M MP PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K, DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. STEV. (No.) 123. Velik kat dan na Eveleth-u, Minn. CHICAGO, ILL., SREDA, 6 AVGUSTA — WEDNESDAY, AUGUST, 6, 1924. LETNIK XXXIII. (Izvirno). (Dalje.) RAZNE YESTI. — Baltimore. — Guverner C. Ritchie, da si nasprotuje načrtu mobiliziranju civilistov za "Defense Day," je izjavil, da bo storil svojo dolžnost ter sodeloval pri mobilizira- 12. septembra. — Pariz. — Ker se vprašanja na zavezniški konferenci v Londonu rešuje povolj-no, je začel francoski frank rasti in če bo šlo vse tako za- Nato je godba zaigrala a- jim čestital k prireditvi takoj meriško himno "The Star lepega shoda. Govoril je v, Spangled Banner," katero je anglekem jeziku. Pohvalil je nju vojaške moči v državi dne občinstvo stoje poslušalo.; tudi delovanje naše podpor-Predsednik shoda je nato ne organizacije K. S. K. J. in predstavil občinstvu mestne- je dejal, da namerava v krat-ga župana Mr. Essinga, ki je, kem tudi sam stopiti pod nje-nastopil tudi burno pozdrav-j no okrilje. Temu so zboroval-ljen. Mestni župan je čestital ci živahno ploskali. Slovencem na tako krasni pri-j Nato je nastopil mladinski ! narastel za 10 reditvi kat. shoda. Tudi on je pevski zbor in je zapel lepo! do 20 odstotkov, omenjal zasluge našega naro-! angleško pesem "Eveleth." T .Cornl"g' VN; Y* — Pe/ da in povedal je, da ga veseli Takoj za njim pa je nastopil \osel? Je *ašlo žalostno smrt, moški pevski zbor, ki je zapel !ko Je .Y katerem so lepo slovansko himno: "Hej sf V0Zlh z?rkml z °zke ce: Slovani!" I s*e eno zapadno od . , , Knoxville, Pa. in padel 20 Za njim je spregovoril par. ^ g,0b°k0 ™ ŽeleZniŠk° besedi tudi mestni sodnik Mr.1 krasno petje. Mulaney. On je povedal, da' „ , . . Hanps /p mesto odnrto vsemi Predstavitelj je nato pozi 3 val k besedi John Jeriča OČETJE OKRAJA CALDWELL HOČEJO SMRTNO KAZEN ZA MORILCE ROBERT FRANKSA. Iz Jugoslavije. biti župan takega finega ljud stva, kakor so evelethski Slovenci, ki so delavni za splošni napredek na vseh poljih. Glavni zagovornik Darrow pravi, da ljudsko mnenje ni na mestu. Sodnik Caver ly dobiva grozilna pisma. Mr. Franks, oče umorjenega dečka je dobil pismo, katero vsebuje 50 podpisov očetov okraja Caldwell, ki pravijo LIBERALNE TRDNJAVE PADAJO. — ČASTEN IZID OBČINSKIH VOLITEV ZA SLOVENCE NA KOROŠKEM. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. da se mora zahtevati pravi- ?ike. — v občini Črešnjevec iz Slovencem in da je mestni ključ zagnal v jezero. Oba, tako župan kot sodnik sta žela za svoje govore živahno o-dobravanje. Sedaj je pa prišel na dnevni red najzanimivejši del te ga shoda. Na oder je pripe ljal predstavitelj malega 8 letnega dečha Edward Shu-kleta sinčka Mr. in Mrs. M Shnkleta nadzornika K. S. K J. in malo 9-letno deklico He-j poseta. Tudi pri nas v Chica leno Preglet hčerka Mr. in! & smo imeli tak shod, ki je Mrs. Pregletove družine iz rodil krasne vspehe, zato ni progo. Bili so na mestu mrtvi. — Los Angeles. — Melvin C. Nelson, kateri se imenuje "svetovni chompion burglar" Chicage, ki je v svojem govo- ima na vesti 1,500 vlomov. Za ru izvajal: "Preč. gg. duhovniki, brat je in sestre l "Predvsem Vam dragi min nesotčanje izročam iskrene pozdrave chicaških Sloven cev, izmed katerih bi jih mno go iz srca rado posetilo ta veličasten shod, a daljava je, ki jih je zadržala od tega ca, tako, da bodo morilci njegovega sina obešeni. Obenem tudi izrekajo sožalje nad nesrečno smrtjo — sina. Clarence Darrow, se je močno razkoračil in stresel svojo jezo nad publiko, katero Velika dolina. — Pri občin-1 ževalci je nastal radi ljubo-skih volitvah je dobila SLS.I sumnosti spor in izdali so e-15. odbornikov, mešana 5 in! den drugega policiji, ki je se-JDS. 5 odbornikov. Občina je daj zaznala za lepo število tatvin, izvršenih tudi že v letih 1917. in 1918. No, tudi lepa Zorka je morala v zapor. Ko je sedela na zatožni klopi je bila vsa v Židi in veselega lica. Kljub temu, da je v zaporu, se ji dobro godi. V njo se je zaljubil neki musliman in ji pošilja dnevno najfinejšo hrano v sodne zapore. In Zorka bo imela, ko pride iz zapora, zopet novega oboževalca, ubogi mladeniči pa bodo ostali na — cedilu. bila vedno v liberalnih in po vojni v samostojnih rokah. Osvojitev te velike občine znaČi brezdvomno najmogočnejši napredek SLS. in vspo-redno s Krškim in Rako veliko zmago. — Semič. Pri občinskih volitvah je SLS. uničevalno potolkla vse nasprot- Gilberta. Oba sta deklamirala o narodni noši sledeči kuplet. Narodna noša. ONA: Jaz sem slovenska deklica, slovenskih starišev hčerkica ON: Jaz tudi vaše sem krvi od pet do glave, do lasi. ONA: Da, da! Slovenca sva oba. kot najin ded in babica, (smejoče) : A kaj, da pogledujete tako prečudno nas ljudje? ON: je zmagala tudi SLS. Dobila je 5 odbornikov, obe nasprotni listi pa samo štiri. — Tre-belno. Pri občinskih volitvah je lista SLS. dobila 138 glasov in deset odbornikov. Kmetska zveza 19 glasov in dva odbornika. Neodvisna »obdolžuje, da zato zahteva'--- ------------------— f Z ' smrtno kazen za morilce, ker| gospodarska stranka 164 gla-~ iT, ." so sinovi bogatašev. Mr. Dar-] sov in 12 odbornikov in SKS. row pravi, da ne mara nič! 18 2lasov in 1 odbornika. Iz-drugega, kakor to, kar bi se' ld v teJ* občini J*e kričeč zgled, — Atene, Grško. — Od tukaj prihaja poročilo datirano 2. t. m., da je Bulgarija poklicala pod orožje 4,000 mož, s katerimi hoče vstrahovati ko- dalo drugim dečkom na njih mestu; s tem misli, da bi se mitaše, ki so vprizorili že več ^oštevalo to, da sta še mla-vpadov na Grško. | da m duševno bol an a. Sodnik Caverly je izjavil, I £ [*x * r ker to so v bližini Texmelucan v drža- menda ne boste čudili aWže četrti dvo^ki- SedaJ imai° V1 Puebl°- Morilci niso znani, sem si jaz to Vašo državo' pet otrok' ki so sP°d tri leta Pa Se sP,ošno sodi' da stari. j bila žrtev kmetov, kateri so — Logansport, Ind. —nahujskani od agentov, so- Charles Willard, star 13 let,' vražnikov inozemcev. j je ujel ribo. Ker je pa bil de- John Strauss, Nemec, kate-j " ček premalo močan ^a 12 ri je vodja haciende umorje-,Most med funtov težko ribo, ga je le ta-1 ne Mrs. Evans, je bil ob na- predstavljal kot tako, v kate ri je treba vedno nositi kuč mo čez ušesa in na svojih ple-čah težko suknjo. — Toda kako veliko razočaranje. Mesto ledu in snega sem našel! tudi*Dri* Vas^lene* kra«?np "nn'I v globoko vodo, od padu poleg, kateri je zado-j . Na eni svojih zadnjih sej krajine, obdane z istim cvet- koder 80 nj5ga in ribo) tam bil od napadalcev tudi težke, Je ministrski svet rešil vpra- mostu iem kakor ip n^r^v^ se nahajajoči ribiči rešili. ! poškodbe, oropali so ga tudi.šanJe glede zgraditve jem, KaKor je narava okrasi- _ New York __ Nedeljgkal za 2.000 pesov. j za promet z vozovi med Ze- Zvezne čete so se takoj na- Pun?m in.Beogradom, ki je potile da izslede zločince. Ta lzredne važnosti za ves Srem. vročina je privabila na Coney Island pol milijona ljudi, ka- la južne kraje. Zato se Vaš čislani rojak Mr. Shukle prav nič ne laže, ko trdi in po sve- , .. . tu oglaša Minnesoto za sever- ten so ostah do pozne noc1' no Florido! Rojaki! Narava pa ni s zelenjem in cvetjem okrasila sa mo prirodo Vaše države, am — Moskva, Rusija. — A merikanski in drugi časniški poročevalci, so si v Moskvi o-gledali truplo Lenina, katero umor ima pa popolnoma drugo ozadje. Mrs. Evans je lastnica velikega posestva, kate- tudi ji odgnali več glav živine. Meksikanska vlada se ho- ~ t j tt • i* Počiva na'rdečem svilenem pak med Vami poganja tudi j mrtvaškem odru, ki se nahaja leoT en-a?v s steklom pokriti rakvi' ka" če Polastiti njenega posestva, lepše — ka^sko ^enje m f tera je zapečatena. Vsi, ki so za kar ji ponuja tudi svoto! katera je pa veliko premaj- Blaznež. V Vukovarju na Hrvatskem rega so pa deloma že razkošje nenadoma zblaznel vpoko-sale meksikanske čete, kakor župnik na Igu. Rojen je bil 15. dec. 1869., v mašnika posvečen dne 9. julija 1893. N. v m, počiva. V Bitolju je umrl katoliški župnik in supirior lazaristov vlč. g. Dionizij Bergerot. Zadela ga je srčna kap. N. v m. počiva. Odličen gost Gorenjske. — Zadnji čas se je mudil v Bohinju kot gost lepe Gorenjske zagrebški nadškof Dr. Bauer. Stanoval je v hotelu sv. Duh, ob svojemu odhodu je izrazil svoje veliko zadovoljstvo s postrežbo in z lepimi dnevi sploh, ki jih je preživel v Bohinju. Letošnji novomašniki. — (Dalje na 4. strani.) DENARNE POŠIUATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO* AVSTRIJO, ITD. Naša ba-nka ima svoje lastne zveze a pošto in zanesljivimi bankami r starem kraju in naše po^iljatve so dostavljene prejemniku na dom &B na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka. ! jeni finančni tajnik Miroslavi Na5e ,cene za pošiljke v dinarjih a podarskega društva za Slovence na Koroškem. Iz odbo-rovih poročil posnemamo: Izid zadnjih občinskih volitev jej bil za Slovence časten. Dobili so 10.252 glasov. Dočim so imeli prej 7 svojih županov, jih imajo sedaj 15. Občine med Dravo in Vrbskim jezerom so pokazale velik prirastek glasov. Nazadovale so samo dve občine. Upoštevati je treba, da so šli Slovenci v volilni boj malone brez sredstev, dočim so druge stranke razpolagale z bogatimi sredstvi. -o- Zemunom in Beogradom. -O- cvetje. Kaj je današnji shod?J poznali Lenina živega, pravi-- Mar m pomlad ko oziv-; j da je tako umetno ^ ja solnce tudi katoliško cvet- njen, da ni popolnoma, nobe-je tudi v Vaših srcih? Res- ne razlike videti na .emu se_ f™* rx daj, ali pa ko je bil živ. Ma IT L Rastni shod zilci so vi umetnikif ker so ki ste ga priredili, da nase ge celo smehljaj 2nali' napra. rojake po železnem okrožju viti na mrtvo JlicJe Lenina p Minnesote katoliško prebudi. __ Xopekaj Kang „ Sedem (Dalje sledi.) i bank v državi Kansas, ki so -o--j prenehale s poslovanjem, je — Chicago. — V nedeljo - zopet odprtih. Mr. Peterson dne 3. t. m. sta bila dva smrt-j kateri je komisar državnih na slučaja vsled avtomobil j bank, je izjavil, da je to vs-skih nezgod, kar je pomaknilo; led povišanja cene žitu, kar kazalec mrtvih vsled avto-j omogoča farmarjem do bolj-mobilskih nesreč od januar- šega stanja in bo tudi banke j a na 369. i postavilo na trdna tla. hna za to veleposestvo. -o-- — Berlin. — Državni tajnik Hughes, je bil v Nemčiji prav po kraljevsko sprejet. Napravili so mu tudi pojedino — a malo je slutil, da je tudi njegova glava v nevarnosti, ker prišli so na sled zaroti, da bi bil zavratno napaden, tako, da je Potak. Navalil je z nožem na hišne prebivalce in je ogrožal življenje različnim osebam. Z največjo težavo so ga zvezali in odpeljali v umobolnico v Stenje vac pri Zagrebu. -o- lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din.........$ 6,60 1.000 — Din. ........$ 12-85 2.500 — Din.........$ 32.00 5.000 — Din.........$ 63.50 10.000 — Din. _________ $126.00 100 — Lir ........ $ 5.00 200 — Lir ........ $ 9.65 500 — Lir ........ $ 23.25 1.000 — Lir ........ $ 45.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. i od 16. do 20. let. Čemu so prišli na zatožno klop? Vsi mla-policija z jdi zaposljeni večinoma po tr-največjo pozornostjo pazila govinah so dvorili lepi devoj-za njegovo varstvo. Mr. Hug- j ki Zorki Simič. In so tekmova-hes, je imel dolg pogovor s j li eden z drugim, kdo ji pri-predsednikom Ebertom, glede , nese lepša in večja darilca. In razvijanja londonske konfe-jZorka je vse hvaležno spreje-rence. 'mala .Toda med njenimi obo- Zanimiva. razprava. Pred sarajevskem sodiščem se je pričela zanimiva razpra-i na<*-'2,ooo Lir poseben popust. va proti skupini mladeničev, ,se "na /en?ria ^tok* j , ,. menja, dostikrat docela »epncakovt ki jih je kar sedem, v starosti n0, je 0bsolutn0 nemogoče določa cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kaiejo po cenah onejapa dne, ko nk sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠT* KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANK* ZAKRAJŠEK & CEŠAREK TO—Wh AVE-, NEW YORK, CITY • . . Bai:';. - ' . .. . . - ■ Š 'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN -'EDINOST/' Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Queue. DL Telephone: Canal 0098. izvedel v slučaju svoje načrte, je še veliko vprašanje. Četrti november bo kmalu tukaj, ki bo pokazal, s katero stranko bo na ta dan narod simpatiziral. Vse tri stranke so sigurne zmage. Volilni dan bo pa pokazal, katera bo zmagala in v bodoče vladala. —n. _Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate*: on np©licati<*n. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ..............$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00" Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leti/ -.S4^751jj Za Chicago, Kanado in Evropo -a poi Ifta ..... ti 5c SUBSCRIPTION: For United States per year .................$4-0° For United States per half year ..............$200 For Chicago. Canada and Europe p<*r year , . $4-75. ___2_ For Chicago. Canada and Rnropr f>t ■>'2.*ol "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at4 ChicaRO, Illinois, under the Act of March 3, 1879." j McDonald - Herriot - La Follette. ; Mac Donaldova vlada že precej časa vlada v An-1 gliji. V Franciji vlada Herriot in Ameriki se obeta La j Follette. Prva sta vspela in vprašanje je, ako bo tudi La Follette. MacDonald in Herriot se zavzemata za revnejši sloj. vsaj tako se piše o njih. Mac Donald je j jako izboren delavski voditelj in izboren državnik, to potrjuje njegova vlada, katero spretno vodi. Herriot je bolj radikalen in je tudi vodja radikalnega bloka v! Fi •anciji. Vendar prišel je na krmilo radi tega, ker im-1 perialistična Poincaretova vlada ni mogla sodelovati z delavsko Mac Donaldovo vlado v Angliji. Položaj se sicer v nobeni izmed imenovanih držav ni mnogo iz-premenil, vendar toliko se je, da imate obe države vlado skoro enega in istega duha. Ali bo ta duh progresivizma objel tudi Ameriko? Nič čudnega ne bo, če jo bo. Sedanja kapitalistična republikanska vlada jo je grozno zavozila. Oljna afera še ni pozabljena in ne drugi slučaji, ki stari stranki ne dajejo prevelikih kreditov. Obenem pa dela vidno reklamo za La Folletteja celo ono časopisje, ki je pod vplivom oficielne Anglije. Zakaj? MacDonald je na krmilu in tako ukazuje. In delavska vlada v Angliji ima vpliv na ameriško javnost. Ima vpliv ne samo na oni del javnosti, ki jo reprezentira delovno ljudstvo, pač pa tudi na druge, ker vidijo, da MacDonald dobro vlada v Angliji. Ako se bo La Follette zavzemal za iste zmerne načela, kakor Mac Donald, tedaj bi bil Ameriki La Follette jako potreben, zakaj ničesar ne potrebuj emo v Ameriki bolj, kakor da se vladajočim kapi-j listom nekoliko moči vzame, ker imajo vse sloje preveč| zasužnjene. Kapitalisti, ki so organizirani v razne trii-j ste, monopolizirajo skratka vse. Industrija je odvisna! od njih milosti. Tako denarni promet in sploh vse. Kam! bo prišlo če bo šlo tako naprej. Vsak, ki vidi količkaj v bodočnost ve, da to pot Amerika ne bo dolgo hodila, zakaj preveč je vse odvisno od kapitalizma, ki državo! in ves njen razvoj uklepa v svoje verige. To vidite„ te razmere, ki jih ustvarjajo sedanji principi kapitalistov delajo največjo reklamo za La Folletteja. Narod je gospodarskega suženstva sit do1 grla. Zato si bo pomagal, morda bo pri tem stopil preveč na radikalno stran, toda to ne bo njegova krivda j pač pa onih, ki ga v take razmere pehajo. Ako v Ameriki pride do tega ,da La Follette v jeseni zmaga bo velikanska kriza neizogibna. Wall Street bo zadrgnil svojo mošnjo in gospodarske razmere se znajo za en čas zelo poslabšati. Tako vsaj slikajo bodočnost pod La Follettovim vodstvom. Vendar mogoče je tudi drugo. La Follette se ni še nikdar republi-kanizmu odpovedal. On je samo neke vrste radikalni progresivec, ki hoče v uniji vse reformirati. Kako bi lames Oliver Curwood: KAZAN. VOLČJI PES. Joiiet, III. Da se sušo še bolj upo-stavi je sklenila vlada tukajš-nega sosednega mesta Lock-port, da se ne bo izdajalo več licenc za prodajanje mehkih pijač. Dovoljeno bo voditi take gostilne samo toliko časa. dokler ne potečejo licence, ki so izdane za leto 1923-24. Potem pa se ne bo ponovilo licence nobenemu. Če se ta neumestna odredba ne bo popravila se bo marsikateremu godila krivica, ker ne bo mogel prostora po poteku licence prodati, katerega je morda sam drago plačal. — Župan McCabe je dejal pri nekem sestanku, da te vrste obrt ni zaželjena več v mestu. Po našem mestu se zadnje dni oglašajo nočni tatovi. Na 603— S. Center street so ponoči neopaženo ulomili v stanovanje Mr. Pete McKinleya in mu odnesli precej zlatnine in srebrnine. Policija je bila po izvršenem činu poklicana na lice mesta, ki pa ni dosedaj dobila še nobenega sledu o uzmovičih. — Na 1130 — N. Hickory street so poizkusili vlomiti v brivnico Aleks Mayersa, katere je pa soseda prestrašila pri drznem poizkusu. Pobegnili so tudi, ne da bi pustili kako sled. Rojaki zapirajte dobro ponoči svoja stanovanja. Zlasti pa ne držite doma denarja, da ga vam pri kakem nočnem obisku kaki nepovabljenci ne od-neso. Poročevalec. tudi dobra članica Materinega društva, ki se je redno u-deleževala društvenih sej in skupnih sv. obhajil. Da je bila rajna sosestra zelo priljubljena je pričal njen pogreb, katerega se je veliko število rojakov in prijateljic udeležilo 111 ,10 spremilo na zadnji poti. Tudi članice Materinega društva smo se skupaj zbrale in spremile rajno sestro na pokopališče sv .Jožefa, kjer počiva poleg soproga hčerke in sina. Tužno mi je bilo pri srcu, ko so spuščali počasi krsto s zemeljskimi ostanki rajne so-sestre v temno gomilo. Toda trdna vera, da se ne ločimo za vedno, ampak da se zopet enkrat snidemo m4 je tolažila. Saj križ nam sveti govori, da v raju svetem vidmo se nad zvezdami! Teki rajna sosestra kličem/ sladko spavaj v ameriški zemlji ! Sorodnikom pa izrekam iskreno sožalje! Pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam širom Amerike! Annie Koren. -o- -o- Indianapolis, Ind. Prosim, da natisnete teh par vrstic, ker le redko se o-glašam pa še tedaj same žalostne novice poročam. Ni še minilo leto dni, ko sem poročala o smrti članice Materinega društva in že zopet moram poročati slično vest o smrti druge članice A-malije Rosenstain roj. Šatm-fel leta 1864. na Rečici v Sa-vinski dolini na Sp. Štajerskem. Bivala je tukaj v nad 25. let s svojo družino in imela večletno trgovino, po smrti svojega soproga pa se je umaknila v privatno življenje. Bolehala je precej časa na o-slabenju srca in je bila vsa zdravniška pomoč zastonj Dne 15. julija je mirno v Gospodu zaspala. Tukaj zapušča hčerko in sina ter eno sestro v Milwaukee, Wis. Enega brata Frank Stamfel v starem kraju pa tudi še živeče stariše. Rajna sosestra je bila skrbna in ljubeča mati svojim otrokom, katera četudi odrastla jo bosta težko pogrešala. Bila je Chicago, 111. — Semenj, ki se vrši vsak večer na Lincoln ulici med 21st in 22nd Placem je jako povoljno obiskan. Ljudi je mnogo srečnih in veliko }i\ dobi lepe dobitke. Meni pa je to pot sreča hrbet obrnila. V soboto večer sem na vsak način hotel z gosjakom domov, pa mislite, da se mi je ta želja izpolnila. Kaj še! Enkrat bi ga bil kmalu dobil za las je manjkalo, da ni pero skočilo v rdečo zarezo, pa bil je menda škrateljc zraven in obstal je za eno zarezo pred ta pravo. Goske in gosjaki so se vsi oddahnili in za plačilo se mi je ena prav po gosje za-smejala iz kletke, češ, pa smo ti ušli. Zvečer bom šel z mojimi nikli zopet nad nje. Ne odienjam prej dokler jo ne dobim. — Mr. Frank Horvat h u-rednik Prekmurskega oddelka v našem listu bo te dni obiskal prekmurske rojake glede listov. Prekmurcom ga toplo priporočamo, da mu gredo na roke in mu pomagajo dvigniti ta oddelek vsaj na celo stran. — V soboto je nas obiskal Rev. Father J. J. Oman slovenski župnik iz Newburga Ohio med potjo v Sheboygan. Wis. kamor je šel na tamkaj-šni katoliški shod, ki se je vršil v nedeljo. Na shod je šel z njim tudi Rev. Hugo Bren provincijalni komisar Frančiškanov. Oba sta nastopila na shodu kot govornika. Cleveland-Newburgh, O. Dnevi vročine in sopare pritiskajo na vsa živa bitja. Srečni Šentklarčanje, ki imajo blizu jezero, da se lahko hladijo ob večerih. Mi newbur-žani, tega nimamo. Morda i-ma kdo še kaj hladilnega v kleti; ali teh je jako malo vročina je pa za vse. Še bolj kot vročina nas je pa poparila vest, da so naš pomožni g. župnik Rev. A. Bombach prestavljeni za župnika na faro Presv. Srca Je-, zusovega v Barberton, O. Za Vami žaluje cela fara sv. Lovrenca. Pa ker je na svetu tako, da se mora udati v voljo' višjega, Vam želimo v novem! pastirovanju veliko vspeha in' sveti božji blagoslov naj Vas spremlja. Vam rojaki v Bar-bertonu pa častitamo. Kajti boljšega duhovnika bi ne mogli dobiti. Nas pa tolaži za-; vest, da ker ni velika daljava, med Clevelandom in Barber-; tonom, se lahko kdaj vidimo.; Dasiravno smo z delom po tovarnah precej počasni, smo pa zato toliko bolj urni z delom pri novi cerkvi sv. Lovrenca. Dne 10. avgusta t. j. na dan farnega patrona bo slovesno blagoslovljenje in bo postala hiša molitve. Pri vsem se pa lahko pribije in reče: da je malo takih far v Ameriki, da bi bili rojaki tako požrtvovalni, kakor ravno tukaj. Družina Mike Muhiča je kupila novi veliki altar in družina Frank Hrvat iz Buckeye roada stranski altar, zopet drugi večno luč, pevsko društvo Slovenija or-, glje itd. Ako bi hotel vse da-j rovalce, kateri so darovali ve- 1 čje svote tu navesti bi to vzelo preveč prostora. Želimo, da se vsa slovenska javnost na dan 10. avgusta zbere tukaj med nami. Pa tudi Vas g. urednik prijazno vabimo na naše žegnanje, ker bo dan, kakoršnih se malo u-čaka. Pozdrav vsem čitateljem lista Amer. Slov. in Edinosti. Jakob Resnik. MM -o- Delegati iz Nemčije na zavez niški konferenci v Londonu. Berlin. 4. avgusta. — V London so dospeli nemški de-legatje, katerih je petnajst. Vodje teh delegatov so: Kan-celar Marx, zunanji minister Stresemann in finančni minister Luther. Nemci so s presenečenjem sprejeli vabilo za na konferenco, kakor tudi so se začudili, kako naj že v pondeljek t. j. 4. avgusta dospe v London, ki je vendar 24 ur oddaljen od Berlina, vabilo so pa dobili komaj isti dan. — Teh gosp. Nemcev program seveda je: dobiti kar mogoče najboljše pogoje. Najvažnejša točka Nemčije bo — izpraznitev ruhrskega ozemlja po Francozih. Na temu stališču bodo vstrajali in se borili na konferenci tako dolgo, da dosežejo, da se tc zgodi, nakar bodo tudi Nemci storili dolžnosti kar se tiče njih obligacij. Nenadoma je volk poskusil svoj prvi napad in Kazan se je ravno še umaknil. Čeljusti volka sta se zaprle druga ob drugo z jeklenim tleskom in Kazan je to porabil za svoj napad. Rob njegovih zob se je dotaknil boka njegovega nasprotnika. Nato sta se pa o-be živali vrteli v krogu, druga poleg druge. Njiju oči so še bolj žarele, ustnice so se jima nagubale in dvignile. Sedaj je bil Kazan na vrsti, da poskusi svoj napad s smrtnim udarcem na grlo. Toda tudi njemu se za las ni posrečilo in znova sta se yrtela v krogu. Kri je tekla curkoma iz ranjenega boka velikega volka in rdečila sneg. Naenkrat pa se je Kazan pustil pasti na tla z napol zaprtimi očmi, to je bila stara zvijača, katere se je bil naučil v svoji mladosti. Veliki volk je za: čuden tudi prenehal in se vrtel okoli njega. Kazan, ki je opazoval, je porabil trenutek, da je bilo sovražnikovo grlo v njegovi neposredni bližini in napravil znova poskus u-grizniti. Toda tudi to pot so njegove čeljusti zastonj udarile. Spreten kot mačka se je volk zavrtel okoli samega sebe. Tedaj se je pa začelo pravo klanje. Obe živali sta se naskočili v divjem naskoku, prsa ob prsa. Kazanov namen je bil vedno, zagrabiti za gol-tanec in spet\ie to poskusil. Pa tudi to pot sHmo za las ni zadel in ko je imeNglavo sklonjeno, ga je volk z&grabil za tilnik. Napad je bil strašenin Ka-zana je bilo kar groza. Začutil je tudi močno bolečino. Vendar se mu je posrečilo potegniti glavo velikega volka naprej in v tem trenutku je pograbil tesno ob telesu eno njegovih prednjih šap. Kost šape je zahreščala v njegovih čeljustih, ki so trdno držale meso in dlako šape, in krog volkov je postal še bolj pozoren. Konec se je bližal. Kdo obeh bojevnikov bo prvi izpustil in se zvalil na sneg, da ga požrejo? Kazan je zbral vse svoje! moči v brezupnem napadu in se otresel s silnim sunkom j klešč čeljusti svojega nasprot-j nika. Takoj ko je bil prost,( se je zagnal proti velikemu volku, ki z zlomljeno šapo ni j mogel več stati v ravnotežju.' Kazan se_ je zagnal nanj od. strani in ga sunil v sredo boka. Žival se je prevrnila, padla na hrbet in tolpa je takoj začela trgati svojega bivšega poglavarja, ki je bil brez moči in oblasti. Kazan je pustil tulečo tro-po z okrvavljenimi čeljustmi, ki je požirala premaganega in se umaknil v stran, ves za-sopljen in v prav slabem sta nju. Čutil se je silno slabega in bil je še ves smeden. Čutil je potrebo vleči se v sneg. Toda atavistični in jas- ni nagon samoohrambe mu je j dejal, da ne sme tega storiti, j Ko je bil tu, je zapazil mla-! do sivo volkuljo, gibčno in vitko, ki se mu je bližala, j Slednjič se je vlegla ponižno predenj, nato pa živahno dvignila in duhala njegove rane. Bila je lepa, krasno zrašče- ' na žival. A Kazan se ni bri-| gal zanjo. Bil je preveč zapos-ljen z opazovanjem, kako je izginjal stari poveljnik, katerega kosti so hreščale, kot so hreščale karibujeve, in katerega meso in koža so se trgali v koščke. Ponos je vstajal v njem, ki mu je dejal, da je odslej naprej vreden svojih novih bratov, katerim se je bil pridružil. Kadar bo od sedaj naprej zatulil k luni in zvezdam v veliki Beli pustinji, mu bodo temni lovci z naglimi nogami odgovorili in bodo prihiteli! Ko so se mu bile moči malo vrnile, je vrgel še en pogled na gostečo se tropo in zginil v bližnjem smrečju. Odgovor Petru Zgagi: Ponižni Peterček: — Njega Veličanstvo, katerega ste vi tako visoko počastili v neki zadnji številki vaše kolobu-cije se je srečalo na poti z va* šim odprtim pismom, in je prečitalo vzvišeno budalost njega vsebine. Ker si prosil za podatke, jih Njega Veli-čanstvo sedaj podaja. Vidiš Peterček, stvar je taka: Čast na zemlji, v katero me zagrinjaš, in o kateri ti sanjariš je nekaj nedosegljivega, ker vsaki tega ne more doseči. Vem, da ti je hudo da na tihoma goniš svoje "iz-obražene porkuše" in rotiš da svet dela take budalosti, da deli čast kar tjavendan. Pa kaj hočeš, je že tako na svetu potrpi, saj še ni vseh dni konca. Mlad si še in mogoče da tudi tebe, ako ravno imaš vijoličasti nos od ta "hu-deha" zadene predsedniška čast. A vedi pa Peterček tole: To ne gre tako lahko.- Ti me vnrašaš, kai stane taka čast. Taka predsedniška čast se ne doseže z lahkomiselnostjo, kakor sp ti obračaš tja po vetru, nikakor ne! Z denarjem se kupiti ne da. In jaz tudi denarja nimam. Taka čast biti armadni vodja, kakor me ti nazivaš, se dobi le s zasluženimi zmagami. Praviš, da sem armadni glavar "Kralj Matjaž." Kaj misliš, da se do take časti pride v saniah kar čez noč ? In kaj misliš, da so bili delegat je 15. konvencije v Clevelandu, ki so mi poverili mandat Veličanstva vsi iz Lawndale ave., ali pa tvojega) kalibra, da bi se dali pridobiti na kak gladek ^način ? — Ne Peter, ne! To je morala biti nesreča, ali pa naključje, če ne to, potem pa zasluže-nje! — Kar potolaži se. Res je, da sem te precej okrcal v glasilu, ali vedi, da si zaslužil, ker si me podrezal. Za-naprej se moraš čuvati, bodi malo bolj previden in ne vtikaj se, tja kamor ne spadaš. In še eno sem ti dolžan. Zelo me jezi, ker mi očitaš, da i-mam slabo armado in ker praviš, da moja armada spi Ej Peter, motiš se! Ti vedno izustiš, katero neprevidno, da te ljudje lovijo za jezik. Ti vedno zapišeš kaj, o čemur ne premisliš je li resnica ali ne. Jaz poznam tvoje slabosti, ti imaš bolezen na živcih Vedi Peterček, da ti se silno motiš, če misliš, da moja armada spi. Jaz vem, da ti tega ne misliš, pač pa drugače. Ti veš, da je moja armada bolj živa, kakor si jo pa ti opisal ti veš, da so to dobri in zanesljivi vojaki, ti veš, da ima orožje in municijo in da se oborožuje noč in dan. In zakaj si tako političen in pišeš drugače, kakor pa v resnici misliš? Jaz ti povem Peter da bodi previden in pripravljen, ker ne veš, kdaj se bc mojim vojakom zdelo dovoli tvojega izzivanja. Če ne boš previden, trezen in cuječ, boš nekega dne prišel moiim armadam v nemilost; bitka bo sicer kratka, ker moji vojaki se bojujejo srčno hrabro. Tvoja armada pa če tudi velika — toda nima morale ne discipline in zna biti poražena s teboj vred. In če padeš z njimi tudi ti, potem ne bo tvoj pogreb vreden tvojega imena. Ne zameri mi, ker ti pišem precej predrzno, jezi me, ker me nadleguješ, kar na potu, ko imam toliko posla, da organiziram moje armade. Njega Veličanstvo Grdi Kralj Matjaž. Preden je pa stopil v temo, se je ozrl in zapazil vokuljo Sivko — in takoj jo bomo od sedaj naprej imenovali —» ki mu je sledila. "AMERIKANSKI SLOVENEC IN "EDINOST." Socialna Razmotrivanja Pr. A. Gosar: 7A KRŠČANSKI ZEM. (Dalje.) SOCIAL1 Ravno tu se kaže vsa nepremišljenost ali pa neiskrenost takih in podobnih ugovorov, oziroma očitkov, proti krščanskemu socializmu, kot je gorenji. Ce prihaja delavstvo, če prihajajo sploh vsi, ki so najbolj lačni in žejni pravice, ter " zahtevajo, kar jim gre, tedaj vidimo, da se ne grajajo samo posamezni slučaji, v katerih so morda prekoračili meje krščanske pravičnosti ter so v svojih prekoračili meje krščanske pravičnosti ter so v svojih zahte- lOOOOOOOOOOOOC sti, da en sam človek, oziroma vobče lastnik, ki ima svoje imetje v denarju ne more drugače, kot da zahteva zanj sedanjim razmeram primerne obresti. Ali vendar tako splošno, brez sleherne kritike, tudi tam, kjer bi bila brez dvoma na mestu, bi te stva ri ne smeli pustiti. To mora postati vsakemu tembolj jasno, če pomisli, da v ogromni večini slučajev sedajnih 15, 20 in celo 30 odstotnih obresti no prištevajo k kristjanom, lastijo pravico do vseh onih nekrščanskih svobodščin, katere so se udomačile v vrstah materialističnega kapitalizma. Ce grajamo izrastke pri krščanskem socializmu, tedaj tudi ne smemo prizanašati "krščanskemu" kapitalizmu. Vpoštevati pa je treba tudi to. Delavstvo se nahaja danes po celem modernem svetu več ali manj v silobranu. Kapital je gospodar položaja in delavstvo si mora šele izvojeva-ti, česar bi mu po vsej pravici nihče ne smel odrekati. Zaradi tega je potrebno in tembolj važno, da obsodimo najprej neizmerno sebičnost v ne plača tisti, ki si izposodi j kapitalističnih, zlasti krščan- denar, marveč prevali to na svoje odjemalce. Tako morajo dejansko velik del sedanjih oderuških ali vsaj neizmer no visokih obresti plačati ravno najbolj siromašni ljudje, „ „,. „ ki so primorani vse svoje živ- vah predaleč zašli, marveč se lje -ske potrebščine kupovati, ves njihov nastop, celo nji- , vendar hovo gibanje označuje kot iz-1 rodek čiste sebičnosti. To sej aH reg in zakaj mora tako jim dela celo tedaj, ce izrec- bm Vge to vzb -a Wde ka_ no povdarjajo, aa se hočejo1 držati krščanskih načel, ter jimi se obsodijo istočasno s tisti-j mi, ki že od vsega začetka na-f se ne potrudi nihče, da bi preiskal in razložil, I ali res in zakaj mora kor, da je kapitalizem s svo-najgršimi izrodki vzvišen nad vso kritiko. Krščansko delavstvo, ki se trudi, da bi bilo v svojih zahtevah zmerno in pravično, kakor zahtevajo to krščanska načela, se pač graja in kritikuje ter se mu očita, da kakšno firmo se skriva. Cerkev je n. pr. nekdaj izdala glašajo, da se za krščanstvo in njegova načela sploh ne menijo. Nasprotno pa skoro ne ču-jemo besede, ki bi enako obsojala izrastke modernega kapitalizma, ne glede na to, pod je socializem, pa naj si bo tudi krščanski, sama čista se* bičnost, od kapitalistov v kr-prepoved jemati obresti ter jo ■ ščanskih vrstah pa nihče ne tudi praktično izvajala. Ta'zahteva, — ne da bi se mora-prepoved je bila sicer sama li popolnoma odreči kapitana sebi pretirana in je stro-|lizmu in njegovim metodam, go vzeto tudi krivična. Zato!— marveč niti tega ne, da bi se ni mogla trajno vzdržati-morali biti boljši od nekrščan-ter je praktično stopila iz ve- j skih kapitalistov. Krščanski ljave. Ali v njej je tičala glo-' delavec se lahko resno trudi boka krščanska misel, ki pra-i biti zmernejši od svojih ma-vi, da naj človek živi od svo- terialističnih tovarišev, pa za-jega dela, ne pa od nezaslu- služi kljub temu le grajo, ženih dohodkov svojega i- "krščanski" kapitalist pa je metja, in ki zaradi tega ne, lahko popolnoma enak svoje-dopušča, nobenega, pa bodisi mu judovskemu kompanjonu, kakorkoli prikritega in ute- j ne da bi mu kdo to očital in meljevanega izkoriščanja in ne da bi se našla zanj trda oderuštva. Ako pa skih vrstah, potem šele lahko nastopimo tudi proti morebitnim pretiranim zahtevam krščanskega delavstva. Dokler pa nimamo za kapitalizem v naših vrstah dovolj o-stre in odločne besede, toliko časa je tudi slehern nastop proti sebičnosti v krščanskem socializmu le dokaz, da nam ni toliko za to, da bi dejansko zavladala krščanska pravičnost, kot pa zato, da se o-hrani vsa moč in oblast v rokah kapitala in njegovih lastnikov. kot nadomestek umetno pro-izvajane toplote. Iniciativo za to novo izkoriščanje so dale Zedinjene države ameriške S svojimi poizkusi so začele pri veliki gajsirski skupini v kalifanijskem okraju Sonona in sicer sredi februarja p. 1. Navrtale so vroč vrelec, ga spojile s parnim strojem, v katerem je vrelčeva toplota stvorila silo 150 konjskih sil.! ki je neposredno gnala vrtalo' za navrtanje drugega vrelca. Končni smoter tega vrtanja je, izčrpati iz skupine vročih vrelcev množino pare, ki bi zadostovala za pogon strojev-ja s parnimi dinamo in za dobavo toka davanjstorici večjih mest širše okolice. Stroški za tok bi bili pri tem celo nižji kot pri vodnih napravah. 'Moderc" ni zanesljiva ka. ban- Vroci vrelci kot parni motorji. Washington. — Mrs. Fisk iz Washingtona, stara 81 let, ni zaupala banki denar, zato je zašila v "moderc" svoje premoženje $20,825. Zvečer predno se je podala k počitku, je pa zalučala svojo "banko" v kot, misleč, ako pridejo "burni," se gotovo ne bodo polakomnili na "moderc". A nesreča je pa hotela, da je j starka pozabila na svojo "ban- ko" in ko pride drugo jutro Zadnji časi so izredno bo- jud pobirati papir in stare gati na izumih pogonov in go- stvari, mu je žena nametala nilnih sil. Nismo še popolno- ] polno nerabljivega, med tem ma proučili izuma dunajske tudi svojo banko "moderc." ga inženirja Welsa, ki hoče Ko je že jud odšel, se je pa odpraviti vse motorje pri svo- revica domislila na svojo zrno-jem pogonu in se okoriščati le to, obvestila je policijo, ki se z naravnimi silami, kakor jih takoj pobriga za Juda, kate-rabijo živali, ko smo že za- rega tudi izsledi. Na vpraša- si predočimo naše beseda. Tu se jasno kaže tista dvoj- strmeli nad genijalno iznajd bo ameriškega Hrvata Tesle ki bo vodil vsa vozila po kopnem, vodi in zraku s pomočjo električnih valov. Eno najvažnejših gonilnih sredstev tvori vsekakor še vedno voda, čije energijo pretvarjajo in eksploatirajo na vse možne načine. Za najnovejšo obliko tkzv. "belega oglja" lahko v doslovnem smislu smatramo izkoriščanje vročih vrelcev, pri čemer služi toplota, ki jo vrelci privedo s se- sedanje razmere, tedaj mora- J na mera, zaradi katere je de-; boj iz zemeljske notranjščine mo reči, da je danes gotovo lavstvo marsikje postalo ne-/ ena največjih gospodarskih zaupljivo do krščanstva, ozi-i in socialnih krivic ravno ne-' roma do njegovih učiteljevJ zaslišano visoka obrestna me-j'To so temeljne napake, ki jih} ra. Posledice tega zla so na-: moramo popraviti. Pretirane' ravnost strašne. Vsesplošno o-| delavske zahteve smemo in bubožavanje širokih ljudskih. moramo grajati, ali istočasno množic narašča uprav zaradi moramo nastopiti tudi proti tega brezmejnega oderuštva* temu, da si premožni kapi-v vedno večji meri. In vendar! talistični krogi, ki se še ved-ne povzdigne nihče proti te-' —_____—___ mU SLOVENSKA RESTAVRA ne samo denar ljudi, ki hoče-! jo še vedno veljati za dobre kristjane, tudi premoženje izrazito konfesijonalnih in celo cerkvenih ustanov je udeležen pri tem, ter sodeluje in Podpira to odiranje. Gotovo, navesti se da cela vrsta tehtnih razlogov, ki o-pravičujejo to. Gotovo je zla- POZOR! Ako kaka naselbina želi, da! CIJA. 1385 E. 55th Street, CLEVELAND, O. Se priporoča rojakom Sloven cem za poset. Pri njemu se do bi vedno domača hrana, kako* tudi sobe za prenočišče. LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLAO „ - , , , . Prevaža pohištva — prem--«- J! 7fdnie?a Ie/!— le« — in vse kar spada ta zabeleži v Koledarju A. M. , nujno prosimo tozadevnega Poročila. Ce je kako društvo obhajalo svoj jubilej in ga proslavilo s slikanjem, naj posije podobo in za stroške kli-seja. Radi bi imeli tudi podobe vseh dosedanjih vsta-flovnikov kolegija, ki jih bomo Poklicih prevažalno obrt. ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 NAZNANILO. Rojakom v Milwaukee in drugih delih države Wiscon- PriobčiH nfTsvoje*st r o šlk e^Mej I fn bo te.dni ™udil naš P^ letom smo dobili nek»i no-1 !?val™ z^topnik Mr. Frank; Kurmk. Obiskal bo tudi drža-: vo Minnesoto, kjer bo vodil; smo dobili nekaj podob, ki jih pa ne kaže priob-cevati, ker so preveč nejas- ne. bi slabo izpadle, kar do-iT> . . . , , Učnim gotovo ne bi bilo prav iRojak,e proslmo- da mu gredo. Sta riši naj ovekovečijo vstop ™ r.ok° m mu P<"«agajo raz- niiVi uz j. t j 'sinti kar največ mogoče list ujin hčera v to ali ono redov-; . , . C1 . »0 l-iongregaeijo s priobče- ! Amerikansk. Slovenec » Edi- »jem slike v Kolegiju. Koledar | nos* te'Ave Mana K J ' Mr. Kurnik je tudi izucen fotografist. Ima seboj slikarski aparat in rojakom lahko Pozor Evelethčani! V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je naše geslo! Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost! E. RESMAN SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJL 420 Pierce Street EVELETH, MINN. nje kje ima moderc, ki mu ga je dala starka, je rekel, da take stvari on ne rabi in, da je zalučal proč. Ni se dosti mogel načuditi, ko je pokazal policiji mesto kam je zalučal "/noderc" katerega so takoj | dobili, policaj pa izvleče iz njega ves denar $20,825. -o- Kače ki napadajo živino. Welheim, Nemčija. — V poljedelskem okraju v Weil-heim, so se pojavili gadi v taki množini, da ogrožajo domačo živino. Napadajo teleta in druge manjše domače živali, katerih je že več poginilo. Domačini se v skupinah udeležujejo boja na golazen. A I $10 takoj, $10 mesečno za delnico vas napravi solastnika želeZnice Po našem načrtu lahko postane vsak 4,L" potnik "L" delničar. Vaš mesečni vložek v Chicago Rapid Transit Company ne pomaga le kompaniji do razvijanja, ampak tudi vam, do razvijanja financijel- ne neodvisnosti. Ako so vaši dohodki veliki ali majhni, tukaj je prilika za vsakega do postranskega dohodka, katerega vam zasluži nadulična železnica. Po varnostni vlož-bi vam prinese 7 8 10% posebnih dohodkov, ako se poslužite prilike, ki vam jo nudijo. 7.80% delnice Chicago Rapid Transit Company Nadulične proge so pod vodstvom Mr. Samuel In-sulla in družabnikov, kako rtudi potnikov, ki se poslužujejo našega načrta, kateri je enak vspešne-mu načrtu lastninske pravice odjemalcev od Commonwealth Edison Company, The Peoples Gas Light & Coke Company, Public Service Company of Northern Illinois in druga podjetja pod istim vodstvom. Mesečne dividende Delnice so po $100. katere nosijo mesečne dividende po letno od vsake delnice po $7.80. Te del nice so izvzete vseh davkov, tudi normalnih zveznih dohodninskih davkov. Načrt mesečnega plačila Porabite to priliko načrta sistematičnega štedenja. Plačajte $10-00 za vsako delnico takoj; potem $10.C0 na mesečne obroke; za kar se vam da 7%. Poslužite se kupona, nakar se vam pošljejo vse podrobnosti tega povsem varnega naloženja vašega denarja. Pošljemo vam tudi z veseljem brezplačno en iztis od Chicago Rapid Transit Company in en iztis voditelja po mestu Chicago. UTILITY SECURITIES CO. Chicago, lqvisville;, 72 — W. Adams Street, MILWAUKEE Vzemite iztis vodnika po mestu Room JOHN J. MORAN, 843—72 West Adams Street, Chicago. Prosim pošljite mi brez vsakih obveznosti popolne podatke v I svrho informacije glede pristopa kot delničar h Chicago Rapid Transit j Comp., katera r.udi po 7-8%. Obenem prosim za en iztis vodnika po | Chicagi. j Ime.............................................................. j Naslov. NAŠI ZASTOPNIKI. N~aš glavni potovalni zastopnik ie Mr. Leo Mladič iz Chicago.. 111. On je pooblaščen pobirati naročnino za A. S. in Edinost. Ave Maria. St. Francis Magazine, oglase knjige, tis-, kovine in vsa druga naročila, ki so; v zvezi z našim podjetjem. Pravico ima tudi pooblaščati nove lokalne zastopnike in zastopnice po našel-' binah. Isto velja za našega potoval--nega zastopnika Mr. Franka Kurnik. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE). COLORADO: Canon City. — Ana Susman. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Rev. J. Miklavčič. Mrs. Bradach. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B., J. Meglen. Salida, — Frank Gačnik. ILLINOIS: Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Rose Smole. Joliet, — M. Bluth, Jos. F. Muhich, Paul J. Laurich. Rockdale, Joliet, 111. M. Kostelic. La Salle, — Annie Ovnik. Anton Strukel. Lockport, — John Koreltz. No. Chicago, — Joseph Drashler. Ottawa, — Joe Medic. Peoria, — Mary Zabukovec- Springfield, 111. — Frank Supanc. kampanjo za katoliški tisek. se ze stavi, je stvar nujna. Pri-dno ga naročajte že zdaj, da vemo koliko ga naj tiskamo. zanimiv. Prevladovale bodo povesti, ki jih imajo ljudje najrajši. Pa tudi druzega Poučnega berila ne bo manjkalo. Uredništvo "Koledarja Ave Maria." naredi slike, kateri želijo. Vsem prijateljem, in dobrotnikom in naročnikom lista A. S. in Ed. ter Ave Maria ga toplo priporočamo. Uprava A* S. in Ed. ter Ave Maria. Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Johnu Gornik SLOVENSKO TRGOVIN AZ OBLEKAMI KROJAČNICA. S i i $ x 9 IN 6217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. INDIANA: Elkhart. — Mary Oblak. Indianapolis. — Louis Komlanc. KANSAS: Franklin. —- John Dobravec. Frontenac. — Joseph Zorc. Kansas City- — Peter Majerle. MICHIGAN: Ahmeek. — J. Hribljan. Calumet. — M. Klobuchat, John Musich. Detroit. — Frances Plautz, A. Banks. Iron Mountain. — Kath. Hebein. Ruthbury. — R. Snidar. MINNESOTA: Aurora. — E. Smolich. Biwabik. — Mr. Frank Globokar Chisholm. — Rev. J. E. Schiffrer, B. Globočnik, John Strle. Elcor. — Jerica Tusar. ( Ely. — V. Marn, John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth. — Johana Kastelic, Frances Kvaternik, Antonia Nemgar- Gilbert. — Frank Ulear, A. Preklet. Frances Tanko. Greaney. — U. Babich. Hibbing in okolica. — Joe Zaic. McKinley. — A- Heeler. Mountain Iron. — Lucia Kralj. New Duluth. — Rev. A. Pirnat, M Spehar. Redore. — A- Mlakar. Rice. — Rev. John Trobec. Soudan. — Frances Loushin. Virginia. — Mary Sterbenc. NEW YORK: Brooklyn. — Catherine Schneller, Joseph Skrabe Joe Cešark. New York. — Rev. P. B. Snoj. OHIO: Barberton. — Joseph Lekšan, A Okoliš. Bedford. — Frank Stavec. Bridgeport. — L. Hoge. Cleveland. — Frank Suhadolnik, Ivana Gaspari, Frances Bombač, A. Strniša. Newburg. — Rev. J .J. Oman, J. Resnik, J. Sercel. Collinwood- — John Mesec. Notingham. — Mary Mevzek. Lorain. — Mamie Perusek. West Park. — Jos. Grdina. Youngstown. — Frank Sellars. PENNSYLVANIA. Ambridge. — Jennie Svegel. Beadling. — Nikolaj Simonich. Braddock. — Joseph Lesjak. Bridgeville. — Elizabeth Gradi-shar. Burgettstown. — J. Pintar. Bulger. — S- Jenko. Cannonsburg, Houston, Strabane, Michael Tomšič, Mary Bevec z in okolica. — John Pelhan, Michael Tomšič. Mary Bevec, Frances Mo-horich. Duryea. — A. Pirnat. Farrell. — Anna Lumpert. Forest City- — Anna Grchman, Mary Svete. Homer City. — Mary Gorichan. Imperial. — Paul Jamnik. Johnstown. — Andrew Tomec, C. Pristau. Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan. — M- Dernovšek. Oakdale, — Paul Jamnik. Olyphant. — Mary Zore. Pittsburgh. — John Golobich, J. Bojane, G. Weselich, G. Yerbanc. Presto. — J. Krek. Sharpsburg. — John Skoff. Steelton. — Anton Malesich, Doroteja Dermeš. St. Mary's. — Mary Aufderklam. W. VIRGINIA. Davis. — P. Zakrajšek. Thomas. — John Lahajnar, Mrs. M. Bulich. WISCONSIN: Greenwood. — Agnes Seliškar. Milwaukee-West Allis, Wis. — Mary Mohorko, A. F. Kozlevchar. John Kovačič, Avgust Florjane. Racine. — Martin Novak. Sheboygan. — Michael Progar, John Udovich. Tioga. — Ludvik Perusek. Wauwatosa. — Ivanka Zavodnik-Willard. — Frank Perovshek, -O- San Francisco, Calif. — Lena Patrick. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. Golob, Stephen Suraen. East Helena, Mont. — Frances Ambro. Sa. Louis, Mo. — John Mihelich. Omaha, Neb. — M. Petrasich. Newark, N. J. — Jennie Mevzek. Valley, Wash. — Mary Swan. Rock Springs, Wyo. — Rev. A. Schiffrer, Apolonia Mrak. Sublet — Okley, Wyo. in okolica — Jon Krumpečnik. • X - -.....ž^aar.^wifii.* i -j-'i 'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOai." "Kaj, gospod Žiga!" se je razlegalo "po izbi, in vsi so skočili pokoncu, da bi šli gledat. Anica ji je ustavljala, češ, da je brat zdaj v sobi pri gostih, in naročala Gregorju, da naj dobo družina k večerji pijače, da bodo pili na bratovo zdravje. Vse je bilo dobre volje in nazdravljalo gospodu 2igi in gospodični Ani, in tej je opomnil Gregor, da je že davno ni videl tako vesele. Lahno se je nasmehnila in obrnila nanaj zamišljeno oko; Jernej ga je pa opominjal, da naj kakšno okroglo zaigra na to radost, in prikimala je Anica. Gregor se ni dal dvakrat prositi; zabrenkal je, uprl v gospodično vesele oči in zapel: Oj, dekle, kaj tak žalostno Pobešaš ti oči? — "Pozebel je moj rožmarin, In nagelj se suši." Doboš za nagelj semena, Vršič za rožmarin; Požene kmalu drugi ti Iz novih korenin. "Oj drugi, drugi bi se še, Pa tak ne več prijel, Da rasel bi tako lepo, Tako lepo dehtel." Anici pa je zbudila pesem žalosten spomin; obrnila se je proč, in solza je zaigralav bistrem očesn. Preden je odpel Gregor, je izginila ona iz sobe. Izpremembe na njenem obrazu ni zapazil nihče razen stare Mine. Ta ni genila očesa od nje in je videla, kako je prebledela in kako se ji je utrnila solzica. Posvetilo se ji je v glavi, da se je kar prestrašila. "Gregorja ima v msilih," je vzdihnila sama pri sebi. Zdaj je bila utešena njena radovednost; a da že prej ni bila opazila kaj tako naravnega, to se ji je zdelo čudno. Zatoraj je tako prijazna z Gregorjem, zatorej ga odlikuje izmed vseh drugih in tako rada posluša njegovo petje! A razvidela je tudi teta, zakaj je Anica tako žalostna; saj ve, da bi niti mati, niti brat ne dopustila take zveze. Vsa glava ji je bila polna novih, največ neprijetnih misli; a v tolikem hrupu jih ni mogla razvrstiti; pobrala je kolovrat in zbežala v tiho svojo sobico, kjer ji je brlela pred sv. razpelom lučca, in kjer je imela spravljene drage svoje malenkosti. Tu je ^HČela preudarjati. "Le to je sreča," si je dejala, "da Gregor Se nič ne sluti. Fant bi bil ves nor." Nesrečna Anica pa jo je genila tako, da so tudi njej prišle solze v oči. Tako. dobra in ljubeznjiva in tako močno mora trpeti, brez upa-] nja, da bi bila kdaj srečna! Zatorej hoče v samostanu po-' kopati svoje želje, revica. In kdo ji brani srečo? Sami predsodki. O kruta trdosrčnost! In vendar je že pravila gospa ^Sama, da se je tu in tam sklenil zakon, dasi nista bila ena-korodna mož in žena. Gospa seveda tega ni odobravala. Kajpada! Ženska mora biti vedno ošabnejša od moža. A kadar bode Anica zbolela od žalosti in umirala, takrat se bode upognila ošabnost in se domislila Gregorja, če ne bode že prepozno. Ona bi pač drugače ljubila hčerko, če bi jo imela. In kakšna hči je Anica! Angelj iz neba bi ne mogel biti boljši. Nobeden mož je ni vreden — kvečjemu lju- bi njen nečak Gregor. Toda kaj, ko se materi ne bodo nikdar odprle oči, da bi videla, kako je sama kriva hčerine nesreče in svoje ! — O pač, morajo se ji odpreti, in ona ne sme reči navsezadnje, ko bo nemara že prepozno, da ni slutila ničesar. Tega izgovora ji ne pusti teta; sama ji bode vse povedala, in potem naj stori ona, kar se ji zdi. Da gospa ne bode rada slišala te novice, to je res; a kaj se hoče, ko ne dopušča vest, da bi še dalje molčala teta! In morebiti — bode pa materi hči dražja od predsodkov. O kaka sreča! Nista ji šla iz glave Gregor in Anica toliko Časa, da je imela srečen zakonski parček pred seboj. In kdo je vse tako lepo napeljal? Teta Mina. Oh, kaj bi počeli v Črnelem, če bi nje ne bilo! Zgenila se je, ko jo je v prijetnem razmišljanju premotila gospa. "Teta, ali si že videla Žigo?" je dejala živahno in sedla na skrinjo poleg nje; vesel ponos ji je sijal iz oči. "O, moram ga še videti nocoj," je odgovorila teta; "saj ni dolgo, kar sem ga pestovala." "In kakšen je sedaj! Več ga je čez pas nego Krištofa, in Anica je kakor golobica poleg bratov. Oj, da bi še živel rajni mož!" "Da, v resnici," je dejala ona, "ponosni smete biti, in Boga morate hvaliti, gospa; zakaj takih otrok je treba iskati." "Hvala Bogu! dobri so vsi in veselim se jih. Le Anica me skrbi; ta je vedno tako bleda in otožna." "Da, Anica ni srečna," je dodala pomenljivo teta. "Čas zaceli vse rane." "Ce ne čas, pa smrt, milostiva gospa!" "Oh, teta,* tako hudo pa vendar ni," se je nasmehnila' gospa. "O svojem času pride vsem dekletom samostan na1 misel; a prejde naglo." "Ali pa ne," je trdila ona resno; "in bojim se, da se Vi motite, milostiva gospa, in po krivem prištevate Anico lahkoživkam, ki so danes take in jutri take. Njo bode tiha žalost spravila v grob. Saj vidite, kako vene od dne do dne; in kadar ne bo nobenega pomočka več, bode tudi kesanje prepozno." "Take bolezni, teta, zdravi čas in delo ,ali, če hočeš, ljubi Bog. Jaz pa ne morem nič pomagati." "Kako da ne!" se je čudila ona, "če veste, kaj teži srce Anici." "Za božji čas, jaz vendar ne morem siliti ženina, da jo vzame!" "Siliti! Kdo govori o tem ? Vsakdo se bode štel srečnega, kdor dobi Anico. A Vi, milostiva gospa, Vi bi je ne dali vsakemu, ki bi bil njej po godu. Zatorej ona rajsa tiho trpi, nego da bi Vam razodela srce! saj dobro ve, da bode našla le neizprosen odpor. A meni, ki nisem njena mati, se smili revica, in rada bi žrtvovala njeni sreči polovico svoje." _ j "Kaj ti prihaja na misel, teta!" je dejala ona nepotr-' pezljiva m vstala. "Jaz da bi branila Anici vzeti kogar želi ! Kaj čenčaš! A dosedaj še ni bila navada, da bi snubile deklice." ■ "O, naj bi vedel izvoljenec Anin, da ga Vi, gospa ne boste zavrnili, takoj bi imela Ana ženina in srečna bi bila Veste li, na koga ona misli?" (Dalje sledi.) IZ JUGOSLAVIJE pri tem poslužil kolikortoliko, (Nadaljevanje s 1. strani.) ostrega noža ter z njim zabo- PreteČeni mesec so darovali del Kneza 4 cm. globoko med prve sv. maše sledeči gg. Va-j rebra, kar je zadostovalo, da lentin Benedik v Selcih nad mu je ljubljansko deželno so-Škof jo Loko, Jožef Kreiner v j dišče prisodilo tri mesece tež-Stari cerkvi pri Kočevju, A- ke ječe. lojzij Mav C. M. v Grobijah. - -o- Silvester Skebe v Hinjah in Stanislav Šinkovec v Ljublja. ni. Dijamantna sv. maša. — Dne 17. m. m. je slavil 60-letnico svojega mašništva frančiškan o. Andrija Vuki čevič v Kotoru. Redko slav-nost so slovesno obhajali. -o- MNOŽICA STOTISOC NEMCEV MOLILA ZA PADLIMI ¥ SVETOVNI VOJNI. Smrtna nesreča. Neki voznik je metal kamenje raz svojega voza v So-rici, pritem mu pa en kamen uide po bregu navzdol in zadene spodaj kosca Janeza Ga-, ki so se borili za domovino serja, po domače Simnovega. 100.000 mož in žena je po-Hanzelna, na glavo tako mo-j glušalo goyor predsednika R čno, da je cez eno uro umrl, berfca Par gekund pred Komunisti so pobožnost pre. prečili, policija je stopila v akcijo. Berlin. — Dne 3. avgusta, je bil za Nemčijo dan, namenjen molitvi za padle vojake, ne da bi se zavedel. -o- Posledice alkohola. Pred celjskim okrožnim so- dne je zaigrala godba, zvonovi so zazvonili in množica je sklonila glave k molitvi, za H ^HH padle. Ta pobožnost je pa tra- diščem je bil obtožen radi ja\a samo par minut, ker ae težke telesne poškodbe Franc; so se čul iklici: "Doli z voj. Zimerl, 24-letni delavec iz no r «<2ivi naj- sovjetska re-Sterteneka v okraju Konjice.' publika!" "Doli z morilci dr-Po noči 26. decembra 1922J žavni brambovci!" "Izpustite je stal neki Lukaf Kranjc pred politične jetnike!" _ Med Videnčnikovo gostilno v Ste- tem so pa začeli vsinati rde-terneku in se je glasno raz- če letake, na katerih so bila govarjal z nekim svojim tova-t natiskana komunistična ges-rišem. Iz gostilne pride Josip ja Matul in vpraša oba kaj i- "polic«. je st jIa tak . mata med seboj, ker sta se v , • • _ : J šali butala Medtem ko ie! akciJ°' blla Pa Je prepozna, san butala. Meatem, Ko je Preprečeno je bilo nadaljeva- nje pobožnosti. Namesto tisi- Kranjc potisnil Matul a v stran in mu je zato slednji prisolillv, . .... v zaušnico, je prišel iz gostilne ?? en m.hjon mož tudi obtoženec. Skočil je kar' kl 30 ff'1 v svetovm v°Jm k plotu, odtrgal lato in uda-'^n*sttal.hrup ln z™Snjava; ril na tleh ležečega Kranjca1 prl *atf' 'e ,en voja.k bl> s tako silo po glavi, da je ob- sem*r.at zabode". vec oseb je ležal nezavesten ter prišel ce- pa blj° ranjen.h Povod za lo ob vid, ki se mu je šele po-! napad stJ"T komumstov zneje v dokaj poslabšanem! so pa tu,dl dah ,clan,1 nacl^ so V stanju zopet povrnil. Zimerl. "*«?t°yske stranke, ko je moral nato k vojakom in jei nek? ,ZJaV! slav!h bivšega kaj- sedaj odslužil svoj kaderski rok. Na ponovni zerja. Tudi Judje so imeli isti" Kovali & Sons ELY, MINN. Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom. V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini. — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost! r HLADNE PROSTORE boste imeli, ako rabite električni "peglezen" 'peglezen." $4.00 do $7.50. V poletnih vročih dneh je neznosna vročina, ako rabite "peglezen," ki ga greje oglje, ali plin. Nasprotno pa ne čutite tiste vročine, ako rabite e-lektrični "peglezen." Pridite k nam in kupite si naš sedaj po posebni ceni nastavljen jfl FIDELITY ELECTRIC C0. frame: schonta* totmk. « Šur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo tcako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če te ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ožini lista A. S. EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki Vsak katoliški Slovenec ga eita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu /e vspešno, Poskusite in prepričajte se! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da ae ob priliki prireditev spomnijo na naš fe* in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO 1849 W,22nd St Chicago* EL preiskavo dne 21. 5. m. m. se je na poškodovanem Kranjcu ugotovilo, da poškodbe niso zapustile nobenih stalnih posledic, tako, da odpade kla- zdravnisko'f.f"' za dan žalovanja in mo-litve, za padlimi vojaki judovskega pokolenja. Komunisti so pa imeli parade, pri katerih so pozivali ljudstvo, naj* se pridružijo v bojno črto pro- sifikacija po 'paragrafu 156 1:1 internacionalni buržoaziji. a. kaz, zakona. Zimerl je bil. obsojen na dva meseca težke PQ^QkI ječe. -o- § V prijateljstvu. Izvanredna ponudba! Naprodaj imamo tri hiše en Alojz Cop iz Šentjurja je hud blok od siovenske cerkve. Pr-mož,^posebno v prepiru se ne va zidana v trf nadstr0pje in zboji kmalu. Zadnjič pa se je ima tri rente po §tiri sobe v posebno krepko odrezal v spo- vseh je električna razsvetlja-ru s Francetom Knezom. Ko je Knez, nič hudega sluteč, mirno spal na žagi. se mu je potihoma približal Cop ter napravil imeniten dovtip s tem, čna~najemnina ^To^oo/Čena va. — Druga je lesena in ima dva nadstropja z 10 renti in klet. — Tretja Cottage s tremi renti. Lota 125X75. Mese- da je položil spečemu Knezu razbeljen 10 parski novec na nogo. Ker se noben pošten človek niti uporabnega 10 para novca ne razveseli posebno, kaj šele, Če je razbeljen, ni čuda, da je tudi Kneza pograbila jeza, da je planil na Copa in mu zasolil par brid-( kih. Iz tega se je razvil prepir po pravilih in Cop se je' za vse tri hiše je $13,000.00. Polovico se počaka. Morajo biti takoj prodane. Za vse na-daljne informacije se obrnite i na: MLADIC & POLACEK 1334 West 18th St. CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2076. ( 8—6 7—8.) P0Z0R! POZOR! Cenjenim društvam v Chicagi in okolici naznanjam, da sem kupil dobraznano NARODNO DVORANO na Racine in IS-ulici. Prenovil sem vse dvorane za seje. kakor tudi veliko plesno dvorano. Zatorej se priporočam cenjenim društvam. kakor tudi ccnjenemu občinstvu za obilen poset. Postrežba točna in solidna! Frank Mubl (LASTNIK) 1800—1802 — So. Racine avenue. Phone: CANAL 2675. (S— 11. —2.) CHICAGO, ILL gjiitniwwQHmniiiiiUHiHiiiiiiouHiiiimuiiiii^ NAZNANILO H C. občinstvu, kakor tudi rojakom, ki potujejo skoz Chicago | 1 naznanjam, da sem odprla Prvi slovenski hotel "SLAVIJA NA 1921 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL., 99 I 5 c kjer je občinstvu na razpolago 35 moderno opremljenih sob po g i zmernih cenah. 1 . 1 S - Posebne akomodacije za potnike in njih družine. AGNES SPOLAR, lastnica. S Tel. CANAL 2241. | (S. 11—2) ^iuiniawimmuc3iimimiiiDnnmwuistimiiumnuMH^