mladine Italije, najbolj številčne in delavne mladinske politične organizacije v Italiji. O tem so časopisi in televizija precej obširno poročali, prve dni bolj površno, skeptično in celo polemično, potem pa z vse večjim zanimanjem in upoštevanjem. Razlog za to spremembo je najbrž ta, da niso pričakovali, da se bodo mladi zbrani v kinodvorani Augusteo s takšno resnostjo in navdušenjem lotili najbolj perečih vprašanj na šega časa, tako prizadevno in domiselno iskali nove možnosti, nove poti za uspešno politično delovanje. Verjetno so mislili, da bodo besede »nova ZKM1 za spremembo politike in družbe« v Neaplju izzvenele prazno, da bodo ostale samo geslo za nepotrebno ceremonijo.
Nič čudnega, v tej državi je takih obredov dosti; mnogo je kongresov, ki se z navidez ambicioznimi in inovativnimi gesli spremenijo v intelektualno pusta in prazna srečanja. V Neaplju ni bilo tako. Mladi komunisti so se zbrali potem ko so se na krajevnih kongresih izrekli za ali proti prenovitvi svoje organizacije. Še pred tem pa so živahno in angažirano debatirali po svojih krožkih vzdolž cele Italije (računajo, da je pri tem razpravljanju sodelovalo več kot 10 tisoč mladincev).
V čem naj bi bila ta prenovitev? Predvsem v^ spoznanju, da bo lahko ZKM1 še bolj uspešna samo, če bo znala upoštevati in odmeriti dovolj prostora različnim zahtevam in težnjam mladih ljudi. Tako je tajnik Marco Fumagalli (novi tajnik je sedaj Pietro Polena, 27-letni fant iz Padove) rekel, da »ni prav, da so naši aktivisti primorani prilagajati se organizaciji, nasprotno, prav organizacija bi morala poiskati in nuditi priložnosti za vsestransko udejstvovanje mladih, primerne prostore, kjer naj bi bile debate, srečanja, boji, iniciative odprte vsem in ne samo mladim komunistom.«
Iz teh in podobnih razmišljanj se je porodil predlog, da bi se delo komunistične mladine strukturiralo drugače kot doslej z ustvaritvijo tako imenovanih lig v katerih bi se zbirali mladinci z istimi ali najbolj sorodnimi interesi (liga miru, liga dela, liga okolja, liga dijakov, liga univerzitetnih študentov...). Spodbuda za tako rešitev so bile predvsem izkušnje mirovnih gibanj. Dijaških gibanj proti mafiji in kamori, kjer so se mladi različnih prepričanj nepričakovano spet zbrali in izrazili zahtevo po boljšem, manifestirali proti grožnjam, ki mračijo prihodnost novim generacijam.
Kongres je izpolnil pričakovanja prisotnih. Številni posegi članov organizacije (vtisnila sta se mi v spomin dekle s Sardinije in fant iz Palerma, ki sta z veliko odločnostjo protestirala proti mafijskim zločinom, revščini, odsotnosti oblasti. Pomemben za razumevanje raznolikosti te organizacije je bil tudi poseg predstavnika AR CIGAY, ki je izrazil misel, da »biti komunist danes pomeni predvsem skrb za bolj človeško, prijazno družbo, prroti vsem neusmiljenostim«), voščila za uspešno delo Nanda dalla Chiese, proletarske demokracije, 12 teroristov Prve linije iz zapora v Solicianu, številni dnevni redi (v znaku solidarnosti z Nario, z angleškimi rudarji...), delovne skupine, ki so se lotile različnih vprašanj in tem (mir, delo, okolje, šola, dekleta, krožki, revija Jonas...) so najbolj prepričljiv dokaz živahnosti srečanja, volje da dela in vitalnosti kongresa.
Kongresu so z zanimanjem sledili predstavniki KPI: Antonio Bassolino, Aldo Tortorella, Giancarlo Pajetta, Valenzi (bivši župan Neaplja) in generalni tajnik Natta, ki je zadnji dan v kinodvorani Metropolitan pirinesel pozdrav KPI in s svojim posegom skušal obrazložiti stališča partije v zvezi z najnujnejšimi in najbolj aktualnimi problemi države in svetovne politike. Ob 23. kongresu mladih komunistov je Natia rekel,
da »je bilo pravilno javno prrediskutirati celotna organizacijo ZKMI in je bilo ravno tako prav, da so se ta razmišljanja dotaknila tudi delovanja KPI«. Izrazil je tudi misel, da niso razumeli ničesar tisti novinarji in opazovalci, ki so hoteli za vsako ceno ugotoviti ločitev med ZKMI in KPI, če že zaradi drugega ne, pa zato, ker smo delovali skupno«. Natta je izkoristil tudi priložnost, da je ponovno (po intervjuju z novinarji Manifesta) poudaril legitimnost zahteve KPI po vodenju države. Rekel je, da bi bilo logično, da bi stranki z relativno večino poverili v primeru krize vodstvo države, zato da bi poskusila popraviti situacijo. Dodal je še, da izziva kogarkoli, da reče da ravno KPI, stranka, ki je bila živec antifašističnega boja, nima te pravice.
Kongres je sprejel v svoj delovni program, na predlog delegatov naše dežele, tudi podporo prizadevanjem narodnostnih manjšin, s posebnim poudarkom na nujnost odobritve globalne zaščite Slovencev v Italiji.
Sedaj čaka člane ZKMI veliko dela. Cilji, ki si jih je postavila organizacija niso zlahka dosegljivi, načrti so ambiciozni. Na prejšnjem kongresu v Milanu leta 1981 so mladi komunisti ugotavljali potrebo po gibanjih, ki bi se ukvarjala predvsem s problemi miru. Tudi takrat so jih nekateri komentatorji zafrkljivo označili za sanjače »češ, da ne bo mogoče organizirati tega gibanja glede na brezbrižnost mladine«. Tako pesimistično in skeptično gledanje na družbo se je izkazalo za nepravilno. Kljub težavam se je v Italiji razvilo dokaj obširno mirovno gibanje, mladi so se spet zbrali in so obudili v zavesti milijonov ljudi zanimanje za obče človeške vrednote, z vizijo bodočnosti, ki naj bi bolje odgovarjala potrebam in željam ljudi, v skladu z mislijo, ki jo je izrazil Enrico Berlinguer, ko je dejal, da niso zmožni sanj samo otroci, ampak tudi revolucionarji.
KATJA PALČIČ
ISKRICE SPOMINOV IN UTVAR i, Naslednjega dne sem bil z Zlatkom in francoskim v Centom Yennikom, ki je tudi delal v kibucu, že Ujč^tobusu za Haifo. Misel pa se mi je vračala v . buč Mišmarot, k prijateljem, ki sem jih pustil tam lih verjetno ne bom videl več, k delu na poljih, ki 11:1 se ga že tako navadil, in še k drugim stvarem.
s i Najprej so mi stopili v spomin posamezni obrazi, Sp^terimi sem preživel več kot dva tedna. In spomnil vjl se Monique, dvajsetletne učiteljice, kako je prale a’ .^a življenje, ki ga kot študentje živimo v Izrae-§t’ hi pravo življenje, ker je preveč lepo, ni stvarno, hhhost je bila namreč zanjo čisto drugačna. Stvar-
nost je zanjo pomenila živeti in trdo delati kot učiteljica suplentka v Parizu, kakih 800 kilometrov daleč od doma, z negotovostjo jutrišnjega dne. In še vsi drugi.
In Jean-Louis, ki je naposled izjavil, da bo enostavno zbežal pred sedanjostjo ter se za stalno naselil v Izraelu. Prav vsi smo vedeli, da to, kar pravi, ni res, vendar pa smo vsi pustili, da sanjari v svoji utvari. In aristokratska Pascal, ki je od malega doma dobila vse in je na ostale gledala kar zviška, in še vsi drugi.
Prav takrat mi je rekel Yennik, ki je sedel poleg mene v avtobusu ter zrl na prostrano morje, kot da bi bral moje misli: »Zakaj je življenje tako polno slovesov?« Saj res. Komaj smo dobro spoznali mlade ljudi, prave prijatelje, pa jih že moramo zapustiti. Kje je logika v tem?
Zakaj nam usoda nalaga stalne ločitve, ki nas kot ostro želo bodejo v srce? In spomnil sem se, kako smo se pred nekaj dnevi, ko smo se peš vračali s plaže pri Cezareji in nas je obdajala trda noč in samo peščena grozeča' puščava, vsi obljubljali, da si bomo, potem ko bomo odšli domov vsak v svojo deželo, stalno dopisovali, se stalno obiskovali, ne enkrat na leto, temveč večkrat.
Kako bom jaz šel v Pariz, kako bodo prijatelji Francozi prišli v Trst, kako bomo skupaj opravili še mnogo potovanj. In še drugo smo si obljubili, pesek okoli nas in zvezde na nebu pa so se smejale. Sedaj vem, da smo se vsi zavedali, da si zavestno lažemo,
ker potrebujemo takih laži, da lahko še naprej živimo, da se lahko pregoljufamo v naslednji dan.
In vedeli smo, da se ne bomo videli nikoli več, kar se je potem tudi zgodilo. Od takrat je minilo že več let. Najprej smo si pisali dolga in izčrpna pisma o tem, kaj vse smo počenjali in predvsem, kaj vse bomo še storili.
Pisma pa so se počasi spreminjala v razglednice, velikopotezni načrti pa v vedno krajše in vedno bolj telegrafske pozdrave. In naposled še razglednic ni bilo več, ostal je le spomin, kot nema priča, da se preteklost ne more vrniti in da je treba gledati vedno v bodočnost, sicer te bo preteklost pregazila.
Po odhodu iz kibuca je bila najina prva večja etapa Haifa
Ob pomanjkanju novih naročil
V Arzenalu zaskrbljenost nad usodo ladjedelnice
V Ricmanjih odkrili spominsko ploščo narodnemu buditelju Ivanu Kuretu
Delavci tržaškega Arzenala so zelo zaskrbljeni nad usodo edine ladjedelnice v naši pokrajini. To so podčrtali na včerajšnji tiskovni konferenci in to bodo ponovili tudi na ponedeljkovi odprti skupščini, na katero so povabili parlamentarce, krajevne upravitelje, sindikate in stranke z namenom, da jih senzibilizirajo o zaskrbljujočem položaju v obratu, ki trenutno zaposluje 873 delavcev, od katerih pa je več kot polovica skoraj stalno v dopolnilni blagajni.
Arzenal - Sv. Marko velja za eno najsodobnejših italijanskih ladjedelnic za gradnjo takozvanih posebnih plovil in te zmogljivosti mu priznavajo tudi na evropski in na svetovni ravni. Ta prednost pa je žal prevečkrat ostala samo na papirju, kot dokazuje dejstvo, da se je ladjedelnica kljub mnogim obljubam in obvezam sedaj znašla brez dolgoročnega razvojnega načrta, kar postavlja v dvom njen obstoj in skoraj 900 delovnih mest (v zlati dobi tržaškega gospodarstva sta oba obrata zaposlovala skoraj dva tisoč ljudi). Tudi zadnje veliko naročilo (gradnja posebne platforme za raziskovanje morskega dna), ki ga je obljubil predsednik IRI Prodi med svojim nedavnim obiskom v Trstu, ne re-
šuje vseh številnih odprtih problemov, saj bo gradnja platforme zaposlila le del uslužbencev in to za omejeno dobo šestih mesecev. Kdaj se bodo začela ta dela, tudi ni znano, čeprav v Arzenalu upajo, da bo do tega prišlo julija ali avgusta.
Po tej platformi, ki je cvet v gumbnici družbe Fincantieri, pa ni drugih naročil in zato so delavci Arzenala upravičeno zaskrbljeni nad bodočnostjo obrata. Perspektive niso najboljše, tudi zato ker ladjedelnica že vrsto let ne sprejema več mladih delovnih sil, z veliko škodo na profesionalnosti, saj izkušeni delavci postopoma odhajajo v pokoj, brez ustreznega nadomestila v obratu. Zato tovarniški svet Arzenala poziva vse politične sile, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu, da se konkretno zavzamejo pri vladi in pri IRI za obstoj in razvoj zadnje tržaške ladjedelnice. Mi ne potrebujemo več samo solidarnosti, pravijo v bistvu delavci, ampak konkretnih in predvsem enotnih pobud ter nastopov, ki bi zajamčili Arzenalu prvenstveno vlogo na področju gradnje posebnih plovil. Prav zaradi tega bo ponedeljkova odprta skupščina zelo važna in zato delavci pozivajo na množično udeležbo vseh povabljenih.
V Ricmanjih, kjer se je v torek začel Ricmanjski teden, ki ga organizira domače kulturno društvo Slavec, so včeraj popoldne odkrili spominsko ploščo na hiši št. 55, kjer se je 10. marca leta 1863 rodil učitelj
in glasbenik Ivan Kuret, ki se je s svojim delom kot narodno zavedni Slovenec pa tudi kot skladatelj in kulturni delavec močno uveljavil v vseh krajih, kjer je služboval kot na primer v Šmarjah, Dekanih, Kubedu, Ricmanjih in še drugod. V vseh teh krajih je vneto deloval kot je ob odkritju spominskega obeležja poudarila predstavnica domačega društva Majda Hrvatič, tako na gospodarskem kot kulturnem področju z željo, da bi slovenske ljudi narodno osvestil in jih gospodarsko Kvignil. »Povsod je skrbel,«, je dejala, »tudi za petje in glasbo ter je njegova zasluga, da je bil leta 1882 v Ricmanjih ustanovljen pevski zbor, ki ga je sam tudi občasno vodil.« Njegovo skladateljsko delo obsega več ljudskih in cerkvenih pesmi, drama pa, ki jo je pisal b življenju istrskega človeka, je ostala zaradi njegove smrti le v rokopisu.
Domače društvo je zbralo vse potrebno zgodovinsko gradivo in se odločilo, da se temu zaslužnemu sinu slovenskega naroda oddolži z odkritjem spominskega obeležja, ki naj bo priča, je zaključila Majda Hrvatič svoj govor, tudi bodočim rodovom o njegovem delu in trudu za dosego pravic slovenskega naroda.
Boris Kuret je v imenu društva nato odkril spominsko ploščo, pved katero so otroci osnovnih šol iz Šmarij, Dekanov, od Domja, in iz Rizman j tudi zapeli. Prireditev z nastopom otrok vseh omenjenih šol kot tudi domačega otroškega vrtca se je nato nadaljevala v prostorih domačega kulturnega doma, kjer s° otroci osnovne šole iz Ricmanj nastopili z igro, ki so jo s svojimi n-čiteljicami skupaj napisali in pri' pravili in ki je govorila o starih navadah in običajih ter o nekdanjem življenju v teh krajih. Otroci iz Dekanov in Šmarij so se tudi predstavili z igro, ki je govorila o tem, kaj vse je učitelj Ivan Kuret opravil v omenjenih vaseh, ko je tam služboval. Tudi vrtec iz Ricmanj se ie pripravil za to priložnost in s P^' jem in plesom spregovoril o prihajajoči pomladi. Ob koncu so otroci nastopili še s petjem narodnih Pe’ srni. Program je povezoval pesnik Aleksij Pregare, ki je občuteno V0" dal več pèsmi Milana Kureta, sina Ivana Kureta. Celotna prireditev Jf bila lepo doživetje za vse Ricmanj' ce, pa tudi za otroke nastopajočih šol, ki so za zahvalo prejeli jote grajijo Ivana Kureta.
V torek splošna stavka v pomorskem gospodarstvu
Odlašanje z začetkom reševanja težke krize na področju pomorskega gospodarstva in torej neodgovorno obnašanje družb skupine IRI in rimske vlade, ki ne spoštuje obvez, sprejetih 27. novembra lani, je vsedržavni koordinacijski odbor za pomorsko gospodarstvo CGIL - CISL - UIL, sindikat kovinarjev FLM in zvezo transportnih delavcev FLT prisililo k odločitvi o poostritvi sindikalnega boja. Za torek, 19. marca je tako napovedana 4-uma vsedržavna splošna stavka v pristaniščih in ladjedelnicah ter 24-uma stavka pomorcev.
V Trstu bodo. stavkali delavci vseh obratov Fincantieri (se pravi ITC, Tovarne velikih motorjev in ladjedelnice Sv. Marka), Tržaškega Lloyda in pristanišča. Dopoldne bo skupna manifestacija tržaških in tržiških delavcev, ki se bodo ob 10.30 zbrali na Goldonijevem trgu, kjer bo govoril vsedržavni koordinator CGIL - CISL - UIL za ladjedelništvo Lattanzi.
•	Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti bo zasedala v torek, 19. 3., ob 18. uri na svojem sedežu v Se-sljanu.
•	Tržaški pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek, 18.3. ob 18.30. Na dnevnem redu ima samo tekoče u-pravne zadeve.
Tiskovna konferenca federacije KPI
Za normalizacijo razmer v tržaškem pristanišču
Hitro in nepričakovano poslabšanje razmer v tržaškem pristanišču, povsem v nasprotju z optimistično podobo, ki je bila še pred kratkim naslikana ob nekaterih javnih priložnostih, je tržaško federacijo KPI navedlo k sklicanju tiskovne konference, na kateri so sodelovali pokrajinski tajnik Poli, konzul Družbe pristaniških delavcev Hikel in odgovorni za gospo-, danska in delovna vprašanja pri federaciji Giorgio Canciani.
Tržaške komuniste poslabšanje po ložaja v pristanišču hudo skrbi, zlasti ker se je skvarilo ozračje konstruktivnega soočanja in sodelovanja med različnimi komponentami, ki edino lahko zagotovi večjo učinkovitost in produktivnost ter s tem konkurenčnost tržaškega pristanišča. Danes pa smo priča grozeči nevarnosti novih travmatičnih konfliktov, ki bo brez takojšnjega posega gotovo imela hude posledice za dejavnost pristanišča in torej za njegovo poslovanje.
Nerešena vprašanja, ki so povzro-čila novo napetost, zadevajo predvsem težavnost, ali bolje nesposobnost voditi delovni proces, poslabšanje finančnega položaja Pristaniške ustanove in še posebej pospešen postopek privatizacije velikih pristaniških površin, ki ga — po besedah
Cancianija — spremlja agresivno zadržanje nekaterih pomembnih uporabnikov pristaniških storitev. Vse to se seveda izredno neugodno odraža na sindikalne razmere v pristanišču, za katere je še posebno dramatična pobuda družbe Pacorini, ki je sodstvu prijavila voditelje sindikalnih organizacij samo zato, ker so napovedali sindikalne akcije v podporo svojih zahtev. Lete sedaj družba opredeljuje kot nelegitime in naznanja, da je utrpela hudo škodo, ne da bi jo izrazila v konkretnih številkah. Canciani je zadržanje družbe Pacorini označil kot skrajno neodgovorno, saj neupravičeno ogroža interese vseh uporabnikov pristaniških storitev in povrhu škoduje delovnemu procesu in podobi pristanišča, kar utegne povzročiti neprecenljivo škodo vsemu gospodarstvu našega mesta. V takem položaju komunisti zahtevajo takojšnje ukrepe predsedstva Pristaniške ustanove, političnih sil, predstavniških teles gospodarskih kategorij, sindikalnih in teritorialnih organizacij, ki morajo poseči za normalizacijo razmer in za nadaljevanje umirjenega soočanja, s katerim bi preprečili razveljavitev naporov, žrtev in izbir iz preteklih let.
Z dvodnevnega posveta na Pomorski postaji
Zahteva po uveljavitvi vloge severnojadranskih pristanišč
Na Pomorski postaji se je včeraj začel dvodnevni posvet o vlogi se-vemojadranskih pristanišč v italijanskem in mednarodnem sistemu prevozov, ki ga je deželna uprava Furlanije - Julijske krajine priredila s sodelovanjem tržaške univerze. Trgovinske zbornice in Inštituta za raziskovanje prevozov v okviru evropske gospodarske integracije ISTIEE. Posvet sovpada z zaključkom raziskave o deželah Severnega Jadrana kot tranzitnih območjih v povezavah evropske celine z deželami onstran Sredozemlja, ki jo je opravil omenjeni tržaški inštitut po naročilu ministrstva za prevoze, hkrati pa poteka tik pred bližnjo drugo vsedržavno konferenco o prevozih, ki naj bi — po zagotovilih ministra Signori-leja — bila v začetku aprila.
Simpozija na Pomorski postaji se poleg predstavnikov dežele, krajevnih uprav, političnih sil, sindikatov in odgovornih za prevoze, udeležujejo tudi predstavniki dežel Veneto in Emilija - Romagna, saj italijanski sistem severnojadranskih pristanišč sega od Ravenne preko Porta Mar-ghere do Trsta in kot tak pomeni najkrajšo naravno pot iz Sredozemlja v države Evropske gospodarske skupnosti. Tehnično-gospodarsko ra-
S četrtkovega javnega posveta
Občina naj končno izdela načrt o preureditvi mestnega prometa
Vodstvo rajonskega sveta za Novo mesto je v četrtek priredilo javni posvet o napovedanem preustroju mestnega prometa. Povod za to srečanje je bil znani načrt mestnega podjetja za javne prevoze ACT o preureditvi nekateirih avtobusnih prog. Udeležili so se ga med drugimi tudi namestnik odbornika za promet Sabelli, inž. Camus, ki je izdelal spomi načrt ACT, in predsednik tega podjetja De Gavardo.
SOBNO
RASTLINSTVO
CVETJE
DREVESA ZA VRT
IN
SADOVNJAK
HUMUS
DREVESNICA
Gerwntinii
Nabrežina Postaja 10 Telefon: 040/200571
Srečanje je potekalo na sedežu rajonskega svela v Ul. Cesare Battisti 14 in udeleženci so razpravljali o vseh težavah, ki pestijo mestni promet. Načrt ACT predvideva ukinitev nekaterih odsekov avtobusnih prog in uvedbo novih, skrajni čas pa je, so menili, da tržaška občina izdela svoj načrt o preureditvi mestnega prometa, ki postaja iz dneva v dan bolj kaotičen. Tržaška občinska uprava se sicer ogreva za ureditev veleparki-rišč v predmestju, kar naj bi razbremenilo promet v mestnem središču. Obenem bi rada vpeljala čimveč parkirišč na plačilo, kar pa se bije s četrtim členom cestnega zakonika, ki natančno določa razmerje med brezplačnimi parkirišči in parkirišči na plačilo. Proti uvedbi le-teh pa so tudi sami meščani, ki jim okoliški vozniki množično kratijo življenjski prostor. Čuti je bilo še veliko pritožb in vsakovrstnih predlogov, naposled pa so vse izražene pomisleke strnili v e-noten zgoščen dokument, ki predstavlja hkrati tudi uradno stališče rajonskega sveta o tem problemu, ter ga izročili tržaškemu županu Richettiju.
• Devinsko - nahrežinski občinski svet se bo sestal v ponedeljek, 18. 3., ob 19. uri. Na dnevnem redu ima oceno in odobritev letošnjega proračuna, ki ga je pristojni občinski odbornik Depangher že formalno predstavil na zadnji seji sveta.
V	soboto in nedeljo tradicionalni sprehod po Stezi prijateljstva v Dolini Glinščice
Občini Sežana in Dolina prirejata v soboto, 23. in nedeljo, 24. t.m. tradicionalni sprehod po Stezi prijateljstva v Dolini Glinščice. Ob priložnosti bo prehod državne meje pri Botaču na območju Glinščice - Beka prost in sicer med 9. in 18. uro.
Za soboto, 23. t.m. občini vabita na skupni sprehod po poimenovani in označeni Stezi prijateljstva. Zbirališče bo v Boljuncu, na dvorišču krajevne sekcije VZPI-ANPI in sicer od 9. do 10. ure. Ob 10. uri bodo udeleženci sprehoda krenili proti Gornjemu koncu, kjer bodo odkrili prvo tablo Steze prijateljstva. Pot bodo nadaljevali proti Botaču, kjer bosta kratek pozdrav oblasi z obeh strani meje in prva skupna zdravica mirnemu sožiju. Sprehod se bo nadaljeval do Beke, kjer se bodo udeleženci lahko okrepčali. Pohod bo ob vsakem vremenu.
Za udeležence sprehoda in tudi aa tiste, ki bodo sami šli po poti in preko meje še kratko priporočilo: pri sebi naj imajo veljavni osebni dokument in čim manj izletniške opreme.
Bivši aktivisti, invalidi in upokojenci so v četrtek skupno proslavili dan žena
V	četrtek popoldne so imeli v mali dvorani Kulturnega doma praznovanje dneva žena člani treh organizacij, ki delujejo na tržaškem področju in sicer Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. Odbora Zveze vojnih invalidov NOV in Društva slovenskih upokojencev. Za to priložnost so organizatorji pripravili tako bogat kulturni program, ki se je seveda začel najprej s pozdravom članom vseh treh organizacij nato pa z govorom o pomenu dneva žena, ki ga je imela NadjaPahor, v katerem se je dotaknila tako političnih svetovnih problemov kot tudi problemov, ki zadevajo nas Slovence v Italiji. Za njo je s spletom samospevov iz zakladnice slovenskih in drugih slovanskih avtorjev nastopila altistka Marta Valetič, ki je med drugim zapela nekaj spevov Rahmanina, Cirila Preglja, Vilharja, Chopina in Dvoržaka. Na klavir jo je spremljala pianistka Anna Luci Sanvitale. Kot zadnja je na prazniku nastopila dramska skupina iz Borgta, ki je številnim udeležencem zaigrala igro Kabaret 1999, s katero je imela že velik uspeh tako doma kot tudi drugje, kjer je gostovala. Navzoče ženske so bile s proslavo dneva žena zelo zadovoljne.
Tudi ženske iz Boljunca so imele pred dnevi svoj praznik dneva žena. Nanj so povabile 9 žensk, zaposlenih na sovjetski ladji, ki je bila zasidrana v tržaškem pristanišču. Udeleženke so ves večer zabavali Veseli godci, nastopil pa je tudi tamburaški zbor KD France Prešeren iz Boljunca. Govor o pomenu dneva žena je imela Lili Čebulec.
ziskavo je inštitut ISTIEE izdelal 73 tehnično tajništvo Splošnega vsedržavnega načrta prevozov, ki si ga j® minister Signorile zamislil na osnovi državnega zakona št. 2451 iz lanskega junija in ki ga bo morala vlada odobriti do letošnjega 15. junija. Po besedah predsednika inštituta prof. Mattea Mateminija, je bila glavna naloga raziskave obravnavati vse najrazličnejše vidike odnosov med pristanišči Severnega Jadrana, Evropo in sredozemskim pr®" komorjem ter nakazati pot, kako preko teh pristanišč uresničiti P° ekonomski in energetski plati najugodnejše povezave za močne prometne tokove.
V besedah včerajšnjih govornikov, katerih vrsto so z uvodnimi pozdravi odprli rektor tržaške univerze FU' saroli, župan Richetti, predsednik pokrajine Marchio, predsednik Trgovinske zbornice Tombesi, deželni odbornik za promet Di Benedetto >n predsednik ISTIEE Matemini, je bilo slišati veliko kritik in protestov na račun splošnega vsedržavnega načrta o prevozih, ki v nekaterih svojih postavkah zanemarja, če ne celp hromi vlogo sevemojadranskih pr1' stanišč oziroma dežel v sistemu it3' lijanskih in mednarodnih prevozov-Načrt bo torej v tem smislu nujo0 popraviti in po mnenju prof. Mateminija je že samo dejstvo, da }e ministrstvo za prevoze tržaškemu inštitutu zaupalo pričujočo študijo Prl' znanje pomenu teh dežel kot povezovalnega člena z EGS. Prav zat° bodo predstavniki prizadetih dežel ip nosilci raziskave zahtevali, da njem zaključki pridejo na dnevni red vsedržavne konference o prevozih in s® nato vključijo v generalni načrt prevozih, ki bo moral odpraviti sedanje zapostavljanje sevemojadraU' skega prostora, upoštevati naravn® vlogo njegovih pristanišč in omogočiti polno uveljavitev specializacij® kot osnove za sodelovanje z ostalimi pristanišči v državi.
Preurejanje osnovne šole na Pesku
Na Pesku te dni končujejo s Ponavljanjem prostorov domače osnovne šole. S popravili, ki so bila O5 nujno potrebna, so začeli v začetku letošnjega leta. Večrazrednica tanr kajšnje šole se je takrat, ob konc božičnih počitnic, preselila s Pesa3 v poslopje osnovne šole v Borštu, kjm ima sedaj pet otrok, kolikor jih J vpisanih v šolo na Pesku, začas6*1 pouk.	. .
Preureditvena dela se nanašal predvsem na prepleskanje učiln}®' hodnika in na prenovitev stranišč. K® rečeno bodo dela kmalu nared, tak da se bodo malčki s Peska v kratkem spet vrnili v svoje matično šolsko P®1 slopje.
• Tržaška finančno - ladjarska dU1! ba Tripcovich je kupila 24,5 odstn ka delnic ladjarske družbe Julia b nes Spa, do konca leta pa ima v n3 Črtu še razširiti svoj delež.
Srečanje Sindikata slovenske šole s predstavniki Zveze sindikatov SRS
Nova televizijska oddaja
Nočni in ironični sprehod po našem ljubem Trstu
Predstavniki tržaškega in goriške-ga tajništva Sindikata slovenske šole so se v petek, 1. marca sestali v Lipici s predstavniki Zveze sindika-Slovenije in obalno - kraške regije. Zastopstvo sindikata iz Slovenije je vodil predsednik Boris Lipu-žič, Sindikat slovenske šole pa sta yodija predsednik goriškega tajništva prof. Mirko Sturm in tajnik tržaške sekcije rav. Stanko Škrinjar.
Glavna točka srečanja je bila organiziranje gostovanja učiteljskega Pevskega zbora »Emil Adamič« iz Ljubljane ob 60-letnici njegovega delovanja. Tehnični vodja zbora Majcen je podal kratko zgodovino zbora 'n izrekel željo, da bi ob tem visokem jubileju zbor, ki je nastal prav v Trstu, nastopil v Trstu in Gorici. Predstavniki SSŠ so ob tem dejali, da bo sindikat počaščen, če bo lahko organiziral gostovanje zbora. Do-
menjeno je bilo za datum gostovanja, in sicer v soboto, 27. aprila zvečer v Gorici, v nedeljo popoldne pa v Trstu. Datumi so seveda podvrženi morebitnim spremembami.
Na srečanju so nadalje sklenili, da se bodo srečanja v prihodnje še pomnožila, ker je izmenjava izkušenj koristna za obe strani. Sindikat slovenske šole želi krepiti stike na šolskem področju, obenem pa želi strokovno pomoč pri organiziranju raznih predavanj in seminarjev.
Predstavniki Sindikata slovenske šole so tudi izrazili nezadovoljstvo glede odnosa nekaterih uprav hotelov in gostišč v Sloveniji do slovenskih dijakov in šolnikov iz zamej; iStva, ki gredo na izpopolnjevalne tečaje ali seminarje v Slovenijo, ko jim računajo za hotelske usluge kot ostalim tujcem. To je za Slovence iz zamejstva diskriminacija, ker želi-
1 Adamič« v Trstu in Gorici
jo biti enakopravni Slovencem iz matične domovine. Meja ne bi smela biti razlog za ločevanje Slovencev v dve različni skupini. Predsednik Zveze sindikatov Slovenije je zagotovil, da bo sindikat napravil vse, kar je v njegovi moči, da bi odpravili to diskriminacijo.
Srečanje je razkrilo še nekatere druge probleme, ki tarejo Sindikat slovenske šole in ki bi jih bilo mogoče reševati s pomočjo sindikata iz matične domovine. Taki stiki prinašajo nova poznanstva, jn prijateljstva in prispevajo k večjemu razumevanju na obmejnem področju. Tudi gostovanje zbora »Emil Adamič« bo pomenilo za vse zamejce spodbudo za nadaljnje delo in pri-znanje tržaškim in goriškim šolnikom za njihov dolgoletni trud na vzgojnem področju.
M. P.
Včeraj smo si na tržaškem sedežu RAI ogledali televizijski program »Mehka noč . . .«, ki ga bo 3. mreža RAI predvajala v treh nadaljevanjih; prvo nadaljevanje bodo predvajali 19. marca.
Scenarij oddaje je pripravila Stella Rasman, delo je režirala Lilla Cepak, sodelujejo pa Carlo Cavazzini, Luciano Daveri, Franco Ferrranti, Stella Rasman, Pierluigi Sabatti, obiskovalci »Salona Giambi« in drugi. Omenjeni »sodelavci« nastopajo kot igralci in akterji v oddaji.
Delo je namreč zgrajeno tako, da sloni na enostavni zgodbi: Stella išče v nočnem Trstu Giannija, ob tem svojem popotovanju se srečuje s posameznimi osebami, ki so zdaj igrane (fiktivne), sedaj stvarne figure nočnega Trsta. Znajde se v različnih ambientih in preko teh srečanj se prepleta nekakšeno nočno razmišljanje o našem mestu. Oddaja je torej med igranim in dokumentarnim filmom.
Ekskurzija
slavistov
Slavistično društvo v Trstu bo v Ponedeljek, 18. marca, priredilo poldnevno literarno ekskurzijo v Sežano 'n Tomaj. Ravno v ponedeljek nam-reč, bi naš kraški pesnik Srečko Kosovel slavil 83. rojstni dan.
Ekskurzija spada v okvir ponovnega delovanja Slavističnega društva, a' redno deluje že od preteklega no-vembra in je bilo do danes soorga-Pizator pomembnih kulturnih pobud v Trstu. Tokrat pa je literarna ekskurzija na Kosovelov dom v Sežano ln v njegov ljubljeni Tomaj name-ajena predvsem tržaškim in goriš-a*ni slavistom. Program ekskurzije lo sledeč: ob 15.30 se bomo zbrali Pa mejnem prehodu pri Fernetičih, ^mudnike pa bomo počakali pred Kosovelovo rojstno hišo v Sežani ob uri. Tam si bomo ogledali nje-Sovo spominsko sobo, pod večer pa se bomo odpeljali v Tomaj, kjer bo-P1» obiskali pesnikov dom in zadnje Počivališče. Vsi slavisti so toplo vab-'jeni, da se udeležijo izleta, ki ima dvojen namen, da se pobliže spo-*0amo med sabo in da spoznamo nase najbližje literarne postojanke.
Komunisti obsojajo molk kvestorja in notranjega ministra
UMOR GRECO: PREISKAVI V POLNEM TEKU
Tržaška sodnika Coassin in Patriarchi nadaljujeta s preiskavama o umoru Pietra Greca, domnevnega pripadnika »Autonomie operaie«, ki je padel preteklo soboto pod streli policijskih agentov, in o morebitnih terorističnih povezavah v Trstu. O obeh preiskavah ni nobenih novosti: agenti tržaške kvesture medtem nadaljujejo s hišnim|i preiskavami in zasliševanji oseb, imena katerih naj bi izsledili v gradivu, ki so ga bili zaplenili v stanovanju dr. Roberta Davija v Ul. Giuba 39, kjer je nesrečni Greco stanoval po svojem prihodu v Trst.
Dr. Davi je bil od 15. februarja z zaročenko na rednem enomesečnem dopustu v Brazibji. Prav včeraj mu je torej zapadel dopust. Italijanska pobcija sedaj pričakuje njegov povratek: ob prihodu v Itabjo ga čaka arest, saj je tržaški namestnik državnega pravdnika Coassin izdal zoper njega zaporni nalog, v katerem ga obtožuje, da je nudil osebno pomoč Pietni Grecu.
Po mnenju zdravnikov psihiatrične službe, Davljevih kolegov, naj ne bi imel Davi nobenih stikov z domnevnimi teroristi. Bil je odprtega značaja, v njegovem stanovanju so se srečevali številni ljudje, pretežno mladi, da bi pa bilo stanovanje pravi »teroristični brlog«, to njegovi delovni tovariši povsem izključujejo.
Umor Pietra Greca in kasnejši »bbtz« organov pregona v kompren-zoriju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu sta spet izzvala o-ogorčen protest tržaške federacije KPI. Tržaški komunisti obsojajo preiskavo pri Sv. Ivanu in predvsem način, kako so organi pregona vso akcijo izvedb. KPI ugotavlja, da je bila tržaška kvestura podrobno obveščena o gostih kompren-zorija, ker tako predpisujejo obstoječe norme.
Po drugi strani — nadaljuje sporočilo KPI — je tudi zaskrbljujoč molk oblasti o celotni zadevi Gre-
co. Ne kvestor, ne notranji minister nista doslej osvethla, kaj se je v resnici dogodilo preteklo soboto v Ul. Giuba, niti nista pojasnila posameznih osebnih odgovornosti in o-brazložila kakšna navodila so imeh agenti, ki so se udeležbi akcije.
Suspenzija vodje Digosa in agentov ne zadovoljuje KPI. S tem šo hoteli vodilni organi le naprtiti vso krivdo in odgovornost najnižjim na hierarhični lestvici državnega aparata — ugotavljajo tržaški komunisti. Zadeva Greco kaže, da je treba v Trstu šele zgraditi primeren prostor za soočanje in za resne in konkretne pobude za utrditev demokracije. Prav iz teh razlogov KPI sporoča, da ne pristopa k mirovni manifestaciji, ki jo prireja Odbor proti terorizmu danes popoldne po mestnih uhcah. Manifestacija se bo začela ob 15.30 pri Sv. Jakobu in se bo vila vse do Trga Volontari Giubani, nedaleč od mesta, kjer je bil umorjen Pietro Greco.
Osnovna tema, ki je v bistvu noč v Trstu, pa nas ne sme »plašiti«. Mesto, ambienti, ljudje, ki se odkrivajo, nikakor ne drsijo v retorične slike in stavke.
V oddaji ni tiste dolgočasne nostal-gično-prašne1 patine, ki označuje številne oddaje o našem mestu in ki govori predvsem o kulturni impotenci. Ustvarjalci oddaje so si kot način pripovedovanja izbrali ironijo, ki jo sem pa tja pretrgajo trenutki resnega razmišljanja, celo absurdne situacije, ki pa režiserju in nastopajočim nikoli ne »zbežijo iz rok« in se lagodno zleknejo v mit. Prav de-mitizacija je sol filma.
Sproščen nastop nepoklicnih igralcev, prizori, ki so polni humorja, mehka noč, ki pa jo kamera vedno odkriva s sproščeno radoživostjo, o-mogočijo, da se gledalec zabava. To pa je redko, ko govorimo o Trstu.
Filmski in televizijski kritiki bodo verjetno našli v oddaji elemente, ki niso najbolj posrečeni, skladni itd. Mi smo gledali vse tri oddaje zapovrstjo in smo odšli izpred ekrana z zadovoljstvom. Ne ker bi ne razumeli trenutkov grenkobe, večkrat ostre kritike in tudi stiske, ki v oddaji so. Veseli smo bili zato, ker je skupina, ki je oddajo pripravila, razumela, da je morda napočil čas, da o Trstu spregovorimo z ironijo, kajti prav i-ronija seže morda najgloblje pod kožo mestu in ljudem, v katerem živimo. Marsikateri drugačen pristop: kronistični, socio-zgodovinski, poetsko-nostalgični itd. je prevečkrat »spodrsnil«. Avtorji so padli v rutinsko ideologijo ali celo na politično-stran-karsko tehtnico, ki kljub temu da uporablja lekarniške mere, prevečkrat obvisi ravno tam, kjer ne bi smela: v pomanjkanju idej in domišljije. Oddaje si vsekakor velja ogledati.
A. M.
DANES V BAZOVICI
Priznanja borcem mornariških enot
Danes ob 11. uri bo v kulturnem domu v Bazovici kratka, a pomembna slovesnost, ko bodo podebb priznanja in medalje tistim bivšim borcem, ki so med NOB sodelovab v partizanskih mornariških edinicah.
Tovornjak zgrmel s Trbiške ceste 70 metrov niže v lonjerski kamnolom: šofer pri priči mrtev
“ uizavni cesn z oz, maice pou , azklanim hribom, se je včeraj ne-rn J Pred 10. uro pripetila huda pro-etna nesreča, v kateri je izgubil
življenje 26-letni Gianfranco Vallan iz Pordenona. S svojim tovornjakom priklopnikom, a brez prikobce, je peljal proti mestu, ko je iz še neznanih
vzrokov zavil na levo stran ceste. Prav tedaj je v nasprotni smeri pripeljal tovornjak OM 81 za prevoz kontejnerjev, ki ga je upravljal 49-
Zbil pešca do smrti in odpeljal
letni Bruno Sandrin. Tovornjaka sta se težko oplazila, Vabana pa je pri tem zaneslo spet na desno. Nizki obcestni zidak ni mogel zadržati silnega bremena in tovornjak je preko njega zgrmel 70 metrov globoko v lonjerski kamnolom. Ko so ga reševalci dosegb, za Vabana ni bilo več pomoči: izdihnil je v strašnem primežu skrotovičene pločevine.
20? Cer?j °L zori je na državni cesti stn +. zu Opčin neznan voznik do Povozil pešca, 77-letnega upo-cin- ca Maria Fragiacoma iz Ul. Son-p™ ^4. ki jo v bližini odcepa Ulice Voleri nameraval prečkati cesto. Sr je naglo odpeljal s kraja ne-hi( ?:: žrtev pa je brez življenja o-Stw,- na cestišču. Nekdo je o ne-Prerf1 obvestil gasilce, ki so zadevo Le.e . v r°ke openskim orožnikom.
ne premorejo natančnejših tij °v o nesreči, kajti očividcev
^Postolsko gibanje slepcev prire-Ptirea- >>Prazn'Lu luči« vrsto pobud, °b Ko v’ M se bodo pričele danes O.30 v gledabšču Cristabo z vse-
državno skupščino. Ob 20.30 bo v cerkvi sv. Antona Novega recital molitev z gledabško skupino »I Commedianti«, jutri ob 11. uri pa bo pri Sv. Justu maša, ki jo bo daroval škof Bellomi.
Kje bomo nabavili bencin
Objavljamo seznam bencinskih črpalk, ki bodo odprte danes popoldne in jutri (v mastnem tisku črpalke, ki razpolagajo tudi s phnskim oljem).
AGIP: Trg padbh za svobodo v Miljah; Trg Piave, Trg Stare mitnice 18/B, Trg Verdi, Drevored Cam-
pi Elisi 59, državna cesta 14 pri Se-sljanu.
TOTAL: Rotonda pri Bošketu, Ul. Baiamonti 4, Nabrežje N. Sauro 6/1, Miramarski drevored 233/1, Istrska ulica 212.
ESSO: Trg Roiano 3/5, državna cesta 202 na Opčinah (križišče). Ul. Gluha 2 (Ljudski vrt).
IP: Nabrežje Ottaviano Augusto 2, Trg Libertà 3.
CHEVRON: Ul. F. Severo 2/7.
API: Ul. Baiamonti 48 in Ul. Loc-chi 1/A.
FINA: Ul. F. Severo 2/3.
NEODVISNI: CO.BE.CRT.IM. Trg Sansovino 6 in VEČAL, Ul. Piccar-di 46.
Sandrinov tovornjak je hudo zdelan obstal na cesti. Vozniku sicer ni bilo hudega, tovornjak pa so morali gasilci odpeljati. Delavci cestnega podjetja Anas so iz previdnosti s peskom potresli cestni odsek med Razklanim hribom in odcepom, ki vodi proti Lonjerju.
Na slikah: levo odstranjevanje razbitin tovornjaka, ki je zgrmel v prepad, desno pa poškodovani tovornjak za prevoz kontejnerjev, ki je obstal na Trbiški cesti.
• V torek, 19. marca, ob 12. uri se na sedežu v Ul. dei Mille 16 sestane rajonski svet za Kjadin in Rocol. Če ne bo legalnega števila, bo seja naslednjega dne ob 19.30.
To bo tudi ena prvih proslav, povezana s 40. obletnico osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, ki bodo sledile v tem in prihodnjem mesecu v številnih krajih našega področja. Pomembna priznanja bodo bivši borci prejeli od predstavnikov Odbora skup nosti partizanskih pomorščakov Sle veni je.
Jutri v Križu
gledališka
predstava
V mali dvorani Doma Alberta Sirka v Križu bo jutri ob 18. uri igralka Barbara Jakopič (bivša članica SSG) uprizorila Vučeničevo komedijo »Lučka Kocjančič ali banket za delavko«, ki jo je režiral Branko Kraljevič, priredil pa sam režiser v sodelovanju s pisateljem Tonetom Partljičem. Komedija je doživela zelo uspel krst pred kratkim v Kopru. Naj omenimo, da je danes in jutri v foyerju kriškega kulturnega doma še na ogled razstava najnovejših del umetnice Bogomile Doljak. Jutrišnje gostovanje prireja KD Vesna.
• Pred kratkim so obnovili pogodbo o tranzitu blaga iz in za Albanijo preko tržaškega pristanišča, ki naj bi na osnovi različnih olajšav omogočila povečanje albanskega prometa in tranzita z itabjanskimi in evropskimi khenti. Tržaško pristanišče ima sicer že utrjeno tradicijo kooperacije s Tirano in je edino pristanišče v Itabji, ki je uredilo svoje trgovinske odnose z Albanijo .na temelju posebnega sporazuma.
Sestanek odbora jadranskih mest
Na tržaškem županstvu se je včeraj zjutraj seslal Odbor itabjanskih in jugoslovanskih občin, ki je sklenil, da bo sedma konferenca jadranskih mest Italije in Jugoslavije oktobra letos v Budvi. Tržaškega srečanja so se udeležili predstavniki Ancone, Pesara, Benetk, Trsta, Kotorja, Budve, Pulja, Kopra, Reke in Beograda, sodeloval pa je tudi predsednik Združenja italijanskih občin (ANCI) sen. Trigba. Predsednik AN CI se je včeraj sestal tudi s tržaškim županom Richettijem.
Kljub raznim težavam dokaj uspešno in raznoliko delo openskih šolarjev
Zadnja leta je openska šola F. Bevk v dokaj razburkanih vodah, kakor smo že večkrat poročali. Težave pa niso, naših učencev in učiteljev oddaljile od resnega dela. Nasprotno, vse šolsko leto je bilo izredno razgibano.
Božičnici so pripravili kar v dveh krajih in to v Trebčah in na Opčinah. Za naše učence, namreč one, ki so sodelovali s trebe nskimi, je bilo to prijetno doživetje. Vsi oni pa, ki so ostah na Opčinah, so imeli skupno prireditev v Finžgarjevem domu, kjer so se dobro izkazali v družbi svojih staršev in učiteljev.
Mesec februar je ob kulturnem prazniku prinesel prijetno presenečenje, nagrado Mladi oder. To so zaslužili učenci lanskega petega razreda, ker so ob peti obletnici poimenovanja naše šole, v režiji učiteljice D. Lupine dobro zaigrali Bevkovo enodejanko Neubogljivci.
Že drugo loto deluje na šoli dopolnilni pouk za učence vseh razredov. Tega obiskujejo izmenično po en dan v tednu učenci vsakega razreda. Te dejavnosti so se izkazale izredno pozitivno. Učiteljica Vida Gruden, ki vodi in usmerja to veliko skupino, ima izreden smisel in veliko strokovnega znanja. To smo lahko ugotovili že s prvimi božičnimi darili, katere so otroci prinesli za praz: nike svojim staršem. Takoj po božiču pa je pričela z dokaj zahtevnim delom, saj si je vsakdo pripravil svojo pustno masko. Šola se je spremenila v popoldanskih urah v pravo čarovniško delavnico. Povsod papirji vseh barv, lepila, čopiči in pisani trakovi. Dela je bilo veliko, a vztrajali so vsi do konca in glej, tudi tu uspeh! Pustne povorke so se udeležili skoraj vsi zdravi učenci v sprem-
stvu nekaterih učiteljev in staršev in spet uspeh: 3. nagrada s plaketo.
Učenci naših četrtih razredov hodijo enkrat tedensko na sneg, vračajo se utrujeni, a zadovoljni, ker jim smučarje prinaša veliko veselja na belih poljanah.
Nekaj naših učencev se je v torek, 26. februarja udeležilo v Žlebek (Nevejsko sedlo) 4. zimskega športnega prvenstva za slovenske šole vseh stopenj in naše dežele v organizaciji slovenskih višjih šol iz Gorice. Kljub bolezni, ki razsaja po šoli, saj se je morala tekmovalna ekipa še zadnji trenutek zamenjati, so Valentina Šuher, Neva Martelanc in Sara Pieri zasedle prva tri mesta v skupini in prvo mesto na lestvici. Tako je priromal v šolo pokal, dar goriškega učiteljišča S. Gregorčič. Da imajo pri tem zasluge tudi starši teh otrok ter še posebno g. Šuber, ki jih je ljubeznivo spremljal in vodil, ni dvoma.
Učenci vseh razredov, pod vodstvom učitelja Lupin-ca, pridno sodelujejo pri pevskih vajah. Nameravajo nastopiti v Kulturnem domu v Trstu ob jutrišnji reviji Pesem mladih. Razdeljeni so v dve skupini, nižje in višje stopnje, kar dva zbora, kar ni malo za današnje število učencev.
Še par mesecev nas loči do konca šolskega leta. Otroci prebirajo knjige in se pripravljajo na tekmovanje za bralno značko, učitelji pa tarnajo nad nepredelanimi učnimi načrti, saj so že nekaj časa skoro prazne učilnice zaradi bolezni, a korajža velja, pravijo. Te pa ne manjka na Opčinah.
Zadnje slovo od Vladimira Juriše vica
Vrste preživelih članov naše slavne narodnoosvobodilne borbe se nenehno redčijo. Pred nekaj dnevi smo spremili k zadnjemu počitku- tudi tov. Vladimira Juriševiča.
Tov. Juriševič je bil znan kot po šten, marljiv trgovec in prijazen gostilničar. Tržaški aktivisti Osvobodilne fronte pa smo ga imeli v svojih vrstah, kot zaslužnega člana ti ste velike skupnosti, ki je bila sestavni del narodnoosvobodilnega boja.
Prve vezi z OF je tov. Juriševič vzpostavil že leta 1942 v domači vasi Vodicah, s tamkajšnjimi terenci. Sam je sicer stanoval v Trstu, kjer je imel gostilno v Rocolu. Ker je imel manjše vozilo, je bil zadolžen za prevoz raznega materiala za potrebe partizanskih enot. Sam je oskrboval z živežem, orožjem, obleko, zdravili, daljnogledi in z vsem, kar mu je bilo naročeno, brigado »Via dimir Gortan«. V Trstu je kupoval material pri zaupnih trgovcih in stanovskih tovariših. Zbiral je tudi vojna posojila. Tov. Juriševič je vzdrževal tudi stalne stike s tukajšnjimi prvoborci in vodilnimi aktivisti. V svoji hiši v Rocolu, je imel javko, ki jo je vodila njegova žena z drugimi kurirkami. Pod gostilniškim pultom je izkopal bunker, varno pribežališče za zasledovane aktiviste in skrivališče za dokumente, orožje in drugo.
V borbi za Trst, je tov. Juriševič pričakal borce IV. armade na območju Trsta pri Montebelu in jih vodil v mesto, nato pa je nadaljeval svoje delovanje v njenem sklopu vse do odhoda vojske iz Trsta. Nato se je vrnil k svojemu poklicu, to se pravi gostilničarstvu. Svojim idealom je ostal zvest v vsem povojnem času. Gostilno je dajal na razpela go političnim in kulturnim delavcem, da so v njej prirejali razne sestanke in kulturne prireditve, ko so v težkih letih društva ostala brez svojih sedežev.
Za zasluge je bil tov. Juriševič odlikovan z redom za zasluge narodu in prejel še značko OF.
Naj mu bodo te poslovilne besede le skromno priznanje za vse, kar je napravil za naš skupni boj, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje
razstave
V	TK galeriji. Ul. sv. Frančiška 20, razstavljata Milena Braniselj (skulpture) in Milena Gregorčič (slike).
V	foyerju Doma A. Sirka v Križu je na ogled razstava novih izdelkov Bogomile Doljak. Občinstvo si jo lahko ogleda danes, 16. marca, od 18. do 20. ure ter jutri, 17. marca (zadnji dan), od 11. do 13. in od 15. do 18. ure.
V	galeriji »II Tribbio« je odprta razstava Livija Možine. Občinstvo si jo lahko ogleda ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, v nedeljo od 11. do 13. ure in v ponedeljek od 17.30 do 19.30.
V	umetnostni galeriji »Cartesius« bo od danes, 16., do 28. marca razstavljal slikar Martino Sartor. Otvoritev ob 18. uri.
REVIJA GODB
Nastopajo godbe iz Brega, Nabrežine, s Proseka in iz Lavariana.
KULTRN! DOM — DANES, 16. MARCA, OB 20. URI
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturega doma eno uro pred pričetkom predstave.
SLOVENSKO STALNO, : GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
A. T. LINHART
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
komedija s petjem in plesom
DANES, 16. marca, ób 10. uri
----o-----
LUIGI PIRANDELLO
Človek s cvetom v ustih
in
C e c è
enodejanki
JUTRI, 17. t.m., ob 18. uri v gledališču F. Prešeren v BO-LJUNCU.
gledališča
VERDI
Za danes, 16. t. m., ob 18. uri je bil v okviru »Leta glasbe« napovedan simfonični koncert, ki je bil iz tehničnih razlogov prenesen na prihodnji četrtek ob 20.30.
Gledališče sporoča, da bodo zaradi velikega zanimanja za balet »Don Kihot«, ponovili predstavo v torek, 19., in v sredo, 20. t. m., ob 11. uri za šole. Zainteresirane šole lahko dvignejo vstopnice pri blagajni gledališča.
ROSSETTI
Danes, 16. t. m., ob 21. urL^odnsie-me«, recital O. Vanoni in G. Paolija. Ponovitev.
LA CONTRADA - Teatro CRISTALLO
Danes, 16. t. rri., ob 20.30: N. Gogolj »Mrtve duše«. Zadnja predstava. Prodaja vstopnic pri UTAT, Pasaža Protti (tel. 65700).
SKD SLAVEC
4. RICMANJSKI TEDEN
Kulturni dom — Ricmanje
DANES, 16. marca, ob 20. uri
»MALI TABOR STARIH — BESEDA ’84«
Sestavil in režiral Drago Gorup, nastopa dramska skupina SKD Tabor z Opčin, pri klavirju Sveto Grgič.
kino
Ariston 16.30 — 22.00 »Storia di un soldato«.
Eden 15.30 — 22.15 »Momenti erotici di Alice«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 18.00 — 22.15 »Lui è peggio di me«.
Excelsior 17.00 — 22.15 »Ghostbusters -Acchiappafantasmi«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.40, 18.30 in 21.30 »Amadeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Impiegati«.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Super-pomo nella casa dell'amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.15 »Ino star trek -HL«.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Un piedipiatti a Beverly Hills«.
Aurora 16.30 — 22.00 »Electric trim«.
Capitol 16.30 — 20.30 »C’era una volta in America«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Gremlins«.
Lumiere 16.00, 18.45, 21.30 »Carmen«. Režija Francesco Rosi.
Radio 15.30 — 21.30 »Star Virgin«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.30 — 22.00 »II grande freddo«.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI iz Križa prireja od 7. do 10. maja izlet v Beograd z bogatim programom. Informacije v baru Doma A. Sirka, tel. 220-505. Cena 160 tisoč lir.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	torek, 26. t. m., ob 19.30: Koncert rock skupine FIRE - ZRN.
Okrogla dvorana
Jutri, 17. t. m., ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev« — satirična monodrama.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 18., v četrtek, 21., in 26. t. m. ob 20. uri: trije filmi Ettoreja Scole.
Srednja dvorana
Danes, 16. t. m., ob 20. uri: Koroška pomlad - Slavnostna prireditev.
Danes, 16. marca, ob 10. uri: Hruške gor, ' hruške dol. Lutkovna predstava.
Danes, 16. marca, ob 18. uri: Koncert nagrajencev XIV. tekmovanja učencev in študentov glasbe.
V	torek, 19. t. m., ob 19.30: Kranjčar sekstet - jazz koncert.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 16. marca, ob 19.30:	F. X.
Kroetz »Ne krop ne voda«. Predstava v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
menjalnica
15. 3. 1985
Ameriški dolar						2.120,—
Kanadski dolar						1.510:—
Švicarski frank .						736,—
Danska krona . .						173,—
Norveška krona .						217.—
švedska krona . .						218,—
Holandski fiorini .						553.—
Francoski frank .						203,—
Belgijski frank						29.—
Funt šterling . .						2.285,—
Irski šterling . .						1.940,—
Nemška marka .						625,—
Avstrijski šiling .						88.50
Portugalski” eskudo						10,—
Japonski jen . .						7.-
Španska pezeta						10.—
Avstralski dolar .						1.425,—
Grška drahma . .						13.50
Debeli dinar . .						7.20
Drobni dinar . .						7.20
mi
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
THSr - ULICA F.'Fl|_2MQ - CK Bl-AAS
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 16. marca
HILARIJ, GORIŠKI PATRON
Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 18.12 — Dolžina dneva 11.56 — Luna vzide ob 4.20 in zatone ob 12.44.
Jutri, NEDELJA, 17. marca JERICA
Vreme včeraj: temperatura zraka 5,7 stopinje, zračni tlak 1006,7 mb ustaljen, veter 22 km na. uro severovzhodnik, vlaga 82-odstotna, dežja je padlo 1,8 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE:	Martina Rocchelii,
Luisa Mongelli, Marco Mucchino.
UMRLI SO: 72-letni Narciso Bartocchi, 62-letni Boris Mejak, 74-letni Ugo Giangrande, 76-letni Umberto Pellegrini, 82-letna Iolanda Guarnieri vd. Rocco, 79-letna Maria Benelli por. Satriani, 80-letna Maddalena Ciani, 82-letni Oliviero Calici, 78-letni Francesco Tamaro, 86-letna Caterina Nidi, 80-letna Anna Fava vd. Jakomin, 87-letna Egidia Zoppolato, 83-letni Enea Parisini, 70-letna Lucia Capone por. Lavagnini, 91-letna Giovanna Peris vd. Pajero, 84-letna Maria Gombach vd. Brana, 87-letna Frida Ser-schen vd. Faganelli, 42-letni Giuseppe
f^GSCtlGTcL
OKLICI: tehnični izvedenec Elio Bossi in knjigovodinja Federica Strano, smetar Mauro Zorzenoni in otroška negovalka Sonia Zanuttich, inženir Fulvio Pasquini in učiteljica Bettina Pavani, uradnik Franco De Luca in gospodinja Maria Brillaro, dninar Bruno Sant in u-radnica Susanna Cerchiara, uradnik Sandro Ulcigrai in uradnica Barbara Mo-schini, inštalater Gabriele Issich in gospodinja Paola Podgornik, šofer Maurizio Strain in uradnica Daniela Presotto, agent JV Fabio Minutino in točajka Annalisa Zanon, skladiščnik Davide Busan in gospodinja Milena Gobbe, zastopnik Roberto Cartella in brezposelna Antonella Minieri, uradnik Sergio Arcilesi in gospodinja Venera Genesio, zemljemerec Mario Addis in uradnica Alba Dattero, uradnik Renzo Ramani in uradnica Sandra Furlan, točaj Bruno Furlan in cvetličarka Ondina Corba, prodajalec Giovanni Guštin in šivilja Gigliola Novak, mizar Felice Arnenia in delavka Manuela Valle, trgovec Adriano Tonini in prodajalka Fabrizia Filippi, tehnični izvedenec Francesco Reatti in gospodinja Patrizia Zori, Francesco Cosentino in Luisa Gaudiello, finančni stražnik Daniele Nestaia in kozmetičarka Daniela Avvantaggiato, Paolo Antonio Perselli in vzgojiteljica Miriam Janett Portillo, finančni stražnik Vincenzo Trasvascio in študentka Monica Basone, uradnik Flavio Perobon in bolničarka Elena Clon, industrijski izvedenec Guido Nedau in knjigovodinja Judith Moura de Oliveira, knjigovodja Dario Marchi in študentka Marina Zavatta, obrtnik Umberto Russo in obrtnica Marina Carbone, uradnik Carlo Brazzoni in uradnica Elena Pa-chys, nadzornik javne varnosti Antonio Conte in gospodinja Rosa Sagghetta, odvetniški pripravnik Maurizio Braida in učiteljica Fabiola Rodriguez.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
'Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Mazzinijsv drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
koncerti
VERDI
Jutri, 17. t. m., ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) komorni ansambel gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija izvajal Haendlove, Vivaldijeve in Rossinijeve skladbe. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 631-948).
GLASBENA MATICA
Glasbena matica Trst in Društvo glasbenih pedagogov Primorske prirejata v sredo, 20. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu v okviru Srečanj '85 ZAKLJUČNO REVIJO GLASBENIH ŠOL PRIMORSKE v počastitev 40-letnice osvoboditve in evropskega leta glasbe. Vabljeni!
Glasbena matica Trst s sodelovanjem PD Slovenec iz Boršta priredi v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 v srenj-ski hiši v Borštu GLASBENI VEČER. Nastopajo: Mitja Stocca, Miran Košuta -klarinet, Miran Cante - trobenta. Klavirska spremljava: Mojca šiškovič, Bogdan Kralj. Vabljeni!
Glasbena matica Trst s sodelovanjem SKD Tabor Opčine priredi v torek, 19. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah GLASBENI VEČER. Nastopajo: Aljoša Starc, Miran Košuta - kiarimt in David Škabar - trobenta. Klavirska spremljava:	Mojca šiškovič, Bogdan
Kralj. Vabljeni!
Glasbena matica Trst vabi na nastop, ki bo v četrtek, 21. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani. Ul. R. Manna 29.
SOCIETÀ’ DEI CONCERTI —
TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO
V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti nastop skupine »I solisti veneti«. Dirigent Claudio Scimone, sodeluje pevka Cecilia Gasdia.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi jutri, 17. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu revijo otroških in mladinskih zborov PESEM MLADIH.
KD Primorsko - Mačkolje vabi člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, 21. t. m., ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
KD I. Cankar vabi v petek, 22. t. m-, ob 20.30 v Cankarjevo dvorano, Ul. Mon-tecchi 6, na ogled igre J. Tavčarja PEKEL JE VENDAR PEKEL. Nastopa dramska skupina SKD Tabor.
Društvo slovenskih izobražencev * * * * v Trstu in združenje MOST vabita na predavanje dr. Damjana PRELOVŠKA na temo »Kako je nastal terezijanski Trst?« Predavanje bo v Peterlinovi dvorani V Trstu, Donizettijeva ulica 3, v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30.
KD Vesna vabi jutri, 17. marca, ob 18. uri v malo dvorano , Doma A-Sirka v Križu na ogled komedije »Lučka Kocjančič ali banket za delavko«-Igra Barbara Jakopič, režija Branko Kraljevič.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
vabi
na ogled filma Aljoše Žerjala:
TIBET
in
KITAJSKA
ki bo danes, 16. marca, ob 19.30 v društvenih prostorih.
razna obvestila J
Godbeno društvo Prosek priredi v pe; tek, 22. t. m., ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku redni občni zbor.
SKD Barkovlje sklicuje v sredo, 20. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih redno odborovo sejo.
Društvo slovenskih upokojencev vabi na predvajanje filma o Tibetu - Aljoše Žerjala v sredo, 20. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20.
Društvo slovenskih lovcev Doberdob
vabi svoje člane na družabni večer, ki bo dne 23. t. m. ob 20.30 v prostorih restavracije Volnik - Veliki Repen. Za vpisovanje tel. 211-552.
SKD Prosek - Kontovel sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 18. t. m-ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Soščevi hiši. '
Italijansko združenje za kulturne izmenjave s tujino Italija - ZSSR, pokrajinska sekcija Trst (Ul. Torrebianca 13)-obvešča, da je odprto vpisovanje na sperimentalni intenzivni tečaj, število tečajnikov je omejeno. Za informacije in vpisovanje tel. 60158 od 17. ure d° 19.30, v soboto od 10. do 12. ure. Tečaj se bo začel 5. maja in bo trajal tri mesece.
mali oglasi
VLAŽNE KREME firme SHISEIDO za nego izredno suhe in od dolge zim6 utrujene kože so v prodaji na Opčinah pri Kozmetika 90.
PRODAM pisalni stroj za 150.000 lir-Telefonirati ob 14. uri na št. 910-148-
OSMICO so odprli pri Miliču v Zagradcu. Točijo belo vino in teran.
KUPIM mladega nemškega ovčarja 2 dolgo dlako, samca. Tel. 299-442 ob urah obedov.
FORD FIESTA SPORT 1100, oranžne barve, letnik ’80, v dobrem stanju-prodam za 4.300.000 lir. Tel. 912-741 ali 200-617.
MOŠKI opravlja vsa težaška dela °n kakršnemkoli času. Tel. 003866/23100-
OSMICO je odprl Franc Colja, Sama-torca 21. Toči belo in črno vino.
KOCJANČIČ je v Prebenegu odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Karlo Sancin v Logu-Toči belo in črno vino.
NA PROSEKU, v bližini gostilne »A* pini«, se je izgubil pes pasme collie-Sliši na ime Riki. Najditelj naj telefonira na št. 040/225-902 ah 226-518.
PRODAM čoln fjord 3,80 m z volanom-motor crayser, 20 hp ter nov voziček
v odličnem stanju. Tel. 040/227-112.
PRODAM ovčji gnoj. Tel. 040/213-526-
PRODAM Volkswagen maggiolone. Tel-št. 228-616.
OSMICO je odprl v Borštu Ljubo P®" taros. Toči belo in črno' vino.
24-LETNI FANT išče nujno kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati na št-226-324.
PRODAM vhodna vrata (hrastova-ffla" česnova), široka 77 cm, visoka 2,15 m-Tel. 228-547.
ZARADI POTOVANJA oddam po ugodni ceni regato, metalizirano, kompletno opremljeno, staro 6 mesecev. Tel-št. 229-224.
PRODAM razvalino na Vrhu 742 kv. m. z odobrenim gradbenim načrtom, IVA 2% in oproščen davka Bucalossi. Cena 16.000.000 lir. Tel. na 0481/779-331-
Prispevajte za
Dijaško matico
filmi na tv zaslonu
SARANNO FAMOSI -'1980 »Fame« - »Slavni«
Režija: Alan Parker. Igrajo: Eddie Rarth, Irene Cara, Lee Curreri, Lau-r;’* Dean in drugi.
Rai 1, nocoj, sobota, 16. marca, ob 20.30.
Pred začetkom tretje serije telefil-m°v, ki nosijo naslov »Saranno famo-si«, prikazuje prvo državno omrežje slavni Parkerjev film o skupini mladih dijakov umetnostne akademije. Ta iilm je dal povod za telefiime, ki so faradi pestrosti ambientacije in razno-iikosti junakov prijetni in razgibani, y nasprotju z ostalo telefilmsko proizvodnjo. Zgodbice se dogajajo v šoli, kjer mladi igralci, violinisti, plesal-ci. pevci itd. gradijo svoje umetniške osebnosti: poleg tega pa preizkušajo svoje sposobnosti in izvajajo zabavno balete, skeče, koncerte. Telefilmi hodo na sporedu ob nedeljah, ob 21.50 »a drugi mreži. Parkerjev film je donno izdelan spektakel, odličen v montaži in fotografiji, s špektakulamimi naletnimi prizori. Komur je plesna Slasba všeč, lahko občuduje pesmi I-rene Cara, ki je prejela glasbeni o-skar za film »Flashdance«.
love story
Režija: Arthur Killer. Glavni vlogi: Ryan O’Neal in Ali McGraw.
RAI 2, v torek, 29. marca, ob 20.30.
tutta la città
NE PARLA - 1935
»The whole town’s talking«
»Vse mesto govori«
Režija: John Ford. Igrajo: Edward Robinson, Jean Arthur, Wallace ■ n°rd, Arthur Byron in drugi.
Canale 5, v sredo, 20. marca, ob
24.00.
Sramežljiv uradnik je perfekten dvojnik nevarnega zločinca. Ta izko-r>sti podobnost, tako da po begu iz zapora prevzame njegovo mesto. U-J'adnika ulovijo, vendar nepoštena igra d° malo trajala . . . Neobičajna krimi-dalka J. Forda je nekakšna parodija gangsterskega filma, med farso in mendramo. Glavno vlogo igra Edward Robinson.
VESTITO
PER UCCIDERE - 1980 »Dressed for Kili«
»Oblečen za umor«
Režija: Brian De Palma. Igrajo: "4'chael Caine, Angie Dickinson, Nan-dy Alien, Dennis Franz.
RAI 3, v sredo, 20. marca, ob 20.30.
Morilec je oblečen v žensko, žrtev Pd je prava ženska, ki jo zabode pod tdšem, v Hitchcockovem slogu. Protagonisti filma so petdesetletna A. Di-ckirxson, zavrnjena osvajalka, ki pod-džo neznanemu morilcu in improvizi-!ani detektivi, ki skušajo odkriti zlo-dihca: psihiater, ki je zdravil žensko, dJen sin in dekle, ki je osumljeno u-fdora. Napovedati razplet zgodbe je za “dkšne filme neumestno, čeprav razumemo vse že po polurnem gledanju.
Vsi PREDSEDNIKOVI
Možje - 1975
»Ali thè President’s Men«
..Režija: Alan Pakula. Igrajo: Dustin °'fman, Robert Redford, Jack War-?e». Martin Balsam, Hal Haolbrock m drugi.
Ljubljana, v sredo, 20. marca,
°b 21.05.
. Sam° štiri leta po aferi Watergate Q uspelo Redfordu producirati film ameriškem škandalu, v katerem na-(j Pa skupno z D. Hoffmanom v vlogi tič • yuvinarjev, ki sta razkrila poli-Ut škandal prisluškovalnih naprav
v hotelu Watergate. O vpletenem predsedniku Nixonu je Redford povedal, da se »za smejočo masko skriva psev-do človek«, ko ga je ta nagradil za zmago na teniškem turnirju. Redfordu, ki je tudi producent filma, so filmske pravice za knjigo o škandalu stale pol milijona dolarjev, scenarist je moral trikrat povsem na novo napisati scenarij, da je imel tisti dokumentarni pristop, ki je filmu vzel vso spektakularnost a mu dal avtentičnost. Režija Alana Pakule je v slogu odnosa do informacije, ki ga imajo ameriški novinarji.
KREMENJAK - 1982
Režija: Lukas Stepanik. Igrajo: Brigit Furgler, Floreutin Groll, Alex Wechter in drugi.
TV Ljubljana, v petek, 22. marca, ob 22.00.
Filmski prvenec Lukasa Stepanika govori o soočenju dveh različnih sve tov in preteklosti. Srečanje med mladim Nemcem in Židinjo je pogojeno od preteklosti. Čeprav sta se rodila po vojni in mislita drugače kot njuna očeta, je v njiju ostalo nekaj iz tistih časov: podedovani strah in sovraštvo. Trudita se, da bi na skupnem razumevanju zgradila prijateljstvo, vendar se ona znajde spet v vlogi žrtve.
radio televisi fa
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
v kinodvoranah
□ QUID SKY - 1982
Režija: Slava Tsukerman. Fotografija: Yuri Neyman. Scenarij: Marina Levikova. Glasba:	S. Tsukerman.
Glavne vloge: Anne Carlisle, Paula E. Sheppard, Bob Brady, Susan Doukas.
Kulturni dom v Gorici, drevi, sobota, 16. marca, ob 18.00 in 20. uri. V prvi sekvenci filma vidimo neznani leteči predmet, ki prileti na streho nebotičnika v središču New Yorka, v Manhattanu. Pričakovali bi si, da je to znanstvenofantastični film, da bomo videli marsovce, spremljali njihove dogodivščine (kot v Spielbergovem E.T.); vendar ni tako. Banalnosti u-prizarjanja izvenzemeljskih organizmov se režiser izogne tako, da jih enostavno ne pokaže. Njihovo prisotnost pa stalno občutimo: na zemljo so prišli po to, kar je za njih hrana, pri nas pa so mamila (heroin). Prizori se dogajajo v ambientih, kjer so taka sredstva uporabljena: v »podzemlju« velikega mesta, med raznolikimi podobami obiskovalcev »kralje stva« nočnega življenja. Prikazovanje perverzije pa še ne pomeni, da je tudi odnos perverzen. Važen je pristop posameznika (v primeru tega filma je to režiser) do stvarnosti in do okolja, v katerem živi in deluje. Okolje Tsukermana je svet ustvarjalcev fotografov, igralcev, umetnikov, oblikovalcev; manekenk in disc-jockeyev. Svet vizualne komunikacije in njenih akterjev, ki niso še dosegli (ali tega nočejo) popolne integracije v družbeni proizvodni sistem, oziroma mu stojijo ob robu. Iz tega tudi izhaja drugačen pogled, neobičajen filmski pogled - komunikacija. Drugačen je naravno tudi pristop gledalca do tega filma, kjer ne vidi svojega vsakdanjega okolja, ampak eno od možnih alternativ. Če se hoče vživeti v fdm, če ga želi doživeti ne sme iskati, kje so marsovci: dve uri mora on sam postati marsovec.
Film je na sporedu drevi v gori-škem Kulturnem domu v okviru letošnjega »Skoka v kino«. Prikazujemo ga pod geslom srečanje s filmom mladih, pod katerim sta bila na sporedu tudi Testa dura turinskega režiserja Danie-leja'Segreja in Krizno obdobje Francija Slaka.
I. P.
Prvi kanal
10.00	Nils Holgersson - risanka
10.40	Vivendo danzando
11.00	II mercato del sabato Oddaja o potrošništvu - 1. del
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	II mercato del sabato - 2. del
12.30	Check-up - Oddaja o medicini
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute...
14.00	Prisma - Tednik o varieteju
14.30	Športna sobota
16.30	Posebnosti iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	II sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja
18.20 Napoved programov za prihodnje dni
18.40	Polčas košarkarske tekme A lige
19.35 Almanah in Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Saranno famosi - film Igrajo: Eddie Barih, Irene Cara, Lee Currieri
22.40	Dnevnik
22.50 Posebnosti Dnevnika 1 23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Vremenska slika
Drugi kanal
10.00	Dnevi Evrope
10.30	La maestrina - tridejanka
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25 Dnevnik 2 - Zdravnikovi nasveti
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
14.00	Šola in vzgoja: Etruščani
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	L’ultimo sapore dell’aria - film
16.15	Sereno variabile - 1. del
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	- 18.30 Sereno variabile - 2. del 17.50 »N« 10 - o nogometu
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenska napoved
19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20 20 Dnevnik 2 - Šport
20.30	E’ simpatico ma gli romperei il muso - film
Igrajo: Yves Montand, Romy Schneider, Samy Frey, Bernard Le Coq
22.15	Dnevnik 2 - .Vesti
22.25	II cappello sulle, ventitré variete
23.15, Napoved programov za prihodnje dni
23.35	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
13.55	Šola in vzgoja: Pravilna uporaba termalnih izvirov
14.25	Šola in vzgoja:
Otroštvo v mestu
14.55	II Pollice
programi tretje TV mn pe
15.25	Rugby: Turnir petih dežel
17.30	II kimono scarlatto - film 19.00 Dnevnik 3
19 35 Geo - dokumentarni film
20.30	Top moda
21.30	Dnevnik 3
22.05	Theodor Chindler, po romanu B. von Brentana
23.05	Jazz club
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
K. & G.
KONFEKCIJE
Lastnici Božica in Mirka, "* bivši uslužbenki trgovine Uljan, naznanjata otvoritev
manufakturne trgovine na Opčinah
Narodna ulica 71
DANES, 16. marca, ob 18. uri.
Ljubljana
8.00	in 14.00 Teletekst RTV Ljub.
8.15	Poročila
8.20 J. Ribičič: Nana, mala opica
9.00	Portret akademske slikarke Marije Lucije Stupice
9.15	Miti in legende 9.40 Planica:
SP v smučarskih poletih
13.00	MPZ Zagorje 84 - 2. oddaja
13.30	Čudeži narave
14.55	Poročila
15.00	Pričevanja o Edvardu Kardelju: Učitelj Ivan
15.40 Sposojevalci - mladinski film
17.00	PJ v rokometu
18.30	Boj za obstanek:
Plavajoči dom - dok. serija
18.55	Risanka
19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Koroška pomlad: prenos prireditve iz Cankarjevega doma
21.55	Planica 50 - kronika 22.15 Nasmejani policaj - film
dok.
Zagreb
8.45 TV v šoli
17.00	P J v rokometu
18.25	Zagreb: mesto herojev 19.30 Dnevnik
20.00	Sherlock Holmes v New Yorku film
21.40	Dnevnik
21.55 Večer z Olivero Markovič in 40 let Crvene zvezde in Partizana
Koper
14.15	TV novice 14.20 Smučarski skoki
15.45 Zadeve in zadevice - Kabaret
17.00	Košarka:	Jugoslov. prvenstvo
19.00	TV film
19.30	TV D - Stičišče 19.50 Helzacomic
20.25	Mož iz ravnine TV film
22.30	TV D - Vse danes
22.40	Pogled na svet
23.15	Zdravnik in pacient
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, vmes: Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev) ; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 -
13.00	Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert RAI iz Turina: Anton Webem: V poletnem vetru, simfonična idila; Gustav Mahler: Popotnikove pesmi za glas in orkester; Arnold Schonberg: Pet skladb, op. 16;
11.30	Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri;
12.00	»Bom naredu st’zdice, čjer so včas’ bTe« - glasnik Kanalske doline;
12.30	Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Igrajmo se pravljice«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Z Gershwinom od popevke do opere; 15.20 Glasbeni listi; 16.00 Naša šolska obzorja; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 -
19.00	Zadnji sklop: Mi in glasba; 18.40 Glasbena priloga; 18.00 B. Pangerc: Večer umetniške bedese: »Pesmi jutra, dopoldneva, mraka in noči«. Pangercev večer umetniške besede izvajajo Mira Sardoč, Tone Gogala, Vladimir Jurc in Maja Blagovič. Ton in montaža Piero Del Linz. Režija Sergej Verč.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila ;
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro;
Spremenjene frekvence Radia Koper (slovenski program) — Srednji val 546,4 m ali 549 MHz: UKW - Bell Križ 102,0 MHz; UKW Skalnica 101,1 MHz; UKW Koper 98,1 MHz; UKW Nanna 88,6 MHz.
ZASEBNE DOSTAJE
IftST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669
hJOVl POMLADNI MODELI:	kostimi, jakne, dežni
Plašči, čudovite obleke vseh velikosti in po različnih
cenah.
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria TV film
9.30	Phyllis - TV film
10.00	Sesso debole? - film 11.55 Rubrika o poljedelstvu
12.50	II pranzo è servito - kviz
13.30	Napoved programov
14.00	I due marescialli - film
16.00	Due onesti fuorilegge -TV film
17.00	Jonathan dimensione avventura
18.00	Record - športni tednik
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Risatissima - variete
23.00	Superecord - športni tednik
23.30	Napoved programov
24.00	I due capitani - film
RETEQUATTRO
8.30 Papà, caro papà - TV film
8.50	Brillante - TV novela
9.40 Amici per la pelle - TV film
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore -TV film
11.20 Samba d’amore - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Lov na 13
14.15	Brillante - TV novela
15.10	Superman - risanke
15.30	Tarzan - risanke
16.10	I giorni di Brian - TV film 17.05 Quincy - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m’ama - igra
20.30	La battàglia di Midway -film
23.10	Tenafly - TV film 00.40 Joe il pilota - film
ITALIA 1
8.30	La donna bionica - TV film
9.30	Lo sparviero del mare - film 11.30 Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	športna oddaja
16.00	Bim Bum Barn
17.45	Musica è
18.45	Cassie and Company - TV film 19.50 L’incantevole Creamy - risanke
20.30	Supercar - TV film
21.30	Automan - TV film
22.30	Gemini Man - TV film
23.30	športna oddaja 00.30 Deejay Television
Video Music Non Stop
TELEPADOVA
15.00	Lacrime di gioia - TV film
18.00	Bell e Sebastian - risanke
18.30	Lupin III - risanke
19.00	Candy Candy - risanke 19.20 Illusione d’amore -
tv film
19.50 Marcia nuziale -TV film
20.30	Anche i ricchi piangono TV film
21.30	II domestico - film
23.00	Star Trek - TV film
TRIVENETA
9.00	Star Trek - risanke
9.30	Get Smart - TV film
10.00	Otello - film
11.30	Q.P. Coupon
14.00	T.H.E. Cat - TV film
14.30	Le spie - TV film
15.30	Squadra speciale anticrimine TV film
16.00	Filmski spored
16.30	TV film
17.00	Dražba preprog
20.30	Tangeri città di avventurieri film
22.00	Primo mercato - sejem .
TELEFRIULI
16.00	Superclassifica show 16.50 Agente Sco - risanke
18.30	Zdravstvena oddaja
19.00	Večerne vesti
19.30	Oddaja o obrtništvu
20.00	Zelena dežela
20.30	Nemico pubblico - film 22.15 Smučanje 22.45 Nočne vesti 23.05 Persiane chiuse -
film
6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis ; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev -med glasbo: Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica;
18.00	Zaključek.'
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev - jutranji program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dvojne tračnice; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pičice na i; 14.30 Popoldanski program; 14.35 Športna oddaja; 16.32 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz...;
17.00	Plošče; 18.00 Bili so popularni; 18.32 Made in JU; 20.00 Zaključek oddaj.
RADIO 1
8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.05 Zeleni val; 10.15 Black-out; 11.00 Glasbena srečanja; 11.44 Magična svetilka; 12.20 Radijska priredba; 13.25 Varietà varietà; 15.13 Master; 16.30 Dop-piogioco; 18.30 Musicalmente; 19.15 Nabožna oddaja; 19.20 Smo tudi mi;
20.00	Black-out; 21.03 »Z« kot zdravje; 21.30 Radijska priredba; 22.27 Gledališče; 23.05 Telefonski poziv - nočni program.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.10 Radiodue predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.32 I verdi giardini della memoria; 11.00 Long Playing Hit; 12.10 Deželni programi; 12.45 Hit parade; 15.00 La strada delle padelle di latta - radij, priredba; 15.50 Hit parade; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 Vabilo v gledališče; 19.50 Eri forte papà; 21.00 Simf. koncert; 22.50 Eri forte papà - zaključek.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami; 10.25 Lahka glasba; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 -15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu, Domovina je ena, Mladi mostovi. Naši kraji in ljudje; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program.
S seje občinskega sveta v Sovodnjah
Trije pesniki v Kulturnem domu
Polemična politična ocena o odnosih med večino in manjšino v tem mandatu
V občinskih svetih je te dni zelo živahna dejavnost. Še pred iztekom mandata je treba namreč odob.riti proračun tar sprejeti tudi nekatere druge odločitve, zlasti s področja prostorskega načrtovanja. Nič čudnega, če so seje občinskih svetov takorekoč na tekočem traku, saj je do zapadlosti mandata samo še deset dni. V številnih manjših občinah so obveznosti glede proračuna že opravili. V Tržiču so finančni načrt izglasovali včeiraj zjutraj po večurni razpravi, v goriškem občinskem svetu pa se morajo s tem vprašanjem šele soočiti. Trenutno so v teku posvetovanja s člani rajonskih svetov. Proračune so te dni odobrili tudi v treh slovenskih občinah na Goriškem, prejšnji teden v Števerjanu, v sredo v Doberdobu, v četrtek zvečer pa tudi v Sovodnjah.
Četrtkova seja občinskega sveta, ki jo je vodil župan Vid Primožič, je bila ena najdaljših v zadnjem obdobju. Ne toliko zaradi razprave o finančnem dokumentu kot takem, saj je bilo vprašanj, pripomb in pojasnil tehničnega značaja bolj malo, ampak zaradi politične ocene o delovanju u-prave v celotnem mandatu, ki se izteka. S to razpravo, ki se je razvila šele po glasovanju o proračunu, se je seja tudi zaključila. Bistvene točke letošnjega finančnega načrta so bile nakazane že v programskem poročilu, ki ga je občinski svet odobril na seji 29. januarja, zato se je odbornik Klemše omejil na obrazložitev osnovnih smernic, ki so jih upoštevali ob porazdelitvi razpoložljivih sredstev, bodisi na področju investicij, bodisi na področju kulturne in športne dejavnosti, kjer je občina v zadnjih letih namenjala največjo pozornost. Vrednost novih investicij v letu 1985 znaša 535 milijonov lir, tekoče investicije, započete v lanskem in prejšnjih letih pa presegajo vrednost ene milijarde lir. Za posege na kulturnem
in športnem področju bo občina letos namenila vsaj 15 milijonov lir. Deset milijonov lir v obliki direktnih finančnih prispevkov kulturnim in športnim društvom, dva milijona lir kot prispevek Gospodarski zadrugi Vrh ter 3 milijone v obliki podpor za specifične kulturne manifestacije. V celoti bo občina upravljala 1530 milijonov. O programu posameznih investicij smo že poročali v zadnjem času, zato se v navajanje podrobnosti ne bi spuščali. Povejmo še, da je načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti prebral daljšo glasovalno izjavo (in napovedal, da se bodo člani njihove skupine vzdržali), ki je bila tudi razlog za daljši županov poseg ob konvu seje. Proračun je bil odobren z devetimi glasovi večine, vzdržali so se trije svetovalci SSk. Občinski svet je zatem odobril še predloge o višini odškodnine županu in upraviteljem. Odškodnina bo v mejah maksimalne možne mere.
Zdaj pa o sami razpravi ob koncu seje, ki jo je sprožil načelnik svetovalske skupine SSk Remo Devetak z vrsto očitkov, zapopadenih v glasovalni izjavi, predvsem pa »da ni bilo sodelovanja med večino in opozicijo, zaradi zaprtega strankarskega odnosa in pikolovstva«. Devetak je zahteval tudi, da župan odgovori na pismo, ki ga je skupina poslala 12. februarja in v katerem so postavljene zahteve po spremembi načrta za obrtniško cono in po drugačnem pristopu do vprašanj prostorskega urejanja.
Župan Vid Primožič je na izvajanje načelnika svetovalske skupine SSk odgovoril, da je na začetku mandata bil pripravljen na najširše sodelovanje, seveda konstruktivno, z opozicijo, da pa je praksa pokazala, da je to nemogoče. Na dokument, ki ga je predložila SSk glede prostorskega urejanja pa je župan odgovoril z bra-
nj«m daljšega pojasnila. »Ni nobenih sprememb v stališčih občine glede prostorskega urejanja, zato ni potrebe po takšnem tali drugačnem spreminjanju načrta za realizacijo obrtniške cone v Rubijah«, je rečeno v stališču občinskega- pdbora. Čudno je tudi to, da so svetovalci SSk v vseh dosedanjih sklepih glede tega načrta, razen ko je šlo za poveritve načrtovanja, glasovali enako kot svetovalci večine!
V	razpravo je za županom posegel odbornik Klemše, ki je uvodoma dejal, da sicer ne gre pozabiti, da smo že v volilni kampanji, ko si vsaka stranka ali skupina skuša pač kovati svoj volilni dobiček. Vloga opozicije je pač v opozarjanju, y kritiki, če stvari ne gredo v pravi smeri, pri tem pa mora biti opozicija koerentna, ali vsaj čimbolj koerentna. »Kako je mogoče v biltenu ob 10-letnici SSk na Goriškem trditi, da so bili vsi pomembnejši posegi na področju javnih del in raznih storitev v sovodenjski občini storjeni na predlog SSk, samo kakšen teden zatem pa v glasovalni izjavi izreči oceno, da ni bilo pripravljenosti na sodelovanje!« Glede zadeve o razlaščanju in posegih v obrtniški coni pa je odbornik Klemše dejal, da so svetovalci najbrž stopili na olupek banane. »Kako naj občina aktivneje poseže v gospodarstvu, če se v isti sapi zahteva zmanjšanje obrtniške cone!«
V	razpravo je ob koncu posegel tudi načelnik svetovalske skupine liste Občinske enotnosti, Viljem Fajt ter izrazil obžalovanja, da prihaja do takih ocen in razprav ob koncu mandata, ki je bil zelo uspešen.
Na četrkovi seji je občinski svet sprejel še nekaj drugih sklepov, o katerih bomo še poročali, župan pa je napovedal, da bo pred zapadlostjo mandata še ena seja, za odobritev variante regulacijskega načrta.
Ace Mermolja, Marij čuk in Marko Kravos so v četrtek zvečer v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici tukajšnji publiki obrazložili motive, ki jih vodijo k pisanju pesmi, objavljanju pesniških zbirk, sodobnemu gledanju na svet s pesniškim izražanjem. Potem ko so prebrali vsak nekaj pesmi iz najnovejših zbirk, skupne Mermoljeve in Čukove »Igra v matu« (gre pravzaprav za dve ločeni zbirki v eni sami knjigi) in Kravo-sove »Napisi in nadpisi«, so pesniki odgovarjali na razna vprašanja. Kako gleda na njihovo delo povprečni bralec v zamejstvu in v' domovini; kaj pomeni zanje kritika; Kakšen je njihov odnos do tukajšnje italijanske realnosti in obratrjo kakšen odnos imajo italijanski kulturniki do slovenskih pesnikov; kaj jih navaja k nadaljnjemu pisanju in izdajanju zbirk. Vprašanj se je nabralo precej, odgovori pa so dajali razmislek za nova vprašanja. Pesniki so tudi podpisali knjige, ki so bile publiki na razpolago. Marko Waltritsch, ki je pesnike predstavil, je dejal, da se s tem večerom pričenja nova vrsta predavanj, predstavitev knjig in avtorjev, debatnih večerov v Kulturnem domu, tako da bi zaokrožili ponudbo, ki jo Kulturni dom nudi goriški publiki s koncerti, gledališkimi predstavami, umetniškimi razstavami in filmi. Novi klub bo nadaljeval delo nekdanjega kluba
Simon Gregorčič, katerega taki večeri so bili svojčas med goriško publiko zelo priljubljeni.
PRIMORSKA POJE drevi v Tržiču
Danes zvečer ob 20.30 se bo v tržiškem občinskem gledališču začela revija Primorska poje, ki stopa v svoje 16. leto. Na 21 koncertih na obeh strani meje se bo na odru zvrstilo 120 zborov z več kot 4.000 pevci. Tokratna prireditev pa je vključena v niz pobud ob proslavljanju 40-letnice osvoboditve.
Na tržiškem koncertu, ki sta ga pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev in Javno večnamensko kulturno središče, bodo nastopili člani mešanega zbora Oton Župančič iz Štandreža (skupino vodi Elda Gravner Nanut), moškega zbora Novi sveti Anton iz Trsta (Edi Race), mešanega zbora iz Divače (Edi Race) ter komornega mešanega zbora iz Nove Gorice (Štefan Mauri).
Prireditelji vabijo Slovence v Laškem, katerim je prioritetno namenjen večer, da se koncerta polnoštevilno udeležijo in s tem potrdijo željo po nadaljnjih podobnih prireditvah.
Učenci osnovne šole Dobrovo
Nadaljnjih 21 sodnih prijav
obiskali vrstnike v Ločniku
delavcem zaradi blokirane ceste
izleti



»Dobrodošli prijatelji iz Brd - Benvenuti amici«. S tem dvojezičnim napisom so profesorji in učenci nižje srednje šole Perco v furlanskem Ločniku včeraj pričakali in pozdravili učence iz osnovne šole iz Dobrovega v jugoslovanskih Brdih, ki so prišli k njim na obisk. V osrednji dvorani — avditoriju ločniške šole, na kateri se odvija živahna kulturna dejavnost, je ravnatelj ločniške šole prof. Eraldo Sgubin pozdravil, v slovenskem in italijanskem jeziku, goste ter poudaril, da se s takimi oblikami spoznavanja in obiskov krepi prijateljstvo ob meji in ustvarja sožitje med narodnostima.
so namreč gasilci in odrekli nujno potrebno pomoč letalom.
Ponoči odobren proračun v Tržiču
V tržiškem občinskem svetu so včeraj zjutraj, malo pred peto uro, po dolgi nočni razpravi (pravzaprav so kar štiri seje posvetili preučitvi letošnjega proračuna) odobrili z večino glasov letošnji občinski proračun. Zanj so glasovali svetovalci KPI, PSI in PSDI, ki skupno upravljajo občino.
Včeraj je še nadaljnjih 21 tržiških delavcev dobilo sodne prijave. Morajo na zaslišanje, ker so obtoženi, da so letos 5. februarja blokirali državno cesto med Tržičem in Trstom in s tem ovirali oziroma onemogočali promet. Sodno prijavo je dobilo 18 delavcev tovarne Acciaierie Alto Adriatico, dva delavca tovarne Laminati Lisert in pokrajinski tajnik sindikata U1L ter član teritorialnega odbora enotne sindikalne zveze Flavio Sniderò. Delavci so cesto blokirali, ker so s tem hoteli opozoriti avtomobOiste na nevzdržen položaj v tovarnah skupine Maraldi v vsej Italiji. V Tržiču krožijo vesti, da so sodne prijave poslali omenjenim 21 delavcem, potem ko sp ugotovili, da so bila na kraju bloka parkirana njihova osebna vozila.
Včeraj so se na goriškem sodišču pričela zasliševanja 63 delavcev tržiške ladjedelnice, ki so bili obtoženi podobnega dejanja pred časom na isti cesti Tržič - Trst in na vstopu na avtocesto pri Moščenicah. O tem smo že poročali. Včeraj zvečer so se v Tržiču sestali odvetniki — branilci Batello, Boni in Genovese s sindikalnimi predstavniki in prijavljenimi sodišču.
V Tržiču vlada v zvezi s tem velika zaskrbljenost. Pričakuje se namreč, da bodo podobne sodne prijave dobili tudi delavci, ki so svpj čas blokirali železniško postajo in letališče.
Strokovno usposabljanje pevovodij je primarna skrb vodstva ZSKD
Učenci šole iz Dobrovega so prikazali glasbeno igro Radovana Gobca »Kresniček«. Bili so deležni toplih aplavzov navdušene domače publike, ki je sledila dogajanju na odru, pa čeprav brez poznavanja našega jezika. Za tem je godba na pihala učencev ločniške šole zaigrala Stelutis Aipinis, šolski zborček je zapel tri furlanske pesmi, nastopili sta še furlanski folklorni skupini iz Ločnika in Sv. Lovrenca.
Ob zaključku, p^tem ko sta domača učenca ravnateljici osnovne šole v Dobrovem Mileni Stepančič podarila šopek cvetja, se je ta zahvalila za topel sprejem in povabila ločniške dijake v Dobrovo na podoben obisk.
Nižja srednja šola v Ločniku se je že izkazala za vsestransko kulturno dejavnost, kot tudi za odkrit pogovor med Slovenci na tej in drugi strani meje. Lani so imeli v gosteh dijake goriške nižje srednje šole Ivan Trin-ko. Po tej poti bodo nadaljevali, nam je povedal ravnatelj Sgubin.
• Na ronskem letališču včeraj niso vzletela niti pristala letala. Stavkali
Pod vodstvom predsednika Marka Kravosa se je v Gorici sestalo predsedstvo Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je ocenilo sedanje stanje na zborovskem področju ter začrtalo program za sklepni del sezone.
Glavna točka dnevnega redarje zadevala vprašanje zborovske dejavno-str, oziroma nakazali so določene spremembe, ki bi prispevale h kakovostni rasti pevskih skupin in njihovemu uveljavljanju v javnosti. S tem v zvezi gre posebno^ pozornost posvetiti strokovnemu usposabljanju pevovodij ter iskanju novih oprijemov v tej množični dejavnosti. O tem bo sicer posebna komisija pri zvezi izdelala okvirni načrt za bodoče delo.
Trenutno je ZSKD vključena v pripravo revije Primorska poje, ki se bo pričela danes s koncertoma v
Tržiču in Šempasu. Prav tako je v tem času stekla revija godb na pihala, ki se je uspešno začela prejšnjo nedeljo v Gorici in se bo zaključila konec tedna v Trstu.
Kako se bo zveza vključila v prireditve ob praznovanju 40-letnice o-svoboditve, so člani predsedstva nakazali več možnosti. Med temi velja omeniti osrednji prireditvi v Trstu in Gorici (števerjanu). Svojo sezono pa bo zveza sklenila z vrsto prireditev namenjenih mladini. Tako bo na Tržaškem folklorno in pevsko srečanje, na Goriškem pa revija otroških pevskih zborov.
Beseda je tekla tudi o poletnih p~i-reditvah in nakazana je bila možnost, da bi zveza ponovila pobudo iz lanskega poletja, ko je pripravila Foje-vo delo Burkaški misterij.
Enotna sindikalna zveza CGIL - CISL -UIL je izdala tiskovno poročilo, v katerem izraža zaskrbljenost nad takimi postopki, izraža solidarnost s prizadetimi delavci in željo, da bo sodnik ustavil sodni postopek.
darovi in prispevki
Ob skupni večerji 8. marca so vrbovske žene nabrale 198.500 lir za sklad kultumo-športnega središča.
V spomin Emila Hvale darujeta Karla in Stanko Lupine 25.000 lir za Dijaški dom v Gorici.
Za združenje Pionieri volontari del pronto soccorso so z različnimi nameni darovali: Olga Zuliani 20.000 lir, Nic Cumar 50.000 lir, Marta Pilato 30.000 lir, Zampa in Figar 30.000 lir, Silvio Brandolin 100.000, Elvira Virgulin 100.000 lir, Maria Strukel
50.000	lir, Aurora Pacor 10.000 lir. Teodolinda Marizza 5.000 lir, Valeria Cristiani 150.000 lir, Gentile 50.000 lir, Antonia Vretnar 50.000 lir, Stefania Jvetich 50.000 lir, Franco Nar-duzzi 50.000 lir, Lorenza Irmano 5.000 lir, Rosaria Scandariato 35.000 lir, Pellegrino 5.000 lir, Nives Resigna
20.000	lir. Giuliana Caraventa 25.000 lir, občina Moraro 100.000 lir, uslužbenci državnega tehničnega davčnega urada 140.000 lir.
SPDG priredi jutri, 17. marca, pohod skozi Kromberk, Loke, nad izviram Lijaka na Ravnico. Hrana iz nahrbtnika. Vodila bosta Edi Bavcon in Zdenko Vogrič. Pohod ni naporen. Zbirališče ob 9. uri pri mejnem prehodu v Škabrijelovi ulici. V primeru slabega vremena pohoda ne bo.
Športno društvo Sovodnje obvešča vse udeležence izleta v Planico, da bo odhod avtobusov v nedeljo točno ob 0.15. Zamudnikov ne bodo čakali.
kino
Gorica
VERDI 18.00 — 22.00 »Femme Publi' que«. Prepovedan mladini pod Izletom.
VITTORIA 17.30 — 22.00 »Le piccole collegiali«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »La storia infinita«.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Non ci resta che piangere«.
COMUNALE 20.30 Primorska poje " začetek zborovske revije.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »E. T. - vesoljček«. Ob 22.00 ekleta s plaže.
DESKLE-19.30 Človek s Sreberne reke.
Zdravstvo Nove Gorice je pridobilo mamograf
V Novi Gorici so mednarodni praznik žena, 8. marec, počastili z dragoceno pridobitvijo. V Zdravstvenem domu so namreč prav na praznični dan prevzeli mamograf, to je moderen aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojkah. Rak te vrste je v goriški regiji precej razširjen, tudi v primerjavi z drugimi območji v Slo veniji. Aparat so nabavili s sredstvi, ki so jih na predlog družbenopolitičnih organizacij in Severnoprimorskega društva za boj proti raku zbrali, delavci in drugi občani v novogoriški, ajdovski, tolminski in idrijski občini. Nekaj prispevkov pa so poslali tudi posamezniki iz naših krajev v zamejstvu. Zbiranje denarja. je izredno hitro in uspešno potekalo, tako da so v manj kot enem letu zbrali celotno potrebno vsoto, to je nad milijardo
100 milijonov starih dinarjev. Po prispevku na enega zaposlenega delavca je prvo mesto v regiji dosegla čina Ajdovščina. Pomembna je tu?1 pomoč zunanjetrgovinskega podjetju »Primorje-export« v Rožni dolini Prl Novi Gorici, ki je za nakup maniU" grafa dala potrebna devizna sredstva« in sicer 145 tisoč mark.
Na slovesnosti ob prevzemu mam0' grafa v novogoriškem Zdravstvene!11 domu so povedali, da bo aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojka11 začel delovati sredi prihodnjega tedna. Prisrčno so vabljene tudi žensk6 iz naših krajev, ki naj bi prihajat6 na preventivne preglede. Aparat b° deloval v sklopu Dispanzerja za varstvo žena, v osrednji zgradbi Zdrav stvenega doma. (m.d.)
Zaradi popravljanja stare stavbe
Obrtniki in trgovci Ulice Ascoli proti dveletni zapori ceste
Povečane potrebe po stanovanjih, ki so bile odraz tako priseljevanja z dežele v mesta kot tudi potrebe po večjih stanovanjih v primerjavi s prejšnjimi so narekovatte upraviteljem °bčin, da so zasegli nekdaj kmetijska zemljišča v bližini mest in jih dali na Razpolago tako zavodom za ljudske biše kot stanovanjskim zadrugam in tudi zasebnikom, da so na njih zgrabili stanovanjske komplekse. To velikokrat na račun- kmetov, ki so obdelo-vali zemljo. Ta jim je bila odvzeta, J'azlaščeni so bili, na nekdanjih njivah mavnikih in vrtovih, so zrasle stano-vanjske hiše, šole, trgovski kompleksi, ceste, itd.
Nihče pa ni skrbel za obnovitev stajah hiš v mestnih središčih. Te stare biše so propadale in še propadajo. Nekatere segajo še v prejšnja stoletja. V Gorici je bilo precej hiš popravljenih po bombardiranjih med prvo svetovno vojno, ko je italijansko topništvo obstreljevalo mesto v katerem so bile avstrijske čete. Vendar pa so bile njnoge hiše takrat popravljene za ®ilo, kajti denar iz skladov vojne skobe je prihajal prepočasi in tudi pre-hialo ga je bilo za vse potrebe.
V štiridesetletnem razdobju od leta Ì945 do danes je bilo v Gorici zgrajenih veliko novih stanovanj. Ta pred-stavljajo več kot polovico sedanjega stanovanjskega fonda v Gorici. Le Talo novih hiš je bilo zgrajenih nanovo v mestnem središču. Večino stanovanj so zgradili v neposredni okolici Testa in zaradi tega seveda zasegli zemljo slovenskih kmetov.
Sedaj pa prihaja v ospredje potreba h?v obnovitvi starih hiš v mestnem sre-bišču. Deželna uprava daje denar, Tđi s posojilom po ugodni obrestni me-rh za popravilo starih stavb. S stvarjo se ukvarjajo nekateri zasebniki, ki jO obnovili stare hiše v Raštelu, v “h Ascoli, na Trgu sv. Antona in bcugod. Nekatere stavbe so popravi-6 tudi občinska in pokrajinska upra-Ve ter nekatere druge javne ustanove.
, .Temeljito so se lotili obnove starih . š v nekdanjem židovskem getu, to J® v Ul. Ascoli. Stavbe so tu večnad-slropne. Docela so že obnovili nekaj U®yb ter tudi židovsko sinagogo, kjer' ??do uredili kulturni center, kajti me-s ca nov judovske veroizpovedi v Gori-C' danes ni več. Občinska uprava po-oravlja nekdanjo Ascolijevo oziroma lonklijevo stavbo, kjer je bila v letu ustanovljena prva goriška sloven-banka in kjer smo po drugi sve-
tovni vojni imeli pisarne slovenskih naprednih organizacij, knjižnico in predavalnico.
Sedaj se je zavod za ljudske hiše lotil popravila stavbe štev. 10. v tej ulici. Dela pri obnovi te stavbe naj bi trajala približno dve leti. Seveda potrebujejo velik Žerjal za dviganje materiala. Gradbeno podjetje, ki je prevzelo dela, namerava postaviti velik Žerjal kar sredi ulice. Tako bi bil vsak promet po ulici prepovedan.
škodo bi seveda v takem primeru občutili obrtniki in trgovci, ki imajo svoje obrate v tej ulici in tudi v sosedni Ulici sv. Ivana. Ko so izvedeli, da namerava gradbeno podjetje postaviti ta žerjav, so protestirali na županstvu. Občini predlagajo drugačno rešitev. Med stavbama štev. 5 in 7, ki sta last občine, ter sinagogo, je prazno zemljišče. Tu bi lahko postavili žerjav. Čez cesto bi lahko potem položili varnostni most. Promet bi bil tako seveda delno omejen, vendar bi lahko tudi vnaprej po ulici šla vozila, med temi tudi tovornjaki, ki jih bodo uporabljali gradbinci.
Pismo, ki so ga poslali županu, v vednost tudi drugim javnim predstavnikom in tisku, je podpisalo devetnajst obrtnikov in trgovcev.
MARKO WALTRITSCH
Začasno zaprta spominska soba pesnika Gradnika
Goriški muzej, ki upravlja s spominsko sobo velikega slovenskega pesnika dr. Alojzija Gradnika v Medani, je to sobo začasno zaprl. Ukrep so sprejeli zato, ker je objekt v slabem stanju in ker zbirka ni imela stalnega oskrbnika. Rojstno hišo pesnika bo torej treba obnoviti in namestiti oskrbnika in za to se Goriški muzej zelo trudi. Mnogo je namreč ljubiteljev in občudovalcev pesnika iz Medane, ki je dal tako velik prispevek slovenski poeziji in umetnosti ter njeni uveljavitvi v svetu. Pogosto posamezniki ali skupine iz Slovenije, zamejstva v Italiji ter iz raznih jugoslovanskih območij prihajajo v Goriška brda predvsem z namenom, da t>i si ogledali rojstno hiša in zbirko, ki spominja na dr. Gradnika.
(m.d.)
Goriški letnik - desetič!
Tudi tokrat v njem bogato gradivo za vso Primorsko
Pomembni vsakoletni zbornik Goriškega muzeja v Novi Gorici je v svojem izhajanju dosegel 10. številko. Nedvomno majhen jubilej, ki se na zunaj kaže v marsičem: predvsem je letnik spremenil svojo zunanjo podobo; medtem ko je ostal enak po jormatu, opazna je na prvi pogled nova zunanja oprema. Ovitek bo z novo obliko naslova, in z dodano ilustracijo skušal iz leta v leto spremljati ali opozarjati na značil-nejše oddelke svoje zbirke. Tako se letos z reprodukcijo dela glinastega stenskega okrasa prazgodovinske hiše iz VI. do IV. stol. pred n. š. na Mostu na Soči predstavlja arheološki oddelek.
Spremenjena pa je tudi njegova notranja podoba, ki se kaže v novem črkovnem materialu — drugačna vrsta črk, tokrat bolj klasičnega reza — posebej pa še v načinu tiska — tudi ta publikacija je zdaj tiskana v ofjset tehniki.
Čeprav ostaja njegova vsebinska zasnova taka, kakršna je bila doslej, predstavlja letošnji letnik novost v tem, da v njej sodelujejo izključno strokovni delavci Goriškega muzeja, zraven pa še, da so tokrat — spet izjemoma — objavljene le razprave in so odpadle ostale rubrike, se pravi zapiski, tudi nekrologi, ocene in poročila, kar se bo vse spet pojavilo že v bližnji naslednji številki, ki je v zadnji jazi priprav.
Po obsegu letnik ni posebno zajeten, saj je zbornik v svojem najbogatejšem letniku štel nekaj nad 500 strani, pa tudi ne najtanjši, saj je bila prva številka tanjša kar za sko-ra dve poli (32 str.). Če pomislimo, da sodelujejo v njem samo- člani Goriškega muzeja in če pomislimo, da so objavljene samo razprave, ne pa tudi ostalo gradivo, potem moramo zapisati, da predstavlja objavljeno gradivo že količinsko lep prispevek na polju strokovnega objavljanja te ustanove.
Po kratkem uvodniku, ki ga je prispeval predsednik sveta Goriškega muzeja, istočasno tudi predsednik Skupščine občine Tolmin Marjan Rozman in ki o publikaciji na kratko spregovori kot o periodičnem tisku, ki redno izhaja že deset let in se mu je »časovno« zataknilo šele zdaj pri deseti številki, ki pa si je — kar je važnejše — »pridobila veliko bralcev, o njej poročajo domače in tuje znanstvene revije, kot zamenjavo jo izdajatelj pošilja daleč v svet, in se gradivo, ki ga objavlja, pogostokrat navaja v kritičnem aparatu različnih objav«,, po tem uvodniku torej sledi osem razprav osmih kustosov Goriškega muzeja.
Po že ustaljeni praksi se te vrstijo v vnaprej določenem tematskem vrstnem redu. Na prvem mestu je arheologija. V tem letniku jo predstav Ijata dva prispevka: prvemu je avtor Drago Svoljšak in obravnava Ko-vačevše — naselje idrijske skupine v Vipavski dolini. Gre za arheološko najdišče, ki je bilo odkrito po drugi svetovni vojni in ga je prvič sondirala ekipa Narodnega muzeja iz Ljubljane (1949), kasneje pa še Goriški muzej kot preveritveno izkopavanje (1983). Med izkopanimi predmeti so
bile jibule, ovratnice, zapestnice, prstani, različni obeski, steklene jagode, pasna spona, orodje, orožje in lončenina. Izkopani predmeti sodijo v-čas od 5. st. pred n.št. do 1. st. po n.št. in so popisani v 171 enot obsežnem katalogu najdb. Drugi arheološki članek je prispevala Beatrice žbona-Trkman in opisuje slučajnost-no najdbo, bronast kipec nagega mladeniča po vsej verjetnosti iz poznega helenističnega obdobja, najdenega v Sežani. Tudi ta članek je opremljan s slikami.
Etnološko tematiko predstavlja In-ge Miklavčič-Brezigar. prikaz Življenja v Breginju pred potresom leta 1976 in po njem. V njem spoznamo predpotresni Breginj iz leta 1975, nato v letu 1978 in končno po stanju leta 1984. Avtorica predstavlja to tipično vas beneškoslovenskega arhitekturnega tipa v dveh skrajnih situacijah, prepotresno in popotresno ter eno vmesno, seveda z etnološkega vidika opazovanja načina življenja. Članek je slikovno dokumentiran, posebej pa razčlenjene arhitekturne funkcionalne enote.
Članek Branka Marušiča Slovenska narodna in politična zavest na Primorskem pred letom 1848 razgrinja pred bralca obdobje na začetku prejšnjega stoletja, ko se je v prvih desetletjih pred marčno revolucijo 1848 začela prebujati slovenska narodna zavest v najzahodnejših slovenskih ozemljih. Piščeva analiza obsega predvsem razvoj in uveljavljanje jezikovnega vprašanja, ki se kaži v rabi slovenskega jezika v šolah, cerkvi, uradih in v javnem življenju sploh.
Dobo prvega desetletja do konca prve svetovne vojne obravnava prispevek Draga Sedmaka Telovadno društvo »Sokol« v Ajdovščini, ki ka že, kako segajo njegove prve zamisli in pobude na začetek devetdesetih let, a tokrat ne zaživi, pač pa se mora nanovo ustanoviti leta 1908. Članek je sestavljen na podlagi ohranjenih zapisnikov društvenega odbora, ki segajo do leta 1921. V slikovem gradivu stopi pred bralca nekaj zanimivih postav takratnih sokolskih delavcev.
Slavica Plahutava nadaljuje z opisom Kultumoprosvetne dejavnosti v
srednjeprimorskem okrožju (prvi del je namreč izšel že v Goriškem letniku za leto 1981) in sicer v poletnem in jesenskem času leta 1944. Potem ko opiše vojne in politične razmere, se pomudi ob organizaciji kulturno-prosvetne dejavnosti po upravnopoli-tični ureditvi in ob usmeritvi osrednjih kulturnoprosvetnih organov NOB za razvoj šolstva in ljudske prosvete ter o dejavnosti primorskih organizatorjev na tem področju.
Kakor arheologija je tudi umetnostna zgodovina zastopana z dvema prispevkoma: pod naslovom Minoritska cerkev in samostan sv. Frančiška v Piranu objavlja Marko Vuk 1. del svoje študije o tem umetnostnem spomeniku in sicer o njeni stavbni zgodovini in opremi, medtem ko daje Nelida Silič-Nemec pregledno sliko še živečega solkanskega slikarja pod naslovom Likovni opus Jožeta Srebrniča. Vuk sledi na podlagi različnih virov gradnji samostana in cerkve od začetka 14. do konca 19. stoletja, Siličeva pa ob popisu (tudi s katalogom del) življenja in dela riše življenjsko in umetniško pot domačega slikarja.
Letnik je tako po vsebini in tehno-stni predstavljenega gradiva gotovo lepo pričevanje o strokovnem in znanstvenem delu večine strokovnih delavcev muzeja (kakor razberemo iz opombe na str. 4, bodo dela nekaterih drugih natisnjena še v naslednji številki Goriškega letnika). Žal mu ne ravno idealne finančne možnosti ne dovoljujejo, da bi svojo publicistično dejavnost razvijal tako, kakor bi želel in zmogel. Vendar mu že to, kar pošilja v svet, daje dovolj resno in vredno izkaznico.
MARIJAN BRECELJ
Na Krasu odkrili novo podzemsko dvorano s starimi okostji
TEMNICA — Na Krasu je odkritih mnogo jam, ki ponazarjajo bogastvo in. značilnosti našega podzemeljskega sveta. Znano je na primer, da so jamarji pri svojem raziskovalnem delu odkrili tudi ogromna nahajališča izredno kvalitetne pitne vode pri Brestovici, od koder bodo po novem vodovodu preskrbovali celotno kraško območje s Sežano in po potrebi tudi prispevali k preskrbi z vodo na slovenski obali.
Zdaj smo zvedeli za nov uspeh raziskovalnega dela na Krasu. Člani Jamarskega kluba Temnica so namreč po dolgotrajnem trudu v jami »Pečina«, ki leži nad vasjo Lokvica pri razširitvi rova odkrili v jami novo dvorano, ki meri okrog 400 kvadratnih metrov. Kot poseben uspeh si štejejo to, da so v tej dvorani našli okostja jamskega risa, konja in velikega jelena. Najdbe so poslali z raziskavo na Geološki zavod v Ljubljano, od koder so sporočili, da so okostja zelo stara in da gre torej za dragocene najdbe. Naj poudarimo, da so člani Jamarskega kluba Temnica za izvajanje svoje dejavnosti samo v zadnjem letu opravili skupaj skoraj 1.500 ur dela.
MARJAN DROBEŽ
Pogovor z Violeto Rosando dobitnico Prešernove nagrade za študente
Kako se odraža neenakopravnost žensk v gospodarstvu
,.Na fakulteti za sociologijo v Ljub-lani je janj uspešno dokončala štu-Tj Violeta Rosanda. Pripravila je di-P-omsko nalogo o nekaterih vidikih ^enakopravnosti žensk v Italiji, zla-, na področju zaposlovanja, o po-odicah uvajanja novih tehnologij, o Toblemih, ki nastajajo spričo še zme-neenake stopnje izobrazbe itd. nkoliko neobičajna tema, ki sprva fi nIntela na navdušen sprejem pro-esorjev in mentorjev, ki pa jo je , Wornantka znala zelo dovršeno ob-elati, prikazati in zagovarjati ter ob ^°ncu bila deležna celo zelo vzpodbud-®ga priznanja: Prešernove nagrade A studente na univerzi. To priznanje . Violeta Rosanda, Primorka, prelena v Maribor, ki pa jo je življenjih a Pot spet pripeljala nazaj, tokrat Oam v Gorico, prejela prejšnji me-Sec' T° je eden od razlogov, da sva . zmenila za pogovor; drugi je v SLj tiki, ki jo je obdelala v diplom-Oq1 n|alogi- Nismo prejšnji teden praz-„ ati 8. marec, mednarodni dan že-žaKU0 ,nai bi, poleg proslav in dru-bes P°vedali tudi nekaj resnih s , 0d, kako je pravzaprav v praksi šci? ^čelno enakopravnostjo med mo-klrni in ženskami.
lojrfi 2akaj si za tvojo diplomsko na-oK- Z‘-Tala tako temo? Nekoliko ne-i> ?u10, za tebe, ki si prišla k nam Pke druge družbene stvarnosti?
Prvič, hotela sem osebno preveriti, kolikšne so možnosti za zaposlitev. Ta tema ni ostro feministična, čeprav bi morda to iz naslova tako izgledalo. Mene so zanimali predvsem ekonomski vidiki neenakopravnosti žensk in sicer v smislu zaposlovanja-, diskriminacije na delovnem mestu, na ka terih delovnih mestih se nahajajo zaposlene ženske. Drugič, izbrala sem Italijo, da pobliže spoznam to problematiko in tudi da se posredno med pripravo in zbiranjem gradiva, naučim italijanščine.
— Torej je tema nekako v smislu strokovne usposobitve in usmeritve, pa tudi ob upoštevanju recimo, osebnih življenjskih potreb?
Rekla bi predvsem, da to drugo. Vemo, da se je v Italijo preselilo veliko Slovenk in Jugoslovank. Nekako posplošeno je mnenje, da niti ne gre za pravo emigracijo, ampak samo za nekakšno spremembo bivališča. Posplošeno je tudi mnenje, da se Jugoslovanke zelo hitro znajdejo in vživijo v okolje. Resnica je po mojem nekoliko drugačna. Za ženske s katerimi sem govorila, je bjl ta prehod drugačen, precej težaven. Tudi jaz se nisem znašla.
— Na -katere aspekte si v diplomski nalogi posebej opozorila?
Predvsem na to, da so prisotni, sicer zelo subtilni in na videz skoraj neobstoječi kanali za preprečevanje
večje zaposbtve žensk. Družba povleče ženske iz privatne sfere šele v trenutku ko potrebuje delovno silo. V nalogi sem prikazala tudi ugodna sti in olajšave, ki jih uživa zaposlena ženska v italijanski družbi.
Verjetno si imela pri tem pred očmi jugoslovansko stvarnost in si skušala delati nekakšno primerjavo. Kakšne so in če sploh so razlike?
Primerjav nisem delala. Priznati moram, da sem si nalogo najprej zamislila kot nekakšno primerjalno študijo med realnostjo v Furlaniji in v Sloveniji, a to ni bilo izvedljivo. Pa datki so zelo različni, stvarnosti za lo drugačne. Kaj takega bi bilo mogoče pripraviti na daljši rok, v dveh, treh letih. Meni pa je bilo predvsem do tega, da čimprej pridem do diplome.
Neko splošno primerjavo pa bi lahko kljub temu napravili. Recimo v Jugoslaviji družba pospešuje zaposlovanje žensk, čeprav so se pred kakšnim letom tudi tu pojavile tendence, sicer zelo subtilne, da bi bilo za reševanje gospodarskih težav najbrž laže, če bi kdo ostal doma. Zadeva je seveda, če se prav spominjam, takrat dvignila veliko prahu. Je pa tudi res, da tudi v Jugoslaviji ženske niso tako enakopravne, kakor včasih mislimo.
— Ko si že prišla med manjšince in si se le polagoma vključila v tukaj-
šnjo stvarnost, je naravno vprašanje s tega področja. Si v diplomski nalogi prikazala tudi katero od vprašanj, ki zanimajo ženske v naši manjšinski skupnosti?
V diplomski nalogi tega nisem omenila. Zanimala me je Italija kot' ca lota. Že to je dovolj obsežen problem, saj sami italijanski strokovnjaki, ki preučujejo gospodarske in družbene tokove delijo deželo vsaj v tri večje pasove. Vsekakor pa bi me zelo zanimalo, če bi se kdo lotil preučevanja tudi na tem področju, če bi prišli do specifične študije o ženski stvarnosti v zamejskem prostoru. Čudno se mi zdi, da nihče ne izvede študije o Jugoslovankah, ki so se sem priselile. Ni nas malo. Moti pa me, da o-stajamo v glavnem neopažene, da nikamor ne pridemo, da se tako težko vživimo. Jaz osebno sem imela veliko srečo, saj mi je mož zelo pomagal.
— Spričo pozitivne izkušnje z diplomsko nalogo, lahko v prihodnjih letih od tebe pričakujemo specifično študijo?
Zaenkrat mislim da ne, čeprav sva s prijateljico Lauro Bergnach, ki mi je veliko pomagala pri pripravi naloge o tem že razmišljali. Mogoče se bo dalo pripraviti nekaj radijskih oddaj na to temo. Treba je računati s službenimi obveznostmi, prostim časom itd.
— Kako so profesorji reagirali na tvoja razglabljanja, saj gre pravzaprav za zelo neobičajno problematiko?
Moja mentorica je bila prof. Maca Jogan. V začetku je bilo kar precej diskusije, ker sem jaz imela svoje ideje, precej drugačne od njenih. Pa tem sva izbrali nekakšno srednjo pot in na koncu je bila pravzaprav navdušena. Pa še prijateljici sva posta-li. Po mojem jih je najbolj prizadelo opozarjanje na problematiko uvajanja novih tehnologij glede zaposlovanja žensk. V Italiji in zlasti v Jugoslaviji smo od nedavnega o tem bolj malo govorih. Nobeden pravzaprav nima povsem jasnih idej. Vsi samo nekam tipamo. Napovedi niso najbolj optimistične, saj niso ogrožena samo mesta v industriji, ampak pa staja vprašanje vse bolj občuteno tudi v terciarnih dejavnostih, v administraciji itd. Vprašanje je, kje in kako bomo zagotovili nadomestna delovna mesta. Ob tem pa ne gre pozabiti na pomembno vprašanje: ženskam je treba zagotoviti enako stopnjo iza brazbe, sicer se bodo kar naprej znašle v neenakopravnem položaju. Opažamo namreč, da spet zaostajajo (za moškimi) tudi na področju informatike. To pa zares ni perspektivno.
Pogovor zapisal VLADO KLEMŠE
Včeraj na uradnih treningih smučarskih poletov v Planici
Kolesarstvo: danes dirka Milan-Sanremo
Svetovni rekord Nykànena (191 ra)
PLANICA —. Človek je poletel preko 190 metrov. Pričakovano se je uresničilo. Matty Nykanen - Finec je včeraj v Planici postavil nov svetovni rekord z znamko 191 metrov. Včerajšnji uradni trening je prinesel Planici in slovenskemu športnemu prazniku tako pričakovano slavo. Kar trije svetovni rekordi in novi jugoslovanski rekord. Kaj takega res nismo pričakovali, saj je bilo vreme za organizatorje zelo neugodno. Ponoči je začelo snežiti in je neprenehoma snežilo ves dan, tako da so morali trening prestaviti za eno uro. Medtem pa so morali popraviti doskočišče, poteptati, praktično preurediti letalnico za varne polete. In reči moramo, da je organizatorjem uspelo popolnoma.
Že predskakalci so pokazali, da bo-
do poleti dolgi in res v prvi poizkusni seriji je Američan s številko 4 Mike Roland postavil nov svetovni rekord s 186 m. Ta novi doseždk pa ni, trajal dosti. Le do takrat, ko je na zaletišču bil pripravljen Finec Matty Nykanen, mladi Finec, olimpijski zmagovalec. Zmagovalec na zadnjem SP v skokih v Obersdorfu je dosegel daljavo 187 m. Nepopisno veselje preko 20-tisočglave množice je navdušeno zavriskalo novemu rekordu. Vendar presenečenj še ni bilo konec. V drugi seriji je jugoslovanski predskakalec Matjaž Debelak doma iz Braslovč postavil nov jugoslovanski rekord s 185 m in tako izenačil stari svetovni rekord.
Vama in temeljito pripravljena letalnica bratov Gorišek pa je imela še skrito presenečenje, za to je ponovno poskrbel mladi Nykanen, ko je pristal na 191 m in tako izboljšal osebni in svetovni rekord, ki ga je bil postavil v prvi seriji. Med Ju-
goslovani je bil najboljši Miran Tepeš s 175 m, v drugem poizkusu. Matjaž Žagar je v prvi seriji dosegel 168 m, Tomaž Dolar 134 m, prav tako daljavo je dosegel tudi Primož Ulaga. Od vseh je morda prav Ulaga najbolj razočaral.
Italijanski tekmovalci pa se niso izkazali.
IZIDI VČERAJŠNJEGA TRENINGA
Prva serija: 1. Nykanen (Fin.) 187 metrov; 2. Holland (ZDA) 186 m; 3. Fidjestoel (Nor.) 174 m; 4. Ylipulli (Fin.) 169 m; 5. Žagar (Jug.) 168 m. Druga serija: L Nykanen (Fin.) 191 m; 2. Wigele (Av.) 184 m; 3. Fidjestoel 176 m; 4. Holland 175 m; 5. Weissflog (NDR) 175 m. Tretja serija: L Nykanen 172 m; 2. Tepeš (Jug.) 164 m; 3. Ylipulli 161 m; Wiegele 159 m; 5. Holland 159 m.
Danes bo prvi tekmovalni dan. Začetek bo ob 10. uri in bo tudi po ljubljanski TV. Na startu ho 44 tekmovalcev iz 14 držav. (M. Šušteršič)
Moser v središču pozornosti
MILAN — Francesco Moser, ki se sicer ni udeležil zadnjih dirk, bo danes na 76. mednarodni kolesarski dirki Milan - Sanremo v središču pozornosti. Temeljito se je pripravil za to preizkušnjo, ki sodi med najpomembnejše klasične dirke začetka sezone.
Moser pa ne bo imel lahke naloge, čeprav zaradi bolezni ne bosta nastopila zelo nevarna francoska tekmeca Fignon in Hinault. Irski kolesar Sean Kelly bi bil eden velikih favoritov, ko bi se dirka končala s sprintom. Med favoriti je tudi Belgijec Vanderaerden, ki se je še posebno izkazal na komaj končani dirki od Tirenskega do Jadranskega morja.
Sklepni del dirke bo prenašala tudi italijanska TV na prvem sporedu. Prvi prenos bo ob 14.30, nato pa od 15.00 dalje.
Košarkarska A-1 liga Australian že danes
VIDEM — V anticipiranem 28. kolu košarkarske A-1 lige bo videmski Australian drevi ob 18. uri igral
proti Peroniju iz Livorna. Drugi polčas (s pričetkom ob 18.40) bo tudi po italijanski TV (3. spored). Ostale tekme tega kola bodo jutri, tržaški Stefanel pa bo v gosteh igral proti Bancoromi.
JUGOSLOVANSKA KOŠARKA
Začenjajo se tekme končnice prvenstva
Danes bodo igrali prva srečanja končnice prvenstva v jugoslovanskem kiošlarkarskeffn prvenstvu. Ljubljanska Olimpija, ki se je vrnila med prvoligaše, bo v Šibeniku igrala proti domačemu moštvu Šibenke, ki je v tem srečanju favorit. Ni pa izključeno, da bi lahko Ljubljančani poskrbeli za podvig.
OSTALI DANAŠNJI PARI: Borac - Sloga, Partizan - Rabotnički, Budućnost - Jugoplastika. Povratne tekme bodo v torek, 19. 3. Eventualna tretja srečanja pa bodo 23. 3.
Jutri v košarkarskem prvenstvu C-l lige v Trstu
Jadran gosti vodilni Udine Nord
S prvenstvenega srečanja v Trstu Jadran - Italmonfalcone
Zaradi pomanjkanja snega
Jutrišnje zamejsko smučarsko prvenstvo na Matajurju preložili
Na Matajurju je bilo že vse pripravljeno za 5. zamejsko smučarsko prvenstvo. Vse razen...snega, ki ga je zmanjkalo, tako da so morali organizatorji, člani smučarske komisije pri ZSŠDI, to tekmovanje preložiti na kasnejši datum.
To je še posebno škoda zaradi lokacije tekmovanja samega, saj bi i-mela tekma na Matajurju še poseben političen pomen, saj bi s tem naši športniki še enkrat potrdili svojo solidarnost z Beneškimi Slovenci.
Smučarska komisija bo dokončen datum zamejskega smučarskega prvenstva čimprej objavila, možno pa bo tudi, da bodo to tekmovanje organizirali v Cimi Sappadi dne 31. marca, skupno s tekmovanjem, ki ga prireja ŠD Breg.
Vpisovanje se je na sedežu ZSŠDI zaključilo v četrtek, urejeno pa je bilo tudi za avtobusne prevoze. Podrobnejše informacije o tem tekmovanju bomo še javili.
Prvouvrščeno moštvo Udine Nord prihaja v Trst, jadranovci pa juri-šajo na zmago, da bi še napredovali na lestvici in da bi se oddolžili za neroden poraz, ki so ga v prvi tekmi proti Videmčanom utrpeli v gosteh.
Udine Nord je že stari znanec naših košarkarjev. Furlanska ekipa je bržkone najstarejše moštvo v letošnji ligi in v primerjavi z lansko sezono je postavo ojačil le Fabbricatore, ki je vrsto let igral pri videmskem in tržaškem prvoligašu.
Po našem mnenju sta glavni orožji jutrišnjih nasprotnikov Jadrana izkušenost in uigranost, ki Videmčanom omogočata, da dokaj natančno in uspešno odigrajo svoje taktične kombinacije. Jadran bo torej spet pred kakovostnim nasprotnikom, ki razpolaga z vrsto dobrih posameznikov, nima pa izrazito visokih igralcev, tako da so vsaj glede igre pod košema naši košarkarji v rahli prednosti. »Plavi« bodo nastopili s popolno postavo. Lažje sta poškodovana le
Žerjal in čuk, ki bosta pa zanesljivo na igrišču. Glede na to, da imata Stefanel in Vicenza v tem kolu precej ugoden spored, ni rečeno, da bi Jadran z zmago dejansko napredoval na razpredelnici. Je pa res, da naši košarkarji lahko upajo na to le na osnovi novih točk.
Upati je, da se bodo tudi številni
navijači ustrezno in kulturno vedli in da košarkarske predstave ne bodo kvarili tisti posamezniki, ki bi s svojim sramotnim ravnanjem lahko dejansko oškodovali naše moštvo.
Srečanje med Jadranom in moštvom Udine Nord bo jutri v tržaški športni palači s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
V ROKOMETNI D LIGI
Jutri zadnji nastop Krasa v Nabrežini
Kras čaka še zadnje srečanje pred domačim občinstvom v letošnjem prvenstvu. Po enotedenskem premoru bodo krasovci stopili spet na igrišče jutri. V nabrežinsko telovadnico prihaja tokrat v goste skromni San Do-nà, ki trenutno zaseda zadnje mesto na začasni lestvici. V prvem delu prvenstva so naši rokometaši sicer klonili nasprotniku z 22:19, predvsem zaradi neizkušenosti, tokrat pa so nedvomno favoriti.
LESTVICA: Pordenone 22; Spilim-berghese 18; Musestre 11; CUS Trst 10; Quarto d’Altino 9; Inter 8; Kras 7 ; San Dona 5. (A. Budin)
obvestila
KOŠARKARSKI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da bo v ponedeljek, 18. t.ni-> ob 19. uri na stadionu »1. maj« seja odseka.
ATLETSKA ŠOLA ŠZ BOR obvešča, da so treningi vsak torek ob 16.30 in petek ob 18. uri na stadionu »1. maj«. Vabljeni so otroci 4. in 5. razreda osnovnih šol ter 1. razreda nižjo1 srednjih šol.
Danes v košarkarskem promocijskem prvenstvu
V zadnjem kolu domovci v gosteh
Domovci bodo v zadnjem kolu letošnjega promocijskega prvenstva i-grali na tujem proti ekipi Sape iz Gorice. V prvem srečanju so »belo-rdeči« zmagali le s štirimi točkami prednosti, kljub temu da je ta ekipa ena skromnejših v ligi. Danes bodo torej imeli Gojkovičev! varovanci še zadnjo priložnost, da si priigrajo nov par točk, s čimer pa ne bodo mogli več izboljšati končnega sedmega mesta. Vsekakor bosta v tem zadnjem kolu veliko bolj zanimivi srečanji med Italo in Carridonijem ter med ekipo POM in Polisontino. če bosta zmagali domači ekipi, bo potrebno še naknadno srečanje med POM in Italo, ki bo odločalo o prestopu v D ligo. (M. Čubej)
NA TR2ASKEM
V prejšnjem kolu so bile razmere za naša moštva dokaj ugodne. Največje presenečenje nam je pripravil Kontovel Electronic Shop, ki je očitno zatrl krizo, ki ga je pestila že od samega začetka lige. Kontovelci so na domačih tleh premagali renomirano postavo Ferroviaria in se pri tem uspehu pridružili skupini moštev na sredini lestvice.
Košarkarji Bora Radenske so spet osvojili novi točki, čeprav so se morali proti mladim igralcem miljske-ga Interja pošteno naprezati, saj je vse že kazalo, da bodo morali iz Milj praznih rok.
Polet je na žalost zamudil enkratno priložnost, da bi premagal tržaški CUS. Položaj openskih košarkarjev je po tem porazu še težji in vse kaže, da so poletovci sedaj dokončno obsojeni na izpad.
Prihodnje kolo nam obeta nekaj zanimivih in privlačnih tekem. Kontovel Electronic Shop bo v gosteh skušal zaustaviti beg prvouvrščene Bar-colane, ki je v tem srečanju vsekakor nesporni favorit. Ob dejstvu, da bi naši fantje s tako pomembno zmago izboljšali svojo uvrstitev, naj še pripomnimo, da bi zmaga Kontovela tri kola pred koncem lige odprla nove možnosti tudi tržaški Alabardi.
Bor Radenska se bo doma pomeril s Scogliettom, proti kateremu je v prvem delu prvenstva doživel svoj letošnji najbolj pekoč poraz. Borovci pa se bodo skušali Scogliettu pošteno oddolžiti. Openski Polet ima spet realne možnosti uspeha. Poletovci bedo gostovali pri Santosu, ki je sicer izkušeno, toda ne nepremagljivo moštvo. (Cancia)
1. MOŠKA DIVIZIJA
Danes na startu tudi Domova ekipa
Domovi mladinci bodo danes pričeli prvenstvo prve divizije. Letos se je prijavilo kar osem ekip, tako da bo prvenstvo trajalo do konca maja. Nasprotniki »belo-rdečdh« bodo igralci Arteja in Virtusa iz Gorice, Gra-deža, Begliana, Corridonija iz Zagra-ja, Essegija in POM iz Tržiča. Tudi
mladince bo vodil trener Gojkovič iz Nove Gorice, ki bo imel na razpolago enajst igralcev. Med temi je nekaj perspektivnih košarkarjev, zato nameravajo domovci odigrati v letošnjem prvenstvu prve divizije vidnejšo vlogo. Že v prvem srečanju bodo pred težko nalogo, saj bodo na domačih tleh igrali proti močni peterki iz Gradeža.
POSTAVA DOMA: Marko Corsi, David in Nicola Orzan, Mauro Kocjančič, Alberto Ziani, Vanek Battello, Dušan Košuta, Dimitrij Roner, Marko Čubrilo, Saša Rinelli in Enrico Romano. (M. Čubej)
Vaterpolo: Tržačani danes v La Spezi!
V tretjem kolu drugoligaškega vaterpolskega prvenstva bo danes Triestina igrala v La Spezii ob 19.30 proti Lericiju.
Namizni tenis: jutri v Repnu v moški C ligi
Poslednji nastop krasovcev
»Rdeče-beli« bodo pred domačim občinstvom končali izredno uspešno prvenstvo C lige. Jutri s pričetkom ob 10. uri se bodo v Repnu {»merili z ekipo Liberale Castelfranco Veneto, proti kateri so v gosteh klonili z 1:5, vendar so takrat nastopili brez Edija Boleja. Lepa priložnost pa se tokrat ponuja Krasovim fantom, ki so v teku prvenstva presegli vsako najbolj rožnato pričakovanje, da se nasprotniku oddolžijo za prvi poraz, saj bo tokrat stopila za zeleno mizo njihova najboljša postava. Z morebitno zmago bi na končni lestvici zasedli odlično drugo mesto, kar nam potrjuje, da sta posebno Štoka in Colja v letošnji sezoni zelo napredovala.
SPORED 14. KOLA: Adria - Duomo Folgore Treviso; Kras - Liberale Castelfranco Veneto; Quarignana Videm - Gutalin Padova; Edera Cor-denons - Redentore Este. (Z. S.)
snežne razmere
Sappada 20 - 90; Forni di Sopra 70
-	140; Piancavallo 110 - 160; Rava-scietto 10 - 85; Sauris 45 - 50; Nevej-sko sedlo 45 - 235; Trbiž - Višarje 20
-	150; Auronzo 20 - 50; Cortina d’Ampezzo 10-80; Mariborsko Pohorje 30
-	40; Rogla 45; Kope 40; Velika planina 15 - 35; Krvavec 50; Kranjska gora 5-30; Pokljuka 45; Črni vrh nad Idrijo 20; Kanin 60.
domači šport
Danes
SOBOTA, 16. MARCA 1985
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku: Primorje - Sagra-do; 15.00 v Štandrežu: Juventina - So-vodnje
CICIBANI
15.30	v Dolini: Breg - Costalunga
MLAJŠI CICIBANI
16.30	v Dolini: Breg - Inter S. Sergio
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
19.30	v Trstu, Ul. Zugnano 5: Santos
-	Polet; 20.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Kontovel ES; 18.00 v Gorici: Sapa - Dom
DEČKI
15.30	na stadionu »1. maj«: Bor -Santos
1. MOŠKA DIVIZIJA
15.00	na Kontovelu: Kontovel A - Ser-volana; 17.30 v Skednju: Servolana B
-	Bor; 17.00 v Gorici: Dom - Grado
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
19.30	v Nabrežini: Meblo - Tregaro-fani Padova
ŽENSKA C-l LIGA
18.00	v Repnu: Sloga - Celinia Ma-niago; 18.00 v Centu: Benassi - Breg
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v štandrežu: Val - Bor JIK
banka: 20.30 v Čedadu:	ASFJR - O-
lympia Terpin
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Fri-ulexport - Gorian Tržič: 20.30 v Pieri-su: Pieris - Kontovel Electronic Shop
MOŠKA D LIGA
18.00	v Gradišču:	Torriana - Naš
prapor; 18.00 v Trstu, šola Morpurgo: S. Sergio - Jamlje SOBEMA
ŽENSKA D LIGA
20.30	v Foljanu: Corridoni - Sovod-nje Centralsped ; 20.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Killjoy; 20.00 v Trstu, licej Galilei: Inter 1904 - Sloga
1. MOŠKA DIVIZIJA
19.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor
-	ASSDI Suban 1865; 18.30 v štandrežu: Soča - Mossa
1. ŽENSKA DIVIZIJA
17.00	v Trstu, šola Caprili: Club Altura - Kontovel Electronic Shop
UNDER 15 ŽENSKE
19.30 v Trstu, šola Visintini: Virtus A - Breg; 16.00 v Ločniku: Mossa -Dom Agorest
UNDER 15 MOŠKI
15.30	v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor - Val
Jutri
NEDEUA, 17. MARCA 1985
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Križu: Vesna - Campi Elisi.
15.00	v Bazovici: Zarja - Beghano
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Fossalonu: Fossalon - M*®' dost; 15.00 v Trebčah: Primorec -talcantieri; 15.00 v Dolini: Breg - Cah1' panelle; 15.00 v Padričah: Gaja - B0" ianese
NARAŠČAJNIKI	. .
10.30	v Bazovici:	Zarja - Opicina.
12.00	pri Domju: Domio - Breg; 9.00 v Miljah: Muggesana - Vesna
NAJMLAJŠI	,n
10.00	v Dolini: Breg - Olimpia; lO-^ v Repnu: Kras - Don Bosco
7AČFTN1KI
10.00	v Žavljah: Zaule - Breg; lO-P® na Proseku: Primorje - Campi Elisi
KOŠARKA
MOŠKA C-l LIGA
17.30	v tržaški športni palači: Ja' dran - Udine Nord
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.30	v Dolini: Bor Radenska - ScO" ghetto
NARAŠČAJNIKI	.
8.30	v Trstu, Miramarski drevor®“ 51: Ferroviario - - Kontovel; 9.30 v Tr’ stu, Vrdelska cesta 23: Libertas -
let
1. MOŠKA DIVIZIJA
17.00	v telovadnici Cobolli: Balone®" sto - Breg
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
11.00	pri Banih: Sloga - Gretta
1. ŽENSKA DIVIZIJA rT<,
9.30	v Trstu, Monte Cengio: CU? Trst - Sokol; 11.00 v Tržiču, telovadni" ca Verde: Fincantieri - Dom Agores
UNDER 15 ŽENSKE	,
9.30 pri Banih: Sloga B - Kontov® Electronic Shop
UNDER 15 MOŠKI
9.00	v štandrežu: Jamlje SOBEMA Torriana
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
10.00	v Repnu: Kras - Liberale La stelfranco Veneto
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
10.00 v Nabrežini: Kras - S. Dona-
AMATERSKI NOGOMET: že danes goriški derbi in Primorje
2. AMATERSKA LIGA
VESNA — CAMPI ELISI
Po treh zaporednih remijih Vesna tokrat odločno juriša na zmago. Cam-Pi Elisi se bori za obstanek v ligi. Tržačani po dolgi seriji remijev (12 v 17 nastopih) so pred tremi tedni Prišli do prve prvenstvene zmage (2:1 Opicina) in nato so s tesnim 1:0 Premagali Domio.
Tržačani bpdo jutri prišli v Križ s trdim namenom, da neporaženi zapu-stijo igrišče in zaradi tega se bodo Posluževali obrambnega sistema pred VTatarj«m Calligarisom, ki je že večkrat z drznimi posegi rešil ekipo, ((ljub temu pa Križani ne bi smeli *®eti problemov za osvojitev celotne-ga izkupička, s čimer bi obenem naredili tudi veliko uslugo Zarji, ki ima Pa lestvici le točko manj od Campi Elisija.
zarja — begliano
. Zarjani v povratnem delu prvenstva 'grajo mnogo boljše, predvsem pa
uspešnejše kot v prvem delu, ko so v 15 tekmah zbrali le 9 točk. V petih tekmah drugega dela prvenstva so osvojili že 6 točk. Jutri Bazovci res ne smejo zatajiti, ker so vsi direktni nasprotniki v boju za obstanek (CGS, Domio, Campi Elisi in Aurisina) pred napornimi dvoboji. Seveda premagati Begliano ne bo lahka naloga, v kolikor je furlanska enajsterica pravi specialist remijev.
3. AMATERSKA LIGA
PRIMORJE — SAGRADO
Sodeč po zadnjih -nastopih zgleda, da je proseška enajsterica prebolela krizo, v katero je zašla. Danes imajo »rdeče - rumeni« lepo priložnost, da pokažejo česa so zmožni, saj ima Sagrado le točko več.
PRIMOREC — ITALCANTIERI
Vsaj na papirju čaka Primorec lahka naloga, saj proti Italcantieriju res ne bi smel imeti problemov. Tržiška ekipa igra predvsem v povratnem
delu prvenstva dokaj povprečno, saj je v petih tekmah osvojila le tri točke.
BREG — CAMPANELLE
Čeprav igra pred domačo publiko bo Breg našel v ekipi Campanell močan odpor. Tržačani v povratnem delu prvenstva igrajo res s polno paro (4 tekme, 6 točk). Zato bodo morali Brežani igrati zelo previdno. Sicer pa nikakor ne smemo misliti, da so Campanelle nepremagljiva ovira, saj so jih Brežani že premagali v prvem delu prvenstva.
GAJA — ROIANESE
Po nepričakovanem porazu proti Campanellam ima Gaja možnost, da takoj popravi zamujeno. Roianese je s šestimi točkami na repu lestvice. Kot zanimivost bi morda omenili še, da so Rojančani v zadnjih 12 nastopih zbrali le dve točki (dva remija). Poleg tega velja še dodati, da imajo z 9 goli najslabši napad, s 34 prejetimi goli pa najbolj ranljivo obrambo v skupini. Gaja ima zato vse možnosti, da pride do izdatne zmage.
JUVENTINA — SOVODNJE
Drugi in zadnji slovenski derbi v goriški skupini med Juventino in So-vodnjami, ki bo danes (ne jutri) v Štandrežu, brez dvoma ne zanima za položaj na lestvici, kot bi si lahko pričakovali v začetku prvenstva, ko sta bili naši ekipi med favoritinjami 'za prva mesta. Kljub, temu velja povedati, da vsak derbi vsebuje že toliko zanimivih elementov, da je vreden posebne pozornosti. Toliko bolj, če računamo, da sta si ekipi trenutno enakovredni.
FOSSALON — MLADOST
Jutrišnje kolo, če se bo razvilo v določeno smer, bo lahko prineslo že prve odločitve, kar zadeva vrh lestvice. Doberdobska Mladost (26 točk) bo namreč igrala proti tretjeuvrščenemu Fossalonu (24), medtem ko bo Staram zano (21) sprejel drugouvrščeni Fogliano (25). Za Doberdobce je važno, da v Fossalonu ne izgubijo in da računajo v pomoč Staranzana.
NARAŠČAJNIKI
NA GORIŠKEM
Naraščajniško nogometno prvenstvo na Goriškem se bliža svojemu sklepnemu delu. Vse kaže, da se bosta le Mariano in San Marco borila za končno prvo mesto, medtem ko je zadnje že oddano sovodenjski enajsterici.
IZIDI ZADNJEGA KOLA: San Marco - Italcantieri 8:1; San Lorenzo -Ronchi 0:1; Gradese - Como 0:1; Medea - Cormonese 0:0; Pieris - Staran-zano 0:1; Turriaco - Sovodnje 6:3; Torriana - Vermegliano 2:1; Mariano -San Pier 5:1.
LESTVICA: Mariano 29; San Marco 27; Staranzano 25; Como 24; Cormonese 22; Gradese, Medea, Ronchi 19; Vermegliano 18; Torriana 17; Pieris 16; Turriaco 15; San Lorenzo 14; San Pier 8; Italcantieri 5; Sovodnje 0.
(Gradese in Torriana 2 tekmi manj; Italcantieri, San Marco, Staranzano, Vermegliano, Ronchi, Medea, Pieris in Corno tekmo manj).
Meblo v Nabrežini s Tregarofani jem
Obeta se lepa tekma
Sovodenjke v odbojkarski D ligi
V Poljanu tekma za vrh
Šesto kolo skupine za napredovanje v ženski odbojkarski B ligi ponuja na-^'fidnje spopade: Meblo - Tregarofani Padova; Putinati Ferrara - Pordenone, ^ervesa - Torrefranca Trento. Pa poskusimo narediti napoved. Meblo tudi vdru-premaga Tregarofani, Pordenone v Ferrari ne bo imel težkega dela, raz-Možena Nervesi utegne ugnati tudi nekonstantno Torrefranco, ki se je že uštela ?a gostovanju v Padovi. Lestvica po tem kolu: Pordenone 10, Torrefranca in ^orvesa 8, Meblo 6, Tregarofani 4, Putinati 0.
Čeprav je sedaj odvisen tudi od izidov ostalih srečanj, ni torej Meblo ()0lvsem odrezan iz boja za drugo mesto, ki, kot znano, omogoča v mesecu ma-(11. in 18.) nastop na kvalifikacijah za prestop v A-2 ligo. Doslej je bilo Presenečenj že toliko, da je pravzaprav možen na skupni lestvici še marsikateri Preobrat. Dosedanji razpleti na igrišču so pokazali, da so možnosti naših igralk Precej majhne, saj jim pravzaprav še ni uspelo zmagati odločilne tekme. Ne jriierro pa pozabiti, da so prav s Padovčankami naše igralke poskrbele za do-aajšen podvig. Kakorkoli že, je dolžnost Mebla, da igra s polno paro, dokler Pju tudi matematika ne bo obrnila hrbta. Navsezadnje tudi ni vseeno, ali bo 'i t:blo tretji ali peti, saj od naše ekipe lahko, če že ne več, vsaj pričakujemo, ?a izboljša lansko končno uvrstitev, ko je bila peta. še vedno bi v tem primeru , 0 za največji uspeh kar ga je kaka ženska ekipa dosegla v zadnjem deset-
Tudi proti Tregarofaniju Meblo ne bo nastopil v-najboljši postavi. Slavčevo Pesti že dolgotrajna poškodba na nogi, Vido Legišo pa se je med tednom lotila v'rzlica. Kljub temu bi morale naše igralke igrati na običajni ravni. Nasprotnik Je dokaj soliden, tako da se drevi v Nabrežini obeta zanimivo srečanje, ki ne Ql smela razočarati gledalcev.
V ženski C-l ligi se drevi pričenja povratni del drugega dela prvenstva. Odbojkarice Sloge igrajo doma s Celimo iz Maniaga, Breg pa se bo v Centu spoprijel z ekipo Benassi. Več možnosti za uspeh ima prav gotovo Breg čeprav gostuje. Dolinčanke so doma odpravile z nocojšnjimi gostite-Ijicamo lahko bi rekli po hitrem postopku. Vsekakor pa Benassija ne gre podcenjevati, ker je dvakrat zapored slavil in je s 6 točkami na 3. mestu.
Nasprotnice Sloge niso nepremagljive, čeprav je Celinia v prvem obračunu slavila samo po treh setih igre.
Kot novinke v D ligi so igralke Sovodenj Centralspeda od vseh naših šesterk poskrbele za največje prijetno presenečenje. Po 4 kolih so še nepremagane in skupaj z drevišnjimi nasprotnicami Corridonija delijo prvo mesto. Slovenske igralke pa imajo izdatno boljši količnik v setih. Z zmago v Foljanu bi Bajtove varovan-
ke ostale same na vrhu lestvice in bi bile že z eno nogo v višji ligi. Za drugi zaporedni podvig so Sovodenjke prav gotovo sposobne. Zmaga pred tednom v Tržiču je bila v tem pogledu najboljši katalizator in moralni doping. V mestnem derbiju z Killjoyem bo Bor končno nastopil z najboljšo postavo in ima enkratno možnost, da pospravi prvi točki. Po zadnjem nepričakovanem spodrsljaju ima Sloga lepo priložnost, da pospravi četrti par točk v skupini za obstanek, ker je Inter 1904 slab nasprotnik.
V ženski C-2 ligi bo Friulexport gostil Gorian iz Tržiča, ki spada med slab,še tekmece v skupini za napredovanje. Naša združena ekipa bo nastopila skoraj popolna in možnosti za uspeh so povsem realne. Kontovel Electronic Shop mora v Pierisu zmagati, ker samo osvojitev tretjega para točk bi jim zagotovila varno mesto na lestvici. (G. F.)
^leš Štefančič Pfvi na Zoncolanu
. ria Zoncolanu je bilo deželno smučarsko prvenstvo za uslužbence bank. akrnovalec Tržaške kreditne banke Tš Štefančič je dosegel izjemen u-saj je zasedel prvo mesto tako r kategoriji A kot v absolutni konku-"ci. Dobro se je odrezal tudi tek-C0Valeč goriške Kmečke banke Bo-j8 Baša, ki je v B kategoriji zase-,el drugo mesto (oz. 13. v absolutni °hkurenci).
Kategorija A (moški letnik 1951 in 's,!?iši): i. Aleš Štefančič (TKB) j, 13. Livio Rožič (KB) 56”51; 2|(' Aleksandro Corva (KB) 58”57; C Tomaž Baldassi (TKB) 61”69; 40. C«'» Ferluga (TKB) 73”70; 42. Da-ij J Šuman (TKB) 76”59. Kategorija d (»noški letniki 1946 do 1950): L A-jriano Humar (C. R. Gorica) 54”76; i» ^t)ris Baša (KB) 55”44. Kategori-L C (moški letniki 1936 do 1945): 9. fiario Bensi (HPO) 59'’86; 16. Ivan 1 rdem (KB) 65”84. Ekipna lestvica: g' Banca Antoniana Trst; 4. (KB);
’ (TKB); 22. (HPO). (M. Oblak)
Moška C-2 liga: po dveh letih spet štandreško-tržaški derbi
Val in borovci v popolnih postavah
Po dveh letih bo v moški C-2 ligi spet slovenski derbi med Valom iz štandreža in Borom JIK banko. Zadnjič sta se naši šesterki srečali v sezoni 1982-83 in sicer v drugem delu prvenstva, ko sta obe ekipi igrali v skupini za obstanek. Odbojkarji takratne Juventine so ostali v C-2 ligi, Tržačani pa so žal izpadli. Štandrežci so pred dvema letoma obe tekmi dobili s 3:0, tudi letos pa so favoriti.
Pred letošnjim prvim obračunom je dolgoletni igralec Vala Renco Faganel povedal naslednje: »Mislim, da je za slovensko odbojko velik uspeh, da nastopajo v skupini za napredovanje vse tri slovenske ekipe. Zadnje čase smo imeli precej težav s poškodbami in gripo. Pred domačimi gledalci pa bomo nastopili v popolni postavi, a za igro niso še vsi povsem nered. Borovci so pred tednom igrali dobro v Povolettu in tudi drevi v Štandrežu se ne bodo hitro predali. Pričakovati je zanimivo srečanje in dobro odbojko. Derbi je pač derbi in vsaka napoved je izredno tvegana in težavna.«
Sergij Budin, Bor JIK banka: »Upam in si iz srca želim, da bo derbi zanimiv. Val je solidna šesterka, ki pred domačimi gledalci igra s podvojeno močjo. Mi igramo v drugem delu prvenstva vse boljše in na tem- gostovanju
nimamo kaj izgubiti. Na igrišče bomo stopili z najboljšo postavo in s tem sa naše možnosti še nekoliko večje«.
Pred izredno zahtevnim nastopom bo nocoj Olympia Terpin, ki bo v Čedadu gostovala pri ASFJR. Ambicije šesterk so povsem različne, domači naskakujejo napredovanje v višjo C-l ligo, gostom pa služi drugi del prvenstva za uigravanje mlade ekipe in nabiranje potrebnih igralnih izkušenj. V zadnjem zmagovitem domačem nastopu so Goričrpii napravili velik korak naprej, glede same igre in prav gotovo bo nastop v Čedadu {»trditev tega napredka.
Na lestvici moške D lige ima v skupini za napredovanje Torriana iz Gradišča samo 2 točki več kot Naš prapor. Brici zadnje čase ne igrajo posebej dobro (trikrat zapored so izgubili), a vsaka kriza se tudi konča, tako da je že na tem gostovanju možno pričakovati preobrat.
V skupini za obstanek bodo zastopniki Jamelj SOBE-MA gostovali pri vodečem San Sergiu (obe ekipi imata po 6 točk). Gostje slej ko prej imajo precej možnosti za uspeh, ker po treh zaporednih uspehih postajajo vse bolj samozavestni in odločni. Slogasi bodo igrali drugič zapored na domačem terenu in Gretta, ki ima tudi 2 točki res ne bi smela predstavljati nepremagljive ovire za slovenske odbojkarje. ' (G. F.)
Športna šola: med dvema ognjema
Start v soboto, 23. t.m.
ri-rn ko je bilo v začetku tega me-rie a zaradi šolskih izletov treba pre-Tj-g? začetek turnirja Športne šole hrv1 Y mec* dvema ognjema, bo ^ast • 0 na vrsB v soboto, 23. t.m. b CPil° k0 vsek| deset osnovnih šol 1& j ata in Milj, ki pa bodo tekmova-ViK^s z nekolik» dopolnjenim pra-Posa m' Tako bo, med drugim, barve Zne 'š0^6 branilo le po osem pa .°valcev in tekmovalk, uvedenih turn; bilo še nekaj pravil, da bi se di jj’ °dvijal hitreje. Potekal bo tu-Vsak novveln ključu, po katerem bo vu n° moštvo odigralo v prvem, dne-kotjL dve tekmi (z vmesnim počit-deS6i’ dve pa v drugem dnevu. Vseh dve |Sot je namreč razdeljenih na UajboL^Pmi (po pet ekip), po dve bo({0 Jsi osmerki iz vsake skupine se E>a Potegovale za prvo mesto, ostale y mesta od petega dalje, te tgurvem dnevu bodo na sporedu A ^
JUn^tTNA: Milčinski - Bazoviški IVtji; , Finžgar - Širok, Milčinski -in Tu’i Bazoviški junaki - Finžgar "bije - širok
B SKUPINA: Župančič - Grbec, Gregorič Stepančič - Kette, Župančič -Ribičič, Grbec - Gregorič Stepančič in Ribičič - Kette
Prvi tekmi v obeh skupinah se bosta začeli ob 15. uri.
Tečaj za inštruktorje »minivo!leya« v Gorici
Goriška odbojkarska zveza priredi tečaj za inštruktorje »minivolleya«. Tečaj bo vodil priznani odbojkarski strokovnjak Antonio Travaglini iz Vidma. Še posebno so na tečaj vabljeni učitelji in učiteljice osnovnih šol, profesorji telesne vzgoje ter odbojkarski trenerji in drugi športni, delavci.
Ob DAVIDOVEM vzponu do doktorskega vrha mu iskreno čestitata
združena odbojkarska ekipa Meblo in ŠD Sokol
S ah: danes zadnje kolo za najmlajše
Danes s pričetkom ob 15. uri bo na sadionu »1. maj« tretje in hkrati sklepno kolo šahovskega turnirja v okviru osnovnošolske olimpiade, ki jo prireja Športna šola Trst. Tekmovanje je namenjeno vsem slovenskim tržaškim osnovnošolcem. V boju za prvo mesto je še nekaj malčkov. Posnetek je z drugega kola, ki je bilo
v soboto, 3. marca
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Plavi brez težav
Bor - DLFAC Opicina 3:0 (15:0, 15:1, 15:10)
BOR; Starc, Meton, Kalc, Germani, Gombač, Krebel, Kralj in Italiano.
Tekma je bila za Stubljetve varovance slab trening za -servise. Le v zadnjem setu so gostje nekoliko reagirali, a ne dovolj, da bi ugnali borovce. (M. K.)
UNDER 15 — ŽENKSE Sloga A — Inter 1904	0:2
(13:15, 8:15)
TRAJANJE SETOV: 17’ in 13’
SLOGA A: Benčina, Carli, Čeme, Cergol, D. in J. Grgič, Hrovatin, Lo-katos, B. in D. Renčelj, Repini.
Slogašice so izključno po svoji krivdi zapravile priložnost za zmago. V obeh setih so namreč vodile, potem pa nerazumljivo popustile in storile vrsto banalnih napak. Za Slogo A so tokrat nastopale igralke letnika 1971 in so s prikazano igro razočarale.
(Inka)
NA GORIŠKEM
UNDER 15 - ŽENSKE
San Luigi - Sovodnje 2:0 (15:1, 15:1)
Sovodnje - Fincantieri Tržič 2:1 (6:15, 15:13, 15:11)
SOVODNJE: Briško, Tomšič, Kra-šček, Lovisutti, Kovic, češčut, Kra-šček M., Čeme.
Igralke Sovodenj so odigrale zaostali tekmi. V prvem nastopu so gladko klonile solidni šesterki goriškega Ubertosa ; v drugem nastopu pa so se oddolžile za prvi p»raz z zmago nad tržiškim Fincantieri jem. Naše igralke so posebno v drugem nastopu dokazale, da so sposobne dobro in učinkovito zaigrati.
Ronchi - Olympia	0:2
(10:15, 11:15)
Olympia - Forra	2:0
(22:20, 15:13)
OLYMPIA: Vertovec, Vetrih, Ben-darik, Scanazolo, Feri, Pavio, Bensa, Terčič.
V zadnjih dveh zavrtljajih je mlada šesterka Olympie izbojevala pomembni zmagi, še posebej je bilo zanimivo in izenačeno srečanje s šesterko iz Fame, kot je razvidno tudi iz izidov posameznih setov.
IZIDI: Farna - Dom Agorest 2:0, Sovodnje - San Luigi 0:2, Fincantieri - Sovodnje 1:2, Dom Agorest - O-lympia 2:1, Fama - Lucinico 0:2, San Luigi - Lucinico 2:0, Ronchi - Olympia 0:2, Lucinico - Fincantieri 2:0, Olympia - Farna 2:0.
LESTVICA: Olympia 16, Lucinico in Mossa 14, San Luigi 10, Dom Agorest, Sovodnje in Ronchi 6, Fincantieri B 4, Farna 2.
PRIHODNJE KOLO: Mossa - Dom Agorest (danes, ob 16. uri v Ločniku), Dom Agorest - Lucinico (18.3. ob 16.30 v Gorici), Farna - Sovodnje (19.3. ob 18.20 v Farri), Ronchi - San Luigi.
UNDER 15 — moški
IZIDI: Val - Jamlje 2:0, Lucinico -Val 1:2, Fincantieri - Torriana 1:2, Tomiana - Olympia 0:2, Olympia - Jamlje 2:0, Val - Cormons 2:0, Li-bertas GO - Lucinico 2:0.
LESTVICA: Val 10, Torriana 8, O-lympia in Libertas GO 6, Jamlje in Naš prapor 4, Lucinico, VBL Cormons in Fincantieri 2.
PRIHODNJE KOLO: Naš prapor -Val (danes, ob 15.30 v goriškem Kulturnem domu) ; Jamlje - Tomiana (jutri, ob 9. uri v Štndrežu), Olymr pia - VBL Cormons (19.3. ob 19.00 v Gorici, ITT), Val - Fincantieri (21.3. ob 18.00 v Štandrežu).
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80 000 lir. V SFRJ številka 25.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 25000. letno 2.500.00 din. za organizaciie in po-d|et|a Mesečno 300.00, letno 3.000 00, letno nedel|-ski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalni Oglasi 2.900 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLiEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 46027Ò EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah' SPI
16. marca 1985
TRST Ul. Montecchi 8 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tl« 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik. Bogumil Samta
Izdaja	ZTT
m tiska	Trst
Član koraka zveza Eaeopianifr zatažniov F1EG
V smislu parlamentarnega sklepa o denuklearizaciji
Spanci proti jedrskemu orožju
MADRID — Ameriški tisk je razširil vest, da bi utegnila Španija v »izjemnih okoliščinah« dovoliti namestitev jedrskega orožja na lastnih tleh. To je močno razburilo tukajšnjo javnost pa tudi politične kroge, saj nihče ni pozabil, da je parlament pred tremi leti in pol s posebnim odlokom proglasil Španijo za denuklearizirano ozemlje in da je odlok potem osvojila tudi Gonzalesova vlada.
Razburjenje je toliko večje, ker so Španci proti koncu februarja zalotili v Madridu ameriška državljana, ki sta lepo prisluškovala in snemala telefonske in brzojavne zveze s samim predsedstvom španske vlade. »Zaradi opravil, ki nimajo nič skupnega z njunim diplomatskim statusom«, kot je njuno vohunsko delo označil Felipe Gonzales, so oblasti oba izgnale. Vse to dva meseca pred napovedanim obiskom Ronalda Reagana v Madridu. Iz Washingtona zrejo zdaj na drugo stran Atlantika z drugačnimi očmi, kar je sicer vzajemno.
Govorice o možnostih nuklearizacije španskih tal pravzaprav niso ravno sveže: prvič so se pojavile pred dobrim mesecem dni, ko je vodja načrta za raziskave o jedrski oboroževalni tekmi William Arkin z Ameriškega
inštituta za politične študije časnikarju madridskega lista »Diario 16« izjavil, da bi v primeru tretje svetovne vojne Španija bila skupaj s Kanado, Islandijo, Portorikom in Filipini »važna baza za jedrsko orožje«. Trditev je naslonil na dejstvi, da na španskih tleh že obstajajo ameriška vojaška oporišča in da je Špamja pač članica Atlantske zveze.
Toda španski uradni krogi odločno ugovarjajo takim tezam in zatrjujejo, da suverenosti Španije ne bo mogel prekršiti prav noben javen ali tajen načrt pa naj ga zasnujejo ZDA ali katerakoli druga država. V Madridu se držijo vsebine parlamentarne odločitve izpred treh let in pol in pribijajo, da odloka ne bodo spremenili z nikakršnim popravkom ali dopolnilom. Vendar so ameriški analisti drugačnega mnenja in opozarjajo na neko klavzulo špansko - ameriške pogodbe o prijateljstvu, vzajemni obrambi in sodelovanju iz julija 1982, v kateri piše, da je hranjenje in montiranje jedrskega prožja (raket) na španskem ozemlju odvisno od soglasja španske vlade.
Kaj meni o tem premier Gonzales? »Dokler bom predsedoval španski vladi, na naših tleh ne bo jedrskega orožja. O odločitvah, ki zadevajo Španijo, lahko sklepajo edinole Španci.«
Medvedka na prodaj
Pred dvema mesecema je medvedka v dunajskem zoološkem vrtu skotila
prihodnjih dneh bosta morala najbrž v svet, saj jih bo uprava zookiskega vrta> spričo povpraševanja po polarnih medvedih prodala	(leie
Genetski »odtis«
LONDON — Britanski znanstveniki so- iznašli nov način za istovetenje oseb, ki je zanesljivejši od jemanja prstnih odtisov: odslej bo mogoče zločinca identificirati z analizo dedne zasnove v kapljici krvi ali — posiljevalca — s proučitvijo genov v spermi. Odkritje je izrednega pomena tudi za ugotavljanje dednih bolezni (Huntingtonova predsenilna blaznost itd.) in neizpodbitno dokazovanje očetovstva v spornih primerih.
Zaslugo za vse to imajo Alee Jeffreys z univerze v Leicestru in njegovi kolegi.
Kdo in kje bo izkopal novi srednjeameriški prekop?
MANAGUA — Neka ameriška družba pripravlja načrt za izkop tako imenovanega novega Panamskega prekopa. Speljali naj bi ga deloma po panamskem, deloma pa po kolumbijskem ozemlju. Imel naj bi znatno večjo prometno zmogljivost od obstoječe plovne poti med Atlantikom^ in Tihim oceanom, ki jo je sicer že leta 1881 začel graditi Lesseps, a so jo potem dogradili Američani (1914).
Kdo vse bo delničar novega medoceanskega prekopa, ni še znano, jasno pa je, da bodo glavno besedo pri tem imele tako iz političnih in gospodarskih kot in zlasti iz strateških razlogov Združene države Amerike. Toliko bolj, ker se bodo morale njihove čete po dvostranskem sporazumu iz leta 1977 najpozneje ob koncu leta 1999 umakniti iz Kanalske cone (1.430 kvadratnih kilo-
metrov, okrog 60.000 prebivalcev), ki jo upravljajo sedaj ZDA.
Novi prekop bo za Washington izrednega pomena tudi zaradi nastale srednjeameriške krize, ki jim narekuje čim množičnejšo in učinkovitejšo prisotnost v tem delu sveta. Posebno zato, kot menijo v krogih Reaganove uprave, ker se utegne »nikaragovska revolucija« postopoma razširiti na okoli. Oblasti v Managui so te dni pojasnile, da so ZDA v poslednjem času poostrile psihološki pritisk na Nikaragvo in na mednarodno javnost s širjenjem govoric, po katerih naj bi tudi Sovjetska zveza nameravala izkopati v Srednn Ameriki medoceanski prekop, in to skozi nikaragovsko ozemlje.
Mimo dejstva, da je težko verjeti, da bi se v Moskvi v bližnji bodočnosti lahko odločili za PO-
JU. Muster:	Y.
30.
CIKAGO
Nizozemska javnost končno zvedela za Andrisejevo vohunjenje v SFRJ
budo, s katero bi dregnili naravnost ob vplivno-stno območje ZDA, je zanimivo ameriško zatrjevanje, naj bi SZ v bistvu povzela ustrezni ameriški projekt. V resnici so Američani že v prejšnjem stoletju (prav takrat, ko se je Leseps lot1 Panamskega prekopa) zasnovali načrt o speljem plovne poti med Atlantikom in Tihim oceanom P° nikaragovskem ozemlju: začela bi se pri uS^. reke San Juan na atlantski obali, potem pa * ladje plule čez prostrano jezero in šele nato o* izkopali kanal do tihomorske obale.
»Podtikovanja« o »ruskem kanalu v Nikaragvi«' kot vse te govorice iz vrst kontrasov in vohunov CIA označujejo v Managui, so le nov dokaz, pop kakšnim pritiskom mora delovati Ortegova sandi-nistična vlada.
HAAG — Roterdamski časopis »De telegraph«, je objavil nove podrobnosti o vohunski dejavnosti Nizozemca Martena Andriseja v Jugoslaviji in tako pojasnil, da je neutemeljen protest nekoga nizozemskega poslanca v evropskem parlamentu, češ da je bil ta ljubitelj vojaških skrivnosti v Jugoslaviji po nedolžnem obsojen na tri leta zapora.
Marten Andrise je bil obsojen zato, ker so ga odkrili pri opazovanju in zapisovanju položaja vojaškega letališča pri Zagrebu in števila letal.
»De telegraph« zdaj objavlja, da je posnel tudi vojaško letališče pri Bata jnici blizu Beograda, vključno s potmi, ki vodijo do tega letališča in razporedom objektov.
Nizozemski dnevnik tudi odkriva, da so jugoslovanske oblasti najprej nameravale samo denarno kaznovati Andriseja, ker je pojasnil, ceš da so mu »letališča in zapisovanje števila letal hobi«.
Ker pa ni hotel plačati kazni, piše »De telegraph«, so ga oblasti odpeljale s seboj, ko pa so pri njem našle
tudi skico vojaškega letališča pri Ba-tajnici, je zadeva postala resnejša.
Časopis dodaja, da gre za dejavnost, ki ima vse značilnosti vohunjenja, da je Nizozemec vseeno dobil samo najnižjo zaporno kazen. Dokf® »De telegraph« ni objavil teh podroD" nosti, vse to ni bilo znano nizozeih ski javnosti in vETjetno ne tudi nizo^ zemskemu poslancu v evropskem parlamentu, ki je na njegovo zahtev celo sprejel posebno resolucijo, ki pp' soja Jugoslavijo za nespoštovanje cl vekovih pravic tujih državljanov, (dm
Težave na poti premagovanja zadolžitve držav v razvoju
WASHINGTON — Čeprav še ni mogoče reči, da jo bil problem dolgov držav v razvoju rešen, pa je mogoče z gotovostjo trditi, da je najhujša kriza mimo. Do tega zaključka so prišli v Svetovni banki v Washingtonu, kjer poudarjajo, da so v teku preteklega leta dosegli pomembne rezultate. Najbolj zadolžene države v razvoju so nekoliko popravile svoje plačilne bilance in to predvsem zaradi okrepitve izvoza, prišlo pa je tudi do širšega procesa reprogramiranja dolgov na daljši rok, kar bo tem državam omogočilo, da najdejo izhod iz krize.
Kljub temu je tudi res, da se dolgovi držav v razvoju še> vedno večajo, vendar mnogo počasneje kot v prejšnjih letih. Dolgovi znašajo sedaj 900 milijard dolarjev, do konca leta pa se bodo povečali za nadaljnjih 70 milijard. Industrijsko razvite države, pravijo v Svetovni banki, so razumele nevarnost zadolženosti držav v razvoju Ut njene posledice na ves mednarodni bančni in finančni sistem. Sedaj je torej več razumevanja pri reprogramiranju dolgov in več prožnosti glede rokov vračanja. Poudarjajo, da se bo proces reprogrami-
□ KAIRO — Notranje ministrstvo je pleniti večjo količino kitajskih čevljev, Kairu. Na podplatih je bilo natisnjeno teptali.
ranja dolgov najbrž nadaljeval tudi v teku letošnjega leta, ki bi lahko bilo odločilno pri premagovanju krize. Menijo, da bodo v letošnjem letu izpolnili nekatere osnovne pogoje, se pravi, da bo stopnja gospodarske rasti v razvitih državah vsaj triodstotna, inflacija pa ne bi smela presegati pet odstotkov. Poleg tega bi morala tudi svetovna trgovina rasti po petodstotni stopnji, medtem ko gospodarska rast držav v razvoju ne bi smela biti manjša od štiri od sto. Če se bodo ti pogoji uresničili, potem bi izvoz iz držav v razvoju lahko dosegel 7 do 8 odstotno stopnjo.
Za nekatere države v razvoju, predvsem za tiste južno od Sahare, to ne bo dovolj, da se rešijo iz hude krize, ki jih pesti.
Pri premagovanju krize zadolžitve ostaja še nadaljnji problem. Tu je predvsem nevarnost pri ogromnem deficitu ameriškega proračuna, ki znaša približno 200 milijard dolarjev letno in ki bi zaradi visoke obrestne stopnje, močnega dolarja in drugih negativnih učinkov na svetovne gospodarske tokove lahko povzročil tudi novo recesijo.
pod pritiskom verskih gibanj dalo za-ki so jih prodajali v Aleksandriji in Allahovo ime. Allaha vendar ne gre
Erotična kapljica