Leto n.
Poitnlna • rSSr* - pavšallrana.
Ljubljana, torek 13. januarja 1920.
Štev. 9.
VEČERNI LISTI
Posamezna Številka 30 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna Številka 30 vin.
€•>!• po polti s
*i celo lito. 8 53'-21 psi isti .1 25‘— a žiti* len. I 13— ss 1 ncsic.. B 4*50 Zb L]ibllin nsttn 4‘SO
OndBiitn Ib iprm: Bspitapjsii iUcb it. B
Ondi. Mitu itn. SB
Mažarska cenzura v Ljubljani.
•»Večerni list** zapleni en radi - ,,Zločinca".
, Ljubljana, 13. jaimar>a. Dr. Žerjav se ^ zopet proslavil. Zaplenil je »Večerni in sicer radi članka »Zločinec«, ki povzeli po drugem listu, ki ga pa *• Žerjav ni zaplenil. Že v tem se kaže dr. ***|av©va dvojna mera!
. Zaplenil je dr. Žerjav naš list, ki izide 2. popoldne, še le ob 6. zvečer, kar je *®hka zanikarnost. Njegovi organi so lovili ^kavarnah »Večerni list«, mesto da bi le-verižnike. Dr. Žerjav je oškodoval list n naročnike, ker je menda večina pošte
zaplenjena — v vlakih.
Da je »Več. list« zaplenjen, smo danes izvedeli čisto slučajno, ker si dr. Žerjav ni dal časa, da bi nam to uradno naznanil, kakor bi bila dolžnost tistega, ki vrši takle pandurski posel.
Dr. Žerjav uvaja pri nas nasilne in policijske metode grofa Tisze in grofa Stiirg-kha. Dolgo ne bo več trajalo to paševanje! Resnica se ne da prikriti. Ljudstvo bo sodilo. Tedaj bo konec slovenskega Sturgkha in belgrajskega Tisze!
Delajte, ne prosjačite!
Oster opomin Amerike Evropi.
j> " ashingtou, 9. jan. »Assoziated poroča, da se je Hoover ostro iz-r****Proti tujim propagandistom, ki slikajo *°paki gospodarski in finančni položaj ®i kakor da bi bila Evropa popolnoma lJ1®8 od ameriške pomoči. Temu nika-tako in je Hoover proti vsem poso-Evropi. Evropski narodi naj delajo, , pa se zanašajo na tujo pomoč. Zadnji da začno svoja bremena sami no-
siti. Kar tiče Italije, je njen položaj sedaj zelo težaven, a izboljšal bi se takoj, kakor hitro bi demobilizirala armado in mornarico. Italija ni nikjer ogrožena. —
Hoover je zaključil svojo izjavo: Združene države se ravno zato umaknejo iz Evrope, da jo. privedejo do zavesti, da je za njo zadnji čas, se zopet lotiti dela in poslov.
t
Ogrožen mir.
k. V>U Pariz, 12. jaa (DKU) Pariška iz-> P hsta »Daily Mail« poroča, da \e lord £®*>ert Cecil, predsednik izvršilnega od-j!rra ‘>ge za zvezo narodov, priobčil v J^*nu te skupine manifest, kjer veli: Zve-®ar°dov bo ali faktična zveza, ali pa le tQj2na pena. To je odvisno od stališča na-da	z^as^ °d stališča angleškega narodi:'	vsak način je potrebno, da se omeji
°foževanje. Lord Robert Cecil izjavlja ‘®ta manifestu, da je Se več vzrokov, ki JSrožajo mir, na primer položaj na Ru-gospodarski kaos v mnogih evrop-deželah, neodločena sporna vprašanj mirovni konferenci sami in končno °*tatki mirovne pogodbe, zlasti njene odredbe.
Or. Etenner v Pragi.
^	Praga, 12. januarja. (ČTU.) Nad-
“r* Kordač je danes opoldne v sprem-drj“ Sv°iega tajnika obiskal avstrijskega Jjra ,nefia kancelarja dr. Rennerja in mu sj0y21* svoie želje za uspeh pogajanj s čeho-^tje	^lado. Obrazložil mu je svoje 90-
* žalostnimi prehranjevalnimi razme-^et>ne?- trii* in 03 Dunaju, prosil dr, be bo"** ^O<^’pore v vprašanju češke služ-l&o ~ *'e na Dunaju in mu izročil tozadev-■Poirumico.
Me »Veierni litt“1
4 krone za 1 dirar, Soc»alisti-delavci in pa Uberalci-uradpilti zahtevajo izmenjavo kakor mi: pna krma proti en^rou dinarju. Dinar namreč ni čisto nič v*>č vreden kakor r»aša krona! Sedaj pa so socialistični in liberalni ro;nistri v neznanski zadregi, Stbi-jamski ministri pa so za izmenjavo 1 proti 10, k večjemu 1 prol i4. Finančni minister dr. Veljkovič je za izmenjavo 4 proti 1. Tudi Kristan in Kramer sta že bila za izmenjavo 4 proti 1, sedaj pa jima pride naenkrat ta velika nevolja v lastnih strankah nasproti. Nastala je naenkrat \eJ/ka zmešnjava. Ministri postajajo bolni, odhajajo iz Belgrada, se kličejo nazaj v Beograd, si medseboj pretijo z demisijami in ves svet gleda kaj bo.
No, kaj bo: Ljudstvu se bo vrgel pesek v oči, socialistični in liberalni ministri pa bodo izpeljali svoj načrt ter vzeli ljudstvu vsaj na vsak dinar bi krone. Ako je osem milijard kron v prometu, se bo ljudstvu odvzelo 6 milijard. Komu se to odvzame? Ali bogatašem, ki so po bankah spremenili krone v franke in dolarje? Ali bankam, ki so izposodile svoje denar indnstrijcem? Ali industrijcem, ki so pridno investirali in spravili svoj denar med delavce in kmete? Vsi ti ne bodo trpeli. Trpeli bodo le naši mali ljudje, delavec, kmet in uradnik, ki ima svoj denar v žepu ali v hranilnici. Druge države pripravljajo davke na premoženja, pri katerih sta delavec in mali kmet izvzeti, drugim pa se nalagajo davki stop-njevalno po visokosti premoženja, pri nas pa se kratkomalo vzame onemu, ki ima slučajno ravno sedaj nekaj kron v žepu. To je najlažji način obdačenja, a tadi najbolj krivičen. Kapitalisti radi tega molčijo, »lokajo samo delavci, kmetje in uradniki.
Socialisti bodo še dalje zobali iz Kri* stanove roke, liberalci še dalje smatrali Kramerja za najzmoinejšega ministra. Ubogo ljudstvo pa bo tožilo in plakalo. Šest milijard bo položilo na altar domovine, v kateri se mastijo verižniki, izvozni-čarji in kapitalisti.
Slepomišenje.
Ko so nam meseca decembra koleko-vaJi denar, odvzeli ao nam 20 odstotkov vsega za kolekovanje donešenega denarja. Za odvzeti denar so nam dali potrdilo. Kaj je sedaj s tem odvzetim denarjem? Predali naišega časopisja so polni poročil o reševanju valutnega vprašanja, o ministrskih in strankarskih posvetovanjih, o grožnjah z ministrskimi demisijami, a za na5 odvzet denar se noben človek več ne zmeni. Tolažili so liberalci (dr. Žerjav sam!) in socialisti uboge delavce in kmete, da je odvzetje le v korist krone, ker bo zrastla njena plačilna moč; odvzeti denar se bo namreč uničil, kakor so pravili, in ne bo prišel več v promet. Toda odvzeti denar se ni uničil, ampak ga je država kot svoj denar dala zopet v promet, in da se vse obljube o večji plačilni moči krone postavijo na laž, je finančni minister dr. Veljkovič določil, da je v uradnem prometu dinar nasproti kroni zopet za poi krone več vreden — sedaj uradno 4 K, Vrednost krone torej pada. Odvzete krone so zopet v prometu ne kot naš, ampak kot državni denar. Kaj je sedaj z našimi potrdili o odvzetem denarju? Ali se nam vrne? Ali se nam všteje P” izmenjavi? Kako se nam všteje? Ali dobimo obresti za odvzeti denar? Socialisti in liberalci, ki ste zdaj na vladi ter uganjate te nevarne eksperimente, odgovorite nam jasno na stavljena vprašanjal
Pred izmenjavo novčanic, bankovcev stojimo. Nekateri socialisti pod vodstvom ministra Korača in liberalci pod vodstvom njih načelnika dr. Kukovca delajo na to, da 1 se izmenja en dinar za deset kron. Drugi j socialisti in liber&iri so baje za izmenjavo
Politične novico.
^ + Pozor na občine! Pristni in samostojni liberalci so že začeli, kakor se nam poroča, slepariti za bodoče občinske volitve. Zbirajo neke podpise in kandidate. Ne verujte sleparjem in podrepnikom sleparjev, ki vas bodo osleparili pri valutnem vprašanju za 6 milijard, za vsa vojna posojila in za vse vojne odškodnine. Kar je poštenega in krščanskega skupaj!
4- Kako mislijo rešili valuto. Pod tem naslovom smo včeraj priobčili uradni telegram o ureditvi valute, ki je sijajni vzor nejasnosti in konfuznosti. Vprašali smo finančne strokovnjake, ali ga razumejo; nič; vprašali smo stiliste; nič; vprašali slovničarje; nič! Edino ta-le stavek je jasen: »Tudi nadalje pa ostane v veljavi za razmerje med krono in dinarjem sedaj obstoječa relacija 4 s 1.« Vprašamo, kako more ostati še nadalje ta relacija, ako pa se izmenja 1 dinar za 1 krono. Vse govoričenje je torej zares samo slepomišenje, liberalci in socialisti nečejo in ne bodo izmenjali 1 :1, ampak 4:1. Gorje ubogemu ljudstvu, ki mu odvzamejo sedaj 6 milijard, gorje pa tudi socialistom in liber*Vem pri vcilitvahl -|-Volilni program JDS je nazmanjen v »Domovini« št. 2. Glasi se: upieljava enotnega užitninskega davka na vino in raesol Mnogo sreče!
-j- Kaj rečejo socialisti? Upravta tobačnega monopola je odpovedala v za« grebški tobačni tovarni delo vsem dielav-cem, ki so krščansko-socialnega mišljenja. Torej preganjanje delavcev zaradi političnega prepričanja! Vlada je dala v Zagrebu zapreti voditelje javnih državnih nameščencev in jim razpustila stanovsko organizacija radi triurnega manifestacija Uega
Stran 2
štrajka za povišanje plač. AH ni to gaže-nje koalicijske pravice? V vladi, ki nastopa tako protisocialno, sede tudi trije socialistični vodje. Socialisti, sram vas bilo za taka postopanja)
-j- Razpravo o najsurovejsem listu je sprožil pred dnevi »Slovenski Narod«. Ker so o tem vprašanju mnenja deljena, bomo prosili za strokovnjaško razsodbo uredništvo socialističnega lista »Ljudski glas«, ki je dne 9. t. m. pokazal svoje strokovnja-štvo na tem polju s temi le stavki: »Oslovska trobenta steguje v zadnji številki že zopet svoj umazani jezik.« Slede izrazi: »Smo mu dali po lažnivih zobeh«, »treba bo vzeti v roke pasji bič« itd. Končuje pa tako-le; »Se že moči, le malo počakaj še, ti že znani lažnivec, hujskač in hinavec.«
*— Ti literarni izrazi socialdemokratskega glasila nam dajejo jamstvo, da bo razsodba v vprašanju, kdo je najbolj surov, res strokovnjaška in vredna stranke, ki je »najbolj napredna in najbolj kulturna«, kakor je v nedeljo — najbrž pomotoma — nazval socialno demokracijo njen urednik gospod Golouh.
-j~: »Najbolj napredna in kulturna stranka«. Tako je imenoval socialistični govornik socialno demokracijo na nedeljskem shodu za ženske. Ako je to napredno in kulturno, da od sedanje vlade, v kateri sedijo trije socialisti, ni dana ženskam volilna pravica, da je sedanja vlada zatvo-rila parlament, ne da bi razpisala volitve, da absolutistično vlada z naredbami in ukazi, da sklepa s Francijo vojne zveze za bodočnost, da okfcroira na svojo roko občinsko in državno volilno pravo, da razpušča poljubno avtonomne občine, zatvar-' ja mirno štrajkujoče državljane, da pri valutnem vprašanju oškoduje ljudstvo za 6 milijard, da preprečuje vseučilišče v Ljubljani, da ne skrbi za ljudsko prehrano in obleko, da ne pobija oderustva, verižništ-va in korupcije, potem je naša slavna, jugoslovanska socialpaitriocija zares kulturna in napredna stranka. Toda, kako umazana )e ta naprednost in kako nizka ta kultura!
~f>' Ne obetajte, ampak izvršujte. Naši socialpatriotje obetajo po svojih shodih kmečkim delavcem zemljo, industrialnim delavcem socializacijo, ženskam volilno pravico, vsem skupaj nebesa na zemlji. Ne obetajte, ampak kar daijte! Tri ministre imate v vladi, ki stoji in pade s to vašo trojico. Vlada je torej popolnoma v vaši oblasti. Trideset let bo minilo, in ne bo prišla situacija, da bi zopet dobili tri ministre. Zato pa ne sleparite, ampak dajte, izvršujte!
l-f» Dobro sredstvo. Mnogo kapitalistov, oderuhov in verižnikov je s svojim ugrabljenim denarjem šlo v Švico, kjer se gospoda čuti varna za denar. Toda finančni minister je sedaj izjavil, da se bo s Švico sklenila posebna pogodba o zaplembi tega denarja potom obdavčenja. Tako dobljeni denar se bo porabil za plačila v inozemstvu. — Pa tega ni izjavil jugoslovanski demokrat in bankir Veljkovič, marveč kršč. socialec nemški fin. minister Ereberger. Tako delajo drugod!
Jtp Stolz lieb’ ich den Spanier, ljubim Španca, kadar je ponosen. Deputacija slovenskega organiziranega uradništva je bila v očigled aretacije članov Saveza javnih namještenika v Zagrebu pri dr. Žerjavu ter ga — »prosila, naj posreduje, da se postopa proti obdolžencem strogo po zakonu«. Ali smo tako daleč, da moramo že prositi, da se proti nam po zakonu postopa?, Kdor zaničuje se sam itd.
-f Kaznovani trgovci. Zagrebške »Narodne Novine« zopet priobčujejo seznam trgovcev, kaznovanih radi oderuštva in verižništva. Po imenu soditi — sami ži-dovje! Treba bo ostrejših naredb proti temu plemenu. Pri nas pa je akcija dr. Žerjava proti oderuštvu in verižništvu mirno in tiho zaspala.
'-f' Novi davki v Nemški Avstriji. V Avstriji bodo vpeljali premoženjsko oddajo. Davka prosto premoženje je določeno s 15.000 K in za vsako osebo v družini še zraven 5000 K. Davek začne is 5 odstotki ter se dviga stopnjevalno do 65 odstotkov. Razven tega se še namerava vpeljati davek na premoženjski prirastek in zvišanje oristojbin.
-j- Odkod in odkdaj so sovjeti? Karl £autsky piše o tem v brošuri »Diktatura proletariata« to-le: Sovjetska organizacija je sad ruske revolucije iz leta 1905. Proletariat je takrat začel veliko splošno gibanje, za katero je potreboval veliko splošno organizacijo. Taijne organizacije socialdemokratov in socialrevolucionarjev so imele komaj nekaj stotin članov, ki ao mogle uplivati le na par tisoče v delavcev. Politične in strokovne organizacije mas se pod jariatižnim absolutizmom niso smele ustanavljati. Edino' organizacije delavskih mas, ki jih je zatekla revolucija, so bile od kapitala samega ustvarjene: posamezni obrati, Postale so organizacije za veliki boj proletariata. Vsak obrat se je spremenil v prostor, kjer se je opravljalo materialno delo, v organizacijo za politično propagando in dejanje. Delavci vsakega obrata so se zbrali ter volili odposlance, ki so se združili v “bor odposlancev, v sovjet. Bila ie stranka
menševikov, ki je sprožila, to organizacijo« Ko je izbruhnila druga ruska revolucija leta 1917, je nastala zopet sovjetska organizacija. Sovjeti od leta 1905 so biile lokalne organizacije, omejene na nekatera mesta. Sovjeti od leta 1917 niso bili samo mnogobrojnejši, temveč so se tudi tesno zvezali. Posamezni sovjeti so se združili v večje 2veze, ki so dalje združile celo državo segajočo organizacijo, koje organi so biH od časa do časa vseruski sovjetski kongresi in stalni centralni eksekutivni komite .Sovjetska organizacija je ena izmed naj-važejših prikazni sedanjega časa. Izgleda, da bo v velikih bojih med kapitalom in delom, kojim se bližamo, postala odločilnega pomena. Novembra 1917 so dobili boljševi-ki v zvezi z levimi socialrevolucionarji večino v delavskih sovjetih.
Dnevne novice.
— Invalidske pokojnine. Oddelek za narodno brambo deželne vlade za Slovenijo sporoča: Za nakazovanje invalidskih pokojnin ostanejo v Sloveniji v veljavi na-redbe, izdane od poverjeništva za narodno brambo, ne pa tozadevni stari avstrijski zakon.
— Izguba vojaških dokumentov, Ker
se je v zadnjem času pojavilo več slučajev, da odpuščeni vojaki izgubljajo svoje vojaške dokumente (odpustnice itd.), s katerimi se potem drugi okoriščajo, je komandant IV. armijske oblasti odredil, da se v bodoče taki slučaji — izguba dokumentov strogo kaznuje.
— Uspešna rešitev stanovanjskega vprašanja. Da odpomore pomanjkanju stanovanj, je milanska mestna občina, sprejela načrt arhitekta Brolie za zazidavo Mac Mahonovih poljan. Svet so zmerili, napravili potrebne ceste in začeli z zidavo malih hišic z 2 do 5 sobami. Vsaka hišica ima kopalnico in najmanj 100 kvadratnih metrov vrta. Predpisi velevajo, da se morajo na sprednji strani gojiti cvetlice, v ozadju pa zelenjava. Prve hišice bodo do marca tekočega leta gotove. Razen na Čampo Mac Mahon ustanavlja občina še na treh drugih koncih mesta delavske kolonije. To se je zgodilo v Milanu in ne na Slovenskem!
— Tobak zopet podražen. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani poroča: Vsled novega uradnega kurza za 100 dinarjev 400 K, ki se je določil z naredbo finančnega ministrstva z dne 1. prosinca 1920, št. 148.315, se bodo od 15. januarja 1920 dalje prodajali tudi tobačni izdelki po tem kurzu namesto po dosedanjem kurzu 1 dinar — 3 K 50 vin. Kronske cene se torej povišajo za 14-285 odstotkov; domači tobak za pipo, ki je sedaj stal 1 K 10 vin, (25 gr), se bo pro-: dajal od 15. januarja 1920 naprej po 1 K 25 vin.; klobase 1 kg po 32 K namesto po 28 K; fini turški tobak za svalčice (25 gr) po 5 K namesto po 4 K 38 vin.; fini hercegovski tobak (25 gr) po 4 K namesto po 3 K 50 vin.; srednjefini turški tobak (25 gr) po 2 K 75 vin. namesto po 2 K 42 vin.; športke po 20 vin. komad namesto 18 vin.; dame po 24 vin. komad namesto po 21 v.; egiptovske po 52 vin. komad namesto po 46 vin.; viržinke in portorike po 1 K 20 v. komad namesto 1 K 05 vin.; trabuke in britanike po 2 K namesto 1 K 75 vin, itd. Originalne cene v dinarjih, ki so označene v zadnjem cenovniku, ki se je izdal dne
3	grudna 1919, ostanejo torej neizpreme-njene, samo kronske cene se morajo preračunati po novem kurzu,
— Najnesrečnejši ljudje v Jugoslaviji so kljub draginji in splošni revščini ubogi »šnofarji in šnofarice«. Kadilec ali kadilka si že preskrbi svojo smotko, svalčico, tobak ali »čik«, šnofarji so pa izročeni naravnost obupii in zavidajo kadilce in kadilke, ker niti za suho zlato za svoj nes ničesar ne dobe.
— Dijaštvo v boju proti analfabetizmu.
Zagrebški vseučiliški profesor dr. Šilovič ■je poslal svojim slušateljem, ki vsled razmer ne morejo redno obiskovati predavanj, pismo, v katerem zahteva od njih, da do konca tek. polletja nauče čitati in pisati vsaj 30 odraslih analfabetov. Obenem jim je poslal učne pripomočke in navodila.
— Vihar na Bavarskem. Vihar, ki divja po Bavarskem že dva dni, je zlasti na telefonskih in brzojavnih progah napravil veliko škodo. Telefonska zveza z Berlinom, Hamburgom in Frankfurtom je prekinjena. Zveza z Dunajem je mogoča le preko Solnograda.
^— Finančni položaj graške mestne občine. Proračun mestne občine graške za 1. 1920 izkazuje okroglo 57 milijonov kron izdatkov in 18.3 milijona kron primanjkljaja. Stanje je tem težje, ker ima občina po nesrečnih pogodbah v važnih mestnih podjetjih vezane roke, »Grazer Volksblatt« priznava težavni položaj občine in pravi, da danes nihče ne bi mogel sestaviti ugodnejšega proračuna. Obsoja pa kratkovidno politiko v prejšnjih dobah, ki je poznala samo dvoje; antiklerikalstvo in nemško nacionalstvo. vse drugo pa je zanemarjala.
—* Izkušnje In izpričevala ‘Za analfabete. Nai Hrvatskem bodo obiskovalcem analfabetskih tečajev izdajali izpričevala. Istotako se more priglasiti za izkušnjo vsak, kdor se je sam naučil čitati in pisati, da dobi izpričevalo.
ljubljanske novice.
lj Krakova prosveta. Za Zvezo uradnic in trgovskih nastavljenk se bo vršil govorniški tečaj vsak torek ob pol 7. uri v društvenih prostorih. Začetek danes.
lj Odvetniško pisarno je otvoril dr. Milan Šubic.
lj Razmere v bolnici. Pišejo nam: Zadnjič smo brali, da bolniki niso zadovoljni s »pogreto rihto«. Navajam kot so-bolnik tudi slučaj, da je bilo pred par dnevi ukradeno perilo nekemu revežu, Bolnik bi moral iz bolnice brez srajce in spodnjih hlač, da se ga nista usmilila neki strežaj in vratar vsak z enim kosom perila. To se je zgodilo na. oddelku št. 2. Pa ti slučaji niso osamljeni, gotovo se bo našel še kak človek, ki ima kaj pripomniti iz življenja v ljubljanski bolnišnici.
lj Vlomov in tatvin je v Ljubljani vedno dovolj na dnevnem, oziroma nočnem redu. Policijo bo treba še pomnožiti.
lj Strel skozi okno. Dne 7. januarja je priletelo več svinčenk iz. pušk v Auerspergovo hišo v Bavarski ulici. Ena svinčenka je priletela v kuhinjo in je ranila služkinjo Frančiško Pradov v desno nogo. Pradova se je zgrudila nezavestna. Poklicani zdravnik dr. Kraigher ji je podelil prvo pomoč.
Razne novice.
r Tiskovna palača v Diisseldorfu. Ne smemo si tajiti dejstva, da so naši nemški soredje kmalu prišli iz depresije, ki jo je povzročil njih poraz na bojišču. Zdaj delajo na vse pretege. da bi kar najprej spet stali na trdnih nogah in da bi spet prišel znaten del svetovnih gospodarskih interesov v njih roke. V Diisseldorfu, ki šteje 500.000 prebivalcev, so izdelali prekrasen projekt, zgraditi velikansko tiskovno palačo. Že zdaj so Nemci vse potrebno ukrenili, da bi se v njih tiskovni palači osredotočila poročila celega sveta. Vsi veliki svetovni listi bodo imeli v diisseldorfski palači svoje zastopnike in upanje je, da bodo imele vse pomorske, železniške in potovalne družbe v tej prekrasni palači — tiskarni svoje urade. Da bo ta palača br-zoiavno in telefonsko križišče, se umeje samo ob sebi. Tiskovna palača je projektirana v velikem obsegu. Sredi neizmernih zgradb poslopij bo stal stolp, 150 metro v. V njegovih 30 nastropjih bodo uridi brez-žičnfcga brzojava, kavarnice, čaimce ter intimno gledišče. Zunanja fronta poslopij znaša 250 m. Trideset metru/ visoKa poslopja bodo imela po 6 nadstropij. V teh poslopjih bodo razen delavnic, pisarnic, veliko gledališče, kino, dvorana za zastave, k’ubove dvorane, dvorane za predavanja, konferenčna sobana itd. Kak Jr ie videti, je načrt v resnici iako lep. Zanimive sc besede, ki jih je o tem novem kulturnem središču napisal duiseldotfski dopisnik »N. W. J.«: Posebno pohvalo zasluži, da bo novo podjetje pnspevalo k spl''!timu razumevanju narodov. Izptliti-lo bo poslanstvo, ki ga d*ncs ne moiemo še primemo ceniti. Česar ni mogla naaška mirov r, a palača nikdar doseči, da bi služila praktični misli svetovnega miril, to lahko doseže svetovna tiskovna in trgovska palača. Z zidanjem prično prihodnji mesec in čez leto dni bo prekrasna ta palača pod streho.
r Pridelovanje jekla v Ameriki, V Združenih državah se je izdelalo leta 1918, 43,051,022 ton jeklenih in gotov, 1,411.410 ton litega jekla, jeklene pločevine skoraj
3 milijone, a železne pločevine mehke vrste 1,573.976 ton. Produkcija pločevine močnejše ko 0.75 mm je narastla z 1,429.052 ton (1913) na 3,443.826. Potreba se ceni na IVž milijona ton, produkcija pa znaša
4 milijone ton, torej ga preostaja 2l/> milijona ton.
r Srečna Francoska. Minister za javna dela Jourdain je izjavil, da je brezposelnost skoraj popolnoma ponehala. V aprilu je bilo v Parizu še 70.000 ljudi brez dela, v decembru pa že samo 4000. V opustošenih pokrajinah, za katere so bile izdane posebne odredbe, je prejemalo samo 8000 oseb podpore brezposelnosti.
r Oderuhom odvzemo telefon na Češkem. Poštni minister Stanek si je dal od praške policije sestaviti seznam vseh znanih oderuhov, katerim sedaj odvzamejo telefone, ako so jih imeli
r Gosposki vlomilci. V Gradcu so zaprli 27letnega posestnika vile Bruna Steinerja, sina Višjega finančnega uradnika in bivšega vseučiliščnika Bruna Steinerja ter vseučiliščnika Karla Stankowitza. Oba sta se udeleževala vlomov in tatvin gla-sovitega vlomilca Kosainza, ki že delj časa sedi na varnem ter je sedaj izdal svoja tovariša, V Steinerjevi vili so pri hišni preiskavi našli za 40.000 K ukradenih
dra£oceaQFti. Steiner je,oženjen.
r Današnji časi niso za ples, Belgijsk kralj Albert je odredil, da se letošnjo mo ne bo plesalo v kraljevi palači. Za vzrok navaja dejanstvo, da je dežela 5« preveč izmučena in je v njej mnogo trp#* čih družin.
r Kaj vse se najde v dunajskih kant* lih. Te dni se je vršila na Dunaju obravnava proti raznim osebam, ki so od čistil* ca kanalov Ivana Schinkowicz kupili »rebrne kavne žličke in podobne predmeta Teh žličk je našel Schinkowitz na stotine v kanalu — ena sama stranka jih je kupila od njega 40. Žličke so večinoma last kavarn in hotelov, kjer jih osobj* s pomi* jami zliva v lijak, odkoder pridejo v ka* nal. Kupovalci kanalskih dragocenosti so bili obsojeni na večje ali manjše globe.
r Najstarejši časnik na svetu, še pH ko so mislili v Evropi na izdajanje pisov, so imeli Kitajciže s voj. časnik, ki* je izhajal v Pekingu z imenom >KraI * Pao« ali »Pekinške Novice«. Ustanovil* so ga v sedmem stoletju po našem šteti« ter izhaja še danes ta $ari. Časopisnem** podjetju, ki se ponnS* s 1500,letnim delovanjem, vsa čast! Najetarejši evropski časopis je vsekako angWki časnik »The Oxford Gazette«, ki je bil ustanovljen t 1. 1655.	r™
T	j.
Kžsf dela'© LaSi!-na.JIuaal-BU^
LDU Dunaj, 10. januarja. V tnestu se vedno pogosteje oglašajo pritožbe.ii*'; italijanska častnike, ki porabljajo svojo uradno navzočnost na Dunaju v kup* čijske namene. Ko so se te pritožbe oJK javile tudi v Časopisih,: je italijatiSk*’ misija smatrala za potrebno, da nanje uradno odgovori. V časopisih je obja-vila nastopno izjavo: »Ugotoviti mo* ramo, da je tukajšnji misiji veljalo vedno kot najvišje načelo odgovornost činiteljev, naj se člani te misije pečajo zgolj s svojimi nalogami; iskati si za-sebnih koristi, je veljalo vedno za strogo prepovedano. Če so se pojavile do^ mneve, da so se častniki pi*oti svoji dolžnosti spuščali v opravila, ki so z njihovim stališčem nezdružljiva, se j0 takoj uvedla natančno preiskava in 90 se dotični častniki od nadaljnjega slu* žbovanja pri misiji odstranili. V res* nici se je pa le redkokdaj pripetilo, d® je bil tak ukrep potreben. Poudariti je treba, da so že pomisleki o ravnanju katerega častnika zadostni, da se odpošlje z Dunaja.« Nadalje priznava uradna izjava, da prihajajo mnogi bivSi italijanski častniki na Dunaj, da tu oblačijo italijansko uniformo in da * njej opravljajo svoje kupčije, za kaf ne prevzema misija nobene odgovornosti in odklanja napade, ki tudi v ta' kih slučajih letijo nanjo. — Te zasebn® kupčije, kakor tudi vedno se ponavljajoči izgredi italijanskih vojakov in njib prepiri s prebivalstvom vplivajo znatno na razpoloženje Dunaja do italijansk® misije.
        ,r..
Narodno gledišče- !
Opera:
13. jan., torek, Prodana nevesta. Ak D.	■:	•
14. jan., sreda, Sanje, balet. Abon. **
15. jan., četrtek, Rusalka. Abon.
16. jan., petek »Rigoletto« abonm.	    ,	-	v
17. jan., sobota, »Sanje* na abonm. C
Drama:	 -
13.	jan.,	torek,	zaprta.	'J'
14.	jan.,	sreda,	»Hlapci«	na abonm.	~
15.	jan.,	četrtek, Na dnu. Abonm.	r*
16.	jan.,,	petek,	Na dnu.	Aboum.
AprovizadJa.
a »Samopomoč« v Ljubljani pozivli*
svoje člane, naj predlože zadružni pisar8* nemudoma »Izkaznico za cenejšo preb*® no«, ki jo dobe na magistratu v apro*1' začnem uradu. — V poslovalnici »Saffl®' pomoči« se od torka, 13. t, m. prodaj«!0 zopet živila od 8. do tri četrt na 12, dop in od 2; do tri četrt na 5 pop. po JZ čem redu: 13. t, m, dop, od št, 1— pop. od št, 151—300; 14. t, m, dop. od * 301—450, pop. od 451—600; 15. t. m. d°P' od Št. 601—750, pop. od 751—900 it®* vsak dan po 300 številk do št. 3000. P?! leg, masti moke in drugih živil je dob»B tud kisa (1 1 za družino) ter klobas, likor jih je sedaj na razpolago. Ostale slf vilke pridejo pri dobavi klobas kasnei na vrsto. Člani naj jemljo odpadajofjj količino živil kolikor možno naenkrat vsaj v dveh delih, da se delo olai®a' -M žati se je točno vrstnega reda; zamn^11 • se bodo upoštevali po št. 3000. T-ft »Samopomoči'! v Ljubljani morejo Pcf ,an0 le v Ljubljani ali v ljublj. okolici živeči organizirani jaivnl nameščenci, kojenci in njih vdove in sirote,	£
Odgovorni urednik JoSe Ku»ar-Tiska »Jugoslovanska tiskarna, v Lfabli* JUdajtUi) konzorcij »Y#4«bcjJ» iUU«.