Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA SLUŽBE JU G O S L AVI JA LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 6. kos. V LJUBLJANI, dne 21. januarja 1933. Letnik IV. (/44. Zakon o trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo. 45. Konvencija o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom mod Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo. VSEBINA: 46. Začasni trgovinski sporazum med Jugoslavijo an Grško. 47. Transakcija z boni Grške banke. 48. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 44. Mi ALEKSANDER I., p« milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 23. septembra 1931. na izredno zasedanje za dan 7. decembra 1931., v svoji 55. redni seji, ki jo je imela dne 18. oktobra 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 28. novembra 1931. na izredno zasedanje za dan 11. januarja 1932., v svoji 40. redni seji. ki jo je imel dne 19. oktobra 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, sklenjeni in podpisani v Beogradu dne 9. marca 1932., s prilogami, ki so sestavni del te pogodbe,* ki se glasi: § 1. Odobruje se in dobiva zakonsko moč trgovinska pogodba med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra 1932., št. 302/CXII1/789. sklenjena in podpisana v Beogradu dne 9. marca 1932., s prilogami, ki so sestavni del te pogodbe, katere besedilo v izvirniku v srbsko-hrvaškem in nemškem jeziku se glasi: Trgovinska pogodba med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo. • Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije in predsednik republike Avstrije, želeča obstoječe trgovinske zveze vzdržati in poglobiti, sta imenovala za svoja pooblaščenca: Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije: gospoda dr. Alberta Kramerja, ministra za trgovino iu industrijo, predsednik republike Avstrije: gospoda Hermanna Ploenniesa, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra republike Avstrije v Beogradu, ki sta, ko sta priobčila drug drugemu svoji pooblastili, spoznani v dobri in pravilni obliki, dogovorila nastopno: Člen 1. Stranki pogodnici sta se sporazumeli, da nanovo uveljavita trgovinsko pogodbo s končnim zapisnikom in prilogami vred, ki je bila sklenjena dne 3. septembra 1925., na Dunaju, toda odpovedana za dan 1. julija 1931.,’" z nastopnimi izpremembami in dopolnitvami. Na mesto odredb trgovinske pogodbe z dne 3. septembra 1925., ki se nanašajo na stopanje v moč in na odpoved, veljajo odredbe trgovinske pogodbe, sklenjene današnjega dne. člen II. Na mesto prilog A in B k trgovinski pogodbi z dne 3. septembra 1925. stopita prilogi A in B te pogodbe. Člen III. Oddelek 5.** člena 16. končnega zapisnika z dne 3. septembra 1925. se izpreminja, odnosno dopolnjuje in se glasi: * »Uradni list« št. 368/89 iz 1. 1926. ** Prav: oddelek 4. (Op. ur.) ^Odredbe člena 16. se ne nanašajo na osebe, ki se bavijo s krošnjarjenjem, potovaje iz kraja v kraj; vsaka stranka pogodnica si pridržuje pravico, vezati to vrsto trgovine na specialna dovolila. Kljub temu pa je dovoljeno krošnjarjem, državljanom kraljevine Jugoslavije iz srezov: Kočevja, Logatca, Novega mesta in Črnomlja, da smejo prodajati kot krošnjarji izdelke svoje hišne lesne industrije, kakor tudi južno sadje na ozemlju republike Avstrije. Tudi smejo popravljati poškodovane predmete in zato nositi s seboj polfabrikate in material, ki so jim za to potrebni. Zakonski predpisi, ki veljajo za domačine glede krošnjarjenja in krošnjarskega obrta, se uporabljajo tudi nanje. Omenjene osebe morajo biti opremljene z navadnimi izkaznicami, izdanimi po pristojnih policijskih oblastvih; te izkaznice veljajo za leto dni. Ob prehodu iz enega sreza v drugega mora dati imetnik izkaznice izkaznico vidirr ti pri pristojnem političnem oblastvu. Ta viza je brezplačna.< Na mesto pripomb omenjenega končnega zapisnika k tarifnima prilogama A in B stopijo pripombe, ki jih obseza priloga C. Člen IV. Na mesto priloge D trgovinske pogodbe z dne 3. septembra 1925. (veterinama konvencija) in na mesto k tej spadajočih prilog I. (končni zapisnik), II. (odredbe o desinfekciji železniških voz in ladij) in III. (sporazum o paši) stopi priloga D te pogodbe. Člen V. Na mesto priloge E trgovinske pogodbe z dne 3. septembra 1925. (sporazum o ureditvi obmejnega prometa) stopi priloga E te pogodbe. Priloge k sporazumu o ureditvi obmejnega prometa: 1. (seznamek občin, katerih okoliši tvorijo notranjo omejitev obmejnega pasu in še spadajo v ta pas), II. (sporazum o cestah, potih, mostovih, brodih. ladjarstvu in splavarstvu v obmejnem pasu), III. sporazum o električnih napravah v obmejnem pasu), IV. (sporazum o regulaciji Mure v obmejnem pasu), V. (sporazum o ribji lovi v mejnih vodah) in VI. sporazum o uko-riščanju vodnih sil v obmejnem pasu) — ostanejo v ■moči v obliki, kakor so dogovorjene,v trgovinski pogodbi z dne 3. septembra 1925. Na mesto priloge VII. k sporazumu o ureditvi obmejnega prometa (sporazum o turistovskem prometu v obmejnem pasn) stopi priloga F te pogodbe. Obrazci k členu 8., točki 7., k členu 10., šestemu odstavku, k členu 12. in k členu 14., točki 10., sporazuma o obmejnem prometu ostanejo v veljavi kakor so dogovorjeni v trgovinski pogodbi z dne 3. septembra 1925. Člen VI. ZaraMi vzajemne zaščite v območju literarnega in umetniškega avtorskega prava sta se stranki pogodnici sporazumeli, da je uporabljati odredbe revidirane bernske konvencije z dne 13 novembra 1908. Člen VII. Povračilo carin — ki se polagajo ob uvozu vzorcev in modelov ali zaobal kakršnekoli vrste, ki so zavezane plačevanju carine — se izvrši ob vnovičnem izvozu najkesneje čez mesec dni po izvršenem izvozu pri vseh obmejnih ali notranjih carinarnicah, ki so za to upravičene. Stranki pogodnici priob- čita druga drugi seznamek carinarnic, ki so v tem pogledu upravičene. Isti rok velja tudi za povračilo garancij, ki so bile dane, namesto da bi se plačala carina v gotovini; toda povračilo garancije se sme zahtevati samo pri tisti carinarnici, ki se ji je ta garancija predala. Člen VIII. Če bi pretvorila avstrijska vlada stopnje avstrijske carinske tarife iz zlatih kron v šilinge, je dosežen sporazum, da se morajo preračuniti v zlatih kronah izražene carinske stopnje tarifnih prilog k avstrijski carinski tarifi te trgovinske pogodbe v šilinge tako-le: 1. Carinske stopnje do zaključno 1 K se preraču-nijo v šilinge tako, da se zneski do S 0 005 ne upoštevajo, zneski nad 0-005 pa zaokrožijo na S 0-01. 2. Carinske stopnje nad 1 K do vštetih 10 K se preračunijo v šilinge tako, da se ne upoštevajo zneski do 0-025, zneski nad 0-025 do vštetih 0-075 pa zaokrožijo na S 0-05, odnosno zneski nad S 0-075 zaokrožijo na S 0-1. 3. Carinske stopnje nad 10 K do vštetih 50 K *e preračunijo v šilinge tako, da se zneski do S 0-05 ne upoštevajo, zneski nad 0-05 pa zaokrožijo na S 0-1. 4. Carinske stopnje nad 50 K do vštetih 100 K se preračunijo v šilinge tako, da se zneski do S 0-25 ne upoštevajo, zneski nad S 0-25 do vštetih 0-75 pa zaokrožijo na S 0-5, odnosno zneski nad S 0-75 zaokrožijo na S 1. 5. Carinske stopnje nad 100 K do vštetih 300 K se preračunijo v šilinge tako, da se zneski do S 0-5 ne upoštevajo, zneski nad S 0-5 pa zaokrožijo na 1 S. 6. Carinske stopnje nad 300 K do vštetih 500 K se preračunijo v šilinge tako, da se zneski do S 2-5 ne upoštevajo, zneski nad S 2-5 do vštetih 7-5 pa zaokrožijo na S 5, odnosno zneski nad S 7-5 zaokrožijo na S 10. 7. Carinske stopnje nad 500 K se preračunijo v šilinge tako, da se zneski do S 5 ne upoštevajo, zneski nad S 5 pa zaokrožijo na S 10. člen IX. la pogodba, sestavljena v izvirnem srbsko-hrvatskem in nemškem besedilu, se ratificira, kar mogoče hitro. Ratifikacijski instrumenti se izmenjajo v Beogradu. Pogodba' stopi v veljavo na dan podpisa in velja do dne 30. junija 1932. Če se ne odpove v 3 mesecih pred iztekom tega roka, ostane pogodba še dalje v veljavi in se lahko pozneje vsak čas odpove, da prestane veljati i)o 3 mesecih od dne odpovedi. V potrditev tega sta obojestranska pooblaščenca podpisala to pogodbo in pritisnila nanjo svoj pečat. Tako sestavljeno v Beogradu, dne 9. marca 1932. Zn kraljevino Jugoslavijo: Dr. Albert Krainer s. r. (M. P.) Za republiko Avstrijo: Hermann Ploennies s. r. (M. P.) Priloga tarife A (k carinski tarifi kraljevine Jugoslavije) Tar. Imenovanje Carina Številka dinarjev v zlatu od 100 kg Iz 104/2 Pripomba. Olje od zemeljskih orehov (kikiriki), trjeno, za nadaljnje predelovanje ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance, je prosto carine. Iz 110/1 b Kandis: a) v glavah 30— b) v koščkih 30— Iz 11« Druga vina, ki se penijo in kipe, razen šampanjca 250— Iz 122 Diamalt (sladov ekstrakt za tehnične namene) 32-50 Iz 125/1 Rudninske vode, naravne, neoslajene 1-40 Iz 126, Naravne rudninske vode, neoslajene, ki se uvažajo v posodah, običajnih v iz pripombe trgovini, se ocarinjajo po tar št. 125, točki 1. Iz 132 Navadni bonboni, cukrčki 140— Iz 133 Fini bonboni (tako zvani svileni); bonboni, napolnjeni z marmelado, čokolado in podobnim; fondanti brez čokolade, marcipan, gelčes, pralines: svileni bonboni in karamele, nenapolnjeni 140-— ostali zgoraj omenjeni 180-— 134/3 Blago, popolnoma ali deloma iz kakaove snovi, čokolade ali njiju nadomestkov, 180— kolikor ni omenjeno drugje Iz 137 Rilstlinsko maslo iz kokosovega oreha 29— 138/2 Gorčica, pripravljena z moštom in drugimi dodatki . Pripomba. Gorčica v zavojih do vštetih 2 kg skupne teže plačuje dodatek k carini 50?». 50— Iz 138/2 Ekstrakt za začinjanje juhe, tekoči 120-— Iz 140 Ovomaltin 60— Iz 144 Kristolaks . . . . * . . 120-— Iz 145 Kocke in konserve za juhe 120— Iz 148 Gramoz in pesek: iz 2. zmlet, v razsutem stanju ali v vrečah 0-10 152/2 a Kreda v naravni barvi, zmleta in plavljena, tudi izprana 1-80 Iz 153 Mavec (sadra, gips): 2. Žgan 1-80 3. Zmlet, tudi barvan 1-80 Iz 184/2 Sveče in svečice iz voska 120— 187 Ostalo milo vsake vrste in oblike, tudi z dodatkom kosmetičnih ali medicinskih sredstev (tako zvano medicinsko milo) 100— Iz 192 Navadno črno voščilo za obutev; masti (tolšče), kreme in podobni preparati, izdelani z voskom, tolščo ali oljem, za čiščenje, poliranje ali vzdrževanje parketov, peči, štedilnikov, usnja in obutve: 1. Navadno črno voščilo za obutev: a) v zavojih za nadrobno prodajo 24— b) v drugih zavojih 20— 2. Ostalo zgoraj omenjeno: a) v zavojih za nadrobno prodajo 125— b) v drugih zavojih . 75-— Iz 206 Ferociankalij, ferociannatrij, fericiankalij, fericiannatrij, kalijev hipermanganat 5— Iz 207/1 Kromovi galuni, kristalizirani prosto Iz 208 Vodikov superoksid 4— Svinčev glaj, rumeni in rdeči, v kosih in luskinah, tudi zmlet 5— IZ 209 prosto Tar. številka Imenovanje Carina dinarjev v zlatu Iz 212/6 Natrijev in kalijev silikat (vodotopno, vodeno steklo): od 100 kg v trdnem stanju 4— tekoči . . . * 2— Iz 214/4 Ogljikova kislina, tekoča 15-— Iz 222 Pasta iz bakrovega klorida 12— Iz 225/2 Krvni albumin . 10— Iz 234/1 Izgotovljena zdravila in vsi kemijski in lekarniški proizvodi, dozirani .... 300— 236 Rudninske in prstene barve, olepšane z organskimi pigmenti, se ocarinjajo po Pripomba dogovorjeni tar. št. 243. Iz 240 1. Svinčevo belilo, rdečilo in rumenilo 30— 2. Brončene barve 45— Iz 241 Kromove barve 25— 243 Pigmentne in lakove barve, kolikor niso imenovane, drugje, kakor tudi zmesi spojin pigmentov z neorganskimi bazami in solmi (pigmentni laki in ostalo) 25— Opazka 1. Barve z oljem, glicerinom, oljnatim pokostom (firnežem), lepom, rudninskim oljem in drugimi sredstvi plačujejo carine: tiskarsko črnilo BO- DO- 244/2 a Opazka 2. Barve z alkoholovim, acetonoviin ali lakovim pokostom (firnežem) plačujejo carine 120 Din za 100 kg. Opazka 3. Barve v zavojih do vštetega 1 kg skupne teže plačujejo še 15 Din za 100 kg. Tekoča navadna tinta za pisanje ČO— Iz pripombe Tekoča tinta v posodah do vštetega 1 kg skupne teže plačuje dodatek k carini 50%. Iz 248 Oljnati pokosti (firneži), tudi pomešani s sredstvi za hitro sušenje (sikativi) . . 50— Iz 250 Lakovi pokosti (firneži) 80— 252 Oljnati lepi, smolni, kavčukovi in gutaperčni lepi, lep iz kleja in ostali lepi, kolikor niso imenovani drugje: 1. Oljnati in smolni 12— 2. Ostali 35— Iz 273 Bombaževa vata: 1. Gradašana (kardirana) ali prevlečena z lepivom, potem trakovi iz vate, tudi z lepivom prevlečeni 25— 274 Pripomba. Primes volne do največ 5% skupne teže ne vpliva na ocarinjanje. Bombaževa preja, enonitna: 1. Št. 12 in manj po angleški numeraciji: a) sirova 20— b) beljena 30— c) barvana in tiskana 35— 2. Nad št. 12 do št. 29: ' a) sirova 25— b) beljena 35— c) barvana in tiskana 40— 3. Nad št. 29 do št. 50: a) sirova SO- b) beljena . dO— 45— 4. Nad št. 50: a) sirova 35— 45— c) barvana in tiskana . 50— 275 Bombaževa preja, dvonitna ali večnitna: 1. Št. 12 in manj po angleški numeraciji: 25— b) beljena 35— c) barvana in tiskana 40— Tar. številka Imenovanje Carina dinarjev v zlatu 2. Nad št. 12 do 29: a) sirova od 100 kg SO- b) beljena dO— c) barvana in tiskana 45— 3. Nad št. 29 do št. 50: a) sirova 35— b) beljena 45— c) barvana in tiskana 50— 4. Nad št. 50: a) sirova 40— b) beljena . . . . 50— c) barvana in tiskana 55-— 276 Bombaževa preja za nadrobno prodajo (sukanec za šivanje, pletenje, vezenje), tudi trdno vpredena (hard\vater, mulldouble) na lesenih vretencih, papirju, v klobčičih, predeneih itd., enonitna in večnitna: 1. sirova 70— 2. beljena 90— 3. barvana in tiskana 110— 279 Opazka. Mercerizirana preja plačuje 50% dodatka k carini, ki se plačuje po številki in izdelavi. Tulj, bobinet in njima podobne tkanine: 400— 2. Bobinet s čipkastimi šaramj za zavese in podobne domače potrebščine: v kosih, ki se prodajajo na meter 300— v določeni dolžini 500— Iz 2S0 Pripomba. Te tkanine, ozankane ali obrobljene z nitmi ali trakovi, plačujejo 25% dodatka k carini, ki se plačuje na dotično tkanino. Pletenine in prepleteno (na stanu delano) in mrežasto bombaževo blago: iz4. neimenovano: izb) rute za na glavo in za na ramena 400— 282 Vezenine na bombaževi tkanini, tudi z aplikacijami: 1. Izdelane s svileno prejo 1200— 2. Izdelane z drugo prejo 1000— 283 Bombaževi tkani trakovi 220— Iz 284 Spleteni trakovi za obutev 280— Iz 304 Pod p roge in cevi 85— 314 Volnena preja, pripravljena za nadrobno prodajo (na vretencih, v klobčičih, predeneih itd.): 1. Sirova 100— 2. Beljena, barvana, tiskana 150— Iz 316 Pokrivače iz odpadkov, težje od 700 g na 1 m* 120— Čebad (grobe odeje, koci), naravno siva, težja od 700 g na 1 m2, tudi s pobarvanimi bordurnimi progami 200— Iz 317 Volnene tkanine, razen posebej imenovanih, ki so težke na 1 m2: iz 3. nad 300 do 500 g: loden 1 O GO CM Iz 319 Pletenine in prepleteno (na stanu delano) in mrežasto volneno blago; iz 4. Rute in šali „ 550— 331 Goste svilene in polsvilene tkanine. 1. Svilene 1800— 2. Polsvilene 800— Iz 335 Pletenine in prepleteno (na stanu delano) in mrežasto blago, svilene a'i deloma svilene: iz 3. Rute za na glavo in šali: a) svileni: iz umetne svile 1800— iz druge svile, razen iz umetne 2400— Tar. Carina številka Imenovanje dinarjev v zlatu od 100 kg b) deloma svileni: deloma iz umetne svile . 900’— deloma iz druge svile, razen iz umetne 1200-— 337 Tkani trakovi: 1. Svileni: iz umetne svile 1800’— iz naravne svile 2200-— 2. Polsvileni: a) ripsasto tkani, do 6 cm široki, za opremo klobukov 400-— b) ostali 900--— Iz 346 Premazane ali napojene tkanine, drugje neimenovane: 1. V kosih, ki se prodajajo na meter 120-— Iz 348/1 b Pokrivala iz tkanine, navedene v tar. št. 346, tudi sestavljena s šivanjem, opremljena z obročki, jermeni, konopci, kopčami in podobnim 160'— Iz 351 Vsi izdelki iz klobučevine za tehnično rabo 150-— 354 Konjska žima iz grive in repa, tudi pomešana z drugo tvarino: 1. Sirova , prosto 2. Beljena, barvana, skodrana ali v kite spletena, tudi pomešana z drugo 1 č živalsko dlako ali rastlinskimi vlakni Iz 356 Moško, žensko in otroško perilo; ženska konfekcija (razen zgornjih plaščev za žene in deklice); kravate; životci (modrci) in ženski oprsniki; športne in potniške kape: 1. iz svilenih in polsvilenih tkanin Po carini, ki se 2. iz volnenih tkanin . plačuje na pre- 3. iz bombaževih tkanin dilni izdelek, jz katerega je, in 4. iz drugih rastlinskih predilnih snovi še 160% Spodnje perilo, gornja obleka, kape, rute za na glavo in šali, kolikor se smatrajo za konfekcijo iz pletenih in prepletenih (na stanu delanih) snovi: svileni in polsvileni plačuje na P redilni izdelek volneni (metrsko blago), iz katerega je, in še 150% Konfekcija iz tar. št. 392 in 394 Po osnovi, iz še 100% od 100 kg Iz 356/4 Vrečice za drobni denar iz bombažno lanene tkanine z zunaj montiranim krogla- stim železnim zapiračem Iz pripombe. Zensko perilo in lahka ženska konfekcija plačujeta dodatke k carini, in sicer: 1. 20%, če je vezena okoli vratu, spodaj pri rokavih ali na drugih krajeh perila in obleke ali če je prišita na teh mestih čipka ali vezenina; vendar pa ne smeta biti čipka in vezenina širši od 10 cm. 2. 40%, če je vezenina ali čipka širša od 10 cm ali Če je vezena tudi na drugih delih ali če sta našiti čipka in vezenina na druge dele ali sta vdelani v konfekcijo samo, toda v nobenem primeru ne presezata 30% površine lica. Tako je postopati, če sta uporabljeni na konfekciji čipka in vezenina; vendar pa odloča, ko se ugotavlja odstotek površine, seštevek njiju površin. Če preseza čipka ali vezenina ali njiju seštevek 30% površine lica, se ocarinja kakor konfekcija iz vezenine ali čipke, kakor je pač katere več; v tem primeru je pobiranje teh dodatkov izključeno. 500— Iz 360 Moški klobuki iz klobučevine: kos 1. Opremljeni . . „ . . .......... 2-20 364 Vsi ženski klobuki brez razlike, okrašeni 6— Iz 360 Umetne cvetice in venci, narejeni docela ali deloma iz tekstilnih tvarin, tudi v zvezi z drugo tvarino: Tar. številka 367 Iz 368 Iz občili opazk k V. delu: 376/1 Iz 378 Imenovanje Carina dinarjev v zlatu 2. Cvetice, tudi povezane v šopke, in venci: a) docela ali deloma iz svilene ali polsvilene tvarine......................... b) docela ali deloma iz druge tekstilne tvarine................................ Dežniki in solnčniki: Iz 1. Z držali ali deli iz želvovine, biserne matice, slonove kosti, jantarja, gagata ali njih imitacij ali iz pozlačenih in posrebrenih navadnih kovin: Iz a) prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino............................. Iz 2. Z držali ali deli, okrasno rezljanimi, ali iz tvarine za rezljanje, razen omenjene: Iz a) prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino....................... Iz 4. Ostali: b) prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino............................. Obutev iz tkanine in klobučevine, s podplati iz druge tvarine: Iz 1. Popolnoma ali deloma iz svile: iz brokatnih ali atlasnih tkanin............................................... Iz 1. Luženi, na pol beljeni in beljeni izdelki plačujejo dodatek k carini 30%. Barvani ali izdelani v dveh barvah plačujejo dodatek k carini 40%. Če so izdelani v več barvah, prešani ali tiskani, plačujejo dodatek k carini 30%. Izdelki v kosih, mercerizirani ali narejeni iz mercerizirane preje, plačujejo dodatek k carini 60%. Iz pripombe. Ti dodatki se pobirajo na osnovno stopnjo carine za sirove izdelke, za katere veljajo pogodbene carine. Blago iz tar. št. 282 ne plačuje gorenjih dodatkov. 2. Desinirane tkanine plačujejo dodatek k carini 15%. Broširane tkanine plačujejo dodatek k carini 25%. Če ima blago obe obdelavi, plačuje samo večji dodatek. 3. Tkanine, vezene v tenčice (gaze), plačujejo dodatek k carini 50%. Dodatke iz točk 2. in 3. plačujejo oni izdelki, za katere veljajo pogodbene carine. Pobirajo se na osnovno stopnjo carine za sirove izdelke. Iz 5. Ob pogodbenem ocarinjanju pletenih bombaževih rut za na glavo in za na ramena kakor tudi tkanih ali pletenih rut za na glavo in šalov, pletenih kap, spodnjega perila in zgornje obleke, vse to iz volne, ne vplivajo na ocarinjanje vtkani ali vpleteni pridatki umetne svile, ki ne presezajo 3% skupne teže. Iz 6. Spredaj imenovano blago s pridatkom umetne svile nad 3% do vštetih 10% skupne teže plačuje dodatek k carini 25%. Ostali izdelki iz preje, ki imajo v sebi svilo, se ocarinjajo ob pogodbenem ocarinjanju: a) če imajo svile do vštetih 10% skupne teže predilne tvarine, iz katere so, s 50%nim dodatkom k carini; b) če imajo svile nad 10% do vštetih 50% skupne teže predilne tvarine, iz katere so, se ocarinjajo kakor polsvileni; c) če imajo svile nad 50% skupne teže predilne tvarine, iz katere so, se ocarinjajo kakor svilene, ako ni označeno v tarifi drugače. Iz 9. Rute za na glavo in šali iz tar. post. 321 z naravnimi resami, ki izvirajo iž niti osnove in votka, ne plačujejo dodatka, določenega v točki 9.; oni izdelki, katerih naravne rese so zvezane v največ dva vozla, plačujejo dodatek na obrobek 25% od carine. Usnjeni gonilni jermeni.................................................................. Sedlarski in jermenarski izdelki iz usnja, tudi iz napojenih ali prevlečenih tkanin: 2. V zvezi z drugimi navadnimi kovinami ali z železom, prevlečenim z drugimi navadnimi kovinami in njih zlitinami............................... 3. V zvezi s srebrom, z deli* s srebrom prevlečenimi, posrebrenimi ali pozlačenimi....................................................................... Torbarski izdelki iz usnja ali tkanin, razen iz svilenih, tudi iz napojenih ali prevlečenih tkanin: 1. Težki nad 1 kg: a) brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino........................... b) v zvezi z najfinejšo tvarino .............................................. od 100 kg 6000—-3000— kos 6— 4-50 od 100 kg 1200— 160— 250— 450— 300- 150- Tar. številka Imenovanje Carina dinarjev v zlatu 389 390 Iz 392 Iz 393 Iz 432 Iz 433/2 Iz 434 Iz 435 zvezi z Iz 394 Iz 395 Iz 411 Iz 415/2 Iz 418/1 a /?) Iz 419 ■ Iz 423/1 Iz 431 2. Težki do vštetega 1 kg: a) brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino . . . b) v zvezi z najfinejšo tvarino.................................. Cevi, jermeni, obroči za kolesa na vozovih ali avtomobilih, tudi v navadnimi kovinami ali njih zlitinami................................. Obuvala iz kavčuka, tudi s tekstilno in drugo tvarino...................... Listi in tkanine: Iz 1. Listi samo iz mehkega kavčuka..................................... Iz 2. Tkanine s kavčukom napojene, prevlečene ali z vložkom iz kavčuka: b) druge razen svilenih ali deloma svilenih..................................... Izd'elki iz kavčuka, drugje neimenovani: Iz 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino: c) ostali: pnevmatike (cevi in omotači za pnevmatike).................................. ostali izdelki............................................................... 2. V zvezi z najfinejšo tvarino................................................ • Elastične tkanine; pleteno blago, pozamentarija in pozamentarijski izdelki, če je uporabljena preja: Iz 2. Iz druge predilne tvarine, razen iz svilene ali deloma svilene: b) ostali, razen čevljarskih .................................................. Tesnilne plošče (tako zvane plošče It)................................................. Izdelki samo ali deloma iz slonove kosti, iz želvovine, iz biserne matice in njih imitacij, tudi v zveži z drugo tvarino: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino: Gumbi za prišivanje iz biserne matice, brez zveze............................ Ostali izdelki............................................................... Izdelki iz živalskih snovi za rezbarstvo. drugje neimenovani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino.................................. b) v zvezi s fino tvarino.................................................... c) v zvezi z najfinejšo tvarino.............................................. Ustniki za smotke in cigarete iz umetne smole (preparati iz fenola) .... Gumbi iz kamenega oreha............................................................. Lesna moka, sirova.................................................... Letve za pohištvo, profilirane ali neprofilirane, obložene ali neobložene maso, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino: 2. Lužene, barvane, lakirane, politirane, prevlečene s pokostom (firnežem 3. Z inkrustacijami, s Sarami, izdelanimi s prešanjem, vžiganjem, jedka njem' ali rezljanjem...................................................... • • 4. Z vloženim delom, poslikane, pobarvane z brončenimi barvami . . . Pohištvo in mizarski izdelki za notranjo opremo stanovanj: Iz 2. b) n) Pohištvo, prevlečeno z usnjem......................................... Iz 3. Ostalo: d) z vloženim delom, pobarvano z bronoenimi barvami, popleskano . Ročice za orodje, okviri za oblice, okviri za žage: a) sirovi...................................................................... b) uglajeni: okviri za obliče............................................................ pokoščeni ali poliram: okviri za obliče............................................................ Risalne in slikalne potrebščine..................................................... Cevi za pipe, glave za pipe, ustniki za smotke in cigarete: brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino....................................... v zvezi s fino tvarino .............................................. Izdelki iz lesa, drugje neimenovani: Izl. a) Sirovi, brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino: hišne in kuhinjske posode................................. Iz2. Luženi, barvani, lakirani, politirani, pokoščeni (prevlečeni s firnežem); a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino: lestve na kolesih z mehaničnim dvigalom...................... od 100 kg 450— 600— 1.80— 200— 150— 150— 180— 200*— 400-— 150- 100- 500- 700- 300- 360- 550- 350- 170- 3- 110— 130-130— 200- 200- 70- 70- 80- 230- 150- 200- 40- 60- Tar. številka Imenovanje Carina dinarjev v zlatu od 100 kg Iz 439 Pluta: Iz 2. Kameni in opeke iz plute in plutnih odpadkov, zvezani po drugih tvarinah 10— 444 Ovojni papir, težak nad 30 g na 1 m2 15’— Iz 445 Papir za tiskanje in pisanje: Iz 1. Za tiskanje: b) ostali . 17— 3. Za pisanje * . 28— 453 Gladilni (brušilni! papir, posut s peskom, steklom, smirkom in podobno snovjo 10— Iz 455 Kastrirani obrazci, tudi z natisnjenim besedilom, natisnjeni predmeti v obliki lepakov, objav, priporočil, navodil itd.: Iz 1. V eni barvi, razen bronsiranili, zlatih in srebrnih: a) brez slik Izb) s slikami: 80— modni listi Iz 2. Večbarvni, bronsirani, pozlačeni, posrebreni: 70— a) brez slik Izb) s slikami: 130— modni listi .. . . . Pripomba k tar. št. 455, 472 in 473. Objave, lepaki in brošure, s katerimi se priporoča obisk avstrijskih turističnih krajev in kopališč ali se vobče propagira tujski promet v Avstriji, se ocarinjajo neglede na velikost oglasnega dela, po tar. št. 455 prosto carine. 70— 459 Karte za igranje, zabavo in podobno, tudi pole s slikami za take karte .... 250— Iz 460 Fotografski papirji: 2. Občutljivi za svetlobo 200— 462 Papir za pisma, kuverte iz papirja, dopisnice in karte za pisma, vse to s slikami, obrobki, monogrami, amblemi, okrasnimi črtami, izdelanimi s tiskanjem, prešanjem ali drugače, ali z barvnimi obrobki, s prešanimi naravnimi ali ' umetnimi cveticami, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino: Papir za pisma, kuverte iz papirja in karte za pisma v posldvne namene 200— Ostali Zgoraj imenovani izdelki 250— 463 Ostali papir za pisma, kuverte iz papirja, dopisnice in karte za pisma, tudi zavite v papir, v kuverte iz papirja ali v škatlice, iz kartona ali iz lesa: 1. Brez zveze z drugo tvarino 80— 2. V zvezi z navadno ali fino tvarino 150— 463 Iz pripombe. Predmeti iz tar. št. 462 in 463 se ne smatrajo, da so v zvezi z drugo tvarino, če so povezani s trakovi, pozamentarijo ali prejo, tudi iz svile, ali če so opremljene škatle iz lepenke, ki služijo za njih spravljanje, s takimi trakovi, ki drže dvignjeni pokrov škatle. Iz 464 Vrečice in njim podobni iždelki: Iz 1. Brez zveze: iz ostalega papirja, razen iz ovojnega papirja 2. V zvezi z drugo tvarino, kakor: s platnom, želatino, staniolom, kovinskim 70— papirjem in podobnimi snovmi Iz opazke. Če so natisnjeni na vrečicah in podobnih izdelkih napisi (firme), navodila, priporočila itd. brez slik, plačujejo dodatek k carini 40%; vrečice in podobni izdelki-s slikami plačujejo carino: 80— enobarvni 120— večbarvni, bronsirani, posrebreni ali pozlačeni 150— 466 Poslovne knjige, zvezki, beležnice in bloki, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino: 1. Z listi iz rastriranega papirja: žepne beležnice . 75*— ostalo 2. Z listi iz rastriranega papirja, tudi pomešani z listi iz drugega papirja: oc 0 1 žepne beležnice . 75’— ostalo \20— Tar. številka Imenovanje / Carina dinarjev v zlatu od 100 kg Iz 467 Podloge in mape za pisanje: 1. Oblepljene s papirjem kakršnekoli vrste 2. Oblepljene s slikami na papirju ali izdelane iz kartona s slikami ali 1 O 00 oblepljene s lino tvarino . 120— Iz 469 Galanterijski in luksuzni izdelki iz papirja, kartona, lesne mase ali papirne mase, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino: albumi za fotografije, za razglednice in albumi za poezije (spominske knjige) 200— Čipke iz papirja, izobličene ' 250— Iz 470 Neimenovani izdelki in predmeti iz papirja, kartona, lesne-mase in papirne mase: Iz 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino: b) izolacijske (Bergmannove) cevi, tudi docela ali deloma prevlečene z navadnimi kovinami 100— Iz c) torbarski izdelki iz vulkanskega vlakna in podobnih snovi .... Iz 2. V zvezi z najfinejšo tvarino: Albumi za fotografije, za razglednice in albumi za poezijo (spominske 250— Iz 472 knjige), podloge in mape za pisanje 300— Fotografije 150— Iz 478 Kamenje za tlakovanje 1-25 481 Mlinski kameni, tudi z obroči 6— Iz 488 Umetni kameni za glajenje in ostrenje, tudi z lesom, železom ali drugimi navadnimi kovinami: 1. Iz smirka, korunda, karborunda 50— Iz 489/1 a Heraklitne plošče, plošče : Kabe: in votle opeke ;>Kabe« kakor tudi gradbene plošče in votle plošče podobne sestave o. Iz 491 Masa za izoliranje toplote iz zmesi azbesta, dlak, infuzorijske prsti, lesne žagovine itd. in izdelki iz take mase: 2. Izdelki kakor: ploščice, paličice, kocke, kameni, opeke, cevi, deli cevi itd. 4— Iz 493 Izdelki iz umetnega jantarja ali iz imitacij jantarja, gagata in morske pene: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino 600— 2. V zvezi z najfinejšo tvarino 3. V zvezi z dragimi kovinami: 800— a) z zlatom 2000— b) s srebrom 1000— Iz 503 Galanterijski izdelki in luksuzni predmeti: 2. Iz majolike ali kamenine (fajansovitje): a) beli ali enobarvni b) večbarvni, šarani, okrašeni s slikami, pozlačeni, posrebreni, bron- 90— sirani, prevlečeni z listrom 120— Glinaste pipe, tudi s ponikljanimi okovi 100— I/. 504 Izdelki, drugje neimenovani: Iz 2. Iz ostale keramične tvarine: Iz a) Staussove opekaste tkanine (žične tkanine, prevlečene z žgano glino) 15— Iz 505/3 Glinaste pipe s posrebrenimi okovi 100— Iz 519 100— Iz 524/1 Zrcalni reflektorji za stenske svetiljke 90— Iz 536 4. Izobličeno (fasonirano) železo Pripomba. Po točki 4. b) se ocarihjajo tudi jeklene odbijalne letve za mehanične mlatilnice. Iz 537 Pločevina: 2. Prevlečena: • 15— b) s činom (bela pločevina) ali svincem • . 15— Iz 3. Tiskana, lakirana Iz 4. a) pločevina, prirezana v obliki kroga, debela pod 1 mm, sirova, deka- 8— pirana ali dresirana . , 14— Tar. številka Imenovanje Carina dinarjev v 7,latu Iz 538 Žica, valjana ali izvlečena: od 100 kg 1. Neobdelana: a) debela nad 2 mm 12-50 b) debela 1 mn do vštetih 2 mm 13-50 c) debela pod 1 mm do 0-5 mm 14-50 debela pod 0-5 mm 15-50 Iz 2. Pocinkana: a) debela nad 2 mm 18— b) debela 1 ni m do vštetih 2 mm 20— c) debela pod 1 mm no- Iz 543 Pripombe. 1. Izvlečena železna žica, ki se žari, da se omehča, in obdrži pri tem svojo prvotno barvo ali jo izgubi ob oksidaciji, se ne smatra za obdelano. 2. Žica, ki se ob.izdelovanju povleče skozi raztopino bakrovega sulfata in pri tem dobi slaboten bakren sij, se ne smatra za prevlečeno z bakrom po ob:vih opazkah za navadne kovine. Ta pojasnila veljajo tudi za izdelke iz žic?. Osi, razen železniških, in deli osi: Iz 2. Obdelane: a) navadne 20— Iz 544 Izl. Rati, tudi v zvezi z lesom: a) težki 1 kg in več 28— b) težki do 1 kg 40— 2. Nakovala 25— Primeži 19— Iz 546 Ogrebači (kopači), lopate, motike, krampi, rovnice, grablje in vile, tudi v zvezi z lesom: 1. Neobdelani: s 35— b) ostali bO- 2. Obdelani: a) grablje in vile do— b) ostali 37"— Iz 548 Svedri za vrtanje kamenja (polni ali votli) no- Pile z zarezami ali brez zarez, tudi v zvezi z lesom šo— Iz 550 Strojni noži in ostali noži za obrtništvo, kmetijstvo in industrijo, ti; i v zvezi z lesom SO- 552/2 2. Deli plugov: a) težki 5 kg in več dO— b) težki do 5 kg 25— Iz 554 Vijaki in njih matice vsake vrste, zakovice, železni deli za pritrjanje izolatorjev - s premerom ali širino odprtine: 1. Nad 14 mm 30— 2. Nad 7 mm do vštetih 14 mm 40— 3. 7 mm ali manj 70— Vijakasti žeblji za tračnice vseh vrst in ledenjaki za podkve 30— Iz 555 Cveki in klinci, izvlečeni, prešani ali kovani: Tzl. Neobdelani, brez zveze z drugo tvarino: Žeblji in cveki iz žice : . 2.3— Kovani žeblji za tračnice, žebljiči za risalne deske 30— Iz2. Obdelani: Žični žeblji, pomodreni 9g._ Žebljiči za risalne deske SO- 556 Pripomba. Po pogojenih carinskih stopnjah se ocarinjajo tudi klinci iz žice, debeli nad 5 mm. Okovi za okna, vrata, zaboje, pohištvo in vozove, tudi v zvezi z drugimi navad- nimi kovinami ali z lesom: 1. Neobdelani il 5— 2. Obdelani 55’— Tar. številka Imenovanje Carina dinarjev v zlatu Iz 559 Izdelki iz žice, drugje neimenovani: od 100 kg Izl. debeli 1 mm ali več: Iz a) neobdelani: vrvi iz žice ....... . . 27— Izb) obdelani: a) vrvi iz žice ........ 37— /?) mreže iz žice za vrtne ograje, s šesterooglatimi petljami, v kosu pocinkane 55— 2. debeli pod 1 mm: a) neobdelani: a) vrvi iz žice 35—, ! /?) ostali izdelki 60— , b) obdelani: a) vrvi iz žice • SO- /?) ostali izdelki bO— Iz 562 Pripomba. Izdelki iz svetlo izvlečene žice se ocarinjajo kakor izdelki iz neobdelane žice. Vrvi iz žice, premazane s katranom, mazane ali natopljene z zmesmi tolšče zaradi zaščite med transportom, se ne smatrajo za obdelane. Posode in izdelki iz pločevine, drugje neimenovani: Iz 2. Iz bele pločevine ali iz črne pločevine, prevlečene docela ali deloma svincem, cinkom ali činom, tudi v zvezi s fino tvarino: konve za transportiranje mleka, iz črne pločevine, pokositrene .... 45— parilniki za živalsko krmo SO- Iz 3. Pobarvani, pokoščeni (prevlečeni s firnežem), lakirani, oksidirani, z vtisnjenimi Sarami, tiskani, emailirani, tudi v zvezi s fino tvarino: plombe iz jeklene pločevine, predmeti za razsvetljevanje in njih sestavni deli. naprave za kuhanje s petrolejem, petrolejske peči in njih sestavni deli BO- Iz 5. Prevlečeni docela ali deloma z nikljem, bakrom ali aluminijem ali njih zlitinami, tudi v zvezi s fino tvarino: predmeti za razsvetljevanje in njih sestavni deli, petrolejske peči in petrolejske priprave za kuhanje kakor tudi sestavni deli, prevlečeni z bakrom ali medjo e TO— 566 Pripomba. Poedini sestavni deli, kakor gumbi in podobno, ponikljani ali drugače obdelani, ne vplivajo na ocarinjanje. Ključavnice, žabice in ključi: 1. Ključavnice, žabice (viseče ključavnice), tudi s ključi: a) brez zveze z drugimi navadnimi kovinami 52— b) v zvezi z navadnimi kovinami 90— 2. Ključi 60— Iz 569 Pripomba. Ključi, ki se uvozijo obenem s ključavnicami, se ocarinjajo do največ treh na ključavnico kakor ključavnice. Ključi smejo biti tudi iz drugih navadnih kovin kakor tudi iz zlitin z drugimi kovinami. Blagajne in kasete, tudi v zvezi z navadno tvarino: Iz3. Težke nad 100 kg: b) obdelane 52— Iz 572 Pripomba. Ponikljani okovi (preklopki pri ključavnicah, ročice in okretnice) ne vplivajo na ocarinjanje. Noži, žepni nožiči in britve: Izt. Noži z držaji iz mehkega lesa brez vzmeti . . . 50— 17 2. Namizni noži z držaji iz pakfona ali alpake, tudi ornamentirani . . . 250— Iz 3. Namizni noži s posrebrenimi držaji 500— Tar. številka Imenovanje Carina dinarjev v ztetu Iz 584 Izdelki iz kovnega železa, drugje neimenovani, tudi v zvezi z lesom in litim od 100 kg železom: Iz 1. Neobdelani: c) težki nad 5 do vštetih 25 kg ....... ,. .... . 35— Iz 2. Obdelani: d) težki do vštetih 5 kg. ...... ........... 70— Iz 585/2 Škatle za smotke, cigarete in tobak, ponikljane . . 160— Iz 586 Armature iz železa: 603 Pripomba. Tesnila iz gume, usnja ali vulkanskega vlakna ne vplivajo na ocarinjanje. Tiskarske črke, matrice, črta okviri, ornamenti, ploščice za klišeje in ostale tiskarske potrebščine, tudi v zvezi z navadno tvarino 50— Iz 604 Izdelki iz svinca, drugje neimenovani: Iz 2. Obdelani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 50— Iz 623 Izdelki iz niklja, drugje neimenovani: Iz 2. Obdelani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino * . . . 330— 626 Pripomba. Po tej številki se ocarinjajo taki izdelki tudi, če so izdelani iz zlitin s kromom ali so z njim prevlečeni. Pločevina iz žice in bakra: 1. Neobdelana: a) debela 0-5 mm ali manj 32— b) debela nad 0-5 mm 27— 2. Obdelana: a) debela 0-5 mm ali manj 42— b) debela nad 05 mm 37— Pripomba. Pločevina v tablah, pravokotno obrezana, kakor tudi mrzlo (trdo) • 629 valjana pločevina se smatra za neobdelano. Valjarji, cevi in deli cevi iz bakra: 1. Neobdelani s . . 42— 2. Obdelani 55— Iz 630 Preja, če je ovita predilna tvarina: 2. Druga, razen svile 200— Iz 631 Izdelki iz preje brez druge predilne tvarine, če je ovita tvarina: 300— 632 Tkanine in dna za sita iz žice: 1. Če imajo v osnovi in votku manj od 20 žic na 1 cm2 * 100— 2. Ostale 200— Pripomba. Kovinske tkanine za izdelovanje papirja plačujejo, če jih uvažajo neposredno papirnice, za 30% manjšo carino. 635 Vinogradniške brizgalnice in škropilnice, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino 100— Iz 637 Liti izdelki iz bakra, tudi v zvezi z lesom ali železom: Iz 3. Težki 5 kg ali manj: izb) obdelani: armature 250— Iz 638 Pripomba. Ob carinjenju armatur ne vplivajo na ocarinjenje tesnila iz gume, usnja in vulkanskega vlakna. Izdelki iz bakra, drugje neimenovani: Iz 2. Obdelani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino: Okovi, vijaki, pohištvo, naprave za razsvetljavo in njih sestavni deli, petrolejske peči in petrolejske naprave za kuhanje kakor tudi naprave za kuhanje z alkoholom in njih sestavni deli 250— Pripomba. Kakor baker se ocarinjajo tudi njegove zlitine z navadnimi kovinami, razen zlitin z nikljem, ki so podobne niklju. Tar. številka Imenovanje Carina dinarjev v zlatu Iz točke 1. občili opazk za navadne od 100 kg kovine Izdelki, pomaščeni samo zaradi zaščite med transportom, se ne smatrajo za obdelane. Iz G42 Pozlačena in posrebrena (leonska) preja, če je ovita predilna tvarina: 2. D. uga, razen svile 200— 048 Izdelki iz pozlačene in posrebrene preje brez druge predilne tvarine, če je ovita predilna tvarina: 1. Svila 1200— 2. Druga Iz pripomb«*. Naramenice (epolete), preveze (ešarpe), jermeni in podobni predmeti za uniformo, tudi s tekstilno in drugo tvarino, se ocarinjajo, neglede na to, ali so šivane ali ne, po tar. št. 643 z doplačilom dodatka 50%. 800— Iz G! 4 Namizno orodje za postavljanje jedi in pijač, servietni obroči, vilice, /.lice, sto- 600— jalca za nože, iz navadnih kovin ali njih zlitin, docela ali deloma posrebreni Iz 045 Gumbi za ovratnike in za manšete, zapone in igle za ovratnike, igle in spojke. za kravate iz navadnih kovin ali njih zlitin, docela ali deloma pozlačeni ali posrebreni: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino 700— Iz 050 Motorji, pri katerih se dobiva motorna sila z notranjim zgorevanjem .... 15— Iz 651/2 Vodne turbine z zunanjim pogonskim kolesom v premeru nad 1’CO m . . . . 80— Iz 053 Kmetijski stroji: 1. Mlatilnice: a j težke na 1000 kg 15— b) težke 1000 kg in manj 20— Iz 2. Sejalnice in trijerji 20— 4. a) Stiskalnice za grozdje in sadje 20— Iz 5. Gonila za vitel in podobno, rezalniki in mlini za debelo nvoko .... 20— Aparati za valjenje in gojenje piščet ( umetne koklje«) ....... 30—, 050 Pletilni stroji in stroji za prepletanje ‘25* Iz 658 Neimenovani stroji za industrijo in njih deli: Iz 1. Stroji za čiščenje, struženje in luščenje žitnega zrnja 15— Iž 66!) 2. Ostale sesaljke 30— Iz 061 Tehtnice: 2. Mostne (vozovne): a) z nosilnostjo do vštetih 5000 kg 35— 23— 3. Decimalne, razen mostnih 45— 4. Tehtnice s skledicami in skledice zanje 4 90— 5. Brzotehtnice in skledice zanje, tudi z verigami 70— G. Neimenovane: z nosilnostjo: pod 50 kg 150— 50 kg in več 75— Iz 602 Orodje s stisnjenim zrakom . 30— 663 Dinamski stroji, alternatorji in elektromotorji: 1. težki nad 3000 kg 45— 2. težki nad 500 do vštetih 3000 kg 70— 3. težki 500 kg ali manj 100— C04/1 Transformatorji’ a) težki do vštetih 1500 kg < ... . 70— b) težki nad 1500 kg 45— Tz 605 Rlektrični aparati: lz 3. 7a merjenje in štetje električnega toka 200— 250— Tar. številka 666 I/. 667 Iz 669 670 672 675 679 Iz 680 Iz 684 Iz 686 Iz 700 Imenovanje Ključi in numeratorji za hišne električne zvonce; škatle in okrovi za žepne električne svetiljke, tudi z lečo; montirana ležišča za električne žarnice; prekinjala, varovala in drugje neimenovani elektrotehnični predmeti: oljnata sklepala in prekinjala za visoko napetost in ostala sklepala in prekinjala električnega toka, napuščala, upori, v teži: pod 20 kg.................................................................... od 20 kg do vštetih 100 kg ...... ........................................... nad 100 kg do vštetih 500 kg................................................. nad 500 kg .................................................................. Ostali predmeti iz te tarifne številke ............................... Električne svetiljke: Iz 2. Žarnice: b) ostale, razen za električne žepne svetiljke............................... Izolirani vodi za električni tok: 1. Kabli za podzemeljsko ali podvodno prevajanje električnega toka . . . Iz 2. Ostali: b) opleteni z drugimi prejami, razen s svilenimi in deloma svilenimi . d) oviti z drugo tvarino.................................................... Vagoni: 1. Tovorni...................................................................... 2. Potniški..................................................................... Pripomba. Po točki 1. se ocarinjajo tudi truksi (posebni vagoni za natovarjanje lesa). Velocipedi........................................................................... Avtomobili in njih rezervni deli: 1. Tovorni...................................................................... 2. Ostali....................................................................... Vozovi in sani za tovore: 1. Neokovani, nepopleskani, nelakirani ........................................ 2. Okovani: nepopleskani, nelakirani ................................................... popleskani, lakirani......................................................... 3. Z vzmetmi .................................................................... Vozovi in sani za vožnjo: 1. Neokovani, nepopleskani, nelakirani: a) brez vzmeti............................................................... b) z vzmetmi................................................................. 2. Okovani, popleskani ali lakirani, podloženi ali nepodloženi, prevlečeni ali neprevlečeni, z vzmetmi ali brez vzmeti..................................... Avtomati za tehtanje oseb in blaga: z nosilnostjo 50 kg in več...................................................... Glasbeni instrumenti: 1. Klavirji ............................................................... . Iz 4. Harmonike: b) ostale, razen ustnih....................................................... Otroške igrače: Izl. Iz lesa, brez zveze ali v zvezi s fino tvarino . ........................... Iz 2. Iz fine tvarine ali v zvezi s fino tvarino: lutke ....... *.............................................................. Iz 3. Iz najfinejše tvarine ali v zvezi z najfinejšo tvarino: lutke t ■ • * •• • Carina dinarjev v zlatu od 100 kg 200— 150— 120— 90— 200— 400- 50— 200— 120— od vrednosti 20% 20% kos 30— od vrednosti 20% 20% od 100 kg 45— 70— 75— 90— ladje glede enih predelov, ki so se uporabili za nastanitev živali ali v katere so živali prišle. Priloga III. k sporazumu o živalskih kužnih boleznih. Sporazum o paši. 1. Prebivalcem obmejnega pasu v republiki Avstriji in kraljevini Jugoslaviji se dovoljuje, goniti živino čez državno mejo zaradi paše na planinskih pašnikih. Gonitii se smejo čez mejo: goveda, kopitarji, ovce, koze in svinje. Za svinje se mora predložiti dokaz, da so bile v tistem letu, v katerem se gonijo čez mejo, zaščitno cepljene zoper rdečico. 2. Za prehod živali čez mejo na pašo se uporabljajo odredbe carinskega postopanja za uvoz-izvoz na povratek. 3. Za pregon živali čez mejo je treba v prvi vrsti upoštevati vsa pota, ki so dopuščena za obči obme,ni promet med republiko Avstrijo in kraljevino Jugoslavijo. Obojestranska obmejna sreska in carinska oblastva smejo odrediti sporazumno za pregon živine tudi druga pota, če je treba. 4., Za pregon živali čez mejo na pašo na planinskih pašnikih veljajo te-le odredbe: a) Lastnik mora predložiti za živali pravilno izpolnjene živinske potne liste, ki jih izdajajo občinska oblastva tistega kraja, kjer prebivajo živali, in v katerih mora biti označeno, da so izdani samo za pregon na pašo. Poleg tega morajo imeti potrdilo državnega ali za to po državnem oblastvu posebej pooblaščenega veterinarja o individualnem zdravju živali iti o tem, da v občinah, kjer so živali prebivale, ni nobene živalske kužne bolezni, ki se lahko prenese na dotično vrsto živali in ki jo je treba obvezno naznaniti. Za živali iste vrste in istega lastnika, ki se gonijo Čez mejo na isto pašo, se sme izdati skupu; živinski potni list. Poedini primeri vraničnega prisada, šušlavca, mehurčastega izpuščaja, rdečice, stekline, kakor tudi oblike tuberkuloze, ki jo je treba obvezno naznaniti, ne ovirajo izdaje živinskega potnega lista, če -'e niso pojavili v dvorcih, iz katerih se gonijo živali na planinsko pašo. Na živinskem potnem listu mora službujoči živinozdravnik tudi označiti, ali in zoper katere živalske bolezni so bile živali v tekočem letu zaščitno cepljene. b) Lastnik živali mora izročiti ob pregonu živali čez mejo na planinsko pašo obmejnim carinskim oblast-vom — carinarnici ali carinskemu oddelku — obeh držav pogodnic in oblastvu občine, v katero se živali gonijo čez mejo. po en svojeročno podpisan seznamek živali, določenih za pregon. V sezaamku je treba za vsako peedino. žival označiti, vrste* sfnei, starost, eventualno brejost, barvo ju posebne znake. Na podstavi tega seznamka in živinskih potnih listov postopajo obojestranska cauiuska oblastva po točki 2. Carinsko postopanje in veteriuarski pregled po veterinarju države, v katero se živina gon' čez. suejo, se izvrši na tistih obmejnih točkah in ob onih dneh, ki jih sporazumno določijo obojestranska obmejna s resi; a in carinska oblastva. Obmejna carinska oblastva potrdijo izvršeno carinsko ekspedicijo ob pregonu živali tudi na se »n a ruk ib- Carinska davščina se ne pobira ne ob pregonu na pašo ne ob povratku, nego se samo zavaruje. Za zavarovanje se sme sprejeti tudi pismeno jamstvo lastnika samega ali drugo jamstvo, določeno v zakonskih predpisih. Pašna živina jamči v ustreznem številu živali carinskim oblastvom za carinske davščine in eventualne kazni, če ne položi lastnik drugačnega zavarovanja, 5. Potrdilo o zdravju na živinskem potnem listu velja za deset dni. če živali v tem času ne prestopijo, meje, mora pristojni veterinar zdravje na živinskem potnem listu ianova potrditi. 6. Če bi se ugotovilo z veterinarskim pregledbm ob prehodu čez mejo na planinsko pašo, da je tudi samo ena žival bolna za kužno boleznijo ali sumljiv« kužne bolezni, se živali one vrste, na katero se utegne prenesti taka kužna bolezen, ne smejo pustiti čez mejo. 7. Če se ugotovi z veterinarskim pregledom sumljivo kužno stanje po točki 6. in se zaradi tega pregon živine na pašo ne dopusti, se sme pozvati na lastnikovo zahtevo in ob njegovih stroških zaradi ponovnega pregleda veterinarski šei političnega oblastva druge stopnje tiste dr-žave, v katero naj se živina pregoni. Dokler ne pride, se določi sporazumno z lastnikom bivališče za živali pod nadzorstvom in po predpisih pristojnih oblastev dotične države. Strokovno mnenje veterinarskega šefa je odločilno. 8. Uspeh veterinarskega pregleda ob prehodu čez mejo se mora zapisati na živinske potne liste in v se-znamke. 9. Tako overovljene živinske potne liste mora hraniti tisti, ki goni živino na pašo. 10. Če se pošiljajo na planinsko pašo koze, sme izdati pristojno gozdno oblastvo predpise za zaščito gozdov, upeštovaje pri tem kar največ obstoječe privatne pravice do paše. 11. Ko so gorenje odredbe izpolnjene, se dovoli pregon živine na pašo; predhodno pa ga je treba prijaviti občini, kjer je pašnik. 12. Za pašno živino veljajo isti zakonski veterinami predpisi kakor za domačo živino. Zlasti mora lastnik ali njegov namestnik v 24 urah prijaviti vsak sumljiv primer kužne bolezni in vsako poginulo žival predstojniku občine, v katere okolišu je paša. Če se pojavi pri tuji živini, ki je na paši, kužna bolezen in se mora zaradi tega okužena ali kužne bolezni sumljiva žival pobiti, ugotovi pristojna komisija za zatiranje kužnih bolezni z zapisnikom vse okolnosti, ki jih je treba upoštevati zaradi eventualne odškodnine. Ta zapisnik se pošlje v originalu ali v overovljenem prepisu političnemu oblastvu izvorne države. Če se pojavi pri pašni živini vranični prisad ali iu-stavec, se izvrši izvid in ocenitev kakor pri domačih živalih. 13. Samci inozemske živine se ne smejo uporabljati oa planinski paši brez posebne dovolitve pristojnega ob- lastna za pripušeaw k domačim živalim; pra,v tako pa se ne sniejp, samci domačih živali uporabljati z« pripu-ščanje k inozemskim živalim, ki «o na paši.. 14 Preden se vrnejo živalii s planinske paše, kar se mora zgodili po. isti poti, po kateri je bila živina prignana na pašo, »ajkespeje v devetih mesecih po pregonu, jih mora lastnik prijaviti obojestranskim pristojnim obmejnim carinskim oblastvom (točka 4., lit. b) in predložiti živinske potne liste. Ko se u veri jo carinska Oblastva po seznamkih, ki so shranjeni pri njih, da se vračajo i&te živali, izvrše carinska ekspedicijo po. carinskih predpisih ter potem vrnejo, položeno, jamstvo, živali, rejene med pašo, se morajo, vrnit j s svojimi materami v izvemo državo; zanje se ne plača carina. 15. Prodajati živali na paši ni dovoljeno. Če se ne vrnejo, živali iz. inozemstva v devetih mesecih po pregonu na pašo ali Če se ne, vrnejo vse in. se to ne more opravičiti, je treba postopati po carinskih predpisih držav pogodnic. 16. Povratek živali s paše je prepovedan, če se jo pojavila bodisi pri pc,edinih živalih na pašj, bodisi v občini, kjer je paša, prenosna bolezen, ki se mora obvezno prijaviti, ako se je bati, da bi se kužna bolezen razširila. Isto velja, če se pojavi živalska kužna bolezen v kraju, skozi katerega se morajo živali vrniti. Če je povratek nujno potreben, ker jo premalo krme, ker so vremenske razmere neugodne itd., se ?me povratek dovoliti; toda predhodno morajo odrediti pristojna oblastva obeh držav, česar je treba, da se kužna bolezen n© razširi. O tem je treba obvestiti tudi pristojna politična, občinska in carinska oblastva države, v katero se živali vračajo. 17. Za Živah, poginule ali zaklane v sili pred povratkom s paše, ge predloži o tem za vsak poedini primer obmejnemu carinskemu oblastvu (točka 4., lit. b) veterinarjevo potrdilo ali pa potrdilo občinskega pred-stojništva. Brez tega potrdila se mora plačati za vsako žival, ki se ne bi vrnila, pripadajoča carina. Če se carina ne bi plačala, je carinsko oblastvo upravičeno, po-itriti carino iz izkupila za ostale živali. 18. Meso in kože, živali, ki so na planinski paši poginile aili so bile zaklane v sili, a niso bile bolne za kužno boleznijo ali sumljive kužne bolezni, se smejo, če so opremljene z veterinarskim potrdilom ali s potrdilom, ki ga je izdalo pristojno oblastvo dotične države, prenesti (prepeljati) v izvorno državo, ne da bi se plačala oaripa. To se mora prijaviti obmejnim carinskim oblastvom (točka 4., lit. b), ki označijo to na seznamku. 19. Živalski in mlekarski pridelki, dobljeni med paša, kakor; mleko, sirovo maslo, sir, dlaka, volna, rogovi, parklji in kože poginulih živali ali živali, zaklanih v sili, se morajo, kolikor ni njih uporaba prepovedana iz vo-terinaroo-policijskih razlogov, razen tistih količin, ki so se potrošile na planinskem gospodarstvu, prenesti (prepeljati) v izvorno državo pod kontrolo carinskih oblastev (točka 4., lit, b) in so prosti carine. Z« sir in sirovo maslo, ki se pridobita med pašp id pašne žavine in ki se smeta brez carinskih davsčju prenesti (prepeljati) čez mejo, se določajo naslednjo na j več je količine dnevne produkcije: sirovo maslo za vsako kravo 0’16 kg, za vsako kozo G'032 kg; sir za vsako kravo 0’29 kg, za vsako kozo 0'058 kg, za vsako ovoo 0'029 kg. Ti proizvodi se morajo prenesti (prepeljati) istočasno ob povratku živali ali pa najkesneje v štirih tednih po povratku živali. 20. Lastniki in gonjači — spremljevalci — živine morajo biti opremljeni z obmejnimi kartami, v katerih mora biti potrjeno to njih svojstvo. Te obmejne karte dajo imetnikom pravico, oditi na planino in bivati na njej. 21. Planinsko osebje mora biti, preden prestopi mejo, prijavljeno pri pristojnih političnih oblastvih tiste države, v katero naj se živali pregonijo; ta oblastva pa potrdijo to njegovo svojstvo na obmejnih kartah. S temi izkaznicami sme to osebje, dokler traja paša, bivati na planinah. 22. Lastniki, ki imajo zaradi svojih živali posla pri oblastvih sosednje države, smejo hoditi tja samo po potih, odrejenih za obči promet ali za obmejne prebivalce. Ob prehodu čez mejo se morajo prijaviti pri pristojnih obmejnih kontrolnih oblastvih. 23. Lastnikom živine in njih planinskemu osebju, ki tmajo obmejne karte (točki 20. in 21.), je dovoljeno, iskati živali, ki so zablodile na tuje državno ozemlje, da jih vrnejo k čredi. Predhodno se morajo javiti pri najbližjem občinskem oblastvu ali najbližjem obmejnem kontrolnem organu. Občinsko oblastvo ali kontrolni organ jim izda zato, da smejo iti iskat živali, prepustnico s točnim popisom iskanih živali. 24. Inozemska živina na planinski paši se ne sme rekvirirati. 25. Za veterinarski pregled ob prehodu čez mejo plačujejo lastniki živine iste pristojbine, ki -o predpisane za obmejni veterinarski pregled v medsebojnem živinskem prometu. Stroški veterinarne kontrole ali nadzorstva med pašo obremenjajo tisto državo ali občino, na katere ozemlju je pašnik. Gorenje odredbe se morajo uporabljati smiselno tudi na promet pašne živine dvolastnikov in tistih oseb, ki imajo služnost na paši, če se njih živina ne vrača vsak dan s paše. Prilega E. Sporazum o ureditvi obme jnega prometa. Da bi se uredil promet v obmejnih pasovih skladno s potrebami vsakdanjega življenja obmejnih prebival'e.', t. j. tistih državljanov obeh strank pogodnie. ki imajo redno bivališče v obojestranskem obmejnem pasu, da dogovorili stranki pogodnici te-le odredbe: Člen 1. (*) Za obmejni pas se smatra pas, širok do 10 km na obeh straneh meje med strankama pogodni-cama. (2) Seznamek občin, katerih okoliši ali deli okoliše'’ spadajo sedaj v obmejni pas, je v prilogi I. (*) Stranki pogodnici si pridržujeta pravico, po kra 1 jevnih potrebah is sporazumom obojestranskih oblaste' na poedinib krajih ta pas izpremoniti ali razširiti; ■ en- dar pa ne sme biti obmejni pas širši od 15 km na eni in na drugi strani meje. Člen 2. P) V vzajemnem obmejnem prometu so oproščeni vseh uvoznih in izvoznih carin in davščin in vseh taks spodaj navedeni predmeti in zemeljski proizvodi, pridelani v obmejnem pasu: t. seno. slama, zelena živalska krma, nastelja za živali vsake vrste in ločje; 2. presno sadje z vštetim grozdjem, posušeno sadje, presna zelenjava, presno mleko, kislo mleko, živalska kri; 3. drva, premog, lesno oglje, šota, šotno oglje; 4. kamenje za tlakovanje, rezani in nerezani kameni, razen plošč manj nego 16 cm debelih, smirek v kosih, gramoz in pesek, apno, mavec, glina, lapor in vobče navadne prsti vseh vrst; 5. razdrobljen pepel, naravna in umetna gnojila, uroži, brozga, ostanki, ki se dobivajo pri stiskanju sadja in oljnih semen; 6. moka, kruh in navadno pecivo v količinah po 3 kilograme; 7. do 5 jajec; 8. meso, sir, sirovo maslo in smetana v količinah po 1 kg. (2) Carinska oprostitev ne velja za razpošiljanje po pošti. C) Predmete, navedene v točkah 1. do 5., smejo prenašati (prevažati) obmejni prebivalci čez mejo tudi v količini, ki zadošča potrebi za dalj časa, če dokažejo carinskim oblastveni to potrebo. Člen 3. C) Žito, oljna semena in okrogli les, ki jih prenašajo (prevažajo) obmejni prebivalci v obmejni pas druge stranke pogodnice, da jih tam zmeljejo, pophajo ali razrežejo ter jih v predelanem stanju prevozijo nazaj, so oproščeni carin in ostalih davščin (razen carinskih manipulacijskih pristojbin) ob uvozu in izvozu kakor tudi pri povratku ob pogojih, ki so predpisani za promet za predelovanje; za zavarovanje pa ni treba polagati gotovine. Za ta promet se ne zahteva predhodna odobritev centralnih oblastev. (2) Transport tja in nazaj se mora izvršiti po isti poti. (3) Natančnejše odredbe predpišejo sporazumno pristojna oblastva obeh strank pogodnie. Člen 4. C) Vseh uvoznih in izvoznih carin in davščin in vseh taks so oproščeni: izdelana zdravila, Ki hodijo ponje prebivalci obmejnega pasu ene stranke pogodnice na recept, izdan po zdravniku ali veterinarju, ki je upravičen, izvrševati prakso, v sosednjo lekarno v on-mejnem pasu druge stranke pogodnice, prav tako pa tudi navadpe zdravilne tvarine, ki se prosto prodajajo po lekarnah in drogerijah, in sicer v količini, ki ustreza osebni potrebi, razen tistih zdravil in zdravilnih tvarin, katerih uvoz je prepovedan ali pa je treba zanj posebnega dovolila. (2) Dalje so prosti uvoznih in izvoznih davščin ter žigovine: venci in šopki iz naravnih cvetic (cveti, cvetni listi in popki), listi (tudi palmove veje), morski mah, trave ali vejice (tudi s plodi ali šiškami), sveži ali posušeni, tudi s podlogami iz lesa, žice, slame ali temu podobno, kakor tudi s trakovi in vrvicami iz predilnih tvarin ali papirja; dalje rastline vsake vrste, pa tudi v loncih. Prost uvoz se sine dovoliti samo pri uvozu ali izvozu ob svečanih priložnostih (slavi, zadušnicah, svatbah, pogrebih), ne pa, če se prenašajo ti predmeti čez mejo v obrtne ali trgovinske namene. Člen 5. G) Oproščeni so vseh uvoznih in izvoznih carin in ostalih davščin (razen carinskih manipulacijskih pristojbin), in sicer brez carinskega zavarovanja, samo če se izpolnjujejo veljavni carinski predpisi: rabljene zaobale (vreče, sodi, konce, košare in temu podobno) in transportna sredstva, ki služijo za transport med obema obmejnima pasovoma blaga in zemeljskih pridelkov, navedenih v členu 3., in sicer napolnjeni ob transportu tja in izpraznjeni ob transportu nazaj in obratno. (2) Kolikor so take zaobale zavezane žigosanju, sta se stranki pogodnici sporazumeli, da se žigi, ki jih vtisne oblastvo ene stranke pogodnice, obojestranski priznavajo in da smejo zaobale, opremljene z žigi ene stranke pogodnice, prosto prihajati na obmejno ozemlje druge stranke pogodnice ali odhajati z njega. Člen G. (') Vseh uvoznih in izvoznih carin in ostalih davščin (razen carinskih manipulacijskih pristojbin) je oproščeno kmetijsko, gozdno in ostalo orodje in orodje za vsakdanjo rabo, vštevši pridatke ob njega popravilu, ki se prinaša (prevaža) zaradi popravila v obmejni pas druge stranke pogodnice in se odtod vrača v naprej določenem roku. Odobritve centralnih oblastev ni treba. (2) Glede postopanja velja odredba člena 3. Člen 7. (') S pridržkom carinskega zavarovanja, predpisanega za ekspedicije na povratek, toda brez polaganja carine v gotovini in brez zaprosila za predhodno odobritev centralnih oblastev so proste carine in ostalih davščin (razen pristojbin za carinske manipulacijske posle): živali za plemenjenje, za skopitev, za zdravljenje, za tehtanje in za začasno delo, kmetijski stroji in kmetijsko orodje za začasno uporabo s potrebnimi transportnimi sredstvi vred. (2) Prehod čez mejo je dovoljen samo po potih, ki jih določijo sporazumno oblastva obeh strank pogodnic. Za prehod se mora dobiti predhodna dovolitev pristojne carinarnice ali carinskega oddelka. Zaradi kontrole tega živinskega prometa mora pokazati lastnik živali carinarnici druge stranke pogodnice listino o ekspediciji, izvršeni pri njegovi carinarnici. Člen 8. 1. Državljani strank pogodnic, ki imajo stalno stano-vališče v obmejnem pasu ene stranke pogodnice, zemljišča pa na ozemlju druge, prav tako v obmejnem pasu (dvolastniki v širšem smislu), so istotako kakor njih rodbinski člani in njih posli upravičeni, transportirati brez uvoznih ali izvoznih carin, davščin in taks od svojih hiš na svoja zemljišča in obratno naslednje predmete: a) delovno in pašno živino. Pašna živina se mora vrniti vsak dan. Na pašno živino, ki se ne vrača vsak dan, se uporabljajo odredbe sporazuma o izgonu živine na pašo (priloga III. k sporazumu o živalskih kužnih boleznih); b) kmetijske priprave, kmetijsko orodje in stroje za obdelovanje zemlje, gozdno orodje in gozdne priprave za sekanje in prenašanje (prevažanje) lesa, vinogradniške količe, ličje, vinogradniške brizgalnice in škropilnice, tudi s cevmi; razen tega vsakovrstne pripomočke za zatiranje kmetijskih škodljivcev, kolikor je njih uporabljanje dovoljeno na ozemlju dotične stranke pogodnice: nadalje kletarske priprave, iu sicer: kletarska vedra za pretakanje, kadi in sode, pipe za lesene sode, vehe iz lesa ali plute, ščeti za sode, tehtnice za mošt in vino, cevi in sesaljke za pretakanje, kladiva za sode in za nabijanje obročev, sodarske nože, obroče za sode iz lesa ali železa, lestve za vto-varjanje sodov in žveolo za žveplanje sodov — vse tukaj navedene predmete v količinah, potrebnih za dotično delo — s potrebnimi transportnimi sredstvi vred; c) živila, potrebna za kmetijske delavce. 2. Tisti dvolastniki (rodbinski člani, posli), katenih strnjeno zemljišče seče mejna carinska črta (dvolastniki v ožjem smislu), smejo prenašati (prevažati) razen predmetov, navedenih v točki 1. pod a) do c), ob istih pogojih, ki so navedeni v točki 1., z enega dela svojega posestva na drugega in nazaj še te-le predmete: a) seme, potrebno za posetev na dotičnem kmetijskem posestvu; b) kmetijske pridelke, dobljene na dotičnem kmetijskem posestvu, z vinom vred, nadalje živinorejske proizvode. Žito se sme prevažati tudi prevejano, koruza pa orobkana; c) prenosna in prevozna sredstva, potrebna za to. 3. Kmetijske proizvode je treba prepeljati do dne 31. marca prihodnjega gospodarskega leta, vino pa do dne 30. junija prihodnjega gospodarskega leta v obmejni pas stalnega stanovališča. 4. Priprave in predmeti, ki niso za potrošek, se morajo spraviti do dne 31. decembra vsakega gospodarskega leta nazaj v lastni obmejni pas; čez ta rok smejo ostati v onostranskem obmejnem pasu samo, če so bili ob izdaji dvolastniške prehodnice prijavljeni kot inventarni predmeti in so se kot taki označili v njej. 5. Obmejni prebivalci, ki imajo služnostno pravico do paše, uživajo iste ugodnosti kakor dvolastniki, če leže služeča in gospodujoča zemljišča v obmejnem pasu, 6. Odredba člena 8. se uporablja prav tako na dvo-lastna posestva cerkev in samoupravnih teles kakor tudi agrarnih zajednic. 7. Dvolastniki v širšem in ožjem smislu (točki 1. in 2. tega člena) dobivajo razen obmejne karte (člen 10.) izkaznico pristojnega carinskega oblastva v svojem sta-novališču, s katero se potrjuje njih dvolastniško svoj-stvo (rodbina, posli) in ki jo mora vidirati carinsko oblastvo druge stranke pogodnice. Te izkaznice ni treba opremljati s sliko. 8. Spredaj omenjene ugodnosti se uporabljajo samo na tiste dvolastnike, ki so sedaj lastniki ali ki pridobe pozneje zemljišča med živimi ali z dedovanjem od oseb, po katerih bi mogli po zakonih države, na katere ozemlju je dvolastniško gospodarstvo, podedovati tako posestvu kot zakoniti dediči. Člen 9. Na živinski promet v obmejnem pasu obeh strank pogodnic se uporabljajo odredbe sporazuma o živalskih kužnih boleznih (priloga D k trgovinski pogodbi). Člen 10. (*) Za prehod čez mejo zadošča prebivalcem obmejnega pasu obmejna karta, s katero se smejo prosto gibati v obmejnem pasu druge stranke pogodnice. Ekspedicijo transportnih sredstev kakršnekoli vrste, ki jih rabijo obmejni prebivalci ob prehodu čez mejo, smejo vršiti vse carinarnice in njih oddelki po predpisih, ki veljajo za ekspedicije na povratek. (s) Obmejna karta mora biti opremljena s fotografijo ter mora obsezati imetnikov osebni popis. Izdajajo jo politična sreska oblastva, njih ekspoziture ali državni obmejni komisariat njegovega stanovališča, vidirati pa jo mora pristojno oblastvo druge stranke pogodnice’. Obmejne karte in vize veljajo za leto dni; ko ta rok poteče, se lahko podaljšajo. (3) Za več rodbinskih članov se sme izdati tudi skupna obmejna karta, če se dado vse osebe, označene v karti, razločno spoznati na prilepljeni fotografiji. (*) Otrokom pod 12 leti ni treba imeti, če prestopijo mejo v spremstvu odraslih oseb, lastne obmejne karte, ako so vpisani v obmejno karto dotičnih oseb. (r') Na zahtevo dvolsatnikov izda carinsko oblastvo, sklicevaje se na dvolastno posestvo, posebne izkaznice za prehod čez mejo zaradi lažjega obdelovanja d vol astri iti posestev, in sicer za rodbinske člane, za njih posle in za poedine delavce, ki imajo obmejne karte. Za vidiranje te izkaznice, za katero se ne zahteva fotcgratija, se ne pobira nikakršna pristojbina. (“) Na podstavi obmejne karte je dovoljeno, uporabljati tudi železnico v obmejnem pasu in prehajati čez mejo po železnici; vendar pa niso s tem razveljavljeni predpisi, ki se nanašajo na prevozni promet. (r) Na podstavi obmejne karte je dovoljen prebivalcem obmejnega pasu čim lažji pristop k pristojnim oblastveni prve stopuje, katerih sedež je zunaj obmejnega pasu; v ta namen oznamenujejo obojestranska oblastva strank pogodnic kraje, kjer se sme meja prestopati (8) Bivanje v obmejnem pasu na podstavi obmejne karte ne sme biti po navadi daljše od treh dni. Čkn 11. (l) Obmejni prebivalci smejo hoditi čez mejo samo v času od solnčnega vzhoda do solučnega zajada, kolikor niso določene v členih 12. in 14. tega sporazuma izjeme. Začetek in konec časa, dovoljenega za prehod, se vedno pravočasno objavi z nabitkom pri carinskih oblastvih. (-') Ob setvi, košnji in trgatvi izdado carinska ob-laslva. če je treba, glede časa za vsakdanji prehod predpise, ki se ne skladajo s temi praviti. Člen 12. C) V posebno nujnih primerih (težka obolelost, nezgoda, smrt, pogreb itd.) smejo obmejni kontrolni organi tudi na kratko dovoliti obmejnim prebivalcem prehod čez mejo v obeh smereh in kratkoročno bivanje v obmejnem pasu. Dovolitev se izda s prepustnico po priloženem obrazcu in velja samo za enkraten prehod čez mejno črto v obeh smereh. (2) Ob elementarnih nezgodah (gozdnih in drugih požarih, poplavah in temu podobnem) se dovoli osebam, pozvanim na pomoč, da smejo prestopiti mejo z zaprego in potrebnimi pripravami ter se vrniti brez posebnih formalnosti, celo tudi ponoči. člen 13. C) Za obmejne karte, prepustnice, preliod-nice dvolastnikov in za izkaznice, označene v členu !<>., petem odstavku, kakor tudi za njih vize se ne pobira nikakršna tak ra. (s) Stroški, povzročeni z izdajo in vidr.ranjem, se morajo znižati na najmanjšo mero. Člen 11. 1. Stranki pogo linici izjavljata, da hočeta dovoljevati zdravnikom in veterinarjem, stanujočim v obmejnem pasu, izvrševanje njih poklica v obmejnem pasu v nujnih primerih, zlasti pa ob nezgodah. 2. Izvrševale svoj poklic, smejo prehajati zdravniki in veterinarji čez mejo tudi na vozovih, avtomobilih, biciklih, motornih kolesih ali na konjih skupno z vozniki ali šoferji transportnih sredstev, ki so jih uporabili, ne da bi se morali prijaviti carinskemu oblastvu. če je treba, tudi ponoči. S seboj smejo nositi instrumente, potrebne z« izvrševanje njih poklica, kakor tudi obvezila in ostale predmete za nujno zdravniško pomoč. 3. Prav tako je dovoljeno obrtnikom, ki stanujejo sedaj v obmejnih pasovih in ki so doslej tamkaj izvrševali svoj obrt. da smejo izvrševati popravila, ki so v zvezi z njih O>rtom. v obmejnem pasu druge stranke pogoduice. V ta namen smejo prenašati (prevažata) čez mejo brez uvoznih in izvoznih carin orodje in pomožni material. 4. Obmejnim prebivalcem obeh strank pogodnic, ki se bavijo s prevozom in prenosom eseb in blaga (tudi z avtomobili) v svojem lastnem pasu, se dovoljuje, da smejo izvrševati ta poklic med raznimi točkami enega in drugega obmejnega pasu. 5. Transportna sredstva, potrebna za prevoz in prenos oseb in blaga, in potrebna vprežna živina s potreb-n mi priteklinami vred so oproščena vseh uvoznih in izvoznih carin; vendar pa so obojestranska pristojna carinska oblastva upravičena, zahtevati carinsko zavarovanje, toda ne s položbo v gotovini. G. Na lastnike prevoznih in prenosnih sredstev uporablja vsaka stranka pogodnica prometne predpise, ki veljajo na njenem ozemlju. 7. Za izvrševanje svojega obrta niso obrtniki, omenjeni v točkah 3. in 4., zavezani plačevati na ozemlju drage stranke pogodnice nobenega obrtnega davka ali drugih davkov. Od tega se izvzema prevoz s potniškimi ali tovornimi avtomobili, na katerega se uporabljajo odredbe, predpisane za ta promet na ozemlju ene in druge stranke pogodnice. 8. Natančnejše odredbe o tem prometu predpišejo sporazumno oblastva obeh strank pogodnic. 9. Zdravniki in veterinarji kakor tudi obrtniki, omenjeni v točkah 3. in 4. morajo hiti opremljeni razen z obmejno karto še s potrdilom, izdanim po oblastvu njih stancvališča, ki potrjuje njih poklic in pravico, izvrševati ta poklic v njih lastni državi. Tudi to potrdilo in obmejno karto vidira pristojno oblastvo druge stranke pogodnice. V teh potrdilih mora biti točno popisano tudi transportno sredstvo, ki ga uporabljajo te osebe za prehod črez mejo. Člen 15. Obmejne karte, prepustnice, prehodnice dvolastnikov kakor tudi izkaznice in potrdila, ki jih navajata člen 10., peti odstavek, in člen 14., se morajo po preteku njih veljavnosti, odnosno ko jim ugasne veljavnost, nemudoma vrniti onemu oblastvu, ki jih je izdalo. Vsaka zloraba zgoraj imenovanih listin se kaznuje — neglede na posledice, določene v členu 16. — po zakonskih predpisih tiste stranke pogodnice. na katere ozemlju se je zgodila. Člen 16. Ugodnosti v obmejnem prometu se ne uporabljajo na tiste osebe, ki se kaznujejo trikrat zaradi težkih carinskih prestopkov ali enkrat za tri take prestopke. Prav tako se sinejo odvzeti omenjene ugodnosti tistim osebam, ki se proglase za krive, da so zlorabile karte in izkaznice, označene v členih 13. in 14. Stranki pogodn.ci si pridržujeta pravico, v posebnih primerih iz razlogov državne in javne varnosti prepovedati prestop na svoje ozemlje poedinim obmejnim prebivalcem; če pa gre za izjemne razmere (kakor n. pr. za pokrete zoper državno varnost, za nevarnost kužnih bolezni), smeta začasno prepovedati obmejni promet popolnoma ali samo na poedinih delih meje. Ce naj se obmejni promet ustavi, mora vlada, ki dekretira prepoved, obvestiti o tem vlado druge stranke pogodnice po možnosti osem dni prej. Če se prepove prehod čez mejo za poedine osebe, mora oblastvo, ki je izdalo prepoved, čimprej obvestiti o njej pristojno oblastvo druge stranke pogodnice in mu, če je mogoče, navesti razloge za to. Člen 17. Stranki pogodnici bosta obveščali druga drugo o tem, koliko denarja se sme v vsakem danem momentu prenesti v malem obmejnem prometu. Veljavne odredbe o tem morajo biti dostopne pri vsaki obmejni carinarnici občemu znanju. Člen 18. Natančnejše odredbe o uporabljanju in izvrševanju zgoraj označenih ugodnosti v obmejnem prometu kakor tudi za preprečevanje zlorabe določijo sporazumno oblastva strank pogodnic. Dokler se končno ne urede ti predpis^ ostanejo v veljavi odredbe zapisnika, sestavljenega v Gradcu dne 15. oktobra 1922., kolikor se nanašajo na uporabljanje in izvrševanje odredb, ki jih ta sporazum ni izpremenil, in ki urejajo obmejni promet v okviru tega sporazuma. Člen 19. Stranki pogodnici sta se sporazumeli, da imenujeta, če zahteva to glede na potrebo ena stranka pogodnica, zaradi enotnega tolmačenja in izvrševanja odredb tega sporazuma, odredb v zapisniku, sestavljenem v Gradcu dne 15. oktobra 1922., ki ostane v veljavi, in posebnih sporazumov, sklenjenih v Mariboru dne 22. novembra 1923. (glej člen 21.), pooblaščene predstavnike obeh strank pogodnic, in sicer po enega predstavnika politične in carinske uprave za vso mejo ali za del meje. Ti predstavniki stopijo v neposredni stik in izdado v okviru svoje pooblastitve v spornih primerih sporazumno prikladne odredbe, ko so se razpravni predmeti 14 dni prej medsebojno priobčili. Izdane naredbe stopijo v veljavo najkesneje 14 dni po doseženem sporazumu. Če se sporazum ne doseže ali če preseza predmet meje pooblastitve, morajo zahtevati omenjeni predstavniki navodila svoje vlade. Člen 20. Glede turistovskega prometa se uporabljajo odredbe sporazuma o turistovskem prometu v obmejnem okolišu (priloga F). Člen 21. Stranki pogodnici sta se sporazumeli, da so nastopni sporazumi, sklenjeni dne 22. novembra 1923. v Mariboru, sestavni del trgovinske pogodbe: 1. Sporazum o cestah, potih, mostovih, brodili, bro-darstvu in splavarstvu v obmejnem pasu med republiko Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (priloga II.). 2. Sporazum o električnih napravah v obmejnem pasu med republiko Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (priloga III.). 3. Sporazum o regulaciji Mure v mejni progi med republiko Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (priloga IV.). 4. Sporazum o ribji lovi v mejnih vodah med republiko Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (priloga V.). 5. Sporazum o ukoriščanju vodnih sil v obmejnem Pasu med republiko Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (priloga VI.).* Vsaka stranka pogodnica pa si pridržuje pravico, da sme vsak čas zahtevati revizijo zgoraj omenjenih sporazumov ali da jih sme odpovedati. V tem poslednjem Primeru izgubi odpovedani sporazum moč čez 30 dni po odpovedi. * Glej »Uradni list« iz 1. 1926., str, 632 do 634, Priloga P. Sporazum o turistovskem prometu v obmejnem pasu med republiko Avstrijo in kraljevino Jugoslavijo. Člen I. Turistovski promet turistov in smučarjev v obmejnem pasu strank pogodnic je dovoljen ob pogojih, označenih v naslednjih členiih. Člen II. Meja svobodnega pasu na ozemlju republike Avstrije teče od Peči (1509) zapadno do steze, ki drži od kote 1318 v Seltschacli skozi Agoritschacli do železniške postaje v Arnoldsteinu, odtod ob železniški progi na Vilach do Mulierna, dalje ob železniški progi do Ledenitzen, odtod po cesti skozi Št. Jakob, Maria Elleud, Suetschach, Feistritz do Weizelsdorfa, potem po cesti v Ferlach, Gleinacli, St. Margarethen, Abtei, Gallizien skozi Miklauzhof, Siittersdorl (postajališče), Sonneck, St. Stefan, St. Michael do postaje v Bleiburgu in odtod ob železniški progi do skupne državne meje. Meja svobodnega pasu na ozemlju kraljevine Jugoslavije se prične na Peči (1509) in teče južno ob meji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo do vrha Triglava (2863), cb poti do Aleksandrove koče, odtod do Sedla 2366, dalje ob grebenu Kredarice (2541) — Rja-vine (2457) — kote 1369 h koti 831; ob poti do Mojstrane in mimo križa 641 na cesto Dovje-Jesenice in dalje v Žirovnico, čez koto 533 v Begunje, odtod v Tržič, Pristavo, Goriče, Preddvor, Kokro (538), dalje na Krvavec (1853), Sv. Ambrož (1084) in na grebenu (751) v Stahovico, dalje po cesti do kote 636, potem mimo križa (1029) skozi dolino Podvolovlek v Luče, odtod po cesti do kote 462, nato na Travnik (1637) in odtod ob grebenu na Sv. Uršulo (1696), odtod po poti skozi Guštanj na Prevalje in ob železniški progi do skupne državne meje. Člen III. V pasu, označenem v členu II., se dovoljuje članom planinskih in smučarskih društev, ki so priznana po obeh strankah pogodnicah, bivati na ozemlju Sosednje države pogodnice kakor tudi zlasti uporabljati železnice, ceste, poti, steze, gostilne in planinske koče na podstavi članskih kart brez drugih potnih listin. Članska karta mora biti opremljena z lastnikovo fotografijo; navajati mora njega ime, poklic in stalno stanovališče ter se mora na zahtevo pokazati organom carinske ali finančne kontrole kakor tudi organom javne varnosti. V gostilnah in planinskih kočah morajo biti knjige za tujce, v katere se mora vsak turist ali smučar, ki je državljan druge stranke pogodnice, vpisati in obenem točno označiti čas svojega prihoda. Na ozemlju druge države pogodnice se smejo muditi turisti in smučarji v vsakem poedinem primeru največ tri dni. Izleti v skupinah nad deset oseb niso dovoljeni. Turisti in smučarji smejo nositi s seboj samo navadno turistpvsko ali smučarsko opremo, ne pa blaga, ki je zavezano plačilu carine, kakor tudi ne orožja, fotografskih aparatov in potrebščin za mapiranje. Čez mejo smejo samo peš, na smučeh ali pa v vlaku na dovoljeni železniški progi. Člen IV. V krajinah, kjer pas ni omejen z reko, cesto ali železniško progo, se mora meja svobodnega pasu sporazumno takoj označiti. Stranki pogodnici se zavezujeta, dotičnim društvom naročiti, naj svoje člane točno obveste o mejah svobodnega pasu in zaznamenu-jejo konec svobodnih poti s tablicami. Člen V. Turisti in smučarji se morajo dati na zahtevo carinski preiskati. Člen VI. Turistom in smučarjem, ki so prisiljeni, uporabljati železnice zunaj svobodnega pasu, se dovoljuje: a) na ozemlju republike Avstrije: uporabljati železniško progo med Sittersdorfom in Bleiburgom; b) na ozemlju kraljevine Jugoslavije: direktno prihajati iz Begunj do železniške postaje v Lescah in iz Preddvora do železniške postaje v Kranju kakor tudi uporabljati železniško progo od Tržiča preko Kranja do Žirovnice. Izstopati iz vlakov na prcgi od Tržiča do Žirovnice in od Siitersdorla do Bleiburga ni dovoljeno, razen ob prehodu v Kranju in Kuhnsdorfu. Preden uporabijo turisti in smučarji železnico, se morajo piijaviti orožniškim ali obmejnim kontrolnim postajam v Lescah, Tržiču, Kranju, na Prevaljah, v Bleiburgu, Eisenkapplu ali v Sittersdorfu. Izvzemšii postajo v Guštanju je dovoljeno prihajati k vsem postajam in pristajališčem vzdolž svobodnega pasu. člen VII. Turistom in smučarjem, ki prekršijo odredbe tega sporazuma, se odvzamejo članske karte in se izroče njih pristojnim oblastvom s pripombo, da ne sme dotična oseba na podstavi odredb tega sporazuma več prestopiti meje. Člen VIII. Kršitve odredb tega sporazuma se kaznujejo po policijskih, carinskih ali valutarnih predpisih tiste države, na katere ozemlju se zakrivijo. Člen IX. Stranki pogodnici bosta priobčevali druga drugi imena priznanih planinskih in smučarskih društev, valutarne predpise, ki veljajo ali bedo veljali pozneje, predmete planinske in smučarske opreme, ki bi jih bilo prepovedano nositi, kakor tudi kraje, kamor ni dopustno prihajati, ali poti, steze itd., ki se ne smejo uporabljati. Člen X. Vsaka stranka pogodnica si pridržuje pravico, dovoliti prihod v svoje kraje, ki so sicer odprti turistovskemu prometu, samo osebam, katerih članske karte, označene v členu III. tega sporazuma, so vidirane po njenih pristojnih oblastvih. V'ada, ki uvede te ukrepe, jih priobči takoj, po možnosti osem dni naprej vladi druge stranke pogodnice. Člen XI. Ugodnosti iz tega sporazuma ne veljajo za vojaške osebe kakor tudi ne za lokalne organe obmejnih straž in carinske kontrole obeh strank pogodnic; istotako ne veljajo te ugodnosti za osebe, ki niso podaniki strank pogodnic. Člen XII. Stranki pogodnici sta se sporazumeli o tem, da je uporabljati odredbe tega sporazuma s čim večjo blagohotnostjo z obeh strani. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in se razglasi v .Službenih novinah«; obvezno moč pa dobi tako, kakor je določeno v členu 9. navedene pogodbe. § 3. Ko stopi ta zakon v veljavo, prestane veljati zakon o začasni trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo In republiko Avstrijo z dne 31. junija 1931.. razglašen v št. 193, prilogi LXII »Službenih novin« z dne 25. avgusta 1931.* Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 30. novembra 1932. Aleksander s. r. Minister za trgovino Predsednik ministrskega in iitdustrijo sveta dr. I. Šumenkovic s. r. dr. M. Srškie s. r. Minister za zunanje posle Minister brez portfelja B. D. Jevtič s. r. dr. Albert Kramer s. r. Videl in pritisnil državni pečat (Sledijo podpisi ostalih čuvar državnega pečata, ministrov.) minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r. (M. P.) Uredbe osrednje vlade. 45. Na predlog namestnika ministra za zunanje posle, ministra brez portfelja in ministra za trgovino in industrijo je sklenil ministrski svet v svoji seji z dne 6. oktobra 1932., da se na osnovi § 1. zakona o pooblastitvi za nemudno uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov z dne 19. aprila 1932. začasno uveljavi konvencija o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo, sklenjena in podpisana v Beogradu dne 7. julija 1932.. ki se glasi v izvirniku in prevodu tako-le: Konvencija o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko , unijo. * Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije in Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev, v svojem imenu, kakor tudi v imenu Njenega kraljevskega Visočanstva velike vojvodinje Luksemburške na osnovi sporazumov, ki obstoje, želeča uravnati s pobotom terjatve, ki izvirajo iz blagovnega prometa med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo, sta se odločila, skleniti v ta namen konvencijo in sta imenovala za svoja pooblaščenca * »Službuj list« št. 424/62 iz 1. 1931. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. oktobra 1932., št. 237/XCT/643, objavljeno v srbsko-krvaškein in francoskem jeziku. Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije: gospoda Bogoljuba Jevtiča, svojega ministra za zunanje posle, Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev: gospoda grofa Romrče de Viclienet, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Beogradu, ki sta se, ko sta priobčila drug drugemu svoji dotični pooblastili, spoznani v dobri in predpisni obliki, sporazumela o teh-1 e odredbah: Člen I. Plačila, ki izvirajo izključno iz blagovnega prometa med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo, se vrše s pobotom za kraljevino Jugoslavijo pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, za Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo pri Belgijski narodni banki, ki posluje za račun belgijskoduksemburške-gu odseka za pobot, na način, določen v nastopnih členih. Člen II. Vsaka terjatev iz nakupa jugoslovanskega blaga, uvoženega v Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo, se mora urediti z vplačilom kupnine v belgah pri Belgijski narodni banki, ki nastopa v svojstvu blagajnika belgijsko-luksemburškega odseka za pobot. Belgijska narodna banka, poslujoča za belgijsko-luksemburški odsek za pobot, odobri tako vplačane vsote na zbiralnem računu, ki ne nosi obresti in ki ga otvori v svojih knjigah Narodni banki kraljevine Jugoslavije. Z druge strani se mora vsaka terjatev iz nakupa belgijskega ali luksemburškega blaga, ki se uvozi v Jugoslavijo, urediti z vplačilom v dinarjih pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije v višini kupnine. Narodna banka kraljevine Jugoslavije odobri vplačane zneske zbiralnemu računu, ki ne nosi obresti in ki ga otvori v svojih knjigah Belgijski narodni banki, ki nastopa v svojstvu blagajnika belgujsko-luksemburškega odseka za pobot. Člen III. Narodna banka kraljevine Jugoslavije in Belgijska narodna banka, ki posluje za račun belgijsko-luksembur-skega odseka za pobot, se bosta obveščali vzajemno o Prejetih vplačilih z označbo datuma za vsako vplačilo, in tako odobravali izplačilo prodajalcu po predpisih, obseženih v členih 4. in 6. Izplačilo se vrši na podstavi zakonske denarne paritete, namreč: 1 belga = 7-8tM,754 dinarjev ali 100 dinarjev = 12'666,63 belg. Terjatve, ki se glasijo na drugo veljavo kakor na belge ali dinarje, se pretvorijo v te devize v Jugoslaviji Po Narodni banki kraljevine Jugoslavije in tečaju, kotiranem pod njeno kontrolo na beograjski borzi na dan pred plačilom dolga. Člen IV. Upniki prejmo zneske, ki jim pripadajo, po kronološkem redu vplačil, ki jih omenja člen 3., in kar se tiče kolgijskih terjatev, skladno s pogoji, določenimi v čle-1111 6., toda v mejah razpoložljivosti, ki obstoji na dotičnih zbiralnih računih pri Narodni banki kraljevine Jugosla-Vlje za izvoznike jugoslovanskega blaga in pri Belgijski narodni banki po obvestilu belgijsko-luksemburškega odseka za pobot za izvoznike belgijskega ali luksembur-®^oga blaga. Člen V. Ta konvencija se uporabi tudi na terjatve, ki so dospele, a še niso plačane v trenutku, ko stopi v veljavo, in ki izvirajo iz trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo. Ob tej priliki izjavlja Narodna banka kraljevine Jugoslavije, da je že sedaj pripravljena, dodeljevati vsa potrebna odobrila za prenos na zbiralni račun Belgijske narodne banke vsot, ki bi utegnile po predpisih jugoslovanskega pravilnika o prometu z devizami in valutami biti vplačane na »začasno blokirani« račun. Člen VI. Do amortizacije terjatev z dospelimi roki, ki jih omenja člen 5., se uporabijo zneski, vplačani pri Belgijski narodni banki od uvoznikov jugoslovanskega blaga na ozemlju Belgijsko-luksemburško gospodarske unije, takole: Belgijsko-luksemburški odsek za pobot uporabi od vsot, ki se mu dajo na razpolago, 33% za amortizacijo terjatev, nastalih izza dne uveljavitve tega sporazuma, 67% pa za amortizacijo terjatev z dospelimi roki, ki jih omenja predhodni člen, in to po razmerju terjatev. Vsekakor si pridrži omenjeni odsek pravico, to razmerje predrugačiti v korist prejšnjih upnikov do zneska razpoložljivih sredstev, ki niso potrebna za ureditev pozneje nastalih terjatev. Člen VII. Če se pokaže v poslovnih razmerjih med jugoslovansko in belgijsko ali luksemburško izvozniško tvrdko možnost pobota, ki bi izvirala iz posla nakupa in prodaje, bosta Narodna banka kraljevine Jugoslavije in belgijsko-luksemburški odsek za pobot tak pobot odobrili, kolikor je možen, pri čemer bosta preizkusili vsak primer posebej. Člen VIII. Belgijsko-luksemburška gospodarska unija si bo prizadevala, povečati v mejah možnosti število svojih nakupov v Jugoslaviji, da bi se omogočila ureditev starih in novih naročil blaga v Jugoslaviji s pobotom. Člen IX. Po sporazumu med Narodno banko kraljevine Jugoslavije in belgijsko-luksemburškim odsekom za pobot se smejo prav tako s pobotom urediti tudi obveznosti netr-govinskega značaja, če so te obveznosti izražene v eni obeh narodnih valut ali če so pretvorile prizadete stranke obveznosti, izražene v kakšni drugi veljavi, v belge ali dinarje. Člen X. Če nastopijo za veljave te konvencije izpremembe glede zakonske valutarne paritete, kakor je določena v členu 3., prestane ta konvencija veljati od tistega dne, ko so se te izpremembe zgodile. Člen XI. Poravnava salda, ki mogoče nastane v korist zbiralnega računa ene ali druge emisijske ustanove v trenutku, ko prestane veljati sedanja konvencija, bo predmet naknadnega posebnega sporazuma. Člen XII. Vsaka vlada ukrene, kolikor se to nje tiče, vse odredbe, ki se smatrajo za potrebne, da bi njeni podaniki izpolnjevali odredbe te konvencije. Člen XIII. Ta konvencija stopi v veljavo 10 dni po izmenjavi ratifikacij. Konvencija velja za dobo treh mesecev. Od- pove se lahko na mesec dni pred iztekom njenega roka. Konvencija se molče obnavlja za dobo treh mesecev, dokler katera sopogodnic ne izrazi z omenjeno odpovedjo željo v razkinitvi. V potrdilo tega sta podpisala dotična pooblaščenca to konvencijo in sta nanjo postavila svoj pečat. Sestavljeno v Beogradu, dne 7. julija leta Gospodovega tisoč devetsto trideset drugega. (M. P.) B. D. Jevtič s. r. (M. P.) de Romrče s. r. Prednji sklep ministrskega sveta stopi v veljavo in dobi po doseženem sporazumu med vladama sil podpisnic kljub členu XIII. navedene konvencije obvezno moč na dan 20. oktobra tekočega leta in prestane veljati, ko stopi v veljavo zakon o isti konvenciji. V Beogradu, dne 6. oktobra 1932. Minister Predsednik za trgovino in industrijo ministrskega sveta Mohorič s. r. dr. M. Srškič s. r. Minister pravde Namestnik dr. I. Šumenkovič s. r. ministra za zunanje posle, (Sledijo podpisi ostalih minister brez portfe’ja ministrov.) dr. Albert Kramer s. r. 46. Na predlog ministra za zunanje posle in ministra za trgovino in industrijo je ministrski svet v svoji seji z dne 6. oktobra 1932. sklenil, da se na osnovi § 1. zakona o pooblastitvi za nemudno uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov z dne 19. aprila 1932. začasno uveljavi začasni trgovinski sporazum, sklenjen in podpisan v Atenah dne 22. septembra 1932. med kraljevino Jugoslavijo in republiko Grčijo, ki se v izvirniku in prevodu glasi: Začasni trgovinski sporazum med kraljevino Jugoslavijo in republiko Grčijo.* Kraljevina Jugoslavija in republika Grčija sta se dogovorili, želeči, ob sedanjih izjemnih razmerah olajšati vzajemno trgovinsko izmenjavo, nekvarno odredbam pogodbe o trgovini in plovitvi, podpisane dne 2. decembra 1927.,** ki sedaj velja, o nastopnih odredbah. Clen 1. V dobi, ki se razteza od dne 24. septembra 1932. do dne 15. maja 1933., se opravlja trgovinska izmenjava med obema državama na podstavi sistema, ki dopušča delno pobotanje blaga, ki se uvaža iz Jugoslavije v Grčijo, z grškimi proizvodi, ki se izvažajo v Jugoslavijo. V obsegu tega pobotanja bo izdajala Grška banka proti pologu nasprotnih vrednosti v drahmah jugoslovanskega blaga, uvoženega v Grčijo, brezobrestne blagajniške bone po naredbi prizadetega jugoslovanskega izvoznika; ti boni se uporabijo izključno za izplačilo vrednosti grških proizvodov, ki se bodo uvozili v Jugoslavijo. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. novembra 1932., št. 266/CII/722, objavljeno v srbsko-hrvaškem in francoskem jeziku. ** »Uradni list« št. 92/23 iz 1. 1929. Grška banka in Narodna banka kraljevine Jugoslavije se bosta dogovorili v najkrajšem možnem roku o načinu uporabljanja tega pohotnega sistema. Člen 2. Kar se tiče režima uvoznih dovolil in kontingenli-ranja, ki bi obstajal v kateremkoli trenutku uporabe tega sporazuma v vsaki obeh držav, se dogovorita obe visoki stranki pogodnioi, da se uporabi ta režim na blago druge države v lojalnem duhu, in to na način, ki ne bi oškodoval tega blaga v korist blaga kakšne tretje Sile. V tem duhu sta se dogovorili, da bo v mejah pravilnikov o uvozu, ki so v veljavi ali ki bi se utegnili izdati, vsaka obeh strank pogodnic skrbela, da pogoduje, kolikor bo mogoče, uvoz proizvodov druge stranke, zlasti pa, kar se tiče Grčije: uvoz žive živine, perutnine, topljenega masla, sira, fižola, stavbnega lesa, dog, drv, lesnega oglja, kalijevega karbida jugoslovanskega izvora; kar se tiče Jugoslavije: suhega grozdja, suhih smokev, oljik (oliv) v razsolu, bombaževe preje, bombaževih in svilenih »tkanin, preprog, kmetijskega orodja in kmetijskih strojev grškega izvora. Člen 3. Jugoslovanska vlada dovoljuje za čas trajanja tega sporazuma naslednje carinske kontingente za uvoz spodaj naštetih grških proizvodov: Štev. jugo sl. car. tarife Imenovanje Kontingenti Carina v zlatih dinarjih Iz 12 2. G r o z d j e, s u h o b) drugače zavito sul- tanina, rozaki 10 000 met. cent. 10'— korintsko grozdje 10.000 met. cent. 5'— Iz 21 2. S m o k v e suhe a) v zabojih do vštetih 10 kg skupne teže 200 met. cent. 12-— b) drugače zavite 8.000 met. cent. 6-— Iz22 Oljike (olive) pres- n e ali suhe, tudi v razsolu, če so v sodih ali podobnih posodah 4.000 met. cent. ?•— Člen 4. Jugoslovanska vlada bo priporočila upravi državnih monopolov kraljevine Jugoslavije, naj vrši v najširši možni meri nakup proizvodov, ki so ji potrebni, zlasti pa morske soli in tobaka na grškem tržišču. Člen 5. Kar se tiče analize jugoslovanskega žita, ki se uvozi v Grčijo, se zavezuje grška vlada, omejiti to analizo na ugotavljanje specifične teže in tujih snovi, ki jih ima žito v sebi. Člen 6. Zastale trgovinske dolgove, ki bi obstajali na dan podpisa tega sporazuma v breme grških dolžnikov proti jugoslovanskim izvoznikom, se amortizirajo postopno z oddajanjem ugotovljenega odstotka 10% v devizah in na zahtevo grških dolžnikov ob koncu vsakega razdobja štirih mesecev, računaje od uveljavitve tega sporazuma. Prenos teh deviz se odobri ob koncu istih razdobij, nekvarno prenosu deviz, ki ustrezajo znesku moratorij- skih obresti, določenih z grškim zakonom o moratoriju z dne 26. aprila 1932., ki se odobrti po dospelosti. Člen 7. Obe stranki pogodnici se dogovorita, da bosta pospeševali v meri, ki jo razmere dopuščajo, prevoz blaga z železnico od Soluna v Srednjo Evropo. V ta namen bosta stranki pogodnioi pozvali dotiični upravi državnih železnic, naj se najkesneje v poldrugem mesecu dni po uveljavitvi tega sporazuma sporazumeta glede določitve provoznih tarifov, ki bi z zadostnim znižanjem omogočile, da se olajša prevoz blaga od Soluna do obmejnih postaj v Subotici, Mariboru in drugih. Ob tej priložnosti se bosta obe prizadeti železniški upravi v kolikor mogoče kratkem roku dogovorili o reviziji direktnih tarifov, ki obstoje med obema državama, da se olajša izmenjava blaga med njima. Člen 8. Stranki pogodnici se dogovorita, da bosta pospeševali pobudo prizadetih trgovinskih krogov, da se ostva-rijo mešane trgovinske zbornice, zlasti grško-jugoslovan-ska trgovinska zbornica v'Atenah in jugoslovansko-grška trgovinska zbornica v Beogradu. Te mešane trgovinske zbornice imajo nalogo, proučevati sredstva, prikladna za razvoj blagovne izmenjave med obema državama, in ob podpori dotičnih vlad ukrepati odredbe, ki dajejo možnost za izboljšanje stanja gr-ško-jugoslovanske trgovine. Člen 9. Ta sporazum se uveljavi izza dne 24. septembra 1932. do dne 15. maja 1933. Sporazum se lahko obnovi po skupnem sporazumu za dobo, ki se ugotovi z izmeno pisem med obema prizadetima vladama. V potrdilo tega sta postavila pooblaščenca na ta sporazum svoj podpis in pečat. Sestavljeno v Atenah dne 22. septembra 1932. (M. P.) R. Petrovič s. x. (M. P.) N. Mavroudis s. r. Prednji sklep ministrskega sveta stopi v veljavo in dobi obvezno moč, kakor je določeno v členu 9. gorenjega sporazuma, prestane pa veljati, ko stopi v veljavo zakon o tem sporazumu. V Beogradu, dne 6. oktobra 1932. Minister za trgovino in industrijo Mohorič s. r. Minister pravde dr. I. Šumenkovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.) Predsednik ministrskega sveta dr. M. Srškič s. r. Namestnik ministra za zunanje posle, minister brez portfelja dr. Albert Kramer s. r. 47. Transakcija z boni Grške banke.* G. minister za finance je odločil pod št. 11-131.261 z dne 1. novembra 1932. tako-le: »Transakcija z boni Grške banke, glasečimi se na drahme, ki jih prejemajo po kompenzacijskem sporazumu z Grčijo izvozniki našega blaga v Grčijo kot ostanek 35% fakturnega zneska in ki jih prepuščajo uvoznikom za izplačilo blaga, uvoženega iz Grčije, se vrši preko domačih borz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Narodna banka izda borzam o tem potrebna navodila.«: Iz oddelka za državno računovodstvo ministrstva za finance, dne 1. novembra 1932.; št. 11-131.261. Razne objave iz „Službenih novin“. 48. Številka 273 z dne 23. novembra 1932. Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 15. novembra 1932., I. štev. 42063, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigi »D as Gesicht der herr-schenden Klasse« od Georga Grossa in »Moskau dik-tierk od Franca Krotscha. Z odlokom ministra za notranje posle z dne 15. novembra 1932., I. štev. 42062, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati časopis »Der rote Auf-bau«, ki izhaja v nemškem jeziku v Berlinu. Številka 274 z dne 24. novembra 1932. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 4. novembra 1932., I. štev. 37666/0, je bila postavljena za piedmetno učiteljico VIII. položajne skupine v drž. dvo-razredni trgovski šoli v Ljubljani Gorazd Maša, predmetna učiteljica IX. položajne skupine iste šole. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 4. novembra 1932., I. štev. 37663/0, je bil postavljen za kontrolorja mer v VIII. položajni skupini oddelka kontrole mer pri sreskem načelstvu v Ljubljani Letnik Josip, kontrolor mer IX. položajne skupine istega oddelka. Z odlokom ministra za promet z dne 25. oktobra 1932. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih, na področju direkcije državnih železnic v Ljubljani: Zdouc Anton, vlakovodja VIII. položajne skupine; Ja k senek Drago, strojevodja-uradnik VIII. položajne skupine; Krajter Rudolf, strojevodja-uradnik VIII. položajne skupine; Franko-v i č Ivan, skladiščnik VIII. položajne skupine s 3. pe-riodskim poviškom, in Race Josip, vlakovodja VIII. položajne skupine. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. novembra 1932., št, 263/C/714. Z odlokom ministra za promet z dne 29. oktobra 1932. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po zakonu, na področju direkcije državnih železnic v Ljubljani: Farič Friderik, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; Kuštrin Ivan, vlakovodja VIII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; S m ase k Franc, vlakovodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; Šober Franc, vozovni preglednik VIII. položajne skupine s 3. peiiodskim poviškom; Anderle Alojzij, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; E d e 1 h a u s e r Alojzij, strojevodja VIII. položajno skupine s 3. periodskim poviškom; Mali Štefan, vlakovodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; Okoren Josip, vlakovodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; Ogner Franc, nadzornik strojev VITI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, in Hrovat Mihael, vlakovodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom. Z odlokom ministra za promet z dne 12. novembra 1932. sta bila upokojena s pravico do pokojnine, ki jima pripada po zakonu, na področju direkcije državnih železnic v Ljubljani: Grobelšek Anton, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, in Maricn Dominik, vlakovodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim ooviškcm. Številka 275. z dne 25. novembra 1932. Z ukazom njegovega Veličanstva kralja z dne 2. novembra 1932. je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje May Gerhard, evangeliški župnik in konsenior v Celju. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. novembra 1932., štev. 32926, je bil postavljen v VI. položajno skupino i n g. K h e z Vladimir, tehnični višji pristav VII. položajne skupine tehničnega oddelka pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Z odlokom ministra za promet z dne 29. oktobra 1932. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po zakonu, na pcdrcčju državnih železnic v Ljubljani: Gale Rudolf, strojevodja V11T. položajne skupine s plačo 3. periodskega poviška; Ficker Aleksander, strojevodja VIII. položajne skupine s plačo 3. periodskega poviška; Prosen Mihael, oficial VIII. položajne skupine s nlačo 2. periodskega poviška; Naglič Jožef, pomožni oficial X. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška; Likonik Jožef, nadzornik premika VIII. položajne skupine s plačo 3. periodskega poviška; Burian Leopold, oficial VIII. položajne skupine s plačo 3. periodskega poviška; Leder Jakob, nadzornik proge VIII. položajne skupine s plačo 3. periodskega poviška, in Pohar Anton, vlakovodja VIII. položajne skupine s plačo 3. periodskega poviška. Z odlokom ministra za promet z dne 12. novembra 1932. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po zakonu, na področju direkcije državnih železnic v Ljubljani: Kanzler Alojzij, vlakovodja VIII. položajne skupine s plačo 3. periodskega poviška; Bračko Janez, vlakovodja VIII. položajne skupine s plačo 3. periodskega poviška, in Volanac Domi- nik, poslovodja VIII. položajne skupine s plačo 3. periodskega poviška. Številka 276 z dne 26. novembra 1932. Z odlokom ministra za promet z dne 29. oktobra 1932. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih, na področju direkcije državnih železnic v Ljubljani: Komac Karel, administrativni uradnik VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; Štolfa Alojzij, vozovni preglednik VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; Heinrich Rudolf, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, in Degen Franc, oficial VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom. Z odlokom ministra za promet z dne 12. novembra 1932. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih, na področju državnih železnic, direkcije v Ljubljani; Logar Janez, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; Sinkole Blaž, strojevodja VILI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; Rupnik Anton, strojevodja Vlil. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; in Bidovec Ivan, strojevodja VIII. položajne skupine z 2. periodskim poviškom. Številka 277 z dne 28. novembra 1932. Z odlokom ministra za premet z dne 29. oktobra 1932. je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu, Ljubič Jožef, pomožni vlakovodja X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom, na področju direkcije državnih železnic v Ljubljani. Z odlokom ministra za promet z dne 12. novembra 1932. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po zakonu, na področju direkcije državnih železnic v Ljubljani: Celič Ignacij, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; Rabič Mihael, vlakovodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; De Reggi Alojzij, prometnik VIII. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Kanoni Karol, strojevodja VIII. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Kavšek Franc, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; G r e i n Josip, nadzornik proge VITI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; Prelc Anton, vlakovodja VIII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom. Številka 279 z dne 30. novembra 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. novembra 1932., III. štev. 51001, je bil postavljen po potrebi službe za policijskega višjega komisarja VI. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru Antičevič Ivo, policijski višji komisar iste skupine uprave policije v Splitu. Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 22. novembra 1932., I. štev. 43033, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Borba« ki izhaja v Torontu (Kanada) v jugoslovanskem jeziku, ker piše v komunističnem duhu. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska m zalaga. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Michdlek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga h kosu 6. IV. letnika z dne 21. januarja 1933. Razglasi kraljevske banske uprave II. No. 1201/1. 173 Razglas. Za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor se proglašajo naslednjo °sebe: Gradišnik Stefan, roj. 11. decembra 1905., pristojen v občino Mežica, srez Dravograd; Klun Janez, roj. 13. maja 1899., pristojen v občino Novi lazi, srez Kočevje; Cajnklar Franc, roj. 1908., pristojen v občino Gradišče, srez Ptuj; Gornik Šimen, roj. 6. maja 1905., pristojen v občino Tolsti vrh, srez Dravograd; Galuf Ivan, joj. 9. decembra 1903., pristojen v občino Trojane, srez Kamnik; Skalicki Alojz, roj. 20. junija 1909., Pristojen v občino Sopote, srez Šmarje Pri Jelšah; Rombo Rudolf, roj. 17. septembra 1905., pristojen v občino Polšnlk, srez Litija; Mikolič Valentin, rojen 6. februarja 1913., pristojen v občino Dedni dol, srez Litija; Garb Jožef, roj. 27. novembra 1895., pristojen v občino Pobrežje, srez Mari-bor-desni breg; Kocet Ivan, roj. 9. maja 1906., pristojen v občino Nedeljce, srez Dol. Lendava. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 12. januarja 1933. Po pooblastilu bana: načelnik upravnega oddelka dr. Starc s. r. •j* V. No. 76/15. 174_3_1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske hanovine v Ljubljani razpisuje za oddajo regulacijskih del ria Muri v no-Panji progi 1932/33 II. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku na dan 4. februarja 1933 ob 11. uri dop. v prostorih hidrotehničnega odseka v Ljubljani, Stari trg 34/11. Pojasnila in Ponudbeni pripomočki so na vpogled ttied uradnimi urami v pisarni hidroteh-ničnega odseka, Ljubljana, Stari trg St. 34/11. Ponudbe :iaj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 470.057-32. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novicah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. januarja 1933. Razglasi sodišč' in sodnih oblastev P 5/33—2. 171 Razglasitev preklica S sklepom okrajnega sodišča v Krškem z dne 19. novembra 1932., opravilna šlev. L 3/32—29, je bil Obid Pavel, urar v Krškem, zaradi pijančevanja in zapravljanja omejeno preklican. Za pomočnika je bil postavljen Engels-berger Rupert, veletrgovec v Krškem. Okrajno sodišče v Krškem, odd. I.. dne 14. januarja 1933. * Cg la 34/32-3. 156 Oklic. Gazvodu Francetu, posestniku v Pristavi št. 2 pri Podgradu, sedaj nedrje v Ameriki, je vročiti v pravdni stvari Hranilnice in posojilnice v Kandiji, po dr. Grosu Davorinu, advokatu v Novem mestu, zamudno sodbo od 18. maja 1932, Gg la 34/32—2, s katero je obsojen v plačilo Din 8311-— s prip. Ker dostavitev tožencu ni mogoča, se postavlja za skrbnico Gazvoda Marija, pos. žena iz Pristave št. 2 pri Podgradu, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. Ia., dne 14. januarja 1933. A 4/32—22. 182 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Tavčar Jerica, Tržič, je umrla dne 7. januarja 1932. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da »apovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 11. februarja 1933 dop. ob 9. uri v izbi 2 ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, ni-kake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče v Tržiču, dne 11. januarja 1933. A 1/33—6. 183 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Dr. Zupanc Fran, odv. v Tržiču, je umrl dne 15. decembra 1932. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 11. februarja 1933 dop. ob 9. uri v izbi 2 ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapu- ščine, ako bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče v Tržiču, dne 9. januarja 1933. H* T 40/32—4. 185 Amortizacija. Na prošnjo Bevc Helene, zasebnice v Mariboru, Vrbanova ulica štev. 21, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivije, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva razglasitve v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložne knjižice Mestne hranilnice v Mariboru št. 7395 z vlogo Din 18.567 34 in št. 7396 z vlogo Din 24.855-70, glaseče se na ime Selinšek Marija. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 9. januarja 1933. •j. Nc I 441/32-3. ^ ^ 157 Amortizacija. Na prošnjo Stariha Ane iz Brstovca 2, se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice št. 255 n/ izdaje Jugoslovanske banke, d. d. podružnice Ljubljana, ki jo je prosilka baje zgubila in se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev od te razglasitve svoje pravice. Po poteku tega roka se bo proglasila vložna knjižica kot brez moči. Okrajno sodišče v Črnomlju, dne 4. januarja 1933. T 5/33—2. 166 Amortizacija. Na prošnjo Zadružne gospodarske banke d. d., podružnice v Mariboru, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjega vrednostnega papirja, ki ga je prosilec baje izgubil, ter se njegov imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva razglasitve v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je vrednostni papir brez moči. Oznamenilo vrednostnega papirja: Garancijsko pismo Zadružne gospodarske banke d. d. podružnice v Mariboru z dne 11. oktobra 1932., št. 267, izdano v korist Banovinske tkaonice čilima v Sarajevu, z naslednjo vsebino: »S tem prevzamemo garancijo za gospoda Alojza Macuna iz Maribora, da Vam po preteku enega leta vrne izročene mu vzorce preprog v nepokvarjenem stanju, oziroma Vam plača to vsoto po obračunu do Din 50.000-— (dinarjev petdesettisoč). Za gornjo vsoto jamčimo za dobo enega leta, v kolikor ne bi imenovani sam od svoje strani zadostil plačilnim obveznostim.« Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV.. dne 12. januarja 1933. E 731/32—8. 167 Dražbeni oklic. Dne 1 6. f e b r u a r j a 19 3 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dovje, vi. št. 88 in 216. Cenilna vrednost: Din 394.680'—, srenjske pravice, obstoječe iz pravice pašnje in dobivanja lesa Din 5000'— in vodne pravice Din 15.000'—. Vrednost pritikline: Din 880—. Najmanjši ponudek: Din 238.463'15. Dražba se bo vršila v 30 posameznih skupinah. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranjski gori, dne 10. januarja 1933. * E IX 4557/32—7. 161 Dražbeni oklic. Dne 2 0. februarja 193 3. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Činžat, vi. št. 3; k. o. Kumen, vi. št, 44. Cenilna vrednost: Din 136.510'40 in Din 19.666'40. Vrednost pritikline: Din 5370'—. Najmanjši ponudek: Din 94.586'92 in Din 13.111’92. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 19. januarja 1933. E 487/32—22. 187 Dražbeni oklic. Dne 2 0. februarja 1 933. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: pare. štev. 145 (njiva) in pare. št. 883 in 885 (pašnika), zemljiška knjiga Črne, vi. št. 42 in Brežice, vi. št. 452. Cenilna vrednost: Din 24.389'—. Najmanjši ponudek: Din 12.260'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Brežice, odd. II., dne 10. januarja 1933. * E 1092/32—13. • 181 Dražbeni oklic. Dne 2 4. februarja 1933. dopoldne ob pol desetih bo pri pod-pisaneifi sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Maren-berg not. trg, vi. št 54; Sv. Janž I., vi. št. 38; 3. Radiča, vi. št. 27. Cenilna vrednost: ad 1. Din 140.043; ad 2. Din 89.458 60; ad 3. Din 53.548'60. Vadij znaša ad 1. Din 14.004'50; ad 2. Din 89-16'—; ad 3. Din 5355'—. Vrednost pritikline: ad 2. Din 15.000; ad 3. Din 615'—. Najmanjši ponudek: ad 1. 70.021-50 dinarjev; ad. 2. Din 59.639'25; ad 3. Din 35.699-25. Vadij je položiti v gotovini ali v tuz. drž. papirjih ali vložnih knjigah tuz. hranilnic. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Marenberg, dne 19. decembra 1932. E 1396/31—10. 168 Dražbeni oklic. Dne 2. marca 193 3. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičninskih deležev do hiše štev. 110, mlina, njiv, travnikov itd.: zemljiška knjiga Gerlinci, vi. št. 13 in /» vi. št. 4, 5, 6, 199, 320, 321, 370. Cenilna vrednost: Din 142.603'25. Vrednost pritikline: Din 2230'—. Najmanjši ponudek: Din 96.071'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 13. januarja 1933. E 640/32—6. 184 Dražbeni oklic. Dne 3 marca 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičninskih deležev do hiše, njiv, travnikov in gozdov: zemljiška knjiga Ocinje, 5/s vi. štev. 8. Cenilna vrednost: Din 32.114'10. Pritikline nir Najmanjši ponudek: Din 26.410'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati . nrlede nenremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 16. januarja 1933. $ E IV 1906/32-6. 186 Dražbeni oklic. Dne 3. marca 1 9 33. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Radvanje, vi. št. 87; k. o. Radizelj, vi. št. 48; k. o. Vosek, vi. št. 88. Cenilna vrednost: Din 179.586'—. Vrednost pritikline: Din 1950'—. Najmanjši ponudek: Din 17.958'60. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne, mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 31. oktobra 1932. E 350/32—14. 170 Dražbeni oklic. Dne 6. marca 193 3. dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pribišje, vložna št. 182 in 145. Cenilna vrednost: Din 23.080'—. Vrednost pritikline: Din 2135'—. Najmanjši ponudek: Din 16.810'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, dne 23. decembra 1932. * E 1658/32-8. 155 Dražbeni oklic. Dne 11. marca 1933. dopoldne ob poide vet ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bela, vi. št. 15, pare. št. 1228 hiša in pare. 1227 vrt z vodnjakom v cenilni vrednosti Din 5500'— in zemlj. knjiga Kranj vi. štev. 481, pare. 932/4 hiša s hlevom in vodnjakom, pare. 933/3 vrt v cenilni vrednosti Din 60.000. Najmanjši ponudek: Din 32.600'—• Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski teza sodišča Okrajno sodišče v Kranju, dne 13. januarja 1933. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 109. Sedež: Latkova vas štev. 78, občina Sv. Pavel pri Preboldu. Dan vpisa: 17. januarja 1933. Besedilo: A. in I. Basle. Obratni predmet: trgovina z vsem v prostem prometu dovoljenim blagom. Družbina oblika: Javna trgovska družba. Osebno obvezni družabniki: Anton in Ivana Basle, trgovca v Latkovi vasi štev. 78, v Sv. Pavlu pri Preboldu. Prokurist: Basle Josip, trg. poslovodja v Latkovi vasi. Pravico zastopstva imajo in firmo podpisujejo družabnika Anton in Ivana Basle ter prokurist Josip Basle, vsak zase, in sicer slednji s pristavkom pp. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 17. januarja 1933. Firm. 10/33 — Bg A III 161/2. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 110. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 12. januarja 1933. Besedilo: Jugoslovanska tovarna za izdelovanje dr. Oetkerjevega pecilnega praška družba z o. z. Izbriše se poslovodja Zec Franjo. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. januarja 1933. Firm. 1104/32 — Kg C II 11/19. * Ul. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 5. januarja 1933. Besedilo: Stark Hugo. Obratni predmet: trgovina s sirovimi kožami in usnjatimi izdelki. Izbriše se dosedanji lastnik Stark Hugo' vsled smrti, vpiše pa sedanja lastnica Stark Ana, rojena Slamič, posestnica v Maribora, Koroška cesta 6. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 5. januarja 1933. Firm. 1103/32 — Kg A I 5/2. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi: 112. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 12. januarja 1933. Besedilo: Štajerska vinarska zadruga v Mariboru, registrovana zadruga z °niejeno zavezo. Vpiše se novo izvoljeni član načelstva Špari Franc, posestnik in župan v Jarenini. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 12. januarja 1933. Firm. 14/33 — Zadr. III 42/20. Konkurzni razglasi S 16/32—43 172 113. Sklep. Konkurzna zadeva Premelč Ivana iz Zagorja. Narok za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi se vrši pri tem sodišču dne 15. februarja 1933 ob 10. uri v sobi št. 23. Obenem se vnovčitev konkurzne mase ustavlja in preklicuje na dan 23. t. m. določena javna dražba. Okrajno sodišče v Litiji, odd. I., dne 14. januarja 1933. * 176 Sa 2/33—3. 114. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Osredkarja Ivana, trgovca v Kranju. Poravnalni sodnik: Gregorc Jurij, starešina okrajnega sodišča v Kranju. Poravnalni upravnik: dr. Sajovic Stanko, odvetnik v Kranju. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Kranju, dne 28. februarja 1933. ob 9. uri. Rok za cglasitev do 22. februarja 1933. na sedišče v Kranju. Deželno sodišče v Ljubljani, od. III., dne 17. januarja 1933. * 119 Sa 9/32—7 115. Potrditev poravnave. V poravnalni stvari Jurčeca Franceta, posestnika in klobučarja v Krškem 106, se odobri pri naroku dne 14. novembra 1932 v smislu § 46 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja dosežena poravnava, da plača dolžnik svojim upnikom 42 odstotno kvoto njihovih terjatev tekom enega leta v četrtletnih obrokih, od katerih dospe prvi dva meseca po pravomočnosti odobritve poravnave in da ostane zemljiškoknjižna zaznamba otvoritve postopka še eno leto v veljavi. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. decembra 1932. * 159 Sa 59/32—11. 116. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Pe-terčiča Franca, trgovca v Križevcih pri Ljutomeru, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 5. januarja 1933. Sa 54/32—74 175 117. Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje dolžnika Schusterja Antona, trgovca v Ljubljani, Mestni trg št. 25, registrovanega pod firmo Schuster Anton v Ljubljani, je končano. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. januarja 1935. Sa 10/32—31. 118 118. Potrditev poravnave. V poravnalni stvari Wachterja Matije, urarja in trgovca v Novem mestu, se odobri pri naroku dne 10. novembra 1932 v smislu § 46 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja sprejeta poravnava, da plača dolžnik upnikom 50 odstotno kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 18 mesecih. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.. dne 31. decembra 1932. * 126 Sa 56/32—34 119. Potrditev poravnave. Poravnalno postopanje nad imovino Dermota Ane, trgovke v Litiji št. 86. Potrja se prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena pri poravnalnem naroku pred okrajnim sodiščem v Litiji dne 10. decembra 1932 mod dolžnico Dermota Ano in njenimi upniki. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. januarja 1933. .j. Sa 77/32-7. 160 120. Potrditev poravnave. Med dolžnikom Kasimirtom Josipom, trgovcem z mešanim blagom in deželnimi pridelki, Turški vrh, p. Završe pri Ptuju, in njegovimi upniki pri poravnalnem na rolru dne 27. oktobra’ 1^2. na c k rajnem sodišču v Ptuju sklenjena prisilna poravnava se potrja. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. decembra 1932. Sa 85/32—11. 185 121. Potrditev poravnave. Med dolžnikoma Lowy Antonijo in Mitzky Gezo, trgovcema v Središču, kol javna družabnikoma in lastnikoma tvrdke A. Lowy, trgovine z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Središču ob Dravi, ter njunimi upniki pri poravnalnem naroku dne 12. novembra 1932 pred okrajnim sodiščem v Ormožu sklenjena prisilna poravnava se potrjuje. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III. dne 29. decembra 1933. * 136 Sa 78/32—8. 122. Potrditev poravnave. Med dolžnico: javno trg. družbo Maks Ribič,, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na debelo in drobce v Središču (lastnika Franc in Frančiška Robič, trg. in posestnika v središču) in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 20. oktobra 1932 pred okrajnim sodiščem v Ormožu sklenjena prisilna poravnava se potrja. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. decembra 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 177 kraljevine Jugoslavije Stanje 15. januarja 1933. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . 1.908,143.770.30 (— 564.862-44) Devize, Iti niso v podlogi 2,056.397'79 (-}- 225.765-98) Kovani novec v niklju 151,269.072-50 (— 6,393.706'50) Posojila . . 2.431,349.244-18 (— 6,420.385-30) Vrednostni papirji . . 15,451.200'— Prejšnji predujmi državi 1.808,907.569*63 (-j- 177.325 41 j Začasni predujmi gl. drž. blagajni . 600,000.000"— Vrednosti ra- zervn. fonda 58,099.080"83 Vrednosti ostalih fondov ... 7,949.864-72 Nepremičnine ... . 154,949.568-64 (+ 46.32P37) Razna aktiva 37,894.873-82 (— 2,503.099-12i 7.236,070.042-43 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni fond , . . 73,931.304*65 (+ 57,032*-) Ostali fondi 8,660.091"84 Novčanice v obtoku . . 4.624,309.970-—(-106,880.320--: Obveze na pokaz , . 856,899.051-9K+102,256.831-68 Obveze z rokom . . . 1.397,667.053-70 (— 8,104.723-60 Raznapasiva 94,603.170-33 (— 2,701.400-68' 7.236,07«..642-43 Obtok in obveze . . . 6.481.209.021-91 Celotno kritje . . . 35-90°/, Kritje v zlatu . . . 32-13°/, Obrestna mera: po esk unptu , • , .................... oo lom bardu...................« > « • 9% No. 692/1. 169 Razglas. V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (Ur. list 28/125 ex 30) se razglaša, da je Arbi Matevžu, roj. 21. IX. 1883. v Mengšu, r. k. vere, oženje* nemu, zak. sinu pok. Aleksandra in pok. Doroteje, roj. Knific, pečarskemu mojstru, pristojnemu v Lukovico in tam na št. 10. stanujočemu, s sodbo okr. sodišča na Brdu z dn« 11. oktobra 1932. Kps 213/32—12, po § 55. kaz. zak. prepovedan obisk krčem za dobo enega leta. Prepoved velja od 10. januarja 1933 do vštetega dne 10. januarja 1934. Po § 268. k. z. se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. k. z., pa vendarle postreže taki osebi z opojnimi pijačami. Sresko načolstvo v Kamniku, dne 13. januarja 1933. H? Štev. 731/1. 147—2—2 Razglas o dražbi občinskih lovišč v radovljiškem srezu. Lovi občin radovljiškega sreza se bodo oddajali na javni dražbi v zakup na sreskem načelstvu v Radovljici za dobo 5 let, t. j. od 1. aprila 1933. pa do 31. marca 1938. Začetek dražbe je vsakokrat ob 9. ur. po nastopnem vrstnem redu: v torek, dn 21. februarja 1933. za občine: Breznica, Begunje, Boh. Srednja vas, Lesce, Kamna gorica in Leše. V sredo, dne 22. februarja 1933. zp občine: Gorje, Jesenice, Boh. Bistrica, Rateče. Ovsiše in Ljubno. V četrtek, dno 23. februarja 1933. za občine: Ribno, Bled, Mošnje, Radovljica in Predtrg. Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem nače-st—j v Radovljici med uradnimi urami. Sresko načelstvo v Radovljici, dne 12. januarja 1933. * Štev. 78. 144—3—2 Razpis dobave. Na podstavi čl. 59, 82. do 105. zakona j državnem računovodstvu ter pravilnika za izvrševanje odredb tega zakona (B pogodbe in nabave) se razpisuje za dobo od 1. aprila do 30. septembra 1933. za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu prva pismena ofertalra licitacija za dobavo naslednjih živilskih potrebščin: 1. mesa in mesnih izdelkov ter slanine, 2. moke in mlevskih izdelkov, 3. vseh vrst kruha, 4. špecerijskega blaga, 5. mleka in mlečnih izdelkov. Licitacija se bo vršila v sredo dne 22. februarja 1953 ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Poljanski nasip 52. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji in izkazi potrebščin so interesentom na vpogled pri upravi bolnice za duševne oolezni v Ljubljani. Predpisno kolkovane ponudbe v zapečatenem ovitku z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika I. N.«, morajo dospeti najkesneje do prL cetka licitacije v roke dražbene komisije. Ponudnik se mora že v ponudbi obvezati, da v polni meri pristaja na dražbene in dobavne pogoje. Položiti mora najkesneje eno uro pred pričetkom Imitacije predpisano kavcijo pri blagajni zavoda. Licitacijski komisiji mora predložiti potrdilo o plačanih davkih in dra-žiteljski sposobnosti. Ponudba se mora glasiti na stalno ceno in dobavno dobo od 1. aprila do 550. septembra 1933. V Ljubljani, dne 15. januarja 1933. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana — Studenec v Ljubljani. * Opr. št. 150/42—1931—69. 164 Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje ponovno dela za preureditev kuhinje in napravo stranišč v restavracijskem traktu Radio-Thcrina Laško. Ponudbe, pravilno kolkovane, naj se vlože v zapečatenih ovojih z napisom »Adaptacijska dela v Radio-Thermi Laško« v vložišču urada v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 20, soba št. 205. do 24. januarja 1933. do 10. uro dopoldne. Komisijsko odpiranje vloženih ponudb se bo vršilo dne 24. januarja 1933. ob 10. uri dopoldne v sobi št. 203. Vse za razpis potrebne pripomočke dobe interesentje v pisarni urada, Mi; klršičeva cesta št. 20, soba št. 201, proti plačilu Din 50'—. Okrožni -irad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 17. januarja 1933. Razne objave S 40/32 179 Objava. Z odobrenjem konkurznega sodnika se proda iz preste roke en bloc zaloga k o n k u r z n e mase A n g o -1 o s 1 a v a Hrastnika, trgovca v Ljubljani, Karlovška cesta št. 8, obsto-ječa iz manufakturnega blaga •n trgovskega inventarja. Po,jasnila daje in ponudbe sprejem« do vštetega 29. t. m. upravitelj kon-kurzne niase odvetnik dr. Oton Fettich, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 7. Objava. Izgubil sem izpričevalo osnovne Šole v Rušah pri Mariboru. Proglašam g« neveljavnim. Ljubomir Bečela, učenec V. razreda osn. šole v Rušah, s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik- Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; 0. Mickdlek v Ljubljani.