O sklepanju pogodb
Znradi slabo sestavljenih pogodb trpi skupnost resno škodo
Vrsta gospodarskih tn imovin-Ekopravmii odnosov oboin, okra-jev im njihovih ustanov se ure-ja na razne načine po vnaprej jfldenjeniii pogodfbah. Zato je za-nj« pa tudn za družbeno skup-nost ze]o važno, na kakšen na-6in se sklepajo te pogodbe kot pravnii posli, s katerimi se dose-gajo pravice, sprejemajo obvez-nostj in dostikrat angažirajo po-membna družbena sredstva. Vsa-kodnevna praksa zlastd pravo-sodnih organov kaže, da v okra-jaii in občiinah delajo pri skle-panju pogodfo veliike napake. Delajo brez priprav in anaMz, v naglicrf. Ne sodelujejo kvati-ticirani strokovnjaki, pogodbe podpisujejo osebe, ki niso zato pooblaščene, dostikrat pa se po-godbe -jzgube, kot da so nepo-memibnn  spisi.
Negotivni pojovi
Površno sklepanje pogodb je tmelo za posledico vrsto poja-vov, o kateršli zelo zgovorno prifa brez števila primerov v vsej državii. Tako marsikaj gra-cle in nabavljajo, ne da bi LmeLi za to zagotovljena sredstva. Tehnična visoka šola v Beogra-du je začela investicijska dela »a nekaj milijonov dinarjev, ne «ia bi itnela zagotovljena sred-stva. Podobno je nabavljala va-lje cestna uprava Srbije, medi-onska fakulteta v Beogradu je gradtla upravno poslopje, Zavod za socialno zavarovanje Črne gore pa je celo zgradil poslopje •td.
TJosffl je priTOierov, da so ob-^ezjiosta nepopolne ali nejasno tormulirane. Po navada je očiit-no, kaj je pričakova'4 od skup-nosti, ne pa tudi kaj od drugega pogodbenika. Tako je svet za ljudsko zdravje in socialno poli-teko Bosne in Hercegovine iz-plačal privatniikom na podlagi pogodbe okrog 50.000 din, ne da bi imeJ kakršnokoli sled o cem, po kateri so se pogodilfza delo. Svet za promet Srbije je zaradi •labosti pogodbe s podjetjera »Fagram« iz Smedereva pretrpel 4 milijone drinarjev Skode.
V v&6kid pnirnerov pogodfoe ne določajo potrebnih sankcio za piiimer, če se posamezne od-redbe fceh pogodb ne opravijo pravočasno, Instartut za prouče-vanje kmetijtstva v Skoplju je •klenil s privatnim podjetniikom pogodbo o zgraditvU več grad-benih objektov in določil rok dograditve. Ker pa n,i dolo«l »anfccij, je moral sprejetii ob-jekte s sedem mesečno zamudo, toda brez kakršnegakolj povračl-la škode Gozdrai upravj v Pan-Cevu se je po zaslugii slabo se-stavljene pogodbe zgodilo celo, da so vsi roki za dokončanje del že minulo, stavbe pa nitl niso   še  začeli  zidati.
KasnejJi pregledj mnogah po-godb so pokazall, da dostiikrat mnoge nepooblaščene osebe ust-meno dopolnjujejo pogodbe. Prav tako se dogaja, da k po-godbam ne priključujejo kot njihove sestavne dele tehniične In druge važne elabor»te. Dosli-krat kupujejo ta"ke stvarri, ki so že poprej z razlastiitvJjo ali dru-Siani zakonsk:sni ukrepi postale družbena ]aslnina. Besne po- i »ladlijce imaoo tudi nopopolne in    ',
nejasno formulirane obveznostl v investicijsikih pogodbah, spo-razumih o štipendiranju In o uporabi splošno ljudskega pre-moženja. Take pogodbe tudn naj-večkrat izigravajo. Pri veliikem številu pogodb za prodajo poslo-pij iz splošno ljudskega premo-ženja v občinah Suho polje, Bjelovar, Vukovar, Našice ter v veeini beograjskih občin so pre-kršili več zakonskih predpisov ter niso spoštovali nifti sprejetilj navodil.
Vloga ljudskih odborov pri sklepanju pogodb
Takii in podobni pojavii kaže-jo, da je treba pripravi in slole-panju pogodb posvetits dosti po-zornostii. Za ljudske odbore, njihove upravne organe zlasti pa za svete je zelo važno, da iz dosedanje prakse Izvlečejo po-trebne sklepe In da pravilno urede posle v zvezi s sklepa-njem pogodb. Na važnost tega opozarja tudi novi zakon o Jav» nem pravobranilatvu in nalaga državnim organom in ustano-vam dolžnost, da zahWajo od pravobranilstva pravne nasvete v zveza s sklepanjem imovin-sko-pravnih pogodb in drugimi iTHovunsko-pravnimii vprašanji. V katerih pramerih bo to treba stoiroti, bodo določdli kasnejii predpisi zveznega izvršnega sve-ta. Ker teh predpisov še nd, pa morajo ljudskii odbori s svojimi odločbami predpisattl, kdaj so njihovi organd in ustanove dol-žni vprašati za sve^t pravobra-nilstvo. To velja zlasti za tiste odbore, katerim v organih in ustanovah manjka strokovnl ka-der ter morajo zato biti še bolj oprezni.
Po odločbah zakona o pristoj-nosti občinskih in okrajn.ifa ljud-sfcih odborov izdaja odločbo o sklepanju pogodbe odbor. Zato je treba tudi to odločbo pripra-viiti tako, kakor se priprayljajo načrti drugih odločb za seje ljudskiih odborov. Tu prihaja do izraza vloga in odgovornost taj-nika Ijudskega odbora. Skrbetl mora, da bo vsak konkretni pri-mer priSel na odborovo sejo in da se poprej zbere vse potrebno gradivo in napravd analiza. V tem pogledu kaže, da je nujno, da se ta posel poveri kolektiv-nomu organu-komisiji, ki daje tudd jamstvo, da bo pogodba v strokovnem pogledu boljše prl-pravljena. Razen tega pa pa se tudi izJoljučuje možnost osebnih vpliivov in iizvajanja namenov zainteresiranih oseb, ker se lah-ko zgodi, če se delo za ppipravo pogodbe prepusti sarao eni ose- : bi.
Dosedanje liakušnje pri skfle-panju pogodb in mnogž primeri, pri katerih je -težko razumetl in najti vzrake za njdhove grabe pomanikljivostii, kažejo, da je treba to delo zaupaihi meSani iko-misiji, kl bo sestavljena iz uslužbencev uprave, članov sve-ta pa tudi iz samih članov ljud-sfcega odbora. S tetn bomo do-billi  jamstvo,  da  bodo pogodbe
proujili, ocenilM njihovo smotr-noat in zagotoviili solidno argu-mentacijo, preden jib. bodo predložali ljudskemu odboru.
Ko je luudskl odbor ali prl-stojnii organ načelno odobnU sklenitev neke pogodbe, je tre-ba izdelati njen načrt. Tudii pri tem delu mora sodelovati komii-sija strokovnjakov iz ustrezne-ga sektorja. Ce takih strokov-njaikov nii, je treba pritegnitl etrakovnjake ia drugii-h sektor-jev, če poznajo to delo. Clan strokovne komisije za izdelavo načpta pogodbe mora obvezno bniti pravnjlik, ki kot strokovnjak pozna vse bistveae pogoje, ki jiih mora vsebovati tak akt. Zla-sti    pa    niora    znati    uporabiti
nstreene pojme in jasno stillfel-ratd vsako klavzulo pogodbe. Končni načrt pogodbe je treba predložite pristojnemu javnemu pravobraniistvu da da o njej svoje mnenje. Če je treba lah-ko le-ta izkorisfS tudi pomoč in »trokovno mnenje višjega pravo-brannlstva. Udeležba satrokov-njaJcov tako pri proučevanju vprašanja kakor pri izdelavi na-črta pogodbe, je pogoj, brez ka-terega ni mogoče zamisKti so-lidnega apravljanja take vrste poslov.
Dobre pogodbe zmanjšujejo gmotno škodo
V razvoj državne uprave smo V posameznih občinah in okra-jiih dobili nove specialiizirane ustanove, zavode, iaštitute in strokovne službe. Njiihov kader, najsi bo še taio kvalificiran za svoje glavno opravilo, pa nima potre-hnih izikusenj za izdelavo načrtov raznih pogodb. Toda v«-loko števiilo teh ustanov (inšti-tufci  in  zavodii  za  pospeševanje
žrivinoreje,  sadjarstva in   žUvin-skiega sklada), s tem ko opravlja svojo  glavno   funfccijo,  stopa  v imoviinsko-pravne odnose z raz-nimi organii la privatnifaL  Zato je nujno, da vodstva teh usta-nov dobijo potrebno pomoč,  da bi  za  svoje  usluge,  k)i  jiifa  nu-j ddjo  in  opravljajo   privatnikam iiv raznim organom poprej zago-tovild dobro proučene tipake na-črte pagodb. Pristojm sveti^ljud- , sfcih odborov morajo dajatd aira 1 vedjo pomoč ustreznim organom uprave, da bd se  čim popolneje in čim bolj  odgovorno seinarult z imovinsko pravnimii pirobletni med katerimi   zavzemajo  važno mesto  tudi  posU  sklep^anja  po-godb. Cim prej bo prišla ta po-moč in čim    boLj    sistenaabitna bo,  tem  manj     ponianjfcijivo&a bo pri sklepanju pogodb iin dru-gih   imovinsko   pravrmh   odno-sih.  To pa  bo  samo  zmanjšalo gmotno škodo, nepotrebne prav-dc dn sodne stroške.
Miloš Radovič