44. štev.
V Ljubljani, v četrtek 22. aprila 1S80.
Letnik VIII.
Iraerstl ne sprejemajo in veljt tristo ona vrst*:
S kr., ne se tiska lkrat, i® i» ii •» n ^ n - ® ii „ n ,, 3 „ Pri večkratnem tiskanji teu» primerno rmanj&a.
Rokopisi
•e ne vračajo, nefrankovnn»
piBma se ue sprejemajo N .roinino prejema opravniStvo (•en, DiHtrainia) in ekspediciia n» Dunajski cesti St. 16 v Medija-ovi Lisi, II. nadstropji.
Političen lisi za slovenski n a r o fl.
Po pošti preiemer velja :
Za ceio leio . . 10	gi. — kr.
ta poiieta . . 5	„ — „ iu četrt ieta . . i „ 50 „
V administraciji velia:
7.« ceio ielo . . 8 gi. 40 kr za poi ieta	4 „ 20 „
ga četrt ieta . . 2 „ 10 „
V Ljnbijani n» uom pošiljat) velia 60 kr. več na ieto.
VredniStvo je v Medijatovi hiSi ne v 15.
izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in aoooto.
„Recimo koju!"
Fran Kurelac, hrvatski pisatelj.
Errando ti scimus.
(Dopis z dežele po ljubljanskih volitvah.)
(Dalje in Konec.)
Sploh mora vsak svojo dolžnost storiti ter ne izostajati ne od sg Ucijskih shodov, ne od volitve same, če se že naprej vč, da zmagati ni mogoče. In vsi stanovi morajo edino-stno delati za domačo stvar, na 8'ra'i pustivši zasebne reči. Zato se nam je čudno dozdevalo, da med narodnim meščanskim volilnim odborom ni zastopano ljubljansko duhnvništvo. In ravno o tem glede javnega političnega življpnja v korist narodnemu napredku je treba pregovoriti še nekaj besed.
Kar je g. benefic jat Kljun večidel v državnem zboru, nimajo ljubljanski narodnjaki, kakor čujemo, v svoji sredi nobenega politično delujočega duhovnika. A Slovence skušnja uči, da moramo vsi stanovi z zedinjenimi močmi boriti se zoper nasprotnike, in duhovenstyo je eden glavnih faktorjev našega narodnega napredka. Spominjamo se nazaj kakih 12 let, ko so se v Ljubljani osnovali centralni volilni odbori; bili so zastopani v njih vsi stanovi. Imena Bedanjega mil. gosp. knezoškofa. takrat dekana, sedanjega prošta, dekana, in drugih korarjev bo se čitala med odborniki. In kako slavno Brno zmagovali v Ljubljani in po deželil In še pri zadnji volitvi viteza Schneida, ali ne veBte — vsaj mi na deželi smo tako čuli — da je mil. knezoškof veliko pripomogel k srečnemu izidu. Sicer moramo obstati, da se nam nekako čudno dozdeva, da se ljubljanski pre-
leti, kanoniki in župniki — izvzemši onemogle, častitljive starčke, za javno življenje tako malo menijo. Čudno ! ali ne vidijo kaj se po svetu godi, ali ravno zdaj ne bero, kako se povsod konservativci organizujejo nasproti puhlemu in brezversk mu liberalstvu in celo pod vodstvom svojih kapitularjev in župnikov? ali ne bero da ravno kar pri mestnih volitvah v naših nemških deželah zmagujejo duhovniki? Saj povsod meščani stare korenine spregledujejo, kdo je prijatelj pravega napredka, kdo pa le podira blagostan in dolgove dela. Liberalnih fraz gospodstvu bo kmalo odklenkalo. — Da bi se s politiko duhoven ne smel pečati — čez to je menda že vsak pameten človek šel na dnevni red. Itavno nasprotno, duhovnik mora vselej in povsod delati, da boljša in pravična stvar zmaga. In dozdaj se je v obče narodna stranka pokazala tako; nemčurska pa že marsiktere udarce dala ne samo narolni ampak tudi duhovski, verski Btvari (ci. „Tag blatt," adrese do starokatolikov . ..) Zato je pač čudno, k čemu ljubljanska duhovščina saj indircktno nemčurstvo podpira. Da to dokažem. Kakor čujemo, v Ljubljani duhovni nemškutarijo na pnžnicah, uradujejo vse nemško (mesto latinskega iu slovenskega); k čemu, vprašamo, so v Ljubljani v dveh cerkvah nemške pridige praznim klopem in še tisti poslušalci vsi razumejo bolj slovensko ko nemško. Ali te napake odpravite, ali pa gouite nemčurje v katoliške cerkve; saj se oni itak n č ne zmenijo za vse to, ali pa gredo rajši k protestantom pridigarja poslušat, kakor se je nedavno ponosno bahal „Tagblatt" (ein grosser Theil der katholiBchen Be\olkeruDg (reete: deutschthum-
lerischeu), ker tt>k katoličan ali pa nič. Morda bi ne bilo napačno, če bi Be pravim Nemcem odkazala posebna cerkev, saj se tako ena že imeuuje „deutsbe Kirche". In naj se magari pridigar za nje pokliče doli iz rajha, da bo imel prajzovski akcent, potem se bodo vendar bolj doma čutili. Nam na deželi se dozdeva, da je to pretirana skrb za Nemce v Ljubljaui, ker jim še to dajete, česar ne marajo. O blagor vam, ljubljanski župniki, vi ste pač podobni dobremu pastirju, ki 99 (slovenskih) ovac pusti in hiti za eno (oemčursko) zgubljeno! In potem pri dobr.h, pravih meščanih, kterih ogromna večina je na Slovenskem rojenih , ki so res verni in za bož,o čast kaj store, ki so pa še iz stare šole in ne ravno visoko izobraženi, še vedno misel gojite, da mora nemščina le kaj višjega biti, da tisti nekaj več velja, ki nemški žlobodra (kajti ljublj. nemščina, kakor jo nevadno slišimo, ni noben jezik.)
Neda\no smo brali v „SI. Narodu," da je pri sv. Jakopu le krog 30 poslušalcev (če je res) in v stoluici včasih ue dosti vtč. — K čemu tedaj še v cerkvi propagando delati za nemfurijo ?!
Bolj odločnega in pravičnega delovanja bi smeli pričakovati od naš.h sictr izvrstnih, bIo-venskih dostojnikov; in videli bote, da se bo kmalo na boljše obrnilo, saj jedro ljublj. meščanstva je zdravo, ker je slovensko. Na nižje duhovnike se pač ne moremo toliko ozirati, ker bojda nimajo nobene oblasti.
Čudom smo se čudili, ko smo na deželi slišali, da vi ljubljanski duhovniki razun žup-uikov še volilne pravice nimate ni za občinski mestni, ni za deželni, ni za državni zbor. Ali
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
VII. Volitev, pred njo in po nji.
(Dalje.)
Dan volitve se čedalje bliže pomika, agitatorji, narodni in nasprotni, švigajo po kmetih od volilca do volilca, tudi Janez gre še dvakrat na kmete. Prvikrat dobro opravi, vsaj je poročilo njegovo tako, da je dr. Zvitovič židane volje. Vendar pridejo za njim pisma od agitatorjev, da je ta in oni, ki je bil že pridobljen in je dal besedo, po prigovoru duhovna ali učitelja zopet odpadel. Zato je moral Janez zopet na kmete in tam se mu je zgodilo nekaj, kar se lahko pripeti marsikomu.
„Na Potoku" so rekli ljudje posestvu župana Kal&ke vasi. Ta je imel tu precčj slavno gostilnico, kjer so radi ostajali vozovi. Tudi Janez se je vstavil tu tem raje, ker je župan Potokar bil volilen mož. Zadnji pot ga ni bilo doma, toraj Janez ni mogel nič opraviti pri njem; zvedel pa je, da bolj na ono stran cika. Zdaj je bil Potokar doma, a ne pri domu, in Janez ga je moral počakati.
V tem, ko je čakal, se je bilo nabralo;
več pivcev, ki so pili „likof" za prodano živino. In pili so ga dobro, ko je Potokar domu prišel, je bilo že vse židane volje. Na-pijo mu, on odpije, potem pa sede k Janezu, kteri ga je poklical, in spustita se v pogovor, kteri je skonca le bolj tih, sčasoma živahneji in nazadnje, ko župan le ugovarja, prav buren, Janez se obrne v stran in zakriči:
„Ej, pojte se solit s svojimi farji!"
Na to Potokar vstane in gre s sobe. Do tje živahno žvrgolenje pri mizi pivcev mahoma vtihne, vsi se ozro po Janezu in eden praša precej glasno:
„Ali ni govoril nekaj o farjih?"
„Da, da, „far" je rekel" — pritrdi drug.
„Jaz sem tudi slišal" — se oglasi tretji.
„Ej, kaj samo ti! Vsi smo slišali" — reče četrti.
„Slišite gospod ali kar ste, kdo pa je tisti far?" — vpraša eden in vsi zro v Janeza čakajoč odgovora.
„Z vami se ne menim" — odgovori Janez nevoljen — „saj sami veste, koga sem mislil!"
„Ali tudi našega gospoda?" — poprašuje drug.
Vsi so ene vrste, vrana je vrana."
„In lump je lump, pa ne gospod" — za-gromi Močnikov Jernej in skoči kviško z ukazom : „Zdaj pa le brž poberi kopita, Petelinov cigan, meniš, da te ne poznam! Alo, na noge! Le brž, mene srbi dlan."
„Ali res ne bo šel?" — grome drugi, ko Janez mirno obsedi, in obstopijo mizo.
„Naj se me le kdo dotakne, bote že videli, kaj bo" — se šopiri Janez in pristavi Močnikovemu: „Tebe bom tako tožil zavoljo razžaljenja časti. Čegav si?"
„Ali me ne poznaš?" — praša Jernej hudournih oči.
„Ne, pa bom že zvedel, čegav si."
„Ni treba, tu imaš moj pečat!"
Joj , kaka zaušnica prileti zdaj Janezu! To ni več navadna, to je že gorjanska, ka-koršno je mogoče dati le z lopato, ne z roko. Če jo fotografiraš in v razstavo pošlješ, dobiš prvo premijo za-njo. Taka bi skoro smreko podrla, ui čuda, če je tudi Janeza spravila pod klop. Ker je pa pridši do zavednosti, zopet prav divji kvišku skočil in grozil vsem skup, so se spravili tudi še drugi na-nj in ga nekoliko „povaljali" in „pomečkali", kakor
Be ne sramujete pred svojimi tovariš: po inanj-ših meatih kot je Ljubljana, ki za narodno stvar toliko storé; vam pa bo roke zvezane. Saj vas sploh vaši duhovni bratje čislajo ter vam Brečo voščijo, kofpridete v Ljubljano, a še teh pravic nimate, kot drugi na deželi. Vi ste manj v mestu, kot zadnji pisač v kanceli-jah, kterih imate na cente, manj kot železnični uradniki, manj kot hranilnični črkorezci, manj kot davkarski c frarji. Zakaj vsi taki in enaki se nahajajo v volilnem imeniku, vas pa iščemo zastonj. In manj ste, manj, saj niste toliko omikani kakor poprej imenovani. Vi znate samo latinsko, grško, hebrejsko in kolikor toliko enakih onentaluih jezikov, znate nemško, vsak še eden ali več modernih jezikov, študirali ste najmanj 16 let, in zdaj imate vsak celo knji-žn co v svojih sobah ; podučujete v šoli, v ječah, v cerkvah , oblezete zarad bolnikov vse zaduble luknje, ktere bi moral magistrat, če bi jih skrbni dr. Kovač kedaj pogledal, iz zdravstvenih obzirov zapreti; podučujete celó na bogoslovni stolici in ste eni ce ó promovi-rani doktorji — — vi po zdravi logiki naših nemčurjev gotovo manj veste , vi Bte manj izobraženi in olikani, kakor tisti, ki so študirali 2, 3, 4, normalne razrede ali če je s pomočjo drug h šlo do 4 razr. srednjih šol. Z eno besedo , vi ste manj izobraženi kot drugi spri-deni študentje, saj zato, ker so zadn i bolj liberalni.
In ad vocem, volilna pravica duhovnikov v Ljubljani! — Tisti, ki je koval ljubljanski statut je bil gotovo silno učen , liberalen in strašansko pravičen... Spominjamo se, daje prejšnji vladika Bartolomej v deželnem zboru izvrstno zagovarjal volilno prav-co duhovnih pomočnikov po vsej deželi za obč nske, mestne, deželne iu državne zbore in je tudi prodrl b svojim govorom. Iu tako Be vsaK št f mora potegniti za svoje podložne, kjer vidi, da se pra> vica hoče prikrajšati. A kako, da te za l,ub ljanske duhovnike ni tako vkrenilo, kot za druge po deželi? Saj svetli ordinarij v Ljub-ljano navadno ne kliče najslabejših, ampak sploh najbolj zmožne duhovn ke ? kako da se za te ni boljše poskrbelo? Iu potem najdemo v Ljubljani ue samo kaplane, ampak tudi katihete, ki celo iz mestne kase vlečejo plačo, a med volilci jih iščemo zaston'. če imajo trud, naj se jim podeli tudi volilna čast navadnega državljana, kakor drugim učiteljem. V šolskih poročilih in šematizmu najdemo za katebete
(iu nikjer ne stoji provizorične, o kteri besedi še pozneje) zaznamovane : gg. Jan. Rozman, katehet na obeh deških mestnih šolah in na protestanski za katoliške otroke (kjer se pa le uemčurstvo podpira ter indiferentizem goji v malomarnosti); Anion Keržič v dekliški nunski šoli, ob euem tudi za druge predmete. Anton Zupančič na dekliški mestni šoli. J. Kilar v šoli na Mahu, Fr. Porenta na navadni ljudski šoli pri sv. Petru. Stolni vikarji so pa kate-heti po privatnih zavod h. Prvi gospod neki celo dovolj davka plačuje od Bvojih dohodkov, da bi že zbog tega moral imeti volilno pravico ; a iščeš ga zastonj v volilnem zapisniku, med tem ko se pa v njem nahajajo vsi uči telji in podučitelji, menda celo provizorični. — Vprašamo, jo to pravično? la narodnjaki, ki vodite reklamacije , ali se ce spodobi, da se pobrinite tudi za te glasoTe narodne, ako jih tudi od duhovnov dobite ? Menim, da ga ni med nami, ki bi hotel duhovnike odmetavati, Baj moramo mi Sloveici vsak zanesljiv glas čuvati. — In kako je s penzijoniranimi župniki, kterih se v Ljubljani več nahaja? Ali so ti manj, kakor penzijonirani uradniki in vojaki? Vsi župniki bo imeli volilno pravico, ko bo bili kje zunaj, ali če bi bili še]zdaj. Zakaj pa v Ljubljani ne? Kake zasluge pa imajo penzijonirani uraduiki za Ljubljano , da imajo volilno pravico, župniki pa ne? In po večini so penzijonirani uraduiki in vojaki tujci, župniki pa Kranjci, če ne celo domačini. Ali je peozijon uradnikov več vreden, kot pa župnikov , ki je poprej imel povsod volilno pravico svobodnega državljana, kakor uradnik? Ako je njtgov penz jon le majhen na.-proti uradniškim, ni on tega sam kriv. Kje je tukaj enaka mera?
Dobro bi bilo, ko bi kdo raztolmačil ljubljanski štatut, morda bi se dala priboriti volilna pravica vsem duhovnikom v stalnih službah. Dgovor, da kaplani n so difiaitivni v službi, je pr&zrn, je ravno toliko, kakor ko bi kdo trdil: učitelj, tficijal, adjunkt, sodnik itd ui dihnitven, ker ga tudi lahko (sosebno v novejših časih: aus D.enstesiueksicbten) vsak hip prestavijo. Stolni kanonik Premerstein je menda vendar le defiaitiven, ker je na svoj kanon kat po kuezoškoiu slovesno inštaliran, kakor je sploh volilno pravico kanonikatov priznala ob priliki neke pritožbe najvišja državna sodoija. Iu vendar ga ne najdemo v imeniku ljubljansk h volilcev. Lep kompliment za g. kapitularja ! Zdaj še tiste državljanske
po nekterih krajih pravijo, če koga tako raz-delajo, da je poln bunk in ima morda še kako rebro zlomljeno. Komaj se je spravil na svoj voz in ker tako obdelau ni bil več za daljno potovanje, se pelje v mesto nazaj, ter tam, ker jc noč žc pozna, svoje omlatene ude položi v posteljo. Spanja ni bilo in ko sc naredi dan, ne more nobenega uda gibati. Najhuje je z levim licem, na ktero je bila Jeruc-jeva roka pritisnila pečat. In kak jc bil ta pečat! Ko je dekla gospodinje njegove prišla zjutraj v sobo po čevlje, sc je kar vstrašila in mislila, da ležita v postelji dva, tako debela je bila glava. Janez zagleda postrcžnico le z enim očesom, drugo se je bilo popolnoma skrilo vsaj za nekaj dni.
„Pojdi i>o doktorja" — stoka Janez izpod odeje.
„Joj, joj, kakšni ste!" — plaka Jera — „kaj se vaiu jc pa zgodilo? Ali imate šenj?"
„Nič mar tebi" — se jezi Janez — „po doktorja pojdi!"
„I'o kterega pa? Po dr. Muho, ta jc posebno dober za šenj."
„Kaj blodiš! Maram jaz za tako doktorje. Po mojega, po dr. Zvitoviča pojdi in reci, da ga prosim, uaj k meni pride, ker jaz ue morem še s postelje1' — renči Janez.
Jera gre iu pove svoji gospodinji, da ima gospod šetij in se gotovo meša, ker hoče za šenj imeti jezičnega doktorja, pa ta jej reče le iti in opraviti naročilo, se bo žc videlo, kaj bo. Z glavo inajajc gre Jera iu sporoči dr. Zvitovičevi hišni željo Janczevo in res pride čez dobro uro žedr. Zvitovič k bolniku. Zelo se začudi, takega videti, a ko mu Janez pove , kaj sc mu jc pripetilo , zc zagrozi in reče:
„No, te bomo pa žc splačali! Bom brž poslal vam zdravnika, da vas pregleda, potlej pa vso reč nemudoma izročimo soduiji. Tako hudo vam menda ne bo, pa se vendar delajte hudo bolnega in otepenega, da bo za one lilije. Bomo žc ugnali jih, nič sc no bojte!"
Dr. Zvitovič res pošlje soduijskega zdravnika k Janezu in ta po pregledovanji i/.rcčc, da jc bolnik litulo poškodovan. Vsa reč sc izroči toraj sodniji.	(Dalje prih.)
časti ne vživa, kakor prej na deželi ko kapelan. — Kaj pa je to: defiaitiven v službi?
Kedar je uradnik, duhoven, učitelj v do-tično službo Bprejet, da ga brez juridičnega vzroka ne morejo odstaviti, je defiaitiven. To za duhovnika še bolj velja po kanoničnem pravu. Ko je duhoven dekretiran v pastirstvu, je taktično difioitiven, ker ga brez kanonif nega vzroka nihče ne more odstaviti, k večemu da ga prestavijo k drugi župniji. Med kaplanom in župnikom glede političnih zadev je le ta razloček, da je župnik v enem kraji defiaitiven, dokler sam hoče ('ter ne prosi za drugo du-hovnijo), a kooperator je definitiven, dokler ordinarij hoče. Uradnik je v tem smislu definitiven, dokler kak predstojnik ali predsednik hoče.
Defiaitivne službe so tedaj po naši misli pri ljubljanskih vse že od nekdaj vstauovljene službe duh. pomočnikov. Dt finitivno je mesto druzega vodje in spirituala v semenišču, dt finitivno je mesto kancelarja pri škofi Bkem or-dinarijatu in njegovega tajnika, difiaitivna je služba župnika pri nunskem samostanu, saj ima tudi vso jurisd.kcijo kakor drugi župnik» dtfiuitiven je katehet v nunskih šolah, defiaitiven je kurat v civilni bolnišnici in v jetniš-nici na gradu iu slednji celo v vrsti c. kr. uradnikov ? Iu kteri zaseda eno teh mest, bi moral vživati vse pravice, ktere imajo drugi uradniki. Ali nobeuega izmed duhovnikov, ki zasedajo prej imenovana mesta, ne najdemo v imeniku Ijubljausk h volilcev. Ali ni to tedaj kr.v ca , ki se godi ljubljanskim duhovnikom, da v svoji težki in požrtvovalni službi po šolah, jetnišnicah, bolnišnicah, hiralnicah, ko imajo ravno z mestnimi otroci in reveži toliko opraviti, še tiste državljanske prednosti nimajo, ktero vživajo ce'6 uradniški pisači ? Za blagor ljubljanskih prebivalcev vendar desetkrat več Istoré, kakor razni penzijonisti, kter h glavna zasluga menda v tem obstoji, da pri vol tvah b svojimi glasovi vselej potlačijo narodne, meščanske kandidate.
Iz vsega tega sledi, da je mestni statut pomenjkljiv, da celo krivičen, zatorej opozo-rujemo narodne mestne odbornike, kakor tudi deželne poslance, sosebno g. Kljuna, naj bi ce o priliki krepko potegnil za volilno pravico ljubljanskih duhovnikov. O spremembi ljubljanskega Statuta se je menda že za iloheu-warta govorilo in obravnavalo, a potem je vse zopet za-pulo. Zw>biti pod novim deželnim načelnikom k«j dosežemo v tem oziru na rod n in duhovnikom in sploh narodnjakom pa kličemo, naj se malo ožive vsaj takrat, ker skušnja sedanjih časov potrjuje posebuo znani izrek: Vigi-lantibus jura 1
Submontanvs.
Politični pregled.
Avstrijske deiele
V Ljubljani 21. aprila.
V državnem »boru se nadaljuje debata o budgetu za m:nisterstvo nauka in kultusa. Govorniki od desne strani so ojBtro grajali krivično iu silnostno postopanje libi-ralcev, ki bo svoje dni škofom, zlasti linškemu škofu, konfiscirali posestva, z ugovorom, da slabo gospodari, a zdaj se je pokazalo, da država še slabeje gospodari, ker imajo zdaj škofove grajščiue menj dohodkov, ko prej.
Mnogi poslanci, ki so se za besedo oglasili, so zopet odstopili na prigovarjanje vlade, ki hoče debato kolikor mogoče okrajšati.
„Politik1, hoče vedeti, da bo po bulgetni
debati celo ministerstvo dalo svoj« ostavko- Da bo Stremayer odstopil, je ako-raj gotovo, ali pojdeta z njim Horst in Korb, ae še ne v<5. V obče se misli, da bo cesar, kedar vsi ministri odstopijo, zopet Taaffe-ja poklical, in mu dal nalog, naj sostavi novo ministerstvo. Tatffe bo potem bržkone sostavil ministerstvo iz desnice.
Ustavoverci so zelo poparjeni, ker so se goljufali v nadi, da bodo s svojo nezaupnico Tabffeja vrgli. Taaffe se ne zmeni dosti za to, cesar [pa neče nič slišati o tem, da bi spet nemško - liberalcem vlado izročil, nasprotno želi, da se na vsak način doseže sprava med narodi.
Iz vseh krajev se pošiljajo zdaj prošnje na državni zbor o šolskih zadevah, nektere občne prosijo za šestletno šolo, druge za osem letno, ene hočejo imeti narodne šole, druge Be temu ustavljajo. Mnogo spodnještajarskih slovenskih občin je poslalo dr. Vošnjaku peticije za slovenske šole, enako prošnjo so podpisali ljubljanski meščani kot odgovor na znano predrzno peticijo nemškutarake večine mestnega zbora ljubljanskega. Troje mest, Celje, Maribor in Ljubljana, oglasilo se je smelo zoper slovenski jezik. Kar se Ljubljane t če , je pač vsakemu znano, da sedanji mestni zastop ne govori vimenu večine mestu, ampak lev imenu neke klike; Ljubljana je po veliki večini narodna, tako po številu narodnih volilcev, kakor še veliko bolj po splošnem številu narodnih prebivalcev. Da smo Slovenci b>lj revni, in da ua stotine iskrenih narodnjakov nima volilne pravice, tega pač nismo sami krivi; vkljub temu pa so nemškutarji le b pomočjo penzijonistov in uradnikov zmagati zamogli.
Klub Iia|»rcdlijakov je sklenil, da hoče glasovati pač za posebno češko vseučilišče, nikakor pa ne za to, da bi se ua sedanjem v obeh jezikih podučevalo.
Vnanje države.
20.000 Albanccv stoji na črnogorski meji, da napadejo vsak hip Črnogore. Da so šli drugi Albanci na Srbsko plenit , smo že poročali. Tudi iz južne Bolgarije (llumelije) se ču;e o nov h bojih med Bolgari in turškimi roparji. Kakor je videti, tam doli še dolgo ne bo hitu, iu tem menj, ker Turčije ne brani več angleška roka. Giadstone in njegova stranka hoče imeti na Balkanu svobodne državice, neodvisne od Turč.je, Kusi)e in Avstrije. Zato hočejo angležki liberalci tudi, naj bi Avstrija osnovala Bosno kot posebno državico, in na nje pre;toI posadila kakega babsbuiškega princa. Da bi pa naš cesar hotel Bosno kar tabo z lepa nazaj dali, to nam je težko verjetDO.
8i<>ris-cllkov v Rusiji bojda dobro operira zoper nihiliste, in že ni nič več slišati o njih.
Bolgarsko „srohranjc" je zavrglo 16 volitev, ki so se dovršile na pritisk vlade.
llonniiartisti hočejo predlagati, naj bi se predsednik francoske republike ne volil več od narodne skupščine, ampak neposredno od ljudstva po občni volilni pravici.
Disracli-ltcacoiislild z dru-govi je izreč i kraljici Viktoriji svojo ostavko. Splošno se misli, da postane Glad s to ne predsednik novega ministerstva na Angležkem.
Izvirni dopisi.
% Dunaja, 20. aprila. (Državni zbor. Ministeratvo. Deželni predsednik Winkler.) Državni zbor bode boje 13. maja sklenil svoje zborovanje. Desnica vsled tega silno pospešuje
obravnave o državnem proračunu, in marsi-kteremu govorniku odide prilika se skazovati. Kedar namreč odgovori od vsake stranke eden, ae stavi predlog, da na naj ae obravnava akleoe, in potem govorita le še dva govornika in po ročevalec. Namesto 10 do 20 jih toraj govori k več^mu pet. Levičarji so vsled tega silno nevoljni, pa jim nič ne pomaga.
Včeraj in v soboto se je obravnaval pro račun za uk in bogočastje. Govornikov je bilo mnogo vpisanih, pa na vrsto jih je prišlo le mah. Najizvratneje je o šolstvu in o uačelih odgojevanja in izobraževanja govoril gn f Ri-hard Clam. Tudi Rieger je dobro zavračal nasprotnike , med tem ko S u e s s ni vedel druzega kakor stare liberalne fraze pogrevati. Včeraj je govoril J i r e ček o ver skem zakladu, Forreger pa se je zaletel v jezuite ter stavil resolucijo, naj vlada bkrb', da se na Francoskim prignani jezuiti ne naselijo v Avstriji. Tudi Kronawetter je stavil 4 rosolucije, med njimi to, da se v prihodnje iz državne blagajnice ue sme prav nič več dajati za bogočaatne namene, in da naj verski za kladi že skoraj vrnejo denarje, ki jih dolžu-jejo državi. Pa obe ti resoluc ji ate Be še liberalcem zdeli preneumni in valed tega še niate bili od toliko udov podpirani (potrebnih je za to 15 poslaucev), da bi bili prišli v obravnavo. Danea bode nadaljevanje proračunske obravnave.
O ministerstvu še vedno ugibajo tukajšnji liberalni listi, bode šlo, ali bode ostalo. Pa kar o tej zadevi sploh poročajo, večidel tudi že Bami precej drugi dan preklicujejo. ELdino pravo je to, kakor sem Vam jaz že zadnjič pisal. Ministerstvo ostane takošuo, kakoršuo je, do konca zborovanja državnega zbora. Še le potem se bo predrugačilo in aicer po grofu Taaffe-tu. O Stremajerju bo včeraj liberalni listi pisali, da gre vsled vednega bolehanja ua odpust v kake toplice in da ga bode dr. Pra-žak nadomestoval v pravnem m:nisterstvu. VBled tega so že silno taruali, da se bodo brž vse važne službe oddale v smislu in po želji Čehov in klerikalcev. Pa danes omenjeni listi zopet preklicujejo to nov.co in trdijo, da Stremajer vsled bolehnosti ptč ne bode več prišel v zbornico, da bode pa sam oskrboval posel pravnega ministra. To je nov dokaz, kako težko se je g. Stremajerju ločiti od m nisterskega sedeža. Da se vse ua boljše obrača, kažejo nektere spremembe pri višj h uradnikih. Slišim, da se bode skoraj vršilo še več takih prememb, po kterih bode še le mogoče vspešno delovati, ue da bi se blo treba ministrom bati zaprek od lastnih podložmkov.
Naš novi deželni predsednik g. Winkler se bode čez kakih 5 dni podal v Ljubljauo, da prevzame vodstvo deželne vlade kranjske.
Iz lijubljaiFC, 20. aprila. (Matične knjige.) Zopet je slovenska Matica obogatila naše slovstvo za nekaj lepil knjig. Najvažnejša med njimi je:
a) „Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učili šč a. Spisal M. Cigale." Zuauo je, kako pomaujkljiv je v terminologičnem oziru naš Wolfov slovar. Bil je sestavljen v času, ko za znanstvene pojmove nismo imeli še nobenih trdnih izrazov. Znanost zahteva vtrjeue termine, in v tem oziru je Cigaletovo delo velike vrednosti. Hvaležni smemo biti pisatelju, da se je tako težavnega dela lotil , ki ga je gotovo mnogo truda stalo. Vendar si ne bomo prikrivali, da je to delo še pomanjkljivo, da je tako rekoč še le začetek, na kterem naj se naprej zida.
Da bi imeli vsi tukaj nasvetovani izrazi pravico do stalne in splošne veljave, tega tudi ne bomo mogli trditi. Preveč truda bi stalo, prerešetavati, ali le prebrati celo knjigo in izpisati vse tiste izraze, o kterih bi se še dalo govoriti in presojati, eo li dobri ali ne. Mi smo le sem pa tje po knjigi pogledali, in zasledili marsikaj tacpga, kar ni popolnem po naši volji. Navajamo le par primerov. Za nemški pojem „vorstellung" rabiti izraz ,.pomisel", zdi se nam prisiljeno in samovoljno. Čemu j? pa tudi treba iskati za vsak nemški samostav-nik slovenskega? Pisatelj sam prizna, da slo-vanšč na le bolj z glagoli dela , čemu potem ailitijo v nemško obleko in kopičiti samostavnik na t-amostavnik ? ,.\Vas machen sie sich dariiber fiir vorhtellung?'' bi slovenski kmet prav naravno prestavil: ,,kaj si o tem mislite?' Čemu je potem treba kovati posiljene, nerazumljive izraze, kakor „pomisel" ? Oblika ,.občji" namesto „občni" nam ne ugaja. „Prenagnjeuost' za „hang" uam je tudi nekako posjljena reč; ali ni zadosti sam j „nagnjenost" ? „Mas^b^n^' smo zmirom mislili, da ae pravi , jambor'^,C^-gale pa ima „jadrenik". Beseda ,,izuraetni^$' za „gekiinstelt" nam je preokorna in samovoljno vsiljena. Tako samovoljno besede kovati in oblike presukavati imajo naši filologi pač navado, nikakor pa pravice. Napačuo je tudi, da se Cigale ne ozira na izraze, ki so ae že vdomačili iu so več ali menj že v jezik sprejeti. Tako smo za „verkehr" navajeni pisati . promet", C gale pa pravi kar čisto nedoločno „občenje". Termini, ki so že znani, naj se nespremenjeni ohranijo, «icer ce pridejo do splošne veljave. Pri nektenh izrazih je pisatelj skoro da lahkomišljen : za pojem „fcchraubengaDg" ima izraz „zavoj", pod zavojem pa smo si zmirom mislili kako„verpackuiig", kak zavitek ali kako leseno skrinjo; kako pa pride „vcrpcckung" do tega, da ima biti sestra „t-chr3ubengauga" ? Nekteri izrazi ¡-o tudi preveč megleni io nedoločni. Če kdo piše „vrhov-uik", bo pač malokdo mislil pri tem na neodvisnega vladarja, na „souveraina.'
Takih pomanjkljivosti, ki jih pa pogosto ni' pisatelj sam zakrivil, našel boš v tej knjigi še zadosti; nove izraze morajo pisatelji in ljudstvo še le odobriti iu sprejeti, prej da bodo splošno veljavo zadobili. Gosp. Cigale menda sam ne bo mislil, da je.to njegovo del.» popolno m brez napak; toliko pa je gotovo, da je s to knjigo narejen velik korak uaprej. Marsikomu bo ta knjiga še prav prišla, in narejena je prva peukušnja, našemu jeziku podati trdnih kosti v podobi nespremenljivih terminov. Vendar smo mi sovražniki samovoljnega kovanja izrazov, in boljše je, obdržati en čas še tuje izraze, če so obče zuaui, tego pa z novimi jezik nerazumljiv delati, in se od drugih Slovanov vedno bolj oddaljevati. Zato je hvalevredno na C galetovem delu, da se ra^ ozira na druge slovanske jezike, zlasti na srbohrvaščino.
b) Raznim delom pesniškim in igrokaznim Jovana Vesela-Kose-akiga dodatek." I)a naš veteran Koseski v tol ki starosti še slovstveno deluje, kaže posebno vnemo za stvar, trdno natoro in gibčnost duha. Zastran jezika pa je Koseski pač res pravi despot, obrači in spreminja besede, kakor se njemu ljubi. Videti je, da je pesnik še iz tiste šole, ki odreka narodu vse pravice do jezika iu do slovniških oblik, in te pravice prilastuje samovolji jezikoslovcev in pisateljev. Pa tisti, ki sami besede kujejo, kijih nihče ne razume, ali pa davno in gotovo ne brez u?roka pozabijeue besede in oblike iz staro-
slovenščine iz tal kopljejo in oživljati skušajo, morali bi Koseskemu kot jezikovi tirani prej roko podati, ko pa tako ojstro kritizirati ga.
c) „G r m a n 8 t v o in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V." Tukaj nam pisatelj pred oči postavi žalostno osodo Slovanov v srednjem veku. Milo se stori človeku čitajočemu, koliko krivic, koliko krutega zatiranja so Slovani v srednjem veku pred Nemci prestati morali. Koliko sol/, je teklo, koliko krvi se je prelilo , koliko neizmerne žalosti in trpljenja je potrebovalo, prej da so bili vničeni polabski Slovani, prej da so bili podunavski Slovani v sedajne meje nazaj potisnjeni! Historia docet, zgodovina je podučljiva, iz nje se moramo prepričati, da moramo biti Slovani bolj složni, nego so bili naši predniki, da se moramo krčevito držati svojega jezika in svojih šeg, in ne biti tujcem tako gostoljubni, kakor nekdanji slovanski knezi, ker se vidi iz zgodovine, da tujci niso bih hvaležni za to gostoljubnost, temveč da so le merili na vničenje slovanskega naroda S to knjigo nam je pisatelj gotovo vstregel, vendar smo želeli, da ae je več oziral na nas Slovence, ter nam pokazal, na kakov način so izginili Slovenci iz Tirolov, iz severne Koroške in gorenje Štajarske.
Wx Središča 18. apriia. Tukajšnji nadučitelj g. St. K. bil je lanskega leta tožen in preko '/» leta v preiskavi in zatoraj ni smel v šolo. No g. nadučitelj zpoznan je nekriv in vse farane ki imajo otroke za šolo, razveselila je ta vest, češ, da bode od sedaj šola zopet v takem redu, v kakoršnem je bila poprejšnja leta. Ali prenaglo veselje mnogokrat nič ne velja; g. nadučitelj ne sme v šolo in močno se govori, da ga bode s), c. kr. deželni šolski svet premestil. Ta Blučaj bi res hudo zadej ne le g. nadučitelja samega, ampak tudi nas farane. G. nadučitelj ima v občini Obrežje precej veliko posestvo. Zato pa, ako ga utegne s), c. kr. deželni šolski svet kam daleč premestiti, kako bode potem mogel svoje gospodarstvo ravnati! On je dober učitelj, blaga duša, plemenitega občutja; on ima v obče vse lastnosti pridobiti do sebe ljubezen njemu v odgojo izročenih otrok, če bo gsp. K. res prestavljen, zgubi tudi cerkev izvrstnega organista, kteri podbuja pobožnost s svojim milim in prijetnim glasom in orgljanjem; njega, ako utegne oditi, pogrešali bodemo precej časa.
Zato želimo da bi ostal še nadalje pri nas kot učitelj in organist. In če res g. nadučitelj ostane pri nas, naša srca bodo začela drugače kucati, tedaj Bog dej da se naša želja izpolni!
Z Ueiiza na Tirolskem, 17. aprila. Naše gore, v ißtini „Berge mit ewigem EiB", so še zmiraj z belo odejo pokrite, vsaj tudi ni čuda, ker smo imeli, kakor drugod, tudi tu jako hudo zimo in vrh tega pa še sneži po gorah skoraj vsaki dan. Na ravnem naredila je vendar bela odeja zeleni trati prostor, tu pa tam Be že zagleda kaka cvetlica in tudi vijolico skrito v kakem grmovju opazi bistro oko 8prehajalčevo; žvrgolenje tičev kaj prijetno doni ušesom, timbolj, ker tu po zimi isti tako zginejo, da še vrane nikjer ne zapaziš; po vsem je znameje, da imamo tudi tukaj ustajenje narave.
Tukajšnje razmere Vas bodo gotovo malo zanimale; memogrede omenim le, da smo pre-tečeno nedeljo praznovali petindvajsetletnico obstanka tukajšnjega pevskega društva. Veselica v gostilnični dvorani gosp. Huber-a je iz-pala boljše, nego smo se nadejali. Vse točke obširnega programa eo Be precizno in strogo izvršile. Mladost zabavala se je pa konečno s
plesom do ranega jutra. ,.Da bi Be enake veselice le večkrat ponavljale 1" je bil izraz VBeh navzočih gostov.
Predsednik društva N. N., sekcijski inže-ner južne železnice — Slovenec — odprl je zabavo s primernim ogovorom na zbrano množico in hčerka njegova , gospodičina Marička, je v izvrBtni izvršitvi avoje naloge splošno pohvalo žela. Tu bivajoči Slovenci in Čehi so sklenili slovansko društvo osnovati in je v ta uamen bila že volitev za osuovanje pravil.
Pred par dni se je tu mudil perzijski minister general Nerimankhan z družino, koji se je opeljal potem v Meran. Soproge njegove, štiri Kavkazinje, imel sem čast v obličje videti, bile bo jedna krasnejša kot druga in jako zgovorne in prijazne. Redka prikazen !
Včeraj odpeljal Be je od tod ruski preiskovalni Bodnik g. Wahrhusen iz R ge. Ugiba se mnogo o tem sodniku in bržko ne ima lov na nihiliste.	Rad.
Telegram „Slovencu."
Z Dunaja, 21. aprila.
Včeraj je bila burna obravnava zarad linškemu škofu odvzetih grajščin, enako burna pri verozakladnem davku. Desnica je zmagovala z 2.9 glasovi. Danes je o vseučiliščih govoril minister Konrad, obetajoč praktično enakopravnost in gojenje versko-nravne šolske izreje.
Domače novice.
V Ljubljani, 22. aprila.
(Deželni predsednik gosp. Winkler) pride, kakor se nam z Dunaja poroča, čez par dm na svoje mesto v Ljubljano.
[Gosp. vit. Schneid) je izmed kranjskih poslancev v soboto bil voljen v centralno komisijo za vravnanje zemljiškega davka.
(Zoper Sclireyev predlog ) ozirom protest 19 nemčurskih starešin ljubljanskega mesta so v pondeljek vsi narodni odborniki tega zbora poslali na Dunaj po telegrafu ugovor, kterega je potem poslanec ljubljanskega mesta, gosp vit. Schneid, nemudoma izročil državnemu zboru. Včeraj pa je odšel protest več stotin volilcev ljubljanskega mesta do iste zbornice. Akoravno je bil čas za podpisovanje jako kratek, so vendar naglo napolnile se pole s podpisi volilcev vseh Btanov, ker ta novi Scbreyev napad na slovenski jezik je razjaril ljudi, da ne kmalo tako.
(Velik koncert) napravijo v soboto 24. t. m. dijaki više gimnazije iu realke v ljubljanskem gledišti v korijt podpornemu zakladu teh zavodov. Program je zelo obširen in mno govrsten.
(Popravek.) V članku : „Recimo koju 1" so bile zadnjič na 3. strani proti koncu vrste napačno po tiskarju postavljene. Bere naj Be tako: Ali pa kteri izmed stolnih kapitularjev n. pr. prelat Zupan, kteremu so po dolgolet nem delovanji vse mestne zadeve dobro znane> naj bi se postavil za kandidata, saj tako no benega duhovnika ni med mestnimi odborniki, da-si so vsi drugi stanovi zastopani, najbolj številno pa uradniški (8 odbornikov). S tem pa nikakor ni rečeno, da bi morali ravno ti in nekteri drugi biti; vendar bi morali narodnjaki previdnejše ravnati ter se za zdaj bolj ozirati na uradnike.
Razne reči.
— Kamniška narodna čitalnica napravi v nedeljo dne 25. aprila t 1. vesel co s programom ; 1. Hajdrih, „Slava Slovencem", zbor.
2. Hermet, „Rož ca" čveterospev. 3. „Gluh mora biti.' Burka v enem dejanji. 4. Ples Vstopnina za ude 10 kr., za neude 30 kr. Začetek ob '/«S uri zvečer. K tej veselici prav uljudno vabi	Odbor.
— S Šmartna pri Litiji ae nam poroča, da bo se 23. marca vršile tam volitve za občinski zastop. Izvoljenih je bilo 18 odbornikov, vsi nirodnjaki. Dne 12. aprila je bila volitev župana in treh svetovalcev. Za župana je bil izvoljen enoglasno Anton Lovše, posestnik v Veliki Kostrelnici. za svetovalce pa Ignacij Zore, posestnik v Črnem potoku; Matija Ambrož, posestnik v Javorju, in Jožef Jaklič, trgovec in poseBtnik v Šmartnem.
Umrli so:
9.	aprila. Katra Oižinan, posestnika žena, 56 1., za vnetjem kože ;
10.	aprila. Lena Kos, kondukterja vdova, 74 I., za jetiko;
11.	aprila. Franca Košir, delavke otrok, 4 m., za jetiko; Olga Diršič, lekarja hči, 10 1., za slabostjo;
12.	aprila. Luka Kvcder, delavec, 42 1., zn jetiko; Lena Petrič, gos'ačka, 58 1„ za ostrup-njeno krvjo;	*
13.	aprila. Marij» Papič, delavka otrok, 5 dni; Ludovika Cvetrešnik, malarja žena, za pre-hlajenjem ;
14.	aprila. Lojza Cimerman, tnokarja otrok, 6 tednov, za drizgo;
Za stradajoče Xotraiijcc so darovali:
Spoštovani Anton Turk (Miljavec) iz Volčjega (Bloke) 2 gl. Matija Karturc 5 gld.
V katoliški bukvami
stolni trj{ li!š. štev. 6
«e dobivajo za mesec maj sledeče priporočila
vredne knjige : Beke, Monat Mariae 40 kr. Gemminger, Marien-Blumen 72 kr. Goebel, Marienleben in den Geheimnissen des
hl. Rosenkranzes 1 fl. 20 kr. Martin Dr. Konrad, Die Schönheiten des Herzens Mariae 90 kr. Vidmar. Die sieben Worte der seligsten Jungfrau Mariae 80 kr. Šmarnice za leto 1877. Na svitlo dal dr. J. Sterben c. Vezane 1 gl. 30 kr.
Devetdnevnica ali premišljevanje k Mariji Devici za majnik. Vezane 65 kr. Šmarnice Marije Device. Peti letnik. Spisal L. J c r a n. Brosch. 40 kr., Vezane od 55 kr. do 1 gl. 15 kr. Šmarnice naše ljube Gospe presvetega Serca.
Spisal Janez Volčič 50 kr.
Nen erschienene Bttcher:
Decliamps, Card. Erzbischof v. Meheln, Predigten über die Gnadenvorzüge Märiens
2 fl. 70 kr.
Wenninger, Mai Monat oder der Gnadenort uns. lieb. Frau von Lourdes l fl. 80 kr. Pinart, Die göttliche Liebe l fl. 44 kr. Stöckl, Das Christenthum und die grossen Fragen der Gegenwart, n. «and 2 fl.
10 kr.
Segur, Die Hölle. Giebt es eine? was ist sie? wie entgeht man ihr? 36 kr.
FevalPaul Die Jesuiten, aus dem Französischen 2 fl. 40 kr.
Laicus, Philipp, Die Rose vom Wettereisen.
Historischer lloman 2 fl. 40 kr. Krieg Dr., Monotheismus der Offenbarung und
Haldenthum 3 fl. 60 kr. Emmerich Katharina, Das Leben Unseres Herrn und Heilandes Jesu Christi, in. Auflage, Auszug 2 fl. 40 kr. Oesterreichische Monatschrift für Gesellschaftswissenschaft und Volkswirthschaft,
Abonnementspreis vierteljährig 1 fl. 50 kr.
Ravnokar smo iz tiskarne dobili že po . Danici" naznanjene prelepe spominske podobice za prvo bv. obhajilo in sicer v več' obliki po 7 kr., v manjši pa po C kr.
Idajatelj in odgovorni urednik Filip ilelap.
J. laiki aslediki v Ljubljani.