Poštnina plačana v gotovini Mamiioi', sobota 27. ovgrusfat MARIBORSKI Stev. 194 Leto. VI. (Xlll.) Cena 1 Din VECERNK Uredništvo In upravai Maribor, Alekoendrova cesta St. t3 « releton 2440 In 2408 bhaja raaen nedeljo In praznikov vsak dan ob 18. url i Velja mesečno prejemaa * upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din » Oglasi po seniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra** v Liublliial r Poitnl čekovni račun SL. 11.408 99 JUTRA 99 Vstop Rusije v svetovno politiko ZBLIŽANJE S FRANCIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. V zadnjem času se v svetovni politiki vedno bolj opaža aktivnost sovjetsko-ruske diplomacije. Kakor so sovjeti v notranji politiki lani in letos opustili veliko svojih okostenelih dogem, zlasti glede trgovine in zasebnega kapitala, lako se skušajo tudi v zunanji rešiti svoje mučne izolacije, opuščajoč agresivnost akcije tretje internacionale. Diplomatski stiki, ki jih je sovjetska diplomacija navezala v zadnjem desetletju, so bili bolj Poizkusi sodelovanja za najnujnejšo silo in tudi le z onimi državami, od katerih ki lahko imela ceneno in nenevarno ko-flst. Tu so bili v pr v i vrsti odnošaji s Turčijo in Italijo ter deloma Nemčijo, Kazvoj dogodkov je pa gospodom tovarišem v Moskvi pokazal, da te države in t njimi sklenjeni sporazumi ne morejo Zadostiti njihovim mednarodnim zahtevam, posebno ne svetovnotrgovinskim, ki so nedvomno najvažnejše in zato najnujnejše. Turčija je sicer neposredna soseda sovjetske Rusije in prijateljstvo z njo je za Moskvo važno, a gospodarsko je skoraj brez pomena in v svetovnem političnem koncertu silno slabotna. V Nemčiji, na katero je Rusija gradila zelo veliko, se ie v zadnjih dveh letih mnogo spremenilo. Prejšnje vlade, v kateri so imeli levičarji velik upliv, ni več. Na njeno niesto so stopili desničarji von Papen, general Schleicher in pruski baroni, bi iiifl je stik s sovjeti vreden samo toliko, kolikor jim lahko neposredno koristi. (Joplib čuvstev zavezništva med Berlinom in Moskvo že davrvo ni več. Preostala je torej le Še Italija. Italija je sicer de iure velesila, toda njena svetovno-: Gospodarska in svetovnopolitična moč 'khileka tii taka, da bi zadostovala vsem *ežnfam sovjetov. Z njo sklenjene pogodbe so prinesle Rimu več koristi ko Moskvi, poleg tega je pa fašizem gojil posebne postranske namene glede nilskega zavezništva in prijateljstva, ki se niso krili z onimi v Moskvi. Italiji je bilo najvažnejše to, da rovari proti Franciji >n njenemu svetovnemu vplivu. A tu so lirav sovjeti bili tisti, ki so imeli od tega največ Škode. Boriti se proti Franciji, pa bodisi tudi pritajeno in po ovinkih, ni 'ihka reč, še za veliko Rusijo ne. Tako se je moralo zgoditi, da so se sovjetski diplomati pričeli ozirati po novi orientaciji, in kaj je bilo bolj primernega, kakor iskati zvez s Parizom! lam so mogoče velike kupčije, mogoči so pa tudi veliki svetovnopolitičpi koncepti. Zato so z vso vnemo pritisnili na kljuko pariške vlade, in posledica je bila obojestransko dobra in solidna kupčija. Fran cija bo dobavljala Rusiji industrijske izdelke, ki so za. modernizacijo nujno potrebni, Rusija pa Franciji sirovine, ki jih sama nima ne doma ne v kolonijah, zlasti nafto, petrolej in bencin. Obenem so se sklenili in se še bodo tudi prijateljski politični pakti. Pakt o nenapadanju med Rusijo in Poljsko je že plod te francosKo-ruske politike! S tistim trenutkom pa, ko so se stiki med Moskvo in Parizom učvrstili, so se — logično — morali tudi že zrahljali z Rimom. Italijanska diplomacija je doživela nov hud udarec, zato je razumljivo vznemirjenje fašističnega tiska. Nujna potreba zaradi japonske politike na Daljnem vzhodu je pa prisilila sovjete iskati stikov tudi z naravno zaveznico — Ameriko. Interesi Rusije in ameriških Združenih držav na Daljnem vzhodu so popolnoma identični. Japonska imperialistična agresivnost ogroža enako Rusijo kakor Ameriko. Zato se je že kmalu po zb.ižanju med Rusijo in Kitajsko pričelo govoriti tudi o vzpostavitvi stikov Rusije z Združenimi državami. Spominjamo se zadevnega pisanja ameriških listov in številnih političnih predavanj. V washingtonski Beli hiši so sicer molčali, a nasprotovali niso. Najnovejše vesti pa trdijo, da so kolaboracija pripravlja tudi že uradno, dasi zaenkrat le tajno in zaupno. Tako nastaja na Daljnem vzhodu nov blok skupnih interesov in skupne taktike obrambe: Rusija, Kitajska, Amerika. Spričo novih namer Japonske v jeseni je to vsekakor zelo važen pojav. Interesi Italije se pa tudi tu križajo z interesi omenjene skupine, dočim sili nova zveza Anglijo iz sedanje opazovalne in neutralne vloge. Opredeliti sc bo morala tako ali drugače. Aktivno vmešanje Rusije v svetovno- Aktivno vinešanje Rusije v svetovno politiko spreminja torej precej temeljito stare konture, in to smo tudi že davno pričakovali. Nemčija pred važnimi odločitvami BEUTHENSKI OBSOJENCI NE BODO POMILOŠČENI. — POGA. JANJA NARODNIH SOCIJALISTOV S CENTRUMOM. — PRED ODLOČILNIM GOVOROM DRŽAVNEGA KANCELARJA. BERLIN, 27. avgusta. Dopisni urad zveze založnikov nemških časopisov je objavil komunike, v katerem pravi, da ni računati s tem, da bi prispeli spisi o razpravi in obsodbi v Beuthenu v Berlin pred koncem prihodnjega tedna. Na merodajnih mestih naglasa, da se je vlada dovolj dolgo upirala želji javnosti, naj bi uvedla proti terorju ostrejše kazni. Zdaj pa, ko je ugodila javnemu mnenju in uvedla ostre kazni, mora ostati trdno na svojem stališču in kaznovati krivce. Pogajanja med narodnimi socija-listi in centrumoni za koalicijo na Pruskem se neoficijelno nadaljujejo in pričakujejo uradni krogi, da bo končna odločitev znana že v četrtek. Na vesti raznih listov in javnosti, da namerava vlada uvesti 3% prisilno notranje posojilo, se uradno poroča, da o tem ni mogoče reči ničesar pred govorom državnega kancelarja, ki ga bo imel jutri v Ministru in ga bodo prenašale vse nemške radijske postaje, Napetost med Ameriko in Japonsko POSLEDICA GOVORA JAPONSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. JAPONCI POŠILJAJO NOVE ČETE V ŠANGHAJ. WASH1NGT0N, 27. avgusta. V ameriških političnih krogih je izzval veliko razburjenje govor japonskega zunanjega ministra Ušide, v katerem ie naglašal, da Japonska priznava vlado neodvisne Mandžurije, ker bi bil z osnovanjem ue-odvisne Mandžurije končan večni spor med Kitajsko in Japonsko. Trditev Ušide, da Japonska ni prelomila Kellogovega protivojnega pakta in da s priznanjem neodvisne Mandžurije, ne bo ogrožen pakt devetih velesil, se smatra v ameriških krogih kot odkrit napad na Društvo narodov. Pri tem se pa opozarja na to, da ameriška vlada ne bo pričela nobene akcije pred objavo poročila anketne komisije Društva narodov o položaju v Mandžuriji, ko bodo Zedinjene države morale nedvomno odkrito nastopiti proti japonski politiki v Mandžuriji. Posiedica tega pa bo vsekakor huda diplomatska borba med War.hingtonom in Tokiom. Po poročilih iz Šanghaja so se z japonskih vojnih ladij v šanghajskem pristanišču izkrcale mečne vojaške čete in ojačile japonsko šanghajsko posadko, češ, da morajo varovati tamkajšnje japonske podanike, ki jih kitajski ultranaclonali* stični elementi v zadnjem času vedno pogosteje napadajo. Posledice italijanskih vojaških vaj Polemika med rimom, parizom in Londonom. _ Italijani obrekujejo FRANCOZE IN ANGLEŽE. RIM, 27. avgusta. Fašistična Italija je v preteklih dveh mesecih v vsej jasuo-*t| pokazala svoje borbeno lice. To so Predvsem velike avlatičue manifestacije * Rimu, manevri vojne mornarice in le-telstvn v Sredozemskem in Jonskem teorju, vojaški manevri v Apeninih, ka-*j»r tudi taborenja fašističnih avangvar-i'stov iu fašističnih bojnih organizacij, * hudo zaključena v začetku septembra 1 velikimi sportno-vojaškiml vajami. Tega, kar je vsakomur jasno, fašistični ,sJt noče priznati, temveč ostro zavrača ‘Gtev nekaterih francoskih iu angleških 'tov. da izvaja Italija s tem generalno Mo za vojno. Fašistični listi uaglašajo, •7 sta Italiji sledili takoj tudi Francija 1 Anglija, katerih vojni mornarici sta Ae ni bilo tistega živahnega vrvenja, kakof prvi dve soboti v mesecu. Sejem za prašiče. Na sejem 26. t. m. so pripeljali 192 prašičev. Prodanih jih je bilo 87. Cen«: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 45—90, 7 do 9 tednov 100—130, 3—4 mesece sta* ri 150—250, 5 do 7 mesecev 300—350 8 do 10 mesecev 360—400 in leto stali 460—600 Din; kilogram žive teže (F 6.75, mrtve pa po 9—10.50 Din. Nenadna smrt. Sodna komisija, ki se je podala včerai popoldne na Meljski hrib, je pri pregled« trupla hlapca Bajerja ugotovila, da i* umrl zadet od srčne kapi. Poskus samomora. ^ V Mlinski ulici stanujočega strojevodl« K. C. niso pripravile družinske razm* re, ampak huda živčna bolezen do obupnega koraka, da si je hotel končati iW Ijenje. Snommialte te CMD Aretacija. Ko je prispel davi iz Gradca čevljarski pomočnik France B. rodom iz LogarovCi ga je mariborska policija na zahtevo tukajšnjega okrožnega sodišča aretiral1 Mož ima namreč kosmato vest. Dve ukradeni kolesi. Gostilničarjevem sinu Jošku Resnik« je bilo včeraj popoldne ukradono izpr^ neke trgovine v Vetrinjski ulici škof® novo kolo, vredno 1200 Din. Mladi Jošk® pa ni nič preveč žalosten, saj je imel k®* lo zavarovano pri »Kolozaščiti«. Kolo ukradli včeraj popoldne tudi trgovcu tenu Antončiču z dvorišča neke hiše' Slovenski ulici. Ljudska samopomoč v Mariboru naznanja, da Mihael Gassenburger * več naš zastopnik in nima pravice na^ rati članov za naše društvo. Urar in diplomiran optik Peteln se preseli s 1. septembrom iz Gosposk« ulice 5 na Grajski trg 7. Glej dana^ oglas! Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski je‘. čaj, Maribor. (Zasebno trgovsko učilišč®" Odobren od Ministrstva trgovine industrije v Beogradu. Zavod je na naj' boljšem glasu radi svojih odličnih nč®1 uspehov, izbornega učiteljskega zbor1 vzorne discipline, nadzorstva ter strokovnega ravnateljstva. Lastni dija^ internat, znižana šolnina. Prijave ustm®! no ali pismeno v trgovini v Slovensk* ulici 7, zraven trgovine Wogerer. Šob« programi brezplačno. Začetek dne 9. sef* tembra 1932. Glej tudi današnji inser® Hotel Halbwidl. Danes v soboto »jazz-kapela« v nedeljo jutranji in večerni koncert. v no prima po Din 8 liter. Odločilna nogometna tekma za driavno prvenstvi V nedeljo, dne 28. avgusta ob 17. uri na igrišču ISSK. Maribora v Ljudskem vrtu Gradjanski (Zagreb) ISSK. Maribor Predigra ob 15*30. uri GratSianski (Zagreb) mladina iSSK. Maribor mladin* Ob vsakem vremenu ^ V M a r i H 'o r ti, 'dne 27. VITI. 193?. Matlfiofsfti »VeČERNIK* Infra 5'tran 3 Dve razpravi pred kazenskim senatom RAZVALINA DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA. — ROPARSKI NAPAD V MESTNEM PARKU. Veliki kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obravnaval danes dopoldne težka primera, katerima je treba iskati ozadja v pomanjkanju Človečanske zavesti in v posledicah pomanjkljive medvojne vzgoje, ki je kriva, da so naše jetnišnice prenapolnjene z zločinci. Ni redek dogodek, zlasti v naših vinorodnih krajih ne, da se upre sin očetu ali materi in jo ubije, zgodi se tudi, da krvavo obračuna oče z lastnim si-r.om. V mesecu maju se je odigrala krvava drama v Dolnji Bistrici v Prekmurju med zetom in taščo. 33-letni posestnik Jože Peterec je živel pri starših svoje žene pod skupno streho. Kakor navaja obtožnica, se je Peterec, ki se je zagovarjal radi uboja, večkrat prepiral s taščo. Tašča Ana je bila zelo skopa ženska, ki ni privoščila lastnemu otroku koščka kruha. V zadnjem času pa so bili prepiri že na dnevnem redu. Kritičnega dne se je mudil obtoženec okrog poldneva pri svojem znancu, kjer mu je njegova žena postregla s pijačo. Tam se ni zadrževal dolgo, in ko je prišel domov, je našel taščo samo. Kaj se je nato dogodilo med njima, se točno ne ve, ugotovljeno pa .je, da sta se sprla in da jo je v prepiru zadavil. Lc obtoženčeva 9-letna hčerka Veronika, ki je pravkar takrat prišla iz šole domov in pogledala skozi okno, je videla, kako je vlekel oče staro mater iz veže v sobo. Stokanje in ječanje so slišali tudi sosedje, nekateri celo prav razločilo, kako je tašča prosila svojega zeta: »Pusti me. Joško, prizanesi mi, vse ti dam...« Drugi dan se je zet sam javil pri sodišču v Dolnji Lendavi. Pri zaslišanju je izpovedal, da sta se s taščo sprla, ker mu je vzela iz rok zajemalko, ko si je ho tel pripraviti kosilo. Z zajemalko ga je udarila po roki. Skočila sta si v lase in pri tem jo je sunil v prsa, da je padla in zaječala. Sodni izvedenci pa so ugotovili pri obdukciji močne podplutbe po vsein telesu, zlasti na vratu in podali mnenje, da je bila zadavljena. Pri današnji razpravi je obtoženec obtožbo v glavnem zanikal, priznal je le, da je taščo v prepiru sunil in da je padla. Vse zaslišane priče pa so olajšilno izpovedale za obtoženca, ki je bil obsojen na Borba proti vitki liniji AKCIJA ZDRAVNIKOV, DRUŠTEV IN VLAD PROTI STRAŠNIM POSLEDICAM VITKE LINIJE. dve leti stroge ječe in izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Obtoženca je branil dr. Makso Šnuderl. Roparski napad v mestnem parku. Pred petimi sodniki pa so sedeli na zatožni klopi 23-letni Avgust Rebernik, pekovski pomočnik iz Gornje Voličine, 27letni delavec Feliks Likovec s Pobrežja in 33-letni delavec Anton Kramer, stanujoč na Ptujski cesti v Mariboru, obtoženi, da so v noči na 4. maja napadli in oropali posestnika Franceta Schafferja. Vsi trije obtoženci so pa imeli na vesti še druge grehe, saj so znani mariborski postopači, zmožni hujših zločinstev. Ta sumnja jih je spravila na zatožno klop, sicer jih ni nikdo videl in jih tudi napadeni Schaffer pri soočenju ni spoznal. Prvi obtoženec Rebernik ima na vesti več zlobnih poškodb. Razbil je nekemu gostilničarju vrata, svojemu znancu Vincencu Žolgerju pa je odgriznil v prepiru palec. Najrajši so se vsi trije zadrževali v gostilni »Pri Roži«, kjer je bilo njihovo zatočišče. Tam je izzval Rebernik v družbi svojih pajdašev več pretepov, ki so vsi navadno končali krvavo. Bil pa je obtoženec Rebernik že 10 krat kaznovan in je že precej dni svoje mladosti zabil v jetnišnici za svoje zločinske podvige. Roparski napad v mestnem parku, ki je izzval takrat ogorčenje meščanov, je skrivnosten v toliko, ker je napadeni Schaffer pozneje pred sodiščem zanikal svojo izjavo, ki jo je bil podal pri policiji, in izjavil, da sta ga napadla poleg onega, ki ga je spremljal, samo dva moška in da so ga oropali le 50 šilingov. Razolg, da je policija osumila roparskega napada navedene obtožence, so indirektni dokazi. Policijski agenti so pri obširnih in temeljitih poizvedbah dognali vse polno momentov, ki težko obre-menujejo vse tri obtožence in so se ti momenti pri dokaznem postopanju izkazali resnični. Na predlog branitelja dr. Šnuderla pa je bila razprava preložena, ker glavna priča Schaffer iz Gradca ni bil navzoč. Velikemu senatu je predsedoval vss. g. Lenart, prisedniki so bili gg. vss. Zetnlllč, okrožni sodniki dr. Čemer, Kolšek in dr. Adamič. Obtožnico je zastopal državni tožilec g. dr. Dev. Moda je gotovo prav, tako stara kakor je staro človeštvo: vsaka doba je imela svojo, le da se niso tako naglo spreminjale, kakor se dandanes. Ozadje mode je čisto preprosta spekulacija tekstilne in slične industrije. Sedaj se menja ženska moda vsaj štirikrat na leto, spomladi, poleti, jeseni in pozimi. To spreminjanje je sicer drago, a osvežuje siceršnjo enoličnost in daje našemu nežnemu spolu večjo privlačnost. Moška moda se spreminja mnogo manj in navadno ne po letnih časih. Do pred nekaj leti se je omejevala moda samo na obleke, klobuke, čevlje, rokavice, nakit in pričeske, torej na stvari, ki se dajo poljubno menjati. Tedaj pa se je lotila naenkrat tudi — teles! Zahtevala je takozvano »vitko linijo«, kakor da bi se dalo človeško telo po mili volji krajšati ali daljšati, širiti ali krčiti. Zaradi te blazne modne zahteve so se pričele za ogromno večino žensk strašne muke. One z »vitko linijo« so se morale paziti, da sb ne zrede, one, ki te »vitke linije« niso imele, so pa morale delati vse mogoče nenaravne kure, da bi jo dobile. Ker je za ogromno večino naših deklet m žena zdravniška pomoč pri ustvar janju ali ohranitvi »vitke linije« predraga in tudi nimamo potrebnih specialistov, so pač segle po samopomoči. Pri-čeie so čisto preprosto stradati. Nekaterim je to »kuriranje« tudi res pomagalo, drugim je pa samo uničilo zdravje, in te so v ogromni večini. Razni izsledki dokazujejo, da je skoraj 80 odstotkov sedanjih mladih deklet in deloma tudi žen zaradi »vitke linije« izgubilo zdravje. Na prvem meshi_so tu pljučne bolezni, slabokrvnosti in bolezni prebavil. Tako je zaradi te blazne mode pokvarjena že skoraj cela generacija naših žensk. Pogubne posledice se kažejo tudi pri nas v Sloveniji in v Mariboru, o čemer bi lahko naši zdravniki marsikaj povedali. Nevarnost, ki je s tem nastala ne le za sedanjo generacjo, ampak zlasti tudi za potomstvo, ki ga bodo rodile te zaradi mode docela pokvarjene matere, je prestrašila že neštete sociologe, zdravnike, državnike itd. in z vprašanjem te norosti se ukvarjajo celo tudi že ministrstva za narodno zdravje in vlade. Tako je n. pr. nastopila italijanska vlada silno energično proti umetni »vitki liniji« in pripravlja o tem tudi zadevni za- kon. V Nemčiji, kjer stvari sicer ni vzela v roko vlada, so se osnovala že nešteta društva za pobijanje tega zla; isto-tako na Francoskem, Angleškem, v Španiji in drugod. Špansko ministrstvo za narodno zdravje je celo tudi samo pričelo borbo proti nenaravni, umetni »vitki ;iniji«. Osvojilo jo je nadalje prosvetno ministrstvo, ki kontrolira študirajočo žensko mladino. Posledice se že opažajo; blazna moda »vitke linije« se umika in uspeh je že tolikšen, da je sedaj proglašena moda »polnih teles«. »Bogomoljke ali špelice«, odnosno »preklje«, kakor jim pri nas tudi pravimo, že izginjajo z ude. Na njihovo mesto prihajajo polne in zato tudi zdrave ženske, ki bodo dale čile potomce. Le pri nas se doslej za ta velevažni problem še nihče ni brigal in tudi moda »polnih teles« do nas še ni prodrla. Bilo bi zato vsekakor prepotrebno, da bi se pričel boj proti nenaravni, umetni »vitki liniji«, pogubi naših hčera, sestra in žena. Sodelovati bi pa morali pri tem našf zdravniki in vsi oni, ki so dolžni skrbet; za zdravo sedanjost in bodočnost našega naroda. Morda bi pa kazalo ustanoviti po tujem vzoru tudi društvo za pobijanje umetne »vitke linije« ali pa bi tc nalogo prevzelo že katero obstoječe žensko društvo. Odgovornost pred bodočnostjo nam to nujno veleva! Romantičen fttrt »Vedeti morate, gospodič«*, d* ta mladih nog prav zal dečefc: no, so me ziočesta cieart zamenjali.« M « K. Višnjakov: Buhara Zvoki so se neopaženo, komaj slišno tihotapili v sobo, ki jih je bila nazadnje Polna. Prelivali so se, gostoleli in čudno cvrčali ter sc po nevidnih stopnicah vzdi govali čedalje višje, na najvišji noti pa mahoma umanjkali in izginili. Tišina za njimi je bila neobičajna, tegobna. Že čez nekaj sukund je spodaj spet za-treščalo, zarjovelo, zatulilo, zacvililo. Kakofonija, ki je imela ritem. Nevidni orkester je grmel v nenavadno jasnem, sekanem tempu, ki je čudil nenavajeno uho z malo čudnim, pa vendarle bodrim maršem. V naglici sem se oblekel in stekel na ulico. Stara Buhara! Najbolj zapadno mesto Uzbekistana, obenem pa najbolj na vzhodu srednje Azije. Ozke, krive ulice, visoke, v celem Uzbekistanu najvišje stele hiš; pisane, živopisne noše svetlih plaščev in drsajočih sandal; v nebo strmeče pšice minaretov, podobnih tovarniškim dimnikom. Stojim pod znamenitim, Ponosno vitkim, v pesmih in filmih proslavljenim »minaretom smrti«; če pogledam nanj, se mi kar vrti v glavi. Na minaretu gnezdijo štorklje, važni čuvarji tisočletnega miru, varuhi nespremenljivost obstale kulture. Zamišljeno dremljejo .udovito lepe in vitke mošeje, madrasi n zateglo kličejo mujezini-suffi vernike * molitvi. h*» o VSG|n rnestu so razmetani bazeni — s.Uzi. prav sredi mesta pa je znameniti v°Pničasti »Labi-hauz«, vodni rezer-0ar Starc Buhare. Ko se nagledaš mo- šej in minaretov, poiščeš druge vtise vzhoda, bolj starodavnega ko koran, ki je toliko stoletij gibal in ohranjeval njegovo življenje. Po obročastih stopnicah »Labi-hauza« hodijo množice nosačev vode s čudnimi korci in z mehovi na rami, se spuščajo k vodi, hitro in spretno jo načrpajo, zlivajoč jo v kozarce kar preko rame, in odhajajo. To so »maško-pi.« Zadišalo je po svetem pismu, spomin oživljajo povesti o Abrahamu, Izaku in Jakobu, o Sari, Raheli in Liji, o mehovih in korcih. Koliko stoletij je bilo še treba, da je opravil zmagoviti koran svoj pohod! S počasnim* umerjenim korakom odhajajo maškopi, da poškropijo ulice iz mehov. Da, stara Buhara je ohranila svetopisemsko ozračje, obenem pa je nema priča pravljičnega veličja svetlega emira, mesto, v katerem mrgoli mošej in ma-drasov, dvorcev, minaretov in hauzov, zgrajenih pred stoletji, trdnjav'in trgov, ki so do zadnjih let kazali isto tisočletno sliko življenja, mesto, prepreženo z zanimivimi razvalinami, ko maškopski meh z zaplatami. Kaj res vre v teh mehovih novo vino? Nehote osupneš pri tej misli, če pogledaš množico »muli«, starokopitnih orientalskih trgovcev, pravovernih muslimanov, vdano-pokorne ženske v mračnih parandžah In vso množico ogromnih ži-vopisanih turbanov, med katerimi se smu kajo plahi Židi, črno oblečeni, kakor da bi žalovali. Na ulico me je torej Izvabilo trdovratno grmenje bobnov, rjovenje »karnajev« — neverjetno dolgih trobelj — in žviž- ganje flavt. Tudi vsi ti zvoki so tako moč no sorodni svetopisemskim! Po ozki uličici mimo mojega »hotela« (hotel »Uzbekistan«, splošno dostopne cene, vsa udobstva tik ob lekarni) se giblje množica Uzbekov, Tadžikov in Rusov pod vihranjem rdečih zastav, ki se jasno odbijajo od modrine neba in sivine zidov. Na zastavah so napisi v arabskih krivuljah in latinici. To je sprevod »so-botnika«, ki gre v fabrike bombaža, da očisti semensko zrnje »čigita« ali črnih semen »karačigita«. Poševna kampanja srednje-azijskega bombaža, pripravljanje semena, ki se potem razdeli poljedelcem — »dekhanam« Uzbekistana. Po sprevodu se čuti vrenje novega vina v starih mehovih. Danes je petek. Na trgu so siloviti prepiri. Židje in Židinje razburjeno gestiku-lirajo, psujejo, kričijo in se pehajo v vrstah, boječ se, da odidejo praznih rok. Riba se prodaja 1n kateri Žid more biti pred praznikom brez okusno pripravlje, ne, prijetno dišeče ribe? I zadnji Mohikanci Aškinazi, i uzbekizirani bradači — Sfarditi — vsi buharski Židje enako silno verujejo v Jehovo, spoštujejo dan sobotni in praznujejo petek z ribo. Na trgu kipi še polno življenja starodavni Iztok. Pa tudi na trgu so že novi glasovi — ropotanje avtomobila, ki je na trg pripeljal ribe, ki so jih doslej prinašali velblodi. Avtomobil postaja čedalje pogostejši gost. Ena sama lastavka pa še ne prinaša pomladi in tudi avtomobil kaj nerodno izpopolnjuje in obenem moti sliko vzhodnega trga, njegovo sopenja pa se izgublja med rezkimi kriki barantačev. S severne strani mesta zatuli sirena Tudi to je glas nove pošasti, ki grozi starodavnosti. To je glas nove tovarne — sviloizdclovalke, ki se je utrla med bu* barske obrti. Tudi devetsto delavcev je izsesala iz ljudstva in jih postavila v novo, staremu življenju sovražno ozračje, razgibala je orientalsko lenobo in oskru-njajočc razsekala dan in ure v nepremična stoletja na hitro spreminjajoče se dni. V starem buharskem mehu so zakvaše-ne drože, ki motijo in kalijo mir pravo-vemikov. Stopim v koloritno, eksotično mošejo. Namesto arabestc oplazijo oči živahni plakati, namesto vernikov, razprostrtih po tleh pred veličjem prerokove besede, ps nekaj sto parov črnih, mladih oči, ki poslušajo molitev nenavadnega mulle, predavatelja o načrtu kolektivizacije pridelovanja bombaža. Mošeja ni več mošeja, ampak klub. Na mize so pravkar prinesli novo številko časopisa »Azad-Buha-ra«. In če me je prihod iz Evrope v Buhara vrgel za stoletja nazaj, n*s vstop v ta »mošejo« v hipu prestavi v najmodernejšo atmosfero socialnih razglabljanj. Po življenju srednje Azije se poteguje brazda za brazdo. Vzhod medli, Izginja. Vsebina njegovega življenja se spreminja, umikajoč se novemu, četudi čudnemu pojmovanju, korak za korakom. Od vzhodne pravljice ostajajo samo platnice, od starodavnega reda samo zidovi, od prerokove besede samo lupina čudovito lepili mošej. Moška rpi s svojimi mehovi se že umikajo na ulici avtomobilu in no morejo več zadušiti s svojimi brizgi prahu izpod njegovih koles. HSHB5fcETWI V M 5 f 1 5 f ii, to e 27. Vlil. 1932 Pohrski Areh no Ruška Dober čeve3J, se pravi biti dobro obut! rejšetarita o prpravah teiejsne potrejbe, o paragrafah no o muzikantah na ohceti. Areh potegne svajo škrilasto glavo alzko med rame, se nagne naprej in pravi Ruški, na kukrl: Trejba je, de se oh-oetni odbor na mouč hitro kup posadi no usč potrejbne rejci no dobroute za teiejsne potrejbe gostovdjnarou kup spravi. — Srouve dobroute niso za jejst’ no se mar’jo prej kuhat’. Potrejbno bo, de se pouleg maje lastne pejči postavi še ena vel’ka za kisle župe no za honiga rečenega pa že kar spečenega srjaka. = Če toti kerlc naših zaprseženih ja-grou nejče počakat’, naj pošle odbor u Mali Beograd po testiga divjiga louca no 'jegove brihtne kamarade, ko jim je jams vun ’z žakla ušou, pa so zatou ukradli Marbrožanom od čehou predano nevejsto no jo zavlejkli grta u Rau-barske pejči, de ni b’lo več nej besejde, nej duha nej sluha o 'jej. — De ne pozabim: potrejbna bo še ena srejdna pejč za bogance, narbol žmah-no špižo pr’ Pohrcah no Kobancali, na-zadno še ena mala za črno turško gift, ko je poslejdna pomouč za te stare grejšnike. = Todi s krčmarijo bo ne vel’ki križ. Ena sama krčma ne bo kous usč žejne napojit’. — Bomo pa pod firmo »Pr Gladounem studenci« še eno krčmo za suhe krofe gr postavili. Todi gospoud Žabogoj bo mogo dobit’ koncesjon spoud pod Romanovo pejčjo. = Ti si sila zlo zastopna no boš usč daro vun spelala. Meni pa se zdi potrejbno, de bo mogo odbor cejlo ohcet še s paragrafami zažihrat’. Jake le misli 'mam jaz: ta prvi paragraf naj potrdi, de 'majo usi gostovajnari glihne dolžnou-sti. Ta vel’ki, ko 'majo vsaj svaj gnar skrit zuna’ za ploutam, ga mar’jo spravit notr nazaj. Ta mali mar’jo prešnofat’ svaje n&gavice no use ženske šurce. Usi brez izjejme mar’jo tel’ko gnarja na ohcet prnest’, kel’ko ga glejštajo. Kiri ga pa nima, si ga naj tak’ 'zposodi, de niši ne vej, al’ tak’ nadruka, de ga rie polo- vijo. Drugi paragraf naj da usim glihne pravice. Us6k si lehko 'zbere, kar 'jegove-mu nousu diši, prjetno douta po krofi šegeče, u želodci ne tiši no člaveka na duhi no na telejsi poživi. U tem trejtjem paragrafi naj bo takle reččno: kiri kčne plača po pošte’ji al’ de pobegne z gn&rjami krez prag, tčstiga se nalada notr u raketo no pihne skuzi štratošfero na mejsnc. Če bi rakete ne b’lo pr rakah, pa se ga kar s srabotom prpne na to prvo hojko. Paragraf štrti naj brez usmile’ja prepovej usok raus no kaus med gostovaj-nari. Usak, magari de se pretejple z ga-limi rakami, bo na licu mejsta razorožen no vun 'z naše gostovajnarske družbe krez kance na frišno luft postaulen. Samo klafute ’z čiste lubejzni do kirigakoli bližniga člaveka so fraj usoke kazni, pa todi usoke takse no trošarine na kazn. Ta zadni paragraf naj govori o spo-doubnem obnaša’ji u dvejh rejčah: a) če si kiri gostovajnar dovoli tel’ko dobrout, de ga nazaj grta u krof šegečejo, mare prstopit’ k mutastim muzikantom, ko 'majo za štrument metlo; b) gostovajna-ri, use eno, al’ moške al’ ženske nature, ne smejo u nagi koži pokanci hodit’, nej okol’ skakat’ al’ podougem ležat’ no se gdrit’. Kiri al’ kira bi toti paragraf pre-stopo al’ prestopila, se mu bo al’ se ji bo koža na živem telejsi licitirala. Od nabraniga gnarja dobi nagrado usok, kiri kako tako nedeviško deja’je koj hitro po svaji smrti naznani posvetnemu Biro-kraciju, al’ kako ’zgub’leno devištvo najde no ga še frišniga na prstojnem gmajnskem predstojništvi odrajta. — Na toti furm mar’jo ludi na ohceti pr pameti ostat’. Če dobi ohcetni odbor še pametne muzikante, pa bo use daro. Rada bi le vejdla, kire ti sam narbol ob-rajtaš. = Med temi pravimi muzikantami, ka špilajo na štrumente, no takimi, ko špi-lajo poliko po svejti, je zlo no malo pravih svejtnikou. Pa če bi bilo trejba volit’ bi izbrao naše r -zikante, ko so u domači fari no za nas dosti lejpo no pošteno špilajo. — Jim na pomouč bi naj prišo še testi mejhec, ko zna todi tak’ lejpo zapet: »Jaz sn Vodouni Juri, u Skomri sn doma, u raztrgani kočuri, štir’ vokenca ima«, al’ pa hono o smounčkih paurili: »Ko sn holcara 'rnela, sn tolare štela, zaj paura imam, pa mouko petlam.« = Vidiš, Ruška, tak’le bi se na testo nedelo, tega štrtiga honiga mejsnca no pred kancom totiga svejta usč staro no mlado kup znašlo no bi usi u lejpem spomini na najino mladoust preživeli neh par vesejlih vuric. Na Ruško so narejdle tote besejde ka-mejnosiviga Areha sila glabak’ utis no so 'jejno od sounca lesejnorjavo lice zalile take goste souze, de bi gnale Can-drovo mašinžago. Oglejte si izložbe! w Zalostinka pasjih dni Za Boga očeta, Duha in Sina, kakšna je to vročina! ^olnce nesramno greje, Majdič le na otoku se smeje. Vsa povaljana že je mivka, ptica v grmu že žalostno čivka. Toliko v vodi je vročih teles — vrisk njih sega že do nebes. Majdič pa muza se, toči in toči, da ustreza množici vroči. Naj vendar že odkod zaveje, vrag ga je dal — kakšen hladnejši val! Saj dalje več iti ne more; kade se visoke gore in naše lepe doline od pasje vročine... Kje so ognjegasci, kje so žejegasci, da nam dajo vsaj malo hlada? Saj smo vsi leni ko klada, saj vsak človek že gine od te vročine ... Toplo je pivo in vino; prevroče hodit je v kino. Vrag te dal — kje si, hladnejši val? Hodiš s Piccardom po stratosferi? Tu doli pa človek sladoled žeri, k v dolini, ff tej vročini! O, predolgo si že izostal, hladni val. Pomakni se v naše doline, reši nas pasje vročine, da slaba nas volja mine! -o-k- Poljčane Smrt za življenje. Ko je prignala te dni pastirica posestnika Fuksa, po domače Hojnika iz občine Brezje tik Polj čan živino s paše domov, je gospodar takoj zapazil, da jc eno izmed krav »na pelo«. Da ne bi prišel ob živinče, je ves v skrbeh takoj poslal po soseda Florjan čiča, ki se je razumel na take bolezni in bil splošno znan kot nekak domači ži-vinozdravnik. Ta je res kmalu prišel s svojim inštrumentom ter kravo dregnil, da ji je takoj odleglo. Nevarnost je bila s tem rešena, toda pri tem ravnanju je živinče močno zabolelo. Zato je z vso silo sunila z zadnjimi nogami in zadela 601etnega Florjančiča s tako silo, da je na mestu obležal in ker ni takoj iskal pomoči, za notranjimi poškodbami po 36 urah v hudih bolečinah umrl. Nena. vadna smrt je vse hudo pretresla. Pokojnik zapušča vdovo z 11 otroci. Udarjen pa je bil radi te nesreče tudi Hojnik, ki je dan pred tem dogodkom klal lepo rejenega vola in mesa ni mogel prodati, ker so ljudje raztrobili, da prodaja meso poginule krave, ki je še danes živa in zdrava v hlevu. V poročilu »Ustanovitev strelske družine v Poljčanah« je pomotoma izostalo, da je bil voljen v odbor tudi pekelski župan g. Medved. Zakon o gasilcih. Ministrstvo za telesno vzgojo pripravlja zakon o gasilcih, po katerem bo izvedena unifikacija vseh gasilskih organizacij in tako izvedena močna in enotna organizacija, ki bo mogla uspešno delovati za povzdigo te humanitarne in nacionalne ustanove. Vilko Blatnik trgovina čevljev, Gosposka ulica 1 ima na zalogi najmodernejše čevlje in najboljše kvalitete po najnižjih cenah. 2775 V večnem ledu in snegu RUSKE EKSPEDICIJE PO SEVERNEM LEDENEM MORJU. Letos je objela severne polarne kraje nenavadno živahnost. V zvezi s »polarnim letom« je število ekspedicij v »po-arni krog« tako zelo naraslo, da presega skupno število vseh dosedanjih po-arnih odprav. V arhangelskem pristanišču se je dolgo zelo pridno delalo na pripravljanju in opremljanju ladij, namenjenih za znanstve na raziskovalna potovanja po Belem mor ju. Arhangelsko prebivalstvo je z velikim zanimanjem spremljalo odhod ledolomilca »Sibirjakova«, ki ga čaka zelo dolga pot, na kateri bo skušal v eni sami plovni sezoni doseči Vladivostok. Na ta način se skuša zvezati evropski in azijski del zveze sovjetskih republik po najkrajši, pa tudi najtežji morski poti. Vodja odprave na »Sibirjakovu«, pro-esor Wiese, je dal listom z ledolomilca naslednji zadnji radijski interview: »Na vprašanje, če bomo izvedli zadano nam nalogo in 62 bomo v eni sami navigacijski sezoni desegli Vladivostok, morem za sedaj odgovoriti kategorično z »da«. Led ima to zahrbtno lastnost, da menja pogoje poti že v kratkem času nekaj ur; zelo važna pa je okoliščina, da je ledolomilec »Sibirjakov« odplul na pot prav sedaj, ko je tehnika polarne plovbe tako zelo napredovala. »Sibirja-cov« sam je zgrajen tako močno, da bo nedvomno zmogel pot, ki je doslej še ni mogla premagati nobena podobna polarna ladja. V širše raziskovalne namene ima »Sibirjakov« na svojem krovu tudi posebno letalo.« Skoro istočasno s »Sibirjakovom« je od plul na odprto morje tudi ledolomilec »Rušanov«, ki nosi na krovu novo moštvo za Severno zemljo, kjer bo zamenjalo tamkajšnje nameščence meteorološke postaje. Na Severni zemlji bo ob tej priliki ostala tudi »najsevernejša ženska sveta«, nova načelnica posadke tamkajšnje meteorološke postaje N. Dem-mejeva. Letošnjim arktičnim ekspedicijam se pridružuje še hidrografska ekspedicija na ladji »Tajmir«, ki odhaja v severno-vzhodne dele Karskega morja. Ladja »Tajinir« je dobro znana še z mnogoštevilnih svojih prejšnjih polarnih potovanj, tako, da je v polarnih odpravah že star strokovnjak. Že leta 1913. je pristal »Tai-mir« na Severni zemlji. V letih 1914 do 1915 je napravil skupno s parnikom »Vaj-gačem« znamenito zgodovinsko vožnjo po severni morski poti iz Vladivostoka v Arhangelsk, torej prav obratno, kakor plove letos »Sibirjakov«. Tudi v zadnjih letih je napravil »Tajmir« več polarnih voženj, ki so imele večinoma znanstveni: značaj. Letošnjo ekspedicijo na »Tajmi-ru« vodi hidrograf A. M. Lavrov. Glavna naloga ekspedicije' je, da razišče najtežje dele severne morske poti, predvsem oni del, ki vodi ob obali Tajmirskega polotoka. Poleg tega bo ekspedicija raziskala celo vrsto morskih tesni, izmerila morske globine, fotografirala obalo in naposled ugotovila astronomske in magnetne točke. »Tajmir« bo ostal v polarnih krajih po dosedanjih dispozicijah približno 3 mesece. Ni pa izključeno, da bo tamkaj tudi prezimil. Za vsak primer je ekspedicija preskrbljena z zadostno hrano in zimsko obleko. Četrta polarna ladja, ki bo v prihodnjih dneh odplula iz arhangelskega pristanišča, je ledolomilec »Maligin«. Komaj se je vrnil z dolge, nevarne in utrudljive poti na Franc Jožefovo zemljo, že bo v. nekaj dneh krenil na novo potovanje s turisti in člani znanstvene ekspedicije. Naloga te znanstvene ekspedicije je zgraditev najsevernejše radijske postaje na svetu, ki bo postavljena na Rudolfovem otoku. Vodja ekspedicije na »Maliginu« je znani profesor in polarni potovaleo N. V. Pinjegin, ki slovi tudi kot eden najboljših polarnih slikarjev. Doslej je napravil že več krasnih in dragocenih slik polarnih krajev. Jutri igra Gradjanski v Ljudskem vrtu za državno nogometno prvenstvo s ISSK Mariborom. Ime Gradjanski je v ozki zvezi z zgodovino in slovesom zagrebškega nogometa. Kaj je Gradjanski? Moštvo, ki zna igrati prvovrsten nogomet in se boriti. To sta dva načina igre. Lepa igra brez borbenosti je za zmago premalo. Gradjanski pa je edino zagrebško moštvo, ki združuje ti dve lastnosti. Nastop Gra-djanskega je že sam ob sebi senzacija, ki je še pomembnejša, ker bo to slavno moštvo igralo s ISSK Mariborom odločilno tekmo v prvi ligi za državno prvenstvo. Od jutrišnje tekme zavisi ali bo ISSK Mariboru uspelo, da bo tudi 011 imel besedo pri ožjem tekmovanju. Gradjanski dobro ve, da je ISSK Maribor nevarno moštvo. Zato pripelje s seboj svoje prijatelje, da mu pomagajo v ostri borbi. Razumljivo je namreč, da hoče Gradjanski svoj naskok še povečati in se s tem plasirati na prvem mestu. Brez upanja na zmago seveda ni domače moštvo. Ako zaigra tako, kot v zadnjih tekmah, mora zmagati. Gradjanski ne bo imel lahkega stališča. Mariborski fantje bodo pač morali zaigrati Čilo in energično, ponoviti igro iz tekme z graškim prvakom GAK in uspeh ne sme in ne more izostati! Tekma bo ob 17. na Igrišču ISSK Maribora. Predigro ob 15.30 odigrata mladini Gradjanskcga in ISSK Maribora. Obe tekmi se odigrata ob vsakem vremenu 1 Sokolstvo REDNI OBČNI ZBOR MOLNP V MARIBORU bo v nedeljo 4. septembra ob 10. dopoldne pri »Orlu«. Iz LNP. MO Maribor na zahtevo JNS in poziv LNP v službenih objavah LNP v »Jutru« od 13. VIII. t. 1. ni vposlal zapisnika o zaslišanju igralca Najžerja (ISSK Maribor), zato se MO izreče ukor. Zaslišanja imenovanega igralca izvrši zvezin delegat v nedeljo 28. t. m. v Mariboru, kateremu naj se predstavi gospod Najžer po odigrani tekmi Maribor:Gradjanski. Okrožno prvenstvo v odbojki. V sredo 24. t. m. je bila zadnja od-bojška tekma za prvenstvo mariborskega sokolskega okrožja, in sicer med Sokolom Maribor II (Pobrežje) In Sokolom Maribor III (Krčevina). Pobrežje, ki jo že prej odpravilo vse ostale nasprotnike, med njimi tudi renomirani Maribor I, J® po trdem boju zmagalo nad Krčevino (11:15, 15:9, 15:11) in si s tem priborilo naslov prvaka okrožja. Tekmam je prisostvovalo precej gledalcev. Sokol Maribor II, Pobrežje ima svoj letni nastop v nedeljo 11. sep* teinbra. Takrat bodo že vse ostale edi-nice svoje nastope absolvirale. zato se nadejamo lepega obiska. Ljubljanski velesejem KAJ NAM BO POKAZALA LETOŠNJA »LJUBLJANA V JESENI« Letošnja velesejtnska prireditev »Ljub-liana v jeseni«, na katero se z vso vestnostjo in ljubeznijo pripravljajo mnogoštevilni sodelavci, nam bo podala nov dokaz marljivosti in kulture našega naroda. Ta prireditev bo niz razstav kulturnega in gospodarskega značaja. Kmetijska razstava bo obsegala strokovno-po-učni kmetijski oddelek, sirarsko in mlekarsko razstavo, razstavo jajc, čebelarsko razstavo in sejem za med, zelenjad-no razstavo, vinsko razstavo in sejem. Priključena ji bo razstava goveje živine montafonske pasme, ki jo priredi 3. in 4. septembra živinorejska zadruga »Jugo-montafon« in pa razstava perutnine in kuncev, ribic in ptic, ki jo priredi društvo rejcev malih živali »Živalca«. Pripravlja se tudi velika razstava plemenskih konj. Seveda na kmetijski razstavi ne bo manjkalo poljedelskih strojev in orodja. Razstavo čistokrvnih psov vseh pasem priredi dne 8. septembra Ju- goslovanska kinološka zveza. Razstavljenih bo preko 300 teh najzvestejših spremljevalcev človeka. Alpinska razstava bo zelo zanimiva in slikovita. V dio-ramah, modelih in slikah bodo prikazane naše ponosne planine v letnem in zimskem času, njih rastlinstvo, živalstvo in kamenje, koče in zatočišča, oprema al-pincev in gorskih lovcev, smuški šport, plezalne ture itd. Sodelujejo- vsa naša športna in planinska društva in klubi ter naša univerza po svojem botaničnem, geo loškem in meteorološkem institutu. Alpinski razstavi bo priključena tujsko-prometna razstava, ki jo organizira tuj-sko-prometni svet banske uprave Dravske banovine. Že lanska taka razstava na velesejmu je zadivila vse obiskovalce, letos pa bo prikazan še nov material. »Razstavo slovenske knjige« prirede letos prvič slovenska založništva in knjigarne. Obiskovalcu se bo nudil lep pregled plodonosnega dela zadnjih deset let na knjižnem trgu. Umetnostne razstave na velesejmu so že dobro poznane. Letos pa bo prirejena razstava upodabljajoče umetnosti »Žena v slovenski umetnosti«, na kateri sodelujejo malone vsi pomembni slovenski slikarji in kiparji. Fotoklub v Ljubljani priredi jugoslovansko-ama-tersko razstavo umetniških fotografij s sodelovanjem najboljših fotoamaterjev iz vse države. Naše vrle gospodinje prirede veliko razstavo »Domače ognjišče«, ki bo prikazala pregled gospodinjskih šol, skavtske organizacije, telesno nego gospodinje, počitniške domove, prehrano, preproste in moderne plinske in električne kuhinje, tehnične pripomočke in potrebščine v kuhinji, pripravljanje kuhane in sirove hrane pred očmi obiskovalcev, konzerviranje in vkletenje sadja in sočivja, higijeno v kuhinji itd. Tako bo ta razstava najnazornejša učiteljica našim gospodinjam in njihovim pomočnicam. Industrijski in obrtni oddelek jesenskega velesejma bo obsegal pohištvo in stanovanjsko opremo, živila, radio in nešteto izdelkov za dnevno uporabo in pa se- zonskih predmetov. Lepo obrtno razstavo priredi tudi naša zbornica in pa v lastnem oddelku tudi oddelek za pospeševanje obrti naše banovine. Kot posebni prireditvi za časa jesenskega velesejma omenjamo revijo narodnih noš, ki bo 4. septembra in pa tekmovanje slovenskih harmonikarjev 11. septembra na ve-lesejmu. Obiskovalci imajo na podlagi velese-jemske legitimacije polovično vožnjo in naj ga ne bo med nami, ki si ne bi ogledal te prireditve. Saj bo ta razstava plod tisočih pridnih žilavih rok kmeta, delavca, obrtnika, gospodinje, kulturnega delavca in znanstvenika. 25.000-letna umetnina. Neka arheološka ekspedicija leningrajske akademije znanosti je naletela pri znanstvenih izkopavanjih v kavkaški vasi Sargarionu na redek grob iz kamnite dobe. V grobu je našla tudi zanimiv koščen kipec, izrezljan iz velikega mamutovega zoba. Znanstveniki cenijo starost te umetnine na najmanj 25.000 let. Iščem mesto kavarniške kuharice, začetnice, prvi mesec grem brezplačno. Naslov v upravi »Večernika«. 2765 Gladki sadjevec | dobite od 5 litrov naprej po Din 1 in 1.50. Koroška cesta 106. 2758 Na prodaj dve veliki steni s steklom in vrata za verando za Din 400. Betnavska cesta f št. 1, Maribor. 2766 Na prodaj paviljon za 9 družin čebel. Dve družini sta že notri, stroj za vejanje medu in 6 košev za Din 1100. Betnavska cesta 1, Maribor. 2767 Kolesarji! Važno pred tatovi koles! Vaše opravke lahko opravljate brez vseh skrbi, če shranite vaša kolesa v novo urejeno shrambo proti odškodnini Din 1 v mehanični delavnici Justm Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. št. 14. 2768 Vinotoč Vaupotič v Košakih otvorjen. Rizling Din 6.—. 2744 Lepo opremljeno solnčno sobo s separiranim vhodom, uporabo kopalnice, oddam za Din 200.—. Popovičeva ulica 3/1, pri kadetnici.. 2784 Dobro ohranjene šolske knjige za enoletni trg. tečaj poceni prodam. Ivanka Kos, artiler. kasarna, Stritarjeva ulica 30. 7261 Dva mala lokala za pisarno ali obrt tik kolodvora oddam. Aleksandrova cesta 48. 2763 Stelaže s steklenimi vrati 2x3, pisalne mize, mize in razne druge stvari prodam takoj. Aleksandrova c. 48. 2762 V Mariboru! Sprejme se dva dijaka v bližini srednjih šol, prvo nadstropje, solnčna soba, kopalnica, prvovrstna hrana, v trgovski družini. Pomoč pri učenju v hiši. Ponudbe poštnoležeče Maribor št. 45. 2662 Spalnica iz trdega lesa. z vložki na vzmeti, radi pomanjkanja prostora poceni na Prodaj. Maribor, Wi!denrainerjeva ulica 8, stanovanje št. 2. 2757 Dve stanovanji po tri sobe s kabinetom in vsemi pritiklinami, snažno, suho in solnčno, oddam s 1. septembrom. Reflektira se samo na mirne in stalne stranke. Vprašati v trgovini Sikošek, Koroška ce-^ sta 102. 2755 dijakinjo sprejmem v najboljšo oskrbo. Krekova Jilica 5, 1. nadstropje desno. 2754 ^rva mariborska zasebna kuhinja Pod spretnim vodstvom, sprejme abonente. Zlasti abstinentom alkohola, se Priporoča lastnica. Slovenska ulica 28. Prvovrstna damska šivilja, ki dela po najnovejši modi, se priporoča. Cenj. naročila pride sama prevzet. Poskušnje v hiši stranke. Naslov v upravi. 2764 Učiteljska družina v bližini šol sprejme dva dijaka na stanovanje in hrano. Kopalnica na razpolago. Naslov v upravi. 2727 Dijaka nižjega razreda sprejmem v popolno oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«. 2739 Nemški jezik, pravopisje, dopisje, poučuje po najbolj ši metodi Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 2733 Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria*. 3 Jos. Tichy i Dr. Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni. 1603 »Tempo« čevlji 2395 na obroke. Slovenska 18. 2500 Skladišča, porabljiva tudi za delavnico, dam v najem. Ivan Kovačič, Maribor, Sloven-ska 10._____________________________2778 Iščem za takoj samostojnega kovinolivača. Ponudbe je nasloviti na upravo »Večernika« pod »Takoj«. 2769 2 do 3sobno stanovanje išče 4 članska boljša družina. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Reden plačnik«. 2771 1 do 2sobno stanovanje išče mirna stranka. Plača lahko za pol leta vnaprej. Dopise na upravo »Večernika« pod »Cisto stanovanje«. 2770 Solidnega fanta sprejmem kot sostanovalca. Loška ulica 5, I. nadstr., vrata 7. 2773 Izposojamo gramofone in plošče po Din 1.—. »Šla-ger«, Slovenska 18. 2501 Atomobilisti in motociklisti pozor! Avto in moto gumi kupuje v vsaki množini in najvišjih cenah mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica 14. 2345 Časopisi, revije, inserati, papir, tiskovine, trgovske knjige, Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. Posebnost: Edina izdelovalnica Jugoslavije bromsvetlih razglednic, popol noma slične fotografijam. 2595 Šolske torbe in nahrbtniki v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13. 2736 Denarnice za kovani denar v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13. 2735 Vinotoč Šturm — otvorjen. V slučaju slabega vremena primerni prostori na razpolago. 2726 Lokal na najprometnejšem mestu v Mariboru porabljiv za vsako stroko (izvzemši špecerijo) oddam takoj. M. Berdajs, Maribor, Trg svobode. 2751 Prazno sobo s posebnim vhodom, električno razsvei ljavo, brez štedilnika (kuhanje ni dovoljeno), oddam boljši osebi s 1. septembrom. Stritarjeva ulica 5/1. 2780 Sprejmem gospodično na stanovanje. Prešernova ulica 2/1, .vrata 7. 2783 Velika vrtna veselica bo v soboto in nedeljo v gostilni Sei* fried, Aleksandrova cesta 79. Prima vino, prvovrstna kuhinja. Cenjene goste vabi gostilničar.________________2782 Trisobno stanovanje, po možnosti s kabinetom, kopalnico, kletjo, to je z vsemi pritiklinami, iščem s 1. septembrom. Naslov v upravi »Večernika«. 2782 Stanovanje oddam. Betnavska cesta 39. 2779 Lepo sobo in kuhinjo takoj oddam boljši družini brez otrok. Beograjska ulica 28. 2774 Sprejmem na stanovanje boljšega gospoda ali gospodično takol ali s 1. septembrom. Ob brodu 3. 2743 Sprejmem dva dijaka na stanovanje in hrano v bližini učiteljišča. Naslov v upravi »Večernika«. 2737, Pridno, poštene dekle, ki zna kuhati in šivati in opravljati vsa hišna dela, sprejmem. Naslov v, upravi »Večernika«. 2740 Na dobro domačo hrano in stanovanje sprejmem gospoda ali gospodično s 1. septembrom. Na slov v upravi »Večernika«. 2734 Pouk posameznikov v strojepisju, v stenografiji, računstvu, knjigovodstvu in korespondenci. Začetek dnevno. Traja 5 mesecev. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 2732 Sostanovalca in več abonentov sprejmem na dobre domačo hrano. Vprašati Miklošičeva ulica 2. pri hišnici. 2760 Posteljne odeje močno šivane, v zalogi in po meri, kupite najcenejše pri ŠTUHEC Izdelovanje posteljnih odej MARIBOR. SLOVENSKA ULICA št. 24 Izdelujem najfinejše pernice, predelavam stare odeje. 2759 Za šolo Za šolo DOBRE CEVLJE4 mmmmm Modne novosti za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini stsi ANTON PAŠ SLOVENSKA ULICA posojilnica r. z. z o. p. maribor. narodni dom Ustanovljena I. 1882. Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7‘/, milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Rentni davek plačuje iz svojega. Stran B Mariborski »VEČERNTK« Mn V Mart b' 'o' r n, Hne 27. VIII. 12.32 pmiv v//h-Arag«atfin^ ... r UGODNO KUPITE raznovrstne ostanke po Din 6’-, 7'-, 8*-meter ♦ za birmance, ženine in neveste dobro in poceni v TRPIN-OVEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ulica 15 J. PETELN URAR E. PETELN DIPL. OPTIK .Maribor, Gosposka ulica 5 1 se preselita s 1. septembrom 1932 v novo urejeni lokal s i. sepiemurum i^o^. v nuvu urejam iuf\ai Grajski trg 7 Podpisana prosiva ds nama cenj. občinstvo ohrani dosedanja zaupanje ter zagotavljava realno in slrokovno postrežbo. 2756 J. PETELN URAR E. PETELN DIPL OPTIK OTVORITEV KNJIGARNE UflTEUSKE TISKARNE, PRDRUŽ. V MARIBORU Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani naznanja, da je dne 1. julija otvorila podružnico v Mariboru v Gornji Gosposki ulici št. 44. Na zalogi ima vse šolske in druge knjige, zvezke ter vse šolske in pisarniške potrebščine. Blago dajemo po najnižjih konkurenčnih cenah. O bogati izbiri knjig, muzikalij in druge literature ter učil Vam daje vse podatke naš katalog, katerega Vam na željo rade-volje brezplačno pošljemo. 2747 ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ Slov. trgovskega društva v Mariboru Pouk se bo vršil v prostorih državne trgovske akademije v Mariboru, Zrinjskega trg It. 1-1. nadstr. Predmeti: Knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska in nemška korespondenca, nauk o trgovini in menicah, gospodarski zemljepis, slo venska in nemška stenografija, strojepisje, blagomanstvo tei nemščina in slovenščina Otvoritev teiaja je 9. septembra 1932 Vpisovanle je dnevno od 9. do 10. ure na Zrinjskega trgu 1/1., soba št. 28-a. Sprejemajo se tudi pismene prijave na rav. tečaja. Pazite na naslov: Enoletni trg. tečaj Slov. trg. društva v Mariboru, Zrinjskega trg 1/1. USODA LJUDI! Proslull astrolog profesor Helčn se Je odločil Izgotoviti Vam brezplačno Vai horoskop. Slava prof. Helčna Je tako razširjena po svetu, da nam rea ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo odda-IJenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseb narodnosti v zvonkimi Imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo usodo, napove Vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo Itd. Njegov popis preteklih, sedanjih ln bodočih dogodkov bo vzbudii Vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni ■— vse bo bolje. AH. kje naj dobite to gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete? Zvezde govore resnico! Čltajte, kar Vam piše sam profesor-astrolog Helčn. Spoštovani prijatelju 2e ko sem samo omenil, da bom Izgotavljal horoskope brezplačno, je bil moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop Izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato no poganjajte svojih prošenj. Mislim, da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in nlihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do človeške usode In zato lahko vidim v bodočnost ljudi. To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite ml svoj naslov, poklic, dan, mesec In leto rojstva in povem Vam o Vaši usodi več, nego bi smatrali za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost ln v zameno za moje stroške ml priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod tako-le: Astrološki laboratorij K. Havelka Praga-Vinograd«, Sleszkd 116-M. Poštni predal 28. češkoslovaška. Oprostite ml, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misli. (Prof. Helčn le star 86 let.) Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo in zaupanle ter s) bom prizadeval, da Vam napovem lepšo pot bodočnosti. ,Vas vseh vdani prijatelj prof, Helčn, astrolog. Naša opazka: Prof. Helčn ni prerok — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči ln zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam Jih morda pripravlja usoda. 39-1 Kupujte svoje potrebščine pri naših ■nserentlh l DUNAJSKI VELESEJEM od 4. do 10. septembra 1932. (Rotunda do 11. septembra). POSEBNE PRIREDITVE: >600 letnica dunajskih usnjatih izdelkov«. Trg za pohištvo. — Reklamni sejem. — »Novodobno plinsko posodje«. — »Elektrika v gospodinjstvu«. — Dunajske pletenine. — Razstava kožuhovine. — Kožuharji in predelava kožuhovine. — Mednarodni sejem za radio in nizkonapetostne aparate. — Razstava zimskega športa s posebnim oddelkom »Flora in favna pozimi«. — Gradbena in cestno gradbena razstava. — »Rastoča hiša«. — Razstava železnega in patentiranega pohištva. — »Tehnične novosti in izumi«. — Razstava U. d. S. S. R. — Posebna bolgarska razstava. — Razstava živil in pijač. — Poljska in gozdarska vzorčna razstava. Vizuni nepotreben! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod avstrijske meje. — Madžarski tranzitni vizum se dobi proti predložitvi sejmske izkaznice na meji. — Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. — Vse informacije kakor tudi sejmske izkaznice se dobe pri WIENER MESSE - A. G., WIEN VII., kakor tudi, za časa trajanja lipskega jesenskega velesejma, v informacijski pisarni v Lipskem, avstrijski oddelek in pa pri častnih zastopstvih v Mariboru v Ljubljanski kreditni banki in pri Tujsko prometni zvezi za mariborsko oblast, Aleksandrova cesta 35. 2567 Opravilna številka: E I.N * *-V32 Dražbeni oklic Zli* Dne 21. sept 1932 dopoldne ob 11. uri bo pq podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremifi' mn: Zemljiška knjiga: Sp, Radvanje II del Tezno vi. št. 302 Cenilna vrednost: Din 21.119'— Najmanjši ponudek: Din 14.079*34 se V ostalem je nabit na uradni opozarja na dražbeni oklic, ti deski sodišča v Mariboru, Okrajno sodišče v Mariboru odd. IX« dne 5. avgusta 1932. i Centrala : MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposko-Slovenska ulice Podružnica: CELJE nasproti pošte, prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema račun ae. vloge na knjižice In telcočl proti najugodnejšemu obrestovanju Najbolj varna naložba denarja, ker lam Čl asa vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno lll|Ml||||t|i|||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiijiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[|||l||||||i|iiil[||||||,|,|||,,,,|,,||||,,l|l|l|||),l||,||l|,l,tini,,,ni,',1,^11^ konzorc‘i »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d. predstavnik STANKO DETELA v Mariboru