Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
i} ZA NEKAJ VEČ EOT
H gr^ NA D AN DOBIVATE fi
\) W C "GLAS NARODA" M
. PO POŠTI NARAVNOST NA ## (j	SVOJ DOM (izvzemal «>bot, jj
^	nedelj in praznikov).	^
Telephone: CUclsca 3-1242
ltee.it t red as Second Class Matter September 25tli. 1940 at the Tost Offiee at1 New York, N. Y., under Art of Congress of Marrb 3rd, 1879.
No. 284. — Stev. 284.
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 20, 1940 -PETEK, 20. DECEMBRA, 1940
Volume XLVIii. — Letnik XLVIU.
NEMCI PREVAŽAJO LAHE V ALBANIJO
ZAVAROVANJE PRISTANIŠČA V ROKAV SKEM PRELIVU
Nemci so oh obrežju nekoga
francoskega i pristanišča postavili celo vrsto protizrsi«" ii i * i topov, dn odbijejo napad angleških aerophuiov.
PRIBLIŽNO 50 TRANSPORTNIH LETAL V SLUŽBI ITALJANSKE VOJSKE . . . RAČUNA SE DA JE DOZDAJ ZE 60,000 NEMCEV V ITALIJI . . . INFORMIRANI KROGI, PRAVIDA NEMCI NE BODO SLI V ALBANIJO
J. P. Kennedy svari pred vojno
me«l
h! i ž ni 400 nemških pilotov iti deljeni letalskih izvedencev in meha- jam. liikov. Mnogo letalskih izve dencev j«- tudi v Trstu in Antoni ter v Palermu na Siciliji.
Pri prevažanju italjauskih vojak«»v uporabljajo Xernei velike Vnnkerjeve transportne aeroplane, kakor so jili vpo-rahljali na Norveškem. Z letališč pa vojake prevožajo vlaki v razna pristanišča na južnem koncu Italije.
Joseph I*. Kennedy, ki je od-j "Kot sedaj stvari stoje, izstopil kot poslanik v Londonu delovanje orožja za našo o-jje rekel, da I« Združene drža- hrambo še ni zadovoljivo. Naša (jil^i I ve izvršile samomor, ako bi se lastna obramba je še slaba in n.s zapletle v sedanjo evropsko moremo vsled tega le malo pomagati Angliji, četudi bi radi. ne, <ia bi se branile, še manj y:l1o j0 lia-;i prv;l dolžnost, da lina res- V-\ morejo dovolj pomagati An- zirr:i,nlHO najprej svojo lastno
Ski'^J1-	.	.	obrambo. Bil bi
Italiji tisti, ki so pri-1 Tozadevno izjavo je raznim vojaškim miši- «b* P"<ljiI v >*v<»j«*i«i
1L-.
Kot pravijo italjanski krogi t \ Beogradu, je v Albaniji in v >tane vojno stanje
Brindisijn v Italiji mnogo in Nemci. Pravijo, da je	v .
nemških pilotov in topniearjev. da prihaja nemški vojni ma - l™jno, ker se niso dovolj
okoli 50 velikih tran>portnih terjal v Italijo, kar se pa tiče aerop'anov prevaža italjansko nemških vojakov, je e< vojake iz Italije v Albanijo. V i»»-a v tem, da so e<l'.ni nemš Albaniji in Brinidisiju je pri-,vojaki v
NASPROTNIKI VOJNE SE ORGANIZIRAJO
Bombe na Anglijo
Kcnne
Železniški promet čez Brenner vstavljen
Šviearski list "Demokrat" v Bazelu pravi, da je čez Brenner vstavljen ves osebni in to vomi promet po železnici, ker vlaki prevažajo nemške diviziji- v Italijo.
d v kongre pravi:
nika Jjonis
na
Iaidlovva in
amomor za j Za-topniki veiskih, trgovskih našo deželo, oko bi šla v vojno državljanskih in dragih orga-v sedanjem stanju nepriprav- ni/arij >o po dva dni trajajočem zborovanja v New Vorku
Od pondeljka zvečer se nem- ve« ški letalci
1 ienosti.1
BIVŠI FINSKI PREDSEDNIK UMRL
Iz Stockholma prihaja poro- ga bivšega predsednika. Naen-čilo, ki pravi, tla je v Helsin- krat pa je zavzdihnil in se z ku nenadoma umrl bivši fin- jdesnieo prijel na t lesno stran Vki predsednik Kyosti Kallio. ijir>i. Ž njim je bil maršal bajki je zaradi bolezni naznanil run Karol Gustav voii Man-t»voj odstop 28. novembra. Ma-Sierhcim, ki ga vjel v roke in
ustanovili "No Foreign War ('ommitte**. ki bo omogočil u-veljaviti voljo pretežne večine tistih ameriških državljanov, kateri so preti vstopu Amerike v sedanjo vojno.
Predsednik odbora je Verne
aeroplanov, kol pa Angle-zine- ži baje jih izdelajo <!.< U«" 0 o zo- na mesee in >e morajo podvr-
lo-eči,
ški aeroplani pa so prihajali lcpredno bodo Združene •11/a e posamezno in so poleteli na ra- pričele v večji množini ;
IIISO SKOX'O Ilir
ii i i i za Anglijo, včeraj pa pet pričeti metati bombe. Nem-"y.ati, ako hočejo ka
zne
ti
Tudi nemški vojaki so v mnogih mestih
V Albaniji vlada
hud mraz
Navzlic hudemu mrazu včeraj (irki na celi fronti
lo prej je še prisostvoval elek-'Kallio je v njegovih rokah iz- j.,,,^ „d«-!ežbi Amerik«
k ni je Anglije. V krajih jugovzhodne Anglije je bilo vrženih nekaj vži
iralnih bomb; porušena je bila v Združenih državah Marshall, časnikar iz Rapids, i*
Iowa, ki je izjavil, da že dalj ^ |)a yimm, Tll(ji Lon,iOI! časa opaža stremljenje po de-'-
v Anglijo aeroplane. xv
Angleška vojna komisija je naročila
sa, število človeških žr- vojnega inaterjaia za I :;i'ija:"-
ilolarjev in -sicer 12.1HM ae lanov, za $l,700.0<rt>,lHm ta
na -
toralnemu zboru, ki je z 28* dihnil.
glasovi izmed .'!<m> izvolil za no-J Kalliova žena je bila že v želve; jja.
ni.
V deželi !■
i predsednika Risto Rvti- lezniškem vozu, ko je njenega razjmloženje
moža zadela kap. Na postaji J^jpažati preti
leta i;>17.
nastala velika zmešnjava, slednjič pa so njegovo truplo pre-
Nemške vojake v poj^lni predovali in zlasti sredi fronte bojni opravi je mogoče videti v okoliei Tepelenija in Kilsure. v Napolju, Bariju, Tarantu, (iiški vrhovni poveljnik mar-Bi indisiju in v Trstu. Nem-i šal Aleksander Papagos je na neprestano prihajajo v Italijo svoje \ojake včeraj izdal na
čez Brennerski prelaz. Nemški 'Mednje dnevno povelje:	j ^^ o<, iporitiglu^a živ.
krogi v Beogradu pa pravijo,, "Čudovito ste se bojevaii; .	živeti pitali del
da je nemogoče, kakor je bilo nadaljujte tako m zmaga, ki zatrjevano, tla bi v Italijo žej» i več daleč, bo največja v naprtilo en miljon nemških voja- zgodovini."
jhwb	_ _	u m
BOMBA V ZAGREBŠKEM UREDNIŠTVU
Po izvolitvi novega predsednika se ji' Kallio odpeljal
na železniško postajo v name--nesli v železniški voz. I** nu, da s«' odpelje na svoje po-] Ob svoji smrti je bil Kallio ' sestvo na deželi, kjer je name star (iT let in je bil izvoljen za
predsednika 1. marca. l^.'IT. Novi predsednik Kisto Rvti svojega življenja.	je star T»1 let in je bil m^nistr-
Mnogo ljudstva je bilo na
je imel dva alarma in proti- ro
x -zračni topovi so pričeli grmeti. k«»v in topov ter 'i" novih to-
:Zadeta pa je t)i!a samo ena hi- vornih parnikov.
Izjavlja s!ično .M y prcM,lll(.,t ju I^oii.lona. | An-leška vojna komisija je
ga je m o «. i Kn Iiei|,ikj a«Ti»]»lan j.- bii naročilu vročila z ezr n /:«-napoved lo vojne -	, •	t, .... - ..	,,
1 J 4 i izstreljen.	k.adnn-arju Ilenryju Moriren-
ski pretlse«lnik za časa vojne z
Po poročilih, ki prihajajo z j u gos I o v a n s ko- i t a 1 j a nske meje je dosedaj v Italiji oo 00 do (m tisoč italjanskili vojakov. .1 mri slovanski vojaški krogi i-majo poročila, da je v južni Avstriji S()(),(KX) do 1,(KK),U0«J nemških vojakov.
Poleg tega, da veliki nemški transportni aeroplani prevažajo italjanske vojake čez Jadran v Albanijo, se nekateri nemški Stuka aeroplani že bo
Včeraj je bilo zopet vjetih i (KH) Italjanov, ]K»leg tega pa so (irki tudi dobili velik vojni plen.
Kilsura in Tepeleni sta močni naravni trdnjavi in Italjani ju bodo trdovratno branili. Toda grška artilerija z višin v okolici že obstreljuje obe mesti.
Mnogo Italjanov je zmrznilo
postaji, da se poslovi od svoje-'Rusijo.
Včeraj pozno ponoči se je v
Bomba je slična bombam, ki več krajih Zagreba
S vrha tega novega odbora | je, poudariti upanja in molitve tistih neštetih milijonov rikancev, ki prav dobro vedo, da bi nasta'a splošna svetovna! zmeda, če bi se Amerika po- i novno vmešala v iro>podarske in politične spore starega sve-ta.	_ ^	j
('asnikarjeni je rekel Mar-
Vojaški krogi oonmevajo, »la thauu včeraj «»•» o i>ofoldn
so Nemci zadnje dni tako mal >| Zji to veliko naročilo bodo ^ bomba rdi ra A angleške kraje za- Združene tlržave d.-n. A mrli ji [radi slabega v remena, ne pa da ]M»-ojih», ki pa _ra mora k> rise mogoče pripravljajo na gre- dovoliti, česar do sedaj -e vpad na angleške otoke. Nav- ni -toril. Navzlii* t*-n.u |«.» j»* zlie temu pa so angleški po- predsednik Roo-evell ;*:firI• veljniki popolnoma pripravlje- vladi sporočil, da naj pre«h'»ž; ni na vpad, ki more priti z več svoje naročilo, kajti p -ojilo strani. Nemci imajo še vedno bo že na ta ali oni načir: prišlo.
uredništvu "Hrvatskega dnev-i*> ^^ vee krajin z.agreoa
.. ,,	r, .	, 4 , razletele 28. novembra. Poliei-
nika v Zagrebu razletela i .	,	.
|ja ima na sumu trankovee, na
bomba. Razbita so bila vrata, ^Kll bombe, kajti znano in poj Mikalo je več šip. List je j je ^ so f,ankovci največji na-glasilo <lr. Vladimira Mačka, 'sprotniki dr. Mačka.
Angleške bojne ladje
Poročilo iz Struge v .Tugo-la vi ji pravi, da so (irki pri jnjejo proti (irkom v Albaniji.'svojem prodiranju našli že več j
<Jotovi krogi ta ponx'ila za- rto zmrznjenih Italjanov.	j Angleške bojne ladje so na
niku jejo, ker pravijo, da ako j Italjanom sta ostali samo še najdrzovitejši način v sedanji bi se Nemci res aktivno inlele-(dve pristanišči, Valona in jut vdrle skozi Otrantsko žili akcije proti (irkom, bi to Drač, kjer se more izkrcevati
nhall, da je sedanja vojna iste tako malo vojna za demokra- jWILLKIE iSCE eijo kot je bila zadnja.
Onim, ki trdijo, da bo v slu-j
'nvl.O'M ixtrriY-i X
SLUŽBE
čaju angleškega poraza Nem-| Sodelavci poraženega repub j čija napadla Združene države,ilikanskega kandidata izjavlja-
[ Willkiejev glavni stan v jievvvorškem hotelu < ommo-I (lore bo odprt še do 1. februar«
je rekel Marshall: — Hitler nas ne
T»omcnilo, da avtomatično na-
italjansko vojaštvo.
Winston Churchill svari pred vpadom
Bombardiranje in iskanje i- nikov bo imela nova organiza-taljanskih bojnih ladij v 4kita- icija kmalu -•"> milijonov čla-ijan.skem morju" je bilo izvr-inov.
morsko ožino na Jadran in s'o jšeno v sredo ponoči in včeraj obstreljevale Valono ob alban- zjutraj.
skem obrežju ter zaman iska- Oklopnieam, ki so obstrelje-le italjanske bojne ladje, da se vale Valono, je poveljeval admiral sir Andrew Browne-Cunningham, križarkam in ru-šileeni, ki so iskali laške bojne
jo, da bi Wendell L. Willkie SMRT ITALIJANSKIMA more pora- rad imel na čelu republikan- XXAXSTVKXIK \ žiti, če pride sem, in pomisliti >kena narodnega odbora moje treba, da ne more sem. Do ki |,i ]irepublikan<'e primer-Anglije ima samo triindvajset jno zastopal ter bi se istočasno
milj, pa ne more preko, do A- zavzemal za socijalne predno nr,,i	w.nera je
merike bi pa imel '50(M) milj. jsti New Deala. Ta mož naj bi Po zatrdilu glavnih odluir- i„. bil kakšen splošno znan |»o
lit i k, pač pa nekdo, ki se je po-A"/"jh' 1 iz malenkostnih razmer.
Willkie je bil nekaj dni v Washington!!, kjer je konferi-rai s svojimi prijatelji, nato je
puste ž njimi v boj. A n glešk a ad m i mil i teta
naznanja, da so bojne ladje vrgle na Valono nad 100 ton najmočnejših izstrelkov, ne da bi zadeli na kak italjanski odpor. Križarke in rušilci so tmli vozili v bližini Barija ob italjanski oballi ter na severu do Dra-
ladje in nobenega aeroplana.
Ves čas operacij nismo za- meri so pač zcilo retlki.
Ministrski predsednik Win-1 stori Churchill je v planski j varnost, da bo nemška vojska zbornici rekel, da se Italjani v;vpadla v Anglijo. Po njegovem Afriki zdi o *labo iMijujejo, nnu ,,ju je ^ Hitlerja neobho- ča »v Albaniji, toda nikjer ni kajti njihova srca ni<o v voj-i«liio jmtrebno, «la v kjatkem bilo ljoilHMie litaljanske bojne ni, v katero jih je |>oslal Mu>-jstori nekaj velikega in zato je' solini. Churchill je rekel, da 'mogoče pričakovati, da bo sku-Angleži \ Libiji še vedno na- še to zimo vpasti v Angli-prcnlnjejo in «la *e boji ugodno j0
razvijajo. Rekel je, da do jki----
nedeljka Angleži niso imeli več ' mrtvih kot 1000, da pa je bilo Huda zima na
nad 000 Italjanov vjetih Madžarskem
Dalje je Churchill rekel, da. je Anglija že prestala eno kri-j Kolikor je znano so dosedaj >, toda je Se vedno velika ne-'v hudem mrazu na Madžar-
ladje {»ri Bariju in Draču, pa je poveljeval admiral H. 1>. Pnidham-Wippell.
Znani italijanski matematik prof. Voltera j«- umrl v Rimu dne 1J. oktobra. Voltera je bil tudi ita ijanski senator in član |»apeževe akademij«- znanosti. To pori>čilo j«* št»"e s«*daj «lo-B]>eIo v New York.
Ž KN K
PIL( »TI
VAS BHKZ OTROK
V vasi Keel m ne r na Škotskem se »v zadnjih 24 letih ni rodil niti en otrok. Taki pri-
skem zmrznile tri osebe. Našli so jih na cesti.
Včeraj je imela Budimpešta 11 stopinj pod ničlo, v neka-
JUBILE.J SVKVi )VN( >ZNA NE USTANOVE
Zavod za raziskovanje tropskih bolezni v Hamburgu, Nem-
pa z letalom odpotoval v New
V Združenih državah je preko tisoč žensk, ki so napravile pilotski izpit. Njihovo šte-
Vork, kjer je dolgo konferiralj
jz vilo pa iz dneva v dan ra -te.
Med njimi so žene, stare od *J4
do i'A let. Najstarejša« pilotka
z Josephoni W. Martinom Massachusetts, sedanjim načel uikom republikanskega naro dnega o Ibora. Martin namera- J" stara let in J'' z ■"'»^plava odstopiti, kajti kot voditelj !1,om Palete a ze več tisoč milj.
poslaniki zlH.rnie, Noka -^na žena, ki stanuje <htžbe ,''vt'n me>ta, vsak dan z la*t-
leti v New
Ameriški državljan in časui-
manjs.ne v ne more vt
vršili te
terih drugih krajih pa celo 2.) čiia, je obhajal pred kratkim stopinj pod ničlo.	i 40. obletnico svojega obstoja.
Wil kie išče službe in jo bo nedvomno dobil v takšni veliki odvetniški pisarni. Po poklicu je namreč advokat.
Od časa do časa bo imel kakšen javen govor ali pa objavi! kakšen članek, kajti napram -'J milijonom Amerikaiieev, ki so glasovali zanj, ima gotove
iiim aeroplanom York, kjer opravi svoje posle in se nato z acrcplauom zopet vrne domov.

karski poročevalec Kalpii obveznosti. V govorih in član-AVT Barnes je bil ubit, ko je kili bo pa predvsem poudarjal, treščil na tla angleški bomb-jnaj bo Anglija v svojem boju nik pri Danilovgradu v Črni proti Nemčiji deležna vse naše gori.	I pomoči.
ANGLEŠKI IMETNIKI V NEMČIJI
Neko angleško poročilo pravi. da se 1770 Anglež v na-laja v nemškem in italijanskem ljetništvu. Na nemškem pri-tojnem mestu pa se poudarja, la živi samo v Nemčiji 1,550 ljetih angleSkih oficirjev in 5,550 podoficirjev in vojakov.
L A S N A»ODA"-New York
Friday. December 20, I $40
VSI ANOVLJEN L. 1893
GLAS NARODA
(TOMS Or THE PEOPLE)
99
krade PabUihing CiB|iny, (▲ Corporation). J. UpilM, She. — Place of tjoslneai of the mt abore officer*: 216 WEST 18th STREET. NEW TORE, N. T.
47th Year
~GLa« Naroda" la leaned every day except Saturdays, Sundays sad Holidays.
I earl j KL—. AdTertlaement on Agreement.
Mm oaio lato valja Uat aa Aneriko la Kanado $« —; sa pol lata $8.—; aa Mrt lata »1 00 — Za New York aa celo leto «7.— ; aa pol leta »3.00.
to aa eelo lato 97.— ; aa pol lata 93.00.
"Glaa Naroda" lxhaja Taaki dan israem« sobot, nedelj in praanlkor.
"GLAS NARODA." 219 WEST lftk STREET. NEW YORK, N. X.
9—1242

RAZNE NOVICE IZ LITTLE FALLSA
(Kot po navadi, smo tudi letos dobili že dovolj snega, ter obilo mraza, kajti toplomer je že kazal do 25 stopinj poti ničlo kar je za tukajšnji kraj že precej. N-fsreč po cestah je vedno
kratkem* izlx>ljšajo ter da bom« zopet vsi ibolj veseli.
Tukaj je -bil na slepem črevesu operiran dobro znani rojak Frank Lovrin. Želim mu, da knvalu okreva, kot tudi Mr.
BORBA V AFRIKI
Poročila o številu zajetih Italijanov v Afriki si zelo nasprotujejo. Neka uradna brzojavka iz Kaira govori o .'{0 tisoč ujetnikov; nekateri časnikarji zatrjujejo, da je padlo Angležem v roke jO tisoč laskih vojakov; neko radio poročilo jih ceni celo na 70 tisoč. To število potemtakem znatno prekaša število Nemcev, ki so jih zajeli Angleži leta 1!U8 ob prebitju Hindenburgove črte.
Vzemimo za podlago uradno cenitev—.tO tisoč ujetni kov. Laške divizije so nekoliko manjše od divizij drugih ar mad. Imajo namreč le po 14 tisoč mož. Potemtakem *o izgubi li fašisti dve in pol divizije—torej več kot cel armadni zbor Padlo" .oziroma ranjenih je bilo približno 8 tisoč Italijanov, tisočeri in tisočeri so pa pometali orožje proč in pobegnili v zaledje.
Ko so prišli ti begunci k sapi, niso več vedeli, kjer so njihova polkovna in divizijaka poveljstva. Mnogo teli poveljstev sploh ni več, kajti častniki so (bodisi padli ali so jih pa Angleži polovili.
Beguncev ni lahko ponovno organizirati v vojaško edi-nice. Omogočiti jim je treba zvezo s častniki, dobavo živeža in orožja in—kar je glavno, — dobavo gazo lina, kajti peš ne morejo v puščavi prav daleč.
Armada je namreč slična velikemu premikajočemu se me«tu. Po tako hudem porazu kot je bil ta, je ine*to brez policijske sile in brez uradov.
Ugotovljeno je tudi naslednje dejstvo: armada, ki izgubi eno petino mož, potrebuje dolgega počitka in dolgotrajne reorganizacije, predno je zopet sposobna za boj. Grazia-nova armada je izgubila toliko mož; nekateri njeni oddelki so celo popolnoma uničeni.
Kaj bo storil Mussolini? Mogoče bo prepustil Graziani-ja njegovi usodi, češ, naj si sam pomaga, kot si pač ve in zna in si bo izbil iz glave misel na zavojevanje Egipta in zavzetje Sueškega prekopa.
Dvomljivo je, da bi mu Hitler priskočil na pomoč z letali in vojaštvom.
Ko so Grki zapodili Lahe iz svojega ozemlja, ni Hitler niti z mezincem ganil. In pomisliti je treba, da sta Grška in Albanija Nemčiji dosti bližje nego Libija v Afriki.
Če ni Hitler v prvem slučaju pomagal svojemu zavezniku, mu najbrž tudi v drugem ne bo.
več ter iso nekatere neizogibne.! Frank Hodniku, kateri že dalj »Medtem, ko bi se jih 'lahko več dalo preprečiti. V ponedeljek in torek smo im ili takoč grdo vieme, da ^e ni bilo iz hiše prikazati. kajti po padcu tnalo dežja je* vse hitro pomrznilo in ni bilo mogoče hoditi po ulicah; sedaj je že ngalo bolje.
IZ delom se tudi ni mogoče pohvaliti, ker po nekaterih tovarnah ne de'a jo skoro nič. vitli ,-e mi čudno, ko čitam v listih, koliko dobe tovarne naročil v sosednjih meMih od vlade, tukaj pa nič. Mogoče smo pa preveč dostopni v slučaju vojne, ker kot izgleda sedaj, ni posebno dosti v naš prid.
Iz stare domovine tudi ni ni-kaki'h ^poročil več, medtem ko smo za Božič vedno prejeli kaka piMita od »svojih, ali od znancev. Res »žalostno, da se ljudstvo ne iztrezni. ter napravi ntfr. Koliko milijard gre k vragu, ko je pa za delavca treba kaj storiti, pa so takoj vse blagajne prazne in pravijo, da gre dežela bankrot. Srečne se še malo počutimo, da smo v te; deželi, da nam že vsaj stradati ni potreba, ter lahko med seboj malo podetfmtiramo. kaj in kako »bi nloglo biti, medtem
časa boleha. Umrla je tukaj prejšnji teden Mrs. Leskovar, mati dobro znanega Matija Gorinšeka. Moje "nskreno soža-Na i-eji direktorji v S'lov. Nar. Donja .je bilo sklenjeno, da se vrši letna seja članstva v soboto zvečer 11. januarja 19+1 točno ob 8. uri zvečer. Vsak član se mora udeležiti, a ko se ne brez t<-htnega vzroka, mora pa prispevati v blagajno !*n do'lar. Na Silveutrovo se tudi vrši, kot vsako leto, piet* ni sicer se imajo vsi člani udeležiti ter kupiti pri odboru za 1 dolar tiketov. Kdor se nr udeleži. mora prispevati v blagajno 1 dolar.
Vstopnina za vse odrasle l*o 25 centov, otroci prosti. Igrala 'bo harmonika in bomo lahko pošteno zavrteli, ker odprte) bo do 3. ure zjutraj na Novega leta. Vabljeni ;-te vt?i Slovenci od tukaj in iz okolice, da se udeležite prireditve, kolikor vami mogoče. Slov. Dom se vsem prav iskreno zahvaljuje za vse dosedanje obiske veselic ter se iVjudno priporoča še za nadalje. •
K sklepu voščim vsem Slovencem po širni Ameriki in Ka-
ko morajo ljudje pod diktaturo; nad i vrSele božične praznike- in molčati, ako nočejo priti v za-Lrečo in us«pešno Novo leto. pore. TTpam, da se raznuere v '	Frank Masle.
B02ICNICA SLOVENSKE SOLE SLOV. NARODNEGA DOMA V CLEVELANDU
LAKOTA NA 5PANSKEM
Julio Alvarez del Vayo, vnanji minister španske republikanske vlade, proti kateri se je boril fašist Franco ter jo z nemško in laško močjo po silnih žrtvah in naporih tudi premagal, je izjavil te dni:
—	Špartski ni nikdar manjkalo riža, krompirja, olja in vina. Če ji zdaj manjka teli bistvenih življcnskili ipotrebščin, j:h ji manjka zato, ker jih je general Franco komu prodal
—najbrž Nemcem.
Alvarez del Vayo akušo dobiti v Mehiki pros-tor za večje število španskih repi&likanskih beguncev ter priporoča ustanovitev centralnega otlbora protifašističnih beguncev, ki bi snoval zarote in vstaje v deželah, ki -se jih je Hitler polastil.
Skrajno značilne so tudi nas-lednje njegove besede:
—	Franco govori tudi o pomanjkanju pšenice na Španskem.
V	španskih ječah je še vedno nad en milijon republikancev. Nimajo sicer dobre hrane, toda toliko jih že mora Franco hraniti, da lakote ne pomro. Ccmu jim ne dovoli zapustiti deželo. Milijon želodcev manj bi bila za Franca precejšnja pridobitev.
V	splošnem p« del Vayo dvomi o resnem pomanjkanju kruha na Španskem ter pravi vsledtega:
—	Iz zanesljivega vira mi je bilo sporočeno, da dobi vsak Spanec dvesto gramov kruha na dan. Natančno isto količino so ga dobivali tekom enega leta španski republikanski vojaki, ki so morali z nadčloveško vztrajnostjo prestajati ril ne napore. Navzlic temu pa ni bilo na r.jih opaziti kakšnih r<*mih znamenj pomanjkljive prehrane. Z ozirom na vse to be zde človeku nekam čudna poročila o—lakoti na Španskem.
KOLIKO JE NAGLUŠNIH
Ljudi g slabimi očmi je mnogo vee, nego jih vidimo z naočniki, kajti n*u>ikdo naočnikov, čeprav bi bili potrebni, iz Inpa ali onega ra»Ioga ne nosi. IGotiko pa je tistih, ki slabše tftiijo, nego bi jim bilo treba t
nimamo »obeso
ugotavlja neka švicarska statistika, pa je ljudi s slabim sluhom dosti več, nego si običajno mislimo. Tako so ugotovili, da je med 52 osebami pri kakkmem predavanju ena, ki predavate! jevim (besedam težko sledi. Ob telefonu, kjer je poslušanje delno udobneje, pa slabo sliši povprečno komaj 1 med Miri stotimi.
V torek 24. decem/bra ob 7.30 uri zvečer se vrši v avditoriju Slov. Nar. Doma na St. Clair Avenue krasna prireditev ali božičnica, katero prirede in podajo učenci in učenke slovenske šole pod pokroviteljstvom Prosvetnega kluba S. N. D.
Odrasti i oddelek slovenske šole poda ob tej priliki pod režijo učiteljice Mik. Antoinette Kennick lepo božično enode-jansko igro 'Oj hišica očetova,' katero je spisal Adrej Koibal.
V tej igri sodelujejo tudi člani dramskega društva Ivan Cankar, za kar jim gre vse priznanje. Ta igra predstavlja stare božične običaje družine v starem kraju, kot uvod igri. Oče in lirati z velikim, hrepenenjem pričakujeta na sveti večer po-vratka svojih otrok pod domači krov rodne hiše, ki so raztreseni po svetu, v Ameriki,
Angentini in Nemčiji, da skupno še enkrat praznujejo srečen Božič. Izmed štirih otrok, ki i o od^li po svetu, se res vrnejo trije, najsrečnejši ic oni iz Argent i ni.}e; <<den pa je našel smrt v tovari na cement v La SaFle, 111. Mesto tega pa se vrne njegova vdova & sinčkom. Vsi se snidejo domov na božični večer in da boste videli, koliko veselja to povzroči roditeljema, pridite pogledat predstavo. Igra listvari vsakemu crledalon pravo božico razpoloženje in ne bo vam' žal, da ste se potrudili k tej predstavi.
("Čarobna košara", spisala Manica Konlanova, ki jo vpri-zorijo iičenei mladinskega oddelka slovenske šole pod režijo (učiteljice Mrs. M. Ivanush, je pa zdravstvena igra in prva te vrt-te kdaj vprizorjena v SI. Nar. Domu. Igra predstavlja prijatelje in sovražnike človeka in njegovega zdravja. Nastopi vitez zdravja — križar, ki vneto zagovarja prijatelje zdravja in prepričuje slabostim vdanega Janezka, naj zapusti sovražnike zdravja in se opri-jb*e prijateljev zdravja. Kot prijatelji zdravja nastopijo: Mleko, Korenje,	gla-
va, Pesa, Milo, Zobna ščetka in Jajce kot sovražniki zdravja pa nautopijo Zoibo»bol, Trebuho-il ol, Bacil, Kava, Meso, Piškot. Polog teh pa nastopijo še deklice, dečki itd. Igra je zelo zanimiva in itmeli boste od nje losti užitka.
Pa igrah nastopi Miklavž, ki ob.larujo učence in učenke mladinskega oddelka slovenke šole, nato pa razdeli vsa došla božična darila na naslove., ki so na zavojih, med pose tu i ke priredbe. Ako kdo želi koga za božič, kaj obdarovat:, to prav lalhko stori potom Mifclavžaž v Slov. ,Nar. Domiu na božični večer. Vse zavoje pravočasno dostavite v urad tajnika Doma v starem poslopju in Miklavž bo skrbel. da pridejo na«lov-Ijenccm v roke.
Vstopnina k tej božičnici je samjo 25 centov in ves čisti preostanek je namenjen v podporo šolskega sklada. Rojake iz širnega Olevelanda in predmestij se prijazno vabi na to prireditev, ki je velikega pomena za nadaljevanje slovenske šole. Od vas vseh je odvisno, če se s šolo nadaljuje ali ne, ker to je ena izmed treh letnih priredb s!overt-ke šole, od kateilh je šola finančno odvisna.
Na Silvestrov večer, to je 31. decenlbr« pa se vrši v obeh dvoranah Slov. Nar. Doma na St. Clair Avenue velika Novo-
V CHMWOLMU BODO
DOBILI SLOV. DOM.
Da ne boste nasi ili, da smo že vsi pozetbli talka j v tej mrz-i'i Minnesoti, vam naznanjam, da še živimo, dasiravno je biJo zadnji teden 25 stopinj pod ničlo. danes, 14. dec. je 15 nad ničlo. Pa tukajšnji rojaki so že navajeni zinle.
Dela se tukaj po pet dni na teden, toda novih ne jemljejo, ker vse parne lopate opravijo. Leto*« iso poslali od tukaj 45 milijonov ton železne rude, kar je največ v zgodovini Minnesota, ali le malo ljudi tlela tukaj.
Sedaj naši rojaki zbirajo denarne prispevke in'delnice prodajajo za Narodni Slovenski Dom, ker ga v resnici potrebujejo. ker nintajo tukaj niti ene dvorane, da bi imeli vesrlice, da bi lahko pijačo toči»!i, kajti ako ni pijače, tudi ne moiejo društva nikakih dohodkov narediti za svoje hlaarajne. Zatorej je res potrelien tloni. Ako bi tukajšnji rojaki malo bolj skupno delovali, bi lahko imeli svoj dom že dolgo časa, samo o pr več nezaupljivi eden do drugega. Torej neslogo na stran, kadar se gre za dobro stvar celokupnega naroda.
iPred kratkim se je tukaj poročil dobro poznani rojak Fr. IjMitich, z dobro |>oznano <*o-spo Mary Kordiš. Želim obilo sreče in na nmoga leta.
iNa tukajšnji radio postaji nastopajo tudi Koščuhove tri sestre in <o zt-lo nflade in imajo prav lepe glai-ove. Jaz jih ze-io rada ponl-ušam, posebno še, kadar zapojejo "Ciganska sirota." Cast tudi materi, ki jih uči in vzpo.Iibuja k slovenski pestmi. Jaz bi želela, da bi še več tukajšnjih slovenskih deklet in fantov nastopilo s >lo-vertduni petjem na radio.'
'Zadnji teden je dobilo 37 ljudi na Hibbing državljanske papirje, med temti je 10 Jugoslovanov iz Chisholma. Sedaj se vsi tukaj zelo zanimajo za državljanski papir, kar je vse prav. kajti tisti državi se moramo hvaležne izkazati, kjer živimo in krnili služimo.
Končno pa še hvala lepa moji doibri prijateljici Antoniji Jevnik v Cleve'andu, O., za tako lepo darilo.
iSelaj pa voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto 1941 vsem naročnikom "Glasa Naroda."
Frances Lukanich, Chisholm, Minn.
iianMaroaaaBimrwiiwiaaiBaNHiiiiBuii«^ »iMitctf-aNifeai^m
POLNOCNICE
Zlato se v luninem svitu blešče zvezde na snežni poljani, bele od strehe spet sveče viae, kakor v tem času so lani.
zasanjan je
Kako je nastala
Noč.**
'Sveta
V	blaženi noči
svet:
v cerkvi za hribom ipozvanja, v hlevcu na slamiei božjega sj>et
Deteta rojstvo oznanja.
Vernikov truma v hram božji hiti,
orgle svečano tloni jo; v hlevcu preti Detetom božjim kleči
Jožef, past i rc i z Marijo.
V	srcih molrtev se nova budi: upa nikar nam ne jemlji; brata odreši, ki gladen trpi, niir daj ljudem .spet na
zemlji!
—Lidija G rilec
ry n i	•
vali kot Dionizov praznik. V 4. istol t ju so (i. januar praznovali povsod kot praznik Kristusovega rojstva in krsta. Temu pr
Po celem kristjanskem »vetu je znana in celo bila i»ona-rodela znana božieniea Jožefu Molira. — Sflišali Ste, ko so to božičnico peli slavni pevci in svetovnoznani zbori. Najl)olj srce napolnjujoče mehkobo pa ima, ko se jo *li-w iz ust preprostega naroda. Preti kratkim sem čital nekaj zgodovine ti tej pesmi, kakti je nastala, in mislim, da bo tudi zanimalo čitatelje.
N h sveti večer leta 1K1S je potoval mladi duhovnik Jožef Mohr iz Oberndorfa ti Arns-dorf k svojemu pnjatelju urbanistu Fram-ii Grulierju, ki ga je povabil, da hi skupno praznovala božične praznike. Mlatli, pesniško navdahnjeni Mohr je čutil v sebi svečano razpoloženje ob pogledu po zasneženih planinah, katere je čarobno razsvetljevala polna luna. Naslonjen na popotniško
»odnožjn je bila
u prazniku je priključeval iImiw'° •'<*	na v I'
aznik pojava >• čudeži, tako l,.r,.ba 1,;z<M';l	^
z zvezdo irtulrijanov, kar >e je cilJ njegovega potoka n j a.
do danes ohranilo kot praznik Pravkar so se pričele .svetlika-Treh kra jev. Roj-tvo so sla-Iti lučke po z debelim snegom vili večinoma v noči od 5. na G.[pokritih hišah. V dnu duše je
januar. Veliko vlogro so pri^anil |a pogled poetičnega .....-
*...........Kristu-ovi ža in zaztlelo se mu je, tla gle-
tem imele luči kot siulboli, kot simboli 1 uči jz teme.
da pred seboj Betlehem. V <lu-hu vitli hlevček, v njem ja*li-(Bužična nsisel je obstajala |t.e z božjim Detetom, njegovo
fom. Z«li se
torej že pred dokončno določi--Materjo in sv. Jožef« tvijo datuma in je dobila litui-(,a ^ bližajo
gični kakor simbolični izraz.!],it.veu Toda na koncilu v Nikeji je
cerkev izrecno zavrgla nauk, y</'v^prJvzJt UdTke da bi Kristus ne bil bozjf sin /e ob svojem roj-tvu. Tako je
lornemu betlehemski »past ire i, a v višavah čuje angelske g laso-
miline je
potlvizal korake, tla bi prišel
ii i i- i čimprej do -vojeira prijatelja, navala potreba, da bi se dan u . .	. . 1 J . .
rojstva praznoval pred dn vom jkl -f. Je	*
krsta. Po drugi strani je v	Mo,,r J^ i
cerkvi v že omenjenem Mitro-ltam vee znancev, med njum vem kultu nas t a! resen tekmee tUiU P° vseJ Zllskl *lol,»» »rain njegoveiiiu sijajnemu praz- dl PotJa s,OV(M'(' (*iam' S,ra>'M'r-nova n ju nezmagljivega sonca 25. decembra so hoteli pred-
IZVOR BOŽIČNEGA PRAZNIKA.
Kristusov rojstni praznik še od daleč ni toliko star, kolikor krščanstvo santo. Prvi kristjani se za rojstni dan Odreše-liikov tsploh niiso zanimali, in to tesn> manj, ker določnih podatkov o tem ni v evangeliju.
Šele v 4. .Poletju je začela cerkev praznovati božič in prvič navajajo 25. december kot Kristusov rojstni dan leta 354. Določitev tega dneva je bida ne-dvorrino v zvezi s praznikom sončnega povratka v Mitrovem kultu, kakor je cerkev po svoje preuredila še »marsikakšen drugi poganski praznik, da ibi ljudstvo pozabilo na njegov prvotni pomten.
(Se prej so sie?r razmišjlali in razpravljali o tem1, kdaj se je Kristus rodil, a večina domnev
v.-eon riirfski cerkveni krogi po-8taviti nasproti poseben praz nik. Tako je nastal božični praznik 25. decembra. V pridigah cerkvenih očetov je bilo čutiti se dolgo to nasprotovanje poganskemhi naravnem« kultu. Kristus je novo solne1. Ne gre za to, da bi sonce častili. temrveč ti-teira, ki ga je ustvaril.
Orientalske cerkve so se dolgo in trdovratno borile proti novemu prazniku, najdlje v Palestini, kjer s" je uveljavil šele v sredini 5. stoletja. Armenija še danes slavi 6. januar kot božični dan. Se!e v tej po-leniični zvezi so začeli novi datum .s cerkvene strani jemati resno.
letna prireditev, pri kateri bo- ^ nanašala na pomladne ste našli prav dobro zabavo vsi. ki se je udeležite.
Te»m potom želim vsem čita-teljem tega lista, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečo, zadovoljno Novo leto!
IZa Prosvetni klub Slov. Nar. Dorta.
Erazim Gon-he, tajnik.
Farmer, srednjih let, išče gospodinjo, naj bo Slovenka ali Hrvatica. Ako jo bo veselilo, jo tudi oženim, čeprav ima par otrok. Resne ponudbe na naslov: "Udovec", e. ef Glas Naroda, 216 W. ISth St., New York, N. Y.	fe
, _ • . .i
dni. Cei-kev sama se za razlike v datumih ni dosti zanimala. Zanjo se je osredotočalo vse zanimanje na Kristusovo Pmrt in vstajenje Orientalski kristjani pa so se vendarle zanimali tudi za vprašanje in skrivnortt božjega utelešenja, čutili so potreibo, da bi ta dogodek praznovali. Tu fce je pojavilo tudi krivov?Tstvo, da se je Kristusov pojav na svetu, epifanija in zveza z zemeljskim telesom Zgodila ob krstu v Jordanu, rrtedtemt ko ie pravoverstvo u-čilo,. da se je godilo to že ob rojstvu.
•Privrženci aleksandrijfekega gno-tika Bazilida so postavljali ta dan tega dogodka na 6. j« na ar, ki ao ga fttftni prano*
ZMAGA DO APRILA 1941.
ICodanjski dnevnik "Berlinske Tidende" objavlja razgovor svojega poročevalca z nemškim propagačnim ministrom dr. Goefljbelsoii«. Minister je izjavil, /da bo dobila Nemčija vojno z Anglijo najpozneje do meseca aprila 1. 1941. Spomladi se bo položaj iz terrteljev pre-drugačil in ne bo več govora samo o petdeseto«! stot n i zmagi.
je ve družine.
Ko je Gruber pripravljal v sosedni sobi skromno večerjo, tedaj je sedel utrujeni Mohr k pisalni mizi ter napisal pe-. srnico, ki jo je izročil pri večerji Gruberju, rekoč: "Sprejmi te verze kot božično darilo, z n jo Jpa tudi čuvstvo, ki mi na polnjuje srce na današnji večer/'
Gruber je na glas p reči tal pesem ter se ves prevzet notranjega zadovoljstva zalrvalil prijatelju za nam vsem znane stihe božične pesmi "Sveta noč, blažena noč.*'
Se tisti večer je nadarjeni Gruber prelil mehke verze v melodijo, tla si bolj pripravne jše temu besedilu ne moremo misliti. Že nad sto in dvajset let se čuje ljubka pesem, popolnoma ponarodela, ker nam vedno z nova napolnjuje srce z mehkobo in ljubeznijo.
DRUŽINSKI BLAGOSLOV.
V torek je v 5th Avenue bolnišnici v New Yorku mllada Mrs. OLsra Koralja povila trojčke :tri dečke, fci so bili krščeni na ime Andrej, Josip in Robert. Mlada mati in otročički so zdravi.
MiK Koralja je hči, nekaterim (Slovencem dobro poznaruL-ga Srba Kosta Jovanoviča, ki je pred nekaj meseci umrrl.
•Mladi irtateri in njenemu soprogu čestitamo!
ŠIVALKE, —
dobro izvežbane za otroške klobuke naj se zglase na naslov: ŠIVALKA, c. of "Glas Naroda", 216 W. 18th Street, J^ew York City.	(*x)
•GLAS NIRDDI"-New York
MUfiBan
Friday, December 20, 1940
■MHHMHHnmmniBmra	s*u iw^tiii^aaiii.^ tfflii
VSTANOVLJEN L. 1853
j.iM N .ili'liU'llllilfc«; ^Vhu.ilHliillil'Ul^liiiHliWiililltlillliM'tlMi lUl, .luilitMMllliiiliiU it!!:!..^rlM: ... ",itil... .„iw .
t ■»■*. .!-. .-	nlifcSw?
Vesele Božične Praznike in Srečno Novo Leto 1941
Šiht na Sveti Večer
* t I" *
[»kako takraf JeSnlo, ko*se Egkončal tako in tako prvi ru-Jlrski štrajk v dnijri polovici rej* n jetra stoletja. Ded po noji materi, človek, ki je stal preti nji h vr-tah v hoja za ra-arskc pravice, mi je pripove-oval zgodbo o perkmandelj-u in kaico je bi:l na sveti vjpčer tari Učakar določen 7m stra-<> v Marijinem polju hrastni-kega premogovnika. *4 Vem.** je dejal de<l. 14da se e veš, kdo in kaj so perkman-eljei, zato bom povedal, da >o- vede!. Ve5, perkmandelj-i so ti dufcovi, čisti duhovi, ki e rudarjem prikazujejo v jami a da i koli in kjerkoli nanese »riložnost. Perkmandeljci so ve-1 i čuvarji it*! a rja na delu. >ni ro povsod in nikjer, ali ka-ar -e rudar pregreši zoper ;akšne postave in običaje, se Hi prikaže in ga tako ali tako pomni, češ, to ne *rne hiti ali o »e n<« <me počenjati. Kadar radar v dvom.ih ali če obn-raj' nad .samim -oboj in nad vojim garanjem, «e ntu prika-e iti ga izniaže. Kakšen je >rav za prnv .in kako izgleda, e težko povedati, pravijo pa. hi je podoben njožici ju v rdeči uknji, da poskakuje in menca nogami in v roki da inu gori i e'ena svetilka. K-r nič ne go-ori, le prikaže se, pa zopet iz-ine kakor kafra. Jace ga sicer e nisem nikoli in nikjer videl n sploh prekleto malo v vse kupa j verjamem. Da pa j*1 intančno, kakor sem ti ga opi-al pravijo — ali pa . . .
Potlej so ded namršili obr-,'i in na moje vprašanje, kako bilo ti»-»to z Učakar jem, so nadaljevali.
Ja. ja Učakar . . . f'udna reč je bila ž njim. Učakar. Zaibtj ■i v opomin, kar ti bom po vela 1 o njem. Tn deri so začeli pripovedovati:
■"Bilo je na sveti večer, rav-10 na sveti večer. Dolina je »ila v lui karti, vsenovsod je bi-o nekam praznično. Se gori po izsipinah, se je zdelo, da epše gori. čeprav drugače gori in smrdi. V jamo ob takih
SHilikah nihče ru gre, razen tiar/, ki paiziio, da se še kaj eč ne vžge. Powebtio tisto ča-ga je bilo hudi n vi no mnogo, a saj o tem sem ti že pravil. Za Marijino polje sta bi!« do-očena Učakar in njegov kama-rad Battel j. Rečem ti, dva. tata dva, ki nista verjela ne v >oga. ne v hudiča. (Posebno U-akar je bil od zlomlca hudoben človek in kolikor vem, je bil pri tistem štrajku eden tistih, ki ga je prvi polotnfil in se izneveril kamaradoiu. Prodal se je n pod varstvom orožnikov je šel na delo v jairao. To je da-to tudi drugim korajžo in tako so na^ zlcurili. Od sacriega trepet lina je bil in delal ve je celo pametnega in če mu je kdo vrgel v obraz, da bo ž? še po njem in da ga bo vrag vzel. ie zmeraj bahavo odpisnil: "Tudi hu-diča se ne bojim.**
T*a se je vseeno ixkazaio na tisti večer, da je bil velik strahopetec in človek slabe vnesti.
Učakar in Rg^lj sta šlu takrat v jamo in bila sta kakor ne spodobi za take prilike, oba maio okajena. Deli pri Bir tiču sta ne ga nalezla, ker sta vedela, nocoj bosta imela "ta prave**".. Garati ne Ho treba kakor navadne dni, takole poti ga bo-ta drobila in tu in taut metlo pogledal« za smrn dom po ognju, -zakaj jamska straža ima za take dni pravico da se malo popalčka. Saj veš, kaj to pomeni! Pa 141 i ali pri ihariti, no in sta šla v ja
sneate BOŽIČNA BALADA *****
mo na Hvoj oddelek. Tn sta šla. ^la in šla. Po rovu, ki »se vleče kakšne pol ure. Nato -ta krenila v drugi rov. pa nralo gori, malo doli skozi šahteljce in nazadnje sta se odložila. Se-lla sta na križišče desete proge. Ob boku proge sta sedla in potegnila čutarico iz žepa.
"4Ot boš .malo kljunil.'* se .je oglasil Bašelj in ponudil Uča-karju čutarico s š-piritko. Potem »-ta si izmenjala, kar sta imela s seboj. Tn sta jedla ter( počasi kljuvala iz svojih čuta-1
ric. Šveda -ta lx>}.i pila ka-lV kosmičih debelih vsiplje se saj sneg se usiplje, kar moči
kor jedla. Pogovor je zaživel,!	sneg.	|	se da,
bo-eda je dala he-edo, razlaga- V zimsko odejo odeva se breg. debele kosminke prše iz neba
Decemberski Večer
Zdi se mi, da me obje a na ne- uprl razbojnikom na pragu
kaka otožnost zim-kega večera. Med tem, ko zarezujem r. pip-ct'm zareze v kostanjevo kožo,
»-voje domovine, in j- žrtvoval »voje življenje dom vini na altar. Mogoče je pa tudi. da je
la sta si križe in težave, go-" vorila *-ta o slabem zaelužku, o davno minulih časih, marsi-kateto sta i»ogruntala in kontno -ta prišla do strahov.
Vedno odeja, {pod težo že veja .
moenejsa snega je
sneženo šibi se
"Veš kaj, ti?'* je pobaral j Učakar Bašlja, 44kaj ti praviš. v ali ie perknwnd 1; ali ga ni? Ali je, ali ga ni? Jaz pravim, da so to same čenče, larifari. V"š, mene zaneraj dražijo žara <li štrajka, er
Popotnik se mladi vspenja v
dajalce in pravijo, la bom že v še izvedel ta svoje. Ti, Baš i j, kanterad, in da se v iami na sveti večer m« i4-i kaj zgodi v jami. Pravijo . . .'*
44Re/i. beži,*' de Bašelj. "fibule fabule so to, ga ni boga, ki bi ii^o prepričal. Naj le pridi0, tad bi ga videl, kakšen je ta. fičenk! Beži, beži, kame-rad — le kaj si -e tako prazno-veren ?" In _sta premlevala to in ono. Potem sta zadremala.
Učakar mli je takrat dejal:j 4 41? »s sva malo zadremala, to- v da natančno se spominjam, Bašelj je zaspal kot klada, jaz pa nfcem mogel in ni) oni. Kar name j sem premišljeval o teui, ka.i laliko takle sveti večer pri-
goro,
daljavo megleno upira oko. Vrh gore, ko pride, lažja Imi pot,
prišel gotovo mu brat bo na^prot.
da sem bil iz- Saj yitlela ,|ista že vrsto se let,
že skoro pozabil domači je svet.
Sneg gori v hribu je že do kolen.
Ogrinja narava v plašč se meglen . . . Popotnik obstane: Huda je
IJKJt!
Ko bi že brat moj prišel mi nasprot! Dva bi pač lažje dospela do mesta,
kjer vrhu hriba široka cesta
vodi v dolino v domači kra j.
Le hiša domača v spominu Tu po tej stezi, pa Bog se še bdi,	i spoznaj!
in izbe očetove zabil še ni. J Naenkrat pred njim pa Še vidi jo dobro, ve kje je peč, skozi meglo in mrak kjer v zimskih večerih, na	pojavi, zasnežen in bel, se
klopi sedeč	možak,
poslušali so vse prelepe Vzklikne veselo, kar grlo mu povesti,	da:
ki pravil jili ded je, o grajski nevesti, kako jo je kraljevič mladi peljal
daljne dežele, le grad je ostal . . . Popotnik nasmehne se: Bili so dnevi!
44Pozdravljen mi bodi, moj brat iz srca!
Sem skoro obupal",' da
vidim te kdaj, da zopet obiščeš domači svoj kraj!
Postaral si se, a čuda nič ni,
Mladosti minule so to pač leta že. <lol"a k nam h51°
odsevi!
nese. Na kontau — bi>'o je okoli Vendar nocoj po dolgih spet polnoči, nr- je še mamila slast	letih
po Špiritki, vendar me je >kr- spomin obujal ob pesmih l>o belo. kakor to predkopaču gre,	svetih
da bi pogledal, kaj se godi po etaži tam, kjer je bilo v resnici nevarno, da se ka.i ne skuha. Pa sem i>i m Mil. Bašelj, ti «i»zri pač Bašelj, povsem brezskrben fant, otrok nimaš, odgovarjam za službo pa le ja-z. 'Pustil te boni tam. k.jer si, .sam bom pa stopil doli na etažo in pregledal, pa četudi sam. Tn sem šel.	v. , . , ,
r,_____ ______ -l.i da hiši domači slovo je bil dai,
Grem—grem—in kar nekam ,	. , ,	. , ,
Lej ga,
Sedel v hiši domači za peč, poslušal zvonenje božično, goreč
v jaslice, svečic plamene, gledal izbe domače bo stene, kjer je gotovo še vse, kot je bilo,
odkar se, popotniku, je dogodilo,
te ni!
Nocoj pa vendar, po dolgem času, skupaj prisluhnemo zvonov spet glasu,.
ko bodo oznanili iz domačih lin,
da božji se zopet rodil nam je Sin!" . . . Sneg vedno še sipi je, brata vsa srečna,
hriba dosežeta vrli Steza večna
jkratka za dva je, že sta na poti, ki vodi v dolino. Tam v snežni lepoti
kmalu prikaže domači se kraj.
Pqpotniku zdi se, korak, da je zdaj. lažji kot bil, ko podal se je v sneg,
ko se je vzpenjal gori, v breg. Cilj sta dosegla. Glej, tande zvonik cerkve domače štrli že navpik.
Tam zadaj je klanec in vrhu njega — domača hiša pozdravlja iz snega.
Na pragu je mati in sestre
obe . . . Popotniku v prsih bije srce . . . 44 O, da si le prišel zopet med nas!
Postaral, o s*in, se je tebi obraz!
stopi v hišo, tam gorka je
da se mi ne raz pori na ža reči; Primorski Slovenec, ki je bil peči, prihaja od slabo zapite-J)»n*d dobrim četrt stolet jem ka-ga okna d 'cen^br-ka pesem, ki kor suženj prodan ogabnemu jo poje ledeno nlizla burja, ki tujcu.
brezbrižno meče ledeno sipo vi Misliti na vse to, se mi zdi oknenio steklo, kakor da mi ho-ju kaj grozneira, akoravno je če rafflbit; skrommi dom. in pa polno resnice v tem. vendar ni snežene konfete, ki se oprije- j pri'uorno za božični '"as, ko se ilia jo okna, kakor bi i ■ jim ho-; ve- krščanski -vet pripravlja, telo .v notranjost k topli peči.t da praznično proslavi rojstvo Zdijo se mi, kakor bežeči me-i tistoga. ki je žrtvoval -voje ži-tulji pred nevihto, ki mi pri-j vljenje, da napravi vse ljudi naša jo svarilo: 44Ostani zado- enake pred ti-t.iin. tw> čegar vo-vo!jen in srečen, kjer si. ker zn-; lji - je priči« o naše življenje, naj razsajajo viharji in strabo-j da vstvari med nami ljubezen vi, ki delajo pot grozni smrti.4in !-po-tovanj< do tistega, ka-
Pa
pee
Kolač sem pripravila za te dišeč!
Za te, le za te, oj sinko ti moj,
srečen večer bo nam sveti nocoj!"
htflj trezen postajam, si mi lini, kako je dobro, če se nialo razhodim. Pa kaj mi šče-iiii pred očmfi ? Ali sem res še okajen ? Nekaj se mi je zdelo, da vidim in čudil sem se, vraga, saj sem bil vendar brez Bašlja. Paznik ne bo hodil tod — kdo drugi pa tudi ni ua našem oddelku. Napenjal sem o-či. buljil sem iin pri moji duši: nekakšna luč bo. Taič? Tn lej ira, zelena luč in nikjer človeka. Kajpada sem se takoj spomnil na govoiice o perknuandeljcu, čeprav sem videl le luč. Obstal sen? in zadržal sapo. Prisluhnil s'm in rečem ti. kar zagoni azel o je v meni. TTočem dalje, že sem stopil, napravil nekaj korakov in glej. iz tiste zelene lučke s<*n zmeraj določneje vid d nekakšno i-mcšno postavo. Zdaj sem v klel, da je bila tinta zelena lučka navadna leščerba in čudil sem se in strah me je spreletaval. Pa vseeno -em si mislil, korajža velja. Ampak kdo hi bil to? S-l sem naprej, med menoj in tii-to pritlikavo postavo je bilo še komaj par korakov, pa sem Ri mislil, kdor si, ši, in jaz se te ne bojim. Kdaj se je mdar še česa bal, -sem si dejal. Že setn menil, da bova trčila skupaj, previdno i^em sel naprej, tista
kruha iskat se v svet je podal. Popotnik se vzpenja, v hrib gre korak, težak, vedno težji, korak mu je vsak,
kateri se ne nlore upirati niti največji junak, zavarovan z je-kb«n.**
Skoraj se me polašča groza. Zdi se mi .da i-lišim resnico v tej ledeni pcviui. Pred očmi >e mi vstvarja grozna slika smrti, ki jo širijo slavolilepni krvolo-ki, ki si po krivici lastijo ime človeka, katerega je ustvaril tisti, po čegar volji se blišči jo zvezde na nebu.
Med tuljenjeiiv ledene burje čniem jok nedolžnih otrok, in ječanje i-tareev. ki brez cilja tavajo v viharni noči. ne vedor kaj jim bo prinesel piihodnji dan. Njih d on ^o ve j zrušil človek 44satan*' na katere .ie -ipal ogenj in jeklo, in p<;d katerimi razvalinami so našli smrt njih varuhi. Ob mejah domovine — so gorske struge napol njene -krvjo človeka, ki je bil pognan v smrt za slavo namišljenih 4 4 Cezarji' iv."
iTam leži v sno<m zami-znjeno truplo mladega človeka v razcapani uniformi. V roki vedno sti-ka morilno orožje, s krvjo untazani sneg pa kaže sle<l. kjer je steklo mlado življenje iz njegovnga telesa.
iZ<li se mi. da .ie mora; zapustiti ljubeči dom tam nekje v Ttaliji. od koder je »>i 1 pognan
Izba puščobna V njej postelj stoji.
Na njej se mladenič iz spanja zbudi.
Vzdihne mladenič: 44Res, svet dan je!
Lepo, prelepe so bile te— sanje!
— Jože Krapš
teri nam je dal predno-f. da mKimo krono stvarstva.
Zato <e skušam otresti teh irroznih nvi-li: zato -kuŠam speti skupaj voMgo spominov, ki bi segala dale«* nazaj v otroško mladost. Ko »em -e kot -hm* n otrok -v deceu^lirskih večerih sušil mahov.j«' na krušni peči, da napravim ln,žje jaslice v kotu družinske -obp.
Bil ><»m srečen med najbolj srečniuii, k. T takrat še nisem vedel, da se po -vetu klatijo volkovi v človeški podobi. Žaljivo bi bilo očitanj«' pokornemu oi'etu. k<M- mi ni nič povedal o volkovih. Pripovedoval mi je samo epo zgo.ibice in da so na svetu samo dobri ljudje . . .
Tudi takrat -o metli -n fženi viharji, vendar pa sneg ni bil onesnažen s človeško krvjo.
Sneženi kristali, ki <o se o-prijcfliuili okna. so se mi zdeli kakor angel ji. ki opazujejo nedolžno delo «rer*nega otroka.
*Mrzla burja, ki s- je žvižgajoče ovijala okoli h-šnega vogala. iskajoč vhoda v notran-io-t. se mi zdi. mi je hotela za-šepetati na uho: "Otrok srečni. ne hodi ven — v svet, ker edino tukaj boš srečen. — Zunaj — v svetu — razsajajo vi-
harji in tulijo volkovi." od svojih poglavarjev na ro- j Le škoda, da kot otrok nisem parski pohod v tujo zemljo. jmogif l razumeti te:ra svarila. Mogoča je pa Grk. ki se je|	Y.
"Jaslice boge—kako ste lepe"
(Nadaljevanje na 4. s ti.)
Spet se družine zbirajo ob jaslicah, ki so otrokom neskaljeno, blaženo veselje, odraslemu pa se tudi skoro milo stori ob njih. Jaslice so božič, breiz njih bi bili ti prazniki mrtvi. Do Svcčnice bodo ostale v hišah, ves ta čas ohranjajo božično razpoloženje.
Ta navad« je med kristjani že silno stara. Že v katakombah so v skromni obliki poznali upodabljanje Kristusovega rojstva in dogodkov v Bet-leheirtu. Važno za praznovanje božiča in postavljanje jaslic pa je bilo leto 354. ko je bil božič prvič postavljen na dan 25. deecvribra — prei s« ga namreč praznovali obenem % Razglašanjem Gospodovim 6. januarja. Na ta prvi bone so v Rintu v cerkvi Sapta Maria Maggiore postavili velike jaslice, pred katerimi je papež Li-beriiis imel božično mašo. No-
vo pobudo za postavljanje jaslic je dal prenos resničnih jaslic iz Bethlebema v Rimu, ki ga je oskrbel papež Teodor L Te sv. jaslice so v dragoceni o-Triari postavili v cerkvi Mla-rija ob Jaslicah Maria Prae-saepe v Rimu in jih vsako leto ob polnočni mmši pokazali vernikom. .
L jut l-k a navada pa so po^4a-
jaslice šele ntnogo pozneje in sicer jo je najbolj razširil sveti Frančišek Asiski. Leta 1223 je v gozdu ob vasi Greeeio postavil v naravi jaslice, pred katerimi je vernikom srovoril o pomenu božičnega praznika. Upodabl jale so se vw ^vete osebe in pa-tirji. kakor jih imajo 5e danes vsake jamice. Kmala so jaslice preko ftvice zašle v severne dežeV\ Razširile so se po vsej Evropi in so se obdržale vse do cesarja Jožefa IT., ki je med mnogimi dragimi
svojimi neslavnimi reformami prepovedal tudi postavljanje jaslic. Vendar te navade ni odpravilo, ker je že preveč med ljudstvom prešla k naravi ho-žičnega praznovanja.
Največje in najbolj razkošne jaslice pa so postavljali v Italiji, predvsem v dobi renesance. Odi i či v meščan;-tke družine so tekmiovale med seboj, kje bodo imeli najlepše jaslice. Na nekaterih je Jnlo po več sto figur, ki so bile razpostavljene po krasnih pokrajinah. Tudi na dvorih so jih postavljali. Kralj Karol ITT. Neapeljski, je dal v svoji tovarni porcelana izdelati figure iz porcelana, kraljica s >vojiim dvornimi damami pa je šivala obleke za nje. Takrat se je razvila tudi navada. :la so se na sveti Tan sorodniki in znanci najbolj obiskovali, da so si drug pri drugem ogledali jofcHce in jili občudovali.
Pri nas ravno nasprotna navada: na sveti dan se ne hodi po hišah, ker na ta dan tudi Marija in Joarf nista nikamor šla,, .pač pa je toliko več ljudi
na cesti na sv. Štefana dan.
V	naslednjih dobah >e je ta nava«la postavljanja jaslic v Ttaliji precej pozabila, se.la j pa spet zelo obnavlja.
V	Tirolili pa -e jaslice razvile v celo ljudsko umrtnost. Ker je tam vedno cvetelo rez-barstvo, -o bile tudi figure na jaslicah iz lesa, umetno izrezljane in povsem v tirolskem duhu. Pri tem niso postavljali samo oseb. ki L-o v neposredni zvezi z božičnimi dogodki, ampak so upodabljali tndi dogodke iz poznejšega Kristusovega življenja. Tako je bilo včasih na nekaterih po 100 kipcev in Še več. Najslavnejše tirolske jaslice, ki jih hranijo na Dunaju. imajo nad 400 kipcev in 2."j •»tavb.
Prav tako se je postavljanje jat-lic razvilo v ljudsko umetnost na Bavarskem. Tndi pri nas se jaslice podeiTujejo od roda v rod. Vsak rod pa jim doda kako novo pridobitev in tako so vedno zaninlive in žive. Doba tistega domišljavega pro-svetljenstva, ki je omnlovažii-ioče zametavalo v-**, kar je bilo preprostega in Ijudskcrn. je
že za nami. Povsod .-e >]jet poraja hrepenenje po nenarejeni pristnosti in prpprost<s*ti in v tem razpoloženju vstajajo tudi jaslice, najbolj otn^ko prepro--to znamenje božičnega ve-e-Ija.
BOŽIČNA MISEL SIROT
44Nič se bati, ljuba mati, vsako leto ogee zlati, novega pridelka da . . .
Da pšenice, rži in ajde, in koruze in prosa,
pa še drugih sto dobrot! ■
Da nam jal>olk, hrušk in
groztl ja polne koše—polne brajde. Ne pozabi nas sirot!
Nič se bati, ljuba mati, vsega da nam Bogec zlati!*'
44Vsega res, sirotki moji, v izobilju daje Bog. A enego nam noče dati, da bi bilo kraj nadlog, le ljudi nam noče dati blagih *m in dobrih rok!'* —Utva
*


GLAS NAROD A" - New Toil
Friday, December 20, 1940
Pregled tedenskih dogodkov
ROMAN :—: Spisal: FRAN GOVEKAR.
"20 ~
Tatvina dragocenih dokumentov
:i vzidi je, w.?votc in obrodi sad makar na pečini, srediivailJeln naslednika pokojnemu ]je rekol^ da -0 bilo j7 ameri- tisoč kvadratnih čevljev povr-/.a ali v kotu kleti ter >e izpostavlja nevarno-1 i, da ga,lordu _ Lothianu, angleškemu	poslaništva ukradenih Šine. Prihodnje poletje 1 x> tri-
prvi hujši prš, pov< zi slučajno kolo ali pohodi slep korak. poslaniku v Združenih drža- ve£ 70\0 važ„jh dokumentov, krat tako veiika. Naročila je
Ljubezen je ptička, ki gnezdi kjerkoli ji hoče in se ne bng«, ali ji ne uniči morda zaroda vihar ali požar; ljubezen je zrno, k kolovoza ' dtrga prv
A zop t .si je do]K>vedovaIa: "Ah, saj sem podla, neizreče- vah no propad a! Kri s t mi zbuja, sila, uspavana po žalosti v minulih mesecih, >e mi dviga iznova . . . nnoni zavržen k i! Kaj razmišljajo moji boini možgani! Sramot niea sem! Niti ne »jogledal bi me več či-ti Milan, ako bi slut H moje blojnje. . . A kaj naj storimf Vzamem Novaka? Joj mi, saj ne morem nič drugega! On hočt n>crain, kakor jih i" iuot________
ter določilo cene raznim vrstam
Kennedyjev naslednik
Naslednik Joseph a P. Ken-nedvja, ameriškega poslanika v Angliji, bo najbrž postal Norman Armour, sedanji a-meriški poslanik v Argentini. Armourovo ime je bilo baje že
predloženo angleškemu vnanje- nec A]fmlo Xoqueira, voditelj mesec 25 letal, vprihodnje jih
se i. ~ «—.__i_-	a______»	»•.-
čela prihodnji teden prenavljati stare in graditi nove naprave. Stroški »o preračunani Ameriško poslani !tvo v Ha- na 5 milijonov 210 tisoč dolar-vani na Kubi naznanja, da so jev.
v noči od 30. novembra do l.j Družba ima za 00 milijonov decembra vdrli neznanci v urad' dolarjev vojnih naročil. Do-mornariškega atašeja. Posla- zdaj je zgradila tovarna na
mu ministrstvo. Imenovanje se' kongresnega komiteja, ki pre ji bo pa mogoče zgraditi" sto. bo zavrsilo istočasno z imeno-| Jskuje protidržavno delavnost, (Zdaj zavzema tovarna 228
Cena puranov v Angliji
Ker so začeli
angleški
me-
------tudi za 2 milijona 500 tisoč do-
Princesa. Juiijana v N. Y. larjev novih strojev.
Landonova napoved
! Že d okra Ida hoče — v sužnjostf«1^ vi^ati (M?11C> Je	llandska prestolonaslednica .Tu-
»ralo že toliko. Novak — dobri. vsefvme< niinwtwtvo za prehrano Hjana Washingtona bo od-
mesa.Kdor si bo hotel za praznike privoščiti purana, bo moral poseči precej globoko v žep. Purani bodo namreč po 57 centov funt. V Ameriki so od
Kuhar zadušil ženo
K policistu Eugenu Sulliva-
in to ji ni ugajalo. Že par mesecev me je silila, naj pustim delo. Noben moj korak nobena
mojem mestu storil.
Policist je dobil v stanovanju ženo mrtvo, in je Blonio a-retiral.
Naročila za 40 rusilcev
poasahJjajoči, vztrajno zvesti mož, tvoja borni, saj ne moiem biti niti Jankova niti Milanova. Žrtvujem se za Krnico in ?vojo dobro mamo ..."
In Olga je jokala pc7.no v noč. Na klečalniku v kaplaniji pa je mo'il Rožanec. "Ti, večni Bog, ^am vidiš, kaj se godi v Jiiojem srcu. Reši me! Nt' daj, da -e izneverim svoji prNegi — izpolni moj 23 do 27 centov funt. načrt — osvobodi «i*c njene bližine! Reši me, da ostanem Tebi zvest in se mi nikoli ne bo treba sramovati greha, ki ga noeem poznati!"	1
£e davno je odbilo polnoč, ko je Rožanec še vedno ležal jia goli de-ki ter tiho ječalr 44Olga, niti ne slutiš, kako sem ne-r.ečen, ke: ti tega povedati ne smem in ne mor-cm. — Bog te razsvetli, Olga, da -prejmeš prijateljevo roko . .
Naslednjega dop ddneva je Rožanca pozval v pisarno žup- . in k. Ne'vozno je stopal' starec po sobi
"Sedite, če hočete!" je dejal, ko je prišel kaplan, laže govorim, ako takole hodim. — Nerodno je, zelo nerodno, Kar vam .lioram povedati. Od dekana scim prijel pritotžbo, zaradi vas!"
" Za rad i mene! Zakaj!"
"Ne zamerite — -aj me poznate, toda dolžnost je dolžnost. Saj rom doslej molfr.l, <lasi sem slišal sam tu in tam opazke — zdaj pa ne smem več molčati."
"Prc.si.ni. qovo.ite vendar, gospod župnik!" "Zaradi učit.iljice Tratarjeve. — Shajate se ž njo — iz-prehajate se javno ž njo. Menda hodite celo k nji. Bog! Ljudje se pohujšujejo, šepetajo, klevetajo. Ti
Mlati i ste že zelo, baba je hudič — po>ctbno če je lepa---"
"Nič ne vem, gospod župnik! Gospodična Tratarjeva, Oiga Tiatarjeva mi je v šoli tovarišica, prijateljica in jaz sem ji prijatelj, prav nič yeč!"
44Oh, oh! Saj to ni mogoče!" je zastokal župnik. "Ne-tiiogoče je prijateljstvo med mlado žensko in mladim moškim."
rf'Je mogoče, g<*spod župnik, in upam, da se to prijateljstvo ohrani do naše smrti." "Kako mislite?"
"M .j .najboljši prijatelj in Šolski tovariš, imovit posestnik na Ooričanah, Ivan Novak že do go ljubi gospodično Tra-tarjevo. Včeraj pa jo je »vpričo mene <nubil. Ni še pritrdila. S svoje atrai i ,pa storim vse, da se ta zakon sklene čim prej. — To blagovolite spoiočiti veleča^titemu gospodu dekanu. Za tukajšnje opravijivce ir. klev^tnike se ne brigam; pometajo naj pred lastnimi pragi."
1441)a, da, vedel sem, da vam delajo krivico. Vaše pojasnilo itu* zato zelo veseli! Takoj čestitam gospodični učiteljici.
4'Ne, prosim, še ne. Naj cetan™ novica med nami dotlej, da se gospodična odloči in da določimo dan poroke. Vame zaupajte, go pod župnik, kakor ste doslej."
Nevoljen je odšel Rožanec v svoje stanovanje, župnik pa i" takoj napisal listek gospodični Magdi: "Zelo ste se zmotili. Gospodično Olgo Tratarjevo snubi Rožančev prijatelj, posestnik Novak na Gorieanali in 1k) v kratkem poroka.'' Tn listek je po cerkveniku po-lal Magdi v šolo. Tako se je zgodilo, da sta Olgo v velikem šolskem premoru presenetili učiteljici tovarišiei Magda in Manica s skupno, zelo hrupno in vsiljivo čestitko:
"V-o siečo ti želim! Novak je bogat mož! Oh, kakšno terno si zadea! — Pa kdaj bo poroka? Tukaj ali na Go-ričanah? — Kam pojdeš na svatbeno potovanje? V Italijo? Ah, Benetke! Ali pa na Dunaj! V Monakovo! — Jaz bi šla preko Švice v Pariz. Ah, Pariz in skok v London! Ali pa v Kairo. Alelwandnjo, Giie k piraiHidam na kam lah, gledat Tutenkamenovo grolmico. Izvrstno!"
Olga je strmela Odkpd vu* ta? Vendar jima tega ni pravil Rožanec! Ali da bi re bil komu pobahal Novak t Nasmehnila se .e in prekinila njuno blebetanje: 44Prezgodaj! Še mnogo prezgodaj! Poročiti ee n-i, kakor odpehati se z avtom na izprehod. Stvar j? resna, premisleka vredna . . . Morda, nrorda ne. — Kadar bom nevesta, vanfa gotovo pošljem obvesti o Dotlej pa, prosimi, rajši o tem ne govorita!"
V zadiegi eta odšil'. ,in kar v glavo jima ni šlo, kaj po-menja Olgino govorjenje; župnik piše, da je Novak Olgo že >m*bil in da bo v kratkem poroka. OVga pa se dela, kakor da ni še nič gotovega.
"Ej, hinavka je! Nalašč »^e dela, kakor da si šele premišlja. Kajpalc, taka kra-otica — Novak je vendarle čisto navadi n kmet — ona pa lahko pričakuje kakšnega graščaka, milijonarja ali !>ogvekoga!" se je togoti'la Magda.
Manica je otožno molčala; ravnate j Tribnik ji že nekaj tednov ni bi! zvest. V Ljubljani se je seznanil z barsko har-f">nistko. črnooko, tenkostaso in tenkonogo Pofljakinjo, ter t e
vozaril tja skoro vtsak dan . . .
» * ♦
Kozarec je sklenil, da takoj govori z Olgo. ,Toda kako naj pride k nji? V učiteljski zbornici mu je bil pomenek ž njo nemožen, na ce«to v Sračje ni mjaral iti več, i ne izzval nove'klevete, k sebi na stanovanje je ni mogel ali da (bi sel k nji zopet na d<mi, je bilo takisto nerodno.
Tekoči teden bo obiskala predsednika Roosevelta in njegovo ženo v Washingtonii ho-! Bivši governer države Kansas in sv o je časni republikanski predsedniški kandidat Alf M. potovala v New York in na- Landon, je bil te dni v AVash-kupila božične darove. Spre- ingtomi, kjer je baje iz povsem mljala jo bosta holandski a<l-'zanesljivega vira zvedel, da bo miral van Steenwyck in njego- -Hitler vprizortl sredi februar-va žena. 22. decembra se bo ja napad na Angijo. vrnila v Kanado.	j	---
Nov urad v vojnem departmentu
Krvave volitve v Argentini
Tekom volilnih izgredov v nu, ki je vršil službo na Lex- argentinski provinci Santa Fe v časih narodne stiske ime-ington Ave., v New Yorku, je'je bila ena oseba usmrčena, tri novati državnega podtajnika v
Predsednik Roosevelt je podpisal predlogo, ki ga poobla-
v o j n em de pa rt n i en t u. Uradniki v Beli hiši nimajo
htcwpil 481etni Kari Bloni in mu pa ranjene.
Ravnokar sem zadu-| V mestecu Maria Teresa so <tjaz bil mojo ženo. Na poti proti do- se završili med člani opozicij- 'nobenega pojma, komu namenili mu je pripovedoval:	|ske stranke in policisti krva- [rava poveriti to službo.
— Moja žena ni bila taka kot vi spopadi. Obe strani sta se	— — —
so druge ženske. Nenehoma je .posluževali revolverjev. Ne- Qoebbels hvali godrnjala. Po poklicu sem ku- katera poročila pravijo, da so	>« i | vce
bar, pa nisem vršil drugo delo, (l ile usnirčene tri osebe.
Kongresni odbor pregleduje tribuno, ki se dviguje pred kon grešno zbornico za tretjo inauguracijo predsednika F. J>. Roosevelta.
Ujete mule ne ubogajo
Grški poveljniki so naročili svojim vojakom, da naj ujete mule, ki so jib bežeči Lahi pustili za seboj, rajše vstrele, kot I a bi se ukvarjali ž njimi, ker so bile učene ubogati na povelja
Delavcem v Blolim & Voss
v italjanskem jeziku. Mule so o-stale po cestah ii |»oljlii v debelem snegu.
prid. Od tega cilja je ne more i fi-rlira Pa kar pred menoj. Dobro — sem si mislil, reke! ]>a nič. Ne-bojim se te ne, bom ]>a
nič na svetu odvrniti.
V	Rosario se je poslužila policija proti demnostrantom ladjedelnici v Hamburgu je re-
lin skill bomb. Drobec 1101111)6 jkel nemški propagandni niini-moja beseda ji ni Taila po vo-|je nevarno poškodoval bivšega [ster dr. Paul Joseph Goebbels: Moj lji. Naposled sem storil, kar poslanca Joe Susana. Dva no-j— Nemčija bo napela vse, da •isto! sem moral storiti in bi vsak na voizvoljena poslanca sta bilajizvojuje sedanjo vojno v svoj
istotako poškodovana.
O izgredih poročajo iz najmanj desetih mest.
Poraženi kandidati pravijo, da je stranka, ki je bila in o-stala na krmilu, slepa rila pri »'olitvah.
. _ __	. Če so ti očitki resnični, se
Mornariški tajnik Knox je bmlo vrSile 11QVe volitve.
dal raznim ladjedelnicam naro-
Nesreča v majni
V	premogovniku Raleigh Coal & Coke Company so eksplodirali plini. Dvanajst pre-mogarjev je bilo na mestu u- ^g kaznencev
čila za 40 nadaljnih rusilcev, ki bodo veljali nad 235 milijonov dolarjev. Za razširjenje in opremi jen je ladjedelnic bo potrošenih osem milijonov dolarjev.
Rušilce bodo začeli graditi smrčenih, precejšnje število je takoj po novem letu. Da bo de-pa tako obžganih, da je le ma- paroliranin lo olajšano in pospešeno, bodo skoro vsi enake oblike.
ŠpCjonka obsojena na smrt
V Londonu je bila zaradi ve-leizdaje obs'ojena na smrt 45 letna Dorothy Albert Kieboom.
Procesirana je bila v družbi dveh drugih moških, ki sta bila zločina obsojena in usmrčena sta bila takoj nato, dne 10. decembra.
perkmanjdeljc. (»n je šel na-j prej, jaz za njim. In poti j sva obstala tako, kakt r bi se bila] zmenila.
(Da — ravno tam, kjer smol tiste dni p:ed štrajkom \>e j»o-j trebno ureknili in se je ]>otlej tako žalostno končalo. Stala j va. Ti-te njegove oči, pri nn - i stale 1K) cestah in potih ter na -jj ?i\un duši, da si jih videl!
Majhne, toda strupen.';' r» bih' in vame jih je zasajal in jaz -i nisem vedel kaj, htrasna «itni-jenost se mr je lotila — sam nisem vede', kaj je bilt» petem z menoj. Vem 1", da sem -e zgrudil ob bok in zaspal. Kam ;e bil Šel ta hudič ne vein, da se je šele začelo najhujše z menoj. Sanjal sem grozne stvari. T brala rva jo potem po nekem kontaj pn lnxlnem, rovu, on pred menoj, jaz pa za njimv i-Taz sem se plazil ]k> trebuhu.
SlHT NA SVETI VEČER
(Nadaljevanje s 3. struni.)
za t/ 'boj Ft opal, čeprav me je pri srcu le nekaj grelo. Kar tiščalo me j<'. Obhodil sem d«-l
etaže, fkrura še vetlno preti me-1	,	,
1	j po vseh stmh. ves krvav m
brey. -vetilke. lačen in žejen, on
Mussdlini mora pomagati
Vkratkem se bosta 'Mussolini in Hitler ponovno sestala na Brcnnerju. Hitler je sklenil
lo upanja, da bi okrevali. VI Parolno sodišče države New premogovniku je običajno za- Jersey je paroliralo 38 kaznen-poslenih 70 premogarjev. |eev, med njimi štiri, ki so bili
Zvezni rudniški urad poroča, obsojeni zaradi umora, da je bilo letošnje leto eno naj-j Sodišču je bilo predloženih usodnejših za premogovno in- vsega skupaj 445 prošenj. Po-dustrijo, kar se tiče katastrof,leg drugih je bila zavrnjena in število smrtno ponesrečenih jtudi prošnja 181etne Virginije Pri prejšnji katastrofah v d'Amore, katera je bila obso-
pornagati svojemu tovarišu, jtem letu je izgubilo življenje jena na petnajst let ječe, ker je
kajti Nemčija nikakor ne more 267 premogarjev.
tako dolgo čakati, da bi bila |	---
Italija popolnoma poražena. -Republic Aviation bo
Ce bo pomagal Hitler Mus- vežala svoje naprave soliniju z vojaštvom ali pa sa-'*^	r
mo z letali, se zaenkrat še ne Republic Aviation Corpora-
usmrtila svojo pet tednov staro hčerko, trupelce pa pustila v shrambi na neki postaji.
Njeni zagovorniki so tekom jjproces-a zatrjevali, da je sto-irila svoje grozno dejanje v du-
ve.
tion v Farmindale, L. I., bo za-;ševni zmedenosti.
noj. Kakor da me vodi. nt,be ne ti ne črhne, jaz p.-i tutli n . Pa re«, on pred menoj, jaz pa za njim in lej ga šm nta, kakor tla bi bil včeraj po-tal rudar in še ne l»i zinil hoditi sam v ianti. Tnko natančno me vodi. Neka.' mi je *eklo. da «ra pobaram, kdo tla je in kaj i-če tod. /e s m r.blajnal celo etažo z njim. ]>a -e nisva v pregt»vorila. le tu in tam sva obstala in povohala če kaj smrdi po ognju, in naza-rensko nezanp jivo pva ^i iznlejala le pogletle. Vračal «em «e in sem meni', tamle ne-
r-a lepo pokonci, tako majčken 1 je bil šment in na hrbtu j? nosil košček jetlač, v eni roki j hariglo vina. v druiri pa svojo zeleno leščoibo. Tn me je vn-tlil, vmlii in prediral z očmi, obsipaval me s kletvicama in l venomer me j - doklicaval: T -čakar, boš iz vrča? Pa kako ti ;e govoril! Še tlanes no-iui h v opominu tiste njegovo dokli- ' ee. ki jih je kar prelival:
iSevetla sem se spomnil na naš štrajk. Sai veš. — Kako S" je petem izteklo, ne vem. za-
kie, ki t sem te debil. bo- tudi ........
. Jstonj si nnki icujem v spomin.
šel od mene. Kaj se! Naprej me je vodil, v čisto neznan" i mer, tia v neki zapuščen rov. ki je včasih sln/il. saj veš. za glavni izvoz in ki je selaj porušen. Tjakaj je stopical ta nnf'klemane^ in mene je vleklo 7a njim. Na Bašeljna sem se bil spomnil, češ. da i«vn dva bi ve kar koli opravi a ž njim. to-da že tisti trenutek mie je obšla misol. če ni ta prikazen sam
MODERNO OROŽJE AMERIŠKE VOJSKE
odujlia )
ali so Inle to sanje, totla ena sama stvar mi še dancF stoji pred rčmi. Pokojni Knntnžar, saj si ira poznal, oni. ki je bil zaradi štr«;ka v kelii, tega se spominjam, da me je pozneje enkrat, ko smo po strajku prijeli za delo, zabrusil v obraz: <4Bo3 ž1** še vMel hndiea." Tn rcs, sem ga vide', čeprav nken- ] da le ni bil hudič, ampak perk ( mandeljc je pa bil. Tega Kan-tužarja se spominjam in čeprav ne verjamem mnoiro v strahove. ali tistega Šihta na sveti v.fčer ne brm nikoli pozabil.
Tole mi je nekoč pripovetlo-val T^čakar. jaz. fante, te opo-nViniam na to. da so perkman-dcljei. da živi to jn =e po potreibi rmlarVm prikažejo in ga ali isimažei'*. če nun preti nevarnost, ali pa namaže jo, o- je kdo kaj zlega svojcmli bližnjemu »toril.
, iTVrkmandeliei c0 dobri ali duhovi. Dobri za dobre ljudi in noštetokrat rešitelji v ne-vnmosti. z obni za hudobne in nmčifo^ji. čepo se lodajlcoli pre-«rr"ši1 zeper bliy.n iega."
Deti me je modro pogledal, pljunil in utihnil.
Fr. Kožar.
Dvomotorni aeroplani ameriške vojske lete nizko nad lahkimi tanki in vojaškimi truki tekom manevrov v bližini Fort 4 _ • Beninga v Georgiji. — Ameriška armada je sedaj ^koro popolnoma motorizirana; sama še v Texasu in Arizoni so v rabi konjeniški	"
iit
ADVF.R4 IS E n,
'VrS

■ .'J. v-
-
__
_