PRIHIi >■ A A. ni < ŽIV GOR SOLK DNEVNIK — glasilo osvobodilne fronte slovenskega ifto - Štev. 262 (2881) NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Bilo bi želeti, da bi se demokristjanskl vodilni možje, ki odgovarjajo tudi za vladno politiko, bolj odločno izjavili za izvajanje v Spomenici o soglasju in Posebnem statutu podpisanih obvez, zlasti v zvezi s pisanjem «11 Piccolon in neofašističnim zborovanjem, kar vse tolerirajo ter s tem kršijo določbe sporazuma, ki predvidevajo kazen za vsakogar, ki podžiga nacionalno in rasno mržnjo. Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 4. novembra 1954 Cena 20 lir Demokratična volilna oraz reakcionarnih sli zmaga v ZDH v 8p° so si xa0°*ovili večino v predstavniški zbornici, medtem ko je položaj d©«i/fa,*V^e ne&°*ov ~ Eisenhower napoveduje sodelovanje z demokrati - V Lon-sodijo, da je demokratična zmaga izboljšala upanje za razgovore z ZSSR ^ASHINGTON s w .. ' a m,v "■ ~u ' 1 se,ihower ni hotel komentira-1 vprašanje, kakšen vpliv bodo ti volilnih rezultatov in se I imeli današnji volilni rezulta-je omejil na pripombo, da re- ti na njegovo morebitno po-zultati za senat še niso do- novno kandidaturo, je Eisen-končni. hower menil, da je še prezgo- Na pripombo nekega novinarja, da je med volilno kam- Zanimiva stališča demokristjanov glede perečih vprašanj v Trstu Poročilo tržaškega člana glavnega odbora KD Giacoma Bologne, ki je govoril tudi o izvajanju posebnega statuta - Benvenuti o dobri volji Italije glede ureditve obmejnega prometa '£avoliih •VOlltVah so ra, ,!°1WC1 brisali hud po- na ra* nua Predse^°-wttiČne stranka ‘amentarnlh !" delnih par' Volilni volitvah leta 1952. ki^n11 dajejo prav ■Bokratii-, naPovedovali rie- ttnaga n,n° .l?1360' čePrav ta ob Ei^enh a k0t «plaz» kot Pred erin vWerj6Vi izvolitvi za urah yendar je v no=-takšne-»a i kazalo, da bo do do mo^a «p>azu» prišlo in tu-stroi TTr, rne teilnike, računski elek‘r0nkIlC; j-6 s sv°j'mi 5200 a ankami izračunal d"nokratično Toda veliko zmago. ^remernh1'*0, Presenečenj ;n ni hii P°'okaia kot danes Tipičen ° Pa volitvah v ZDA. državi NTprimer so volitve v Poči L York’ ki« so po- n'ga hS1351'1 demokratič-»toana " data Av«olla Har-vodii , a.zmaeovalca, ker je Pred s,, ■ 300.000 glasovi Omečem3'1? republikanskim K*sneie n ,rvinSom Ivesom. bo Harvi P Je cel° kazalo, da šNu vseh" ,P°dlegel' P0 pre-^arle glasov pa je ven- lO.Ooo „, aSal, toda s pičlimi me7v V' razlike’ kar P°' Volivce Premeriavi s številom dar jeV komai 0-2 odst. Ven- P0B'emhnrar,nmanova zmaga riman i„“ ' ker PriPada Har-bene 6,mu knlu demokra- riti ne ,an ki se more .bo-banski * protl vseJ republi-Proti sreS]rankl’ temvee tudi s‘ranke 10 desnici laStne Plitev3 presenetliiva plat teh VooerniK36’ niti v P°zn'h 'o ni J, lr? nas'ednjega dne 'očati z g°tovostjo po- v°lilnih izidih. V avmski zbornici je de- Obvestilo bw»vlJai„ega odbora za .stvarit« Slovenske go-spodarsko-kulturne zveze v Trstu Pripravljalni odbor za ustanovitev Slovenske go-Podarsko-kulturne zveze . Trstu obvešča gospo-rnrtSke' kulturne in so-v Pokora je v odp^ Rvoma 15 II„ in bo '8. do n delavnik od Prizadeli, Ure' Zastopniki v W lh “stanov bodo na ^iPasu dobili od čla-ra vPsr‘Pravl alnega odbo-'n osnnteif obvestila vP0gled. PraV1' ZVeze PRIPRAVLJALNI Odbor mokratična večina že v obilni meri zagotovljena, čeprav še manjkajo uradni podatki za eno poslansko mesto, ki ga pa je po neuradnih poročilih tudi zasedel demokratični kandidat. Povsem negotov Pa je še položaj v senatu, kjer imajo demokrati zaenkrat 47 sedežev, republikanci pa 46, medtem ko sta dva odločilna izida še negotova. Poročila govore, da v obeh primerih republikanska kandidata vodita (gre za dve senatorski mesti v državah Oregon in New Jersey), toda njuna prednost je po delnih rezultatih dokaj šibka. V državi New Jersey ima republikanski kandidat (ki je sicer odločen nasprotnik senatorja MacCarthyja) vsega 250 glasov prednosti pred demokratičnim tekmecem pri 1,700.000 veljavnih glasov. Majhna razlika bo verjetno zahtevala ponovno kontrolo glasovnic, tako da bo rezultat znan šele v nekaj dneh. V predstavniški zbornici bodo imeli demokrati 231 sedežev, republikanci pa 203, medtem ko je era sedež še sporen. Po zadnjih, še neuradnih vesteh pa je tudi zadnji sporni sedež pripadel demokratičnemu kandidatu. Glede položaja v senatu je treba še omeniti, da je edini neodvisni senator Wayne Morse bivši republikanec (katerega mandat še ni potekel), izjavil, da bo glasoval skupno z demokrati, «da bi reorganiziral senati). Morse je nadaljeval, da so včerajšnje volitve «jasno dokazale reakcionarni značaj Eisenhovverjeve uprave, ki ga večina volivcev zavračaš in da bodo morali “parlamentarci, naklonjeni napredku, v prihodnjih dveh letih nadaljevati borbo proti vezem, kj družijo Eisenho-werjevo upravo z velikimi privatnimi interesi)) Morse je se izrazil prepričanje, da bo leta 1956 Eisenhovverjeva u-Prava strmoglavljena in da bo to «v narodnem interesu)). Omembe vredno je tudi, da so volivci v Michinganu prvič V 4tVOliU za Pred- kongres Črnca panjo govoril o «hladni vojni« med zakonodajno in izvršno oblastjo v primeru demokratične zmage, je Eisen-hotver priznal, da je bil izraz «hladna vojna« preoster in da ni odgovarjal njegovemu mnenju. Dejal je tudi, da ima med demokrati mnogo prijateljev in da v svojem življenju ni nikogar obtoževal nepoštenosti (to je bila ena izmed glavnih republikanskih obtožb na račun demokratov med volilno kampanjo). Na daj za prerokovanja. Na splošno pa sodijo, da se ameriška politika tudi po zadnjih volitvah ne bo mnogo spremenila in da se bo Eisenhower kot doslej naslanjal na nekako sredino v Kongresu, ki združuje liberalne republikance ter desne in sredinske demokrate proti desnim republikancem in levim demokratom. Ves današnji popoldanski angleški tisk daje velik P°; udarek demokratični zmagi žu laburistične stranke, kjer razlagajo ameriške volilne izide kot znak za splošno svetovno orientacijo v levo. Bolj previdni so v konservativnih krogih, čeprav ni mogoče reči, da bi bili nezadovoljni. V angleških gospodarskih krogih si obetajo zdaj večjo liberalizacijo ameriške zunanje trgovine in poudarjajo, da ji je tudi Eisenhower o-sebno naklonjen, da pa so predstavljale glavno oviro zanjo izolacionistične tendence TRST, 3. Druga točka dnevnega reda na zasedanju nacionalnega sveta demo-kristjanske stranke je bilo poročilo demokristjanskega člana sveta Bologne o tržaških problemih. Ko poročamo o tem poročilu in o diskusiji, ki je sledila, se moramo naslanjati na material, ki ga daje urad za propagando jn tisk demokristjanske stranke, ker novinarjem dostop na zasedanje ni bil omogočen. Vsi citati v našem poročilu se nanašajo na ta material; Bologna je obširno govoril o političnem upravnem, go- mokratična zmaga olajšala se stanek štirih velikih, ki naj bi končal hladno vojno in od-na volitvah v ZDA. Veliko i pri mednarodnemu sodelova-zadovoljstvo kažejo na sede-1 nju nove perspektive. v republikanski stranki. Mno- j spodarskem in ostalem pologi pa tudi sodijo, da bo de- žaju v Trstu m coni A po londonskih sporazumih, «zla-sti kar se tiče odnosov s slovensko manjšino in z uporabo slovenskega jezika v uradnih aktih, postopne izvedlji- Odpor proti orientaciji na desno prevladal aa demokristjanskem zasedanja Velika večina članov nacionalnega sveta je zavračala Tognijev mak-kartizem, kar je v določeni meri prišlo do izraza tudi v zaključni resoluciji - Bettiol o tržaškem sporazumu in sodelovanju z Jugoslavijo stavnika Charlesa demokratične franke'Dtgg^if Premagal republikanskega tek meču Johna Knighta, sfna lastnika časopisnega koncerna iz mihhk ■ porazenimi republikanci ,je tudi znani sena-tor Ferguson, predsednik poli- stranki ^ repul>Ukanske Mcd demokratične uspehe je treba šteti tudi zma- h?,L- yja Keussa nad repu- ancem Kerstenom v Wis- consinu, trdniavi c _______ McCarthyja. KerMen TTZ kampanji nastopal kot poHtikcgOVOrnik McCar'hyjeve Na svoji današnji redni te-denskt tiskovni konferenci je predsednik Eisenhower izrazil mnenje, da volilni rezultati ne predstavljajo ((zavrnitve programa republikanske uprave«. Dodal je, da bo pozval demokratične voditelje, naj se posvetujejo in sodelujejo z njim o zakonodajnem pro-gramu viade za prihodnji dve leti. Dejal je tudi, da bo „ J"b. demokratični zmagi v šal nl7r zbornici posku-nadaljevati s svojo dose-dan10 politiko. Sicer3 pa Eh 9ospodarskem sodelovanju ^Jugoslavijo in Italijo Italijo '^ir®°Vfkega sve‘°valca pii jugosi0, em Poslaništvu v Rimu dr. Martinovrča *lr rgR-‘0VaPSkem' p£ C v m.? ■dr- Marti- anJI 3UJU z d0' WaOskoi,„&0Es, lz-lavil, da se ti d*rski in i go- '>3ar je “'‘"»ki odno-0 Trst, dosež« spo- ki iB°1(0 Politično o-V^žavlin"3*13’0 med obe-^hh°v‘c je’ Č nadaljeval rezult!, dal° nekaj S3t nadal!n 1 t0da v te- "U V..d*ee,^rluvažn.ejš, raz Trgovski sveto- Stjšf6! konee5^.-pogodbe I9 4Š1, p°d!angeiC ,lata' na °b-N n udi sklenil predvide- ,9tlju vg0sP0darskel sporazu-! sq iuirn.., em sodelo- da se lahko dosežejo zaželeni rezultati. Zlasti je potreb- liianski8 ‘lberali2aciia na ,ta-lijanski strani za uvoz tipič- silL prolzvod°v jugoslovanskega izvoza, kakor na primer lesa :n živine, ter kreditne olajšave italijanskim izvoznikom v Jugoslavijo, z£ nl 1? kllnnS iBhko UgOd- Seloval.,^61 Prevelikib težav Kar se tiče gospodarskega sodelovanja, je dr. Martino-vic izrekel upanje, da bo ita-lijansk! tehnični in industrij, skl prispevek lahko znatno cijskem0861 Pn ’ndustrializa-c jsltem procesu v Jugoslavi Ji- Prvi vazen rezultat na nji, u, Itiailjo se izme- odgPvaUv' na ra-K^etie m' ki iZh=Va veliklm ^ldVi?|avSkVn|E?a°: da . stram, in ‘“dl na isft« «vp^c,.c VZtadn0 m'nistrskimm’ lta' PaBriS"b' " °rga-diiti IT.5« Je d°dal Mar. mora: po«oii, zato &ekateri dnnm°rali,Uizl (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Medtem ko se je danes v Trstu nadaljevalo zasedanje glavnega odbora de-mokristjanske stranke, se je v Rimu v vili Madama sestala vlada. Na seji je najprej minister za javna dela Remita poročal o škodi, ki jo je povzročila velika vremenska katastrofa pri Salernu, in o ukrepih tehničnih uradov ministrstva za prvo pomoč in za obnovo prizadetega področja. Minister za promet pa je poročal o delih za obnovitev poškodovar.in železniških prog na tem področju Nato je ministrski svet sprejel vrsto ukrepov za obnovo in pomoč prizadetim kiaiem in med drugim odredil enoletna zaporo stanovanjskih izgonov v teh krajih. Glavna točka dnevnega re da današnje vladne seje pa je bil načrt volilnega zakona. Vlada je po diskusiji predlog sprejela in nato odobrila še zakonski načrt o volilni kampanji, ki med drugim določa. da se smejo v prihodnje volilni lepaki lepiti samo na določene kraje. Končno je vlada odobrila še zakonski načrt, ki predlaga za leto 1950 upravne volitve, ki bi morale biti prihodnje leto. Novi volilni zakon, katerega- načrt je danes odobrila vlada, pomeni v glavnem povratek k sistemu iz leta 1948 (proporcionalno razdeljevanje mandatov z glasovanjem po listah in dodatnim razdeljevanjem sedežev v enotnem državnem volilnem okrožju), uvaja pa nekatere spremembe predvsem glede računanja okrožnih kvocientov, pogojev za pripustitev k razdeljevanju preostalih sedežev in za sestavljanje list za enotno državno volilno okrožje. _Te spremembe nekoliko povečujejo kvocient v volilnih okrožjih, s tem pa se zveča število sedežev, ki se nato razdelijo v enotnem državnem volilnem okrožju in se zmanjša državni kvocient, izračunan na osnovi ostankov glasov po okrožjih. Glede pripustitve k razdeljevanju sedežev v enotnem državnem volilnem okrožju določa zakon stranke, ki so na prejšnjih volitvah dobile vsaj en sedež, vsoto preostalih glasov v višini vsaj enega kvocienta, vse ostale liste pa morajo dobiti na vsem državnem ozemlju vsa; pol milijone veljavnih glasov. S tem določilom se bodo okoristili na primer republikanci, ki so na zadnjih volitvah dobili komaj nekaj nad 300.000 glasov. Težave pa zadaja to določilo raznim drugim skupinam, zlasti raznim neodvisnim socialistom. Obenem predvideva novi volilni zakon poenostavljeno glasovnico, ki naj zmanjša število neveljavnih glasov. Nadalje po določilih novega zakona ne bodo mogli kandidirati vsi oni, ki so bili kdaj kaznovani zaradi zločinov, zaradi katerih so bili izbrisani iz volilnih imenikov, tudi če so bili kasneje rehablitirani. Po seji vlade je Saragat, ki je spet postal zanimiva figura v italijanskem političnem življenju, odkar je njegovo glasilo «Giustizia» objavilo j znane kritike na račun vlade, za- izjavil novinarjem, da namerava PSDl «krepiti štiristran-sko koalicijo in demokratično vlado, ki je njen izraz«, in nadaljeval, da je v tem duhu podtajnik PSDI v znanem članku “primerno poudaril zaskrbljenost, ki je na široko razširjena med članstvom« in ki da jo je tudi Saragat včeraj izrazil v svojem “prisrčnem razgovoru« s Scelbo. Gre za to, je dejal Saragat, da se »demokratični vladi zagotovi popolna podpora demokri- na sklepe neapeljskega kongresa«. Saragat je omenil, da so na tem kongresu prišle do izraza nove sile v demokri-stjanski stranki, ki bi morale prevzeti resno odgovornost v vladi. Tako, je nadaljeval, bi bilo mogoče premagati nekatere težave, ki jih predstavljajo posebna stališča Pl.I. obenem pa tudj zagotoviti vladi konkretnejšo podporo republikanske stranke. Scelba pa je zvečer na rimski železniški postaji, preden se je odpeljal v Trst, izjavil spremembo sedanjega gospodarskega ustroja. V tem okviru je zahteval rešitev vprašanja IRI. Približno v istem duhu je govoril tudi sindikalist Storti, medtem ko je član odbora Rampa poudaril, aa je Tognijeva akcija v nazkriž-ju s politično linijo demokristjanske stranke in da se dreotti pa je zahteval široko sodelovanje med italijansko demokristjansko stranko in podobnimi tujimi strankami. Govor podtajnika zunanjega ministrstva Benvenuttija omenjamo v glavnem v poročilu o obravnavanju tržaškega vprašanja v demokristjanskem kongresu. O balkanskem paktu z njo okoristijo samo ekstic- ^ Benvenutti poskušal vzdrže mistične sile ... . Mnogo je bilo govora tudi vati tezo dragocenosti italijan-o sistimu «klientel» na ita- ''kega sodelovanja v balkan-lijanskem jugu in o obstoju I ^em paktu in; dejal, da je njen tega pojava tudi v samih de- j pristop v pakt “naravno v 6 rstah Izvezi z duhom, s katerim bo novinarjem,'da mora »po pra- mpk”s0t^"eSck^Gal^nTpa je de- I Jugoslavija izvedla določila tem področju je bil na primer sporazum, ki je bil kma-lu po rešitvi tržaškega vpra HAT ink'fnjen me^ tovarno riAi in tovarno “Crvena za-1 •tava« pri Beogradu za izde- ^tomobilov «1400» tovornih avtomobilov in trak- noltnk -v Ju«oslaviji. Drugi podobni posli se proučujejo z drugimi italijanskimi podjetji m upa se, da bodo ugodno sklenjeni. , DT* Martinovič je na koncu izrekel zeljo po včjem turističnem prometu med obema državama ter je izrazil upanje da bo kmalu lahko usta- ProP]?oulli311 * ]etalska riopoma poapora aemoKri-vijo. alijo in Jugosla- stjanske stranke, brez vsakih i pridržkov, posebno še glede vici priznati, da je demokri-stjanska stranka z vsemi svojimi organi vedno v celoti in prisrčno podpirala vlado, kar da dokazujejo tudi zadnjih nekaj glasovanj v parlamentu. Poleg tega, je dejal Scelba, je bila solidarnost demokratičnih strank ena izmed osnovnih točk sklepov neapeljskega kongresa. Nato pa .e dejal, da sloni sedanja vlada na koaliciji strank in da mora njena politika biti rezultanta stališč vseh strank, tako da ne morejo biti posamezne stranke vedno v celoti zadovoljne. Razumljivo je tudi, je nadaljeval predsednik vlade, da poskuša vsaka posamezna stranka v kakšnem posebnem vprašanju zavzeti lastno stališče, kar pa ne sme prejudicirati učinkovitosti vlade. Končno je še dejal, da je tako ob sestavljanju vlade kot tudi med iskanjem Pic-cionijevega naslednika v palači Chigi povabil republikance, naj vstopijo v vlado. Scelba. ki se je zdel dobre volje, je še dodal; “Tudi v najbolj posrečenih zakonih ne manjkajo nesoglasja. Glavno je, da se vsi zavedamo skupnega cilja in da podrobnosti ne prevladajo nad bistvenim«. A. P. Včeraj se je v Trstu nadaljevalo zasedanje demokristjanskega nacionalnega sveta z diskusijo o Fanfamjevem politično - organizacijskem poročilu, v katerem, kot je bilo opaženo in poudarjeno, ni pojasnil dvoumnega stališča vodstva svoje stranke glede To-gnijeve makartijevske akcije in glede drugih vprašanj, na katera pričakujejo politične sile v Italiji odgovor. Na današnji predpoldanski seji je svetovalec Donat Cat-tin še enkrat govoril o razpustitvi izvršnega odbora de-mokristjanskih mladinskih skupin, ki jo je včeraj Eanfani tako rekoč zanikal. Cattin je dejal, da je to storil delegat Malfatti in da je spor nastal zaradi raznih različnih pogledov na vprašanje oblike političnega dela mladine. Dejal je, da demokristjanska stranka pri tem ne bi smela iti po vzorcu KPl in vsiliti mladini samo aktivistične naloge Izrazil je tudi željo, da bodo na prihodnjem zasedanju glavnega odbora mladinskih skupin poudarili načelo avtonomije in notranje demokracije v teh skupinah. Nato se je Cattin dotaknil togni-jevstva in poudaril, da se je treba izogibati vsakega mak-kartizma. Nato je poudaril potrebo ohranitve sedanje vladne koalicije in zahteval “več jo budnost« pri zavezništvih na upravnih volitvah, s čimer je namigoval na številne demokristjanske povezave fašisti in monarhisti. Proti Togniju so nastopili še razni drugi člani glavnega odbora. Tako je Corghi zahteval, naj se vodstvo stranke končno izjasni, in poudaril, da je treba predvsem odpraviti bedo, ne pa se boriti proti KPI z izrednimi zakoni. Svetovalec Labor pa je dejal, da mora sloneti protikomunistična borba DC samo na krščansko-socialnih načelih in da tu ne gre za bloke ne za križarske vojne, temveč za tešitev vprašanja socialne in jai, da ne gre samo za^ to, da se preprečijo zavezništva z desnico, temveč se je treba tudi “izogniti skušnjavi, da bi zavzeli prostor, ki ga je pustila praznega oslabljena desnica«. Sindikalist Cappug-gi pa je izrazil prepričanje, da bo vlado mogoče pripraviti do tega, da pristane na povišanje plač državnim nameščencem za 5000 lir, kot predlagajo sindikalistični demo-kristjanski poslanci v svojem amandmaju k zakonu o pooblastilih vladi. S Cappuggijevim govorom se je končala diskusija o Fan-fanijevem poročilu in na vrsto je prišlo poročilo_ svetovalca Bologne o tržaških problemih, o katerem poročamo na drugem mestu. Nato pa je bil na vrsti predsednik zunanjepolitične komisije poslanske zbornice Bettiol, ki je govoril o zunanji politiki. Bettiol je začel s sporazumom o Trstu in dejal, da je s tem “Zgodovinskim, četudi ne dokončnim in deloma nezadovoljivim dogodkom« Italija dala velike žrtve, da pa trenutno drugačna rešitev ni bila mogoča. Po pozdravu Italijanom v coni B je Bettiol dejal, da se začenja novo razdobje v italij ansko-jugoslo-vanskih odnosih, “kar je treba priznati, kljub psihološkim zavoram, ki delujejo v nas samih« Za pogoj za sodelovanje z Jugoslavijo, je nadaljeval Bettiol, pa mora biti izpolnjen glavni pogoj; “izvedba memoraduma v črki in duhu glede verskega, političnega in kulturnega življenja Italijanov v coni B». Nato je še dejal, da je Italija «že dokazala in še z dejanji dokazuje. kako spoštuje pravice manjšin«. Nato je Bettiol obširneje govoril o sodelovanju z Jugoslavijo in pri tem navedel razne aspekte; a) interes za skupno obrambo po vstopu Jugoslavije v atlantski pakt; b) v interesu skupnega gospodarskega sodelovanja zaradi komplementarnosti obeh gospodarstev; c) zaradi vzajemnega interesa, da se rešijo nekatera kočljiva obmejna vprašanja, zlasti na Goriškem, kjer je gospodarstvo v krizi «zaradi stroge uvedbe francoske linije kot politične in gospodarske meje«; d) zaradi skupnega interesa, da se dokončno reši vprašanje jadranskega ribolova; e) “zaradi višjega interesa, da Jugoslavija s posredovanjem Italije vzpostavlja vse tesnejše stike z Zahodom, tudi v perspektivi njenega razvoja v demokratičnem smislu«. Nato je Bettiol govoril o vprašanju evropskega sodelovanja, opisal zgodovino EOS in zagovarjal londonske sporazume. Govoril je tudi o sovjetski politiki in o italijanskih zvezah s špansko govorečim in mohamedanskim svetom. V diskusiji po Bettiolovem poročilu je Chiarante med drugim omenil, da se za Italijo postavljajo nekatera vprašanja v novi luči, ker je vodstvo evropske politike prišlo iz rok katoliških strank v roke francoskih in angleških radikalnih sporazuma o Trstu«. Dejal je tudi, da položaj še ni zrel za dokončni sklep. Končno so na zasedanju sprejeli resolucijo, ki izraža zeljo po nadaljevanju sedanjega delovanja vladne koalicije in nato obljublja Trstu »nove pobude in živahnejši promet, Tržačanom delo. mestu in o-zemlju učinkovito ureditev«. Resolucija govori tudi_ o «o-brambi pred komunistično nevarnostjo«, pri tem pa “zavrača vsako možnost protidemokratičnega razvoja«. vosti sporazuma na osnovi načel demokracije, in povezanosti s severnovzhodno Istro, ki jo še smatramo za gospodarsko in duhovno povezano s Trstom«. Glede socialnega položaja v Trstu je dejal, da ga označujejo med drugim: 6000 istrskih beguncev, veliko število brezposelnih, brezupno stanje javnih nameščencev in bivših nameščencev pri oboroženih zavezniških silah. Kar je zelo čudno za demokristjanskega in CLNovskega prvaka, je Bologna poudaril, da se okrog 9.0 odstotkov tržaškega pristaniškega prometa nanaša na zaledje ki je v inozemstvu. Omenil je tudi konkurenco “bližjih pristanišč kakor tudi severnoevropskih pristanišč«. “Potrebno je pregledati možnosti povečanja trgovskih odnosov Trsta in njegove luke z Avstrijo in z Jugoslavijo, kakor tudi možnosti pomorskega prometa z vzhodnimi državami«, je dejal Bologna. Poudaril je nadalje težave glede obratovanja tržaških industrijskih podjetij, predvsem pa je podčrtal krizo tržaške ladjedelniške industrije. Ob zaključku je Bologna predložil naslednjih 11 ukrepov; 1. V šestih mesecih treba določiti v teritorialnem, juri-dičnem in političnem pogledu pokrajinsko ureditev; 2. določiti je treba probleme, ki izhajajo iz izvajanja sporazuma o soglasju; 3.- generalni vladni komisa-iat naj bi trajal vsaj eno leto z avtonomijo glede proračuna in z možnostjo lastne zakonodaje; 4. valorizacija aktivnosti de-mokristjanske stranke s_ pomočjo predstavnikov tržaške Krščanske demokracije s strani vlade in centralnih organov glede raznih gospodarskih. upravnih in socialnih vprašanj, ki se bodo postavljala v teku prehodnje dobe trajanja komisariata; 5. vključenje predstavnikov Krščanske demokracije v mešane iugoslovansko-italijanske komisije, ki jih predvideva londonski sporazum in v mednarodno konferenco glede tržaškega pristanišča; 6. obveza, da se ne jemlje izvajanje memoranduma ločeno po posameznih sektorjih, temveč enotno, da bi se tako izognili škodljivim in enostranskim negativnim posledicam; 7. obveza, da se čimveč ezulov zaposli na tržaškem o-zemlju; . 8. revizija postavk, ki jih je odredila rimska vlada v kolikor je ta razdelitev ie delno ugodna za lokalne po-trebe; 9. ugoditev zahtev glede “Sklada za pospeševanje tržaškega gospodarstva«, tako da se jih postavi na politično-socialno podlago in da se zato poverijo osebe, ki so tuje posebnim interesom; 10. obveza, da se prouči brez negativnega prejudiciranja izvajanje posebne strukture tržaškega gospodarstva m 11. ustanovitev stalnega strankinega organa, ki bi povezoval vse jadranske pokrajine za proučevanje vprašanj jadranskega prometa. V diskusiji o poročilu Bologne je senator Guglielmone dejal, naj bi se krediti uporabili za finansiranje stalnih industrij, da bi se na ta način izognili razpršenju na razne aktivnosti, ki ne nudijo jamstva stalnosti. Želi tudi, da bi se velike pomorske Unije vrnile tržaškemu pristanišču, da bi Trst na ta način zopet postal, kar ie Trst nekoč bil. Član sveta Odorizi je rekel, da ga je Bologna prepričal o težavah, ki bi nastale, ce bi prenesli v Trst avtonomistične izkušnje, tako kot so bile realizirane v avtonomni pokrajini Južnega Tirola. Svetnik Barbi pa je dejal, da bi istrske optante lahko kolonizirali v nekaterih conah v Furlaniji. Po njegovem mnenju se tržaško vprašanje lahko reši le z industrializacijo, za kar so dani pogoji. Nato je govoril državni podtajnik Ferrari-Aggradi o razdelitvi vladnih kreditov za Trst. o čemer poročamo na drugi strani našega lista. Govoril je še Andreotti, ki je dejal, da “vprašanje Istre ne more biti pozabljeno in da mora ostati predmet naših vsakodnevnih skrbi«. Končno se je Bologna zahvalil vsem in zagotovil, da se tržaški demokristjani ne bodo odrekli avtonomnemu proračunu, dokler ne bo stopil v veljavo posebni zakon za Trst. Med včerajšnjimi govorniki je bil tudi državni podtajnik Benvenuti. ki je rekel, da prvih 20 členov priloge VIII. mirovne pogodbe izključujejo kakršnokoli tuje vmešavanje v tržaško luko; tudi imenovanje pristaniškega ravnatelja spada v okvir italijanske suverenosti. Glede obmejnega prometa je rekel, da je bilo doslej z italijanske strani vse prosto, z jugoslovanske pa o-mejeno. Memorandum predvideva ustanovitev mešane komisije, ki mora proučevati način, da bi prišlo do recipročnega svobodega obmejnega prometa. Na vsak način pa se bo moral uresničiti režim paritete in enakosti ravnanja tudi glede komunikacij med obema conama. Glede ravnanje z manjšinami je Benvenuti rekel; “Storili bomo vse, da bo režim recipročnosti dejansko realiziran. Ne smemo pozabiti, da smo z londonskim sporazumom odstranili Damoklejev meč. ki je visel nad Tržaškim ozemljem: nihče nam ni jamčil, da bodo zavezniške _ čete ostale še nadalje, da bi čuvale integriteto Tržaškega ozemlja. Kaj bi se zgodilo, če Italija ne bi izbrala pot poga-‘? Danes ali jutri bi za- janj vezniki napravili iz con« A predmet pogajanj s Titom v želji da se znebijo bremena okupacije«. Glede balkanskega pakta je dejal, da je težko prerokovati in da je “pristop Italije pogezan z duhom, s katerim bo Jugoslavija izvrševala svoje obveze iz memoranduma«. Gre za vojaški pakt in sedaj še ne kaže. da je položaj že zrel za dokončno odločitev, ki bo morala spoštovati tudi vojaške probleme. Ameriški odgovor SZ o atomski energiji VVASHINGTON 3. — So- vjetsi poslanik Zarubin je imel danes popoldne razgovor z državnim tajnikom Dulle-som. Predsednik Eisenhovver je na tiskovni konferenci izjavil, da je Dulles izročil Za-rubinu odgovor ameriške vlade na sovjetsko spomenico od 22. septembra v zvezi z načrtom o svetovnem skladu za uporabo atomske sile v mirne namene. Eisenhower je izjavil. da je sovjetska vlada v svoji spomenici “dozdevno« izrazila željo po sodelovanju pri ustanovitvi omer‘enega sklada. Dodal je, da upa, da bo izvršitev nove ameriške note odprla novo bolj plodno razdobje v ameriško-sovjet-skilp odnosih. Predsednik je ponovil, da nameravajo ZDA ustanoviti mednarodni atomski sklad bodisi ob udeležbi Sovjetske zveze ali pa brez nje, dodal pa je, da želi. da bi Sovjetska zveza sodelovala. Organizirane vojaške akcije unorniških skupin v Alžiru Vznemirjenost v francoskih političnih krogih - Francoski protest pri egiptovski vladi - Od L4. do 17. decembra razprava o londonskih in pariških sporazumih v skupščini - De Gaulle pojde v Moskvo.' PARIZ 3. — Danes popol-1 da je francoska vlada prote- ’ . s . _ I «»J oirintrttrcln VlPfll /3“ dne je francoska narodna stirala pri egiptovski vladi za_ skupščina z ogromno večino rad'__°fda.Ula?'aiP„-sprejela zahtevo Mendes-Fran- cea, naj se razprava o ratifi kaciji londonskih in pariških sporazumov začne 14. decembra in zaključi 17. decembra. Dnevni red skuščine, ki ga je predlagal Mendes-France, je bil sprejet s 402 glasovoma proti 218. Mendes-France se je osebno udeležil današnje seje. V štirih dneh debate bo imela skupščina deset dolgih sej. Uradno niso pojasnili, ah bo skupščina razpravljala tudi o francosko-nemškem sporazumu o Posarju. Veliko vznemirjenost je povzročil v francoskih političnih krogih in javnosti val a-tentatov v Alžiru. Povzročil pa je tudi presenečenje, ker v Alžiru že leta ni bilo nobenih atentatov. Pariški listi večinoma menijo, da so atentati del načrta določenih a-rabskih krogov za izgon Francozov iz vse Severne Afrike. Alžirsko gibanje za zmago demokratičnih svoboščin je poslalo glavnemu tajništvu OZN, Arabski ligi in muslimanskemu kongresu v Kairu brzojavke, v katerih protestira proti preganjanju in aretacijam njegovih članov. Radio v Kairu pa je v svoji oddaji, posvečeni dogodkom v Alžiru označil te dogodke kot «novo alžirsko revolucijo.« in novo fazo borbe alžirskega ljudstva za svobodo. “Francoska vlada, je nadaljeval komentator, bi nam hotela prikazati, da je Alžir sestavni del francoskega ozemlja: to je lažno in take trditve ne bodo prevarale nikogar«. Komentator je dodal: »Po- zdravljamo pogumno alžirsko ljudstvo, ki se je dvignilo, da izžene zavojevalce in si pribori svojo pravico do svobode in neodvisnosti. Alžirsko ljudstvo naj bo gotovo popolne in brezpogojne podpore vsega arabskega ljudstva«. V Parizu se je medtem v imenom »Glas Arabcev« gle de zadnjih atentatov v Alžiru. Francoska vlada je opozorila, da bi nadaljevanje napadov v radiu imelo resne posledice za francosko-egiptovske odnose. Francoska vlada je tudi protestirala zaradi aretacije treh francoskih državljanov v Egiptu. Akcija upornikov v Alžiru pa je zavzela precejšnji obseg. Danes sta dve francoski oklepni koloni zavzeli položaje okoli gorskega mesta Arris v departmaju Aures v zahodnem Aližiru. Mesto leži na pol poti med Batno in Biskro. Uporniki močno ogrožajo tudi vas Fum Tub, ki jo je prebivalstvo v ponedeljek povečini evakuiralo. Ta krai je najvažnejše siedišče za akcijo upornikov v departmaju Au- treh generalštobov v Atenah ATENE. 3. — Jutri dopoldne se začne v Atenah konferenca predstavnikov generalnih štabov Jugoslavije, Grčije in Tručije. Na konferenci bodo nadaljevali delo v zvezi z obrambo treh držav na osnovi ankarskega sporazuma in blejske pogodbe. Delegati generalnih štabov Jugoslavije in Turčije so danes že prispeli v Atene. Jugoslovansko delegacijo vodi generalni podpolkovnik Ljubo Vučkovič, turško pa general Sefik Jiter. Člani obeh delegacij so danes popoldne obiskali grškega ministra za narodno obrambo Kanelopulosa, pozneje pa še načelnika generalštaba grške narodne obrambe generala Kitrilakisa es in tu mislijo francoske sile koncentrirati svojo vojaško akcijo. Oblasti skušajo evakuirati majhne vasi v planinah, preden začnejo z večjo vojaško akcijo. Vedno bolj jasno postaja, da v departmaju Aures^ ne gre za ločene akcije, pač pa delujejo v teh krajih organizirane odporniške skupine, o-borožene z avtomatičnim o-rožjem in opremljene z radijskimi oddajnimi postajami. Računajo, da deluje tu okoli 1000 dobro organiziranih mož. Francoski funkcionarji so izjavili, da so te skupine prišle iz Tunizije dobro oborožene z avtomatičnim orožjem in s puškami zadnjega modela. Posamezne skupine pa so med seboj povezane s telcfo nom ameriškega tipa. Uporniki so najprej zasedli mesto Batna, kamor so vkorakali v uniformah in s tovornimi avtomobili. V mestece Khenche-la pa so vkorakali peš v vojaških for aacijah. Na zasedenem področju so uporniki prekinili vse telefonske zveze in razorožili policijo. Politični opazovalci med- gospodar^ice^zaostalosti "hi "s in k^šer^S'‘.trVnfc A»1 pooblaščenih *Wh zvedelo' tem komentirajo govorice, da bo general De Gaulle morda odšel v Moskvo kot poseben odposlanec, zato da skuša najti način za zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom. S tem v zvezi se omenja, da so med kratkim zasedanjem skupščine prve dni oktobra številni poslanci zahtevali “vzporedna« pogajanja s Sovjetsko zvezo in to zahtevo sta znova postavila na kongresu radikalne stranke Edouard Herriot in Edou-ard Daladier. Opazovalci povezujejo te zahteve z nedavnim razgovorom Mendes-Francea z generalom De Gaulleom in menijo, da vladni predsednik resno razmišlja o morebitnem poslanstvu generala De Gaul-lea v Moskvi. V obveščenih krogih se tudi zatrjuje, da bosta Francija in Sovjetska zveza v kratkem podpisali nov trgovinski dogovor, ki določa povečanje trgovinske izmenjave, ki naj bi v prihodnjih 18 mesecih dosegla 54 milijonov frankov. Zadnji trgovinski dogovor je določil izmenjavo za 24 milijonov frankov. Aretiranih 647 članov »Muslimanskih bratov" KAIRO, 3. — Vladni pred' sednik Naser je na tiskovni konferenci izjavil, da je sedaj v zaporu 647 članov “Muslimanskih bratov«. Dodal je, da policija še vedno išče številne voditelje tajne teroristične organizacije. Javil je tudi, da bo atentatorja Latifa sodilo posebno sodišče in pe dodal, da je vrhovni voditeelji “Muslimanski bratov« El Hodeibi. kakor so to izpovedali aretirani člani organizacije, odobril načrt za atentat, ki so mu ga predložili voditelji teroristične organizacije. Na koncu je Naser izjavil, da se ni odpovedal svojemu ‘ potovanju v Indonezijo na konferenco v Djakarti. Njegov odhod bo v kratkem določen. na pooaiemin v neonu BEOGRAD, 3. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov je danes prispela v Beograd delegacija zastopnikov bolgarskih gospodarskih organizacij, ki bodo začeli s predstavniki jugoslovanske zunanjetrgovinske zbornice pogajanja o sklenitvi kompenzacijskega gospodarskega aranžmaja. To je po prekinitvi gospodarskih odnosov med obema državama leta 1949 prvi stik med gospodarskimi predstavniki obeh držav. za nadaljnjo lilagovno Umemavo DUNAJ, 3. — Na Dunaju so se danes začela jugoslovan-sko-avstrijska pogajanja o u-reditvi nadaljnje blagovne izmenjave in plačilnega prometa med obema državama. Jugoslovansko delegacijo vodi svetovalec v državnem tajništvu za zunanje zadeve dr. Vladimir Gavrilovič. Jugoslovanski gospodarski krogi u-godno komentirajo začetek pogajanj glede na željo po tesnejšem sodelovanju z Avstrijo, zlasti na gospodarskem področju. Obenem ugotavljajo, da je po vojni stalno naraščala redna jugoslovansko-avstrijska blagovna izmenjava. Kitajska vlada priznala odškodnino za britansko letalo LONDON, 3. — Nocoj je britanska vlada sporočila v spodnji zbornici, da je pekinška vlada pristala na plačilo 367.000 šterlingov kot odškodnino za angleško letalo, ki so ga kitajska lovska letala sestrelila 23. julija blizu otoka Hainana. Kakor je znano, je tedaj zgubilo življenje 10 potnikov, med katerimi so bili trije ameriški državljani. WI‘OMHi»KI IU4IKV1 Na današnji dan je leta 1389 umrl pesnik Beneške Slovenije Peter Podreka. mmm w Danes, C E T R T RK, »• BOveOt,rJ Sonce srn »Si? iV OBNOVLJENIH ŠOLAH PRIKLJUČENIH KRAJEV Ukrep, ki nasprotuje 'MeUal emonske ilu zijeglasnikev preteklosti ŠKOFIJAH duhu statuta o šolah Podžiganje narodnostne mržnje ponovno odprt otroški vrtec na včerajšnjem fašističnem zborovanju Naš članek <* stoletja«: 18-30 Mrovsk 18.40 Slovenske z be; 20.00 Dotna« {er# 20.15 ((Četrtkov gLOpJUg pesmi in naPSl j^, $? ni večer: 21.30 Spored P F stralnih skladb. KADARKOLI se Vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na «PRIMORSKI DNEVNIK« Dovolj, da telefonirate na štev. 37338 ali da izročite Vaš naslov našemu raznašalcu. «UNI0N» Svetovno znao varovalni*® ^hSTOi 1828 je V jVQ j4 UL. VALDIR‘^39 Prokurator RAVNI* r Danes poteka 10 let, odkar je padel kot borec 11. brigade 43. divizije v spopadu z nacifašisti pri Topolovcu v Istri u-niverzitetni študent Franc Ribarič, rojen 7.1.1921. Ob Žalostni obletnici njegove smrti se ga spominja družina in sorodniki in vsi, ki so ga poznali. Slava njegovemu spominu. Nezgode v oktobru Tudi oktober je že za na mi, vendar tudi ta mesec ni minil brez smrtnih žrtev prometnih nesreč. Nesreč je bilo vsega skupaj kar 388 z 277 ranjenimi, 2 pešca in 1 motociklist pa so izgubili življenje. Pri nesrečah je bilo soudeleženih 667 vozil od katerih je bilo 258 avtov, 197 moto-skuterjev, 23 motornih koles, 61 javnih vozil, 21 koles, 19 vojaških in 15 policijskih vozil. goročna posojila raznih indu-j more zadovoljiti nikogar, ki strijam m drugim ustanovam, pozna resnične potrebe Trsta Nadaljnjih 5 milijard lir bo-] in njegovo tradicionalno do dali ustanovi «Ente delle spodarsko strukturo. Vodna Dara oparila tri kurjače na ,,Africi“ Zgodaj popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so jih pridržali na dermatološkem oddelku, tri kurjače in sicer 46-letne-ga Valentina Dobrigija iz Ul. Molin a Vento 108. 51-letnega Bruna Calzija iz Ul. Manuzio 8 in 48-letnega Antonija Saf-fiatija iz Ul. Giusti 6, kate- Ezcelsior. 14.00: «Sijajen plen«, M. Monroe, R. Mitchum. Fenice 13.30: «Upor na Caini«, H. Bogart. Rossetti. 14.15: »Velika igra«, G. Lollobrigida. Nazionale. 14.00: «Dež», R. Hay-vvorth, J. Ferrer. Filodrammatico. 14.30: «Pekel pod ničlo«, film je sneman v polarnih morjih Arcobaleno. 14 30: «Dolina Ma- vrov«, J. Havvkins, G. Johns. Astra Rojan. 14.30: «Nimfa antipodov«, E Cilliame. CapPol, 14.30: ((Trije r.ovci v vodometu«, L. Jourdan. Cristallo. 13.15: «Saratoga», G. Cooper, 1. Bergman. Grattacielo, 15.00: ((Rimljanka«, G. Lollobrigida. Mladoletnim prepovedano. Alabarda. 14.00: »Jeklena vrv«, B. Fossev. Aristou. 14.00: »Sin bledega obraza«, B. Hbpe. Armonia. 14.15: «Krl na reki«, C. Calvet C. Mitchell, Aurora. 14.30: »Jezdi, Vaquero!», A. Gardner, Garibaldi. 14,00: «Materino srce«, G. Rondirnella. Ideale. 14 30: »Bela Indijanka«, G. Madison 1 ai pero 15.00: »Zvon Sv. Justa«, G. Arvdre. Italia. 15.00 »Pred potopom«, A. Cavatte. Prepovedano mladoletnim S. Marco, 14.00: »Tvoja sem», D. Datl-ev Kino ob morju. 14.30: «Veliki koncert«; glasba Čajkovskega, Chopina, Borodina, Hačaturi-jana. Moderno. 14.00: «Voj,na svetov«; film je bil nagrajen z nagrado Oscar 1953. Savona. 14 00: »San Francisco«, C. Gable.' Viale 14.30: »Petorica z Ada- mella«, N. Gray. Vittorio Veneto. 14.15: «Revščina in plemenitost«, Totd. Azzurro. 14.00: »Se in vedno« J. Waymam. Belvedere. 14.00: «Prisega Smukov«, C Heston. Marconi. 14.30: «Nočni paradiž«, M. Gavnor. Masslmo. 14.00: «Pregr,ancl iz Bo-tany Baya», A. Ladd, Novo cine. 14.15: »Kruh, ljubezen In fantazija«, G. Loilobri-gida. ADEX 13. m I* „1 reka-opaJVava AJUOVSCI -ECll TAR PRI POREČ PULA pazin^__, 14. 00^ SEŽANA KOZINA materija OBHOVO ooV. P*1 :r m C“X"1,2,1 13. m dvoi dnevu* -ST* OPATUO -^rBlCO * ILIRSKO 01 « nOy Vpisovani®____ TL pH' IVetf' U- 1 jeni za 20. m ^ »■ ' enodne herpeeJE materija OBROVO PODGRAD r>eseV 20 *■ 2 nevn' dvodnl'Vv ilirska PAZ^maB NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde Ul Settefontane 39; Gmei-ner, 'til. Giulia 14; Al Llovd, Ul delFOrologio 6; Signori, Trg g°” | Ospedaie 8; Harabaglia v Bar-1 kovljah tu Nicoli v Skednju. Včeraj, 3. t. m. nas dragi BEHEDETT1I bivši vratar na s°' ^ Žalostno vest sporočajo globo ju sinovi, hčerke, zeti, snahe, neča > sodišč" sorodniki. Pogreb dragega pokojn 15.30 iz hiše žalosti v Ul jnika h° iu CoKlal"0 ■ ljudje posvetil v majhna, a vsa bela. Stene bile prebeljene podnice '» je hotel mite, edino okno pa za Sija ’e4*b s*a arheolo J«. >c. bodo če ne™ aenkrat" — S° Z-natn° Primit-nej- 1HH s^v8wk Po rodu “ '«‘«»8rafi, belci v^nost inP arJaU nih &.\zr\ohrst cr- v° neznatn , dl nl‘h°- - ts, ^nILop"«'™ «” j« vrste 6 med bitia niž- pomenu te besede. Oni so- ne imeli majhni črni ljudje sredi današnjega kitajskega manj- še pravi znanost sužnje. U- ni nikoli ti- se v mor- pri drncih"''nekaj, iz dobe f?/ a’° »a Egipt ,U azteška na grška *«. *®tarski ski 'Ur° Inkov Esmarkand, kul- niko. °V ln vhodno teh- n* Podrn^a^n°Ve^a odkritja etn°grafiiejU predzgodovmske nsravnost S° nam Pvinnsla zultate ti senzacionalne re-nsvadn'i iuJ g°Vore 0 ne* »Posobnosti č ’ moči in teklostb p0 raap v pre-francoski etn 6m’< kar Pravi »» ;r; T,il iu črn^r ‘2gubliali v n bila črna ‘ V tei dobi ^ razširjena zemliePisno 5 Donave KoreJe do oba-?d Indije do zemlja , zahodnega Sredo- ljevala" , ?Ven pa 5e naap* !‘®ent Ves\Vet 3lnŽkl kon* trn. je ! , , 4 Je bil torej «« rasa ”’1 ni kaka dru-sveta r,„ ako obvladovala vsej ’A7i,.tezajoc se skoro po Crna ^sa’ Evr°Pl ,in Airi£. ^nogo | ,.P.aJe tudi v Udobjih J zgodovinskih Ptočne j1 »ustvarila velike in Noska j®,!6' Intenzivna ar_ ** . zkopavanja v Drei ***« soZ1Skau’h predelih A-stednien, pokazala, da 3e v St«nii Afriv \ 5udanu in r*Pkih obstajalo več «‘»UnLCrnsklh držav z 0ri- •P Socialnimi sistemi < množične P, /mjanja črncev v C % " tUdl 2aradi de- . intenzivnejšega koloni- ^T,'"Sz gggfjr za njim, ostalo niti ,ledu Ww S° ,geologi in ar- narorfim-°gh ^otoviti, da Vt ° ,rnC rase pred več k»ie ih !tJ,luŽiVe1^ v ne-tu ,rih Predelih sveta, kjer Do tanes niti sledu o njih? Niof-°dkritja je P^lo zajcev v neki . sPecil>čnosti v** črn ano ie' da imajo n0 PC1 brez razlike znat- »ripadnTi6 Slep° črevo kot ^'hova ,°Stalih raa- a tudi ima n . p Jucna kapaciteta >«žje, eaoliko drugačno obe-tih u; geoloških sedimen-v'itii os? ??-V njlh našli šte-28°dov??!nkl ,judi ‘z Pred- H6bn°sti J t°be pa teb po-diti, orin 1 bilo moč zaslepljeno ugotoviti Ugo-?k°stje p?a -Je'.da ima tudi katere sveia 3 .!;iudeb ne- “»nja *v°ie Posebnosti. Lo-alna, Po " " ... nor) n i P,ravilu doliho-fa,bena P daljsana >n ozka j ozki portT;° slroka' boki a ^ »s u tn,ca je dalj-*vojstven ?? lnica' Posebno l‘mi nogami med dol- Hatkim truno m sorazmerno v' Mostja nr - Te znaoiino-Povsem ? a °rnem oloveku Slede z2ad°stovaIe, da se v: arheološkibV ostankov ! -skih nah? r-n predzgodo- nUi Potrebo N mogla iz' fiaz>ike m "/ _ldentifikacija. **d raznim, Ztl? v"elikern?oa , P!emena s?, Pl? ierem "_.b,Žda ie pr, mdrbržda -«trPa’eteti o» pleme- » °st tionV, ?a toiikšno pe-S"”J- ‘‘»““'K ■■««..w it,;;: "■iis,p5r‘7‘ s“-SV ‘£ w-»*V 4» ‘n nelepše V?a 23 naiviS-W s.vetu p0vn?3?vite ljudi V*., P_ecna višina Viau'’rncev io v , - »i ^ deseti člr?vJu’ P82 »hr^d dv'a6l°Vek pa nTel ,la »o o- ™«ra- Poteze *po«& f'”* t , kino ry j Jo na an. fek^n?--ivo ie, da bi,-plemena. J l? predstav-\b>lo prvo-.r*snic1"uy,I. lki- Oni N^de, žive7'lna Plemena *jih na Dni V PraS°Zdo- ‘z / v notranm puščavsk,h 61ebien nta T?S afriške-w * nis° čim narodi in N^iass-^^ c v ožjem ftfi,v^^A:T::=:=:===:=^ XC,SL tedEn za a NApREJ v N.IF-?* #«* vrt[,'“na * Jsl «s č,iN - si od visokih črncev, danes pa izumirajo. Njihova osnovna značilnost je, da so majhni, odnosno zelo majhni, polti so temne, toda„ ne povsem črne, lase imajo redkokdaj kodraste. Večjo skupino ne-groidov sestavljajo Bušmani in Hotentoti, katerih povprečna višina znaša 1,55 do 1,65 m etra. ■ -s***"** »•= Zibelka črne rase pa je kraj, katerega ime predstavlja eno najbolj nenavadnih senzacij, ki jih je v zadnjih letih povzročila moderna an-tropologija. Ta zibelka se ne nahaja v Afriki, marveč na obalah Sredozemskega morja, nekaj kilometrov od znanega mesta Monako. V nekaterih morskih jamah pri mestu Grimaldi so se našla doslej najstarejša okostja ne-groidov. «Clovek iz Grimal-dija» je živel nekako pred 2(h000 do 30.000 leti. Po do- I ločenih omahovanjih je znanost neizpodbitno ugotovila, in to na osnovi rasnih karak- ! teristik okostja, da je v pre- I težnem delu ledene dobe živela na obalah Sredozemskega morja neka negroidna rasa, ki je po svojem izginotju zapustila svoje sledove po vsej Evropi. Ostanki negroid-nih tipov so se našli v množičnih grobiščih na Balkanu, v Piemontu, Lombardiji, ob izlivu Rone, v Švici in Bre-tagni. Dasi so v zgodovinskem razvoju novi elementi povsem izpodrinili negroide, je vendar v mnogih predelih ostala bolj ali manj očitna negroidna osnova, ki se je ohranila vse do današnjih dni. Neizpodbiten dokaz, da so negroidi naseljevali Evropo, so številni kipci, večji kipi, risbe in ostali umetniški proizvodi iz te dobe. Pri vseh umetniških proizvodih, predstavljajočih žensko, je namreč razvidna steatopigija, kakor tudi očitne plasti tolšče v spodnjih delih telesa, ki so značilnost današnjih Ho-tentotk in Bušmank. Toda ta negroidna rasa ni bila razširjena samo v Evropi, ampak tudi v južni Iri-Bi, Indokitajski, Polineziji ‘n Melaneziji. Danes so se negroidi ohranili na Filipi-mh v Novi Gvineji, v pragozdovih Melanezije in še rugje. Njihova srednja višina od 1,44 do 152 m Med SidVr8tevam° tudi da S ie s Ceylona, ka- -veh pa kS tm°v k nek3j Std 85* » —i;° ozemlja svojo močno kraljevino. Na Japonskem in For-mozi go negroidi povsem iz-ginili, ostale pa so njihove lobanje, in tudi legende pripovedujejo o strašnih bojih s črnimi ljudmi. V nekem japonskem pregovoru je rečeno, da mora vsak samuraj imeti v sebi vsaj nekaj kapljic črne krvi, če hoče biti pravi junak. Nekoč so bili negroidi gospodarji vse Afrike. Njihova fosilizirana okostja so se našla po vsem kontinentu. Višek svoje moči so brzda dosegli konec zadnje ledene dobe, ko Evropa še ni bila ločena od Afrike in Sahara sploh ni obstajala. Na spomenik 71 talcem na Opčinah Mešani pevski *bor i* Nabrežine v čaat pentih borcev Tvorntca močnih krmil dograjena v Ljubljani Skrb za zboljšanje prehrane živine in perutnine - Z mešanico 32.000 ton močnih krmil bo slovenska živinoreja povečala svojo letno proizvodnjo za 50 milijonov litrov mleka, 2.600 ton telečjega in svinjskega mesa ter za 150 ton jajc Glede na kmetijsko proizvodnjo je Slovenija predvsem živinorejska dežela. Razgibana konfiguracija tal, ki le skoro 43-odstotno porasla z bogatimi in zdravimi gozdovi, se le tu in tam razteza v prostrana polja, ki pa se še zdaleč ne morejo kosati z žitorodnimi predeli hrvatske Slavonije, kaj šele z največjo jugoslovansko žitnico —- Banatom. Nasprotno pa je Slovenija prepolna sončnih predelov, kjer uspevata sadje in trta ter bogatih nižavskih in planinskih pašnikov, ki skupno z ostalimi polji dajejo že nekaj stoletij prednost razvoju živinoreje. Zategadelj je živinoreja poleg sadjarstva in vinogradništva v Sloveniji najbolj razvita panoga. Pri tem moramo pripomniti tudi, da slovenski kmetovalec — kakor je bil v prejšnjih stoletjih zaostal glede načina obdelovanja zemlje — v veliki meri že dolgo vrsto let prednjači v umni živinoreji. Njegovi proizvodi kot so mleko, bohinjski in tolminski sir, gorenjska živina, štajerske kokoši, jajca ter čajno maslo so znani ne le doma, temveč tudi daleč v zamejstvu. Je pa nekaj, čemur se ni- kdar prej ni posvečala posebna pozornost: to je prehrana živine, V starih časih, ko se je kmetovalec pač opiral le na lastne izkušnje, ni izven njegovega sveta niti bilo kakih sredstev, s- katerimi bi mogel povečati svojo proizvodnjo. V glavnem je bil odvisen od svojih tal, svoje grude, ki pa je bila dostikrat vse preveč peščena, da bi mogla vegetacija iz nje črpati snovi, ki so odločilne za zdravo rast živine in ljudi. Sele ljudska oblast je tem stvarem mogla posvetiti pravo pozornost. Kadar govorimo o zboljšanju prehrane prebivalstva, predvsem mislimo na zboljšanje njene izdatnosti v kalorijah in sestavinah, ki so za človekovo rast nujno potrebne. Enako je tudi pri živini. Ker pa se le-ta hrani predvsem z rastlinsko hrano, leži vse pravzaprav v rastlinstvu. Kakovost rastlinstva (pa četudi vzamemo za primer le travo) je največ odvisna od kakovosti tal, t.j hranilnih snovi, ki jih vsebuje zemlja. Zemlja pa je v raznih predelih povsem različna. V precejšnji meri se da kakovost popraviti z umetnim gnojenjem, v Grčiji skrbe za elektrifikacijo dežele — Na »liki notranjost ene izmed treh termoelektrarn ki pa mora biti v skladu s kakovostjo zemlje. Ista gnojila se bodo pač pri tej vrsti zemlje pokazala izredno koristna, pri drugi pa škodljiva. Tu kmetovo povprečno znanje docela odpove, zato pa so agronomi, ki poznajo zemljo, njene se« stavine ter tako lahko svetujejo. kakšne vrste umetnih gnojil so potrebne. Poraba umetnih gnojil je v Sloveniji že zelo velika. To pa se seveda občutno pozna v dokaj visokih hektarskih donpsih posameznih poljedelskih kultur. In vendar je analiza krmne baze, katero so že na več mestih izvedli slovenski agronomi, pokazala, da samo z uporabo umetnih gnojil ne dosežemo vedno popolnih uspehov. Krmi še vedno primanjkuje teh ali onih sestavin, ki so nujno potrebne za izdatno prehrano živine. Zato se moderna živinoreja poslužuje posebnih močnih krmil, ki se v ustreznih količinah ter z različnimi sestavinami dodajajo običajni krmi, s tem pa se doseže, da dobi živina v prehrani ne le vse tiste snovi, ki so ji nujno potrebne za zdravo rast, temveč tudi vse tiste snovi, ki ugodno vplivajo na njeno mlečnost, plodnost ter vse ostale kvalitete, ki pridejo do izraza pri živinorejskih proizvodih. To je pravzaprav dalo povod, da so začeli v Ljubljani zidati eno najmodernejših tovarn za proizvodnjo močnih krmil. Tovarna je grajena s takšno zmogljivostjo. da bo mogla zadostiti vsem potrebam slovenske živinoreje. Tovarna je zares moderna, saj po tvoji zunanjosti niti ni podobna tovarni. Je to ogromna šestnadstropna zgradba z lastnim industrijskim tirom. Vsa proizvodnja je popolnoma mehanizirana. Tovorni vagoni, ki bodo dovažali surovine v pritličje tovarne, bodo tam prevzemali že tudi gotove proizvode. Oprema za to tovarno je le deloma uvožena, v glavnem so jo pa izdelala domača podjetja. Tovarna za močna krmila v Ljubljani, ki bo za poiz-kušnjo začela delovati že meseca decembra, bo v letu 1955. izdelala že 32.000 ton močnih krmil. Kasneje bodo njeno zmogljivost po- večali celo na 50 do 55.000 ton letno. Tovarna bo v glavnem izdelovala močna krmila z veliko beljakovin, ki pa dobo vsebovala poleg rastlinskih tudi rudninske snovi, kot kalcij, fosfor, železo, ki ugodno vplivajo na rast, na povečanje mlečnosti, ha rast volne in raz-plodek. Za proizvodnjo raznih vrst močnih krmil bo tovarna uporabljala kot surovine koruzo, otrobe, pesno rezanico, sončnice, repične in lanene tropine, razne živalske beljakovine in manjše količine rudninskih snovi. Prvi ekonomski računi, ki so jih izdelali strokovnjaki, kažejo da bo slovenska živinoreja z uporabo 32.000 ton mešanice močnih krmil lahko* povečala svojo proizvodnjo za 50 milijonov litrov mleka, okrog 2600 ton telečjega in svinjskega mesa ter za o-krog 150 ton jajc. (V vsaki toni je 20.000 jajc). Skupna vrednost teh proizvodov se ceni na več ko 2 milijardi in 500 milijonov dinarjev, dočim znaša vrednost samih surovin okrog 1 milijarde 43 milijonov dinarjev. Ne glede na, veliko materialno korist, * ki se bo poznala tudi v nacionalnem dohodku Slovenije, se bo s nroizvodnjo in uporabo močnih krmil v veliki meri izboljšala tudi prehrana samega prebivalstva, saj so vsi ti proizvodi naj-izdatnejši in najbolj zdravi, živilski artikli. To bo očitel no vplivalo tudi na sani življenjski standard delovnega človeka, gaj bo njego-i va prehrana bolj pestra, ob tolikšnem pocečanju živinorejske proizvodnje pa verjetno tudi dokaj cenena. To je pomemben korald tudi za samo kmetijstvo,1 kateremu posveča nova država izredno pozornost. Ta tovarna pa ni ne prva in ne zadnja, saj obstaja v Jugoslaviji obilica takšnih surovin, ki bi zadostovale za proizvodnjo šestih takšnih tovarn, kot je le-ta v Ljubljani. MM Tudi na mestu kjer je bila obešena kot talka tovarišica Rozalijo Gulič na Opčinah. Na mestu, kjer so ustrelili Pinka Tomažiča in njegove tovariše Na grobu vojakov JLA na pokopališču na Opčinah ^TTnnTTTTTTTTfTTTnnnn nTmnrmmtmTTnTTTTnmTmTTmmmmmTmrrmmTmmTTTrrTmTmTTrj mi brki jim je IVO ZORMAN Svobodni :,i t> bin rdp- ‘/LtiSocVtM k?nP ter ...UKlimiUUHU “*»uuuui,uuuuuuuuuuuuuuuuuuuuA 3- 'v- «Ježeš!» je zaskrbelo v,,* nco. «Da bi vsaj pljučnica ČHl P° s^rmin1, P°slušal za D* 3 izbo. 3 «Koga pa nosite?« j vedeti. 3 ((Bolnico#, je kratko pojas- 4 nil Grega. «Prehlad. Pri nas 3 je pasje mrzlo in zdravnika 5 tudi nimamo. Saj boste po-^ skrbeli zanjo?# ^ «Rad... seveda,..# je zamen- 3 cal stari. »Samo ne vem... ni ODLOMEK tako varno... saj veš...# ne bila!# «V Studence jo bom-nesli#, je rekel Greg/ varno?,, '■^ega. ((Je Orhul*Um’ da -’e- Podnevi še Padejo, ponoči se pa ne zt drzujejo radi))> p ne za- Kf gospodinji mafo ^ izhojena, ker se je p, strm1 p^ttp«;j%rL;š w, čud/o smau. 7urče(!rj; slehernemu šumu »Je.li! z n ? zaupanjem., .Cn se ie 7 „ 0 uscil košček snega in zdr^ njim, dokler sc ni razbil ob deblu ali pa izgubil na dnu. Vrhovi dreves so se kopali v mesečini in jase so bile vse oblite z varljivo bledo svetlobo, Jurčku se je vselej, kadar so stopili izmed drevja, zdelo, da so vse sence naokrog oživele. Vsak grm je bil videti večji m je čudno valoval pred očmi, debla pa so se razmikala in se krivila na vse strani. ((.Sedaj ni več da' č», je rekel Grega, ko so se tretjič ustavili, da bi se odpočili. Poslednjič so postali nad Studenci. ' Tam je bilo gozda konec in tik pod seboj so u-gledali vas, Hiše kakor da so zlezle vnsp. Pod sadnim drevjem so se družile v temno, brezoblično gručo. Luči ni bilo videti, ker so ljudje okna zagrinjali. Prisluhnili so. Nič se ni ganilo spodaj, zato so se spustili na kolovoz in stopili v vas. ((Tjakaj!# je Grega pokazal med drevje. Grumova hiša je bila visoka. vsa bela in oblita z mesečino. Skozi železna vrata, ki so presunljivo zaškripala, ko so jih odrinili, so prišli na dvorišče. Tam je Grega potrkal. Dolgo se nihpe ni oglasil, potlej je pa znotraj nekaj za-šumelo, okno se je odprlo in med križi se je pokazal bled obraz. «Kdo pa je? — A, Grega!# ga je oni takoj spoznal. Okno se je spet zaprlo in obraz je izginil. Slišati je t ilo drsajoče korake in. škripanje. zapaha na vežnih vratih, Suh starec s koščenim o-brazom irt dolgimi, povešeni- «Dajte no, oče!# se je od vrat oglasila ženska. Nihče ni videl, kdaj ie bila vstopila. «Jo bomo pa že skrili, da bo prav#. «No... seveda...# je mencal stari. «Nemci pridejo, res#, je nadaljevala ženska, «pa se jih navadno že v veži otresemo, da nam ne stikajo po hiši. Kar gor jo zanesita!# se je obrnila k očku in Gregu, «bom že jaz poskrbela zanjo#. Jurčku se je takoj prikupila, ko se je tako odločno zavzela za mamico. Hvaležno jo je pogledal in za Gregom stopil po stopnicah. «Fant bo ostal pri njej.# je Grega pokazal nanj. 2enska ga je prijela za ramo in mu dvignila obraz. «Kako ti je ime?# «Jurček.» «Jaz sem pa Pavla. Da me boš vedel poklicati.# Soba, kjer so mamico položili na posteljo, je bila rebeljene podnice po-edino okno pa zagrnjeno s svetlim rožastim zastorom ((Spati boš moral kar na tleh,# je odločila Pavla. Prinesla je slamnjačo in odejo ter mu postlala v kotu. «Večerjal boš tudi, kajne?# Jurček je prikimal. Jedli so spodaj v izbi in dobro jim je teknilo. Stari ni več mencal; očku in Gregu je natakal žganja, ko sta odhajala. svitu. Nič nenavadnega ni bilo na_ njih, ko so jezdili mimo hiše. — Prvi so bili vedno na konjih, šele tem so sledili vozovi in nekaj jih je šlo peš. — Ob razrušenem mostu so se ustavili — Jurček jih je napeto opazoval skozi okno — se nekaj med seboj pomenkovali pa obrnili konje in v skoku odjezdili nazaj. Vojaki so polnili cesto, ker so zadnji nenehno pritiskali naprej. U-mikali so se na dvorišča, se razmeščali po sadovnjakih in Tudi letos bo izšel »Jadranski koledar#. Hkrati s koledarjem pa boste mogli dobiti za majhen denar tudi letošnje knjige »Prešernove družbe#. Odlomek, ki ga objavljamo, smo vzeli iz romana Iva Zormana »Svobodni gozdovi#. «Da se malo ogrejeta.# Jurček ju je spremil do vrat. «Kmalu se oglasi, da ne bom pre%'eč v skrbeh,# je naročal očka. «Posebno, če bi se kaj zgodilo.# «Bom,» je prikimal Jurček. Gledal je za njima, ko sta zavila z dvorišča, in prisluhnil korakom, ki so se oddaljevali po cesti. Prišit so kmalu po prvem na prehodih med hišami. Kmalu so iz mesta pridrveli avtomobili in po vasi je za-šumelo kakor v panju. Kričali so in begali sem ter tja, potem so pa začeli vdirati v hiše. »Hinaus! Los!# so se zadirali nad ljudmi, jih suvali s puškami in jih izganjali na prosto. Pri Grumovih so bili vsi v izbi, tudi Jurček. Stali so pri mizi in z očmi viseli na vojakih, ki so se tlačili skozi vrata. »Hmaus!# je zakričal mlad oficir, ki jim je bil Njegov bledi obraz deti pod jekleno raj otroški, oči pa so gledale kruto. Dvignil je nos kakor pes. kadar sledi divjačino, pogledal po izbi, potem pa stopil naravnost k vratom v čumnato. Tam je ležala Grumova stara mati. ((Hinaus, du alte Hexe!>> se je zadrl, ko je bil odprl vrata. Odgovorilo mu je nejevoljno mrmranje starke. Oni v izbi so se spogledali. Se trenutek, pa jim je prišel na ušesa zamolkel udarec m krik, ki mu je sledil. Jurček je planil k vratom in presenečen obstal na pragu. Oficir se je s hrbtom naslanjal na omaro in si z dlanjo zakrival obraz, starka na postelji pa je slonela na komolcu m divje vihtela svojo gorjačo. Usekala ga je bila čez obraz in se pripravljala na drugi udarec, pa ga ni mogla več doseči, «Ti me boš, ti ščene zeleno!# je hropla in bliskala z očmi. Oficir si je medtem opomogel od udarca. Zmedeno je pogledal po čumnati m obraz se mu je spačil od silnega sovraštva. Segel je po orožju, za trenutek okleval, pa ga potisnil nazaj v tok, st pokril obraz z robcem in (pl« molče odvihral skozi vrata. , “ Zbal se je, je spreletelo Jurčka. Ob tem dogodku jih je vse navdalo prikrito zadovoljstvo. Starka jih je ugnala! Nič več jim ni bilo tako tesno okoli srca, ko so jih gnali skozi vrata in po cesti do mostu. Tam je bila zbrana vsa vas, od otrok do starcev. Nekateri so imeli s seboj rovni-ce, žage in lopate, drugi pa so ostali praznih rok in se spogledovali. ((Delali bomo,# je rekla Pavla z olajšanjem. Nemci so z naperjenimi puškami silili v ljudi in jih priganjali, da jim je pot curkoma lil po obrazih. Nikomur niso prizanašali. Jurček je odnašal kamenje, ki je vsepovsod ležalo po cesti. Sprva je šlo lahko, kmalu pa so ga začela boleti ramena. Rad bi si malo oddahnil, toda komaj da je malo postal, že ga je puškina cev dregnila v rebra. «Los!» Stisnil je zobe v brezmočnem gnevu in se spet sklonil k delu. Skala, ki se je je lotil, je bila pretežka, da bi jo dvignil. Oprl se je vanjo z obema rokama, pa jo je komaj premaknil. Tedaj se je nekaj mehkega dotaknilo njegovega lica: kita las. (Konec odiomfcM), ^morski dnevnik dti :,t, MU nt hoi VEČNA SLAVA PADLIM ZA SVOBODO! TKST, četrtek 4L novembra 1954 Vremenska napoved za danes: i-T*. MA Oblačno in megleno vreme z delnimi razjasnitvami. Pričakovati je poslabšanje vremena. Temperatura se bo povišala. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 14.5; najnižja pa 12.8 stop. PRIMORSKI DHEVHIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 17.45: Moderni " __ Trst Skladatelji. - Trst II.: 20.05: Vokalni oktet. ^ __ 16.30: W. A. Mozart: «Carobna piščali), opera Danilo Slovenija: 17.10: Popoldanski simfonični kbncer . Švara: Tretja simfonija; Slavko Ostre. Sui a. rw..... I ‘Ji * r, A J. mm & Jfr - St : BEOGRAJSKI MEDNARODNI SAHOVSKI TURNIR Matanovič in Bronstein vodita Z zmago nad Wadeom je Matanovič dohitel Bronsteina, ki je remiziral s Petrosjanom BEOGRAD, 3. — Rezultati 20 minuti akcija Olivieri - Bac-1 tega si je naložil trd trening. obenei^i pa se poskuša tudi razvedriti, da obdrži dobro moralo in ostane optimist. Humez pravi, da je pri dobrem zdravju ni pri moči in da mu tudi morala ne manjka: «Torej je vse v redu». Tudi Humezov menažer je mnenja, da dvoboj z Mitrijem ne bo lahek, da pa kljub temu ni dvoma o zmagi njegovega varovanca. ::::: 12. kola mednarodnega šahovskega turnirja: Nievergelt - Czerniak prek.; Trifunovič - Djuraševič remi; Gligorič - Pilnik remi; Porec-ca - Pirc prek.; Rabar - Jano-sevič prek.; Petrosjan - Bronstein remi; Karaklajič - Jop-pen 0:1; Wade - Matanovič 0:1; Barcza - Ivkov prek.; Nedelj-kovič - Milič 0:1. Prekinjena partija iz 11- kola med Nedeljkovičem in Nie-vergeltom se je končala z zmago Nedeljkoviča. Stanje po 12. kolu je naslednje: Matanovič in Bronstein 9; Petrosjan 8.5; Trifunovič in Gligorič 7.5; Ivkov 7 (1); Pilnik 7; Barcza 6.5 (1); Djuraševič, Milič 6; Rabar 5.5 (1); Ne-deljkovič 5.5; Pirc 4.5 (1); Ja-roševič, Porecca 4 (1); Joppen 4; Wade 3; Nievergelt 2 (1). ci . Farinelli zaključila s strelom, ki ga je branilec Atalante nespretno usmeril v mrežo Dve minuti kasneje je Bacci dosegel četrti in zadnji gol za reprezentanco, v 24. minuti pa je v gneči pred golom reprezentance branilec Comaschi z avtogolom postavil rezultat na 4:2. Nezanimiva igra v drugem polčasu, ko je bila reprezentanca sicer v premoči, vendar so njeni igralci netočno streljali in bili malo odločni pred golom, ni prenesla spremembe rezultata. Odbojka zmagali rji „Crvene zvezde" i na furnirju v Parmi Odbojkarsko moštvo Crvene zvezde iz Beograda je osvojilo na turnirju v Parmi prvo mesto. Razen Crvene zvezde so na turnirju sodelovala moštva «Cus Parma«, «La Ducale« in italijanska reprezentanca. Beograjčani so premagali vse svoje nasprotnike. Najboljše so zaigrali proti italijanski reprezentanci. ki so jo premagali 3:1 (15:6, 4:15, 15:2, 15:6). Humez je oplimisl pred dvobojem z Mitrijem PARIZ, 3. — Charles Humez, prihodnji nasprotnik Ti-beria Mitrija v borbi za evropsko prvenstvo srednje kategorije, je optimist glede bližnjega dvoboja. Humez, ki trenira v telovadnici «Institut National des Sports« v bližini Vin-cennesa, je dejal, da je po njegovem Mitri spet prišel v odlično formo in da dvoboj z njim ne bo lahka stvar. Zaradi Argentinski velemojster Herman Pilnik je 30. oktobra odigral v Zemunu simultanko na 31 deskah. Po štiri in pol ure trajajoči igri je Pilnik 22 partij dobil, 7 remiziral in 2 izgubil. Skupni rezultat je 25.5 : 5.5 za Pilnika. Edini zmagi sta si priborila polkovnik David Ferera in Stjepan Likar. * Na ženskem prvenstvu Poljske je sodelovalo 16 šahistk. Zmagala je z 11 točkami V. Gorska (Gdansk). s« Sloviti komponist problemov Sigmund Herland je umrl star 89 let. Zanimivo je, da je nedavno dobil prvo nagrado na natečaju za najlepše končnice. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SFS V GORICI Ruši se na lažeh zgrajena kominformistična zgradba Pripravljajo se številni množični sestanki, na katerih se bo prebivalstvu prikazalo' napredo vanje miroljubnih in socialističnih sil v svetu GORIŠKI ŠPORT Sacilese-Pro Gorizia 2:0 Mladinska reprezentanca je razočarala PIACENZA, 3. — Na današnji trening tekmi proti mladincem Atalante je italijanska mladinska reprezentanca, ki se bo prihodnji četrtek v Vi-cenzi srečala s francoskimi vrstniki, sicer zmagala s 4:2 (4:2). vendar nikakor ni navdušila. Njena igra je bila mlačna in netočna in videti ni bilo ne vigranosti moštva ne posebnih individualnih sposobnosti. Zlasti v drugem polčasu je bila tekma slaba in nezanimiva; tudi rezultat se po odmoru ni spremenil. Dobro 'igro pa so pokazali mladinci Atalante. Mladinska reprezentanca je nastopila v naslednji postavi: Stefani; Comaschi, Pavinato (Di Veroli); Masiero (Redael-li), Mihalič, Invernizzi; Olivie. ri (Farinelli), Pivatelli (Vici-r.i), Bacci, Tortul, Farinelli (Stivanello). Spremembe v moštvu so bile izvršene po odmoru; v drugem polčasu je branil vrata reprezentance vratar Atalante Cometti. Odigrali so dva polčasa po pol ure, sodil je Meaz-za, razmerje kotov pa je bilo 4:1 v korist reprezentance. V prvem polčasu je mladinska reprezentanca začela takoj napadati in že v tretji minuti je levo krilo Farinelli le za malo zgrešil cilj. Nekaj sekund kasneje je srednji napadalec Bacci po kombinaciji vse napadalske vrste dosegel prvi gol za reprezentanco. Atalanta je takoj odgovorila in že dve minuti kasneje je leva zveza Fac-cio izenačil. Drugi gol je reprezentanca dosegla v 12. minuti: Tortul ie v padcu z 20 metrov neubranljivo streljal. Pritisk reprezentance se je povečal in po Pivatellijevem strelu v 17. minuti, ki ga je Cometti komaj ubranil, se je v Pred pričetkom tekmovanja smo upali, da nas Pro Gorizia vsaj letos ne bo razočarala. Prve tekme so sicer nekaj obetale, a sedaj so se pričeli vrstiti poraz za porazom in v Gorici že vse mrmra proti igralcem in proti društvu sploh. Nedeljo za nedeljo imamo priliko videti goriške napadalce, ki se potijo na žive in mrtve pred vrati nasprotnika, vodijo devet desetin igre, a ne znajo realizirati, nasprotnik z druge strani pa vedno uspe in si pridobi zmago. Tako je bilo tudi v nedeljo. Gostje so zabili gol že v četrti minuti prvega polčasa; Goričani so se nato vrgli z vso silo v napad in igrali pred nasprotnikovimi vrati skoraj ves prvi polčas. Vendar pa je ostal rezultat isti. V drugem polčasu so Goričani še vedno vodili, vendar moramo reči, da se jim je le enkrat nudila krasna prilika za gol, ki pa so jo dobesedno zapravili. V zadnji minuti pa so gostje izvedli hitro akcijo in lepo zabili še drugi gol. Tako je bila Pro Gorizia popolnoma premagana. Sedaj je na predzadnjem mestu v lestvici; čž bo nadaljevala po tej poti: bo kmalu dosegla zadnje. Prihodnjo nedeljo bo igrala y Schio proti domači enaj-storici. cejšnjo razliko v točkah. To zmago so Goričani dosegli, čeprav niso bili nekateri igralci — kot n. pr. Rosa — v pravi kondiciji. Domačini, ki so v prvem polčasu precej dobro igral’, *u se v drugem popolnoma zmedli zaradi goriških načrtnih napadov. Goriziana je nastopila v sledeči postavi: Rosa (5), Tom-masini (7). Miliani (20), Pi-cek (1), Kocijančič, Giorgi (10). Punteri (13), Koršič (7), Zollia. Prihodnjo nedeljo bo Goriziana sprejela na lastnem igrišču ekipo iz Bassana, katero je premagala že v prijateljski tekmi pred pričetkom tekmovanja. V torek zvečer je bila v Gorici seja izvršnega odbora SFS, katere so se udeležili vsi člani. Po poročilu o politični dejavnosti Socialistične fronte na terenu v zadnjih 14 dneh, ki ga je imel organizacijski tajnik tov. Miladin Černe, so posamezni člani odbora, ki so obenem tudi člani občinskih in krajevnih odborov, dodali še svoja poročila in pripombe o odzivu članstva na sestankih v posameznih kraijh. Ugotovili so predvsem krizo, ki razjeda zadnje čase kominformistične vrste na Goriškem in še posebej v tržiski ladjedelnici v zvezi z nedosledno politiko KPI in Vida-lijeve stranke do tržaškega vprašanja. Zanimiva je bila izjava člana IO SFS iz Stan-dreža, ki je dejal, da se v vasi sploh ne ve več koga imenovati za kominformista, ker se sramujejo svoje bivše politične pripadnosti in se izmikajo strankinim nalogam. Nadalje so prikazali, da nekatera vodstva KPI v goriški pokrajini skušajo še vedno prikriti jasno izjavo Višinskega o tržaškemu sporazumu, katera vsebuje ugodno mnenje SZ o rešitvi spora med Jugoslavijo in Italijo. Zapeljani ljudje še vedno trdijo, da o tej izjavi piše samo naše časopisje, dočim je tudi tcUnita«, čeprav z enodnevno zakasnitvijo objavila izjavo predstavnika SZ v OZN. Večina udeležencev krajevnih sestankov se je strinjala z današnjo politično linijo SFS, ki pomeni izvajanje programa organizacije in načel, ki jih je sprejel zadnji kongres v mesecu maju. Pripombe o potrebi tesnejšega stika z naprednimi silami, s katerimi nameravamo sodelovati, in medsebojnega spoznavanja, so pokazale, da je treba s konkretnim delom pri reševanju socialnih in političnih vpra- šanj, ki tarejo naše ljudi, odstraniti še tiste ostanke nezaupanja do italijanskih tovarišev, ki jih je pustila fašistična doba in zgrešena kominformistična politika. Prebivalstvo Goriške posebno pa v Jamljah, Pevmi, Stan-drežu in v Gorici zahteva ponovne množične sestanke, na katerih naj bi člani IO SFS prikazali današnje politično stanje v svetu, borbo za mir in dobre odnose med sosednimi državami, ter razvoj naprednih sil, ki si nenehno utirajo pot v državah, kjer še ni socialnega reda in pravičnosti za delovnega človeka. IO SFS je sklenil, da bodo v prihodnjih 14 dneh aki sestanki po vaseh, ki doslej še niso bile obiskane, in naknadno v vaseh, kjer se ljudje želijo ponovno sestati. Po prvi točki dnevnega reda so sledila še razna druga vprašanja. Člani so obravnavali razne notranje probleme, in sprejeli potrebne sklepe. Za neumne glave pri Demokraciji Goriški SDZ so posvečene te besede, pravzaprav enemu izmed njenih ambicioznih voditeljev, ki naj bi v svoji glavi menil, da ga je božja previdnost postavila za goriš kepo poglavnika, da, tudi tržaškega, kajti Agneletto, Meka in Kanosa goriških SDZ-jev-skih voditeljev, se je postaral in ni več za rabo, čeprav ima še precej upogibljiv hrbet. No, po prečitanju zadnje goriške strani Demokracije smo bili mnenja, da na njene umsko bolne izpade na bomo odgovarjali zaradi našega načela, da je borba z norci Sizifovo delo: ne prideš jim do kraja. Ker pa nam je marsikdo dejal, da tako pisanje Demokracije presega vse meje resnosti in poštenosti, načelnosti in ker je žaljivo, da ne rabimo drugih besed, (v misli h imamo članek «Noš odgovor desetniku») smo mnenja, da je najbolj pravilno povedati piscen takih člankov, kar najbolj odkrito, da so v političnem in tudi v zasebnem življenju doslej že zelo osamljeni, da so generali brez vojske, in da se bo ta osamljenost toliko časa stopnjevala, dokler jih ne bodo nekega dne še preostali zapeljanci potisnili ob zid. PO IV. KONGRESU ISTRSKIH IN DALMATINSKIH IREDENTIST^ Svobodoljubni svet ne bo dovolil novih imperialističnih podvigov Izglasovali so resoluciji proti dvojezičnosti in za ohranjevanje tradicij istrskega S SEJE- TRGOVINSKE ZBORNICE košarka Goriziana-Pordenone 63:58 Po nepričakovanem porazu pretekle nedelje si je Goriziana pridobila zopet dve točki in se tako plasirala na drugo mesto s samo dvema točkama razlike od sedanjega prvaka Morini iz Bologne. V nedeljo je Goriziana igjala v Pordenonu in kljub temu. da je zaostala v prvem polčasu kar za devet košev, ji je uspelo v drugem polčasu z vztrajno igro najprej izenačiti, nato pa v zadnjih trenutkih doseči pre- Z nožem zabodla moža Za tesnejše stike in sodelovanje z gospodarskimi krogi Slovenije V vasi Beljan, ki je približno 3 km oddaljena od Ronk, stanujeta zakonca 25-letna Norma in 27-letni Armando Russi s komaj 10 mesecev starim sinom. Zdi se, da zakonca, ki sta poročena komaj leto in pol. si nista bila v dobrih medsebojnih odnosih, kar dokazujejo večkratni prepiri. Predvčerajšnjim zvečer je Arman* do Russi šel spat. Ko je že nekaj časa spal, je naenkrat prišla v sobo njegova žena ter se zagnala v moža z nožem, Armandovi starši, ki stanujejo v istem stanovanju, so takoj priskočili na pomoč sinu ter ga z nekim zasebnim avtom odpeljali v civilno bolnico. Zdravniki so takoj pričeli z operacijo in ugotovili, da je nož ranil tudi srce. Russi je zgubil skoraj 2 1 krvi. Operacija je sicer uspela, a bolnikovo zdravstveno stanje je še zelo resno. Vzroki, ki so privedli nesrečno ženo do tako groznega de janja, niso še znani. Policija je uvedla preiskavo. Po izvršenem dejanju je Norma breža-la, vendar pa so jo orožniki dobili ter jo odvedli v tržiške zapore. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan. Korzo Verdi 17 - tel. 28-79; od 8. do 12. pa je dežurna lekarna Vitla S. Giusto, Korzo Italia 106 - tel. 31-52. R I N O CORSO. 15: ((Orient express», S. Pampanini. VERDI. 15: «Tiger Birmanije«, D. Morgan in F. Massey. CENTRALE. 15: «Plamen v Kalkuti«, D. Darcel in P. Kmojvles. VITTORIA. 15: «AIvaro - gusar«, R. Rascel. MODERNO. 15: »Potovanje na planet Venero», Gianni in Pinotto. Na seji trgovinske zbornice, kateri je predsedoval Donato Depilcolzuane je bilo na dnevnem redu najprej vprašanje veljavnosti ekonomskih ukrepov za Gorico in Tržič, ki jih je izdal ministrski svet ob priliki prevzema uprave Trsta po Italiji. Člani trgovinske zbornice so se podtajniku ministrstva Aggradiju zahvalili za njegovo intervencijo v korist Gorice, potem pa so poudarili, da je treba polagati važnost na ekonomska vprašanja, odnosno nuditi večjo pomoč, ki naj bi jo obenem z ukrepi za Trst dobila tudi Gorica. Predstavnik zbornice je obvestil vse prisotne, da so se v Rimu z uspehom zaključili sestanki med predstavniki trgovinskih zbornic iz Gorice in Vidma s predstavniki raznih ministrstev. Na sestanku 18 oktobra je bila odobrena zahteva tukajšnjih trgovinskih zbornic, da se vrednost blaga, navedenega v videmskem sporazumu, poveča vsaj za 400 milijonov, tako da bi se dosegla vrednost vsaj ene milijarde. Na seji so člani trgovinske zbornice poudarili, da bi bilo. zaradi povečanja trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo, nujno potrebno, da navežeta obe trgovinski zbornici tesnejše stike z trgovinsko zbornico v Ljubljani in z vsemi predstavniki gospodarstva v Sloveniji, ki bi lahko nudili možnost večje trgovinske povezave, odnosno izmenjave. Prav tako je bila omenjena tudi potreba po hitrem vzpo-stavljenju železniške zveze med Šempetrom in Gorico ter otvoritvi novih obmejnih blokov. je trgovinska zbornica darovala 100.000 lir. Zamahi v prazno «Katoliškemu glasun je kar naenkrat na poti slovenska mladinske organizacija na Goriškem. V svoji zadnji številki ji je neki «n» posvetil dolge vrstice, v katerih pa je hotel strpati ZSM in društvo «Simona Gregorčiča)) v en sam koš, čeprav je na Goriškem vsakemu človeku, ki se količkaj udeležuje javnega življenja, (torej tudi «n») jasno kot beli dan, da je srednješolsko društvo popolnoma samostojno, da pa deluje ZSM kot mladinska organizacija v okviru SFS in kot taka sprejema tudi njen program. Vodstvo ZSM tega programa nikdar ni prikrivalo, ker je to napreden program organizacije, ki ima jasna načela borbe za socialno pravičnost in narodno svobodo slovenske manjšine v mejah Italije. Ce pa ta program ni všeč klerikalnim krogom v Gorici in Trstu, in nekim šolnikom, ni nič čudnega. Tu jim na «veliko nesrečo» ne moremo pomagati; le zagotovimo jim lahko, da je ZSM doslej, kakor bo tudi v bodoče, dokazala, da se slovenstvo lahko ohrani tudi brez Vatikana in njegovih navodil, in celo mnogo bolje. Nekoč je ZSM to dokazala z junaškimi dejanji v borbi za svobodo, danes pa s skrbjo za vzgojo človeka, ki bo nastopal jasnega čela in z iskrenimi besedami v obrambo svojih pravic, brez pretvarjanj in klečeplaznosti, ki so V torek zvečer se je zaključil IV. kongres istrskih iredentistov, vključenih v Zvezo «Venezia Giulia«. Kongresu je prisostvovalo približno 50 delegatov iz vse države, ki so, kakor javljajo demokristjan-ska glasila, obravnavali politično situacijo in številna u-pravna vprašanja organizacije. Ob zaključku kongresa so izbrali novo vodstvo, v katerem so zastopani ezuli iz raznih krajev Italije; Kongresisti so izbrali «san-to Gorizio« kot nalašč za kongres, da so bili bliže Trstu, v katerega so odpotovali včeraj dopoldne. Da bi kongres prišel do prave veljave, so ga zadnji dan obiskali razni goriški predstavniki oblasti, med katerimi prefekt, dr. De Zer-bi, župan Bernardis in drugi. Zanima nas, če so goriški gospodje prisostvovali čitanju in odobritvi številnih resolucij kongresa, ki jasno kažejo iredentistične, odnosno imperialistične namene ezulske organizacije. Zaključna resolucija kongresa govori nič manj kot «0 italijanskem značaju Istre. Kvarnera in Dalmacije, ki zahteva pravico do vrnitve teh ozemelj Italiji in s tem k zapadni civilizaciji« kot da ! b; ta bila edina na svetu. Za-I radi tega kongres pooblašča S državni svet, da s podrobno | politično in kulturno akcijo pripravi Italijo in vse ljudi dobre volje v svetu na čim-hitrejšo revizijo položaja, ki je nastal na vzhodnem Jadranu. Toda ta resolucija je bila samo uvod za ostale resolucije, ki se po svojem bivstvu popolnoma nič ne razlikujejo od nekdanjega načina vzgajanja mladih ljudi pod fašističnim režimom in od odnosa do podpisanih pogodb, katere sta kasneje z orožjem pogazila Mussolini in Hitler. Ena od teh resolucij je naperjena proti manjšinskemu statutu za Trst, ki ga je v Londonu podpisala italijanska vlada in ki ga bo morala spoštovati, če hoče, da se bodo želje po boljših odnosih med sosednima državama uresničile. Ezulski iredentisti se direktno protivijo izvajanju členov statuta, posebno glede dvoje-, tradicijo ist£sk<'ga ma. Kako iredent*1” bodo to tradj zičnosti; slovenski jezik je za-1 ma. -, mjene «*r; nje govorica za katero ni pro- I gojile n0/° nam ni £ ' dinske skupine> W štora v uradih, na cesti in v lokalih. Toda ti gospodje, podprti na žalost od najvišjih oblasti, pozabljajo, da so bili preliti potoki krvi za svobodo prostega izražanja v materinem jeziku tako na Primorskem, kakor povsod na svetu, kjer so hoteli ljudje vladati kot Mussolini, Sovraštva do naroda, ki živi skupno z njimi, se bodo morali otresti, če ne po lastni želji, pa zaradi potrebe, ki jim jo mora diktirati državno vodstvo, če želi, da postanejo ti kraji most miru med dvema državama. Resolucija, ki vsakega miroljubnega človeka najbolj zadene, pa je tista, ki govori o zahtevi kongresistov, da izvršni odbor ustanovi mladinske skupine, ki bodo nadaljevale trebno preveč so nam nadobudm . . „ mladinci pokazali -jj po ta 1947, ko so gosP ^ & mestu in, kjer - j;u(jj s» venska bivališča kra(jii, I® pretepali, žgali m y ^ poskušajo te dm bi st stu! Toda vodstvo ati is moralo končno spa ,anjg pri' ugotoviti, da taka stvari» našajo njihovi <(SV da slov1 več ensld ni'* samo škodo m - človek ne bo **A*\3&i i®« hov suženj, kot ^paj kot nujejo, marveč bo napredno usmer^n|*vinisti^ ni, ki ne poznajo nast°P nestrpnosti, ocilo^iCusU zaP°* proti vsakemu^ slove»' tako značilne za gospode o-Za ponesrečence v Salernu 1 koli «Katoliškega glasa». Položili so vence na grobove in spomenike padlih borcev Kakor smo že javili, so člani odseka za bivše partizane v prejšnjih dneh lepo okrasili grobove padlih borcev in položili venec na spomenik borcev v Pevmi. Starši in sorodniki padlih so se jim toplo zahvalili za izkazano skrb. Prav tako se pevmski starši podlih zahvaljujejo goriški občini, ki je popravila obzidje vaškega pokopališča. V torek dopoldne pa so bivši borci položili lep venec na spomenik padlih v Steverja-nu. Položitvi venca je prisostvovala velika množica domačinov, ki je z enominutnim molkom počastila svoje junaške sinove in vse žrtve zadnje svetovne vojne. stavljanja in skega človeka. uNICOLO^ predvaja DANES, 4. in JUTRI 5. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni iilm: Igralci: Randolph Scott in Patrice Magazzini liALIGEB UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL. 44185 VAŠA JUGOVI^ V njej dobite : , OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.50° W^ ^ DEŽNE PLASCE od 2.950 lir naprej' ^ &0. NENE HLAČE po 1.350 lir. - P°leg bite pri nas: VELIKO IZBIRO DeIjA OBLEK v vseh barvah in po najnižj11 AMERIŠKE PLATNENE HLAČE. cenatl’ AMEPiS1^ JOPICE za delo, NOGAVICE, PULOV POSKUSITE! er^e 1 td. niiiiiiiiiiinniniiiiiiiii>iHiiiiiintiniuiimiiiinniiiii(i!iitiiiiiiiiiii|iii|iiin|H'ii!iiiiiiiui|ii|HiHtii|»'i|iiiiiiliii|liiHili||i|i|i1|,|i| lllllllllllllllllllllllllllllllillllllll ...... r T$il det* 36 Eno mojih * odkritij« je bilo pismo, ki ga je Poslal duhovnik A. C. Schuler iz Jacksonvvilileja iz Floride, ki Je dolgo let služil kot kludd (kaplan, op. ur.) Klana v tej držav . Kludd Schuler se je zahvaljeval kolumbijcem zaradi »pr pravljanja nevihte« In jim pisal, da »imajo v tem casu zelo velike možnosti«. On jih je vabil, najpridejo v JackM«nwil.e ir. organizirajo zborovanje v njegovi cerkvi. Jaz sem na neki način obvestil nekatere cerkvene funkcionarje v Jack sonwilleju in tako preprečil ta načrt Iz pisma Pcrtera Er Michella, mladega, iz Bridgeporta, Ohio sem zložil sledečo vest. »Prišel je čas. da tudi v Ohiu razširimo vaso stvar! Jaz ter nekaj mojih najzaupnejsih prijateljev smo povabili okoli 200 ljudi, ki so pripravljeni, se organizirati. Kolumbijcem bi bilo zelo lahko absorbirati bivši Ku Klux Klan in črno legijo s tega področja. V tel občini je samo črna legija štela 7.000 elanov. Nekaj bivših Klano vrh voditeljev je pristalo na to, da pomagajo pri ustanovitvi organizacije.« Edvvard James Smythe, ki je pred vojno organiziral v New Jerseyu sestanek med Ku Klux Klanom in amerisko-nacisttčnim bundom, je prihitel v Atlanto, da vidi, kako so kolumbijci ki so začetniki v bitkah rasne mrznje, uspeli doseči toliko popularnost na prvih straneh časopisov. Po- zneje mi je Loomis rekel: «Ta dečko Smythe kroži po Severu in zbira denar za «kolumbijski obrambni sklad«, toda vsak cent, ki ga dobi, sprevlja v svoj žep!« ZVEZE S FASISTI VSEGA SVETA Kolumbijci niso dobivali pisem samo iz Združenih držav, ampak tudi iz drugih držav. Odkril sem na primer, da so kolumbijci bili v dobrih zvezah z Einarom Abergom iz Švedske, ki je eden najbolj dejavnih mednarodnih fašističnih zarotnikov (Aberg je bil neposredno zapleten v zaroto bivših Hitlerjevih generalov, ki so skušali preroditi nacizem v Zahodni Nemčiji. Oblasti so jih sicer polovile, toda britanske okupacijske sile so jih lansko leto že izpustile op. ur.). Iz košev za odpadke sem zvedel, da je tudi v Indianapolisu, država Indiana, organizirana skuprna kolumbijcev. Organiziral jo je neki Raymond Vick. O tem sem obvestil oblasti in časopise v Indianapolisu in Vickova kariera organizatorja kolumbijcev se Je končala, ko je bilo objavljeno, da je bilo na policiji registriranih 13 njegevih aretacij zaradi pijančevanja, pohajanja, nemoralnega obnašanja, posiljevanja, pretepov in da je preživel leto dni v zaporu zaradi razbojnistva! Drugi kolumbijec, ki sem ga dobil v precep, je bil 23-letni študent na vseučilišču v Minnesoti Maynard Nelson. Kaze, da je bila njegova glavna dejavnost izven vseucllšca lepljenje lepakov s sledečo vsebino; »Ubijajte Jude« in «Mrtvi črnci so dober gnoj«. Nelson je poslal tudi pismo članu Kongresa Johnu E. Rankinu iz Mississipija, v katerem se mu je zahvaljeval zaradi njegovih protičrnsklh in proti judovskih izpadov v Kongresu. RASIST V KONGRESU Rankin je odgovoril; »Ne morem vam povedati, kako sem vam hvaležen zaradi izraza vašega zaupanja; ni potrebno, da vam rečem, da v celoti soglašam z vsako vašo izjavo o teh vprašanjih. Prepričani bodite, da bom stat poleg svojih topov in da bom storil vse, da rešite Ameriko Amerikancem.« Nelson je takole pisal kolumbijcem: «Mi začenjamo ofenzivo, ki bo opravičila prepričanje, da smo antisemitska prestolnica ZDA. Mi smo naveličani poslušati plemenske neumnosti o enakosti pravic, ko dejansko pni pravic sploh nimajo. Mi bomo to židovsko-črnsko-komunistično pošast odstranili.« Ko so organi oblasti vdrli v Nelsonovo sobo, so našli strahotno skladišče orožja in Nelsonovo zemljepisno karto, na kateri je predvideval osvajanje sveta po ZDA v »tretji svetovni vojni«. «TO, KAR SO STORILI NEMCI. JE BILA SAMO SALA...« Pa četudi ne morem še povedati kako, sem prišel do obsežnega arhiva Burkejeve osebne poste z znanimi fasisti v vsem svetu. Mnogo teh pisem je bilo napisanih med vojno, ko je bil Burke zaposlen v tovarni bombnikov v Marietti v Georgiji! Nekaj odstavkov iz teh zaupnih pisem: »Ne želim prelivat: svoje krvi v borbi proti Nemcem... V primeru ruske zmage v Evropi bo naša prva naloga v Ameriki v tem, da uničimo židovsko nevarnost v lastni državi. Sovraži. Zelo sovraži. Kar so Nemci storili Judom, bo samo šala na’p « IfA bomo storili z njimi mi...« . pj Pr'6va, ri »Ko bi vedel, da bomo mi gospodarji na zvezo z Japonci... Kar se tiče britansk s lie a *^0vi , lagam, da se vključi v Združene države _ hi ta f0> lagam. na se vkijuci v zmruzene bi l£l 'šve * kolikor bi bila sila rdečih armad porazen .g iie^-gp.« dolg do zahodne civilizacije opravile bo zr Globoko verujem, da nemški železni zid ne ^ «V splošnem so južnjaki. in to ne e srcu poborniki nacističnega prepričanja m nj cst’ tovm demokraciji (plemenski enakosti)- aVedaL a spregovorimo. Toda že sedaj se moramo• * priPrv0 Temelj našega gibanja za bodočnost Je *? Bth^Leb110«. $■ Očitno je, da je »gibanje bodočnosti gjeV0 o U bijsko gibanje. Cim bolj sem proučeval B senl s ^ s -j in vsebino kolumbijskih košev za odpade -a v i pfi boko v podzavesti spomnil Burkeie’vesa vestneg^i vojnimi nacisti. Pod vtisom tega v». oa^l. sem končno začel ogledovati «zastarell a seIn pod naslovom «Bela fronta« in našel, ^ PREROJENI FASIST ^ S0^0]« Za predvojni Jug je bila bela dit^^^iti^d^jj- lumbijci za povojno dobo. Eden njihova ^gega da, L O J. Healley, ki je samega sebe imenoval galr ^ končal v zaporu. Namesto da bi mu P iz vse p u ^ zapora, so mu njegovi fašistični prijat J y ogo F ljali prošnje za gmotno pomoč. Heallej znal. tega začel govoriti o nacistih, ki jjh je *Leiici v .M kah je po tem, kar je Hea!ley rekel v si poJtnl tekoil račun za STO ZVU Zaloini5tvo tržaikega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozero‘ tls*^ tuje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani «04 . T . 375 — Izdaja Založništvo