DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja zvečer vtak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB' dan poprej. Cena mu je 80 kr. za eelo leto. — Spiti in dopit» naj te pobijajo: uredništvu .DOMOUUBA", Ljubljana, v semeniščih ulicah it. 2. Naročnina in inzerati pa opratmtitv* >DOMOLJUBA" Vodnikove uliae it.». — Naznanila te vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. Štev. 23. V Ljubljani, 2. decembra 1897. Letnik X. Državni zbor. Ali amemo Se tako reči? Malim, da ne. Kaj pa se pravi to: državni zbor ? D žavni zbor je avota vseh poslancev, katere so volili volilci in jih poslali v cesarsko mesto, da bi tam skovali za celo državo potrebne in koristne postave, ter sploh pomagali državljanom v različnih potrebah. To je toraj naloga poslancev: skrbeti sa blagor države in narodov. A poslanci, katerim so izročili volilci to važno nalogo pri zadnjih volitvah, zgrešili so svoj namen, pozabili svojo dolžnost. Ko smo prvikrat čuli o nagajivosti in klubovanju zagrizenih nem-Sko-liberalnih poslancev, menili smo, da se kmalu naveličajo razgrajati radi jezikovnih naredb. Tuda varali smo se in sicer prav pošteno. Nestrpno smo čakali, kedaj prične državni zbor resno delo, a pričakali tega nismo. Polotila se nas je jeza in srd, ko smo videli, kaj se godi v hiSi, iz katere naj bi se razlival blagor avstrijskim narodom. Žal nam je bilo denarja, katerega so zapravljali z ropotanjem, kričanjem in zbijanjem. Dan na dan smo pričakovali, da dojde s Dunaja vesela vest: poslanci začeli so res delati. A zastonj I Prišlo je drugače. Sram nasje prod vsem svetom naSega državnega zbora. Sram zaradi dogodkov v tej hili od 24 novembra sem vsak dan. Prostor ne pripušča, da bi tu natanko opisali surovo in prav pobalinsko razsa-janja mož, katerim so avstrijski narodi zaupali svojo srečo. Ob kratkem povedalo bi se to takole: M-ulite si tolpo kakih 200 nnjbnjSih žganjarjev, ki so si zopet čez mero privoščili te peklenske pijače. Sporekč se in začne se velikanski pretep vse vprek. Vsakdo tolče, davi, brca, suva, bije, cepta kar le more in kogar more. Vmes divji krik, razbijanje z deskami po mizah, tro-bentanje na otroške trobente. Ce si to prav živo pred* stavite, potem veste, kako se obnalajo zagrizeni nemški poslanci. Da, jeden izmed njih — žid in profesor — imena takega človeka raji ne imenujemo, potegne is žepa nož, ga odpre in kriči: Param vam trebuhe, po-koljem vas I Nekaterim poslancem se je posrečilo, da so rasdivjanemu človeku iztrgali nož, sicer bi bila res tekla kri v zbornici. — Nek drug — ali nag rečem poslanec ali kako, ne vem — zgrabi težki stol, na katerem je sede! zbornični predsednik in ga hoče zagnali v največjo goječo. Dvajset rok ga zgrabi in davi. VVolf, prvi vseh kričačev, grozi: Postreljamo vas z revolverji. Nek poslanec hotel je pomiriti poslance in polival jih je z vodo. To se je godilo 24 novembra. Seveda pri tem ni niti misliti bilo na to, da bi bil kdo govoril o začasni pogodbi s Ogersko, kakor je bilo pripravljeno, Se manj pa so mogli dognati to zadevo. — 25. novembra hoteli so poslanci na desnici, ki bi radi delovali, ako bi jim razgrajači na levici pustili, le-tem zapreti sipo. Sklenili so: 1 glasovanja po imenih, ki požrč toliko dragega časa, niso dopustna, ako se gre le za vnanjo obliko kakega predloga; 2. zbornični predsednik ima pravico poslanca, ki nagajaj vpitjem, razgrajanjem in razbijanjem, odpraviti iz zbornice za tri dni, zbornico pa za 30 dni; izključeni pca'anec izgubi ta čas dnevnico; 3. ako se tak poslanec upira, ima predsednik pravico, da ga s stražo pelje iz zbornice. Ko je bilo to vsprejeto, zatulijo levičarji tako strahovito, da se je zbornično poslopje, zidano is kamenja, kar treslo. — 26 novembra se je imelo akazati, ali bo mogoče s tem novim redom ukrotiti razgrajalce. Komaj se prične seja in ustopi predsednik državnega sbora, pozdravljajo ga razgrajači na levici s stralnim krikom, žvižganjem in zmerjanjem. Socijalni demokratje ga napadejo, vržejo s stola. Ministri pobegnejo. Demičarji priskočijo predsedniku na pomoč in boj s pestmi se začne. Vmes pa grozovito vpitje. Zdaj vstopi 60 policajev in kmalu so znosili sooijalne demokrate v« 1» naprtH |«*>r Rtafcadnizu. Potem pa so se vstopili r dolgi vati gred njegovo mizo. Ko začne nek posrtec go*oriti, vpije levica na vse grlo. Wolf psuje kak« najzataeji pabalin. Kar na prigovar-janje predsedaitovo ne neha, prime ga deset policje nova vlada in kje in kako si poilče parlamentarno večino. M: ne odstopimo niti za las od svojih zahtev, in če bi nova vlada hotela preko nas preiti na dnevni red, potem nas najde združene v opoz*c ji, kakor je dobro povedal dr. SusterSič na vseslovenskem shodu: »Ne bodimo preoptimistični, bodimo na vse pripravljeni, pripravljeni tudi na večletno in najstrožjo opozicijo I« Razgled po svetu. Letos seSli so se poslanci, ki obravnavajo zadeve, tičoče se obeh državnih polovic, na Dunaju. Dae 17. nov. vsprejel jih je presvetli cesar ter je pri tej priliki e posameznimi odposlanci kaj spregovoril. Ko je nas poslanec dr. SuSterlič povedal, da zastopa kmečke občine ljubljanske okolice, vpraSal je cesar, ali je zadnji letolnji potres napravil kaj Škode? Na to cesarjevo vprašanje odgovori dr. ŠuaterSič, da je napravil precej Škode. Konečno vpraSa cesar: Ali pridno zidajo v Ljubljani? Dr. Susterlič odgovori, da se mnogo zida in popravlja. Tako vidimo, da presvetli cesar prav po očetovsko skrbi za svoje dežele. Zato se pa že veselimo prihodnjega leta, ko bo poteklo 50 let, odkar cesar vlada. Tedaj bomo zopet pokazali, kako ljubijo in spo- štujejo Slovenci svojega vladarja. Prosimo Boga, da nam Se ohrani cesarja mnogo let. -Prt* avstrijski poljedelski shod obnesel se je prav dobro. Vseh kmečk h udeležencev bilo je blizu 3000 Med njimi več slovenskih kmečkih odposlancev s Kranjskega, Koroškega in Štajerskega ter nekaj slovenskih državnih poslancev. Sprejelo ae ja več važnih in pomenljiv h resolucij in upati smemo, da ne bo brez uspeha. Znabiti je komu dragih bravoev Domo|jubovih še v spominu, kako so se Ogri branili Bosne in Hercegovine, ko so jo hoteli Avstrijci posesti in narediti mir. Zdaj pa, ko je avstrijska vlada to^deželc nekoliko uredila, bi pa Mažari gospodatiU radi sami^No, navi- bani so ti tiči, Avstrija naj jim plačuje stroške, oni pa bi lepo ukseovali. Zdaj so si namreč izmislili Mažari, da bi bilo zaqje dobro, ako se morajo bosanski otroci učiti mažarski jesik, tako bi blaženi maSarski nadvladi prirasli dve lepi deželi. Toda predno bodo mogli to iz »osti, ustavilo se bo slovansko prebivalstvo temu nasilju, čudno to: Slovan, povsodi teptan; pes laja po svoje, mačka mijavka po svoje, ptiči žvrgolč vsak svojo, lo nam Slovanom bočejo prepovedati govoriti v lepem mater nem jesiku, nas hočejo po sili odtrgati domu in rodu. O, krivica! Jeden glavnih vzrokov, da si je socijalna demokracija na Nemškem tako zelo opomogla, je tam vladajoča protestantska vera. To je te dni izjavil nemški soeijalistični vodja Bebel na nekem shodu. Rekel je, da so se protestantizma ali Lutrove vere oklenili takoj vsi mogotci, ko se je Luter postavil na atran knezov ia grofov. Drugače je pa s katoličanstvom. Katoliška cerkev je takoj sposnah, da ae mora okleniti vseh stanov ijudstva. Papež Leon XIII. je rakel nekoč: Potrebno je, da ae potegne cerkev sa delavoa in njegove pravice. Vsled taoega postopanja katoliške duhovščine, ki si zna pridobiti srca delavcev, si tudi socijalna demokracija v čisto katoliških deželah nO more priboriti toliko tal, kakor v deželah, kjer imajo Lutrovo vero. Konečno je vskliknll Bebel: »Protestantska duhovščina naj le seje tako dalje, saj žela ona ne bo, ampak sccijahii demokrati.« — Sedaj lele prav dobro razumemo, zaksj socijalni demokrati tako strastno sovražijo katoliške duhovnike, ker skrbe v resnici za delavca. Ker saio se v Nemčiji, pomudimo se Se mak) tu. Neki imeniten gospod v državi bil je v Rimu in pri tet priliki tudi pri papežu in sicer skoro tri četrt ure. Nem*i Usti so vse križem ugibali, kaj sta pač govorila, a pravega vedel ni nikdo. Pač pa so se hudovali nad on'm gospodom in nad papežem, a sami niso vedeli zakaj. Protestantski gospčdi je papež zelo v želodcu in zato so bili veseli, da so se mogli zopet nekoliko razjeziti. — Srtdi pretočenega meseca prisegli so vojaški novlnoi slovesno oesarju zvestobo. Sam cesar Viljem, ki rad govori pri takih prilikah, je bil navzoč ter po pris«gi opomnil vojake, naj bodo dobri kristljani; kdor ni dober kristijen, ne more biti dober vojak. Trdno naj se držč svoje vere, aaupajo v Boga, ki svojih nikdar ne zapusti. Potem bo armada k's svoji nalogi, v vojski in v miru, proti notranjemu in zunanjemu sovražniku. Ni je s lepa nemški cesar take resnfce povedal. Toda pripomniti pa moramo, da vera ni potrebna samo vojake, ampak tudi drugim, višjim in nižjim. Vera ni samo stratilo za neporedue in podleftaike, ampak za vsakega. S cer naj pa nemBki ceanr Se toiikrat prfpozna, da je vera najboljše orožje zoper soc. demokrate, ne pomaga nič, dokler on sam ne bo nehal metati polena veri pod noge. MisKm namreč: Dokler jezuitov ne pusti v tvoje cesarstvo, mu ne vetjainemo dosti. Kajti ravno ti bi prav posebno posivili krščanskega duha. — Nemška vlada celo naravnost spodrlva katoličanstvo. Zahtevala bo namreč v pruskem deželnem zboru 60 milj. goldinarjev, da pokupi ž njimi poljska posestva in tam naseli Nemee. Poljaki so katoličani, NemcT večinoma proteBtantje. Torej je namen pruske vlade: Poljakom vzeti vero in narodnost. Pripomniti pa moramo, da bodo plačali teh 60 milijonov i katoličani i protestantje i Nemci i Poljaki — pri davkih. Lepa ta pravičnost in poštenost! Na Francoskem napravili bodo postavo, ki bo vsem katoliškim dobrodelnim napravam, n. pr. bolnišnicam, sirotišnicam itd. vzela premoženje. Seveda so katoličani hudo prizadeti, če se to zviSi. Jedno korist imajo potem Francozi od tega: manj poBtenjakov, pa več lumpov, prekucuhov, anarhistov in kar je Se druge take golazni. Če Francozi mistijo svojč državo prenare-diti v veliko kaznilnico in ječo, potem je to najboJjSa pot, po kateri so sedaj začeti hoditi francoski gospodarji francoske države. V Belgiji bodo ob kratkem volitve za državni zbor. Najbolj si bodo v laseh katoličanje in socijalni demokratje. Tem je upanje na velike pridobitve splavalo po vodi, ker je belgijsko ljudstvo spoznalo, da so ti rudeči preroki skozi in skozi sami goljufi in sleparji. Katoliški poslanci imeli bodo na vsak način v zbornici veČino. Irci, katoličanje, trpeli so si'no mnogo pod angleško vlado. Toda zdaj m jim svita upanje, da dobč več prostosti. Prav privoščiti jim jo moramo, kar ni z lepa kak narod toliko pretrpel za svojo vero. Španiji gre trda za denar. Dolgotrajna vojska je izpraznila državne blagajnice in zdaj mora gledati Španija, kje dobi Se kaj na upanje. Rotsild, znani bogati Žid, bo menda posodil 50 milijonov goldinarjev. V zastavo mu bo pa morala Španija prepustiti bogate rudnike za živo srebro. Pa pravijo, da ni denar sveta vladar 1 Turčija bi se bila kmalu silno zamerila naai državi. Turki so namreč nekega avstrijskega podložnika obdolžili, da je prijatelj upornih Armencev in da jim pomaga, kjer more. Potem so ga pa celo pregnali in onečastili avstrijsko zastavo. A Avstrija je zahtevala, da Turčija skaže čast avstrijski zastavi in one uradnike, ki so to zakrivili, kaznuje. Sultan je to takoj storil. D o p i s L Iz Voolo Blagoslovljanje nove cerkve. - »Hvala obhajali službo bcžjo v novi farni cerkvi. Slovesnost bed' Gospod' Boge!« ta hvalospev se je slovesno raa- sicer ni bila sijajna, pa toliko bolj ginfjiva. Posebno gin-legrit na »hvaljeno nedeljo t Vodicah, ko smo prvikrat «fvo je bilo, ko so pc cerkvenem blagoslovljenju viso- kočast. g. dekan in kanonik J. Oblak prenesli sv. ReSnje Telo is njegovega dosedanjega fiotora, male kapelioe, v veličastno, res krasno sidano cerkev. Ljudje so kar trepetali od veselja, da bodo več ko po dveletnem presledku sopet molili svojega Boga v dostojnem hramu božjem. Komaj so duhovniki s svetim Rešnjim Telesom stopili v cerkev, vsuli so se ljudje za njimi in v hipu je bila lepa in prostorna cerkev natlačeno polna vernega ljudstva. Mislim in čutom, ki so nas vse navdajali v tem slovesnem trenutku, dal je izraz veleč. g. slavnostni govornik generaldt.fiaitor P. Konstantin Luzer,, ki je v i zbornem govoru opisal pomen današnjega dne. S slovesno sv. maSo, ki je temu govoru sledila in katero so darovali visokočast- g. dekan kamniški, se je slovesnost blagoslovljenja dostojno zavrSila. — Radoveden bo Se morda marsikdo, v koliko je oerkev dodelana? Zunanj-Sčina je vsa gotova, notranje oprave Se skoro ni nič. Spovednice so ostale stare, ker ao dobro ohranjene, drugo bo moralo biti vse novo. — Naposled izrekamo najprisrčnejSo zahvalo V8em, ki so kaj pripomogli k dovrsitvi krasne zgradbe. Vsemogočni naj jim bo plačnik 1 Z Gorenjskega, dnč 29. novembra. (Zgodovinska drobtinica o kon;umnih društvih.) Ker se v novejšem času po mestih in na deželi ustanavljajo konsumna društva, povč naj »Domoljub«, da so dnč 25. jul. 1869 ustanovili v StražiSču konsumno druStvo, pač prvo na deželi, če ne celo na vsem Kranjskem. Bil je nadepolni in skuSeni Janko Jugovec iz prve trgovske hise v StražiSču, ki je Sitarjem nasvetoval, naj si napravijo konsumno druStvo, polagoma sezidajo svoje skladišče s pro-dajalnico ter si tako nekako združeno pomagajo do boljšega stanja. Najeli so si prodajalnico. Početkom je bilo 66 delnic menda po 20 gld. a pristopilo je kmalu Se več delavskih družin zraven. Društvo se je lepo razvijalo. Toda dve leti potem umrje mladi mož, ki je društvu priskrboval blago iz prvega vira. 2 njegovo smrtjo je jelo hirati tudi življenje tako koristnemu društvu. Polagoma se je pridiužila zavist in budalost nekaterih, nič več niso hoteli spoznati, da sebi delajo dobiček, ako kupujejo v konsumni prodajalnici. Zaslepljeni in našun-tani, hodili so rajše kupovat v kranjske prodajalnice. Tako je društvo razpadlo v neizmerno škodo potomcem. Dandanes samo konsumna knjiga še priča, da je konsumno druStvo v StražiSču jedenkrat — bilo, in kateri možje so mu načelovali, priča tudi e resničnosti slovenskega pregovora: Sloga jači, nesloga tlači. Stražifičan. Iz Gradca, 28. nov. (Iibrnhi nemške zdivjanosti.) Nemški državnozborski heiidti eo dosegli svoj namen, ljudstvo jih je začelo posnemati. 0 izgredih, ki se dogajajo vsak časa v prestolnici, dobite od drugod poročilo, jaz hočem samo na kratko opisati zadnjih dnij dogodke, ki se vrše v Gradcu, — „in der deutschbeaten Stadt der Dentsehen". — Glasila skrajnih nemškonacijo-nalnih zagrizencev, .Grazer Tagblattu", pa tudi židovski „T»ge-po8ti" se je z zlobnim pretiravanjem dogodkov v zbornici in povsem Užnjivimi poročili posrečilo graško itak šovinistično prebivalstvo tolikanj vznemiriti, da je priredilo v petek zvečer hrupno demonstracijo pod vodstvom nemškega dijaštva. Bilo je mnogo krika in vika, pso-vanja in zabavljanja, a do resnih posledic vendar ni prišlo. Nekaj oseb je bilo lahko ranjenih, precej (čez 30) zaprtih, uredništvom .Volksblatla" in .Eztrablatta" in »Sonntagsbota" so okna pobili in vrata poškodovali, a ko so prišli Bošnjaki in dragonei, razpršila se je množica po triurnem obotatljanju. Nemški dijaki pa še niso bili . zadovoljni in so ad maiorem Germaniae gloriam razbili okna restavracije Slovenca Kavbeta. V soboto zjutraj je demonstrovalo nemško dijaštvo na tehniki in na vseučilišču. Vseučiliščni rektor se je modro skril, mesto da bi bil razgrajače zapodil iz avle ali jih vsaj resno opomnil. Splošna razburjenost je vladala v soboto popoldne r mesta, listi eo hajskali ljudstvo, mesto mirili, le v toliko bo ga svarili, naj pač demonstruje na postaven način. — Težko je demonstrovati, a pri vsem tem ostati na postavnih tleh. Proti večera se je zbrala velika masa dijakov in delavcev v gospodski ulici ter začela prepevati nemške nacijonalne, pa tudi soeijalno demokratične pesni. Mestna policija bi bila kaj lahko zadašila demonstracijo v kali, a ni se ganila. Mirno je gledala, da je mnotiea naraščala in začela divjati. Najprej so slovesno zažgali Badenijevo podobo, potem so izdali parolo, vae, kar je katoliškega, uničiti. Hoteli so napasti .Stainzerhif" (uredništvo katoliškega »Volksblatta") a močna straža jim je namero preprečila. Voditelja tukajšnjih kršč. socijalistov, mestnemu odbornika Vollenhalsa, so pobili okna, so-cijalni demokratje so hoteli razrušiti kršč. socijalistov dom (»Arbeiterheim") in oropati nanski samostan, toda vojaštvo jih je s silo nazaj pognalo V žnpnišča mestne cerkve v gosposki ulici so pobili okna, a ko so prišli policaji med razljučeni mob, da bi najhujše razgrajalce priprli, naklestili so jih socijalisti neusmiljeno. Med kričači, ki so preprosti ljud hajskali in ščavali, so se pcsebno odlikovali italijanski dijaki, kateri jedini so vpili: „Nieder mit den Slaven I" dasi j h je skoro polovica sinov slovan-skih roditeljev I Videč, da je Ijadstvo dovolj nahujskano, umaknili so se nemški in italijanski dijaki-junaki s pozo-rišča in velikodušno prepustili posledice zdivjanosti nevednemu ljudstvu samemu. Ko so hoteli Bošnjaki razgnati demonstrante, vsprejela jih je tfanatizovana druhal s psovkami in kamenjem. Skoro povsod se je umaknila množica nastavljenim bajonetom, samo v .Murgasse" morali so vojaki spustiti jedno salvo. Skoro vse krogle so frčala v zrak ali se zadirale v stene, samo dve sta zadeli dva delavca, ki Bta na mestu obležala, jeden mrtev, drugi smrtno ranjen, a ranjenih je bilo več ljudij s kroglami, bajoneti in kopiti. Prijavljenih ranjencev je okolo trideset, a v istini jih mora biti najmanj trikrat toliko. — Z'asti eskadron slovenskih dragoncev je kaj čvrsto udr hal po glavah in hrbtih; danes se vidi po mesta polno obvezanih — mučenikov. Skupnemu delovanja jednega bata-lijoaa Bošnjakov, nekaj kompanij Belgijcev, jednega bataljona sedmega pešpolka in eskadron dragoncev se je posrečilo ob 2. po polnoči napraviti popolen mir. Danes tjutraj so dijaki spet začeli s demonstracijo na vseučilišču. Rektor prof. Tanner jim ni prepovedal ali vsaj odsvetoval demonstracije, le v toliko jih je opomnil, naj si varujejo koto. Po teh besedah obodreni so korakali nemški dijaki v park, kjer je svirala vojaška godba Bošnjakov, ter jo začeli nesramno isti vati. Bošnjaki so potegnili sablje in tačeli neusmiljeno mahati po trdih nemških buticah in odšli. Mestni župan, dr. Graf, je danes isdal okli« na graško prebivalstvo, naj vendar miruje, ker nemštvu itak ne koristi z demonstracijami; sicer bo pomoral stopati t najstrožjimi sredstvi. Vendar se zbira ljudstvo v čedalje večjem številu. Trije batalijoni pešcev in dragonci so postavljeni na važnejših postojankah, toda vznemirjenost in srditost narašča. Ravnokar (ob 5.) je dal nabiti župan lepake s sledečim besedilom : .Brsojavka Graški Tagesposti t Dunaja. — Po dve-urnem posvetovanji je vsprejel cesar ostavko vsega ministerstva in pooblastil barona Gautscha, naj sestavi novkabi-n e t". Ljudstvo od početka ni verjelo. Ko pa se je prepričalo o istinitosti, je bilo naenkrat vse mesto razsvetljeno, t-i__-—— ■ ■ - Listek. Očetova poslednja volja. Spisal Pivčan. (Konec.) Tako je prišel Mihel v mesto, prebil nekaj let v prodajalni s mešanim blagom in začel s pomočjo očeta kupčijo na svojo roko. Kmalu se je pokazalo, da je nafi mladi kupec is« med vsega računstva najbolj naučil se deljenja. Tako neumno in nespametno je ravnal in kupčeval, da je bil kmalu ob ves denar in vea zaup. Sprva ga je Bo zalagal oče, a ko se sin le ni hotel poboljšati, dejal je stari: >Mihel, aedaj imam dovolj l« Ker ni vedel neposlulni sin drugače se znositi nad takim ravnanjem, očital je Markonu, zakaj ga je silil v to »beračijo«. Starega so seveda take besede zbodle v dno srca in dolgo časa ni botel ničesar vedeli o sinu. »Moral me bo poslušati, moral bo poiskati Be mafikalt bankovec v omari, če me noče imeti v kaznilnici«, kričal je Mihel, ko je prejel nazaj poslednje pismo — neodpečateno. Od tega časa je bil Mihel popolnoma izgubljen. Priiel je ob svoje dobro ime, zapravil vse imetje, a izgubil tudi Se kaj več — roko ovoje zaročenke. Ko je Cula Lucija o Mthelu samo slabe reči in se tudi sama prepričala o njegovem razuzdanem življenju, sklenila je sicer a potrtim srcem, vendar odločno, da se ga hoče ogibati, kolikor mogoče. Toliko bolj jej je pa jelo biti srce za njegovega brala, poštenega in pridnega Franceta. Dočim se je Mihel vedno bolj pogrezal v hudobije, seznanili sta se te dve srci vedno bolj, dokler se nista združili v zakonu. To zvedevSi je žugal Mihel bralu celo s smrtjo, a stari je znal vso stvar poravnati in izgubljenega sinu spraviti s tem, da je posegel zopet v svojo omaro. Take in jednake misli so rojile po glavi skrbni gospodinji, ko je sedela sama v zgornjej izbi in čakala mota. Veter je bučal po dvorišču in tresel vežna vrata, tako da je bilo ubogo ženo res nazadnje strah. A nekoč duri bolj zaSkripljejo, nego po navadi, sliši se, kakor bi kdo odpiral. »Kaj, ko bi bil vendar Franov reče Luoija sama pri sebi in privije luč. Neko hojbo zasliši na dvorišču. Pod oknom nekdo težko sope, kakor bi nekaj vzdigoval. »Moj Bog, kaj ko bi bili tatovi,« vikne žena in že hoče klioati na pomoč, kar se na pol priprto okno odpre in v cknu se prikaže bleda in zmrSena glava s krvavimi očmi. Toliko da se ni Lucija zgrudila strahu na tla, le Se njena krepka poetava jej je dala toliko mofii, da je zagrabila luč in vrata na trdo zaprSi drvila po stopnicah navzdol. Toda nesreča! Na zadnji stopnici ovehne, tresoča roka jej strahu omahne in goreča luč jej pade v kup koruznega perja, ki se je sušilo v ognjišču. Vsa zmešana se ne zmeni za to, temveč tišči le k vežnim vratom, katere z veliko silo odpre, se spodteče po dvorišču — še noksj korakov — in pade nezavestna sredi dvorišča pod koSato lipo. V. Nekaj minut pozneje je drdral p*, cesti iz trga voz. V njem je sedel France zamišljen in otožen, kajti slabo je opravil, slabeje nego si je bil mislil. Denarja ni mogel dobiti in ga ni mogel, saj toliko ne, kakor bi rad. Nenadoma pristavi hlapec, ki je sedel zraven gospodarja, konje in zavpije: •Poglejte vendar, naSa hiSa je vsa v ognju.« France skoči ves prestrašen po koncu in vidi, kako Šviga na strehi rudeč plamen. Hipoma je vse razsvetljeno — cesta, vas in okolica. »Za božjo voljo, Marko, poženi 1« vikne obupno gospodar. A konj ni mogel tako hitro stopati, kakor se je Siril plamen. Ko je pridrdral voz do Markonovih, moral je obstati zunaj dvorišča, kajti radi prevelike vročine ni bilo mogoče bliže. »Vsi sveti božji polagalci,« zažene France glas, skoči z voza in drvi kakor besen proti hišnim vratom. Pod lipo, koje kosate veje so bile že osmojene, se spodtakne ob človeško telo. Bila je Lucija, ki se je ob tako krepkem sunku zbudila iz nezavesti. Prvo delo tedaj sa nesrečnega Franceta je bilo, da je spravil Lucijo na varno mesto. Na to skoči pogumno skosi okno v sobo, kjer so spali otroci, in s pomočjo poslov, ki so se tudi zbudili na vse zadnje, bili so mali reieni. A bilo je to tudi vse, kar je bilo mogoče storiti. Neusmiljeni plamen se je polastil cele hiše. Privelo je kmalu polno ljudstva na kraj nesreče, poskušali so na vse načine pogasiti, a bilo je zastonj. Lucija zre nepremično v plapoleči ogenj in nekaj ženskih jej podpira glavo. Na jedenkrat se vspne po koncu, prime moža za roko in zavpije s takim glasom, ki bi moral presuniti najtrše srce: »Nekdo je Se v hiši. V zgornji sobi. Videla sem ga — prišel je skozi okno. Pomagajte!« A bilo je prepozno. Tresk ! in cela streha se udere in visoko v zrak Švigne rudeči plamen proti nebu. V tem se zasliši za h;So na vrtu obupno ječanje. France, ki je bil vkljub tolikej nesreči in zmešnjavi povsod prvi, hili za pogorišče. Ntkaj časa poslnSa. Le prasketanje ognja se čuje. Ne traja dolgo, kar se zopet čuje stokanje. V tem se udere strop v hiši, plamen za-plapola in posveti po vsem vrtu. Tu opazi Frar.ce človeka, ki se je zvijal za plotom. Hitro priskoči k njemn. Kolikor je mogel razločiti v mrklem, požarnem svitu, vidi, da nesrečnik nima pokrivala. Lasje so vsi smrSeni, ožgani in nameSani s krvjo. Nekov duh Sine Francetu v nos in res, kmalu opazi, da tli pod njim obleka. Ker je nesrečnik obrnjen v ograjo, ne more ga takoj spoznati, sklone se tedaj čezenj, ta se obrne z glavo in ga milo pogleda. »Mihel — ti?, zakliče France. »France, brat moj, pomagaj! Kaj se ti res nič ne smilim?« spregovori Mihe! s tihim, hropečim glasom in upre proseče svoje oči v brata. France steče pred h šo in se vrne s posodo vode ter pogasi nesrečniku gorečo ob!eko. Nakrat se zbere ob plotu polno ljudstva, ki polni radovednosti in sočutja opazujejo opeklega reveža. France ga skuSa vzdigniti na noge, a komaj se ga dotakne, zavpije oni, naj ga pusti, ker ga preveč boli — in zopet telebne vznak. Za prvo silo prinese France nekaj iz ognja rešene posteljne obleke in mu podloži pod hrbet in vzglavje, na to stopi do dveh možakov, naj sforč za božjo voljo to ljubav, da prines6 nosila in da pokličejo duhovnika, ki bi nesrečnika previdel za zadnjo pot. Mihlu ni uslo Francovo početje in ko se je ta vrnil nazaj k njemu, mu je začel govoriti s pretrganim glasom : »Fran-ce, oh — kako si do-ber! Le po duhovnika — oh, le poj, da se Se — spravim z Bogom. Oh — kako sem moral — biti tako — hudoben. - Radi svojega potcpustva — sem moral — kakor ti je -znano v zapor. — Delati sem moral - tu ko črna živina. — A ko sem zvedel - da sem zgubil — pravdo za — rajn;m očetom — bil sem ves divji — jn ni bilo mi — več mogoče ostati — v prisilni - delavni. — Predvčeranjim som — uSel s tem, da — sem čuvaja pobil — na tla. Bežal — sem včeraj ponoči — kar se je dalo in doSel — nocoj to noč do — domače hiie — da bi se mafičeval — nad teboj, nad — ženo — nad vsem. Na cesti pred — vasjo sem opazil — oroi-nika. Meneč, da zasleduje mene — zgrabim, prišedsi na — dvorišče, lestvo — pristavim jo k oknu — in plt. nem v sobo. A pri tei priči — izgine Lucija s lučjo — ostanem sam v temi. Dolgo časa tavam — predno najdem sobna vrata — a groza — ko jih odprem — puhne plamen vame. — Kaj storili. — Skczi okno se nisem upal — bal Bem se orožuika. — Ril sem v naslednjo čumnato — in tu na tihem ždel. — A plamen je dospel kmalu — skozi vrata v izbo — tako da nisem mogel — nazaj. Mrzla zona mi je — prešla vse ude — kajti začelo je — v sobi že goreti pohištvo. Poskušal sem odpreti — okence semkaj na vrt — a kilo je zadelano z — omrežjem. 2e bi se bil kmalu zaduS.l z dimom — že sem čutil vročino plamena, — ki se je prijel čumnatinih vrat — in nisem si mogel pomagati. — V smrtni stiski poskusim še jedenkrat — potegnem z nadčloveško močjo -— in omrežje se uda. Skočim skozi odprto okno — in zdajci se zgrudi streha na kup. Nekaj utrinkov me obrane po glavi in hrbtu - na tla te-lebnem — in se komaj — splazim — do tega — plotu. Oh — moj Bog — kako me — vse bol'. Ob, brat — — moj — odpusti. — Oh--« Preneha. Glas mu zastane. Možje z nosiloco pridejo ravnokar. Polagoma ga naloftč na njo in nesč v četrt ure oddaljeno sosedno hišo. Skoro ob istem času piidejo od farne cerkve sem duhovnik z Najsvetejšim. VI. Drugi dan je naznanjal v trga zvon, da se je zopet jeden preselil v oni svet. Umrl je Mihel, oni ras-brzdani Mihel, ljubljenec svojega rajnega očeta. A stoj — o mrtvih ničesar nego le dobrot Umrl je skessno, udan v božjo voljo, spravljen z vsem svetom. Ta se je pokszalo, da ni bil Se tako popačen, kakor je sodil svet... Minilo je nekaj tednov po oni strašni noči. France je sedel v taji hisi ob postelji svoje bolne ženo, ki jo je ona nezgoda tako prevzela, da ni mogla dolgo na noge. Pravila je možu več nego jedenkrat, lesko je bežala po stopnicah, kako jej je padla loč « roke, s dalje ni vedela. »Bodi Vsemogočni zahvaljen, da smo rešili male,« dejal je France ginjen, »drugo že prebolimoz božjo pomočjo.« Po kratkem molku je še pristavil: »Oče so tudi spravljeni s menoj, kajti oni strašni »sicer" mi več ne zveni po ušesih I Mihel sedaj ne potrebuje njih dedščine.« »Bog se usmili njegove duše. Boš pa dal v te namen za svete mase,« pristavi skrbna ženka. Kar vstopi v izbo delaveo, ki je kopal aa pogorišču, in naznanil, naj pride gospodar venkaj; Videl bo nekaj posebnega, kar se je nafilo v podrtlnah. 6 slutnjam', polnimi nade biti Fraaee k napovedanemu meetn. Zares I Železen zabojček so iskopali delavci pod stopnicami t veži iz tal. Ko so ga odprli z veliko težavo, zalesketalo je golo, belo srebro: goldinarji, dvaj-setice, pelice; sem ter tja tudi kak zlat cekin — vse skupaj veC tisoč vrednosti. Z-»ven je tičal listič z napisom : •S trudom in varčnostjo sem spravil toliko skupaj; kdor ne more zaslužiti in si pridobti sam, naj tud' nima. Lovro Marko n.« Sedaj Sele je bilo Francetu jasno, zakaj ni mogel stakniti v vsej zapuSčiai oSetovej nič gotovine. I j vendar je bil rajni Markon na glasu ket mož, ki ima kaj pod palcem. To je prokletstvo skopega oderuha, da ne privošči niti svojim otrokom, svojim ljubljencem —■ kajti tak je bil rajni Mihel v očeh svojega očeta — svojega ma- mona, četudi ga ne more odnesti seboj v grob, * * * Pri Mcirkonovih je imela skoparija dobre nasledke, bolje nego jih ima po navadi ta ostudna strast pri ljudeh. Ko bi se dal stari pregovoriti in bi izročil svoje zaklade M helu, kateremu ni bilo nikoli dovolj, kje bi bilo sedaj že to srebro in zlato. Tako je lepo počivalo v zemlji, in nesreča je bila ona čarodejna Sibica, ki je odkrila zaklad in pomogla br dko izkušeni družini do novega' blagostanja in sreče. Razgled po Slovenskem. Umrl je dnč 17. novembra Janez Golob, župnik v Podbrezjah na Gorenjskem. Daleč proč od svojih ljubljenih faranev je izdihnil svojo duSo, v Trstu namreč, kamor je lel zadnje pomoči iskat proti svoji bolezni v grlu Ifkal je že popred zdravja pri najimenit nejlih zdravnikih na Dunaji, a skoro vsi so trdili, da ni nič nevarnega. Septembra meseca so ga operirali v Ljubljani. Prilel je domu in imel ie slabši glas ko poprej. Naposled je lel, kakor omenjeno, v Trst. Prerezali so mu vrat. Kaklne bolečine je prestal, ni dopovedati. »Takrat sem si te le živo predstavljal, kaklne bolečine je trpel nal OJrešenik«, pisal je po operaciji Se sam svoji sestričini. Dne 17. t. m. pa je nenadoma izdihnil svojo dulo; is Trsta je bil prepeljan na Gorenjsko in v Podbrezjah 20. novembra ob veliki udeležbi duhovščine in vernikov položen k zadnjemu počitku. Naj podiva blagi in zasluženi gospod v miru 1 V Novem Mestu so advokati in notarji sklenili, da njih pisarne ob nedeljah prasnujejo. Tako je vpeljano tudi po Korolkem; kedaj pa pride na vrsto Ljubljana? Slovenska kr«. socljalna delavska »Zveza«. Pred kratkim izvoljeni odber tega prepotnebnega, vsedelav-skega društva se je nastopno sestavil: Načelnikom te »Zveae« je bil izvoljen g. Karol Polak, trgovec in posestnik, njegovim namestnikom č. g. Dr. Debevec, tajnikom g. Ivan Stef -, njegovim namestnikom g sp. Lan Jakopič, blagajnikom g. Hmrik Zalesjak, namestnikom g. Mihael MUtermaycr, knjižničarjema pa gg. Lan Pip in Matija Goloblč. — Novi, iz samih vnetih in vsestransko delavnih met sestavljeni odbor prične takoj svoje delovanje m le teleti je, da se oglasi kar največ rednih, podpornih in ustanovnih članov, ki bodo društvu čim preje pripomogli do njegovega namena. — Dai 28 novembra je imela »Zveza« svoj prvi zabavni in podu?oi večer, ki je bil dobro obiskan. Gospod kanonik Sulnik je v veliko sadovoljnost zbranega občinstva razpravljal o predmetu : kaj je elektrika ? Gosp. podpredsednik dr. Debevec je Šaljivo in ob jednem resno navduševal navzoče k pristopu »Zveze« in k nabiranju darov za novo zastavo. Povdarjal je tudi, dotikajo se razprave gospoda kanonika SuSnika o elektriki, da to Se ni zadosti, ko bi nam svetila elektrika samo po ulicah in hiSah, temveč da mora zasvetiti električna luč tuli po naSih glavah in aroih, luč namreč trdnega verskega prepričanja in prave krščanske ljubezni. Bog živi mlado društvo I Čebelarski shod, katerega je sklicala oes. kr. kmetijska družba, se je vrlll 8 dnč novembra ob preoejlaji udeležbi čebelarjev, seveda le iz bolj bližnjih krajev, med tem ko so mnogi oddaljeni čebelarji pismeno in brzojavno pozdravili shod in se strinjali z namero, ustanoviti čebelarsko društvo. — Po daljSem posvetovanju se je soglasno sklenilo, ustanoviti občno slovensko čebelarsko drultvo za vse pokrajine, koder prebivajo Slovenci, dalje, da naj udoina na leto znala 1 gld. in da naj se izdaja čebelarski list kot mesečnik, katerega naj udje dobivajo brezplačno. Nova Rajfajzenova hranilnica In posojilnica. Is D^mlal se poroča, da se je ondi zasnovala hranilnica in posojilnica po Rajfajzenovem načinu. Požari. V vasi Dočiči lužemberSke fare lUdstovič je pogorelo Sest gospodarjev. Zažgali so otroci, zakurivli pri svinjaku. — 18. novembra je pogorela v Gorenjih Tepah fare Pollnik dvema pvsestnikoma hiSa s podom, kaSčo in svinjakom. Zgorela je tudi krma za živino, mnogo žita in jednemu tudi akoraj ves živež za ljudi, drugemu tudi dve svinji, dve pa sta bili tako ožgani, da so ju morali takoj zaklati. Škode je obema 8500 gl. zavarovana sta skupaj sa 1200 gld. — 17. novembra pogoreli so v Padežu župnije St. Jurij pod Kumom trije gospodarji. — Dnč 28 novembra pogorelo je na Homcu troje gospodarskih poslopij z vso krmo vred. Železnica Trst-Kafaaar. Zidanje te proge so dobili v roke italijanski podjetniki, ki so takoj sklenili naročiti si delavcev ia italijanske Furlanije, a prebivalci ia okraja nove ieleinice so krvavo potrebni kakega zaslužka. Poslanca Lagioja in Spinčič usmiila ata se teh 1 trijancev, ki so pri volitvah zaslepljeni volili italijanske poslance, ter ata pri vladi zahtevala, da se mora pri tej železnici ozirati v prvi vrsti na domačine. Ljudsko podjetje. V Biljah pri Gorici združilo se je nad 40 ubogih, a pridnih delavcev, ki si snujejo lastno opekarno. Začeli so že kopati in ilovico prirejati, na spomlad pa si sezidajo opekarno. G >tovo hvalevredno znamenje delavske vstrajnosti. Zločin. Duč 16. novemora nakladal je kmet Janez Lamut s Griča pri Črnomlju v nekem gozdu drva. Ko se nekoliko odstrani od voza in se dolgo ne vrne, mislil je sin, da je odšel oče po drugi poti domov, in zato je vpregel ter odpeljal drva. Sele drugi dan so ga naSli v bližini mrtvega, brez vsake vidne poškodbe. Pri rastele senju pa so naSli, da mu je kroglja predrla prsa. Zločinca iščejo. Orožne vaje za deželne brambovce za leto 1898 K orožnim vajam bodo sledeče leto pozvani drtelni bram-bovci nastopnih letnikov: vse neposredno v deželno bramho uvrflčeao moltvo letnikov 1897 1894 in 1892, izimsi one domobrance, ki so dovršili orožne vaje v skupni dobi nad 16 tednov; i« rezerv« stalne armade v do nobrambo premeščeno moStvo letnika 1887 ; dalje oni domobranci letnika 1893, ki Se niso dovršili Mirih orožnih vaj, letnika 1891 katerih dosedanje vaje ne znaS«jo 16 tednov, dalje letniki 1890, 1889, 1888, 1887 in 1886 katerih vaje ne presegajo 16 tednov, konetno nadomestni rezervniki letnikov 1897, 1894, 1891 1890 in 1887, izvzemši one zadnjih dveh letnikov, katerih dovršene vaje znašajo nad 8 tednov, letnika 1894 in 1892 ki Se niso dopolnili 8 tednov, ter slednjič letnika 1896 in 1895 oni rezervniki, ki Se niso dovršili prav nobene orožne vaje. Potres je bil v Kamniku in okolici dnč 22 nov. zjutraj ob polu 9. uri. Bil je močan a Škode ni napravil. Raznoterosti. (Vera pri socijalnih demokratih — zasebna stvar) Značilen Je članek, v katerem aocijalno-demokratični vodja Lydl Meteorological Society«. (Streljanje brez dima ia peka. Iz najditelj smodnika, ki je bil vendar moder mož, bi sedaj komaj Se spoznal prvotno svojo iznajdbo. Pred nekaj leti so iznašli smodnik bres dima, kar je precejšnja sprememba v vojni tehniki. Najnovejši vojaški strokovni listi naj Francoskem pa poročajo že to strelih brez plamena in poka*. Prvo poskuse so priredili pred kratkim v posku» Sevalnfci tovarne v Hjtchkis-u pod vodstvom iznajdi-telja obersta Humnerta; poskusi so se tako povoljno obnesli, da je sklenil franoski topničarski Stab, d i na se poskusi na državne stroške nadaljujejo. Ako bi iznajdba obveljala, bi bilo treba presneto temeljitega premisleka, predno bi prišlo do vojne. Bojišče bi postalo igrišče slepih milij, ia hrupni, glasni vojni bog bi postal tih morilen angelj. Iznajdba obersta Humberta je sicer popolnoma jednostavna. Kaj povzroči plamen pri sedanjih puškah? Gotovo vnetljivi plinovi, ki gredd neposredno po strelu iz cevi. Odkod izvira glaani pok ? Motako vsled plinov, ki se naglo razširijo, kar povzroči močno sračno gibanje. Znpre naj se torej plinom ishod neposredno, ko je strel ostavil cev, uniči ae njih živ-Ijenska moč s kakim elastičnim odporom, potem pa ae jib pusti, da polagoma is postranskih odprtin izpuh«* — pa ne bo niti sluha o kakem plamenu ali poku. To je princip Humbertove naprave. P.ini silijo že med svojim tekom v neki stranski prostor far zaprč z nekako zaklopnico odprtino cevi ravno v tistem bipu, ko je šel strel iz cevi. — Potem izpuhle plini na strani skozi majhno mrežico. — Ce bo ugodne prve poskuse potrdila nadaljna izkuSnja, tega seveda še ne vemo. (»Fredericus secnndus".) V sedemletni vojski je kralj Friderik ubežal preganjajočim ga pandurom v samostan Knmenec v Š;ezij>, kjer ga je opat ekril pred zasledovale'. »Stari Fric« tega opata ni posabil, in kadar je pot nanesla mimo samostana, ae je ondi vselej vstavil in vpraSal opata, ako ima kako željo. Opat ni imel nikoli druge želje, raz ven da mu je tudi v prihodnje zagotovljena kraljeva milost. Tudi pri nasledniku tega opata se je kralj nekoč pomudii ter ga po svoji navadi vpraSal, ako kaj želi od njega. Opat je dejal: Veličanstvo, včeraj nam je umrl samostanski brat, ki je bil izvrsten pevec tenorist; prosil bi, ako nam Veličanstvo blagovoli oskrbeti druzega. Kalju se je taka proSnja zdela smešna in dejal je: Dobro, jaz imam izvrstno tenoriste, pošljem vam enega is Landshuta. Tam je imel kralj veliko izrejevališče za mule in osle. Opat, ki o tem ni ničesar vedel, mu odgovori: Ker ste Veličanstvo tako milostni, da sle utišali naSo prošnjo, hočemo is hvaležnosti novega brata Veličanstvu na čast imenovati »Fredericus secundus« (Friderik drugi). Iznenaden vsled te navidezne surovosti gledal je kralj nekaj časa opata, potem pa zaklical vojniku: Naprezi! Potoma na voz pa je kralj mrmral sam seboj: »Tako pride, ako človek zbija neumne Sale«. (Koliko velja parnikova vožnja v Ameriko ?) Nihče bi si ne mislil, kako silno veliko velja jedna vožnja navadnega velikega parnika, ki vozi popotnike is Evrope v Ameriko. Iz nekega ameriškega časopisa po vzamemo nekatere podrobnosti o tem, ki so jako zanimive. Vodnikov se računa na vsakem večjem parnika s kapitanom in častniki vred na 45 do 50. Poleg tega je še kakih 150 mož, ki imajo s stroji opraviti, in še 90 do 100 ijndij, ki opravljajo kuhinjska dela in ki strežejo popotnikom. Kapitan takega parnika ima navadno 8—5000 dolarjev letne plače; drugim nastavljencem se izplača mesečno povprečno 10.000 dolarjev. Tudi kurivo ne velja malo; parnik .Compania" porabi vsak dan 500 ton oglja. Stroški za poprave in droge izdatke tudi niso neznatni. — Zavarovalnica sama zahteva sa jeden parnik mesečno 50.000 dolarjev; več ko 1500 dolarjev velja vsak mesec olje in mazilo za Biroje. Parnik „City of Borne" porabi sa jedno ssmo vožnjo na hrani: 13.000 funtov govejega mesa, 5400 fantov koštruntovega mesa, 900 fantov jagnjetine, 400 fantov svinjskega in telečjega mesa, 2000 funtov svežih rib, 300 kokošij, 160 rac, 50 gosij, 90 puranov, 200 raševcev, 30 košu v zelenjave, 15 ton krompirja, 12.000 jajc, 1000 četrtnic mleka in 250 četrlnie smetane. — Stroški osemdnevne vožnje iz New-Yorka do Hambnrga znašajo potemtakem do 100.000 gld. — Precej denarja I (Koliko je vreden mazinec?) Neki rokodelski pomočnik si je stri pri svojem delu mazinec na levi roki, da so mu ga morali odrezati. Zahteval je od okrajne blagajne rento, katero mu je blagajna začetkoma dala, a kmalu zopet odklonila, čefl, da človek lahko dela, tudi če mazinca nima. Državni zavarovalni urad pa je na pomočnikovo pritožbo odločil, da ima pravico zahtevati 10 odstotkov rente, ker je glede zmožnosti za ročna dela mazinec takoj za palcem in kazalcem. (Prebivalstvo zemlje.) Po novih fltetvah živi na zemlji 1535 milijonov ljudi. Na Evropo pride okroglo 378 milijonov, in od teh 28% na Rusijo, 26% pa na Avstro-Ogersko in Nemčijo. (Koseinszkotov konj) Poljski junak Kosciuszko poslal je vojaka z darilom v mesto in sicer na svojem lastnem konju. Ko pride vojak nazaj, pravi: Gospod general, jaz več ne jezdim na vasem konju. Če mi tudi vaSega moSnjička zraven ne daste, kajti kolikorkrat sva srečala kakega ubožca, je konj obstal in sicer za toliko časa, da sem obdaroval reveža, in ko nisem nič več imel, moral sem se tako vesti, kakor bi res kaj dajal. (Najtežji človek), kar jih sedaj živi, je najbrže Švicar Kanonberg. Tehta namreč le 520 funtov ali 260 kg. Star je 44 let in je lastnik pivovarne. Visok je 1 m. 85 cm., čez stegna 1 m. 25 cm., čez meča 82 cm. in čez roke 58 cm. Kanonberg Se ni bil nikdar bolan in je pri vsej debelosti Se vedno zdrav. Ne je in ne pije nič več kakor drugi ljudje. Sedaj stanuje v Parizu, kjer ima svojo gostilno in pivovarno, ki je dobila po njem ime: »velikanova pivovarna«. (Danski kralj in dvoboj.) Švedski kralj Karol IX. pozval je I. 1611. Kristijana IV. danskega kralja, na dvoboj z mečem. Za odgovor dobi pismo : »Mi kralj danski, naznanjamo Tebi, kralju švedskemu, da smo prejeli tvoj nesramni list. Da nam nudiS dvoboj, je naravnost smeSno in nam priča, da za Tvoje možgane Se niso minili pasji dnevi. Svetujemo Ti, da pokličeš zdravnika, ki naj Ti malo vredi možgane. Sram Te bilo, norec stari I To je nas odgozor. Dano v mea^u Kalmaru 14. avg. 1611. Tako v 17. stl. (Skilasti predsednik) Na zatožni klopi sedi troje tatov. Predsednik sodišča, ki nekoliko škili, stavi prvemu izmed tatov vprašanje: »Kako vam je ime ?« — Misleč, da velja vprašanje njemu, vstane drugi in odgovori : »Zovem se Janez Ropnik 1« Nevoljen odvrne predsednik drugemu, Škileč na tretjega: »Molčite, saj ne vpraSam vas!« Tu vstane tretji in pravi: »Saj jaz Se zinil nisem, gospod predsedaik 1« (Fino opisano.) Janko : »Aj, aj, odkod tvoje oteklo lice ?« — Stanko: »Hm — no — to je žensko ročno delo. s (Vojaška tovaršija.) Podčastnik: »TovarSi morajo bili med seboj postreiljivi. Kaj bi storili vi, (Jvek, če bi vaS tovariš Fuc kratko pred službo Se ne bil jedel in svojih gumbov še ne osnažil ?« — Gvek: »Pojedel bi njegovo kosilo, da on med tem lahko snaži.« (Kaj je bolj pametno?) Slivar nasrkal se je novega vinca prav pošteno. Ko že pozno v noč kolovrati domov, je parkrat premeril cesto silno zmajaje z glavo, ki kar ni hotela po koncu stati. Kar mu pade klobuk v lužo. »O ti Smentana smola«, reče Slivar sam pri sebi. »če klobuk poberem, bom jaz na tleh, če sem pa jaz na tleh, kdo me bo pobral? Klobuk ne. RajSi vidim, da je klobuk na tleb, kot pa jaz.« In Sel je golo-glav domov. (Majhna klobasa.) Mesar: »Kaj, morete li na tej klobasi kaj slabega dobiti?« — Kmetič: »Da, Spile mi niso vSeč.« Mesar: »I, vsaka klobasa ima dve Spili.« — Kmetič: »Gotovo, samo preblizu skupaj ne smete biti.« (Dobro povedal.) Mož, na jedno oko slep, sreča grbastega in pravi: »No, oča, kam pa nesete kramo?« Grbec pa ni jezika brzdal in mu reče brž: »Kam pa vi tako zgodaj greste, da Se samo z jednim očesom gledate ?« Narodno gospodarstvo. Še jedenkrat .ljudeh* posojilnica v ljub-Ijani'. V »Domoljubu« z dne 16. junija, St. 12, sem Vam pisal, kako naj nalagamo denar pri domačih aavodib. Omenil sem tudi »ljudske posojilnice« v Ljubljani, pri kateri je dener gotovo tako varno naložen, kakor pri drugih aavodib, če imajo tudi Se tako visoko premoženje. Danes pa Vam podajam 8e nekaj Številk in razlogov, ki pričajo, da ta najnovejši naš domači denarni zavod zaBluZi podpore vseh rodoljubov, zakaj denar, ondi naložen, ima gotovo tako varnost, kakor pri kranjski hranilnici, dobiček pa od zavoda ima vsa dežela, ne posamezniki, ne posamezni kraji. Evo Vam dokazov I Kaka je varnost pri ljudski posojilnici I Liu . . 8; 80 Goveje meso kgr. _ Proso, » . . 7 601 Telečje » > . __ 68 Koruza, » . . 6 60 Svinjsko > > . _ 66 Krompir, » ■ . 2 60 KoStrunovo > . 36 Leča hktl. .. . 12 — PiSanec..... _ 46 Grah, » . . 12 — Golob..... _ 17 Fižol, > . . 10 — Seno, 100 kgr.. . 1 78 Maslo kgr. . . — 94 Slama, » » . . 1 70 Mast, » . . — 72 Drratrda,4kub.mtr. 7 Speh, svet * . . — tO » mehka . . . 5 — Od vseh avstrijskih iksfsv pstrjeni in od vls. e. kr. mini- ) stsrstvs za ak In bagačastje pripaiosni mali, »redniI in veliki katekizem ali krščanski nauk v slovenska« Jeziku, kateri bode v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od prit ter se dobiva po a vsi šolah od prihodnjega šolskega leta nadalje, js ravnokar izšel ter se dobiva mali po 15 kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr. v prodajalnici katol. tisk. društva v Ljublani (H. Nlčman) KopHirjevs ulica. Prodajalei dobi primeren popust. Liniment Capsici compos. 231 21 Is Ukane »lohter-jeve v Pragi priznano takratno bolečine ol^jiqjo£e mašilo ie dobiti posodioa po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v rseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domača zdravilo kar kratko kot 707 39-6 Uichter-jev liniment s sidrom* ter sprejme is previdnosti le v steklenioah s anano varstveno marko „sidro" kot priataa. Riohterjeva lekarna yri listen leva v Pragi. OelzP kava V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vaakej fari in po potrebi v vaakej občini, nastavi se razumna, delavna in sanesljiva oseba kot 104 10-9 zaupni mož, posredovalec z dobrim m trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. n. O.". Gradec, post, rest. 100 no 3oo a lahka polteno aasluži sleherni ter pavssd brez sgube, ako hoče prodajati ustavna dspuMans srečke in driavna pisma. Ponudbe na Ludavika Oeaterrelehar, Budapest VIII, Deutsehagasse 8. 459 10-10 798 10-4 W X. zveze : OVJESTI —— Andrej galan izšel je ravnokar ter ae dobiva komad 20 kr., po poŠti 23 kr. v KatollSkl Bukvami in TIskarni v LJubljani. Tudi m., IV., V., VI., vn. in VIII. zvezek so še v zalogi. Marij a celjski grenčec (v trgovini popolnoma prost, sme ga torej prodajati vsak trgovec. Razprodajalol dobč najvlijl popust. Plakati v vseh jezikih za reklamo se dobč zastonj) Okrepiujoč, okusen, poživljajoč, osvežujoč, v dijetetičnem »žiru blagodejen ja ^Plodfni ,lker najfinejšega flauutui vonja (aroma) in najboljšega ukusa, ne zoperno grenek, marveč prijetno pogreni. — Srečno izbrana sestava izredno dobrih, čistih zelišč, najvestnejša priprava z najboljšo podstavo alkohola omogoči prirejanje najizvrstnejšega želodčnega greš* čeoa, kateri krepča ielodeo in je potrjen po neštevilnih zahvalah. — Steklenica 20 kr., 6 Btekl. 1 gld., 12 stekl samo 2 gld. — Dobiva se v vseh prodajal-nleah, toda pri nakupovanji: Poior! Varstvena znanka. Pristen in pravi ima varstveno znamko *""»«• Marijino Oelje, katera je oblastveno vknjižena. Glavna za'oga: Lekarna Trnokczy, Ljubljana, Kranjsko, katera razpošilja — da se občinstvo seznani s pravim, pristnim blagom — najmanj 6 steklenic s obratno pošto po vseh delih sveta. 191 24—13 je najboljši in najčistejši primeseh h kavi. 149 26—80 Čestite gospodinje! ■■■■■■■■■■■■i Zahtevajte in kupujte to kavo I Prodaja m y rdečih zavitkih z bolim frakom «11 pa v škatlj ah. S Glavni dobitek: 227 3 160.000 Za izplačanje jamči o. kr. loterijska dohodnija. Žrebanj« bod« nepreklloljlvo 16. deoembra 1897 Ireika stan« 2 gld. avatr. v«JJ. Srečke se dobi pri oddelku z» državno loterijo na Dunaja, I., itiemergasee 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in šelezničnih uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalce zastonj. 8 redke razpošiljajo poštnin« proato. 72210-7 Vodstvo c. kr. državne loterije. Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. r- S Vožnje karte in tovorni listi Na Najvišje povelje Nj. o. in kr. apostolskega veličanstva. XIX. c. kr. državna loterija za skupne vejašk« dobrotne namen« avstro-ogersk« monarhije. Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuščena — ima 7278 dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 841-884 kron. Kralj, belgijski poštni parnik Ked Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfljo. Koncesijonovano od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno koncesljonovana potovalna pisarna 194 12-11 v Ljubljani, Marije Terezije cesta it. 4. V avrhe varnosti rt-fiiastva pred ničvrednimi panarelaaji ne-•te ed sedaj aadalje to le oblastveno ragi-strovane varstvene Jedino pravi Balsam (Tinetara balsamioa) is lekarne pri „anjelju varha" ln tovarn« farma-eevtUaih preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatee-Slatlnl. Preskušan ta potrjen od zdravstvenih oblattev. JTaJstarcJ«, najpristnej«, najreelneje in najoaneje Sudako domač« zdravilo, uteil prane ta pluiai bolesti kri v ielodou itd. ter Je v»era-bno notranje ta zunanj«. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf ThUrry. lekarn/k pri »angeljo va-rlha". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleae tiskan« varstvene inamke, naj s« odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj s« toraj vedne natančne sa zeleno varstveno znamko, kaker zgoraj I Psnarajalca ta pasneinsvaloe svojega jedino pravega balzama, kaker tudi prekonoe niš vrednih aonar«-Jenih, ebitastv« varajočih drugih balzamev, zasledujem aajatroij« sodnijsklm patom na podlagi zakona « varstvenih znamkah. Kjtr se n« nahaja zalaga mojega Halzama, naj s« naroči direktna ta naslovi: Ha angolja varha lekarno A. Thi«rry]a v Pregradi prt Kogateo-BlatlnL 12 malih ali 0 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetja. Pazi naj se vedno natančno na zgorajtao zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka ztoMenloa. Adolf Thlerry, lekarnar 189 22 v Pregradi pri Rogatee-Slatlnl. 896 80-26