*to XLVUI - št. 5 - CENA 95 SIT GLAS Kranj, torek, 17. januarja 1995 stran 7 En dober Titov kip, prosim stran 9 Gorenjska predilnica fe leto zaman išče 20 delavcev SOTOČJU DANES V stran 15 Strankarske razlike so vse bolj očitne Gorenjska^ Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom Od sobote je v Kranju odprt največji slovenski pokrit plavalni bazen Radost in grenkoba prvih zamahov Minulo nedeljo so se z dnevom odprtih vrat končale prireditve ob slavnostnem odprtju kranjskega pokritega olimpijskega bazena. Nekaj več kot 15 milijonov nemških mark vredna investicija za športnike pomeni možnost treningov in tekmovanj doma, vendar pa so že na začetku okusili grenkobo tudi za vzdrževanje drage naložbe - Najuspešnejših kranjskih plavalcev vseh časov, bratov Petrič ni bilo na otvoritvi Kranj, 15. januarja - Trije dnevi slovesnosti ob odprtju kranjskega plavalnega bazena so se v petek začeli z dnevom vaterpolistov, se v soboto nadaljevali z dnevom plavanja (na sliki najuspešnejši gorenjski plavalki sestri Nataša in Alenka Kejžar, ki sta slavili na prvem tekmovanju) in v nedeljo končali z dnevom odprtih vrat. Najslovesneje pa je bilo ob bazenu in v njem v soboto popoldne, ko je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber bazen predal v uporabo športnikom in rekreativcem. Poleg slavnostne otvoritve bazena, ki so se je udeležili tudi nekateri slovenski ministri in ministrica Klinarjeva (ni pa bilo predsednika države niti vlade), je vdova Petra Petriča, ki je Eadel med vojno v Sloveniji, Irena Petrič, rstila prvi slovenski večnamenski helikopter tipa beli 412 EP (na sliki), ki je dobil ime po mestu Kranju. Na slovesnostih ob odprtju olimpijskega bazena, ki izpolnjuje tudi vse zahteve za organizacijo velikih mednarodnih tekmovanj, pa ni bilo najboljših slovenskih plavalcev vseh časov, bratov Petrič. Boruta Petriča so pri kranjski Športni zvezi namreč izigrali pri vključevanju v živjenje bazena, zato tudi ne bo dovolil, da se šola v plavanja v Kranju imenuje po njem.. • V. Stanovnik, foto: G.Šinik ^rezjani zaprli pot do deponije na Črnivcu Radovljiški odpadki začasno v Tenetiše f*° dogovoru med občinama Radovljica in Kranj ter krajevno skupnostjo Tenetiše bodo smeti nove blejske, bohinjske in radovljiške občine začasno, do 15. aprila, vozili na smetišče v *ei*etišah. V Tenetišah zaradi takšne odločitve že protestirajo. I— Mir AGENCIJA TIK - TAK, d.o.o., in GLA8 pripravljata GLASOVO PREJO s pisateljem DRAGOM JANČARJEM Vodil jo bo JAROSLAV SKRUŠNY GOSTITELJ GLASOVE PREJE BO PENZION ZAPLATA TUPALIČE Glasova preja bo v četrtek, 19. januarja 1994, ob 19. uri v zgornji dvorani gostišča Zaplata v Tupaličah. Tema: PREDSTAVITEV KNJIGE AUGSBURG Draga Jančarja, za katero je pisatelj prejel najvišje evropsko priznanje za leto 1994. Na predstavitvi sodelujejo tudi: igralca Pavel Rakovec in Kondi Pižom, ki bosta prebrala odlomka iz knjige, in tudi uprizarjata predstavo ZALEZUJOČ GODOTA Draga Jančarja, operna pevka Sabira Hajdarović, ki bo zapela nekaj arij. Vabljeni! Črnivec - V krajevni skupnosti Brezje so po večletnem opozarjanju na "začasnost" deponije na Črnivcu in na nevzdržno življenje ob smetišču včeraj storili to, kar so že nekaj časa napovedovali. Čez cesto so podrli drevesa, pripeljali traktorje in zaprli §ot do smetišča. Ce bo treba, odo zaporo "vzdrževali" in dežurali ob njej toliko časa, da bodo dokončno preprečili nadaljnje odlaganje odpadkov. Očitno jim to le ne bo potrebno, saj je že dosežen dogovor, da bo Komunala vsaj začasno vozila smeti v Tenetiše. (Nadaljevanje na 5. strani). • C. Z. mobitel Uradni prodajalec VUNI Mm o o MOMINA KUFONUA 064/225-060 DOBAVA TAKOJ NALNIŠK) KLUB 486/40 že od 123,982,00 SIT ali 7,192,00 SIT mesečno ! jT«l./F«»t %€4I 22 1« 4» Bojkot kartice Activa Kranj, 16. januarja - Pri nekaterih trgovcih v škof-ji Loki ne morete več plačati s kartico Activa, zavračajo jo, ker jim Gorenjska banka prejemke knjiži le enkrat mesečno, kar je prej napravila trikrat mesečno. Za bojkot so se odločili nekateri zasebni trgovci, saj največje trgovsko podjetje Loka še naprej sprejema plačila s kartico Activa, povedali so nam, da o bojkotu ne razmišljajo, saj so se z Gorenjsko banko uspeli dogovoriti, da jim plačila knjiži dvakrat mesečno. Pri uveljavljanju kartice Activa je Gorenjska banka trikrat mesečno knjižila plačila, tako trgovcem kot kupcem, kasneje je zaradi konkurenčnosti začela kupcem knjižiti plačila samo enkrat mesečno in s tem seveda tudi trgovcem. Tem je poslala v podpis aneks, vendar so ga uveljavili tudi pri tistih, ki ga niso podpisali, saj v 7. Členu pogodbe piše, da bo banka terjetev poravnala trirkat mesečno oziroma najmanj enkrat mesečno. Ne gre torej za kršitev pogodbe, temveč pa enostransko spremembo poslovne prakse. dni Krona Senior vpisuje certifikate in obdaruje vlagatelje le še do 20. 1. Informacije: (061) 9788 Slovenija med povabljenimi na poslovni konferenci v Ameriki Ameriški poslovneži prisluhnili ponudbi Slovenije V Clevelandu se je končala poslovna konferenca, na katero je Bela hiša povabila tudi zastopstvo Slovenije Ob koncu preteklega tedna je na poslovni konferenci, ki jo je organizirala Bela hiša, nastopila tudi slovenska delegacija pod vodstvom ministra za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorina Kračuna in predstavila Slovenijo kot politično stabilno in ekonomsko uspešno državo. V soboto se je v Clevelandu v Združenih državah Amerike končala dvodnevna poslovna konferenca o naložbah in trgovini v štirinajstih državah Vzhodne in Srednje Evrope, na katero je bila povabljena tudi delegacija naše države. Po mnenju ameriške vlade je namreč potrebno, da se ameriški poslovneži seznanijo z možnostmi trgovanja in naložb v teh državah, konferenco pa je odprl ameriški trgovinski minister Ron Brown. V delegaciji Slovenije so bili poleg ministra za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorina Kračuna, tudi nekateri državni sekretarji ter predstavniki nekaterih več- jih slovenskih podjetij, konferenco pa je pozdravil tudi sam ameriški predsednik BiH Clinton. Slovenska delegacija je Slovenijo predstavila kot gospodarsko uspešno in stabilno državo, ki ima z Združenimi državami Amerike sorazmerno skromno trgovinsko menjavo, saj bi lahko poleg ponudbe zdravil, pohištva, kristala, elektromotorjev, smuči, obutve in tekstilnih izdelkov, ki so že našli pot na ameriški trg, lahko ponudili še druge izdelke. Slovenija ima v New Yorku svojo banko (LBS), kar je zagotovo prednost, prav v Clevelandu pa je močna slovenska skupnost izseljencev, ki lahko tudi prispeva k boljšemu sodelovanju. S pomembno ameriško državno korporacijo OPIC za zasebne naložbe v tujini so bili napravljeni že prvi koraki, naša delegacija pa se je v pogovorih z ameriško stranjo zavzeli za ohranitev preferenčnega položaja našega izvoza v ZDA. Slovenska vlada je sklepala Zavrnjena podražitev elektrike Ljubljana, 16. januarja - Slovenska vlada je na redni četrtkovi seji obravnavala vrsto zakonskih predlogov, ki bodo na dnevnem redu zasedanja državnega zbora, ki se začenja ta teden, obravnavala pa je tudi vrsto drugih vprašanj iz svoje pristojnosti. Tako je sprejela predloge zakonov o vojnih invalidih, žrtvah vojnega nasilja in vojnih veteranih za drugo obravnavo v državnem zboru ter predlog za izračun invalidnine vojnim invalidom, ki je enaka sedaj veljavnim izplačilom invalidnin za najvišjo, prvo skupino invalidnosti. S sprejetjem zakona o vojnih inva lidih naj bi bil dodatek za pomoč m postrežbo vojnim invalidom enak osnovi za izplačilo invalidnine. Vlada je obravnavala in sprejela tudi predlog za spremembo in dopolnitev zakona o zagotavljanju sredstev za trajna obratna sredstva in kredite za izvedbo nujnih investicijskih del Slovenskih železarn, ki zagotavlja sredstva v višini skoraj pet milijard tolarjev v naslednjih sedmih letih. Bistvo zakona je v tem, da se zagotavlja revalorizacija teh sredstev. Pomembna točka vladne seje je bilo tudi reševanje vprašanj dolgov, ki groze potopiti edinega slovenskega ladjarja Splošno plovbo Piran, pri čemer so se odločili za prevzem dela od 75 milijonov ameriških dolarjev vrednih dolgov. Splošna plovba pa bo postala družbe z omejeno odgovornostjo, pri čemer bo država edini družbenik. Preostale dolgove bo Splošna banka Koper reprogramirala. Na dnevnem redu slovenske vlade je bila tudi uredba o oznakah v Slovenski vojski, kjer so sklenili, da se spremene nekatere bojne zastave. Predlog podjetja ELES (Slovensko elektrogospodarstvo), da se povišajo cene električne energije, vlada ni sprejela. • Š. Ž. Hišna številka prinaša družinsko srečo Tudi tokrat se splača natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše nagradna igra". Podatka vključujeta:!.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, Če je v naselju uveden ulični sistem); 2.: Številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima ireboma in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - lil, prejme nagrado. Igra traja do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden ena srečna druiina". Državni zbor ta teden začenja prvo letošnje zasedanje Najprej o interpelaciji in ustavni obtožbi V četrtek se začenja januarsko zasedanje državnega zbora Ljubljana, 16. januarja - Po dveh tednih dela in priprav v parlamentarnih odborih in komisijah, se v četrtek začenja prvo letošnje zasedanje državnega zbora, ki bo obravnaval kar 32 točk dnevnega reda. Kot vselej na takih zasedanjih, bo tudi tokrat trdnost vladne koalicije kar močno na preizkušnji, zlasti še, ker bodo obravnavali odgovor na interpelacijo za obrambnega ministra, premier pa bo moral večini dokazati, da je ustavna obtožba brez prave osnove. Ni pa še jasno, kako bo z glasovanjem o novem zunanjem ministru. Priprave na prvo letošnje zasedanje državnega zbora z delom parlamentarnih komisij in odborov še niso zaključene, saj se bodo odbori in komisije v dneh pred četrtkovo sejo še sestajali: komisija za volitve imenovanja in administrativne zadeve, odbor za finance in kreditno monetarno politiko, odbor za kulturo, šolstvo in šport ter komisija za lokalno samoupravo, za zaprtimi vrati pa tudi komisija, ki obravnava politično odgovornost nosilcev posameznih političnih funkcij. V četrtek pa se začenja januarsko zasedanje, ki je 28. redna seja državnega zbora v tem mandatu. Dnevni red je kar obsežen: skupaj se je nabralo 32 točk dnevnega reda - 6 mednarodnih sporazumov in pogodb, v zadnji obravnavi bo zakon o igrah na srečo, v prvi ali drugi obravnavi (branju) pa bo 14 zakonskih predlogov, dve dopolnitvi zakonov pa naj bi sprejeli po hitrem postopku. Zaključno obravnavo in sprejem naj bi doživeli tudi resolucija o strateških ciljih razvoja turizma ter nacionalni raziskovalni program, katerega obravnava se vleče v parlamentarnih klopeh že skoraj dve leti. Med najpomembnejšimi obravnavami zakonskih predlogov bodo zagotovo predlogi zakonov s področja bančništva, financ, privatizacije in notranjih zadev. Za poslance in javnost pa bodo najzanimivejše zagotovo obravnave ustavne obtožbe zoper predsednika vlade dr. Janeza Drnovška v zvezi z obljubami Italiji, da bo Slovenija tudi s spremembo svoje ustave omogočila nakup oz. vračilo nekaterih nepremičnin italijanskim državljanom, kar naj bi bilo po mnenju opozicijskih poslancev ravnanje v nasprotju s stališči državnega zbora in kršenje ustave, ter interpelacijo (poslansko vprašanje in zahtevo za odstavitev) zoper obrambnega ministra Jelka Kacina, ki da je s tako imenovanimi komunikacijskimi treningi preverjal politična stališča delavcev ministrstva ter po političnih merilih vodil neustrezno kadrovsko politiko. Zlasti pri interpelaciji se zna zgoditi, da ne bo važna le vsebina danih očitkov, pač pa tudi znotrajkoalicijske medstrankarske "igre", saj je znano, da med LDS in SKD že dalj časa potekajo pogajanja o sestavi vlade oz. mestu zunanjega ministra, ki naj bi se po nekaterih variantah tudi "zabarantalo" za druge ministrske stolčke, med katerimi se omenja tudi položa obrambnega ministra. Ker s< januarja izteka tudi trimeseČ ni rok, v katerem je premie' dr. Janez Drnovšek prevzc tudi posle zunanjega ministra in je dolžan predlagati nove ga, bo na tem zasedanj' državnega zbora tudi to vpr* sanje, m pa še jasno, ali dodatno točko dnevneg* reda, ali bo za to med red nim zasedanjem sklicana iz redna seja državnega zboi* Z novim letom namreč začeti' ja veljati dopolnjeni poslovni! za delo našega parlamenta, K je pri dopolnjevanju dnevnega reda strožji, pa tudi učinkovi tost dela državnega zbora naj bi se povečala. Bomo videli] • Š. Zargi Z delom je začel varuh človekovih pravic Že na začetku ima veliko dela Ljubljana, 16. januarja - V začetku preteklega tedna je Ivo Bizjak tudi uradno začel z delom kot prvi slovenski varuh človekovih pravic, saj je moral najprej ustvariti najosnovnejše pogoje za delo. V času po izvolitvi je prejel kar 355 vlog. Po treh mesecih po izvolitvi je Ivo Bizjak, prvi slovenski ombudsman, pretekli ponedeljek objavil, da začenja z delom, saj so ustvarjeni najosnovnejši pogoji za delo: prostorski, kadrovski in materialni. Svoje prostore bo varuh človekovih pravic imel na Slovenski cesti 27 v Ljubljani, imel bo tri pomočnike in še sedem drugih zaposlenih. Z začetkom njegovega dela je prenehal z delom Svet za varstvo človekovih pravic in svoboščin, ki ga je vodil Ljubo Bavcon. Od izvolitve je prejel Ivo Bizjak kar 355 vlog z različnih področij, največ s področja upravnih zadev, torej odnosa države do posameznika. Zaenkrat še ne bo imel uradnih ur, zato želi, da bi se državljani nanj obračali pisno, postopoma pa bo, ko bodo za to ustvarjeni pogoji, sprejemal stranke tudi v posameznih regijskih središčih. Na tiskovni konferenci, na kateri je Ivo Bizjak objavil začetek dela kot varuha človekovih pravic, je sodeloval tudi dr. Ljubo Bavcon, ki je na tak način javno predal posle. Povedal je, da so lani prejeli 167 vlog in jih 145 rešili, ostale pa zapuščajo varuhu-Ocenil je, da je svet lahko učinkovito delal do leta 1993, po tem pa se je njegova vloga razvrednotila tako, da posamezni organi na njihove vloge niso hoteli več odgovarjati-Masovnih kršitev človekovih pravic v Sloveniji ni, je menil dr. Bavcon, je pa še veliko nerazumevanja pojma pravna država i° političnega razlaganja prava. Varuhu človekovih pravic je zaželel uspešno delo, zlasti v prizadevanju, da nas v letu boja proti nacionalizmu in ksenofobiji, to ne bi zastrupljalo. • Š. Ž. Liberalna akademija Liberalna demokracija označuje razvito demokracijo Društvo za proučevanje politične demokracije in liberalizma Liberalna Akademija v izjavi za javnost opozarja na zlonamerne propagandne poskuse diskreditiranja liberalizma in njegovih vrednost, ki so dosegli svoj vrhunec na simpoziju državljanskega foruma Ereteki i teden na temo za umano šolo. Brez vsake utemeljitve so bile tedaj izrečene najbolj neverjetne konstrukcije, ki so liberalizem prikazovale z anarholiberaliz-mom, nadaljevanjem komunizma in domnevnim novim totalitarizmom. Ker v slovenski politični zgodovini doslej liberalizem kot temelj demokratične politične kulture še ni imel priložnosti, da se dodobra razvije in utrdi, je grobo izkrivljanje njegovega smisla že na samem začetku demokracije nevaren pojav, ki kaže na možnost zoževanja demokracije z izključevanjem posameznikov in pripadnikov kakorkoli drugačnih družbenih skupin. Eden najpomembnejših zgodovinskih izvorov liberalizma je tudi načelo verske strpnosti, ki se uresničuje z ločitvijo vere od države. Prav to pa je pri razpravah o novem urejanju javnega šolstva na omenjenem seminarju verjetno poglavitni vzrok za grobo, potvarjajoče in psovaš-ko prikazovanje liberalizma. Javnost pozivajo na kritičen odnos do tega. Socialdemokratska stranka Slovenije Naša vlada se solidarizira z napadom Rusije na Čečenijo Predsedstvo SDSS je na zadnji seji obsodilo rusko vojaško posredovanje v Čeče-niji, kjer pred očmi svetovne javnosti ruska armada načrtno ruši in uničuje čečenska mesta in vasi ter množično pobija civiliste. Boj čečenskega naroda po mnenju SDSS spominja na čase, ko se je tudi Slovenija uprla tujim gospodarjem, ob tem pa so prepričani, da še tako hud napad volje naroda po svobodi ne bo nikdar izničil. Pozna in medla izjava slovenske vlade pomeni v bistvu solidarizacijo z ruskim načinom reševanja notranjih zapletov, zato zahtevajo, da se izjava spremeni v odločno obsodbo ruskega ravnanja in nespoštovanja doseženega premirja. Klub Minerva pri Liberalni demokraciji Slovenije 0 podaljšanju porodniškega dopusta O predlogu SKD za podaljšanje porodniškega dopusta s spremembo zakona o delovnih razmerjih na tri leta, je po mnenju Kluba Minerva pri LDS temeljito razmisliti. Uresničitev takega predloga bi namreč po njihovem mnenju zavrlo zaposlovanje žensk, njihovo poklicno napredovanje, povečalo bremena proračuna, oslabilo mrežo jasličnih oddelkov v vrtcih in vplivalo na nekatere vidike neenakosti žensk in moških. Namesto podaljšanja naj bi raje premislili o prožnejših načinih izkoriščanja dopusf' v sedanji dolžini in drugačni'' delitvah bremen med očetotf in materjo. Razprava o takring. Želimo le to, da se odlaganje na deponijo preneha in da se deponija uredi, kot predvideva sanacijski načrt," pravi Jakob Langus, predsednik krajevne skupnosti Brezje, in poudarja, da so se v občinskem izvršnem svetu kljub večkratnim opozorilom krajanov prepozno lotili iskanja nove deponije. Ker je bilo pričakovati zaplete, bi občinska vlada ze v začetku svojega mandata morala začeti s postopkom, ne pa šele v začetku lanskega leta. V krajevni skupnosti Brezje so na novembrskem zboru krajanov, na katerem so bili tudi tedanji predsednik občinske skupščine in sedanji jnpan radovljiške občine Vladimir Cerne, predsednik izvršnega sveta Jože Resman ter direktorica Komunale in članica izvršnega sveta mag. Bernarda Podlipnik, nazadnje opozorili, da bodo fizično zaprli pot do deponije. Grožnjo so včeraj, v ponedeljek zjutraj, tudi uresničili. Že v nedeljo so čez cesto podrli šest hrušk, ki so last Leopolda Pangerca s Črnivca (na njegovem zemljišču je tudi del deponije), včeraj so pripeljali še šest traktorjev in zaprli pot na deponijo, ki je bila kar štirinajst let začasna. "Dovolj imamo "začasnosti" in nevzdržnega življenja ob deponiji," so povedali krajani, ki so se zbrali ob cestni zapori. "Po vasi so se nam zaredile podgane, veliko je muh, vran, krokarjev... Veter raznaša lahke smeti vsepovsod, s tovornjakov, ki vozijo smeti na deponijo, rado pade kaj na tla, občasno tudi smrdi," pravijo in se zaskrbljeni sprašujejo, ali so na deponiji res samo komunalni odpadki ali morebiti tudi nevarne, strupene snovi. Še najbolj se zaprtja deponije veseli Junus Murić, ki že vseskozi živi s svojo družino v hiši na robu smetišča. "Raje imam 365 dni na leto čisto okolje in mir kot veliko odškodnino," je dejal in navedel, da za vsako leto življenja ob smetišču zahteva po dva tisoč mark odškodnine, skupno torej 28 tisoč mark. Tudi Janez Langus iz Peračice se veseli konca na Črnivcu. "Čeprav je Peračica glede na nadmorsko višino precej nižja od deponije, se smrad širi po naši dolini, verjetno vse tja do Posavca." Če sodimo po tem, da bo radovljiška Komunala smeti začasno, do 15. aprila, vozila na deponijo v Tenetiše, je štirinajstletne "začasnosti" deponije na Črnivcu konec, vodstva novih občin (Bled, Bohinj in Radovljica) pa kljub začasni rešitvi čaka ničkaj prijetno delo: nadaljevanje postopka za določitev nove lokacije oz. iskanje skupne rešitve. • CZ. Jakob Langus, predsednik sveta KS Brezje: "Nič ne izsiljujemo, želimo le, da se deponija zapre, kot nam je bilo obljubljeno." Župan bo zaščitil občinsko premoženje Jakob Langus, predsednik sveta KS Brezje: "Nič ne izsiljujemo, želimo \}i .se deponija zapre, kot nam je bilo obljubljeno. "Radovljiški župan v'adimir Cerne včeraj ob desetih dopoldne še ni bil seznanjen z zaporo ceste do deponije na Črnivec. Ker del deponije leži na občinskem Zemljišču, za katerega sicer poteka denacionalizacijski postopek, je napovedal, da bo zaščitil občinsko premoženje in dosegel, da bo občina *°' lastnik lahko nemoteno prišla na svoje zemljišče. V Tenetišah ie protestirajo Direktor kranjskega komunalnega podjetja Jože Pešak je potrdil govorice, «o bo radovljiška Komunala na podlagi dogovora med občinama Kranj in Radovljica ter krajevno skupnostjo Tenetiše začasno, do 15. aprila, vozila smeti na deponijo v Tenetišah. Včeraj dopoldne so prvi tovornjaki že pripeljali smeti. Krajani Tenetišz odločitvijo niso najbolj zadovoljni in so se vceraj zvečer že zbrali na protestnem shodu. "Dežurni" ob cestni zapori na Črnivcu. Edina ozkotirna proga Jesenice, 16. januarja • V jeseniškem Muzeju si prizadevajo, da bi uredili prostore za številne muzejske eksponate železarske tehnične dediščine, saj je zdaj prostorska stiska že neznosna. Med drugim bi radi predstavili tudi ozkotirno pro- fo, ki je edina ohranjena v loveniji. Zelo zanimivo bi bilo, ko bi jim kdaj uspelo na Stari Savi ali kje drugje na območju nekdanje Železarne v praksi predstaviti ozkotirno železnico, saj imajo v muzeju tovorne vagone in stare lokomotive. Radi bi kupili in na Jesenice pripeljali tudi star potniški vagon, ki ga hranijo v Slovenskih Konjicah. Obiskovalci bi tako v praksi lahko videli zanimivost, kako je bila nekdaj speljana ozkotirna proga od Jesenic do Javornika, kjer so na tovornih vagonih vozili ponovce. • D.S. Za Julijam) ni koncesije Jesenice, 16. januarja- Projektu vode Julijane, ki je bil na Jesenicah toliko obetaven, da je v začetku obljubljal kar 90 novih delovnih mest, je še vedno samo projekt na papirju. Podjetje Vodovod je lani junija zahtevalo od podjetja Perne, da poskrbi za cevovod, ki je prekinjen. Cevovod je prekinjen še danes, zato voda Julijana teče še naprej v Savo. Koncesija za karavanško vodo Julijano ni bila razpisana. Jeseničani pa si želijo, da bi se vendarle našel resen kupec, ki bi zmogel financirati projekt in prodajati kvalitetno karavanško vodo. • D.S. Gasilci so bili hitri Kranj * Ko smo poro/ali o požaru pri družini Erzar v Cerkljah, smo med drugim tudi zapisali, da je po oceni Kafa Erzaria od eksplozije do prihoda kranjskih poklicnih gasil-cev minilo pol ore. Zaradi morda napačnega razumevanja učinkovitosti poklicnih gasilcev nam je direktor GRS Kranj Janez Osojnik poslal tole pojasnilo: "Enota jc bila obveščena o požaru ob 14.13, na požariŠČe pa je zadnje od treh vozil (po podatkih s tahografa) prispelo ob 14.28. Petnajst minut sicer v mirnem vsakdanjiku ni ravno veliko časa, na razvoj požara in višino materialne škode pa ima odločilen vpliv. Med Čakanjem na pomoč, ko plameni uničujejo težko prigarano imovino, je vsaka minuta neskončno dolga." Zbor tržiških mobilizirancev Tržič, 17. januarja - Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v letih 1941 -1945 iz tržiške občine sklicuje zbor svojih članov. Srečanje bo v četrtek, 19. januarja 1995, ob 10. uri v sejni dvorani občine Tržič. • S. S. Helikopterji nizko letajo Cerklje, 13. januarja - Na Župane novih občin prihaja veliko pobud in pritožb občanov. Nekatere so prav nenavadne, pravi Franc Cebulj, vendar jih je kljub temu treba jemati resno. Ena takih je denimo pritožba nekega vaš-čana, češ da helikopterji {irenizko letajo. Bližina etališča in Živahen (hrupen) zračni promet nedvomno marsikoga moti, ni pa zgolj v moči občinskih oblasti, „ da utiša hrup z neba. Župan je občanu priporočil, naj napiše pritožbo, občina pa jo bo, opremljeno s svojim mnenjem, že poslala na ustrezen naslov. Ob resni plati zadeve pa še malo neresen komentar: kadar se pripravlja k slabemu vremenu, ptice nizko letajo. Morda to velja tudi za helikopterje. • D.Ž. Seja občinskega sveta Naklo Naklo, 17. januarja - V petek, 20. januarja 1995, ob 18. uri se bo sestal v kulturnem domu v Naklem občinski ^vet občine Naklo na svoji drugi seji. Po potrditvi zapisnika prve seje in dnevnega reda za drugo sejo se bodo svetniki odločali o predlogu Župana za zaposlitev občinskega tajnika. Dogovorili se bodo tudi o žigu občine in sklepali o objavi razpisa za pridobitev načrta in dokumentacije za nadaljnjo regulacijo potoka DupeljŠČica. Med drugim se bodo seznanili Še s poročilom Člana komisije za pripravo statuta in poslovnika, predlogom za imenovanje odborov in komisij ter poročilom župana o opravljenih nalogah pri oživitvi občine Naklo. • S. S. V Sloveniji že 150 skupin za samopomoč starim Stari ne pogrešajo hrane in toplote, pač pa človeško toplino Za stare v domovih ostarelih je materialno dobro poskrbljeno, kot še nikoli v zgodovini. Na žalost je tudi osamljenosti in bivanjske praznote več kot kdaj koli prej. Radovljica, 17. januarja • Ostarele svojce pošljemo v dom, ko zanje sami ne moremo več skrbeti. V materialnem smislu jim tam ničesar ne manjka: siti so, na toplem, zdravstveno in socialno dostojno oskrbljeni. Kljub kolektivnemu življenju pa so pogosto osamljeni, saj pogrešajo naravnih stikov z mlajšimi generacijami... Da bi razbili bivanjsko praznoto starim v domovih ostarelih, zdaj predstavniki srednje in mlajše generacije snujejo skupine za samopomoč starim. Kakih 150 jih Je že v Sloveniji. Tudi v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici jih imajo. Prostovoljke srednjih let in mladi, ki se prihajajo v dom pogovarjat z "babicami in dedki" ter z njimi prepevat, so slednjim spet napolnili življenje. Pobudo za skupine, ki starejšim osmišljajo življenje, je dalo Združenje za gerontolo-gije in socialno gerantagogi-ko. Dr. Jože Ramovš o njih pravi, da so zdravilo zoper osamljenost, ki jo v današnjem svetu čutijo stari ljudje. Zanje ie sicer v materialnem pogledu poskrbljeno bolje kot kdajkoli v zgodovini, toda stari se tudi bolj kot Bernarda Kastelic kdajkoli čutijo osamljene in nekoristne. Stari potrebujejo stika z mlajšimi generacijami, zato v domove prihajajo skupine prostovoljcev, da gener- Danica Jankovič aciji najdeta stik in druga drugo bogatita. Kar s tem delamo za staro generacijo, delamo tudi zase, je prepričan dr. Ramovš, tako si namreč postiljamo tudi za lastno starost. Tone Kladnik in Branka Knific, predsednik in tajnica omenjenega združenja, sta na srečanju v radovljiškem domu predstavila začetke dela s starimi. Zamisel se je namreč začela uresničevati na obali, v izolskem domu upokojencev, tamkajšnje izkušnje pa zdaj uspešno presajajo tudi na druga tla. V Radovljici, kjer je s skupinami za samopomoč začela socialna delavka Metoda Bole, se že nekaj let na podoben način ukvarjajo s starimi. Nekaj skupin imajo na "terenu", nekaj v domu starostnikov, kjer delujejo tri v pisan šopek povezane skupine: Marjetice, narcise in nageljni. 84-letna Danica Jankovič, ki je pred osmimi leti prišla v radovljiški dom iz Maribira, Svojci sicer redno prihajajo na obisk, a v domu zna biti kljub temu zelo samotno. V skupini, kjer se pogovarjamo, kaj zapojemo in si tuši zaupamo svoje težave, nam uspe razbiti samotni vsakdan. Med nas prihajajo mlajše gospe in tako sestavljamo nekakšno nadomestno družino. Čas si krajšam tudi s poučevanjem nemščine (bila sem namreč učiteljica). K meni prihaja Anja Ptiček in Andreja Repe se je že vključila v eno takih deset učencev, odraslih in skupin: "Rada sem z ljudmi, druženje z njimi me veseli, zato sodelujem v skupini. gimnazijcev, tako da mi čas mineva tudi delovno.""V skupini smo tako rekoč tri generacije," pravi Bernarda Kastelic, ki je v skupino za samopomoč starim kot prostovoljka prišla na povabilo Karitas. "Prej sem delala kot pedagoška delavka in nisem imela nobenih izkušenj s starimi. Nasprotno, doma me je bilo kar strah. Ko sern j pozneje obiskovala svojo mamo v domu, sem videla, kako so lahko stari ljudje osamljeni. Začela sem se Z njimi družiti, spoprijateljili smo se in zdaj z njimi zelo ' rada delam. Kakor mame so j mi. S skupino delava skupaj 2 mlajšo kolegico in se tako družimo tri generacije. Za tako delo je potrebna ne le pripravljenost, temveč tud' nekaj znanja, zato smo se za , delo s starimi usposabljali na posebnih seminarjih." Če so za Bernardo članice skupine iz doma ostarelih kakor mame, so za Anjo Ptiček in za Andrejo Repe kakor babice. S starimi sta se začeli družiti že kot osnovno- j šolki: "Najprej sva sodelovali v skupini Ančka na Bledu, kjer smo mladi pomagali ostarelimm pri raznih vsakdanjih opravilih. Skrbeli sva za gospo Micko, vendar nama je umrla. Začeli sva prihajati v dom, kjer se s starimi pogovarjamo in jim kaj zapojemo. Prav prijetno je, ko se zasliši pesem in se začenjajo stanovalci zbirati v skupine; Osrečuje naju, če so stan zadovoljni. Preden se ti odprejo, je z njimi težko, ko pa ti zaupajo, so neskončno hvaležni za najmanjše dobro dejanje." D.Z.Žlebir, foto: L. Jeras Z GORENJSKIH OBČIN V Študentskem domu v Kranju nesoglasja zaradi stanarine Študentje so izračunali svojo stanarino Kranj, 17. januarja - V Študentskem domu v Kranju so se že oktobra začela nesoglasja zaradi stanarine. Študentje se ne strinjajo s ceno, ki jo je postavil dom, osnovali so svojo komisijo in si sami izračunali, koliko naj bi plačevali za bivanje v starem delu študentskega doma in v apartmajih. V starem delu študentskega doma namreč zaračunavajo stanarino 4.555 tolarjev, v apartmajih pa 5.590 tolarjev, medtem ko je pobudnik akcije zoper visoko stanarino Matej Jenko izračunal, da bi morali plačevati 3.334 tolarjev za apartmaje in 2.323 tolarjev za sobo v starem delu doma. Skupina študentov v resnici plačuje samo toliko. Prepričani so namreč, da se je študentska stanarina v štirih letih preveč podražila, skoraj za petkrat. V strukturi cene pa oporekajo tudi znesku, ki ga morajo plačevati za amortizacijo in za mestno zemljišče. Če je študentski dom javni zavod, pravijo, bi morala take stroške pokriti država. Ravnatelj zavoda Franc Kržan nam je povedal, da je cena v študentskem domu oblikovana po merilih, ki veljajo v vseh slovenskih študentskih domovih. Od leta 1991 se je bivanje v kranjskem domu podražilo toliko, kolikor je znašala inflacija, ta pa je bila 454-odstotna. Cena je po njegovem odraz realnih stroškov. Za primerjavo navaja ceno bivanja v podobnem domu v Mariboru, kjer je za študentsko sobo treba odšteti 4.710 tolarjev, in v Ljubljani, kjer bivanje v apartmaju stane 6.200 tolarjev, čeprav tamkajšnji dom nima tako visokega standarda kot kranjski. Predlog cene bivanja v študentskem domu pripravi posebna komisija za izračun kalkulativnih elementov, v kateri so tudi študentje. Eden od novih članov komisije je letos postal tudi Matej Jenko, ki pa je pozneje osnoval svojo komisijo in ta je tudi pripravila izračun s skoraj polovico nižjo ceno od uradno predlagane in sprejete na svetu zavoda. Večina od 260 študentov, kolikor jih prebiva v kranjskem domu, poravnava stanarino, kakršna je na položnicah, le majhna skupina plačuje po lastnem izračunu. Nesporazuma v študentskem domu očitno ne bodo mogli poravnati sami, zato so za ta teden povabili predstavnike ministrstva za šolstvo, ki bodo opravili vpogled v strukturo cene in prisluhnilo pobudam študentov, ki predlagajo, da bi del cene pokrivali iz sredstev ministrstva. • D. Ž. Prašičja farma na robu Kranja Kranj, 17. januarja - Zakaj so v gozdičku na desni strani ceste, ki pripelje z delavskega mostu in nadaljnje proti t.i. brniški cesti, prejšnji teden podirali drevesa? Eden od Kranjčanov nas je opozoril, da naj bi tam zgradili prašičjo farmo. Govorice smo preverili na kranjski občini, kjer je po reorganizaciji državne in lokalne uprave sicer ta hip težko najti verodostojno uradno pojasnilo. Danijela Bida Sprajc \* potrdila, da je na podlagi spremenjenega plana dovoljenje za postavitev prašičje farme dejansko izdano. Gre z* zasebno larmo, ki jo je lastnik želel preseliti iz naselja (Huj), kjer je smrad motil okoličane, na manj moteče mesto- Prašiči poČivajoČih na kranjskem pokopališču resda n« bodo motili, zagotovo pa takšen objekt vsaj vizualno, če ifi ne ekološko, ne sodi v krajinsko podobo roba mesta. • H. !• Češnjevek, 15. januarja - Večina zimskih športov ni prav poceni, rekreativno drsanj* na domaČem zaledenelem ribniku pa si lahko privoščijo tudi tisti s plitvejšim žepom. Y opuščenem glinkopu v Češnjevku je te zimske dni drsališče kot nalašč za drsanja i* hokeja željno mladež, v nedeljo pa se je otrokom in mladini pridružilo tudi veliko odraslih. Led je držal nekaj sto obiskovalcev od blizu in daleč. - • Foto: D. Ž. IZ GORENJSKIH OBČIN Dovški oder in gledališka šola za najmlajše Dobro smučamo, a tudi dobro - igramo D°vje, 16. januarja - Ob 200-letnici smrti očeta slovenskega dovškem odru sta prve kor-gledališča Antona Tomaža Linharta so na dovškem odru ake naredila domačina, znana domači gledališčniki, člani gledališke šole pri domači dramski igralca, ki sta dosegla sam vrh skupini Dovški oder pred polno dvorano uprizorili Gledališko slovenskega teatra: Julka svečanost. Prijetno predstavo, v kateri so odrsko predstavili Linhartove junake: Linharta so predstavili kot dramatika, zgodovinarja, pesnika. Tomaž Pšenica Na predstavo so povabili gledališčnike iz Radovljice, obenem pa so praznovali vJ letnico KUD Dovje -Mojstrana in 60-letnico do- mačega društva. Mladi na Dovjem navdušeno in prizadevno nadaljujejo bogato kulturno tradicijo v kraju - 14. junija leta 1914 je bilo ustanovljeno Katoliško slovensko izobraževalno društvo, ki ga je ustanovil Jakob Aljaž. Jakob Aljaž je kupil hlev pri Govoču, ki so ga nato preuredili v kulturni dom, ki je imel stalne kulise, ki so predstavljale sobo, gozd, Aljažev dom v Vratih, Triglavsko pogorje, na levi strani odra pa je bil slap Peričnik, na desni pa Aljažev dom. Leta 1934 je bila otvoritev Aljaževega prosvetnega doma, 4. maja leta 1934 pa so ustanovili Aljaževo pevsko in dramatsko društvo. Na Mladi dovški gledališčniki so se s predstavo Gledališka t eca"ost spomnili očeta slovenskega gledališča Antona »omaža Linharta. - Foto: J. Pelko Dovžanova - Staričeva in Rudi Kosmač. "V Mojstrani in na Dovjem ne le da smučamo dobro, ampak znamo tudi dobro igrati," pravi Tomaž Pšenica, ki skupaj z Leono Rabič vodi mlade gledališčnike. "Ob raznih praznikih odpremo vrata našega gledališča in domači publiki predstavimo tudi značilno domače junake, kot je Puščavnik Sabljica, recimo. Veseli smo, da je dvorana vedno polna in da nas ljudje radi pridejo gledat. Domačemu občinstvu smo želeli z zadnjo predstavo Gledališka svečanost obuditi vse zanimive like Linhartovih del, drugače pa smo na odru imeli že kar veliko predstav. Imamo gledališko šolo, v kateri se mladi pripravljajo na nastope na odru. V šoli imamo redne vaje, kjer se najmlajši učijo nastopa, spoznavajo režijo, imajo pa tudi teorijo. Vedno zvedo kaj novega o zgodovini gledališča. Najmlajšim na zanimiv način predstavimo zgodovino največjih svetovnih gledališč. Ne spoznavajo pa le zgodovine gledališča, ampak tudi filma in umetnosti nasploh." Jakob Aljaž bi jih bil zanesljivo vesel: mladih dovških gle-dališčnikov, ki pod vodstvom neumornih mentorjev Tomaža in Leone ohranjajo gledališko tradicijo in svoje izkušnje v gledališki šoli prenašajo na najmlajše. Res je: v teh krajih niso le dobri smučarji, ampak tudi dobr igralci. • D. Sedej Kje so Titove slike in kipi? En dober Titov kip, prosim! Jesenice, 16. januarja • Tako iz Železarne kot iz vseh drugih podjetij in javnih ustanov so Titove slike in kine prepeljali v jeseniški muzej, če jih niso vrgli na odpad. Nekatera dela imajo umetniško vrednost. V muzeju pa ni mnogo tistih umetniških slik, ki so visele po Železarni in ki jih je bilo po spisku okoli 350. V nekdanji jeseniški Železarni - po pisarnah, v sejnih in drugih sobah ter po kantinah, na hodnikih in v vežah - je nekdaj viselo veliko slik. Slike, od navadnih fotografij v okvirih do umetniških del v olju, akvarelu ali v drugi tehniki, so bile Železarni na tak ali drugačen način podarjene. Darovane so bile bodisi zaradi dobrih poslovnih stikov, zaradi uspehov železarjev na sindikalnih tekmovanjih, Železarna pa je najbrž precej del tudi odkupila: recimo motive, ki so umetniško upodabljali metalurški proces ali - spomnimo se -največkrat težaško delo v martinarni ali na plavžu. Nekateri motivi so postali prav zgodovinski ,kot je denimo znameniti motiv plavžarja. Tako kot v vseh kolektivih pa ie bilo na stenah nemalo tudi Titovih slik ter na hodnikih nemalo Titovih kipov. Ne le uokvirjenih navadnih, preprostih in mal-ovrednih fotografij, bile so tudi umetniške upodobitve Tita v olju, Titovi kipi pa navsezadnje, tudi Titove slike in tista dva kipa Tita in Kardelja, ki sta bila sestavni del prekrasnega reliefa akademskega kiparja Torkarja in sta stala v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah? Tako se nemalokrat radovedno sprašujejo stari žele-zarji, ki so v železarni [»reziveli vsa svoja delovna eta. Umetniške slike, ki so bile Železarni podarjene ali jih je bila odkupila, morajo biti še vedno tam, kjer so bile nekdaj ali so pospravljene v kakšni omari. Ali pa je kakšna tudi lahko dobila noge, če je nikjer ni... V nekdanjem Tehniškem muzeju, ki je zdaj Muzej Jesenice, pravijo, da s temi slikami nimajo nič: le dvakrat so po železarni opravili tovrstno inventuro, jih popisali in napravili seznam, bilo pa je tedaj evidentiranih 350 umetniških del: od slik članov DOLIKa do Ravnikar-jevih in Jakčevih mojstrovin. Muzej nima nobene pravice, da bi jih prejel v last in posest, lahko pa le upa, da delo priznanih domačih se bodo tista dela, ki so del umetnikov. Kje so? So vse te umetniške slike, ki so krasile tovarniške prostore v muzeju ali kje drugje? In kje so, narodove dediščine, kjerkoli že so - ohranila. Drugače je s fotografijami Tita in njegovimi kipi, izde- lanimi iz različnih materialov. V Muzeju Jesenice imajo sobo namenjeno tej naši Eolpretekli zgodovini: našli oste pokale, prapore, značke, diplome z naslovom Tovarne delavcem in kup uokvirjenih Titovih slik. Socialistična roba, ki gre na zahodu za med. V kotu so lepo zloženi veliki, majhni in srednje veliki kipi, pretežno maršala Tita. Tu sta tudi kipa kiparja Jaka Torkarja, ki sta bila v sejni dvorani jeseniške občine... Če ne bi bil muzej, bi bila to prava mala samopostrežna Titovih slik in kipov, v kateri lahko izbiraš: "En dober Titov kip, prosim!" Prvi dve leti so Titove slike in kipe z razliko od drugih umetniških del množično odstranjevali od vsepovsod: vrgli so jih na odpad ali vozili v muzej. Še najraje pa so po podjetjih videli, da so jih odpeljali drugi: vratarji, snažilke, muzealci sami. Kar malo komično je bilo, kako se je marsikje vodstveni kader poskril in se lastnoročno sploh ni hotel pritakniti Titove slike na steni ali kipa v veži, pa čeprav se lahko še danes dokaže, da gre za umetniško delo. Zdaj je vse to tam, kamor sodi. V muzeju kot del zgodovine. • D. Sedej Novonastala občina med Savo in Soro Medvode so po tridesetih letih ponovo postale občina. Ljudje so zadovoljni in polni optimizma, ki pa ga bodo pri graditvi občinske oblasti še kako potrebovali. da ii kmalu ne bo potrebno hoditi urejati vse stvari v Šiško. Gorazd Pavlek se je spraševal, zakaj je bila medvoška občina sploh ukinjena. Ves denar je odtekal v Ljubljano, tu ga je ostalo le malo. Z novo občino bodo pravi občinski ljudje lahko veliko več storili za Medvode, sama poraba sredstev bo verjetno bolj smotrna. Referendumski ne je bil najverjetneje posledica naveličanosti politike pri velikem številu ljudi. Iz povedanega lahko tako sklepamo, da ima občina Medvode pri svojem postavljanju na noge dober začetni kapital. Ljudje so zadovoljni, da so po dolgem času zopet samostojna občina, optimizma jim ne manjka, tega pa bodo poleg dobre volje še kako potrebovali župan in svetniki, ki morajo v teh mesecih postaviti novo občis-ko upravo. * Uroš Špehar V Medvodah je bil referendumski rezultat glasovanja 0 novi občini tesen, v prid nasprotnikom. Kljub temu je z reformo lokalne samou- Tomaž Glažar Prave ta del postal samostojna občina, ena od naslednic °»vše šišenske občine. Med- vode so znane po vsej Sloveniji po zaslugi svoje kemične industrije, razen tovrstne industrije pa je tu tudi papirnica, pa elektrarna. Poleg stare magistralke Kranj - Ljubljana je pomembna prometna žila železnica, čeprav vse manj, saj se tako kot povsod ljudje danes raje vozijo po cestah. Zaenkrat se uradno še ne ve, kje bo sedež nove občine, neuradno pa je slišati, da se bo nastanila v prostorih bivše KS. Tomaž Glažar, tajnik biše KS Medvode misli, da so Medvode zanesljivo občina, ki se bo sposobna preživeti. V občini živi okrog 14.00 prebivalcev, tako da bo sredstev iz dohodnine dovolj, prav tako pa bo tudi kar nekaj denarja v občinsko blagajno priteklo s prispevki od zemljišč, manj na področju iger na srečo. Standard v občini je soliden, saj imajo v Medvodah Zdravstveni dom, šole, lekarno, banko. Pretirane revščine med prebivalstvom ni, nekaj je kmetov, v Ciril Sušnik glavnem pa ljudje delajo v industriji, v prihodnje pa bi veljalo širiti dejavnosti tudi Gorazd Pavlek na področje turizma, trgovine in gostinstva. Že v prejšnjem sistemu se je govorilo o upravičenosti samos-tojne občine Medvode, vendar pa takrat projekt eksperimentalne občin v Medvodah ni zaživel. Sicer pa misli, da je referendum propadel, ker so prišli glasovat v glavnem ljudje, ki so bili proti novi občini, ti pa, ki so bili za, so'v ostali doma, saj je pred glasovanjem vel- talo splošno prepričanje, da )o referendum uspel. Podobno misli Cirl Sušnik iz Katarine. Sam se strinja z upravičenostjo samostojne občine, saj je le ta včasih že obstajala, vendar pa bila kasneje ukinjena. Edino, kar se mu zdi vprašljivo je upravičenost postavljanja novih občin v težkem gospodarskem položaju. V splošnem pa misli, da bo sedanje stanje za občane boljše, predvsem kar se tiče smotrnosti uporabe občinskih sredstev. Navdušenje je ob vprašanju pokazala tudi Majda Zaje iz Medvod. Zelo je zadovoljna, da imajo tu ponovno svojo občino, predvsem iz praktičnih razlogov, saj upa, JELOVICA Usna Industrija ŠKOFJA LOKA, td.:064/61-30, fax:064*34-261 m o okna JELOTERM, TERMOTON in JELOBOR o notranja, vhodna in garažna vrata opolkna, rolete o stanovanjske hiše o večnamenski objekti • SUHA PRENOVA OKEN* • MONTAŽNE STENE* ► ► ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58,064/632-270 KRANJ, Partizanska 26,064/211-232 MURKA Lesce, Lipice pri Lescah, 064/718-110 METALKA KAMNIK, 061/813-326 Vb I i KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V mali renesančni dvorani Mestne hiše je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb.V galeriji Prešernove hiše razstavlja akad. slikar Silvester Plotajs. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Golija. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava slik akad. slikarja Bonija Čeha. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. V kavarni Rekar razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar. V restavraciji Jasmin razstavlja slike Vlado Novak. JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled frafični listi Marije Starič Jenko iz Ljubljane. V bistroj u ^elva razstavlja akvarele Marko Rolc z Jesenic. V pizzenji Ajdna v Žirovnici razstavlja črnobele fotografije Erich Kuss iz Arnoldsteina, v pizzeriji Bistrc'a v Mojstrani so na ogled fotografije Janeza Dovžana z odprav v Himalajo in Ande. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je ponovno odprta in sicer vsak dan, razen ob ponedeljkih, od lO.do 17. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 16. ure. KROPA - V Kovaškem muzeju razstavlja slike, reliefe in plastike Eva Gašperšič. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij "frankfurtski utrinki" Benjamina Vrankarja, člana FD Radovljica. V galeriji Avla občine Radovljica razstavlja barvne fotografije Edi Gnilšak, član FD Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Trofeje iz Namibije - Afrika. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled slovenska razstava fotografij Kranj 1994. V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Vinko Skale. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa med 9. in 13. uro. V okroglem stolpu- pedagoški delavnici je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V galeriji Fara razstavljajo plastike učenci šestih razredov osnovne šole Vodmat iz Ljubljane pod mentorskim vodstvom Mire Narobe. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja oljene slike Franc Rant, član likovne skupine Domel iz Železnikov. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled barvne fotografije na temo Zemlja-planet cvetja članov Foto video kluba Mavrica Radomlje. V kavarni Veronika razstavlja akademska slikarka Milena Gregorič. LJUBLJANA - V Cankarjevem domu je odprta razstava o arhitektu Ivanu Vurniku (1884-1971). RAZSTAVA KLEMENTINE GOLIJA Slike Klementine Golija so še do konca januarja na ogled v Galeriji Šenk, urejeni v pošlo vno-razsta vnem f -i Ion u pohištva Senk v Britofu pri Kranju. Diplomantka milanske Brere Klementina Golija je v gorenjski likovni prostor že pred nekaj leti vnesla nov način slikarskega razmišljanja. Na vrsti razstav smo bili namreč priča prepletanju na milanski akademiji pridobljenega likovnega znanja z novimi spoznanji, ki se jih je navzela na podiplomskem študiju grafike in nato še slikarstva na ALU v Ljubljani. Če smo italijanske vplive lahko zaslutili v nenavadni barvitosti njenih del, je specifika slovenskega likovnega okolja med drugim nemudoma našla svoje mesto v poglobljenem pristopu h grafiki. Predvsem pa je njeno slikarsko in grafično ustvarjanje ostajalo sproščeno odprto tako v formalnem smislu, saj v njem lahko zasledimo vrsto prvin, ki ga vežejo na današnji aktualni likovni trenutek, kot seveda tudi v vsebinskem smislu. Njene estetsko domišljene likovne interpretacije spremlja namreč tudi zanimiva vsebinsko podstat. Predstavnost njenih del pa nam je vendarle pogosto težko razumljiva, saj se je Klementina Golija odločila za slikarstvo zabrisane predmetnosti, v katerem lahko le tu in tam zasledimo nežna figuralna odsevanja. Izraža se namreč z nenavadnimi ikonografskimi kodi, v njenih delih se prepletajo elementi emocionalne in racionalne likovne interpretaicje, v skrivnostni pisavi zapisani filozofski in literarni citati pa nam govorijo tudi o slikarkinem poseganju na področje literature, oziroma podoživljanju filozofskih resnic iz prav posebne, slikarske perspektive. Prenašanje takšnih vsebinskih sporočil v likovni medij, pa čeprav zgolj v šifrirnai, simbolični ali metaforični obliki še malo ni lahka naloga. Klementina Golija jo je rešila tudi s pomočjo sproščene likovne domišljije, po zaslugi katere ji uspeva raznovrstne vtise in pobude preoblikovati v likovne podobe. Prav zato postopek razmeščanja, združevanja, usklajevanja in konkretizacije osnovi zamisli prilagojenih likovnih prvin v smiselno urejeno kompozicijo predstavlja pomembne vsebinski označevalec njenih del. Njihova vsebinska izraznost je namreč harmonično zlita z jezikom likovnih elementov. Po formalni plati nam dela iz zadnjih let izdajajo večjo sproščenost tako v fakturi kot predvsem v barvnem videzu. Zgodnejše, barvno umirjene kompozicije, Klementine Golija, zaznamovane z značilnimi božajoče transparentnimi koprenami je danes namreč nadomestilo slikanje z intenzivnimi, a še vedno harmoničnimi toni, priličnimi značilni kolažni risbi z oblikami, ki se marsikdaj razraščajo iz navidez neobveznega čeČkanja, skratka slikanje s pestro paleto likovnih elementov, s katerimi slikarka razpolaga in jih razvršča zgolj po lastni intiiciji, ne meneč se na tradicionalnejša pojmovanja likovne prakse, tako da smo znotraj ene slike lahko priča sobivanju nenavadne barvitosti, kaligrafskih prvin ipd. kotseveda tako emocionalnemu kto razumsko pretehtanemu pristopu. Prav način tovrstne izrabe likovnih elementov in izraznih postopkov v prid dokaj nenavadne vsebinske izraznosit nam daje slutiti, da je Klementini Golija pravzaprav uspelo na samosvoj način razkleniti meje likovnega medija. • Danuir Globočnik Pregledna razstava dela arhitekta Vurnika OD DEKORATIVNE DO FUNKCIONALNE ARHITEKTURE Sredi prejšnjega tedna so v Cankarjevem domu v Ljubljani odprli pregledno razstavo o delu arhitekta Ivana i Vurnika. S tem je Vurnik, eden od začetnikov moderne slovenske arhitekture, ob obeh dosedanjih mojstrih Fabianiju in Plečniku, vsekakor v razvoju arhitekture pri nas dobil priznanje in zasluženo mesto. Minuli teden se je na otvoritvi pregledne Vurnikove razstave v Cankarjevem domu obiskovalcev kar trlo in najbrž bo veliko obiska tudi vse do konca januarja, ko bo razstava zaključena. S tem pa dogodkov okoli arhitekta Vurnika še ne bo konec, saj se bo del razstave konec januarja preselil tudi v rodno Radovljico. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi poštno znamko v čast temu arhitektu, ki za časa svojega življenja ni doživel kakšnih posebnih časti. Ravno obšle ga sicer niso, vendar pa ie eno pomembnejših arhitekurnih priznanj Prechtlovo medaljo že v pozni starosti prejel na Dunaju, šele kasneje so se že dvaino-semdesetletnega arhitekta leta 1966 spomnili tudi s Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Sedanja retrospektivna razstava vsaj v tem pogledu popravlja ravnodušnost, s katero je javnost sprejela njegov zaključek dolgoletnega ustvarjalnega obdobja. Družinska umetna obrt Ivan Vurnik je bil rojen 1884 v Radovljici v družini kamnoseka in podobarja Janeza Vurnika, v tistem času vsekakor enega najboljših slovenskih cerkvenih kiparjev. S to umetno obrtjo, s prenovo oltarjev in cerkvenim stavbarstvom pa se je ukvarjal že Vurnikov ded. Ni čudno, če se je potem Vurnik odločil za arhitekturo in diplomiral na Dunaju. Prvo samostojno delo mladega arhitekta je bilo naročilo za izdelavo božjega groba v blejski župni cerkvi. Cerkvena oprema je bila Vurniku vsekakor blizu že iz domače delavnice, pa tudi kasneje (še po upokojitvi) se je pogosto ukvarjal z nagrobniki, oltarji in drugo cerkveno opremo, tudi s sodelovanjem svoje žeie Helene, slikarke, ter tudi z načrti za gradnjo cerkva. Projekt Vurnik s pripravo pregledne razstave je pripravil organizacijski odbor, ki ga je vodil dr. Pavle Gantar, minister za okolje in prostor. Vsebinska zasnova in priprava razstave ter oblikovanje in postavitev so delo Renata Repšeta in Klemena Rodmana. Fotografije za razstavo je naredil Miran Kam-bič, makete pa Šenk Kranj in Čučnik Žirovnica. Častnemu odboru razstave je predsedoval minister za kulturo Sergij Pet-han. Častni pokrovitelj razstave je bil predsednik republike Milan Kučan, ki je razstavo tudi odprl. Iz dunajskega ateljeja, kjer je delal pri arhitektu Baumannu, se je leta 1915 preselil v Radovljico in začel kot samostojni arhitekt. Delo je prekinila vojna, okusil je tudi soško fronto, kasneje pa je prevzel vojaško službo - urejanje vojaških grobov. Po koncu vojne je znova v Radovljici, leta 1919 pa se je preselil v Ljubljano, kjer je postal odločilna osebnost pri formiranju oddelka za arhitekturo na novo ustanovljeni ljubljanski univerzi. Na tem oddelku pa je želel imeti kot predavatelja tudi arhitekta Maksa Fa-bianija in Jožeta Plečnika. Medtem ko se je bil Fabiani z Dunaja prešel v Gorico in ni sprejel ponujenega mesta profesorja, Plečnik, ki je tedaj še predaval na praški umetno obrtni šoli, pa je profesuro sprejel in imel na novoustanovljenem oddelku svojo šolo arhitekturne kompozicije. Vurnik Ivan Vurnik (1884-1971) pa je predaval vse tehnične predmete. Nefiguralna poslikava Prav dvajseta leta so bila obdobje, ko je Ivan Vurnik ustvaril najpomembenjša dela, ki sodijo v tako imenovano narodno romantično ali dekorativno arhitekturo. Sem sodi Anatomski inštitut v Ljubljani, prezbiterij sv. Katarine nad Medvodami, Narodni dom v Kranju, sanatorij na Golniku, stavba zadružne gospodarske banke v Ljubljani in Sokolski dom na Taboru v Ljubljani. Pri večini teh objektov je posebej izrazita arhitektova težnja po poskusu oblikovanja posebne slovenske arhitekture s slikano dekoracijo in s plastično štukaturo. Že v času svojega nastanka je vzbujala posebno pozornost, tako pa tudi danes, fasada (in tudi notranjost) Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, tedaj še vogalne stavbe na sedanji Miklošičevi cesti. Drugačne vrste fasado si je Vurnik zamislil za sanatorij na Golniku, vendar pa štuka-turno okrasje ni bilo izvedeno. Tudi načrti za kranjski Narodni dom z bogato okrašeno glavno fasado so bili drugačni, kot pa je bilo kasneje realizirano. V letih 1923 do 1926, ko je nastal eden najpomembnejših Vurni-kovih projektov - Sokolski dom na Taboru, se je arhitekt odločil za plastično in ne več poslikano okrasje. Da je narodno dekorativni slog minil, je Ivan Vurnik spoznal tudi na pariški razstavi, kjer je bilo v okviru Jugoslovanskega paviljona s fotografijami predstavljenih tudi nekaj njegovih stvaritev. Vendar pa tega sloga predvsem pri oblikovanju cerkvene opreme ni opustil. Nova smer Nov čas je prinesel funkcionalizem v arhitekturo. Vurnik je bil široko razgledan arhitekt, skušal se je preusmeriti na funkcionalistično arhitekturo. Udeležil se je mednarodnega natečaja za palačo Zveze narodov v Ženevi, vendar projekt ni ohranjen. Usmeril se je k vprašanjem sodobnega urbanizma pri nas. O tem ni le pisal in objavljal članke in predaval o stanovanjski arhitekturi, pač pa tudi prvi objavil dela nove arhitekture. V Mariboru je v letih 1927/28 narisal načrte za naselje delavskih hišic, ki veljajo za prvi poskus novejšega urbanizma pri nas. Po načelih modernega urbanizma in funkcionalistične arhitekture je bil narejen tudi projekt za Bled - hotel, zdraviliški dom, restavracijo na Straži in športno središče v Zaki, drugačno klasicistično je bilo zasnovano le zavetišče za romarje na Blejskem otoku. V nasprotju s temu nerealiziranimi načrti, nekatere originalne makete, nastale v Vurnikovem seminarju so predstavljene na sedanji razstavi, pa je bilo radovljiško kopališče Obla Gorica dograjeno. Ta Vurnikov načrt v sodobni arhitekturi visoko cenijo kot najbolj prečiščen primer funkcionalizma v celotni slovenski arhitekturi. Naredil je tudi načrte za kranjsko in ptujsko kopališče (ni izvedeno), vendar pa ne dosegata radovljiškega. Edinstvena arhitektura bazena olimpijskih mer s skakalnim stolpom in spremljajočimi objekti iz leta 1932 doma ni naletela na dober sprejem, saj so objekt kasneje popolnoma prezidali, stolp pa porušili. Po drugi strani pa so radovljiško kopališče kot primer racionalno zasnovane arhitekture predstavljali na predstavitvah sodobne jugoslovanske arhitekture v Oslu, Koebenhavnu, Stocholmu, Londonu, Ljubljani. ' vljl Vitij Kuj ' ta Pročelje Zadružne gospodarske banke na ljubljanski Miklošičevi cesti. Zaključek Vurnikove šole \ Po Vurnikovih načrtih je bil leta 1934 v Radovljici sezidan tudi hotel Grajski dvor. Istega; leta je Vurnik pripravil tudi načrt za NUK, vendar kot protiprojekt leto poprej objavi-jenemu Plečnikovemu načrtu. Ob finančnem sodelovanju treh ministrstev, ljubljanske in ra-dovljiške občine je ob Vurniko-vi razstavi izšel tudi Zbornik (V slovenskem in angleškem jezi" hi) kot posebna izdaja Arhitektovega biltena, mednarodne revije za teorijo arhitekture. I Založnik Zbirnika, ki je izšel V t nakladi 5000 izvodov je Orga- \ nizacijski odbor projekta Vurnik. Zbornik z vec kot 300 stranmi na velikem formatu j« natisnil Gorenjski tisk Kranj. Po v Švici opravljeni primer jalni oceni je univerzitetni senat ljubljanske univerze skle-nil, naj se notranja ureditev knjižnice gradi po Vurnikovem, zunanja pa po Plečnikovem načrtu. Ko je skrb za gradnjo NUK prevzela namesto univerze banovina, se je knjižnica začela graditi pO. Plečnikovem načrtu. Kot da bi se s tem ob že poprej znanih, nasprotjih s Plečnikom, še pospešil odhod Vurnika \t arhitekturnega dogajanja. PO načrtih za obnovo fasade cerkve sv. Petra v Ljubljani* načrtih za kemični inštitut, kranjsko pokopališče in drugo so praktično Vurnika kot arhitekta odpisali. Pred začetkom druge svetovne vojne, med njo in po njej se je ukvarjal t oblikovanjem cerkvene opreme. Razprave o reformi študija na arhitekturi so pospešile Vurnikov odhod v pokoj. • Lea Mencinger In memoriam Tone Hotko Prve dni novega leta smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od našega dolgoletnega prijatelja, gledališkega igralca Toneta Hotka. Kdo ga ni poznal? Visoka, sloka postava na odru, v kakršnikoli vlogi ste že hoteli. Ustrezalo mu je vse: od komika v prvih povojnih operetah, do trageda, od recitatorja in povezovalca na kulturnih prireditvah, do dedka Mraza. V davnem letu 1954je bil med ustanovitelji dramske sekcije DPD Svoboda Kranj, ki je kasneje nadaljevala svoje delo v poklicnem Prešernovem gledališču. "Na rodovitna tla padlo seme je vzklilo - in tako nas danes veže nerazdruiljivo prijateljstvo, zvestoba in ljubezen do odrskih desk v krepak kolektiv," je zapisal v eni od gledaliških kronik v petdesetih letih. Bil je odličen organizator in igralec, izredno družaben človek. Znal je pridobiti ljudi za sodelovanje, vzdrževati prijateljske vezi in delovno vzdušje. Vsako nalogo, ki jo je prevzel, je dosledno izpeljal. Morda je prav ta težnja k popolnosti bila kriva, da je tako kmalu odšel. Že kot mlad fant, ko je bil komandant v mladinski delovni brigadi v Bosni, se je od nečloveških naporov zgrudil. Vsak nastop na odru ga je izžel, toda ljubezen do odrskih desk, je bila močnejša. Prešernova nagrada mesta Kranja in več drugih priznanj so bila le skromna oddolžitev človeku, ki je vse svoje življenje posvetil gledališču. Najlepše priznanje zanj je bila polna dvorana, otroški smeh. Ljubil je otroke. Tone Hotko je bil tisti, kije kranjskirr otrokom podaril "Ure pravljic". Otroški vrvež je Prešernove gledališče vsakič napolnil do zadnjega kotička, iz leta v leto, iz generacije v generacijo. In nepozaben bo ostal kot dedek Mraz. Koliko otrok je osrečil v svojem kožuhu s tulipani. Bil je naša mladost... Še dolgo se ga bodo spominjali tudi sodelavci kranjske zobne ambulante. Ob delu je doštudiral za višjega zobnega tehnika in bil specialist za vezilno protetiko. Dvainštirideset let strokovnega dela. Delaven, pošten, nesebičen človek je bil Tone Hotko, ki ni prenašal krivic in jih tudi nikomur ni delal Tudi potem, ko je bil že upokojen, se mu je korak nehote usmeril proti tej kranjski hiši zdravja. Le toliko, da je srečal katerega od sodelavcev, ga pozdravil, povedal šalo. Po šalah je bil poznan. Sploh je bil rad hudomušen in vesel. Po tem so ga ljudje najbolj poznali in imeli radi. Tudi zato ga bomo pogrešali. Njegovi gledališki prijatelji Torek, 17. januarja 1995 GOSPODARSTVO UREJA. MARIJA VOLĆJAK _ Uspeli so pridobiti nove trge, zdaj pa brezposelni nočejo delati uspen so priaoDiti nove trge, z.uuj pa ui^uov.». -—j------ Gorenjska predilnica že leto zaman isce 20 delavcev c____ . . v.._____LAmka3 v lotu rini rpln 79 40 odstotKOV I Surovine so se podražile za četrtino, bombaž v letu dni celo za 40 odstotkov Škofja Loka, 16. januarja - Gorenjska predilnica iz Škofje Loke je v zadnjih letih poiskala nove trge, uspeh so pridobiti dovolj naročil, _ _ i •• . r... . ._______:___. .... Utn ilni 7 a man ivrein * Manjih letih poiskala nove trge, uspen so pnu««.«^uu^j »-g~j «daj pa kljub veliki brezposelnosti pri nas ze lete' d^JJ gJS 20 delavcev, saj brezposelni odklanjam delo. ^J^J^S morali zaradi tega spremeniti strategijo in ^^^MuS wuadi pomanjkanjaT delavcev ne bomo mogli vec proizvaja« optimalnih količin, pravi direktor MIHA JfcSE. "Kako uspešni ste bili v zadnjih letih pri iskanju novih trgov?" "Po osamosvojitvi Slovenije smo se z veliko vnemo podali na nove trge in jih v treh letih tudi uspeli osvojiti. V celoti smo se koncipirali za tuje trge, saj z domači~: Drugi razlog je sorazmerno nizka brezposelnost v Škofji Loki in na dodatno zaposlovanje tako v prihodnje ne bomo mogli računati, temveč se bomo morali ozirati proti Kranju in Ljubljani. Lani se je poznalo, da je ponovno začela delati Predilnica v Medvodah in deset naših delavk je odšlo tja.Tretji razlog je seveda naše triizmensko delo in ljudje niso pripravljeni sprejeti tako napornega dela, kakor hitro dobijo lažjega, gredo drugam, kjer so tudi plače boljše. Pri nas niso več tako slabe, saj so nad kolektivno pogodbo, seveda pa je triizmensko delo težje." "Včasih so prihajali predvsem delavci z juga, bo treba ponovno odprti uvoz delavcev?" "Za tri smo poiskali posebno delovno dovoljenje, trenutno imamo vlogi za dve begunki. V Škofji Loki je dosti beguncev, vprašanje pa je, koliko se jih za delo zanima in koliko jih ustreza, saj se je na delo pri nas potrebno navaditi. V zadnjih dveh letih intenzivno zaposlujemo, sprejeli smo več kot dvesto ljudi, vendar se število zaposlenih ni bistveno povečalo, saj ie fluktuacija novozaposlenih zelo velika, zato pravega učinka ni. Predice, sukalke potrebujejo vsaj dva meseca, da se dela naučijo, težjega v šestih mesecih." "V kranjskem Ibiju so kupili nove stroje, na katerih ni več klasičnega dela predic in tkalk?" "Tudi pri nas se moderniziramo, kupili smo podobne stroje za redno kot v Ibiju, le da so rabljeni, zato zaposlitev, čeprav so spiski brez- se nam Je investicija zavlekla za Poselnih zelo dolgi. Od aprila do približno pol leta, saj smo po-°ktobra lani jih je zavod za trebovali več rezervnih delov, zaposlovanje k nam napotil 58, smo predvidevali. Zdaj im-od tega se jih 45 odstotkov sploh amo šest takšnih strojev, feb-°i javilo, 12 odstotkov jih je delo ruarja pričakujemo še dva, nato ° .!°rri'0 po telefonu, 21 od- Domo lahko v t.i. "open and" --"lacimi cenami ni več razlik. Ni več bivših jugoslovanskih cen in ne bo jih več, jugoslovanski problemi so se začeli leta 1985, ko se je Sovjetska zveza začela odpirati na Zahod, prej je bilo jugoslovansko blago precenjeno, mi smo po dobrih cenah prodajali dobro blago v Srbijo, oni pa ^ po boljših slabo blago v Sovjetsko zvezo. Ti ekonomski časi se ne bodo vrnili, morali smo se prilagoditi zahodnim trgom. Po treh letih imamo proizvodne zmogljivosti zasedene, nove trge smo uspeli Pridobiti za vse proizvodne linije, nekatere imamo bolje, druge slabše zasedene in lahko rečem, da imamo dovolj dela. Vendar pa v drugi polovici lanskega leta nismo uspeli dobili dovolj delavcev za optimalni obseg proizvodnje, za katerega smo se opremili v zadnjih dveh letih, ko so investicije znašale Približno 3 milijone mark. Ker nam v proizvodnji manjka delavcev in ker jih kljub velikim naporom naše kadrovske službe nismo uspeli dobiti, bomo morali nekaj režijcev še prezaposliti v proizvodnje in kot vse kaže spremeniti strategijo in poslovno politiko." "Razlogov, da ne morete dobiti delavcev, je verjetno več?" "Glavni je, da brezposelni niso zainteresirani za redno ----wmv J/VJ 11. It H >!111, £1 *JU" stotkov po razgovoru pri nas, 7 odstotkov pa ni bilo primernih. Tako jih je ostalo le 15 odstotkov oziroma devet delavcev, ki so se pri nas zaposlili, od tega pa jih je pet že odšlo. Sive ekonomije je torej veliko in velika napaka države je, da teh zaposlitev ne zajame v plačevanje davkov in prispevkov, saj bi bili tako lahko naši prispevki nižji. predilnici delo." uvedli štiriizmensko "Pravite, da boste morali spremeniti strategijo in poslovno politiko, v kakšnem smislu?" "Opustiti bomo morali strategijo optimalnih količin, čeprav imamo zadosti trga, saj se na polno zaposlitev ne moremo več opirati, kar prinaša bistveno težjo in manj popularno poslovno politiko. Selekcijo bomo morali napraviti pri kupcih in znižati število režijskih delavcev, kar pomeni premestitve iz režije v proizvodnjo in morda celo kakšen odpust. Pri približno 5 odstotkov večjem deležu proizvodnih delavcev bi lahko ohranili sedanjo režijo, brez tega je ne bomo mogli. V režiji je zdaj približno tretjina ljudi, vendar pa si med njimi približno četrtina sama služi kruh, če tako rečem, saj smo jim našli delo, pri katerem sami pokrijejo svoje plače. Odprli smo lastno prodajalno, ki ni več samo skladiščna in ob njej krčmo, v obnovljenem sosednjem poslopju nameravamo odpreti živilsko trgovino, ustanoviti nameravamo lastno špedicijo, počasi pa nam že zmanjkuje idej." "Cene surovin naraščajo?" "To je na drugi problem, za 25 odstotkov so se nam podražile lani in v začetku letošnjega leta. Najprej se je začel dražiti najlon, nato bombaž, kar nas je najbolj presenetilo. Ruski bombaž se je začel dražiti marca lani, mislili smo, da se draži spekulativno, in da bo nova letina cenejša, vendar so cene še narasle. Bombaž se je tako v letu dni podražil za 40 odstotkov, volna se je podražila za 30 odstotkov, akril z letošnjim letom za 26 odstotkov in pri njem letos še pričakujemo podražitve. Težave premoščamo z večjo uporabo akrila in viskoze ter novimi investicijami, ki povečajo produktivnost." "Tudi s tečajem so težave, koliko izvažate?" "Fizično 80 odstotkov, vrednostno dve tretjini. Res smo tudi velik uvoznik, vendar je izvoz za približno 20 odstotkov večji in za približno šestino je presežka. Zaostajanje tečaja in inflacije za deset odstotnih točk je za nas pomenilo približno 500 tisoč mark izgubljenega dohodka. Tečaj se v glavnem navezuje na nemško marko, mi pa z Nemčijo v glavnem ne poslujemo, naš osnovi problem je italijanska lira, ki nazaduje. V Italiji smo izgubili več kot 20 odstotkov substance, zelo malo pa je bilo lani storjenega na področju obrestnih mer, ki so se znižale le za slabih 5 odstotnih točk." "Boste lansko poslovno leto zaključili z izgubo?" "Izguba bo znašala približno milijon mark, kar predstavlja 4 odstotke prihodka. Če bi bil tečaj normalen, bi bila izguba samo 2-odstotna, če bi se za tretjino znižale obrestne mere, bi bila izguba prav tako manjša za polovico, če bi se obremenitve plač zmanjšale za desetino, izgube ne bi bilo. Če torej seštejem vse tri faktorje, bi bilo dobička toliko, kot znaša izguba. Ob takšni ekonomski politiki je marsikateri tekstilec v podobnih težavah. Pred koncem lanskega leta smo imeli nekaj sestankov našega združenja in pokazalo se je, da tudi konfekcionarji niso več tako optimistični." "Kako se je na predloge tekstilcev odzvala država?" "Dvakrat smo bili že pri predsedniku vlade, aprila predlani in junija lani in mu povedali, da je naš glavni problem prevelika obremenitev živega dela, za tiste, ki smo zadolženi, pa še previsoke obrestne mere, na izvoznike pa pritiska tečaj. Bivša Jugoslavija je prek poletja ustavila tečaj, saj je takrat kupovala nafto in vse drugo, nekaterih stvari so se pač naučili tudi od nje in odziva na naše predloge ni bilo. Ob tem tudi slišimo, da tekstila nima smisla pretirano podpirati, saj bo tako ali tako propadel. Mislim, da država ne ravna kot dober gospodar, saj tekstilci vsak mesec prek dohodnine in raznih davkov damo v državno blagajno približno 20 milijonov mark." "Nenehno poslušamo, da bo tekstil propadel, vendar vedno znova preživi hude čase, kako vidite njegovo prihodnost?" "Na Zahodu so velike razlike me državami, kjer so mu države dale ugodnosti in so vanj veliko vlagali, imajo sodobne tekstilne tovarne. Če bi pri nas tekstilni industriji za 20 do 25 odstotkov zmanjšali obremenitve živega dela in bi država drugje zajela davke, tekstilci ne bi imeli težav s preživetjem, mislim, da se splača izkoristiti našo trdoži-vost." • M. Volčjak 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Rešljivo vprašanje najnižjih plač Problem izhodiščnih plač je vsekakor možno rešiti, meni Janez Drnovšek, pa ne samo to, sam socialni sporazum je pred konkretizacijo. Ljubljana, 16. januarja - Na sestanku Ekonomsko socialnega sveta so predstavniki vlade, delojemalcev in delodajalcev razpravljali o vsebini socialnega sporazuma in dogovora o plačah za to leto. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je dejal, da so sami zainteresirani za socialni sporazum, vendar ne kakršenkoli. Z njim je potrebno utrditi socialno varnost. Problem so najnižje plače, veliko delavcev take ima, to pa zahteva takojšnje spremembe. Sindikati želijo višje zajamčene plače in sicer take, s katerimi lahko delavec preživi. Dušan Rebolj iz sindikata Pergam prav tako želi, da se postavi nova tarifna predloga za izhodiščne plače. Lanski socialni sporazum je treba podaljšati in dodati manjše korekture. Uspešnih podjetij, ki imajo dobiček, ni možno omejevati pri politiki plač, meni Rebolj. Miran Goslar, predsednik slovenskega Združenja delodajalcev je poudaril, da so pobudo za nove tarifne predloge že dali. Podpirajo sklenitev socialnega sporazuma s politiko plač in novo tarifno predlogo k splošni kolektivni pogodbi, vendar naj se to uresniči v paketu, skupaj, ne s posamičnimi dokumenti. Obstajajo nekatere dejavnosti in panoge, ki najnižjih plač ne morejo zagotavljati. Lanski socialni sporazum ne pride več v poštev, sedanji pa je po Goslarjevem mnenju premalo konkreten. Globalno gibanje plač naj se drži f>od ravnjo inflacije. Konkretne rešitve pa so take: plača anskega decembra kot izhodišče ne pride v poštev, ker ni realna, so pa dejanske plače od januarja do oktobra lanskega leta, te je treba deliti z 10 in povečati z 90-odstotno inflacijo za mesece od junija do decembra (lanskega leta). Tudi za pokojnine, zanje danes veljajo drugačna merila, bi se našle ugodnejše rešitve, kajti tako kot ostali so tudi upokojenci enaki v odnosu do inflacije. Ekonomsko socialni svet je bil v zadnjih obdobjih precej aktiven, kot trdi Janez Drnovšek. Obstaja interes po podprtju tistega, kar so ie dosegli in priti do idealnega sporazuma. V prihodnje je potrebno zmanjšati inflacijo na 10-odstotno s trdo cenovno politiko, z ukrepi, ki bi popravili sedanje stanje na področju obrestnih mer (z Banko Slovenije so že dosegli nek okviren dogovor). Lani je bila gospodarska rast pri nas prepričljiva, zmanjšala seje inflacija, izvoz je dober, devizne zaloge naraščajo. Socialna raven je dokaj visoka. Tudi plače so lani sorazmerno dobro naraščale, a za vzdrževanje takega stanja je treba še marsikaj storiti, nujne so korekcije ekonomske politike. Vsako leto tri nove trgovine v * Živila za 6 odstotkov realno povečala promet •. .odo *. —»rt*?j!E35?^ :!ir! Kranj, 16. januarja - Kranjsko trgovsko neka letih celo povečali, dosegle 140 milijonov mark prometa in ga v primerjavi z letom ( * ihodnje nameravajo poprej realno povečala za 6 odstotkov. Trzni delei:v »,ove"'J' ^ { ovsko in gostinsko povečujejo z novimi trgovinami, tudi lam so tokolIgo q ^ maja letos bodo poprej odprli tri, vse bolj pa se OMMfJjJ?JjJP viSSEli odprli velik, sodoben diskont Živila bodo kmalu registrirana kot delniška družb. Vlozenin je £režicah. s postopki lastnin bilo 29 denacionalizacijskih zahtekov, razrešili so jih ze 15. Živila v zadnjih letih vztrajno povečujejo svoj tržni delež v Sloveniji, nekaj so ga pridobili s pripojitvijo kranjskega pod jetja Izbira, saj so pred dvema letoma prevzeli njegovo grosis-tično dejavnost in zaposlene. Deloma so ga povečali z vse Resnejšim sodelovanjem z več llmo o . o J"ni trgovskimi podjetji po Sloveniji, predvsem z Jestvino *\°per in z Oskrbnim centrom kem centru v Ljubljani. Lani pa so preurejeno trgovino v Kranjski Gori, prenovljeno v Tržiču in nov nakupovalni center na Viču v Ljubljani. Lani so za naložbe namenili več kot 6 milijonov mark, poleg omenjenih gradenj so odkupili Grad Hrib v Preddvoru ter nekaj kamionov in računalniške ter druge opreme. J^oper in ž Oskrbnim centrom Lansko poslovno leto bodo Maribor. Precejšnji del pove- zaključili z dobičkom čeprav čan.a — ____ _J_ J__x.._ L».,iu cn ni.hnvf* nlače vse leto pre- čanja pa gre na račun novih trgov, leta 1993 so odprli prenovljeno Delikateso v Kranju, Market Šenčur in prodajni center v Svetovnem trgovins- so njihove plače vse leto pre segale občinsko in državno povprečje, pravi direktor Branko Remic. Tudi pri zaposlovanju so se stvari obrnile na v Brežicah. S postopki lastnin jenja so že tako daleč, da naj bi se v prvih mesecih letošnjega leta registrirali kot delniška družba. Certifikate je podjetju zaupalo 923 oziroma 95 odstotkov zaposlenih, 75 bivših zaposlenih in 238 upokojencev. V notranjem odkupa pa so zbrali še za približno 900 tisoč mark gotovine. Veliko imajo denacionalizacijskih zahtevkov, saj je bilo zoper Živila vloženih kar 19, od tega jih v reševanju ostaja 14. V 14-tih primerih so objekte vrnili nekdanjim lastnikom, najpomembnejši denacionalizacijski zahtevek pa je bil razrešen, ko so se uspeli dogovoriti glede odškodnine za stavbni in zemljiški kompleks Grad Hrib v Preddvoru, ki je s poravnalnim sporazumom ostal v njihovi lasti. Vrnili pa so štiri objekte in zemljišče, ki so nato ostali v njihovem najemu: Delikatesa v Kranju, dva prostora prodajalne na Laborah, Delikatesa v Tržiču, prodajalna v Trbojah in zemljišče ob jezeru Črnava v Preddvoru. Nekdanjim lastnikom pa so vrnili: prostore nekdanjega Vina v Kranju, nekdanjo slaščičarno Bučar in Mestno kavarno in slaščičarno v Kranju, stavbo na Golniku, stavbi Kazino in Storžič na Jezerskem, nekdanje servisne delavnice v Bitnjah in lokal v Škofji Loki. Pri vrnitvi objektov na Jezerskem pa so obdržali lastninsko pravico na stavbi, v kateri je prodajalna Kočna. Miha Grah iz Obrtne zbornice je na sestanku dejal, da višje izhodiščne plače gospodarstvo ne bi zmoglo, a bi se to dalo uravnati z manjšimi davki. France Tomšič iz KNSS pa je poudaril, da je treba socialni pakt podpreti z zakoni, sicer ga ne rabimo. Nekaj je treba storiti pri do sedaj neomejenih plačah poslovodnih delavcev. Ustanovil naj bi se solidarnostni sklad za odpuščene delavce. Najnižje plače pa je nujno treba povečati in premosorazmerno izenačevati do vrha. Dagmar Šuster iz Gospodarske zbornice je za zelo hitro sprejetje socialnega sporazuma, sicer je tu prisotna nevarnost stihije. • Š.Vidic Podiplomski študij MBA na Brdu Udeleženci iz osmih držav Kranj, 16. januarja - V Centru Brdo je 8. januarja mednarodni podiplomski študij managementa (International Executive MBA) začela ze peta generacija. V letošnji generaciji je 31 udeležencev, ki prihajajo iz osmih držav: Slovenije, Italije, Nizozemske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Rusije, Romunije in Albanije. Povprečno so stari 33 let in imajo sedem let delovnih izkušenj. Med njimi je šest glavnih direktorjev, 17 izvršnih direktorjev in osem strokovnjakov. Polovica jih je iz industrije, drugi pa so iz storitvenih dejavnosti. V Centru Brdu je v štirih letih študij MBA končalo 96 udeležencev iz 15 držav. Odlikuje ga visoka kakovost predavanj, saj predavajo profesorji najboljših evropskih in ameriških managerskih šol. Za študij je značilna integracija znanj, sposobnosti in spretnosti, ki jih potrebujejo managerji ter usmerjenost v prakso. Študij je organiziran v štirih časovnih modulih, kar udeležencem omogoča, da ob študiju nadaljujejo z delom Mednarodna udeležba pomeni dodatno kakovost študija, ki je zanimiv tudi za dolgoročne poslovne stike med managerji. Turistični zaslužek se približuje milijardi dolarjev Kranj, 16. januarja - Potrjujejo se napovedi, da je Slovenija lani s turizmom zaslužila 925 milijonov dolarjev, saj je turistični iztržek v enajstih mesecih znašal 845 milijonov dolarjev, predlani pa je vse leto znašal 728 milijonov dolarjev. K turističnemu iztržku v lanskih enajstih mesecih je po podatkih Banke Slovenije odkup gotovine in čekov od tujcev prispeval 474 milijonov dolarjev, turistična podjetja 62 milijonov dolarjev, prodaja blaga 205 milijonov dolarjev in drugi devizni dohodki so znašali 104 milijone dolarjev. Slovenski državljani so na turističnih potovanjih po svetu do konca novembra porabili 234 milijonov dolarjev, predlani vse leto pa 240 milijonov dolarjev. Slovenija je imela rekordno število gostov in nočitev leta 1986, največ tujih gostov pa je k nam prišlo leta 1989. Že pred junijsko vojno leta 1991 se je krivulja obrnila navzdol, v zadnjih treh letih turistični promet narašča. Lani smo se po številu gostov približali rezultatom ob koncu šestdesetih let, po številu prenočitev pa začetku sedemdesetih. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Torel 4k NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: CITROEN ZX BREAK 1.8i AURA NOVA DIMENZIJA Citroen /X ne spada med rosno mlade avtomobile, toda v tovarni se jim je zdel še vedno dovolj svež, da so ga v začetku lanskega leta predstavili še v karavanski obliki, ki se pri Citroenu že dolgo vrsto let imenuje break. Pri oblikovanju karavanskega zadka si konstruktorji niso pretirano belili glav. ZX break je povsem nespremenjen do zadnjih bočnih vrat, kjer se namesto kombilimuzinsko prisekanih prtljažnih vrat začne oblikovno nekoliko nenavaden podaljšek s še bolj nenavadno oblikovanim dodatnim stranskim steklom, vse skupaj pa se konča s krepko čez zadnji kolesi segajočim razpoznavnim citroenovskim zadkom. Razpoznavnim zato, ker prtljažna vrata segajo povsem do odbijača in ker so luči na zadku močno podobne tistim pri karavanskem modelu XM. Ob vsem tem je ZX break na pogled dosti daljši od kombili-muzinske različice, toda tudi tokrat je optična prevara očitna, saj je razlike v dolžinskih merah manj kot dvajset centimetrov. Povečana prostornina prtljažnika je vseeno opazna in s skoraj pol kubičnega metra uporabnega prostora pri ne-podrti zadnji klopi je lahko zadovoljen vsak družinski poglavar, ki ima nekoliko številčnejšo družino, v 1580 litrih pri podrti klopi pa je mogoče prevažati tudi nekoliko zajetnejše tovore. HVALIMO: prostornost -uporabnost prtljažnika -živahen motor; GRAJAMO: plastičnost arma-turne plošče neučinkovit brisalnik ve-trobranskega stekla • , * >. ■ .ve ; Zadek: rahlo nenavaden, toda citroenovsko razpoznaven. Notranjost tega avtomobila kljub letom še ni doživela nobene posodobitve. Glede udobja tako na zelo dobrih sprednjih sedežih kot tudi na zadnji klopi, ni dilem, v oči bode le nekoliko okorna in iz cenene plastike narejena in-strumentna plošča. Merilnikov je pred voznikovimi očmi dovolj in tudi stikala so kljub vsemu dovolj priročna, spisek serijske opreme pa se začne z osrednjo na daljavo vodljivo ključavnico, nadaljuje pa z elektriko za prednja stekla in samo desno bočno ogledalo ter servoojačevalnikom za volan, vse skupaj pa spda pod ime paketa aura. V nosu citrtoena ZX breaka je živahni 1760 kubični štiri-valjnik s 74 kilovati ali 103 konjskimi močmi, kar je pri tej izvedbi močnejša in za lahkotno vožnjo po vsej verjetnosti boljša možnost. Motor se dokazuje predvsem z dobro prožnostjo in zadostno močjo MONTANA Y101.1 IE CAT. (92) 13.490 DEM Y101.1 IECAT. (94) 14.990 DEM UNO 1.0 IE CAT. (93) 12.490 DEM T1P01.4 S IE CAT. (93), MAQ 16.490 DEM 11P01.6 SX IE CAT. (93), MAQ, KLIMA 18.990 DEM T1PO 1.7 DS ECO (92), KLIMA 15.490 DEM T1P01.9 DSX ECO (92), POM. STREHA 16.490 DEM T1P01.9 DSX ECO (93), MAQ 17.490 DEM HP01.9TDGTECO(93), MAQ, POM. STREHA, TOČA 17.000 DEM TEMPRA 1.6 SX IE CAT. (92), KLIMA 18.490 DEM TEMPRA KARAVAN 2.0 IE CAT 4x4 (92), MAX. OPR 26.990 DEM CROMA 2.0 IE CAT (92), KLIMA 19.990 DEM ALFA ROMEO 33 1.3 IE CAT. (93), KLIMA 16.490 DEM ALFA ROMEO 33 1.3 SVV IE CAT. (94), KLIMA 17.490 DEM ALFA ROMEO 164 Q 3.0 V6 (92), KUMA, ABS, USNJE, AKTIVNO PODVOZJE, 200 KM, MAX OPREMA 45.000 DEM IBIZA 1.7 SPORT LINE (93) KLIMA 15.490 DEM PLAČLJIVO V SIT PO TEČAJU LB d.d. MONTANA, d.o.o., Celovška 135, Ljubljana Tel.:061/159-30-30, Mobitel: 0609*615-648 MEŠETAR Citroen ZX: osvežitev v karavanski podobi. za spodobno končno hitrost, pri priganjanju v višje vrtljaje pa tudi Ž dovolj slišnim truš-Čem. Vožnja s tem avtomobilom je kljub karavanskim meram in obliki dovolj lahkotna, lega na cesti predvsem na račun citroe-nove zadnje samovodljive preme dovolj zanesljiva in edino, kar utegne motiti, je rahlo zvijanje v ostrejših ovinkih. Notranjost: rahlo priletna, vendar uporabna armaturna plošča. Teledom ima že več kot tisoč strank Kranj, 16. januarja - Nova Ljubljanska banka je pred dobrim mesecem uvedla Teledom - prvo slovensko telefonsko banko. Teledom je v tem času opravil 3.079 storitev, v prvem mesecu rednega poslovanja pa si je pridobil več kot tisoč komitentov. Med opravljenimi storitvami je bilo največ nalogov za prenos sredstev na različne račune, nalog za plačilo položnic ter prošenj za odobritev izrednega limita in za izdajo čekov. V bankomatno omrežje je vključenih že 167 bankomatov, od tega jih je 92 opremljenih z depozitnimi enotami, kar pomeni, da je prek njih moč plačevati položnice in polagati gotovino na tekoči račun. Bankomate z depozitno enoto je NLB uvedla marca lani, ko so imeli povprečno tisoč transakcij mesečno. Samo novembra pa so ljudje kar 6.400- krat položili gotovino, 6.161-krat plačali položnice in 845.000-krat dvignili gotovino. y\NMi d.o.o. MOBILNA TELEFONIJA P.E. Kranj DENAR JE SVETA VLADAR Potnike za delo na terenu vabi k sodelovanju največji uradni prodajalec za MOBILNE TELEFONE v republiki Sloveniji. ZA POŠTENO DELO ODLIČNO PLAČILO Pogoji: komunikativnost, resnost, urejenost, lojalnost, lasten prevoz. Informacije na tel.:064/225-060, 225-061 CENA do registracije: 2.503.800 SIT (Cimos Koper) Sicer pa je nova dimenzija citroena ZX avtomobilu zagotovo v korist, ki jo bodo veseli predvsem tisti, ki si želijo kombinacijo družinsko uporabnega in dovolj hitrega avto-mobila. Strah pred karavanskim avtomobilskim razredom pa je tako ali tako vse bolj prazen. TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombi s petimi vrati. Motor: štirivaljni, štiritakt-ni, vrstni, postavljen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1760 cem, 74 KVV/103 KM, uravnavanj tristezni katalizator, elektronski vbrizg goriva. Mere: d. 4260 mm, š. 1702 mm, v. 1451 mm, prostornina prtljažnika 488/15801. Najvišja hitrost: 180 km/h (tovarna), 182 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,7/7,2/9,4 I neosvinčene-ga 95. okt bencina na 100 km. Poraba na testu: 9,5 I. Avkcije brez ponudbe krompirja Splošna kmetijska avkcijska in borzna družba (SKAD) je I torek in četrtek pripravila avkcijsko-borzni sestanek. Na1' torkovi avkciji je kotiralo dvajset kmetijskih pridelkov,-predvsem iz uvoza. Manjkali so tipično slovenski pridelki in izdelki, kot sta, denimo, tudi krompir in kislo zelje, ki pa ju je v trgovinah dovolj. Ob tem, da so bile cene precej "trgovske", so prodali le nekaj slovenskih hrušk, hrvaškega pora in španskih pomaranč. Na četrtkovi akvciji je bila ponudba bogatejša (kotiralo je več kot dvajset pridelkov), tudi tokrat pa niso ponujali krompirja, za katerega je znano, da mu cena zaradi pomanjkanja narašča. Prodali so le nekaj čilskega fižola, slovenskih hrušk, turških limon in domačega kislega zelja. Na borzi so tako kot v torek ponujali le avstrijsko gnojilo Biomag M7, pakirano v vreče po 25 kilogramov. Poglejmo še na četrtkovo avkcijsko tečajnico! Italijansko cvetačo so ponujali po začetni ceni 129 tolarjev za kilogram, kitajski česen po 179 tolarjev, nizozemsko čebulo po 96 tolarjev, nizozemsko korenje po 79 tolarjev, hrvaški por po 144 tolarjev, hrvaško in italijansko endivijo po 111 tolarjev, italijanski radič po 139 tolarjev... Slovensko kislo zelje so prodali po 100 tolarjev za kilogram. Dražja krmila? Slovenska vlada je ob koncu lanskega leta sprejela uredbo, s katero je v glavnem podaljšala že doslej "uzakonjeni" brezcarinski uvoz oz. uvoz po znižani carinski stopnji za reprodukcijski material, opremo, stroje in drug material, ki ga v Sloveniji ni ali ga ne proizvajajo v zadostnih količinah.To "podaljšanje" pa po novi uredbi ne velja za uvoz mineralnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin, krmil in semen (s posebnega spiska, ki je del uredbe) ter za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, potrebnega za proizvodnjo rastlinskih zaščitnih sredstev, mineralnih gnojil in krmil (izjema so le pšenica, koruza in ječnem), za katere po novem velja le za 80 odstotkov nižja carinska stopnja, kot je predpisana. V strokovnem združenju proizvajalcev krmil so že izračunali, da se z novo uredbo carinske dajatve za uvoz surovin, potrebnih za izdelavo krmil, povečujejo s 4,2 na 11 odstotkov. Posledica višje carinske stopnje bodo dražja krmila in večji pritiski rejcev na povečanje odkupne cene živine in mleka. Jeras Kmetijski pridelki na tržnici Na kranjski tržnici je treba za kilogram krompirja odšteti 40 tolarjev, za jajca 18 tolarjev in za jabolka 100 tolarjev. Solata stane 200 tolarjev, prav toliko tudi korenje in cvetača. Čebula • M. Gregorič, slike Lea je po 100 tolarjev, česen in fižol po 300 tolarjev, orehova jedrca po 800 tolarjev, zelje in pesa pa po 100 tolarjev za kilogram. ^MERKUR Pravi trenutek, da poskrbite za uspešno in varno gozdarjenje! £?e nit za bralce izven tržiške občine. Vseeno naj zapišemo, da je od leta 1990 samostojni Podjetnik. Ima firmo Inzas za Proizvodnjo in prodajo elek-tromehanskih komponent za lr»dustrijo in elektronskih hiš-nir» naprav. Ker je takrat Prevzel dolžnost župana ob-J«e Tržič, je dajal politični dejavnosti prednost pred pok-»cnim delom. "Prej se nisem ukvarjal s Politiko. Z večino kolegov sem se iznenada podal na d°kaj neznano področje. Na začetku je bila situacija precej drugačna od današnje zaradi Veljavnosti vse stare zakonodaje, vloga župana pa tudi še ni bila definirana. Skuščina je delovala bolj po osebnih presojah, saj so se redki delegati obnašali strankarsko. Seje sem v°dil sam, uveljaviti pa sem UsPeval tudi svoje poglede na Problematiko. V večini vpra-^rij - razen pri nekaj stvareh, *jer bi bila možna večja lniciativa občine - sva našla soglasje tudi s predsednikom izvršnega sveta. Sedaj sem kot predsednik občinskega sveta le prvi med enakimi. Kot svetnik bom sicer uporabil j spoznanja iz prejšnjega man-data, deloval pa bom le v okviru svojih pristojnosti. Nikakor nimam namena konkurirati županu, ki ima danes veliko večja pooblastila kot štiri leta poprej. Poleg mene so v svetu le štirje ljudje, ki so aktivno delovali v prejšnji skupščini, vsi drugi pa so novi. Veliko vprašanje je, ali se ne bo sestava sveta še spremenila po sprejemu statuta občine in poslovnika občinskega sveta. Že sedaj pa so bolj očitne razlike v pristopih članov raznih strank do določenih vprašanj," ugotavlja Peter Smuk razlike v občinskem vrhu poprej in sedaj. "Vsekakor moram izreči kritiko državni upravi, da je začela uresničevati tako nedodelan model lokalne samouprave. Še bolj me moti, da je država sprla vso Slovenijo v upravah na različni ravni. Nedogovorjena delitev uslužbencev med državno in občinsko upravo je v prvih dneh po nepotrebnem povzročila veliko slabe volje in napetosti. Vseeno upam, da se bodo z medsedbojnim sodelovanjem razmere izboljšale. Vsi se bomo morali namreč zavedati, da delamo v korist prebivalcev občine. Zato bom tudi pri delu sveta prisluhnil vsem kvalitetnim predlogom, na glede na strankarski izvor. Seje morajo potekati v okviru demokratičnih norm, svet pa naj bi čimbolj usmerjal delo občinske uprave. Ali nameravam sodelovati v občinskih odborih? Zaenkrat njihovo število in sestava še nista znani. Kolikor bodo hoteli moje sodelovanje, ga ne bom odrekel popolnoma, nikakor pa si ne želim nabrati preveč dolžnosti," je odločen predsednik občinskega sveta v Tržiču. Čeprav Petru Smuku še daje kruh nadomestilo po prenehanju županske dolžnosti, se želi v prihodnje bolj posvetiti oživljanju dejavnosti svojega podjetja. Obenem bi rad namenjal več prostega časa družini; posebno z ženo bi rad večkrat odšel kam v hribe. Vsekakor pa ne bo opustil izmenjave obiskov z družinskimi prijatelji, med katerimi je priložnost za poglobljene debate. • S. Saje Preskrba TRŽIČ, d.d., Trg svobode 27 NOVO PRI NAS - POTROŠNIŠKI KREDITI DO 48 OBROKOV BREZ POLOGA - Salon TEGO Deteljica (tel. 53-017) Blagovnica odd. OPREME v Tržiču (tel 53180) Salon POHIŠTVA in TALNIH OBLOG, Balos 1, Tržič (tel 50-898) - bela tehnika CANDY in GORENJE - akustika SAMSUNG in GORENJE - sesalci DIRT DEVIL in HOOVER - pohištvo - talne obloge POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN Jesensko-zimske KONFEKCIJE v tekstilnih prodajalnah: ■ Blagovnica Tržič odd. tekstila (tel 53-202) ■ Otroška trgovina GALA, Trg svobode 22 v Tržiču - Trgovina Lady 81 Man, Trg svobode 12 v Tržiču (tel. 50 093) M-PRESKRBA TRŽIČ - VAŠ NAJBOLJŠI SOSED DOGODEK MESECA I P<>D GORAMI OBČINA TRŽIČ IMA NOVEGA ŽUPANA - Decembra 1994 so prebivalci tržiške občine z drugim krogom volitev odločili, da bo njihov novi župan PAVEL RUPAR. Čeprav smo ga v Gorenjskem glasu že predstavili, ga tudi v tej rubriki ne moremo prezreti. Njegova izvolitev je bila namreč toliko bolj odmevna zaradi pičle razlike med dvema županskima kandidatoma. Novi župan je sedaj že poprijel za politične povodce, pri čemer bo moral šele potrditi svoje sposobnosti vodenja. Da ima močan glas, pa je dokazal že na pevskem nastopu po predvolilnem zboru socialdemokratov v Tržiču. • Besedilo in slika: S. Saje "TRŽIŠK* FKB'C" KAJ BO V MALLYJEVI HIŠI V TRŽIČU - O usodi tega meščanskega dvorca iz 17. stoletja smo se spraševali že v začetku lanske pomladi. Takrat smo zapisali, da je hiša ponovno postala last tržiške občine. Obenem smo napovedali, da občinski oddelek za prostor in okolje pripravlja natečaj z vabili za idejne urbanistične rešitve v stavbi in njenem ožjem območju. Sklep o javnem natečaju je sprejel tržiški izvršni svet ob koncu novembra lani. Kot smo izvedeli pri skrbniku natečaja in poročevalcu Niku Ahači-ču,je do izteka podaljšanega roka 11. januarja 1995 prispelo 12 natečajnih rešitev, odpiranje pa je sledilo dva dni pozneje. Katera rešitev je bila izbrana kot najboljša, bomo lahko že poročali v prihodnji prilogi, datuma njene uresničitve pa si ne upamo zapisati! • Besedilo in slika: S. Saje AVTO M TRGOVINA Z AVTODELI TRŽIČ, Trg svobode 18, tel. 53-125 AVTOMOBILSKI DELI ZA VSE VRSTE VOZIL DODATNA OPREMA AVTOKOZMETIKA... Odprto od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 11. ure. Hotel v mestu Tržič - Že skoraj tri desetletja je Tržič brez svojega mestnega hotela. Kot je slišati, v novem občinskem vodstvu že razmišljajo, kako bi se dalo ponovno postaviti prvo kocko v razvoju turizma, saj sedaj ne morejo v kraju prenočiti niti obiskovalcev iz manjšega turističnega avtobusa. Novi župan je namreč izvedel za prodajo hiše na samem vstopu v mestno jedro. Zato se je s svojimi ožjimi sodelavci že zanimal za ceno in pogoje plačila. Če bodo dogovarjanja privedla do možne izvedbe, bo občinskemu svetu predlagal odkup hiše in njeno preureditev v hotel za največ 30 gostov. Zimski pohod Križe ■ Planinsko društvo Križe bo letos izvedlo že VIII. zimski TRIM-pohod na Kriško goro. Tokratna prireditev bo v nedeljo, 29. januarja 1995, od 7. do 15. ure. Izhodiščni točki sta v Križah in na Golniku, od koder se bodo pohodniki povzpeli mimo vasice Gozd na vrh Kriške gore. Kontrolna točka bo samo pri koči. Tam bodo udeleženci prejeli ob plačilu izkaznico in bronasto priponko za prvi pohod, srebrno priponko za tretji pohod in zlato za peti, za osmi pohod pa plaketo "trimčka planinčka". Doslej so našteli že 70 najzvestejših pohodnikov, ki sodelujejo od vsega začetka. Vsakdo se pohoda udeleži na lastno odgovornost, upošteva pa naj navodila redarjev. Tek politikov Tržič - Tržiški organizatorji so že izdelali plakate za III. smučarski tek politikov, diplomatov in gospodarstvenikov. Kot je povedal vodja priprav Vinko Gra-Šič, bo tekmovanje zagotovo 29. januarja 1995. Ali se bo začelo ob 11. uri v Lomu nad Tržičem ali pa na Pokljuki, sedaj še ni moč napovedati zaradi negotovih snežnih razmer. Cc ne bo novih snežnih padavin, bodo prireditev zaradi trenutno pičle snežne odeje na domaČih terenih izvedli izven tržiške občine. Že sedaj je zanimanje znanih oseb za tekmo na 5 kilometrov dolgi progi v poljubni tehniki kar veliko. Ker ne bo šlo le za tekmovalne dosežke, bo srečanje gotovo zanimivo tudi za gledalce. Slapar še dela Ljubljana, januarja - Med predstavitvijo osebnosti v Gorenjskem almanahu smo pomotoma upokojili prvega generala v slovenski vojski. Janez Slapar je bil maja 1993 res razrešen z dolžnosti načelnika Štaba TO Slovenije, vendar je pred letom dni postal svetovalec predsedstva ZLSD Slovenije za varnostne in obrambne zadeve. Angažiranje v politiki je zanj nov izziv, zato bi rad preklical zmotno mišljenje o njegovi upokojitvi. Obenem priznava, da bi razmišljal celo o tem, če bi mu res ponudili toliko pokojnine, kot mu jo v opravl-jivih govoricah pripisujejo Tržičani. Kot pravi, je še v času načeljevania teritorial-cem prejemal le za okrog 1500 mark plače, zato še za tisočak večja pokojnina sploh ne bi bila možna. • ft* On^NJSKI GLAS • 16. STRAN V SOTOČJU ■ NAKLO Torek, 17. januarja 1995 Predsednik občinskega sveta Naklo Peter Lunar Kmetijska zadruga Naklo ureja nove prostore Politična dogajanja je spremljal v časopisju Preselitev načrtujejo do poletja Pred štirimi leti je postal predsednik odbora Slovenski krščanskih demokratov v Naklem, kar je bil začete njegove politične dejavnosti. 71 Nakelski zadružni dom, k er bo tudi bodoča občinska uprava, bodo dali v najem. Naklo, januarja - Peter Lunar se je poklicno zapisal orodjarstvu, s čimer se je ukvarjal najprej v kranjski Iskri, celo desetletje pa to nadaljuje v svojem podjetju. Danes 43-letnega podjetnika je vedno zanimala politika. Dolgo jo je spremljal samo prek sredstev obveščanja, s prevzemom predsedniške dolžnosti v odboru SKD Naklo pa seje aktivno vključil v strankarsko delovanje. V občinskem svetu si ne želi izpostavljanja interesov strank. Izšolal se je za strojnega tehnika, vendar se je povsem posvetil orodjarstvu. V domači niši na Cegelnici v Naklem ima delavnico za izdelavo unikatnega orodja za brizganje plastike in polizdelkov za industrijo. V njegovem podjetju je zaposlena tudi žena, redno zaposlitev pa daje še enemu delavcu. Za delo v delavnici se najbolj zanima tudi najstarejši sin, študent strojništva. Srednji sin je ravno pri vojakih, najmlajši pa je osnovnošolec. "Samostojno delo v podjetništvu mi zelo ustreza, čeprav je treba pogosto delati tudi po šestnajst ur dnevno. Ukvarjam se tako s konstrukcijami kot nabavo materialov, spremljanjem proizvodnje in zagotavljanjem naročil za izdelke. Svoj čas zahteva tudi družinsko življenje. Kolikor je ostajalo prostih uric, sem jih namenjal ljubiteljski kozjereji. Pred dvema letoma sem ta konjiček opustil, zato so ostali od domačih živali pri hiši le še zajci in pes. Vedno me je zanimalo tudi politično življenje in družbeno dogajanje nasploh,, kar sem spremljal predvsem prek časopisov in televizije. Pred štirimi leti sem sprejel predsedniško dolžnost v odboru SKD Naklo, ki ima okrog 40 članov. Kar redno smo se sestajali in dajali ljudem vedeti za svoj obstoj. Čeprav nismo imeli vpliva na delo v krajevni skupnosti. Po volitvah v novo občino Naklo se je položaj spremenil, saj je v svetu šest ljudi z liste naše stranke. Zato so tudi predlagali, naj bi kot nosilec liste SKD prevzel mesto predsednika občinskega sveta," je opisal svojo poklicno, zasebno in politično pot Peter Lunar. Vođenje občine je nor izziv "Postavljanje občine na lastne noge je zame nov izziv. Dupeljščica ne bo več poplavljala Strahinj, januarja - Začetek decembra lani sta Cestno podjetje in Vodnogospodarsko podjetje iz Kranja začela z regulacijo hudourniškega potoka Dupeljščica v naselju Strahinj. Gre za približno 80 metrov dolgo strugo, iz katere se je voda ob neurjih večkrat izlivala in poplavljala predvsem hišo v Strahiniu številka 10. Denar za dela sta zagotovila Sklad stavbnih zemljišč iz Kranja in slovensko ministrstvo za okolje in prostor. Dela naj bi opravili v dveh mesecih, vendar jih je zaradi nizkih temperatur trenutno nemogoče nadaljevati. Tako bo cesta ob potoku skozi Strahinj najbrž zaprta dalj časa. Kot napoveduje župan nove občine Naklo Ivan Štular, si bodo v prihodnosti prizadevali zagotoviti denar za nadaljnjo regulacijo potoka med naseljema Strahinj in Naklo, pozneje pa še do Dupelj. • Besedilo in slika: S. Saje Pred volitvami je bil naš moto 'Občina - poskusimo', sedaj pa naj velja 'Občina - delajmo'! Predvsem želim, da bi delali na prijateljskih odnosih, brez izpostavljanja interesov posameznih strank. Začetek je minil brez zapletov, v dobrem razpoloženju, upam pa, da bo takšno tudi nadaljevanje. V svetu so ljudje z različnimi poklici, doma iz raznih krajev. Vsi se ne poznamo, a najbrž ne bo posebna težava usklajeno delo med 15 člani. Zaenkrat sem v najpogostejših stikih z županom, s Jcaterim se dobro ujameva. Sam mislim, da posameznik pri vodenju občine nič ne pomeni, zato bo potrebna dobro uigrana ekipa svetnikov. Seveda ne bo šlo brez poklicnih strokovnjakov, zato bomo že na januarski seji imenovali tajnika, čimprej pa moramo poiskati tudi računovodjo. Vsak začetek je gotovo težak. Občine ne bomo mogli postaviti na noge kar čez noč. Zaradi nejasnosti o pristojnostih in financiranju novih občin bo potrebne nemalo iznajdljivosti. Sami bomo morali s statutom opredeliti vlogo sedanjih krajevnih skupnosti. Kljub spremembam bo treba ustvariti občutek enakopravnosti, zlasti z enakovrednim obravnavanjem problemov in določanjem vrstnega reda investicij. Ljudje pričakujejo, da bo čutiti občinsko povezavo bolje kot doslej. Ker smo krščanski demokrati zagovarjali ustanovitev novih občin, moramo dokazati upravičenost te odločitve," je obljubil predsednik občinskega sveta Naklo. • S. Saje Naklo, januarja - Leta 1990 začeta gradnja novega skladišča Kmetijske zadruge Naklo gre h koncu. Sedaj iščejo izvajalce za končno ureditev trgovine in upravnih prostorov. Spomladi bo zaživela tudi tržnica, kjer bodo v devetih paviljonih kmetje ponujali svoje pridelke. Za 160 miljonov tolarjev vredno naložbo so najeli le za 20 mUjonov SIT posojO. Po ustanovitvi občine Naklo pokriva Kmetijska zadruga Naklo poleg naselij v domači občini tudi del kranjske občine do Trstenika in Goric. V vseh naseljih ima 165 članov, od katerih odkupuje mleko, živino in poljske pridelke, obenem pa jih v svoji trgovini oskrbuje gre za velike količine tudi pri oskrbi s krmili, gnojili in sredstvi za zaščito rastlin, so stalne težave s skladiščnim prostorom. Pri zadružnem domu v Naklem je težavno tudi razkladanje materialov. Zato smo že leta 1990 začeli z izgradnjo novega skladišča v V novi zadružni stavbi bosta poleg skladišča tudi trgovina in oprava zadruge. Direktor KZ Naklo Viktor Frelih z materiali za potrebe živinoreje in poljedelstva. Prav obseg teh dejavnosti že nekaj časa presega zmogljivosti prostorov v zadružnem domu, kjer sicer dela v upravi in trgovini le enajst ljudi. "Lani smo odkupili in prodali približno 4,1 milijona litrov mleka, okoli 400 glav zlasti goveje živine in približno 400 ton poljedelskih pridelkov. Ker industrijski in trgovski coni. ti bo treba izdelati fasado le z? del stavbe, kar naj bi vse opravil) v prvi polovici leta. Zadovolji" smo, da gre okrog 160 milijono* tolarjev vredna investicija koncu; še posebej zato, ker srflf večino denarja zagotovili z od-prodajo za zadrugo nepotrebnf ga premoženja, vseh posojil pa j? Te za 20 miljonov tolarjev. Ker $ zaradi razširitve ponudbe v trg**" vini in dejavnosti zadružne ktf' ditno hranilne službe obetam0 več prihodka, pričakujemo izpcl' javo naložbe brez finančni" zapletov, s kakršnimi so se M srečale nekatere zadruge v S\& veniji. Razen tega bo spomlad zaživela nova tržnica. Deve' paviljonov v njej bomo dali y najem kmetom, ki bodo taf1 Zakaj razpada hiša v Dupljah Duplje, januarja - Vaščani Dupelj so opozorili na nevarnost zaradi razpadajoče strehe na hiši v Spodnjih Dupljah 1. Tam je Marija Rakovec povedala, da ie bila hiša last trgovske družine Rakovec, a so jo po drugi vojni nacionalizirali skupaj z dvoriščem, dvema prostoroma v fospodarskem objektu in zemljiščem. Najprej je bil tam rajevni urad, do leta 1984 pa tudi trgovina podjetja Živila. Tistega leta je predlagala Domplanu iz Kranja, da bi prispevala les za ostrešje, ker ni nihče skrbel za vzdrževanje stavbe. Ta predlog je naletel na gluha ušesa, prav tako pa tudi prošnje vojaškim oblastem za odstranitev bunkerja na strehi iz medvojnega obdobja. Žal tudi njen zahtevek kranjski občini za vrnitev premoženja od leta 1992 ni dokončno rešen; čaka namreč na odškodnino, ki jo namerava uporabiti za prenovo hiše. • Besedilo in slika: S. Saje Nova tržnica bo zaživela letos spomladi. • Foto: S. Saje Skladišče s 700 kvadratnimi metri prostora - to je sedemkrat več kot doslej - je že dograjeno, prav sedaj pa iščemo izvajalce za dokončno ureditev trgovine in upravnih prostorov nad njo. V zunanjos- imeli grosistično prodajo krfl? tijskih izdelkov. Po naši preseli^ v nove prostore bomo zadrug dom ponudili najemnikom, rn^ katerimi bo tudi uprava obČij] Naklo," je povedal Viktor FreU*' direktor KZ Naklo. • S. Saje GORNJE DUPUE p. o. LOVENSKAi IH RAMLMC A I IN POSOJILNICA POSLOVALNICA TRZIC Cankarjeva 1, tel.50-189 Odprto od 8. do 16. um, SOBOTA ZAPRTO, # SUZUKI PRODAJA VOZIL IN POOBLAŠČENI SERVIS VITRA, SVVIFT, SAM UR Al AVTOSERVIS BOGATAJ Zvtrče 30a Tržič tel.:57-208 NOVO ! AVTO ZA VSAK ŽEP MARUTl 800 DX CITY STAR S KATALIZATORJEM rm - ■ t ■ SAMO 11.390 DEM NA ZALOGI y MARUTl iMamiBiiam^^ ■■■hiihiimiibiij...........mu.....minu i n.....■■mm"* Delovni čas: od 8 ■ 12,13 ■ 19, sobota od 9 • 1S SAVNE - SAVNE UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema) Tel.: 0Š2 303 104, 38 705, fax: 062 31 150 TVS 1 9-35 Potepuh in nočna lučka »■45 Deska 10.00 4 x4 10.45 Velike knjige, ameriška nadaljevanka ]1-15 Po domače 13.00 Poročila 15.35 Hedda Gabler, ponovitev Vedske drame 16.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: 2iv žav 18- 00 Regionalni studio Maribor 18.40 štiri v vrsto, TV igrica 19- 10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19- 55 Šport 20- 10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka «1.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova Večen sanjač, ameriška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.15 Kinoteka: yjW filmov Katherine Hepburn: if *° Je 2ito- ameriški film ib.40 V vrtincu 17.25 Sova, Ponovitev 18.45 Že veste 19.10 ^0Qarim - dobim 19.20 Tok, tok, podaja za mladostnike 20.05 večerni gost: Prof. dr. Dušan r"sek 21.05 Umetniški večer: "uai Šeligo, portret 22.15 Oči Jritike 23.20 Stoletnici filma ^aProti: Lov za zlatom, ameriški nemi film (čb) 0.45 TV jutri HTV t £•45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Narnijske kronike, nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Empara-triz, nadaljevanka 12.50 Skrivnosti, ameriški barvni film 14.30 Zemljepis 15.00 Pogled k zvezdam 15.30 Zgodba o oboi 15.40 Najlepša melodija na svetu 16.05 Videoklasika 16.30 Poročila 16.40 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 17.10 Prometni krog 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, |meriška nadaljevanka 19.30 Cas v sliki/Vreme 20.10 Kvisko-teka 21.30 Kulturna krajina 22.30 TV razstava 22.35 Slika na sliko 23.1522.40 Moč denarja 22.50 Slika na sliko 23.30 Zbogom, tujka, nemški barvni film 1.10 Poročila HTV 2 II'?5 77 koledar 17.35 Leta ^abe, nanizanka 18.25 Dokumentarni film 19.15 Risanka J9.30 TV dnevnik 19.55 Košarka - evroliga: Cibona - Olvmpia-*°s, prenos 21.50 Leta slave, "anizanka 22.45 Hr TOP 20 KANALA 7-00 Video strani 12.00 Spot tedna 12.05 Na velikem platnu 12,20 Luč svetlobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 14.15 Spot tedna 16.30 Spot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.55 Album show 17.45 Video igralnica 18.15 Benny Hill 18.45 Dogodivščine male koale 19.00 Poročila 19.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Magnetoskop 20.40 Pred poroto, ameriška nanizanka 21.10 Poročila 21.25 Jack Razparač, 2. del angleškega filma 23.10 Kino, kino, kino 0.10 Spot tedna 0.15 Na velikem pletnu AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije 10.25 Agrumenti, ponovitev 11.25 Bm-90 bingo, ponovitev italijanske komedije 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica dp ljubezni 14.00 Ordinacija Bulovvbogen 14.50 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas 15.10 TVS 2 Ciklus filmov Katharine Hepburn: ZELENO JE ŽITO ameriški barvni film V rudnike so odhajali že otroci in za reveže ni bito tako rekoč nobene možnosti, da bi mogli uiti svoji usodi. Na tem prizorišču se nekega dne znajde ostarela dama iz Londona, ki je po stricu podedovala na deželi čedno hišo. Toda gospodična Moffat ni običajna londonska gospa, zelo je izobražena, ponaša se z naslovom magistra filozofije, obenem pa se zaveda pomena znanja za človeštvo nasploh in zato ji ni vseeno, da množice otrok odraščajo brez prepotrebnih šol. V tem se seveda razlikuje od ostalega višjega sloja, ki v preprostih ljudeh vidi samo ceneno delovno silo in zato se hitro zaplete v konflikt z domačim graščakom. v sliki 18.05 Naš učitelj dr. Specht 18.30 Naš hrupni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex, serija 21.10 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.20 Preplah v bolnišnici, ameriški TV film 22.40 Pregon, ameriška kriminalka 0.05 Čas v sliki 0.15 Cezarjev in Kleopatrin sin, italijanski spekta-kel 1.55 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 13.50 1000 mojstrovin 14.00 Tenis: Australian open 15.00 Lipova ulica 15.30 Ljudje iz St. Benedikta 16.30 Moč strasti 17.15 Nekoč... na planini 18.00 Mi 18.25 Made in Austria 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Notranjepolitično poročilo 21.05 Kuharski mojstri 21.10 Kadar igra glasba 22.00 Ča v sliki -večerni studio 22.35 Govorimo o književnosti 23.05 Za vami, gospod Mandelbaum 23.35 Iz nemškega življenja, nemški vojni film 1.55 Videostrani/Tisoč mojstrovin TELE-TV KRANJ SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne odaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Video boom 40 -glasbena oddaja (19. del) 20.50 Brez komentarja TV LOKA ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Video boom 40 20.50 Škofjeloški kulturni utrip (ponovitev) 21.20 Izmenjava programa LTV R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Kdo bo koga - kontakt 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga - odgovori 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 INXS - greatest hits 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. Poleg informacij pripravljamo tudi oddajo Pokličite nas, nagrada vas čaka. Sledila bo oddaja Pod kozolcem pod pokroviteljstvom drogerije Darka, za konec pa še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Glasbena lestvica 3+3+AS 8.30 Oddaja za upokojence 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 17.00 Novice 17.30 Od daja iz kulturno-verske zgodovine 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktual na tema 13.00 3 xl glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obveš ča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarje vim domom 17.00 Anketa 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer poslovni radio 22.00 Medžik aj shovv 1.00 Gromka glasba Marko Plahuta 2.00 Satelit radio triglav 64270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS KINO CENTER prem. amer. kom. JUNIOR ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. pust. thrill. DIVJA REKA ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, trhill. SPECIALISTob 18. in 20. uri BLED amer. thrill. SPECIALISTob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film DIVJA VRTNICA ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. film. ČUDEŽ V 34. ULICI ob 18. in 20. uri PETEK, 20. JANUARJA TVS 1 9.45 Rakuni, ameriška risana nanizanka 10.10 Roka ročka 11.00 Iskanje pustolovščin, ameriška dokumentarna serija 11.45 Že veste 12.10 Alica, evropski kulturni magazin 13.00 Poročila 14.05 Film tedna: Sanje, ponovitev japonskega filma 15.50 Kam vodijo naše stezice 16.45 Podarim-dobim, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti: 3. oddaja: Speči dojenčki, stenski okraski in priponke iz odlitkov 17.25 Zgodbe iz škotske, 3. oddaja: O škrtosti 17.50 Risanka 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Žarišče 22.45 Sova: Davov svet, ameriška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka; Bojne ribice, ameriški film (čb) TVS 2 13.00 Evronews 15.35 Razjarni-kovi v prometu, TV nadaljevanka 16.00 Vzpon in padec olimpijske vasi, norveška zabavna oddaja 16.40 Osmi dan 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 Podarim dobim 19.20 Poglej me! 20.05 Generacije znanosti, prenos iz Cankarjevega doma 21.05 Oueen, ameriška nadaljevanka 21.50 VVindsorski, angleška dokumentarna nadaljevanka 22.40 Drugi decembrski koncert revije Manager HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Odprta ura 10.45 Glasba 11.20 Nemščina 11.35 Gospod Joel in krokodili, otroška serija 12.00 Poročila 12.05 Cesarica, serijski film 12.50 Spremembe, ameriški film 14.20 Razstava 14.30 Šolski program 15.30 Otroški program 16.30 Poročila 16.40 Angleščina 17.10 Z zdravjem do lepote 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Snemam na potepu, dokumentarna oddaja 21.00 Dobri ljudje 22.30 S sliko na sliko 23.10 Charlie Muffin, britanski film 0.40 Poročila HTV 2 17.20 Slavna leta, serijski film 18.15 Pesmi Dunje Vejzo-vič19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Me je kdo iskal? 20.55 Sto let filma: Zlata kočija, ameriški film KANALA 12.00 Spot leta 12.05 Na velikem platnu 12.20 Lqč svetlobe 13.15 Magnetoskop 13.50 Spot tedna 16.05 Na velikem platnu 16.25 Pred poroto 16.55 Jack Razparač, ponovitev angleškega filma 18.45 Dogodivščine male koale, risanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.40 Zločini stoletja, 2. del ameriške nanizanke 21.10 Poročila 21.20 Teden na borzi 21.30 Prostovoljci, jugoslovanska komedija 23.15 Album shovv, glasbena oddaja 0.00 CMT 1.00 Erotični film AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš glasni dom 9.25 Pozdravi iz Koroške 10.25 Evropski turizem 10.40 Srce v okovih, ponovitev 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica ljubiti 14.00 Ordinacija Bullovvbogen 14.50 Pogledi 0.00 TVS 1 BOJNE RIBICE ameriški čb film V ospredju sta dva brata. Starejši je že malo odeveteli vodja bande, ki se zbira v njegovem motociklističnem klubu. To so napadalni mladeniči, ki ogrožajo okolico in so strah in trepet predmestja. Čeprav je "vodja" že malo opešal in ni več tipičen predstavnik mladine, mlajši brat še zmeraj vidi v njem vzor in ga skuša posnemati. Prav zato se tudi odtuji družbi, zlasti dekletu, ki ga sprva kljub vsemu skuša razumeti. Nevarni podvigi vodijo v končno tragedijo. vstran 15.00 Spacecats 15.30 Am, dam, des 15.45 Smrkci 16.00 Vroča sled 16.30 Kre-menčkovi 16.55 Zadnja priložnost 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Naš učitelj dr. Specht 19.00 Naš glasni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stari 21.20 Pogledi vstran 21.30 Principal, ameriški film 23.15 čas v sliki 23.20 Blues cop, francoski film 0.50 Simon Templar 1.40 1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 13.50 1 000 mojstrovin 14.00Šport 15.00 Lady L, ameriški film 16.45 Moč strasti 17.30 Ukročene divje živali 18.00 Mi 18.25 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Živalski vrt - med ječo in Noeto-vo barko 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.35 Večerni šport 22.55 Totalno od-štekana TV 23.30 Ecstasv, Droga devetdesetih 23.50 Grozljivke Stephena Kinga 0.15 Parti Zone - Videoshovv 0.50 1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00,18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega radia GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Janez in Peter 20.00 Koncert moškega okteta MLADIKA in vokalne skupine ORHIDEJA iz Grosupljega 20.50 Brez komentarja vestilom ob 16.30 pa oddaji Kulturni Babilon. Nenazadnje: glasovali bomo tudi za Gorenjca meseca. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf TV LOKA ... Videostrani 20.05 Izmenjava programa LTV, Orfejčkova parada (zabavno glasbena oddaja, posneta na Ruju)... Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Natašo Bešter R TRŽIČ R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Countrv glasba 8.30 Od tu in tam 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 13.30 Nasveti za graditelje 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Zrcalce, zrcalce... 17.00 Turistično popoldne 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera ob-scura - Zlato Kreč 2.00 Star sat radio Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 13.30 bo stekel program Radia tržiški študent, ob 14.30 bomo posredovali informacije. Ob 16.10 lahko prisluhnete ob- KINO TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film NEPOSRED NA NEVARNOST ob 18. in 20. uri BLED amer. thrill. SPECIALISTob 18. uri RADOVLJICA amer. thrill. SPECIALIST ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film ČUDEŽ V 34. ULICI ob 18. in 20. uri GORENJSKI GLAS • 18. STRAN PREPOVEDANO ZA ODRASLE Torek, 17. januarja 1995 TRALALA PLAC Kdo bi si mislil ... da je umivanje zob lahko tako zabavno, umivanje zob z Romano seveda. Sicer pa je "Umij zobe" le ena izmed dvanajstih skladbic, ki jih lahko poslušate na novi kaseti (kmalu se ji bo pridružil CD) Romane Krajnčan. "Romana in Cic" je naslov skupnega projekta revije Ciciban in Romane. Pesmi sta uglasbi-la Lojze Krajnčan in Jerko Novak, besedila pa so prispevali. Boris A. Novak, Saša Vegri, Meta Rainer, Ksenija Šoster Olmer s prevodi ameriških ljudskih... Glasba je hmmm... "naravna", brez danes žal tako pogoste "sintetike", kar se fino sliši pri bobnih (Ratko Divjak) in tolkalih (Aleš Rendla), kitarah (Milan Ferlež, Jerko Novak)..., sodeloval pa je tudi Otroški zbor RTV Slovenija. Pesmice so take kot morajo bit', vesele in mladostne, predvsem pa glasbeno izobražujejo, saj lahko slišimo različne "glasbene stile", rock'n'roll (Na dvorišču), latino (Dlani), hmm... charleston (Dnevi v tednu), pa jazzy zvok petdesetih (Umij zobe)... skratka, rečeno z eno besedo "jcssss". In da ne pozabim, znana slovenska igralka Mila Kačič je najboljša vseveda soseda na svetu. In pri tem ostanem. Nagradna tralala uganka Najprej rešimo prejšnjo, povejmo, da Simon igra kitaro in izmed mnogih dopisnic izžrebajmo Ano Grozdek, Bleiweisova 6, Kranj. Kaseta pride po pošti. In vprašanje za naslednjič. Katera pesmica Romane Krajnčan je meni, k' tole pišem, najbolj všeč? Kaj pravite? Rešitve čakamo do petka, 20. januarja, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Tralala plac". A nagrada, Romana mi je za vas prinesla prav kaseto, o kateri pišemo danes". REKLI SO Generacije "sendvičarjev" Strokovnjaki obupujejo nad prehrano mladih, ki se preživljajo v glavnem s sendviči. Nezdrava prehrana se odraža na slabši telesni drži in manjši odpornosti za bolezni, opozarjajo. Zaman. Šolske malice seveda ne morejo nadomestiti pomanjkanja različnih vitaminov. Pa vendar; zanimalo nas je, kaj dijaki med šestimi, sedmimi urami, ki jih preždijo v šolah, pojedo. Petra Marinkovič: "V ekonomski šoli v Kranju je kuhinja, v kateri se dobe sendviči, čips, čokoladni krofi, čokolade, napitki. Ker je odmor vselej prekratek, običajno kupim kaj malega kar v šoli. Toplih malic niti ne pogrešam, sem kar zadovoljna." Petra Bogataj: "Vča-s i h kaj kupim v šoli, po navadi pa greva s sošolko med glavnim od-morom v bližnji Spar. Najraje pojem kakšno sadje, po navadi banane, kupim tudi pločevinko. V Sparu je ceneje kot v šoli. V šoli pogrešam tople malice in sploh večjo izbiro." Tadeja G o s a r : "Pouk imam popoldne, doma se dobro najem, tako da v šoli niti nisem lačna. Bolj sem žejna. Kadar me "zagrabi", grem v trgovino po čimps in sprajt. Malica v šoli se mi zdi precej draga." Simon Lo-trič: "V iskrš-ki šoli so dobre malice, na mesec stane dva tisočaka. Vendar sam nisem naro-č e n . Ko grem v šolo, si med potjo v trgovini kupim zavitek in sok. Zavitke obožujem, pa še cenejši so." • H. J., foto: J. Pelko (lo^bolmar) LITERARARNA DELAVNICA VASA POSTA Prejšnji teden ste nas s svojimi pismi razveselili: Uroš Čadež, Sajda Muratovič, Azra Ahmič, Daša Logar, Mateja Taljan in Nina Obid, Nina Albreht, Jana Potočnik, Sanra Čiča, Rudi Habl, Lena Vraničar, Živa Cankar, Arber Dedaj, Eva Omejc, Vesna Porenta, Maja Bogataj, Katarina Jurič, Maša Vidmar, Živa Cankar, Katarina Bukovnik in Tanja Burgar. NAGRAJENA PESEM Izteklo se je leto družine. V naši družini ni nikoli dolgčas Kako je pri nas doma? Sedim in si rečem: "Prav, pa vam bom napisala, kako je pri nas doma." Že na začetku vam povem, da je veselo in mirovanja ne poznamo. Smo sedemčlanska družina. Imamo pa tudi osmega člana, to je psička Kaja. Otrok nas je pet, šesta in sedma člana sta oče in mati. Oče in mati sta srednjih let. Oče je visoke postave, mati pa je majhna. Oba sta rjavolasa, oči ima oče modre, mati pa rjave. S kilogrami sta oba skregana. Po mojem bi morala shujšati. Sedaj pa smo na vrsti otroci. Imamo zelo podobne lastnosti. Znamo pa tudi ubogati in staršem pomagati. Starejši brat obiskuje prvi letnik srednje šole v Kranju. To je pameten! Za vsako vprašanje najde pravi odgovor, pa če je prav ali ne. Prihaja v obdobje pubertete. Je svetlolas, ima rjave oči. Velikost pa je iz meseca v mesec drugačna. Mene ie poznate, saj hodim le v šesti razred. Imam sve-tlorjave lase, tudi oči imam rjave in sem iz meseca v mesec večja. S kilogrami nimam težav. Sedaj pa nekaj o mlajših sestricah in bratcu. Sestrica Barbara je letos prestopila prag naše šole. Obiskuje prvi razred. Spopada se s Črkami in številkami. Oba z bratcem Andražem imata sve-tlorjave lase, sta skoraj enako velika, samo oči imata različne. Barbara je rjavooka, Andraž pa modrook. Tudi Andraž se ie spoznava z učenostjo, saj obiskuje malo šolo. Luštno" in brez skrbi pa pri nas živi sestrica Špela. Stara je tri leta. Ima svetlor-jave lase in rjave oči. Je prava klepetulja, kot navita, le težko jo je utišati. Obiskuje vrtec. Najbolj zanimivo pri nas doma je jutranje vstajanje. To bi morali doživeti! Prva od vseh vstane mamica. To je ob pol petih zjutraj. Za vse nas skuha čaj in pripravi zajtrk starejšemu bratu. Pouk se mu začne ob sedmih in petnajst minut. Takrat mora biti že v Kranju. Ob pol sedmih se zbudim jaz, se oblečem, umijem in pripravim zajtrk. Čez deset minut zbudim še ostalo posadko. To je veselo! Vsi trije ses najprej zapodijo v kopalnico, potem pa vsak k svojemu kupčku oblek. Oblečejo se sami, le mali Špeli je potrebna še pomoč. Zadnji od vseh nas pa vstane očka. Je velik zaspanec. Ko skupaj pozajtrkujemo, se odpravimo v šolo in za nami ostane grobna tišina. Doma ostane samo naša Kaja, da nam čuva hišo. Naša hiša oživi ponovno, ko začnemo prihajati domov. Vsi smo popoldne zaposleni s svojimi nalogami. Največ dela pa ima mamica, da nam vsem lahko postreže. Zanjo napoči počitek šele pozno zvečer, ko ugasne luč in se odpravi spat • Metka Urevc, 6. a r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled Novoletna zabava Z učiteljico smo pripravili novoletno zabavo. Povabili smo tudi starše. Začeli smo s pesmicami. Naučili smo se tudi igrice in skeče in jih lepo zaigrali. Ko smo se mi igrali, so mamice pripravile pojedino. Pojedi smo dobili darila. Na koncu nam je Tadejev ati zaigral na kitaro, mi pa smo zapeli in zaplesali. Bilo je zelo lepo. • Uroš Čadež, 2. b r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Gol kot dojenček Star sem že sedemnajst let, pa sem po obrazu še tak kot dojenček. Razen mozoljev, ki me zelo motijo, še nimam nobene omembe vredne dlačice. Zaradi "golote" se me lotevajo kompleksi. Nekateri moji vrstniki se že brijejo. Tudi po vrsih imam samo puhek. Kako bi lahko izgledal bolj možat? • Tadej Miha, 11 let:' Dragi Tadeji Pravijo, da čas celi rane. Počakaj nekaj let, če va ti do takrat brada ne bo zrasla, pa bi bil vseeno rad videti odrasel, se obrij po glavi in si lase prilepi namesto brade in brkov. Videti boš starejši zaradi gole glave pa tudi zaradi umetnih brkov. Če pa te zafrkavajo zaradi te tvoje težave, jim v obraz zabrusi medvede in opice. Bos videl, že naslednji dan bodo obriti." Sergeja, 12 let: "Na tvoje vprašanje odgovarjam malo težje, ker sprašuješ o stvari, ki se vsaj meni zdi popolnoma nepomembna. Tvoja zakompleksanost je brezvezna; sploh so pa v modi ljudje brez dlak po telesu. Če pa misliš, da punce trzamo zgolj na moške kocine, nas močno podcenjuješ." Marjeta, 18 let: "Pa pravijo, da smo dekleta nečimrna! Vesel bodi, da izgledaš mlajši. Ali pa bi bil rad kot Bedanec? Čez nekaj let se boš tolkel po glavi, ker se boš moral briti vsak dan. Pusti naravi svojo pot!" Klemen, 21 let: "Kot prvo ti predla- fam, da mozolje pustiš pri miru, pre-vsem jih ne stiskaj, ker to nič ne pomaga, samo še grši boš, pa še ogledalo v kopalnici bo umazano, kar tvoji mami ne bo prav nič všeč. Glede brk bodi pa vesel, da jih še nimaš veliko, ker ni nič prijetno, da se moraš skoraj vsak dan briti. Če si jih pa tako zelo močno želiš, je zadnja možnost ta, da greš v Italijo in si kupiš nekaj metrov kocin ter si jih zalimaš na obraz in prsi. ^imTTniirTrrrnTri^rl NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Začenjamo nov krog ugibanja, katera osnovna šola je na fotografiji. Ker ste z radovljiško imeli kar precej težav, vam za lažji začetek izdamo, da je tudi skrivnostna šola na tokratni sliki bolj na "zgornjem" koncu Gorenjske. Kdor jo je prepoznal, naj piše na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1, lahko pa počakate do naslednjega torka, ko bo objavljena druga slika. Zbirateljica Blažka Med 37 zbiratelji, ki so se nam "prijavili" za izlet, je tudi osmošolka Blažka Klemenčič iz Bukovščice v Selški dolini. Prejšnji torek je bila gostja na Vrtiljaku. Blažka najraje zbira medalje in pokale, ima jih že kar lepo število. Štiri leta in pol je že članica škofjeloškega plezalnega kluba. V športni dvorani Poden imajo plezalci posebno plezalno steno, v kateri se urijo in nabirajo kondicijo za premagovanje pravih sten. Najzahtevnejša, kt jo je doslej preplezala Blažka, je smer 6 B v Kamnitniku. Vrtiljakova uganka Nocojšnji Romanin in vaš gost na radijskem Vrtiljaku bo seveda Tomaž Domicelj. Prisluhnite pogovoru, če imate pri roki telefon in ste vztrajni, gosta lahko vprašate tudi "v živo". Novo Vrtiljakovo uganko povezujemo z zbirateljskim izletom, ki bo 27. januarja. Dopolnite besedilo, izrežite, nalepite in do torka pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. Nagrada čaka. Na zbirateljski izlet hitimo, kam, sedaj vam razložimo; v Bistro v Tehniški muzej, od tam na tombolo naprej. Skupaj bomo nekaj nepozabnih ur, obljubljamo vam mega, super... EUROPIZZA ]\|0V0*N0V0 ™^ OGROMNA DOSTAVA Pl Z Z DRUŽINSKA PIZZA del čas VSAK dan od 9 do 22 ure T^*/\ zel° mlad in razvijajoč se trg, ki ga pretresajo kar ^'lne otroške bolezni. Otroške bolezni pa so sestavni del rasti, tem k°lj optimističnemu vzdušju borznih posredovalcev v t>od tp(*nu' ki Je morda tudi posledica ugibanj, da naj bi Vlada le bor • ■ 3 morator'J na izvajanje omenjenega zakona. Slovenski jj zni lr»deks po novoletnem nihanju ne kaže velikega veselja po dorTrT' Takoj po novem letu je v nekaj dneh SBI padel za n ^ tQčk' dosegel najnižjo letošnjo vrednost ter do petka iN?0 Pridobil več kot 40 točk- L ? krožnem grafikonu predstavljamo promet članov Ljubl-Ired borze.' dd' v ,etu 1994,. ki so ga opravili z dolgoročnimi k n?stnimi papirji. Tako je s temi papirji največji promet J av.Ma borzno posredniška hiša Dadas v višini 171 milijonov Ah ^ mark' slediJ° J* UBK Banka s 112' SKB Banka s 108' bani a borzno posredniška hiša s 104, Nova Ljubljanska ^nita s 101, Nika s 84, Probanka s 65, Intara z 58 ter Poteza s 44 Pan^'11 nem^ih mark prometa z dolgoročnimi vrednostnimi Drn drugi člatu Ljubljanske borze so skupaj opravili pomet v višini 841 milijonov nemških mark. • R. S. A/0crui„ SLOVENSKI BORZNI INDEKS v"tDN0ST 3. JANUARJA 1994 = 1017.10 VREDNOST 13. JANUARJA 1995 = 1404,71 ■ irr m m m. n m m m m m »■ ■ii „ -„m mum n»n» • Lastniki stanovanjske hiše v Ljubljani so nam poslali naslednje vprašanje: Moti jih, da še niso sklenili pogodbe o upravljanju, vendar pa jim eno izmed ljubljanskih podjetij vztrajno pošilja položnice s stroški upravljanja. Ali je "samovoljno" upravljanje s strani podjetja sploh zakonito? Kot se da sklepati iz pisma stanovalcev, je bilo omenjeno podjetje upravnik hiše le pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona oktobra 1991 leta. Zakon v 145. členu določa, da je v stanovanjski hiši z več lastniki potrebno začeti v 60 dneh po uveljavitvi zakona s postopkom sklepanja pogodbe o upravljanju. Če pogodba ni sklenjena, lahko katerikoli od lastnikov, najemnikov ali pa občinski upravni organ pristojen za stanovanjske zadeve od sodišča zahteva, da v nepravdnem postopku s sklepom nadomesti pogodbo o upravljanju. Do sklenitve te pogodbe oziroma do izdaje sklepa sodišča, opravlja naloge iz tega zakona skupnost stano- valcev oziroma pooblaščena organizacija. Ker je bilo podjetje le do sedaj upravnik, lahko te naloge torej opravlja še naprej. Stanovalci pa naj začno s sklepanjem pogodb o upravljanju. V njih bodo določili tudi upravnika po svoji lelji. Kar pa se tiče stroškov upravljanja naj poudarimo to, kar smo povedali le večkrat. Cene storitev se praviloma oblikujejo prosto. Le od samih stanovalcev pa je odvisno, ali bodo pred sklenitvijo pogodbe o upravljanju izbrali najdraljega ali najcenejšega upravljalca in ali bodo s pogodbo omejili njegovo samovoljo pri nadaljnjem dvigovanju cene. Tudi v primeru upravljanja je tako, da ne smemo gledati le na ceno, temveč tudi na kvaliteto. Pov-prašajmo pri stanovanjskih enotah, ki jih leleni upravnik le upravlja. Ti nam bodo najbolje znali povedati ali so z njim zadovoljni in kaj jih moti. Pravna pisarna ZPS Jure Markič 19. STRAN • GORENJSKI GLAS KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKIIPNI/FKODAIM I SAKUfNI-milD.VNl "MENJALNICA 1 DEM 1 ATS NAKUVNi,WOI>AJM 100 1TL 11,26 11.63 11,48 11.50 11,40 11.70 11,45 11,55 11.52 11,55 11,42 11.44 A BANKA (Kranj, Tržič) 80.00 81,80 AVAL Bled, Kranjska gora 80,90 81,20 BANKA CREDfrANSTALT d.d. Lj 80,50 81.50 COHA Kranj 80,80 81,40 EROS (Stari Mayr), Kran| 80.90 81,20 GEOSS Medvode 80,90 81,00 GORENJSKA BANKA (vse enote) 79,65 81,95 11,10 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 80,75 81,45 11,50 HIDA-tržn.ca Ljubljana 80,95 81,20 11,41 IURIKA Jesenice 80,40 81,50 11,28 INVEST Škofja Lcka 80,60 81,20 11,41 LEMA Kranj 80,80 81,20 11,40 MIKEL Stralliče 80,60 81,40 11,40 PBS d.d. (na vseh poštah) 79,50 81,50 10,90 SHP-Slov. hran. bi poa. Kranj 80,70 81,10 11,45 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 79,99 80,99 10,90 SLOGA Kran| 80,50 81,50 11,25 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 79,65 - 11,09 SLOVENIJATURIST Jesenice 80.40 81,50 11.28 ŠUM Kranj 80,70 81.00 11,42 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 80,80 81,20 11,45 11,53 TALONZg. Bitnje 80,80 81,20 11,45 11.53 TENTOURS Domžale 80,80 81,40 11,40 11,60 UBK d.d. Škofja Loka 80,95 81,80 11,40 11.62 VVIIFAN Kranj 80,80 81,20 11,45 11.52 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 80,80 81,10 11,44 11,52 ZORI Kamnik ZAPRTO POVPREČNI TEČAJ 80,55 81,34 11,35 11,56 7,57 7,82 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, M si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. 11,65 11,65 11.53 11,55 11.55 11,50 11,52 11,53 11,50 11,65 11,55 11.55 11.50 7.45 7,65 7,60 7,60 7,65 7,60 7,48 7,60 7.60 7,50 7,50 7,65 7,65 7,22 7.60 7,50 7.50 7,48 7,50 7,65 7,60 7.60 7,50 7.65 7.70 7,60 7,80 7,75 8.00 7,85 7,80 7,65 8.03 7,85 7,85 7,75 7,82 7,80 7,88 7.70 7,73 7,90 7,85 7,75 7,80 7,80 7,80 7,80 7,90 7,85 7,79 SKB banka po vsej Sloveniji Ustanovna skupščina Kmečkega sklada ir___: . ripravili, neposredno bo sode-ovalo približno sto razstavljal-cev, prek zastopnikov pa še trideset tujih podjetij. Med slovenskimi razstavljala bodo sodelovali Lisca, Beti, Kroj, Novoteks, Teens-Henricci, Svi-lanit, TIO, Mont in Okus. Sejem Moda 95 bodo postavili na 3.300 površinskih metrih razstavnih površin. Kranj, 16. januarja - V Ljubljani je bila 9. januarja ustanovna skupščina Kmečkega sklada, na njej so delničarji soglasno potrdili dosedanje delo vodstva Kmečke družbe. Kmečka družba se pripravja na drugo dražbo sklada za razvoj, ki bo predvidoma v začetku marca, v polnem teku so že razgovori s predstavniki podjetij, katerih deleži bodo naprodaj. Kmečka družba bo pri nakupih delnic vodila konzervativno investicijsko politiko. Uspešno pa se polni Kmečki sklad 2, ki je bil 9. januarja napolnjen približno do polovice, glede na pritok certifikatov pričakujejo, da bo poln v prihodnjih tednih. Kmečki družbi je doslej svoje certifikate zaupalo več kot 50 tisoč Slovencev, pritekajo dokaj enakomerno iz vseh slovenskih regij. r zavarovalnica triglav d.d OBMOČNA ENOTA KRANJ 64001 KRANJ, Bleivveisova 20 objavlja prosta delovna mesta ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA k organizacijski enoti 1* terenske mreže KRANJ (1 delavec) 2. terenske mreže TRŽIČ (1 delavec) 3- terenske mreže RADOVLJICA (1 delavec) (ponovna objava) Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom do 4 mesece. Za opravljanje del mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da ima srednjo strokovno izobrazbo neopredeljene smeri (V. stopnja) * da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj - starost najmanj 18 let (moški odslužen vojaški rok) - veselje do terenskega dela in sposobnost za delo z ljudmi " da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini Kandidati za navedena prosta delovna mesta naj svoje P^f^^^^^S Pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj, Bleivveisova 20, Kranj, sektor za splošne in kadrovske zadeve. K Prošnji je potrebno priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis, dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izp< zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščen roku 30 dni po izteku razpisnega roka. navedbo polnjevanja ^MERKUR Dnevi elekromateriala in svetil, od 16. do 28. januarja. v Merkurjevih prodajalnah. 10% znižane cene stikala, vtičnice, žarnice, telefonski aparati, števci el. energije, elektroomarice, varovalke, elektomotorji, energetski kabli, merilni instrumenti, inštalacijske cevi, vse vrste kakovostnega izbora svetilk... Popust velja za takojšnja plačila ter za plačila s potrošniškim posojilom. Z Merkurjevo kartico zaupanja še dodatni popusti! Možnost nakupa na posojilo, plačilo na tri ali štiri čeke z odloženim plačilom. STAVBNO MIZARSTVO Izdelujemo vse vrste oken, vhodnih in notranjih masivnih vrat, stopnic, vetrolovov ... Nova okna vgrajujemo v stara kvaliteta in tradicija Hraše 32 61216 Smlednik Telefon:061/627 101 58^832 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Bralci Kmetovalca izbrali traktor leta Traktor leta Zetor 4340 Strokovna kmetijska revija Kmetovalec je lani avgusta razpisala natečaj za traktor leta v Sloveniji. Bralci so ocenili, da je za slovenskega kmeta najprimernejši traktor Zetor 4340. Uredništvo Kmetovalca je razpisalo natečaj za "traktor leta" v lanski avgustovski številki, potlej pa je glasovalni listič objavljalo v vsaki številki do konca leta. Bralci so pri izbiri upoštevali predvsem preglednost, prostornost, toplotno in zvočno izolacijo kabine ter možnost vstopanja in izstopanja iz kabine, število in razporeditev prestav, porabo goriva, razporeditev ročic in stopalk, dostop do glavnih mest pri vzdrževanjuu, učinkovitost zavor, varnostno kabino, ceno, možnost servisiranja in vse drugo, kar je pomembno za uporabo traktorja. Uredništvo revije Kmetovalec je nameravalo traktor leta javno razglasiti ie 22. decembra lani. Ker je tedaj vse "presenetil" sneg, so prireditev preložili na 12. januar, ko so z vremenom imeli več sreče. Razglasitve se je udeležilo precej ljudi, ki so tako ali drugače povezani s kmetijstvom, poleg njih pa tudi Peter Kypr, veleposlanik Republike Češke v Sloveniji. Uredništvo je do zaključka glasovanja prejelo 391 glasovalnih lističev, med katerimi je bilo nekaj nepopolnih oz. neveljavnih. Bralci so za "traktor leta" s precejšnjo prednostjo izbrali Zetor 4340. Tudi na drugem mestu je traktor iste znamke, le nekoliko močnejši (Zetor 5340). Na tretje mesto se je uvrstil Fendt Farmer 307, na četrto Massev Ferguson 362, na peto Landini Blizzard 65 DT, na Šesto Massey Ferfuson 353 LX, na naslednja mesta pa so se razvrstili Steyr 9078, Fiat 88-94, Fiat 70-56 DT in Deutz Fahr Agroxtra 4.17. Med znamkami traktorjev je na prvem mestu Zetor, ki je dobil več kot tretjino (skoraj 38 odstotkov) glasov, drugi je Fendt in tretji Massev Ferguson. Sledijo Steyr, Landini, Fiat, Universal. Deutz Fahr, Torpedo, John Deere, Lamborghini... Andrej Golob, glavni in odgovorni urednik revije Kmetovalec, razplet komentira takole: "Visoka uvrstitev Zetorjev je bila pričakovana, saj že nekaj del dosegajo največji tržni delež prodanih traktorjev v Slovenij. Primerjava glasovanja s prodajo pri nas kaže, da se le pri Zetorjih razvrstitvi ujemata. Dražji zahodni traktorji (Fendt, Steyr, Deutz-Fahr) so kljub majhni prodaji v Sloveniji dosegli visoke ocene, medtem ko so cenejši traktorji iz vzhodne Evrope (Universal, Torpedo in Lipetski) bili ocenjeni slabše, kot bi pričakovali glede na njihovo prodajo. Razkorak med prodajo in ocenami kaže, da večina kmetov sicer sanja o boljših traktorjih; ko pa traktor kupujejo, so prisiljeni izbirati med cenejšimi". • CZ. Predavanji 0 krompirju in pravilniku Škofja Loka - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe in Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka pripravljata ta teden dve predavanji. V sredo ob devetih dopoldne bo v sejni sobi zadružne enote na Trati predavanje o novostih v pridelovanju krompirja. Priznani strokovnjak dipl. ing. Tadej Sluga s Kmetijskega inštituta Slovenije bo pridelovalce krompirja seznanil z novostmi v tehnologiji pridelovanja, z novejšimi sredstvi za varstvo pred boleznimi, škodljivci in pleveli ter s priporočenimi sortami krompirja. Za govedorejce bo bolj zanimivo predavanje o pitanju govedi in novem EUROP pravilniku. Predavanje bo v Četrtek ob devetih dopoldne v sejni sobi KGZ Škofja Loka na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Predaval bo dipl. ing. Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. • CZ. 0 ženskih boleznih Selca - Kmetijska svetovalna služba Škofja Loka in aktiv kmečkih žena Selca vabita v petek ob pol štirih popoldne v zadružni dom v Selcih na zdravstveno predavanje o ženskih boleznih. Predavala bo ginekologinja dr. Podlipnikova. • CZ. Kmetijska svetovalna služba Teden izobraževanja za kmete Strahinj - Včeraj se je v učilnici kranjske srednje mlekarske in kmetijske šole na posestvu v Strahinj u začel "izobraževalni teden", ki ga za kmete pripravljata kranjska in nakelska enota kmetijske svetovalne službe. Včeraj je mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, predaval o kolobarjenju na živinorejskih kmetijah, še zlasti o problematiki ozkega kolobarja in o možnostih vključevanja krmnega graha, boba in drugih novih poljščin v kolobar. Danes bo dipl. ing. Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, predaval o vplivu prehrane goved na kakovost mesa. Jutri, v sredo, bo predavanje mag. Marijana Dolenška iz novomeške kmetijske svetovalne službe o pomenu strojnih krožkov za znižanje pridelovalnih stroškov, v četrtek predavanje dipl. ing. Franca Mikla iz kmetijske izobraževalne skupnosti v Celovcu o predelavi sadja na kmetiji, v petek pa še predavanje gozdarskega strokovnjaka o gojenju in varstvu gozdov. Vsa predavanja se bodo začela ob desetih dopoldne. • C. Z. Na dveh kmetijah v Kokri redijo damjake Pogled skozi okno: damjaki in Bambi Pri Zgornjem in Spodnjem Celarju v Kokri (obe kmetiji sta se že pred leti s hribov preselili v dolino, ob cesto proti Jezerskemu) že nekaj let redijo damjake, jelene lopatarje. Kokra - Na kmetiji Pri Zgornjem Celarju, kjer gospodari Franc Tišler, se ukvarjajo predvsem z živinorejo in gozdarstvom. Redijo štiri ali pet glav govedi in gospodarijo z osemdeset hektarji gozdov. Pred tremi leti so ogradili del gozda in začeli v njem rediti damjake, ki jih lovci zaradi lopatastega rogovja imenujejo tudi jeleni lopatarji. "Idejo za rejo damjakov mi je dal kolega iz ansambla Gašperji, Primož Krišelj z Visokega, ki se je že spoznal s podobno rejo v Podčetrtku. Ker je tudi oče že trideset let lovec pri kamniškem Kozorogu, ga za idejo ni bilo težko navdušiti," pravi Franci Tišler ml. in poudarja, da so pred tremi leti v bližini doma (čez cesto) ogradili okoli tri hektarje gozda, v katerem je vetrolom pred enajstimi leti povzročil veliko škodo. Del ograje so postavili skupaj s sosedoma, Petrom in Inko Zaplotnik, ki sta se tudi odločila za rejo damjakov. Tišlerjevi so za začetek nabavili osem damjakov, doslej so jih imeli največ devetnajst, zdaj pa jih imajo skupaj z alpskim jelenom Bambijem trinajst. Bambi je prava "maskota" Tišler-jeve reje. Rad se zadržuje ob cesti, kjer pozira radovednim obiskovalcem in čaka, če mu bo kdo vrgel kakšen priboljšek. No, Bambi je tudi malo "žleht"! Gospodarju je že hotel hotel pokazati, da rogovja nima Oče in sin - Franci st. in Franci ml. l%i • ■ las*** * ~ • J2S - r"~\T le za okras; Franc pa je na to reagiral tako, da odtlej vsakič, ko se odpravi v ogrado, vzame s sabo tudi oklešček. Damjaki, ki so manjši od alpskih jelenov (v knjigah piše, da so dolgi do 140 centimetrov in visoki do 110 centimetrov), se v zimskih dneh raje kot v senčni strmini zadržujejo na sončni jasi na vrhu hriba, v dolino jih prižene le lakota ali klic koga od domačih. Čeprav je v ogradi okoli tri hektarje zemljišča, na tej površini ne dobijo dovolj krme in jim je zlasti pozimi treba dodajati. Krmijo jim seno, koruzo, vejnike, "prešo" od jabolk... "Dela ni posebno veliko," pravijo Tišlerjevi in poudarjajo, da v družini, vsaj glede damjakov, ni delitve dela: zanje poskrbi tisti, ki ima čas. Sin Franci ga ima bolj malo. Skupaj z Gašperji je veliko na vajah ali na nastopih doma in v tujini. Zadnje čase precej nastopajo v Avstriji, v Nemčiji, tudi v Holandiji... "Če bi hoteli, da bi nam reja damjakov prinašala dobiček, bi jih morali imeti vsaj petdeset," pravi Franci ml; in poudarja, da reje za zdaj ne nameravajo širiti. "Ne gre za zaslužek, ampak za veselje," dodaja mama Ivan; ka in nas zato, da bi verjeli njenim besedam, popelje v lovsko sobo. In v njej je res kaj videti! Z vseh sten "štrli" lovsko rogovje, med drugirn tudi takšno, ki bi si ga v svoji zbirki želel marsikateri lovec. • C. Zaplotnik Slovenski odškodninski sklad izdal prvo serijo obveznic Odškodnina v obveznicah Prvi razlaščenec bo še ta mesec prejel za 550.000 mark obveznic Slovenskega odškodninskega sklada kot odškodnino za podržavljeno premoženje, ki ga ni možno vrniti v naravi. Ljubljana - Za obveznice prve emisije bodo od 15. januarja 1997 do 1. junija 2004 izplačevali le obresti, od 1. decembra 2004 do 1. junija 2016, ko zapade v plačilo zadnji kupon, pa poleg obresti tudi glavnico. Obveznice bodo obrestovali po 6-odstotni (letni) obrestni meri. Republika Slovenije je ustanovila Slovenski odškodninski sklad kot delniško družbo, ki je po zakonu o denacionalizaciji, zakonu o zadrugah in drugih predpisih zavezanec za plačilo odškodnine v primerih, ko razlaščencem podržavljenega premoženja iz pravnih ali dejanskih ovir ni mogoče vrniti v naravi, pa tudi tedaj, ko upravičenec med različnimi oblikami odškodnine izbere obveznice ali to izrecno določa zakon. Sklad bo denar za kritje obveznosti dobil iz različnih virov. Po zakonu mu pripada 10-odstotni delež podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo, 10 odstotkov od kupnin za stanovanja, ki so bila prodana na podlagi stanovanjskega zakona, in vsa kupnina za prodana podržavljena stanovanja, ki jih ne bodo vrnili nekdanjim lastnikom, 10 odstotkov kupnin in zakupnin za kmetijska zemljišča in gozdove in 10 odstotkov od prihodkov, ki jih bo sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ustvaril pri gospodarjenju Z državnimi gozdovi. Ob tem, da zakon o Slovenskem odškodninskem skladu lahko določi tudi druge finančne vire, v skladu razmišljajo o tem, da bi dodatna sredstva pridobili še iz lastninjenja igralnic in gospodarska infrastrukture. Prve ocene namreč kažejo, da bodo iz doslej določenih virov lahko zbrali približno 1,5 milijarde mark, Povprečni zahtevek "tehta" 150.000 mark Slovenski odškodninski sklad je doslej za plačilo odškodnine v obveznicah prejel 2054 zahtev s povprečno višino 1S0.000 mark. Izdal je 74 odločb s povprečnim zneskom 162.000 mark. Ena odločba je že pravnomočna, druga bo v kratkem. Prvi razlaščenec bo obveznice sklada v znesku 5S0.000 mark prejel ob koncu januarja. Obveznice bodo na borzi Kot je povedal Marko Prijatelj, direktor Slovenskega odškodninskega sklada, bodo obveznice sklada uvrstili.na borzo takoj, ko bodo v sodelovanju z Ljubljansko borzo ocenili, da je med razlaščenci že dovolj obveznic. Za obveznice jamči sklad Čeprav so se razlaščenci zelo prizadevali, da bi za obveznice sklada prevzela jamstvo država, je ostalo pri tem, da zanje jamči le sklad z vsem svojim premoženjem. Kmetje zahtevajo nadomestno zemljo Kmetje ne pristajajo na to, da bi za zemljo, ki jim jo ni možno vrniti v naravi, dobili obveznice sklada. Zahtevajo (in te zahteve so čedalje močnejše), da bi za "odškodnino" dobili nadomestno zemljišče. medtem ko bodo njihove obveznosti izhajajo iz pravnomočnih denacionaliZ* cijskih odločb, zanesljivo višje in bo^ znašale do 2,5 milijarde mark. Osem let le izplačilo obresti Slovenski odškodninski sklad je pf?i kratkim na podlagi vladne uredbe prvo serijo obveznic v skupni vredni 30 milijonov mark. Obveznice so nofl* nirane v nemških markah in so vrednosti po sto, petsto, tisoč, pet tis1 in deset tisoč mark. Izplačljive so polletnih obrokih v dvajsetih letih in L 6-odstotni obrestni meri. Obvezuj bodo začeli obrestovati 1. julija hodnje leto. Od 15. januarja 1997, Ig bodo izplačali prve obresti od izdaij obveznic, pa do 1. junija 2004 bo* izplačevali le obresti, od 1. decem^ 2004 do 1. junija 2016, ko zapade plačilo zadnji kupon, pa bodo p°'| obresti izplačevali tudi glavnico-1 primerih, ko bodo denacionalizacij5* odločbe o plačilu odškodnine z ob^ nicami postale pravnomočne pred K četkom obrestovanja obveznic, b°: odškodnino za čas do 1. julija prihodi1! leto obrestovali z obrestno mero, na velja za vloge na vpogled (z j približno 3,5 odstotka). Obveznica j sestavljena iz treh delov: plašča, ^ ponske pole (z osmimi kuponi), j; talona. Posebnost je talon, ki bo M etnikom obveznic omogočil prid° novo kuponsko polo z 32 kuponi ■ čas od 1. junija 2000 do 1. junija 20ljjj| Sklad bo novo serijo obveznic & M kmalu za tem, ko bo ocenil, da vM odškodnin, ki jih določajo pravnom^ \ denacionalizacijske odločbe, pre*cl vrednot izdanih obveznic nrve s^U Tako bo ravnal naslednjih serij. • prve tudi pri izdaji C Zaplotnik ] MEGAMILK SCOTT "to j« to - dob'r kolo" največja izbira koles na Gorenjskem modeli '95, ostali so cenejši drsalke, palice, brušenje drsalk Srečno kolesarjenje v letu 95 vam želi VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, Kokrica, tel. 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S d... podjetje za razvoj In proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel /fax: (064) 631 025. 46 211 [Hokejisti so konec tedna odigrali dva kroga državnega prvenstva v WIJA SPET SLAVILA V PODMEZAKLI I 3. krogu drugega dela letošnjega hokejskega Prvenst™ s^ drugič v tej sezoni slavili na Jesenicah, ekipa Sportine pa je doživela poraz v Celju 18. uri igrajo državni prvaki v Kranju, Sportina pa je prosta Hertza že Danes ob Pesenice, Bled, 17. januarja - Statistiki so «acunali, da so minuli petek jeseniški "»kejisti odigrali že 199. derbi z ekipo Jubjjanske Olimpije Hertza. Več kot štiri Jisoč gledalcev pa je bilo po tekmi 'dočaranih, saj srečanje ni bilo na ravni Oerbija. Predvsem pa so s premajhno Učinkovitostjo razočarali državni prvaki, "vesto« derbi med večnima rivaloma bo iI">odnji torek, 24. januarja, v dvorani pvoli v Ljubljani. Petkov derbi na Jesenicah je v dvorano Jodmežaklo spet privabil ogromno gle-Palcev, predvsem pa so se na slavje Pripravljali navijači "rdečih", sai niso Pričakovali, da bi tudi v drugem derbiju letošnjega prvenstva Acroniksi prepustili ,Zrnago Ljubljančanom. I *ekmo so oboji začeli previdno, bilo je nekaj priložnosti, vendar pa vratarja, tako Hrataš v jeseniškem golu, kot Reddick v ljubljanskem, nista imela težkega dela. jj*Po priložnost je v 9. minuti prvega 5anja izkoristil Tomaž Vnuk, ki je podal Nienhuisu, ta pa je postavil rezultat levega dela srečanja 1:0. drugi tretjim so domači namesto Paiočnega napada zaigrali še bolj Pano" L- o.„x:__.... i__M ~A „X zas- i j~*v , k sreči pa so bili bolj od napadal-•J cev uspešni branilci, ki imajo največ 5 zaslug, da je v jeseniških vratih končal 6 Pak le enkrat in sicer po zaslugi Jeseničana Iva Jana, ki letos igra pri Olimpiji »ertzu. Ivo Jan je zadel v deveti minuti ruge tretjine. Acroniksi so bolj odločno igrali le v adnjem delu srečanja, vendar pa so se vsi oskusi napadalcev končali v rokah Sašo Pretnar v petek ni bil učinkovit kol na torkovem srečanju z Inntalom. Natančnejši od Kadikova pa je bil v zadnji tretjini le Tomaž Vnuk, ki ie postavil končni rezultat petkovega derbija 0:3 (0:1, 0:1, 0:1). V drugem petkovem srečanju skupine A je blejska Sportina gostovala v Celju. Blejci so proti Inntalu povedli, toda prednost so imeli le sedem minut. Celjani so izenačili in nato prvi del srečanja zaključili v svojo korist 3:1. Drugi del tekme se dobili Blejci z rezultatom 3:4, vendar pa jim ni uspelo dat izenačujočega gola. Tako je bil končni rezultat 6:5 (3:1, 3:4, 0:0). Po poškodbi se je v vrata Sportine spet vrnil Drozdov. V skupini B sta se v 3. krogu pomerili ekipi Maribora in Triglava. Kranjčani so bili boljši predvsem v zadnji tretjini in zasluženo zmagali z rezultatom 2:3 (0:0, 1:1 1:2). Ze v nedeljo pa so hokejisti odigrali 4. krog. Na Jesenicah sta se pomerili ekipi Acroniksa in Maribora. Zmagali so domačini z rezultatom 6:3 (2:1, 4:1, 0:1). Na Bledu je Sportina z 2:0 (0:0. 1:0, 1:0) premagala Triglav, Olimpija Hertz pa je v Tivoliju ugnala Slavijo s kar 24:0 (9:0, 7:0, 8:0). V skupini A na lestvici vodi Olimpija Hertz pred Acroniks Jesenicami, Sportino in Inntalom, v skupini B pa vodi Triglav pred Mariborom in Slavijo Jato. Državno hokejsko prvenstvo se nadaljuje že danes, ko v Kranj ob 18. uri prihaja ekipa Acroniksa Jesenic. Olimpija Hertz uu T---— »- - Začel se je slovenski pokal Ballantine's Grand Prix v snowboardu DVE ZMAGI ZA POLONO ZUPAN Kranjska Gora, 14. januarja - V soboto se je v Kranjski Gori začelo letošnje slovensko tekmovanje za snovvboarderje. V veleslalomu je nastopilo več kot 90 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije in Avstrije. Med moškimi je zmagal domačin Dejan Košir, med dekleti pa Nakelčanka Polona Zupan. Zupanova je zmagovalka tudi v mladinski kategoriji, med mladinci pa je bil v veleslalomu najboljši Grilc (Radovljica). V nedeljo je bil na sporedu še paralelni slalom. Med dekleti je ponovno slavila Zupanova, med moškimi pa Avstrijec Seeba-cher. Najboljši od Slovencev je bil spet Košir na drugem mestu. V mladinski kategoriji sta bila ponovno najboljša Zupanova in Grilc. • V.S. 80 s prosta- A Boris Kunčič, branilec Acroniksa Jesenic BREZ GOLA NI ZMAGE enomesečnem odmoru v letošnjem državnem prvenstvu Moštvo slovenskih državnih prvakov nikakor ne najde Pravega ritma igre. Trener Sergej Borisov preizkuša napajane trojke. Bolj kot napadalci pa so se v prvih štirih krogih '»"»gega dela prvenstva izkazali branilci, ki igrajo brez se yedno bolnega kapetana Murajice Pajiča. Na pettovite knu tc bil najboljši mož na ji 'o praznoval v -~u~'~ * o in! Kj """7 "-—-J""*- - -J-------r----- moz na jeseniškem ledu 25-letni (rojstni dan soboto, 21. januarja) Boris Kunčič. Na današnji tekmi je sicer bilo nekaj priložnosti, toda zmaga je šla ponovno v Ljubljano? "Dejstvo je, da, če gola ne daš, ne moreš zmagati. Mislim, da je bilo priložnosti zelo veliko, vendar pa je ljubljanski vratar zelo dobro branil, mi pa smo naredili preveč napak, kar nas je tudi stalo zmage. Na vsak način pa je treba dati gol. Če bi dali vsaj enega, bi gotovo igrali drugače, v ekipi bi bilo takoj drugačno vzdušje." Letos bo derbijev še kar nekaj, zato vzrokov za slabo m ■ HHk ji rm voljo v ekipi gotovo še ni? 'olfoV*^as to te^mo m še nič izgubljenega in vzroka za slabo trenin ^ent*ar Pa s<> bili v mesecu prekinitve prvenstva *nislim zf /laPorni> sedaj pa se je forma začela stopnjevati in finr,i^l. ■ na^a Prova igra šele na tekmah pred super-m in seveda v super finalu." II GORENJSKA HOKEJSKA TRIM LIGA Kun/.... • .... ......... . .___u t ii)l*o oSJ6 K del tckmo™nja v gorenjski hokejski trimski ligi. a kot dnfi • desetih kr°g«h vidimo, daje izenačenost ekip večja 1 Xlat»hh SaJ Je v vrhu kar šest ekiP v razmaku štirih točk, kar Sili p* rimovanje še zanimivejše. '^ValniSemb?° zmag° Je v zadnjem krogu dosegel HK okrepče-■fit r'7, ,Anf^.ki Je P« hudem boju premagal HK Jelen z 1:0. fiJ'Alf • t *-i kr°ga: Jezersko Proloco : Mizarstvo Mrak 10:2, ^Medv i 10:2, °krepčevalncia Anže : Jelen 1:0, Preska-OliVa 2 e : Pecarstvo Tonec 4:3, Pizzerija Botana : Pizzerija &e}lerst,vica po X. krogu: 1. HK Alf iz Kokrice (15), 2. HK Jo]Pn ko Proloco (14), 3. HK Pizzerija Oliva iz Sv. Duha, HK iHl? i,Z Reteč (13>. 5- HK Pečarstvo Tonec iz Šk. Loke (12), 6. iHk 2, rcpčevalnica Anže (11), 7. HK Preska - Medvode (7), 8. £ iržič (5), 9. HK Pizzerija Botana iz Komende (4), 10. HK varstvo Mrak iz Medvod (3). • Janez Potočnik I Med odmorom petkovega srečanja na Jesenicah smo izžrebali tudi deset nagrad med pošiljatelji pravilne rešitve na vprašanje iz decembrske priloge JE-SE - NI - CE. Vsi, ki ste napisali, da so bili hokejisti Acroniksa 24-krat državni prvaki prej in 3-krat v Sloveniji (ali skupaj 27-krat) ste bili v bobnu sreče. Teh rešitev je bilo 253. Nagrade pa prejmejo: 1. Miha Zemva, Zasip Rebr 32, Bled, 2. Bojan Volk, Prebačevo 65, Kranj, 3. Boštjan Gregorič, Gradnikova 73, Radovljica, 4. Miha Kokalj, Zg. Jezersko 102 B, 5. Klementina Tiringer, Trstenik 34, Golnik, 6. Branko Frelih, Log 10, Železniki, 7. Marko Lužnik, Titova 2, Jesenice, 8. Milan ml. Pregelj, Tavčarjeva 4, Jesenice, 9. Aleš Dornig, Moste 14, Žirovnica in 10. Ivan Spolad, Naselje SI. Černeta 14, Kranjska Gora. Nagrade lahko dvignete pol ure pred tekmami v pisarni HK na Jesenicah (ob dvorani Podmežakla) oziroma po predhodne dogovoru po telefonu: 81-584. Čestitamo! 4. DRŽAVNO PRVENSTVO V TRŽIČU V nedeljo seje na 600- metrski progi v /ap. »tokih nad Tržičeni na četrtem državnem prvenstvu pomerilo 42 sankačev iz treh gorenjskih sankaških klubov. Tekmovalci so sankali na skrajšani progi, saj celotne zaradi pomanjkanja snega ni bilo možno usposobiti za tekmo. Vreme je bilo lepo, tekma pa je minila brez poškodb in lahko rečemo, da je v celoti uspela. 1................—— V 199 derbiju med Acroniksom Jesenicami in Olimpijo Hertzom je domačine v Podmežakli "pokopala" neučinkovita igra. Rezultati - deklice: 1. Habjan Andreja (ŠD Domel • Železniki), 2. Klinar Tanja (ŠD Jesenice); članice: 1. Tolar Tina, 2. Tolar Bernarda (obe ŠD Domel - Železniki); mlajši dečki: 1. Pohleven Jure, 2. Benedik Matic (oba ŠD Domel -Železniki); starejši dečki: 1. Kališnik Robi (SŠD Tržič), 2. Gartner Janez (SD Domel - Železniki); mlajši mladinci: 1. Magušar Gašper, 2. Habjan Mohor (oba ŠD Domel - Železniki); starejši mladinci: 1. Špendov Grega (SŠD Tržič), 2. Fejfar Borut (ŠD Domel - Železniki); člani: 1. Meglic Marko (SŠD Tržič), 2. Rakovec Vili (ŠD Domel - Železniki); starejši člani: 1. Česen Drago (SŠD Tržič), 2. Lavtižar Vinko (ŠD Jesenice); članski dvosedi: 1. Česen - Vizjak, 2. Meglic - Neme (oba SŠD Tržič). • Uroš Špehar SKiaCURSKI SKOKI MHn TRPIN PREMOČNO PRVI Velenje, 15. januarja - SSK Velenje je organiziral tekmovanje za pokal Cockta za dečke do 9 let. Na 13-metrski skakalnici je nastopilo 41 mladih skakalcev. Rezultati: 1. Trpin (Stol Žirovnica) 230 T 12,5 in 12,75 M, 2. Kordež (Triglav Teling) 218 T 12,5 in 12,5 M, 3. Smagaj (Velenje) 213,5 T 12 in 12,5 M, 4. Oranič (Tržič), 7. Merteli, 8. Česen, 9. Šparovec (vsi Triglav), 10. Miklič (Stol Žirovnica). • Janez Bešter MARKO ŠIMIC NAJBOLJŠI Mostec, 14. januarja - SSK Ilirija Center je bila prireditelj pokala Cockte za dečke do 13 let, nastopilo je 53 skakalcev, ki so nastopili na 40-metrski skakalnici. Rezultati: 1. Šimic (Triglav Teling) 230,7 T 37 in 38,5 M, 2. Blaž Križaj (Ilirija Center) 216,5 T 36,5 in 35,5 M, 3. Andrej Jezeršek 213,6 T 36 in 36 M, 9. Primož Zupan Urh (oba Triglav Teling). • Janez Bešter i iLjflNjE mmmmmmmiint KEGLJAVCI TRIGLAVA NAJBOLJŠI V Tržiču in na Jesenicah je potekalo predtekmovanie gorenjskega prvenstva v kegljanju. Tekmovalci so opravili dva nastopa, rezultat pa šteje v obeh disciplinah - posamezno in dvojice. Največ uspeha so imeli po pričakovanju kegljavci -reprezentanti KK Triglav, ki so zasedli vodeče pozicije. V tekmovanju posameznikov je vrstni red sledeči: 1. Urbane B., Triglav, 1878 (Tržič 949, Jesenice 929), 2. Juvančič A. Triglav, 1867 (925, 942), 3. Štrukelj Z., Triglav, 1843 (946, 897), 4. Semrl T, Log S., 1757 (854, 903), 5. Jezeršek S., Jesenice, 1757 (899,858), 6. Beber M., Triglav, 1744, (859, 885), 7. Oman V, Triglav, 1731 (858, 873), 8. Geršak D., Jesenice, 1729 (860, 869), 9. Geršak D., Jesenice, 1729 (860, 869), 9. Čerin J., Ljubljana, 1724 (844, 880), 10. Zalokar C, Ljubljana, 1723 (881, 842). V finalu, ki bo 25. in 26. 2. v Škofji Loki in v Kranju, bo nastopilo 28 najboljših posameznikov. V tekmovanju dvojic pa je vrstni red sledeči: 1. Urbane B. -Juvančič A., Triglav, 3745, 2. Štrukelj Z. - Oman V, Triglav, 3574, 3. Geršak D. - Jezeršek S., Jesenice, 3486, 4. Šemrl T. -Benedič B., Log S., 3444,5. Čerin J. - Praprotnik F., Ljubljana, 3442. V finale se je uvrstilo 12 parov, ki bodo nastopili še v finalu 25. 3. v Kranju. Tekmovanje je potekalo brez večjih zapletov v športnem duhu v organizaciji KK LJUBELJ in KK JESENICE ter OKS Gorenjske. • Jože Pogačnik ODEJA MARMOR PRVIČ V FINALU PETEK NAMENJEN TRIGLAVU POKAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV Lenart - Košarkarice škofjeloške Odeje-Marmorja so v tretjem poskusu uspele. Letos so se tretjič zapored uvrstile na finalni turnir pokala Slovenije in prvič v zgodovini škofjeloške ženske košarke zaigrale v finalnem srečanju. Že pred tekmo je bilo več ali manj jasno, da so igralke Jezice, tačas daleč najboljša ženska ekipa pri nas, favoritinje tudi za osvojitev četrtega Pokala Slovenije. Ločanke pa so tako ali tako že s polfinalnim nastopom, ko so po zagrizenem boju premagale Mibex Ilirijo s 95:91 dosegle želeni cilj. Proti Ježičankam, ki so nastopile z vsemi najbojšimi, so se Ločanke upirale le četrtino srečanja. Po vstopu visoke Rankice Šarenac pa škofjeloške predstavnice niso več imele rešitev za prodore pod ljubljanski obroč. Tako je bilo že v 13. minuti 17:27, prednost pa se je povečevala ves čas. Tako je Jezica ob odmoru vodila že 27:45. V drugem polčasu smo spremljali nekoliko slabšo igro, Ločanke so sicer poskušale zmanjšati zaostanek, toda pri najboljših igralkah se je poznala utrujenost po izredno naporni sobotni tekmi, v katero so Ločanke vložile vse moči. Tako je trener Odeje Marmorja lep čas drugega dela srečanja igral celo z mladimi igralkami, ki so se tako predstavile tudi televizijskemu avditoriju. Kljub visoki prednosti pa je ljubljanski trener Grbac dobesedno več čas v igri "držal" svoje najboljše. Kljub visokemu porazu ob koncu, bilo je 96:50 so Ločanke še enkrat potrdile svojo vrednost in svoje mesto v škofjeloškem in gorenjskem športu. • D. Rupar TRIGLAVANI IZGUBILI Z LITOSTROJEM Košarkarji Triglava so konec tedna gostovali pri Litostroju v Ljubljani in izgubili z rezultatom 79:68 (32136). Triglavani so bili enakovredni nasprotniki Ljubljančanom v [^(Qif]|OM (j»T prvem delu srečanja, ko so na koncu celo vodili. Preveč pa so UuV*, popustili v začetku drugega polčasa, ko so bili zlasti nezbrani v obrambi in tudi nenatančni v napadu. Tako so si domačini priigrali 10 točk naskoka, ki ga Triglavani niso več mogli nadoknaditi. Ekipa Triglava je po 17 krogih, na petem mestu s 27 točkami, še naprej pa na lestvici vodi Smelt Olimpija, ki bo v soboto gost v dvorani na Planini. • V.S. Kranj, 16. januarja - Petek, prvi dan otvoritvene slovesnosti na novem pokritem olimpijskem bazenu, je bil namenjen vaterpolu. Čeravno je bil ta dan prav petek in to še celo 13., pa je bil to dan, ki je bil namenjen Vaterpolskemu klubu Triglav, saj je v vseh tekmah zmagal, posebej zadovoljni pa so bili vaterpolisti prvega moštva, ko so v večerni mednarodni tekmi premagali vaterpoliste madžarskega HVSC s 12:6 in se jim tako oddolžili za poraz oktobra na turnirju v Hodmezovasarhelvu. Triglavani so zmagali tudi v sobotnemsrečanju. J. Marinček, slika G. Šinik GOSTJE ODNESLI OBE TOČKI LOKA KAVA : PIVOVARNA LAŠKO 66:69 (26:35) Škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 150, sodnika: Turk in Povše (oba Ljubljana) Loka Kava: Karničar 7 (5:6), Hartman 2, Mitič 24 (11:15), Dolenc 14 (2:4), Vuksanič 9 (2:4), Kalinger 10. Želja premagati vsaj eno izmed ekip prve trojke A2 lige še naprej ostaja le želja. Tekma je tokrat imela dva popolnoma različna polčasa. V prvem domačih košarkarjev skorajda ni bilo videti, v nadaljevanju, na kar kaže tudi izid, pa so Ločani prikazali eno najboljših iger v letošnjem prvenstvu. Uvodne tri minute so bile zelo prijateljske. Izid 2:0 in le ena osebna napaka. Nato so pobudo prevzeli gostje, kljub vsemu pa so "kavarji" v 8. minuti imeli največjo prednost 11:6. Žal pa v teh trenutkih niso izkoristii nekaj lepih priložnosti, tako da so gostje po menjavi, ko je v igro vstopil bivši reprezentant Gole izenačili na 15:15 v 13. minuti. Do konca prvega dela so gostje zadeli kar pet trojk in si po pričakovanju priigrali lepo prednost. Domači se kljub vsemu niso predali. Visoka Kalinger in Vuksanič sta v nadaljevanju mnogo bolje skakala pod obema košema, ob tem pa tudi učinkovito igrala v napadu. Ločani so po 25. minuti spremenili postavitev v obrambi, na consko postavitev pa tudi tako dobra ekipa, kot je Pivovarna Laško, ni imela pravih rešitev. Tako je bil izid v 31. minuti ponovno izenačen na 48:48. V preostalih minutah sta se ekipi menjavali v vodstvu. Domači so povedli 58:54, imeli ponovno nekaj priložnosti za "pobeg", vendar tudi tokrat ni šlo. Zadnjič ie bil izid izenačen v 38. minuti, ko je bilo 62:62. Do konca pa so bili gostje nato boljši, predvsem pa izkušenejši in tako kot četrta ekipa v letošnjem prvenstvu odnesli obe točki iz Škofje Loke. • Dare Rupar Z ZMAGO V DRUGI KROG DIDAKTA RADOVLJICA : BOROVNICA 85 : 50 (47:27) Radovljica, OŠ, gledalcev 280, sodnika Plut (LJ), Slapnik (Kamnik) Didakta Radovljica: Stojnšek 25, Valentar 15, Kovač 12, Omahen 11, Koman 9, Peternel 7, Saiihovič 6. Glasen aplavz na koncu zadnje tekme v Radovljici v rednem delu je dokaz, da so bili gledalci tokrat zelo zadovoljni. Domači so odigrali celo tekmo v visokem in kar je še važnje v enakomernem ritmu. Po seriji Valentarja so takoj povedli s 17:5, nato pa samo še povečevali prednost. Znova se je izkazal kapetan Stojnšek, najbolj pa navdušil veteran Darko Omahen, ki je delil "banane" levo in desno. Gostje, ki so v prvem delu prvenstva doma premagali Didakto, so tokrat pokazali slab obraz, a so se vseeno uvrstili med prvih pet na lestvici. Krog pred koncem prvega dela je Didakta še naprej druga, Borovnica pa četrta. V zadnji tekmi Didakta v petek zvečer gostuje v Ljubljani pri ekipi Feniks. • M. Zupan FINALE ŽE 5. FEBRUARJA Kranj, 16. januarja • Košarkarji v občinski zimski ligi zaključujejo prvenstvo. Zadnji krog v predtekmovanju bo potekal 22. januarja 1995 v dvorani na Planini, že 5. februarja 1995 pa se bo začel finale. Skupaj nastopa 19 košarkarskih ekip v treh skupinah. Zanesljivi finalisti so že ekipe Viktorija iz A skupine, Praprot iz B skupine ter Hribar Blesk iz C skupine. V zadnjem krogu pa se bo odločalo še o preostalih finalistih. Največ možnosti imajo še: Video Oskar a-li Osa iz A skupine, UNZ-Gringo, Diplomati ali Kava Bariz B skupine ter Sebenje ali Kokrica iz C skupine. • Milan Čadež SflRSTVO VABILO MLADIM KOLESARJEM Kranj, 16. januarja-Kolesarski klub Sava pred začetkom letošnje sezone vabi dečke, ki imaio veselje do kolesarjenja in so stari nad 11 let, da pridejo v klub v Stražišče. Tam lahko dobijo informacije vsak dan od 8. do 12. ure ali vsako sredo in petek ob 15. uri, lahko pa pokličejo tudi po telefonu 312-178. • V.S. KRANJSKI NOGOMET MORA BITI BOLJŠI! Kranj, 16. januarja - Včeraj popoldne so z vadbo začeli nogometaši NK Triglav - Creine. Prizorišče bo v glavnem njihov domači objekt - kranjski stadion, kjer so veseli tudi sodelovanja z atleti pri izkoriščanju sicer skromnega trim- kabineta. Člansko moštvo bo doživelo nekaj sprememb (nekaj mladih fantov je v vojski, nekaj igralcev z Gorenjskega pa bo pristopilo), trener Darko Stenovec pa obljublja "profesionalni režim": čez 50 treningov v tem delu priprav. Vključili so nekaj nadarjenih mladincev (brata Markelj, Orlic in Alibabič), letošnje leto pa naj bi bilo izhodišče za nov zagon. Potrebno je še poudariti, da nov upravni odbor že beleži konkretne rezultate - sodelovanja s podjetji in ustanovami so vse boljša! Jasno pa je, da bo klub zadržal visoko raven dela v svojih pionirskih in mladinskem ter kadetskem moštvu. Klub je namreč z novo organizacijo občin dolžan uresničiti tudi hotenja okolja (mestna občina Kranj ima veliko število klubov). "Strokovno delo je predpogoj, osnova pa morajo biti domači igralci, kakovostne pa bo treba tudi primerno motivirati," pravi Rajko Kožar - eden od tvorcev generacij mladih nogometašev in zdaj član UO kluba. Predsednik Borut Petrič pa želi v kratkem tudi zbrati čim več sil za skupen cilj - boljši kranjski nogomet. Tu je pomoč Športne zveze in mestne občine več kot logična. * M. S. PORAZ MIN0LTE BLED Tudi 12. krog ni prinesel bistvene spremembe gorenjskima 1A ligašema. Zanesljiva zmaga Klima Commerce Bled in gladek poraz FI Proma. Drugače pa je bilo v 1B. DOL, saj je bilo pričakovati, da bodo odbojkarji Minolte Bled nadaljevali uspešno serijo in se z zmago nad Fuzinarjem povzpeli na drugo mesto. Toda igrali so slabo in si s porazom zapravili realne možnosti za napredovanje v 1A. DOL. Odbojkarice ŠOU Triglava, ki so med tednom v zaostali tekmi presenetili Mislinjo v gosteh, tokrat niso zmogle kaj več kot nuditi dober odpor gostjam iz Kopra. Rezultati 1A. DOL moški: Pionir : FI Prom 3:0 (9, 6, 6), Ljutomer : Vigros Pomurje 0:3, Olimpija : Kamnik 3:1. Vrstni red: Vigros Pomurje 22, Olimpija 16, Ljutomer 14, Pionir 12, Kamnik 8 in FI Prom 0 točk. Rezultati 1A. DOL ženske: Klima Commerce Bled : LIK Tilia 3:0 (5, 2, 8), TPV Novo mesto : Zg. Savinjska 3:0, HIT Casino : Krim 3:2. Vrstni red: Klima Commerce Bled 22, TPV Novo mesto 18. Zg. Savinjska in Krim 12, HIT Caisno 8, LIK Tilia 0 točk. Rezultati 1B. DOL moški: Minolta Bled : Fužinar 1:3 (8, -6, -6, -6), Topolšica : SIP Šempeter 3:0, Olimpija 2, Brezovica : Granit Preskrba 3:0. Vrstni red: Topolšica 20, Fužinar (-1) 14, Olimpija 2 Brezovica, Granit Preskrba in Minolta Bled 12, SIP Šempter 0 točk. Rezultati 1B. DOL ženske: ŠOU Triglav : Cimos 0:3 (-12, -5, -5), ŠOU : Prevalie 3:0, ŠD Tabor : Mislinja 1:3. Vrstni red: Cimos 24, ŠOU 14, Mislinja in ŠD Tabor 12, Prevalje in ŠOU Triglav 4 točke. Gorenjska predstavnika v 2. DOL sta zabeležila polovičen uspeh - Termo Lubnik ostaja z zmago še vedno v vrhu razpredelnice, igralke FI Proma pa so izgubile v gosteh proti vse boljšim Rušam. Rezultati - moški: Termo Lubnik : Claudia Shop Beltinci 3:0 (7, 9, 12), B. I. K. Turbina : Mislinja 3:0, Maribor Intes : PAN Kovinar 1:3, Črnuče : Simonov zaliv Izola 3:2, Salonti II : Pionir 2 Žužemberk 3:1, Mežica : Braslovče Maher 0:3. Vrstni red: Simonov zaliv Izola in B. I. K. Turbina 20, PAN Kovinar in Črnuče 18, Termo Lubnik 16, Pionir 2 Žužemberk in Salonit II 12, Cl»idia Shop Beltinci 10, Maribor Intes, Braslovče Maher in Mislinja 6 točk. Rezultati -ženske: Ruše : FI Prom 3:1 (14, 10, -11, 14), Žibrat Ljutomer : Paloma Branik Hobby 2:3, Črna : Ptuj 0:3, Solkan : Šentvid 1:3, Sobota : Kajuh Šoštanj 3:1, Mežica : Rogoza 0:3. Vrstni red: Žibart Ljutomer 22, Šentvid in Sobota 18, Kajuh Šoštanj 16, Paloma Branik Hobby, Ptuj in FI Prom 12, Rogoza in Ruše 10, Solkan in Mežica 6, Črna 2 točki. Rezultati 3. DOL zahod - moški: Triglav : Portorož 3:0, Prvačina : FI Prom II 3:0, Bovec : Pan Kovinar II 3:0, Bohinj : Plamen 3:0, Kamnik II : Mokronog 3:2, Bled II : Branik Sedex 3:0. Vrstni red: Portorož in Prvačina 22, Triglav 20, Kamnik II 16, Brnaik Sedex in Bohinj 12, Plamen 10, Bled II8, Pan Kovinar II, Bovec in FI Prom II 6, Mokronog 4 točke. Rezultati 3. DOL zahod -ženske: Bled II : ŠD Tabor II 3:0, HIT Casino II : Piran 2:3, LIK Tilia II : Mehanizmi Kropa 2:3, TPV Novo mesto II : Julči Vital II 3:2, Lango Šenčur : Cimos II 2:3, Bohinj: Šentvid II 3:2. Vrstni red: HIT Casino II, Bled II in Piran 20, Cimos II 18, Bohinj 16, Lango Šenčur 14, Mehanizmi Kropa 10, Julči Vital 8, TPV Novo mesto II 6, Šentvid II, ŠD Tabor II in LIK Tilia II 4 točke. Že v sredo se nadaljuje prvenstvo v 1. DOL. FI Prom se bo ob 19. uri v CSUI-ŽIC pomeril z Olimpijo, Klima Commerce Bled gostuje pri Krimu, Minolta Bled v SI. Bistrici, odbojkarice ŠOU Triglava pa igrajo v Prevaljah. B.M. \ S, Bi m i. TU 2. ŽE Tri 3.] Ka Sezona tekmovanj v alpskem smučanju po svetu in v Evropi je z< v polnem razmahu. Začela so se tudi domača mednarodni tekmovanja, na katerih tekmujejo člani. V preteklih dneh so se v Sloveniji začela tekmovanja smučarja v otroških kategorijah, ki potekajo na dveh ravneh in sicer v tm regijah (vzhodna - Koroška, Maribor, Celje; centralna - Ljubljafl*! Dolenjska, Notranjska; zahodna - Gorenjska, Primorska) in fl skupnih državnih tekmah. Tekmovanja v regijah so izbirna I državna tekmovanja. Na tekmah zahodne regije tekmujejo tekmovalci iz 14 klubovj Gorenjskega in 8 klubov s Primorskega. Za tekmovanja v letoŠiđ sezoni so klubu v 6 kategorijah (mlajše ter starejše deklice i dečki, cicibanke in cicibani) prijavili več kot 400 tekmovalcev. I se bodo pomerili na skupno 60 tekmah v sezoni 1994/95. Pokrovitelj tekmovanj zahodne regije je tudi v sezoni 1994/$ Zavarovalnica Triglav, območni enoti Kranj in Nova Gorica, ki n za izvedbo vseh tekmovanj prispevala priznanja, tako pokal* kolajne in diplome.Vsa tekmovanja zahodne regije vodi tekm" valna skupnost zahodne regije pri športni zvezi Radovljica. ZAČETEK TEKMOVANJ Smučarski klub Domel iz Železnikov Je v ponedeljek, 9.,* 4. torek, 10. januarja, na smučišču na Soriški planini izvedel p'" Mj tekmovanja zahodne regije v sezoni 1994/95. , Be Tekmovanj v veleslalomu za dečke in deklice se je udeležilo' 5. deklic in 97 dečkov. Žal so se tekmovanja zaradi novoletne odjuf CC začela dokaj pozno, tako da bo ocena in pregled kvalite''6 tekmovalcev zahodne regije pred začetkom državnih tekmoval CX nekoliko okrnjen. Mv I. veleslalom - Soriška planina, 9. januarja 1995 MLAJŠE DEKLICE (letnik 1982, 1983): 1. Mohorič Maj Zl Domel Železniki 41,57; 2. Lozar Lea, Radovljica, 41,97; 3. Mau# 68( Saša, Kranjska Gora 42,16. STAREJŠE DEKLICE (letnik 1980, 1981): 1. Čadež UriJ Ki Tržič, 39,11; 2. Dabič Lea, Bled 40,05; 3. Mesaric Ana, Rud» D{ Idrija 40,15. . »■ < MLAJŠI DEČKI (1982, 1983): 1. Puc Žiga, Blejska Dobrf Ji 40,73, 2. Pisk Aleš, Rudar Idrija, 40,85, 3. Jurjavčič Mirko, Rud' 2, i Idrija 41,21. , STAREJŠI DEČKI (1980,1981): 1 Križaj Boštjan, Tržič, 37,* , 2. Pogačar Jure, Triglav, 38,64; 3. Hajne Sašo, Bohinj, 38,89. f II. veleslalom - Soriška planina 10. januarja 1995 , MLAJŠE DEKLICE: 1. Lozar Lea, Radovljica, 39,95;.' Mohorič Maja, Domel Železniki 40,55; 3. Mulej Nina, RadovVJg-ca, 40,56. ,X? STAREJŠE DEKLICE: 1. Čadež Urška, Tržič, 37,34; Debeljak Klara, Radovljica, 38,52; 3. Zupan Daša, Tržič, 38,9o, MLAJŠI DEČKI: 1. Ramuš Matic, Kranjska Gora, 39,59"./V* Brodar Nejc, Alpetour, 40,32; 3. Bradaškja Matej, Mataf Tolmin, 40,34. , }( STAREJŠI DEČKI: 1. Križaj Boštjan, Tržič, 36,41; 2. AnUf> }J Jan, Alpetour, 36,66; 3. Viser Andi, Gorica, 36,70. • Janez Sov} j SPET VEČ MLADIH | Soriška planina, 15. januarja - S tekmovanjem v al smučanju so začeli tudi najmlajši v kategoriji cicibank in ciciban*}21. K tekmovanju se je prijavilo več kot 160 tekmovalk '22. tekmovalcev, kar je po nekaj letih največje število in predstaV'123. povečano zanimanje za tekmovanja v alpskem smučanju. JP4. V vetrovnem in hladnem vremenu je prvo tekmovanje v sei°'27, organiziral smučarski klub Domel iz Železnikov. j £8 Cicibanke: 1. Rabič Urška, Kranjska Gora, 38.79, 2. RaziM 29 Polona, Jesenice, 38.88, 3. Devetak Kaja, Gorica, 39.71, 4. r«' 30, Mojca, Jesenice; 5. Čenčič Janja, Domel Železniki, 6. Jenst^ 31, Eva, Bled. Cicibani: 1. Birsa Boštjan, Gorica, 37.15, 2. Ja^03. Janez, Tržič, 37.34, 3. Grašič Matija, Tržič, 38.47,4. Gartner N*] 04, Domel Železniki, 5. Fiorelli Andrej, Gorica, 6. Šparovec Uf 05. Alpetour. • Janez šolar 06. 07. POKAL RADENSKA ?o Tekmovanja mlajših deklic in dečkov v veleslalomu in supj||l. veleslalomu sta organizirala smučarski klub Črna v Črni in Br8" J 2. na Arehu. Tekmovalo je 61 deklic in 72 dečkov. -J3 VELESLALOM 13. januarja 95 - ČRNA , H Mlajše deklice: 1. Mulej Slina, Radovljica, 41.89, 2. Breg* Petra, Snežinka, 42.41, 3. Kostelič Janica, Zagreb, 44.12. . . Mlajši dečki: 1. Pisk Aleš, Rudar, 43.24, Jure Luka, OlimP1 P 43.24, 3. Rutar Rok, Olimpija, 43.73, 4. Bučar Samo, Brani"' Bajt Luka, Radovljica. VELESLALOM 14. januarja 95 - AREH - COJZERICA 1 Mlajše deklice: 1. Bregant Petra, Snežinka, 39.65, 2. Berto^; Špela, Olimpija, 40.05, 3. Mulej Nina, Radovljica, 40.30. J Mlajši dečki: 1. Petrijevčanin Goran, Olimpija, 38.97, 2. M Luka, Olimpija, 39.35, 3. Rutar Rok, Olimpija, 39.66. 1 SUPERVELESLALOM -15. januarja 95 - AREH, COJZA ^ ICA Mlajše deklice: 1. Kostelič Janica, Zagreb, 54.05,2. Jazbjg B Jana, Rog, 54.22, 3. Mulej Nina, Radovljica, 54.65. Mlajši decv Br Rutar Rok, Olimpija, 53.24, 2. Jureš Luka, Olimpija, 54.0A Leskovar Marko, Branik, 54.38, 4. Petrijevčanin Goran, Olintf C 5. Zazvonil Blaž, Triglav, 6. Boben Anže, Domžale. • Janez S* Ce POKAL GORENJKE IN RADENSKIH, Mladi alpski smučarji v Sloveniji so po začetku tekmoy*# regijah v tem tednu začeli z državnimi pokalnimi tekmovanji. K starejše deklice in dečki tekmujejo za Pokal Gorenjke, m" Kc deklice in dečki pa za Pokal Radenske. ,, SUPERVELESLALOM 13. januarja 95 - KOPE Stml deklice: 1. Kuhar Barbara, Kristianija Lj., 1:03.39, 2. $Lc Zarja, Kristianija Lj, 1:04.32, Martinčecič Anja, Branik, lJJ 4. Furek Maja, Branik, 5. Puc Darka, Blejska Dobrava, 6. Zf P Daša,Tržič. Starejši dečki: 1. VajdiČ Bernard, Unior Celje, l'JgjPe 2. Skerbinek Primož, Branik, 1:02.47, 3. Križaj Boštjan, »V 1:02.83. VELESALOM - 14. januarja 95 - KOPE. - SPjjR deklice: 1. Furek Maja, Branik, 1:00.83, 2. Kuhar BajPJRi Kristianija, 1:00.94, 3. Čibej Zarja, Kristianija, 1:01.58, 4. ZJpo Daša, Tržič, 5. Puc Darka, Blejska Dobrava, 6. Debeljak H Radovljica. Starejši dečki: 1. Križaj Boštjan, Tržič, LOOJ&S Skerbinek Priož, Branik, 1:00.22, 3. Vajdič Bernard, l,7Sti 1:00.66. VELESLALOM, 15. januarja 95 - KOPE SOT deklice: 1. Čadež Urška, Tržič, 1:07.50, 2. Furek Maja, BgLS 1:08.50, 3. Čibej Zarja, Kristianija, 1:09.03 - Starejši deC»". Sv Vajdič Bernard, Unior Celje, 1:04.52, 2. Viser Andi, 0JI 1:05.85, 3. Skerbinek Primož, Branik, 1:05.90, 4. Križaj Bof J Tržič, 5. Pogačar Jure, Triglav, 6. Medja Jaka, Dolomiti. • i'7 J? Kt ^y nedeljo je bilo prvo letošnje vmesno žrebanje akcije Podarim - dobim iV BOBNU VEČ KOT TRISTO TISOČ KARTIC fS i[e!r0. na P^vem letošnjem žrebanju akcije za razvoj slovenskega športa sta delila atletinja i * $8ito Bukovec in gimnastičar Aljaž Pegan - Razveselila sta 119 imetnikov kartic, med ^ ■Hjimi največ žensk in tudi nekaj Gorenjcev. v J 4/9! nV GUVNE NAGRADE l VMESNEGA ŽREBANJA TirS?EBNI AVTOMOBIL EVASION, CIMOS INTERNA-2 wlAL KOPER, Batič Lea, Ozeljan 56 a, 65261 Sempas Nin k?MPLET PNEVMATIK EXACT 185/65 R14 Z DENAR-7ri ,AGRADO 2.462.600 TOLARJEV ZA NAKUP AVTO PO TrbovljeSAVA KRANJ' Prosenc Edita> Sallaumines 5, 61420 Ka^PTOVANJE OKOLI SVETA ZA DVE OSEBI, KIM, Kline 4 S Paka 59 b , 63320 Velenje MavaNI AVTOMOBIL FIAT TIPO 1.4 i.e.S 5 V AUTO Bežigrad d'°'°" ^P1"1**6 nadija< Reboljeva 10, 61113 Ljubljana CnSriEBNl AVTOMOBIL DAEVVOO RACER GSI (4V) 6 rVcr2 US dd> Fon J°žef. Trnovo ob SoCi 26, 65224 Srpenica Cmlrc NI AVTOMOBIL DAEWOO RACER GSI (4V) zbijana2 US dd" Jesenovec Urška, Linhartova 96, 61000 Zl a?i KILOGRAMA ZLATEGA FA MILA, HENKEL gJ^OROG MARIBOR d.o.o., Gluhak Vilko, Srebrničeva 6, gS* Koper jfP, L KILOGRAMA ZLATEGA PERSIL PRAŠKA HEN-ZLATOROG MARIBOR d.o.o., Sklepič Zlatko, Tončka 9 ftSa 10 64000 Kranj OPrii?Nl AVTOMOBIL LADA SAMARA 1500 5V Z VSEMI 2 toiJ£Ml LADA AVTO d.o.o., Makar Mojca, Pot na Golovec *• 61000 Ljubljana nagrade vsakodnevnih žrebanj 5;; ovir 05.12.94 06.12.94 4; 207.12.94 96 08.12.94 59; J 09.12.94 §J2.94 ujfi J3.12.94 W J12.94 5-12.94 16.12.94 !17.12.94 19.12.94 skei20.l2 94 an«f21.12.94 k J22.12.94 tavte.12.94 J4.12.94 e^0'27.12 94 i 2812.94 ing 29.12 94 F<{30.12 94 ^31.12.94 90.03.01.95 M 04.01 95 W 05.01 95 06.01.95 07.01.95 fl9.0l.95 ,0.01.95 ;up 1.01.95 12.01 95 13.01.95 v 01-95 Oražem Milena, Krtina 31, Dob Purger Mira, Kozjanskega odreda 6, Štore Božič Miro, Pod brezami 7, Spodnja Idrija Zupane Petra, C. L. Dobrotinška 30, Šentjur Kovačič Kristjan, Idrija pri Bači 54, Most na Soči Zerdoner Samo, Gosposka 19, Celje AtelSek Ivan, Mali vrh 74, Šmartno ob Paki Podgoršek Helena, Prešernova 2 a, Kamnik Sovdat Ivana, Trg golobarskih žrtev 14, Bovec Marjanovič Anton, Gor. Laze 6, Semič škoflek Marija, Lemberg 16, Nova Cerkev Moškrič Marko, C. 13. julija 16, Dobrunje Obreton Franc, Tolsti vrh 150, Ravne na Koroškem Hrestak Marjan, Krimskega odreda 8, Vrhnika Hinič Danilo, Krimska 15, Ljubljana zajec Janez, Albrehtova 16, Škofljica Mojakovič Alen, Sadinja vas 105, Dobrunje Ravnikar Zdenko, Šuštarjeva kolonija 1, Trbovlje Lukač Alojz, Panonska 30, Bakovci Rajh Erna, Poklukarjeva 12, Ljubljana Armič Rozalija, Polhograjska cesta 2, Dobrova Petrej Bojana, Selovec 39 a, Šentjanž Certalič Anton, Kajuhova 44, Ljubljana Moste Tušar Marjan, Krivec 3, Ljubljana Dravlje Sitar Mina, Steletova 13, Kamnik Kobal Aljaž, Tržaška 41, Vrhnika Horjak Nina, Ob plantaži 19, Pekre Limbuš Križman Jan, Dolenjska c. 72, Ljubljana Mezeg Pavla, Cirilova 16, Kranj Planker Nuša, Beblerjev trg 13, Ljubljana Poredoš Anica, P.P. 61, Celje Terner Roman, Prijateljeva 32, Ljubljana Skof Franc, Fabjanijeva 47, Ljubljana Wester Matej, Kamnik pod Krimom 75 c, Preserje $! ZGRADE L VMESNEGA ŽREBANJA PO ABECEDI S pJS?JVI5«.I5kLEFONSKI APARAT BENEFON FORTE l rRIKUUČKOM - MOBITEL d.d. Vft2ASJADNI BON ZA ELANOVE SMUČI V jKfcDNOSTI 28.000 TOLARJEV - ELAN d.d. A m b *g Brodarič Adolf, Gubčeva 3, 64000 Kranj -10; 19 Cerar Dragica, Šmidova 19, 64270 Jesenice - 10; j/j h "j|HoJan Stanka, Zg. Duplje 92, 64203 Duplje - 10; & Kovač družina, Zlato polje 18, 64000 Kranj - 9; J^Lozinšek Mojca, Lahovče 22, 64207 Cerklje na Gorenjskem -10; '•^jPerko Jože, Gorenjska cesta 24, 64202 Naklo - 10; t^R a^/Rihtaršič Stane, Ševlje 5, 64227 Selca - 10; Rogelj Vera, Sitarska pP°t 6, 64000 Kranj - 10; l^Stajner Vera, Ljubljanska 67 a, 61230 Domžale -10; pcj Svab Slavka, Breznica 33 a, 64274 Žirovnica - 10; \op i-9l*nc Barbara, Jezerska cesta 130 b, 64000 Kranj - 10; Treven '*r»stina, Gubčeva 4, 61230 Domžale - 10; V Konec tedna so najboljši smučarji, smučarke, skakalci in tekači nastopili na tekmah svetovnega pokala. Največji uspeh med Slovenci sta dosegla Jure Košir (na sliki po nastopu v Kranjski Gori), ki je v kitzbuhelskem slalomu osvojil drugo mesto za letos nepremagljivim Albertom Tombo, odličen pa je bil tudi Andrej Miklavc, ki je z osmim mestom dosegel svojo najboljšo uvrstitev na tekmah svetovnega pokala. V.S., slika: LJeras ^KOHET«««»BlmimiirnrJ turnir v rokometu za mladince ŠD RK Radovljica je dne 7. januarja 1995 organiziral v dvorani športne zveze v Kranju, IV. turnir v rokometu za mladince. Na turnirju so nastopale ekipe RK Preddvor, RK Besnica in RK Radovljica. Doseženi so bili naslednji rezultati: RK Radovljica : RK Besnica - 12:12, RK Besnica : RK Preddvor - 12:18, RK Preddvor : RK Radovljica - 20:21. Turnir je finančno podprl Bagi Tomaž - splošno pleskarstvo iz Lesc. Njegova sinova Bagi Ožbej in Anže sta tudi najzaslužnejša za uspeh ekipe na turnirju. • B. Sodja TRENER ROKOMETA ZA BOLJŠE DELO Kranj, 16. januarja - Združenje rokometnih trenerjev Slovenije je pred kratkim izdalo drugo številko revije Trener rokometa. Prva revija, ki je izšla februarja lani, je bila namenjena predvsem ustanovnim aktom Združenja rokometih trenerjev Slovenije, tokratna, druga številka pa že objavlja strokovne Članke. Ob izidu nove športne revije razveseljuje predvsem dejstvo, da se slovenski rokometni trenerji zavedajo, kako pomemben je razvoj stroke in stalen stik s svetovnimi trendi v razvoju igre. Kljub temu da revija konceptualno še ni povsem razvita, pa je pomembno, da so rokometni trenerji po nekaj letih spet prišli do svojega glasila, katerega cilj je tudi Povezovanje članov Združenja rokometnih trenerjev lovenije. • V.S. Vrhovnik Tončka, Planina 16, 64000 Kranj -10; Žerjav Lojze, Podbreg 33, 64280 Kranjska gora - 9; Žontar Kristijan, Sv. Duh, 64220 Škofja Loka -10; NAGRADE ŽREBANJA ZA ZLATO KARTICO URA ETERNA MATIC - CHRONOMETER URARSTVO LEĆNIK CEUE Kelenc Janez, Stojnci 25 a, 62281 Markovci pri Ptuju URA ETERNA - ELEKTRONSKA URARSTVO LEČNIK CEUE Kocjančič Marica, Gradišče 34, 66243 Obrov; Langus Marija, Jakoba Aljaža 31, 64281 Mojstrana; Lipušček Franci, Idrija pri Bači 1,65216 Most na Soči; Mrvar Peršun Renata, Linhartova 102, 61113 Ljubljana Bežigrad; Murn Jožefa, Verdun 7, 68323 Uršna Sela; Ojstršek Milena, Koperska 2,62000 Maribor; Žužek Marjan, Volaričeva 42, 66230 Postojna LEKOV DRUŽINSKI PAKET LEK dd. ENOTA KOZMETIKA Baloh Silva, Črnova 23, 63320 Velenje; Bavdek Tončka, Prušnikova 66, 61210 Ljubljana Šendvid; Breznik Ivan, Cesta na Ostrožno 11 63000 Celje; Bučan Branko, Britof 248, 64000 Kranj; Cajzek Jože, Senožete 5, 63272 Rimske toplice; Čar Seražin Alenka, Volaričeva 6, 66230 Postojna; Črnelič Miha st., Streliška 11, 61240 Kamnik; Erajvec Jože, Satahovci 58, 69000 Murska Sobota; Feltrin Tomaž, Grajska 4, 62310 Slovenska Bistrica; Horvat Valter, Lončarovci 51, 69206 Križevci v Prekmurju; Janežič Aja, Čarmanova 7, 61215 Medvode; Jusufi Besir, Celovška 161, 61000 Ljubljana; Kosi Oskar, Polje 10 b, 61410 Zagorje ob Savi; Krašek Matjaž, Florjana Pohlina 3, 63310 Žalec; Kuhar Barbara, Chengdujska 30, 61000 Ljubljana; Lavbič Jožica, Straža na Gori 5 a, 63222 Dramlje; Margan Marija, Štolcerii 1, 61338 Kočevska Reka; Pintar Andrej, Globoko 6, 64240 Radovljica; Poje Marko , Bena Zupančiča 17, 61000 Ljubljana; Rakovec Anton, Kogojeva 1, 61117 Ljubljana; RepiČ Ivan, Vilharjeva 64, 65270 Ajdovščina; Sajtl Vlasta, Gor. Gradišče 5, 68310 Šentjernej; Steklačič Štefka, Malo MlaČevo 40, 61290 Grosuplje; Sparemblek Andreja, Nova vas 51, 61385 Nova vas; Štiglic Jožefa, Britof 221 c, 64000 Kranj; Tjbaut Marinka, Ozka ul. 13, 69232 Črenšovci; Udir Matjaž, Tomčeva 8, 61111 Ljubljana Vič; Versolato Milena, Slavina 70, 66258 Prestranek; Zavašnik Branko, Rašiška 8, 61000 Ljubljana; Zavec Janez, Bodonci 100, 69265 Bodonci PRVENSTVA KRANJ A V ŠAHU ZA OSNOVNOŠOLCE Kranj, 16. januarja • V soboto je bilo na Osnovni šoli Matija Čopa v Kranju prvenstvo Kranja za fante in dekleta v starostnih kategorijah do 10, 12. 14 in 16 let. Skupaj je nastopilo 61 igralcev in igralk iz osmih osnovnih šol. Tekmovanje je v organizaciji Športne zveze Kranj izvedla Šahovska sekcija Tomo Zupan iz Kranja. Najuspešnejši so bili učenci OŠ Lucijan Seljak iz Kranja, saj so zmagali v štirih kategorijah od šestih. Novi prvaki Kranja so: pri fantih do 16 let: Branko Panič, do 14 let: Uroš Kavčič, do 12 let: Marko Gašperšič vsi OŠ Lucijan Seljak Kranj, do 10 let: Milan Pavlica (OŠ Jakoba Aljaža), pn deklletih do 14 let: Vesna Panič (OŠ Lucijan Seljak) in do 12 let: Jelena Balažic (OŠ Predoslje). Aleš Drinovec VLADIMIR KAŠE PRVAK RADOVLJICE Radovljica, 11. januarja - Na letošnjem prvenstvu Radovljice je nastopilo 12 igralcev. Pomerili so se vsak z vsakim. Kar 10.5 točke je zbral Vladimir Kaše, dolgoletni šahovski delavec in organizator turnirjev na Bledu, večkratni gorenjski članski prvak. Z zmago si je kar najlepše popestril 70-letnico. Pol točke za njim je zaostal Janez Kozamernik, tretje mesto pa je osvoju Slavko Mali s 7.5 točke. S 6.5 točke so sledili Drago Šiftar, France Jazbec in Drago Buha. • Aleš Drinovec Uspešen start tekačev kranjskega Merkurja NA 01 MLADIH TRI TEKAČICE Kranj, 13. januarja - Priprave na letošnjo zimo so kranjski tekači in tekačice začeli pod sponzorstvom novega pokrovitelja podjetja Merkur iz Kranja in pod vodstvom novega trenerja Mateja Kordeža. Prve uspehe so dosegli že na rolkarskih tekmah, v zadnjih tednih pa so se izkazali tudi na snegu. V novo smučarsko sezono so štaratali s prvo tekmo 30. decembra lani v Črni na Koroškem, ki se je je udeležilo kar 17 tekmovalcev Merkurja, ki so najboljše rezultate dosegli v kategoriji mlajših, starejših mladink in juniork. Še bolje so se odrezali 7. januarja na Pokljuki. Uspešno pa so startali tudi najmaljši prejšnjo nedeljo na prvi tekmi za pokal Žito. Zlasti odlični rezultati mladink so odločili pri izboru udeležencev olimpijskih iger mladih, ki jih prirejajo vsaki dve leti. Tokrat bodo v Andori od 4. do 10. februarja, iz ŠTK Merkurja pa bodo na igre odšle: Urša Dolinar iz Tržiča, dijakinja 2. letnika športne gimnazije v Škofji Loki, Tadeja Brankovič iz Cerkelj, dijakinja 1. letnika škofjeloške športne gimnazije in Nuša Žibert iz Srednje Bele pri Preddvoru, dijakinja L letnika gimanzije v Kranju. Kot je povedal Darko Lauseger, so tekači Merkurja trenutno na skupnih pripravah na Pokljuki, z dobrim treningom pa si še bolje rezultate obetajo od nastopov na državnem prvenstvu, ki bo tam konec tedna. • V. S. M111IB SMOCURSKI TEKI SEMINAR IZ TEKA NA SMUČEH Da bi obnovili znanje iz teka na smučeh in se čim bolje Sripravili na vodenje raznih tečajev in akcij v tekoči sezoni, ZS - ZVUTS skupaj s športno zvezo Slovenije prireja v Podkorenu, v hotelu Vitranc tridnevni predsezonski seminar za vaditelje in učitelje teka na smučeh. Na tridnevnem seminarju, ki se bo začel v petek, 20. januarja, ob 19. uri, in bo trajal do vključno nedelje, 22. januarja, bodo udeleženci predelali celotno šolo teka na smučeh, obe tehniki, klasično in drsalno, seznanili se bodo z vsemi novostmi zadnjih dveh let, kakor tudi z načinom poučevanja sprehajanja na smučeh, tako v nižjih, kot tudi višjih, hribovskih predelih. Udeleženci bodo nosili le stroške prevoza in penzionskih storitev (30 DEM dnevno), SZS -ZVUTS in Športna zveza pa bosta pokrili stroške organizacije in vodenja seminarja. Kandidati naj svoje pismene ali telefonične prijave pošljejo ali sporočijo na SZS - ZVUTS 061/325-368 ali 325-365, lahko tudi na 311-728 - Športna zveza do srede, 18. januarja 1995. Janez Pavčič TUDI LETOS POKLJUŠKI MARATON Pokljuka, 16. januarja - Šport Comerce iz Kranja je organizator letošnjega, sedaj že 5. pokljuškega maratona. Tekmovanje na 21 in 42 kilometrov v prosti tehniki bo v nedeljo, 12. februarja, s startom in ciljem na Pokljuki. Že dan prej bo tam organiziran tudi tek za slovensko vojsko, učence in dijake. Prijave za peti pokljuški maraton je potrebno poslati pisno do petka, 3. februarja, na naslov Šport Commerce Kranj, Partizanska 37. Plačilo štartine v znesku 1.000 SIT pa nakažite na žiro račun Šport Commerce Kranj št. 51500-603-32405 skupno z navedbo kategorije in z oznako "za pokljuški maraton". Prijave bodo sprejemali tudi na dan tekmovanja na startu do 8.30, vendar bo štartina 1500 SIT. Tekme se lahko udeležijo vsi domači in tuji tekmovalci stari nad 18 let, ki so vključeni v eno od smučarskih organizacij. Vsak tekmovalec bo prejel enolončnico, okrepčila na okrepčevalnicah, štartno številko in spominsko darilo, najboljši pa še pokale in medalje. Žrebali bodo tudi praktične nagrade. • V. S. KOMENTAR GORENJSKI POSLANO tu UTAPLJANJE PO ŠTEVILKAH Jože IVovale V četrtek bo imel parlament _ obilo dela. Najprej bo razpravljal o ustavni obtožbi zoper predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki jo je vložila SLS. Še bolj vroče bo kasneje, ko bo parlament razpravljal o zahtevi Ljudske stranke in socialdemokratov (SDSS) za zamenjavo obrambnega ministra Jelka Kacina. V petek so poslanci SLS in SDSS dopolnili svojo zahtevo in svoje trditve podkrepili z dokumenti, ki ministra Kacina močno bremenijo. Spome komunikacijske treninge je ministrstvo izvajalo v hotelu v Ribnem, čeprav ima ministrstvo za obrambo v bliiini Bleda svoje objekte, v Poljčah in celo na Bledu. Zato je samo za prehrano udeležencev komunikacijskih treningov Kacinovo ministrstvo po nepotrebnem zapravilo 600.000 tolarjev državnega denarja. Takoj, ko je izbruhnila afera s spornimi vidoe-posnetki, je minister Kacin trdil, da na ministrstvu ni bilo sporne kasete. Kasneje sta ga demantirala, tako podjetje Pristop, kot tudi celo njegova lastna tiskovna predstavnica Mica Kotnik, ki je povedala, da je imela sporno videokaseto kar štirinajst dni. Minister Kacin je tudi trdil, da si ni ogledal sporne videoka-sete, toda, če jo je imela njegova tiskovna predstavnica kar dva tedna, potem je verjetno, da si je kaseto ogledal tudi sam minister. Kacin se je branil, da ni šlo za politizacijo častnikov, in da so na komunikacijskem seminarju učili častnike, kako naj se izognejo političnim vprašanjem. Toda ie iz samih vprašanj je razvidno, da je šlo za politična vprašanja npr., kaj menite o Peterletu, Kacinu in Janši in koga ste volili. Iz odgovorov častnikov pa je razvidno, da se niso učili izogibati političnim vprašanjem, ampak so častniki odgovarjali tako, kot so predvidevali, da bo všeč ministru Kacinu (npr. katero stranko ste volili? Odgovor: LDS). S tem je bil kršeni 21, 41 in 42 členi ustave, ki govorijo o prepovedi izsiljevanja priznanj in stališč in o tem, da se ni potrebno politično opredeljevati, in predvsem je bilo kršeno ustavno določilo, ki prepoveduje vmešavanje pripadnikov oboroženih sil v politiko. Pomemben del očitkov ministru Kacinu obsega kadrovske čistke na obrambnem ministrstvu in v Slovenski vojski. Minister Kacin je utemeljeval zamenjave z okrepitvijo Republiškega štaba TO, ki prerašča v Generalštab. Toda dejstva kažejo, da je minister Kacin načrtno očistil Slovensko vojsko vseh tistih, ki so odigrali pomembno vlogo v vojni za Slovenijo leta 1991. Iz specialne brigade Moriš je Kacin prestavil častnike na nižja mesta v oddaljene kraje, tako da se morajo sedaj voziti v službo tudi do sto kilometrov daleč, ker je računal, da bodo zaradi nemogočih pogojev zapustili Slovensko vojsko. Poslanci navajajo tudi zanimivo dejstvo, ki kaže, kako brezglavo Kacin izvaja kadrovske čistke. Nekdanji poveljnik Morisa Tone Krkovič je celo dobil odločbo, da je spet postavljen na mesto poveljnika Morisa, kar pomeni, da Kacin podpisuje odločbe o premestitvah, ne da bi sploh pogledal, kaj podpisuje. Toda, poslanci so dobili tudi doku- ment, ki dokazuje, da je Kacin začel novačiti bivše oficirje JLA, ki niso prestopili na slovensko stran med vojno leta 1991. Za vojaškega atašeja Slovenije v Bruslju je Kacin že imenoval Mirka Ciglerja, ki je delal v obveščevalni upravi generaštaba JLA, in ki je okupatorsko vojsko zapustil šele oktobra 1991. Bistveni del obtožb na Kacinov račun je seveda razmetavanje denarja davkoplačevalcev. Poslanci hočejo namreč konkretne odgovore o tem, zakaj sta Kacina na dopust spremljala kar dva službena pucha s spremljajočim osebjem, in zakaj se je Kacin peljal na Brač in nazaj z vojaškim letalom. Kacin bo moral tudi pojasniti, zakaj si je privoščil drago tehnično varovanje lastne hiše in hiše državnega sekretarja Znidar-iča. Pred časom je bilo objavljeno tudi Kacinovo pismo takratnemu ljubljanskemu županu Strgarju, v katerem Kacin zahteva od mesta 50.000 DEM kot prispevek mesta Ljubljane k financiranju kolesarske dirke giro po Sloveniji. Zato poslanci zahtevajo, da naj finančna kontrola razišče, koliko državnega denarja se je iz ministrstva prelilo v kolesarsko dirko giro, ker se govori, da so za organizacijo gira porabili nekaj stotisoč nemških mark. Dobro obveščeni pravijo, da je omenjeno razmetavanje denarja davkoplačevalcev samo vrh ledene gore in menijo, da, če Kacin sedaj ne bo zamenjan, potem bo moral odstopiti tako kot je Miha Jazbinšek. Zdi se, da tudi Drnovšku že preseda samo-pašnost nekaterih njegovih ministrov, članov LDS. Spoštovani g. minister Jelko Kacin! Brane Eržen, poslanec S H) S S Interpelacija o Vašem delu lj in odgovor-nosti kot ministra za obrambo Republike Slovenije ni nikakršna politična naložba strank, ki jim pripadamo podpisniki, je le logična posledica Vašega neodgovornega odnosa do Slovenske vojske. Pustimo vnemar komunikacijske treninge, sporna politična vprašanja, izvor in prikazovanje kaset. Jaz bi Vas rad opozorila predvsem na drugi dve zadevi, ki sta vsebinsko tudi zajeti v interpelaciji in katerih na Vaši tiskovni konferenci niste omenjali. Kot prvo kadrovska vprašanja. Takoj, ko ste zasedli ministrski stolček, ste taktično pristopili k politizaciji Slovenske vojske, le-ta se je odražala predvsem v tem, da ste iz vodilnih in poveljniških položajev odstranili ljudi, ki so uspešno vodili slovensko obrambo leta 1991 in v naslednjih letih zgradili slovenski obrambni sistem in Slovensko vojsko. Z ministrstva ali odgovornih položajev ste odstranili dr. Jožeta Zagožna, direktorja uprave za logistiko, Dušana Miku-Ža, v. d. direktorja 6. uprave MO, Lojzeta Bogataja, direktorja uprave za učna vprašanja in razvoj, Francija Žnidaršiča, državnega sekretarja, brigadirja Janeza Švajn-cerja, direktorja uprave za vojaška vprašanja. Med poveljniškim kadrom Slovenske vojske je bil najprej odstranjen njen utemeljitelj brigadir Tone Krkovič, zamenjan je bil poveljnik južnoprimorske pokrajine v Postojni, brigadir Vojko Štemberger, razrešen poveljnik dolenjske pokrajine v Novem mestu, brigadir Rade Klisarič. Hkrati je bil zamenjan tudi poveljnik vzhodnoštajerske pokrajine v Mariboru, brigadir Alojz Štajner. Na izpraznjena mesta ste imenovali ljudi, ki imajo zaledje predvsem v nekdanji socialistični milici in poslovnih krogih Iskre Holding. Državni sekretar Boris Žni-darič je prišel iz policijskega resorja in se prej nikoli ni ukvarjal z vojaškimi in obrambnimi zadevami. Na delovno mesto uprave za logistiko je Vlada namesto prejšnjega ki je bil doktor ekonomskih znanosti, imenovala Vašega osebnega znanca, člana organizacijskega odbora Giro d' Italia, profesorja telovadbe, prof. Boris Farčnika iz Kranja. Upravo za vojaške zadeve je prevzel Viktor Kranjc, ki mu je bilo dokazano nezakonito ravnanje, konkretno od prodaje orožja brez pooblastil in vednosti nadrejenih. Vi ste ga nagradili s prerazporeditvijo na višji položaj. Upravo za varnostne zadeve VOMO je prevzel bivši miličnik Marjan Miklavčič, do nedavnega načelnik varnostnega organa gorenjske pokrajine, ki je od imenovanja naprej aktivno sodeloval pri politizaciji ministrstva. Vse to za Vas niso kadrovske čistke, ampak zgolj zamenjave na podlagi strokovnosti. Tudi prav. Ker pa je očitno strokovnost za Vas močno raztegljiv pojem, tako močno, da ste začeli iskati strokovne kade za ministrstvo in vojsko celo med nekdanjimi agresorskimi oficirji JLA. Naj Vas spomnim na dokument MO, št. K-JR-123-4451/94, z dne 4. 10.1 994 ter na njegovi podlagi izdan akt RŠTO, št. 804-061/725-94, z dne 19. 10. 1994. V navedenem dopisu MO zahteva od RŠTO naj v skladu s sklepi kadrovske komisije naredijo spisek oseb, ki so bile v delovnem razmerju v JLA in niso pristopile k TO, in ki k bile zanimive za zaposlitev^ MO. Gospod Kacin, taktt pristop h kadrovanju je z<$ kot nacionalista in udeleže*^ vojne za Slovenijo leta J$ predvsem žaljiv in prav gotf vo v okvirih narodnega }\ dajstva. Ti na novo iskani^ očitno tudi najdeni kadri, ' naj bi nadomestilu odsta* jene slovenske častnike, * vse kaj drugega kot naciori* no in državno ozaveščeni, 4 so do sedaj pokazali le lop, nost do SFRJ. Ti naj bi sedoj; svojim "bogatim" znanjem" strokovnostjo, ki so si i nabirali pri napadih na cif no prebivalstvo, najprej) Sloveniji, nato pa na HrvV kem ter BiH, prevzeli sP nad mladimi slovenskimi ^ jaki. To je ena od največ? možnih napak, ki lahko us^ no vpliva na obrambno sp sobnost RS v času, ko j odpirajo vedno nova ner$ na vprašanja s sosedami in | spet grozi nov vojaški k&, flikt med Srbi in Hrvati* neposredni bližini naše ju™ meje. V času od vložitve it$ pelacije ste svojo usmeriti rehabilitacijo bivših agres^ jev podkrepili tudi z imW vanjem g. Mirka Ciglerja * atašeja v Bruslju. GospC{ Cigler je bil zaposlen v °' veščevalni upravi generaP ba JLA, okupatorsko voffl pa je zapustil šele okto™ 1991. . Če za ta dokumenta nf vedeli, o čemer pa moW dvomim, potem ministrst^ gotovo nimate pod nadzo^ vom. Če pa ste vedeli Z&}\ potem Vas sprašujem, kaj i sploh čakate g. minister- i kot sem nekoč že om^{ veliko nas je, ki imat takšne ali drugačne nap^i in malo takih, ki smo l pripravljeni tudi javno pft. nati. Storite to g. minister' dobro Slovenije in na* otrok. PODLISTEK - / Jože Peternelj-Mausar GREH V DOLINI (DVOJČKA) Jožetu Peternelju-Mausarju (r. 1927), slikarju in pisatelju iz Žirov, sta oziroma bosta v teh dneh izšli kar dve knjigi: Kolhoz v Butalah in Greh v dolini (Dvojčka). Prva je izšla tik pred prazniki (pri Kmečkem glasu) in pripoveduje o tistem, kar se je na gorenjskem jugu dogajalo v letih obvezne oddaje po II. vojni. Druga, kije tik pred izidom (pri založbi Enotnost), pa je povest o avtorjevi rojstni Jarčji Dolini (zahodno od Žirov). Gla-vna junaka sta vaška posebneža, Svetletova dvojčka Miha in Matevž, ki v knjigi nastopata kot Peter in Pavel. Spočeta sta bila v grehu, slovela sta po številnih "izvirnih"1 in "pikantnih" domislicah. Nekaj jih - za pokušino - objavljamo. Pripišimo še to, da sta omenjeni knjigi našemu avtorju že sedma in osma po vrsti. Če tem osmim knjigam dodamo še več kot 3500 slik, potem je jasno, da gre za pravega gorenjskega ustvarjalca. "Kdor hoče uspeti, mora razviti svoj slog, biti mora delaven in posloven. Brez tega trojstva ni nič", - to so besede, kijih polaga na dušo vsakemu začetniku. Sam pa jih je v svojem življenju več kot potrdil. V nadaljevanju objavljamo nekaj odlomkov iz Greha v dolini. Gre za spomin na dogajanje v januarju 1929. Tedaj je bil silen mraz. Tak, da so pri Mausarju v Jarčji Dolini prašiča zaklali kar v hiši, v kateri je ravno tedaj umiral stari Mausar. Drugače bi zmrznili, meso in mesarji. Dvojčka sta bila seveda zraven. In tudi ob tej priložnosti uprizorila svojo lastno predstavo.... Tisto leto, ko je Dolinar zbolel, je bila strašno huda zima. Take niso pomnili niti najstarejši ljudje. Ves mesec se je mraz držal od dvajset do trideset pod ničlo. Dvojčka pa se nista dosti menila za mraz- Bila sta že ves mesec na pivski turneji. Nazadnje sta močno opita prikolovratila tudi do Doli-narja. Že ob prihodu ju je gospodinja Ana poprosila: "Fanta! Danes pa, prosim, ne hodita v hišo. Oče so zelo bolni in ne morejo umreti. Ostanita kar tu v kuhinji. Tu vama bom postregla z malico. " "Ana, prav. Najprej postre-zi, potem pa le stopiva do njega. Če ga ne bo pobral hudič, mu bova pa midva spustila kri," se je ustil močno opiti Pavel. Peter pa je dodal: "Ja, acifiks. Midva mu bova pomagala s tega sveta, njegova grešna duša bo reše- "Fanta! Ne bodita tako zlobno nesramna. Bog nas varuj, kaj govorita. Saj se ne zavedata, kaj blebetata." "Midva nisva nikdar tako nacejena, da ne bi vedela, kaj fovoriva. Kar sva rekla, to ova tudi storila," sta se zaklinjala v pijanosti. Gospodinja Ana se je zgrozila. Odhitela je v hlev po Urbana, da bi ju odgnal od nore namere. Saj oče ni prenesel nobenega napora več, kaj šele, da bi ga motila pijanca. V kuhinji so ostali le otroci, osemletna hčerka Pavla in pestrna Nežka. Tedaj sta stopila dvojčka v akcijo. Vzela sta v roke škaf in stopila v hišo. Stari Dolinar je bil res močno oslabel. Težko je govoril in še to je bolj hropel, tako da beseda ni bila jasna. Oni v kuhinji so nestrpno čakali, kaj se bo zgodilo. Prislonili so ušesa k vratom in napeto prisluhnili. Seveda se dvojčka bolnega Dolinarja nista niti dotaknila. Zaigrala pa sta kruto burko. "Ej, Pavel, ti ga zgrabi za vrat, jaz pa mu bom spustil kri," so slišali otroci tam zadaj. Pavel je začel grčati in oponašati hripavega Dolinarja, kako se brani. Peter pa je odpel svoje hlače in močan curek je glasno udaril v prazni škaf. Pestrna in Pavla sta zakričali in zbežali ven, proti hlevu: "Ata! Na pomoč! Onadva sta umorila našega očeta. Na pomoč!" "Ja kakšna norost pa je spet to?" je dejal Urban. Mama Ana se je prijela za glavo, tekla za Urbanom in s potjo ponavljala: "O sveti križ božji. Vedela sem, da sta divjaka..." Ves zasopel je Urban pOlanil v hišo. Oče je mirno ležal in mu skušal nekaj povedati, pa ni šlo. "Kje sta onadva?" je zatulil Urban, kar ni bila njegova navada. Vstopila je tudi Ana in vsa bleda in zmedena pogledala, kaj je z očetom. Oče je pokazal v kuhinjo. Dvojčka sta mirno sedela za mizo, kakor da se ni nič Zgodilo. "Torej sta nas potegnila za nos z neslano šalo?" je dejal Urban v čudni zbeganosti. Tudi Ana in otroci so bili v zadregi. "Kaj se je vendar dogajalo, ko ste tako kričali?" je vprašal Urban v jezi- "Onadva sta vzela škaf" je zajecljala Pavla. Pestrna je v začudenju le skomignila z rameni. Pa se je oglasil Pavel. "Seveda sva vzela škaf in šla k očetu. Davil se je, pa sva se bala, da bo bruhal. No, nazadnje ni prišlo nič iz njega." "Slabi so oče, slabi," je dodal še Peter. Tako Urban ni več vedel, kdo je koga potegnil za nos. A šala je bila le prehuda, da bi obvisela kar tako v zraku. Pa se je oglasila Ana. "Urban! Meni verjemi, da sta res grozila." Oglasila se je še pestrna. "Ja, res je. Pa tudi slišali smo, kako teče kri." Pavla je pritrdilno pokimala. Oglasil se je spet zbegani Urban. "Vesta kaj, fanta? Čeh počela neumnosti, se |H kar pobereta od tod." ■J "Ničesar nisva štoru11! tudi ne bova," sta ifl dvojčka v en glas, tako Urban še vedno ni vedeh čem je. Nato je umirf dejal: "Dovolj imam vaj1^ neumnosti. Dal vama * \ nekaj za odejo in spravijo tja v hlev in prespita. V \ mrazu vaju pijanih ne naganjal ven. Za vsako vgj nesrečo bi bil kriv jaz- ?J mesar pride zjutraj, ker 0y imeli koline. Lahko Di malo pomagala, saj tokrllJ dar nimata denarja, ko J1 I čita pijačo. Pa še md°i bomo pogovorili o n°cfj jem večeur. Seveda ko " | povsem trezna." "Ha. To boš pa še j$ čakal," se je oglasil >J Pavel pa je dodal: "Tw sedo, da nikdar nima^^ narja za pijačo, boš pa.A vzel nazaj. Počakaj, da y preklete zime konec, šla spet drvarit in denarja b°. j kakor v beračevi suktt]m\ J a. J a, prespala pa "i Acifiks, klobase pa tji rada." Nadaljevanje prihod® I Torek, 17. januarja 1995 199—---- GLASOV KAŽIPOT, OGLASI GORENJSKI GLAS • 25. STRAN HALS, HAL S, GORENJSKI GLAS GLASOV KAŽIPOT Ir Obvestila ki* 0 :0 etic 0 ni \ •m op daj m'* dvl ej\ i V e$. ts<* re# *\ tti] 0 ntC te** eso< tet ■■a t ,js* J °A a " Oblikovanje gline k« i!L" Univerza za tretje življenjski? °°bje v KranJu vabi k vpisu v jliif oblikovanja gline. Vsi, ki dXLSpoznati 9|ino in nJeJ P°-Kvmateriale in J'h želite ob-»Kovai, pokličite ali se osebno »giasite v Društvu upokojencev hwJ na.. Tomšičevi 4. Natančne • Tormacije boste dobili pri Neven-sL.!nn,č v Pisarni Centra za 211-150 °bčane al' P° telefonu Borci! Skupnost borcev brigad in enot oV^.^anovljenih v bivši ZSSR 2ća borce, da so dobili ob-Sl*™° ruskega veleposlanika v ki«rfn,JIL° zbiranju imen borcev, klh J5 S01"'11 v RA ali v partizans-Si2nan6dlh- 2eleli bi Jim podeliti E^3 ob 50-letnici zmage nad svnlm0m- Zat0 Pršijo borce in oc2we-uUmrllh borcev, ki se iz namenih ali drugih razlogov do njjT j. , niso prijavili, naj fotoko-MJ9 dokumenta o vstopu v enoto •^Kasneje do 26. januarja 1995 Husijejo na naslov tajnika skupnos-^ Stanko Adolf, Pohorskega ba-pfc.229, 61113 Ljubljana. wESn,kl bri9ad in enot se lahko obmoejupri svojih pododborih na Prireditve M Radovljiške obletnice SE0?!? - V dvoranici radovl-nh iknoJ,žnice bo danes, v torek, owJtE dr- Cene Avguštin ob ffiWlvlh Predaval ob 500-letn,ci Radovljice. Muzejski večer Jesenice - V Kosovi graščini bo v četrtek, 19. januarja, ob 18. uri dr. Dušan Čop v muzejskem večeru predaval o imenoslovju visoke Gorenjske. Popotovanje v Sevillo Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine, Celovška 23, bo jutri, v sredo, ob 18. uri avdiovizualno predavanje Antona Komarja Popotovanje v špansko Sevillo. Večer spiritualne Indije Tržič - Danes, v torek, bo ob 18. uri v kinodvorani Večer spiritualne Indije. Večer bo vseboval koncert meditativne glasbe - umetnost sproščanja z zvokom, razcvet duhovne zavesti - predavanj o bhakti vogi, vegetarijansko poku-šino in diaprojekcijo Indije. Gledališče Gostovanje SNG Drame Ljubljana Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj se danes, v torek, ob 19.30 začenja dvotedensko gostovanje SNG Drame Ljubljana z abonmajsko predstavo VVeisman in rdeče lice Georgea Taborija. Danes je predstava za abonma modri, izven in konto. Jutri, v sredo, bodo predstavo ponovili za abonma dijaški II, izven in konto, v četrtek pa za abonma četrtek, izven in konto. Detektiv Megla Medvode - V prostorih KUD Pirniče bo v petek, 20. januarja, ob 19.30 premiera Kranjcove vesele igre Gospod Megla v režiji AVTO MARKOVIČ podjetje za trgovino, servisiranje in proizvodnjo, Škofja Loka, d.o.o. Trgovina: Spodnji trg 40, Škofja Loka tel.: 620-647 Trgov/na nudi avtomehans/ce, karoseri^kedele, različna olja, dodatna avtooprema, avtokozmema OLJA: TOTAL, ELF, PENASOL, VALVOLINE, CASTROL, MOBIL BP - brezplačna menjava olja in filtra NOVO: dodatek k olju proti obrabi - ŠKORPION AVTO RADIO BLAUPUNKT AVTO ZVOČNIKI BLAUPUNKT, PIONNER AVTO KOZMETIKA COMMA ANGLIJA AVTO PREVLEKE DODATNA OPREMA UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure © JELOVICA lesna industrija, p.o. Kidričeva 58, Škofja Loka vabi k sodelovanju v SPE MONTAŽNI OBJEKTI novega sodelavca za delovno mesto VODENJE RTS PROGRAMA MONTAŽNIH OBJEKTOV poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko strokovno izobrazbo za poklic dipl. ing. arhitekture ali dipl. ing. lesarstva ali dipl. ing. gradbeništva " aa ima nad 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj - da ima aktivno znanje nemškega jezika, zaželeno tudi pasivno znanje angleškega jezika Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesecnim Poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8: dneh po objavi na naslov JELOVICA Ll Škofja Loka. Kidnčeva 58, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Dodatne informacije dobite po telefonu 064/6130, int. 236. Petra Militarova. Satiro na račun politike in morale je avtor napisal že leta 1936, vendar je zanimiva tudi danes, saj se njena zgodba ponavlja prav zdaj v okolju, v katerem bo uprizorjena. Izleti Čemšenik - Javorjev vrh Kranj - Planinska sekcija Kranj organizira v soboto, 21. januarja, planinski izlet v bližnjo okolico in na vrh "domače gore", to je Javorjevega vrha. Odhod udeležencev bo ob 6.20 z rednim avtobusom za Jezersko. Za informacije in prijave pokličite po tel.: 221-321, interna 28-22 gospo Volgo Pajk ali pa Matija Grandovca po tel.: 273-093 do četrtka, do 12. ure. Razstave M Tri nove razstave Kranj - V galeriji Prešernove hiše bodo v četrtek, 19. januarja, ob 18. uri odprli razstavo slik Marjana Belca z naslovom Pravljične krajine. Ob 18.30 pa bodo v Stebriščni dvorani Mestne hiše odprli razstavo slik in plastik akad. slikarja Petra Abrama. V galeriji Mestne hiše pa bodo ob tej priložnosti odprli tudi razstavo slik, akvarelov in objektov akad. slikarja Klavdija Tutte. Razstavo bo odprl Aleksander Bassin. Razstava o Triglavskem narodnem parku Kranj ■ V šolski knjižnici Gimnazije Kranj bo v četrtek, 19. januarja, ob 13.15 otvoritev razstave fotografij Triglavskega narodnega parka, ki so jo pripravili literati, novinarji in knjižničarji Gimnazije Kranj. Ob tej priložnosti bo tudi pogovor z Jožefom Miheličem in Janezom Bizjakom iz zavoda Triglavski narodni park. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS - Pri AMZS so za konec tedna na cestah opravili 25 vlek zaletenih ali pokvarjenih avtomobilov in 10-krat nudili pomoč na kraju okvare. Najdlje so se tokrat peljali na Hrvaško mejo v Bregano. GASILCI - Gasilci so tokrat morali na žalost pokazati vso svojo pripravljenost in velikokrat pohiteti na kraj požarov ali nesreč. Tako so kranjski gasilci reševali predvsem nevarne aktivnosti malo starejših otrok, ki so tokrat "zakurili" kontejner na ulici Juleta Gabrovška na Planini, travnik na Zlatem polju in povzročili požar v kleti bloka na Gradnikovi 5. Poleg tega so pohiteli v vrtec Mojca, koder so odklopili tuleči alarm, pogasili požara dimnikov v bloku na Kidričevi 25 in na Gospods-vetski 19, reševali vozilo in voznika, ki se je zaletel v smreko, ki se je nato podra na avto. Imeli pa so tudi gasilsko stražo ob krstu helikopterja. Na Jesenicah so gasilci pogasili goreče kontejnerje enkrat v Hosti in dvakrat na Trati in odklopili sproženi alarm v Koroni v Retečah. GORENJSKI DOJENČKI - V Kranju se je od petka do danes rodilo 17 dojenčkov. Od tega je bilo tudi tokrat več dečkov in sicer 9, pridružilo pa se jim je še 8 deklic. Najtežji in najlažji sta bila dečka, prvi je tehtal 4.350 gramov, drugi pa 2.950 gramov. Na Jesenicah se je kranjskim dojenčkom pridružilo 10 malih korenjakov in kor-enjakinj. Rodilo se je 6 deklic in 4 dečki. Na Jesenicah so tokrat rekorde postavila dekleta, najtežja je tehtala 3.680 gramov, najlažja pa 2.530 gramov. URGENCA - V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli za konec tedna največ dela kirurgi, ki so tokrat poskrbeli kar za 191 bolnikov. Eden izmed njih je tudi naš direktor, ki si je pri športu zlomil roko. Mi mu seveda želimo čimprejšnje okrevanje in ker ga dobro poznamo, smo prepričani, da bo kmalu nasmejan zopet med nami. Na internem oddelku so sprejeli 33 bolnikov, na pedia-triji 39 otrok in na ginekološkem oddelku 39 bolnic. Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA BinB TEL.: 064/22-55-22 ■ . ■ ■ "... , IZPIT ZA TOVORNJAK NAKUPOVALNI IZLET ALI NE IŠČETE PARTNERJA TUDI VI PUROLI, d o. o. Tekstilna prizvodnja in trgovina Polica 19, NAKLO AVTO ŠOLA "V/C" - MLADI VOZNIK REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV-HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE SMUČANJE! SMUČANJE! SEZONSKO ZNIŽANJE IN NAKUP NA VEČ ČEKOV NAKUPOVALNI IZLET TALNO OGREVANJE RAZPRODAJA V MUENCHENU ANIMPORT Zg. SENICA 5, Medvode tel.: 061/613-135 Ljubljanska 5, Kranj tel.: 064/225-697 LEKERO, d.o.o. Milje 13, ob glavni avli Kranj - Preddvor Tel.: 064/43-345 RAZSTAVNO PRODAJNI SALON Cankarjeva 7, KRANJ Tel.: 064/224-620 Točno to, kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 16. januarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novim vozilom IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 16.1. ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 PALMANOVA, 8. 2., MADŽARSKA - LENTI, 19. 1., MUENCHEN -POSEZONSKI POPUST- 23.1. Rozman, tel.: 064/712-247,715-249 Pokličite AFRODITO, tel.: 064/324-258, ki Vas obenem vabi na ples 21.1. v Transturist, Škofja Loka! ZNIŽANJE CEN OTROŠKIH IN ODRASLIH oblačil iz lastne proizvodnje. Posebej ugodne cene za trenirke z brezrokavniki, izdelke iz termoveiurja, bunde, jakne, srajce, ž. bluze... Možnost plačila na več čekov, odlog plačila. Odprto od 9. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Tel.: 064/47-499 Vpisujemo kandidate za kat. B-C-E in D. Novi naslov: Kidričeva 6 (bivši Dijaški dom). Tel.: 064/213-160 BTV 37 cm POLOG: 15.630 in 11 x po 3.310 SIT BTV 37 cm, TTX POLOG: 16.858 in 11 x po 3.576 SIT BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.000 in 11 x po 4.257 SIT BTV 63 cm, TTX POLOG: 33.000 in 11 x po 7.024 SIT BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: 40.700 in 11 x po 8.634 SIT BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 42.000 in 11 x po 8.939 SIT VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.300 in 11 x po 3.674 SIT VCR 4 glave, VPS POLOG: 20.000 in 11 x po 4.340 SIT VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.483 in 11 x po 5.406 SIT HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: 19.815 in 11 x po 4.200 SIT HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: 22.300 in 11 x po 4.738 SIT HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: 31.256 in 11 x po 6.630 SIT HIFI stolp MAX 477 2 x 60 W POLOG: 35.296 in 11 x po 7.487 SIT" HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: 18.800 in 11 x po 3.998 SIT Vabimo vas v smučarski center Cerkno. Prevozi iz Ljubljane ob sobotah in nedeljah izpred hale Tivoli ob 7.30. Ustavljanje na vseh postajah do Železnikov. Informacije po tel.: 064/66-282, Rant Ženski in moški puloverji samo 2.900 SIT, ženske bluze 3.500 SIT, majice z vezalko 3.200 SIT, termovelurji samo 3.800 SIT, bunde 6.600 SIT, Levi's jeans hlače in jakne, srajce Casucci. OUEEN, Cankarjeva 12, Kranj Muenchen - 4. 2.1995! Gasser, tel.: 064/697-058 Odločite se za najekonomičnejšo vrsto ogrevanja. Sodobna tehnika talnega ogrevanja - v mesecu januarju še po posebno ugodni ceni. Pokličite TALCOM, d.o.o., tel. 064/633-028, od 16. do 19. ure Dne 27. januarja in 4. februarja vas peljemo z avtobusom na zimsko razprodajo v Muenchen. Drinovec, tel. 064/731-050 ANIMPORT - nova trgovina pod Jelenovim klancem. Velika izbira itisonov, tapisonov, toplih podov, plute, parketa, keramike, kopalniške opreme, sanitarne keramike... Akcijska prodaja Armalovih pip! LEKERO - razstavno-prodajni salon, sedaj tudi v centru Kranja. Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli nov razstavno prodajni salon v centru Kranja, na Cankarjevi 7 (1. nadstropje). Vabimo vas, da nas obiščete in se prepričate o bogati ponudbi keramičnih ploščic vseh vrst, granitogres ploščic, sanitarne opreme, kopalniškega pohištva ter sanitarnih armatur, stavbnega pohištva, lesnih oblog -opaž, furnirane obloge, parketi in vseh vrst senčil - rulete, žaluzije, lamelne in plise zavese. Vabljeni! '|,;:'" GLAS foto bobnar URžKA (več kot pleana šola]) V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, In na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce •ET 064/41-581 Če se odločite za obisk KOBLE z vlakom, boste deležni še posebnih ugodnosti: Z vozovnico za smučarski vlak Kobla imajo pri nakupu celodnevne smučarske karte odrasli 25 % popusta, otroci do 14. leta starosti pa kar 45 % POPUSTA! Smučarske karte lako kupite že pri sprevodnikih na vlaku! Slovenske železnice GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Torek, 17. januarja 199* To MALI OGLASI g 223-444~ APARATI STROJI Prodam novo TOYOSET peč na petrolej z dvojnim izgorevanjem. «218-155_506 PANASONIC telefaxi. telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. ©632-595 714 Ugodno prodam termoakumulacijs-ko PEČ (5 in 3 KW), ter 80-litrska elektr. BOJLERJA (stoječ in ležeč). 0332-083 893 Prodam PEČ na trda goriva po zelo niski ceni. Zorman, Cesnjevek 5 914 Prodam RAČUNALNIK 386 V Philips VGA komplet ali PC. © 45-301 od 9. do 14. ure 943 Prodam BARVNI TV Lowe stereo z teletekstom. 1.000 DEM. © 45-655 od 9. do 14. ure 947 BTD FISHER stereo, ekran 72, brezhiben, prodam. ©59-159 968 Prodam mizarsko kombinirko CMC 410, 6 operacij. ©66-712 976 Prodam gradbeno električno omarico. ©723-002 978 Poceni prodam električni 10 I BOJLER. ©872-609 987 Prodam vgradni kombiniran ŠTEDILNIK. ©215-041 999 Prodam plinsko PEČ za etažno centralno ogrevanje. Šenčur, Pipano-va 45 1009 MOLZNI STROJ VVestfalia, prodam. ©061/823-387 1010 Prodam VVEBASTO in stropni kalorifer za ogrevanje prostorov. ©731-009 1019 Prenosni televizor Junost in avtoka-setar, prodam. ©58-463_1028 Prodam smrekov rezan les 25/50, žago Stihi 045 AV. »65-128 1032 mobitel BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 PONUDBA TEDNA: najem 50 m2 pisarniških prostorov v predmestju Kranja z večjim parkirnim prostorom. - K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 17, »221-353_ii29 PONUDBA TEDNA: nudimo najem 30 m2 trgovskega lokala v Kranju. K 3 KERN Kranj, d.o.o, Komenskega 7, »221-353 1130 i 00852-17-266-790 h00852-17-266-791 00852-17-266-792 00852-17-266-793 L_ 00852-17-266-794 F 00852-17-266-795 00852-17-266-796 TTC0852-17-266-797 00852-17-266-798 l 00852-17-266-799 Prodam PRALNI STROJ in 4 zimske GUME 135-13. »403-180 1068 Prodam PEČ Lokaterm in trajnožar-ečo PEČ na olje. »46-036 1076 Rabljene OLJNE GORILCE, prodam. »225-151 1080 Prodam C 64 disketar, kasetar in več kot 150 igric. »57-171 1081 Ugodno prodam skoraj nič rabljeni KUPPERSBUSCH. »45-116 1099 Prodam strešno OPEKO SEF, rabljeno. »422-574 108S LATE in PONTE dolžine do 4,5 m, prodam. »65-111 noo IZOBRAŽEVANJE Dipl. ing fizike uspešno instruira za vse stopnje MATEMATIKO, FIZIKO in KEMIJO. » 217-817 93 TRGOVIN ŠTOF Bled organizira v torek 17. januarja ob 18. uri predavanje -obrezovanje sadnega drevja. Predava g. Marko Babnik. Če želite dodatne informacije pokličite ©77-067. Vabimo vas v dvorano Gasilskega doma na Bledu! ssi Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole ter fakultete. »332-613 Prodam UGANKARSKI SLOVAR za PC in akvarijski grelec. »631-009 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 47-534 2 Kupim rabljene CEVI fi 12 mm za dimnik (za peč na olje). »45-532 908 V okolici Kranja kupim stanovanjsko HIŠO. » 326-142_926 Odkupujemo staro in starinsko Dohištvo in druge starine. » 45-655 Kupim MOLZNI STROJ Vitrovica. »736-447 1001 Kupujem enosobno stanovanje relacija Jesenice-Breznlca. »802-707, od 12. do 18. ure 1033 Kupim PLUG za oranje (odmeta-vanje) snega IMT! »061/778-141 Kupim vikend hišico v bližini blejskega jezera. Cenjene ponudbe na Konti,d.o.o., Mlinska ul. 1, Maribor ali na ©062/222-533 1054 Kupim 30 litrsko kanglo za mleko. ©421-024 1095 EUROPIZZA |\|0V0*N0V0 *** OGROMNA , DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure a 100 4 C1 1 ob nedeljah od 12. do 22. ure Li UDI/J J I 311 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PiZZA BREZPLAČNO -7i MVR55 Prodam barvni TV ISKRA, star 6 let, ekran 51 in 4 kuhinjske STOLE. ©66-270 losi LOKALI GLASBILA Zelo ugodno prodam GOSTINSKI INVENTAR (TOČILNI PULT, MIZE, STOLI, VITRINE). 0241-127 763 Prodam 4 vrstno FRAJTONARICO Zn R. Novak Klagenfurt. Zg. Duplje 3a, 0 47-227 1024 Ob prometni cesti oddam 170 m2 za skladišče ali delavnico. 0 421-739 938 GR. MATERIAL Nudim prostor (20 m2+25m2) in svoje delo z vašo opremo in vašim materialom. Šifra: STRAŽIŠČE 1050 Različno FURNIRANO OBLOGO (hrast, češnja), ugodno prodam. 0422-193 803 V Hotemažah ugodno oddam v najem 27 m2 prostora ob glavni cesti. 0222-056 1059 Prodam 12 m2 PLUTE "mono" PVC 4 m. ©64-132_972 Prodam nova lipova garažna vrata. ©723-002 980 SMUČANJE V SMUČARSKEM RAJU GERLITZEN - samo 40 km od meje z 12 žičnicami (od 500 -1911m) UrX3BNAP0ČITNIŠKA STANOVANJA « A. .1* •n It* * PONUDBA TEDNA: 2 sobno stanovanj« v Škofji Loki. možnost nakupa [»kredit iz Sklada. K 3 KERN Kranj. Komenskega 7, «221-353 vaSt!UDBA TEDNA: 2 sobno stano -""je na Planini menjamo za manjše {*> Vodovodnem stolpu ali Soriijevo K 3 KERN K«* do°-I^^skega 7. «221-353 tm „^NUDBA TEDNA: najem komfort-rJ!?8 ^ s°bnega stanovanja na Pla-£n' za 500 DEM/mesec. K 3 KERN I^l.d.o.o.. Komenskega 7. «221- 1133 ASTRO 2.0 GSI 16 V. letnik 1993, z vso dodatno opremo, prodam za 33000 DEM. «632-465 971 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985. ugodno. «53-260 nt. 549, Ravne 26 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1983 GTL. reg. do 3/95, ugodno. «329- 550 986 v&rstvo !i^em mlajšo upokojenko za varstvo weh otrok na našem domu. «311- g22 717 VOZILA DELI ,.P°.polovični ceni prodam deljivo VLEČNO KLJUKO. « 332-432 »49 RENAULT - motor z menjalnikom za R 1400 in karoserijo za FUEGO GTX, °9odno prodam. «76-153. 76-381. I** 16 uri ioi7 Prodam PRIKOLICO za avtovteko 29-10/95 ali menjam za osebni avto. •720-134 1041 Nove zavorne obloge za R 4 TL Poceni prodam. «731-250 vm PLATIŠČA z gumami 15 cot. mprno in skoraj nove GUME 195-55-i&jamsko letne, prodam. »225-733 SATELITSKI sisi-kmi" Amstrad" 1«**> KAN Al V TA IN RADIJSKI PROGRAMI j NASTAVLJENI KANALI ZA ISTRO ID GARANCIJA. OBROKI - / q Z MONTAŽO SAMO DOT" * SISTEMI Z \ VEĆ S m v\K* »VKT1JIM SISTEMI* l S A T- V~R HO V">s IK Sk.i.ok\, tioui-šR' i:* TEL: 064 633-425 Za nedoločen čas zaposlimo EKONOMSKEGA oz. ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA - žensko, z dve leti delovnih izkušenj, odličnim znanjem NEMŠKEGA JEZIKA in izpitom B -kategorije. Prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: ALTAS. . d.o.o.. Kolodvorska 11, Kranj - 874 Potrebujem pomoč v gospodinjstvu v popoldanskem času - Škofja Loka »621-748, zvečer asa Nudimo zastopstvo za zelo iskano lastno kolekcijo. »211-373, zvečer 899 Iščem ČISTILKO za 3x tedensko čiščenje. »211-142 913 Zaposlimo simpatično dekle v gostinskem lokalu. » 45-360. 45-828 924 Dekle za strežbo v pizzeriji v Cerkljah, zaposlimo. » 421-226 od 14. ure dalje 9» Redno zaposlimo PRODAJALKO v živilski trgovini v Kranju. * 325-753 po 20. un Znana gostilna na periferiji Kranja išče DEKLE ZA STREŽBO IN KUHARJA, šifra: DOBRO PLAČILO 964 Prodam polovico mesa od domače krmlieneg.rPrašiča. «695-034 9« Prodam težko brejo KOBILO Norik. staro 9 let Ribno. Partizanska 14. Bled _** Prodam BREJO KOBILO po izbiri. «061/778-141 _21 Podarim PS1ČKO mešanko s terier-iem staro 7. mesecev. va(eno rusne-gTreda in čistoče. «731-581 od 17. do 19. ure Prodam ŽREBICO in 2REBCA Haflinger. stara 9 mesecev. «64-266 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne SAVA TECH - Prevleke JOŽE BENEDIČIČ rojen 1912 Od njega smo se poslovili v soboto, 14. januarja 1995, ob 14. un na pokopališču na Kokrici. KOLEKTIV SAVA Sprejmem delo na dom. «47-027 Nudimo redno zaposlitev m dober zaslužek osebam z lastnim prevozom. «56-088, sreda od 12-15. ure TEČAJI TUJIH JEZIKOV VOZILA CITROEN Avtoodpad, rabljeni in Jjovi rezervni deli ter odkup avtomo-°*ov. « 692-194 3» ^Ugodni enodnevni nakupovalni izlet ^Madžarsko- torek.sobota. « 49- ^2 478 Iščem gozdnega delavca (sekač, traktonst). Plačilo po dogovoru. Šifra: GOZDAR 998 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, starega očeta, brata in strica MILANA FERKULJA se iskreno zahvaljujemo vsem skupaj za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. RAZPIS Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Kranj razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA Pogoji: dokončana srednja šola, delovne izkušnje 7 let in večletno življenje ob na vidu prizadeti osebi. Zaposlim trgovko v živiteki trgovini. »212-135 _ 3 Prodam 126 P. letnik 1987. zelene SJ^e. prevoženih 40.000 km ter SNOVVBOARD. dolžine 130 cm. •77-985 9S6 J*»odam FORD F1ESTA. letnik 1977 gotemaže 33. Preddvor_loti Vodarn R 4 TL. letnik 1978. 59° DEM. reg. do 24.3.1995. S VOHU 594 1018 cena 212- 1023 7 \ i i i i »j i Prodam HVUNDAI 1.5 GLSmetakio » z vso dodatno opremo. »217-^325 659. zvečer 103 Prodaja po sistemu staro za novo Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHAMIKARaiko Kavčič. Milje»45. Visoko pri Kranju tel.:064/43-142 \r -■ «rWO»3 iščemo mlado, simpatično dekle za delo v okrepčevalnici- »422-082. od 12. do 18. ure__j|jP Sprejmem deto na dom - štvanje. «41-560. po 15. uri *>m* Redno af pogodbeno zaposlimo za polovični det. čas prodajalko v razstavno-prodajnem rrterierju. «741 061. Trgovina BAAK. c svobode 22 Bled 1016 CVETUČARKI z izkušnjami nudimo redno zaposlitev v Šenčurju pri Kranju, OD 65.000 SIT. « 061/737 441 1022 Iščem deto pri obrtniku, ki izdeluje cementne izdelke ali podobno 632-265 — ^jg5-659. zvečer_1037 - — jjjg^.^ 1031 ^^%oč°0ZMO™ °£ ZAPOSLITVE _ SSgS^SI J,JGO 55. letnik 1988. reg. 25.5.95. 3400 DEM. «714-311 10»» O0Wafe|Hii«dfei -praoca AVTO-HK fcUT64g17-SB,poaaC6WZr«i| u&iodnevni nakupovalni izlet ^UŽARSKO, vsak torek m sob •49-442 Iščemo PRODAJALCE za prodajo novege tehničnega izdelka, dobre provizije, zaželjen prevoz. « 312-430_« Honorarno zaposlimo KV KOZMETIČARKO in več urejenih in komunikativnih žensk s srednjo izobrazbo za pomoč. » 326-683_«1 ^T~~~———__ Redno ali honorarno zaposlimo več PONv^osebni avto HVUNDAI **Lm P0*0^ Prodaje "ajuspes-112 ° 1-5 letnik 1990 9881- ne(S»n priročnikov Državne založbe. gos » 51-297 «72 Pizzerija ŠPELA išče natakarico in kuharja, lahko tudi za priučitev. »50- 267 537 Zaposlimo trgovca-ko. Trgovina ŠTOF Bled. »77-067 ms PIZZERIJA ORLI redno zaposli dekle za delo v strežbi, informacije v Pizzeriji OrS Takoj redno zaposlimo KV PEKA z izkušnjami na lokaciji Javomtk-Je-senice. »84-655__«*■ na soboto. •73 NIČ ne morete izgubiti lahko pa veliko pridobite, če postanete ZAS-TOPNlk MK. « 212 260. 0609/620-560 __ ZAHVALA Ob prezgodnji smrti naše drage MARTTNKE TERAN roj. Bajželj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali v hudi bolezni, jo obiskovali in bodrili. Zahvaljujemo se vsem za izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni ogred m pevcem za zapete pesmi. VSI NJENI Straiišee, jamar 1995 OSMRTNICA Tri tedne za svojo ljubljeno hčerko je za vedno zaspal naš nepozabni, dragi oče, dedek in pradedek ANDREJ KOGOVŠEK Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 18. januarja 1995, ob 14. uri na pokopališču v Kranju. Žalujoči: ria Andrej, V3L Ladvik in Lojze z družinami, zet Peter z dražino hi drago sorodstvo 1070 ^^nV^O/LORIDA letnik 1989. reg. do 324-?!f Pfooarn " Posebna prodajna enoto ponudi rndno zaoosirtev vsem tisam, »jm d^ni rfvec. «632-330. 56-105 r, 0609-620-475 1073 Stražero, Kranj, 1 jablj W ML j«—«1« 1995 927 R 4 letnik 1989. metalno modre g»ve. prodam. » 326-142 «■ . Prodam ohranjen YUGO SKALA, ¥tnik 1990. Vogtje, Vrtna ul. 6. ggnčur m* ^GO 45 AX. letnik 1987. reg. do 11/ ^- »421-578 ___J* -f7>oam po delih 126 P. letnik 1982 in 12P1- »53-176___J» Vodarn Z 128. letnik 1983, motor generalno obnovljen, cena 1200 ggM- »58-491_ g ,DIANO, letnik 1981. reg. do 5/95, u9odno prodam. Sreda, četrtek •56-088 K»* ŠIVILJSTVO LILI 8 BEGUNJE iščemo kv Šivilje. NlldiMO BEdNO zAposlif tv. Tel.: 7??r967 Zaposlimo prijazno dekle Popravni-co* priučeno za strežbo v gosi lokalu. Možna je tud^oskrba »n SS^c.V25^^^ ŽIVALI Oddamo dva PRIJAZNA CRNA KUZKA. «46-402 ** GOLF, letnik 1982, bencina/, rdeč. °o 7/95, prodam za cca 3750 l^l1B225-733 "11 •d, i« J*rodam GOLF diesel, letnik 1991. *802-173 1119 ^ODAJA, ODKUP rabljenih vozil in pr«nos lastništva. «325-981 28846 MIZARJA ali usposobljenega delavca z večletno prakso za delo v lakirnici, ZAPOSLIMO TAKOJ. Mizarstvo ISKRA, Zb\\\e 67C. Medvode, tel.: 061/612-246 Prodam PRAŠIČE 140-170 kg. Eržen. Zg. Bitnje 41 sis Kupim BIKCE ali TELIČKE za nadaljno rejo. «213-963. zvečer 907 Prodam PRAŠIČE za zakol. Visoko 71, m 43-210_983 Prodam PRAŠIČA težkega okrog 140 kg. » 403-170_ms Prodam 11 tednov starega BIKCA frizijca. Kmičar, Možjanca 8, Preddvor 1000 Čistokrvne NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, stare 7 tednov, prodam. 0631-494 1007 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in brata JANEZA JARCA se iskreno zahvaljujemo dr. Perčičevi in dr. Jerajevi ter osebju Infekcijskega oddelka UKC za strokovno delo. Zahvaljujemo se tudi župnikoma Matiji Selanu in Slavku Kalanu, članom vokalnega kvinteta Gorenje, podjetju Navček in nosačem za lep poslovilni obred. Isrkeno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom m znancem, sodelavcem in kolektivu SAVA, sodelavcem Iskra Stikala, društvu upokojencev in RK Naklo in vsem, ki ste se poklonili pokojnikovemu spominu. Žalujoči: žena Marija, hčerki Ivanka in Marinka z družinama KRIMINAL/ Zaporij Radovljica Priporniki za "rešetkami", obsojenci pa v službe in domov Če že moramo biti v zaporu, potem je v radovljiškem kar v redu, pravijo obsojenci, ki se jim dejansko godi precej bolje kot pripornikom. Radovljica, 17. januarja -Radovljiški zapori so oddelek ljubljanskih, sodijo pod ministrstvo za pravosodje in so prvenstveno namenjeni priporu osumljencev za potrebe okrožnega sodišča v Kranju. Zato v njem tudi prevladujejo priporniki, v zadnjih letih jih je povprečno po osemnajst, dvajset na dan. V priporu ostajajo povprečno tri mesece. Čeprav priporniki še niso pravnomočno obsojeni, torej pravno veljajo za nedolžne, je pripor najstrožja oblika zapora. Tako je povsod v svetu zato, da se zavarujejo interesi sodne preiskave. Strogost se kaže predvsem v nadzorovanih stikih pripor-nikov z zunanjim svetom. Ne le v tesno zapahnjenih vratih in zamreženih oknih sob, za katerimi sta po dva, trije, včasih tudi štirje priporniki; obiski pri pripornikih so dovoljeni le pol ure na teden, in to z dovolilnico preiskovalnega sodnika ter v prisotnosti paznika. Pregledana je tudi vsa pošta, naslovljena na pripornike; pisma, revije, knjige, paketi. Sprostitve je malo; vsak dan dve uri se pod budnim očesom paznika lahko sprehajajo po obzidanem dvorišču zaporov, lahko berejo dnevno časopisje, lahko imajo v sobi svoj televizor, radio, tudi kavo si lahko skuhajo. Iz zaporniške kuhinje jim trikrat na dan prinesejo hrano, če v priporu delajo, dobijo še malico. Primernega dela za pripornike dandanes ni lahko dooiti, pravi vodja oddelka zaporov Franc Porenta. Delajo namreč samo v sobah. Večina pripornikov rada dela in si tako preganja turobne misli in enolični vsakdan, ti zaslužijo tudi po nekaj tisočakov za cigarete in kavo. "Pripornik običajno pride v pripor nepričakovano, na hitro je odrezan od sveta, ne ve, kaj ga čaka v preiskavi oziroma na sojenju, pomaga mu lahko samo odvetnik, zato mnogi osumljenci, še zlasti mlajši, pripor dokaj težko prenašajo," nadaljuje Franc Porenta. Enkrat na teden prideta na obisk zdravnik - če je potrebno, jih pazniki tudi pospremijo v zdravstvene ambulante - in predsednik okrožnega sodišča v Kranju, ki opravlja nadzor. "Strog režim, ki velja v priporih, skušamo kolikor mogoče ublažiti s humanimi Franc Porenta odnosi med priporniki in pazniki. Vsi pazniki imajo penološko znanje, šolanje organizira ministrstvo za pravosodje. Seveda prihaja tudi do konfliktov, v katerih pa se ogibamo prisilnih ukrepov. Pobegi so redki, običajno priporniki poskušajo s sodišč ali iz zdravniških ambulant." Radovljiški zapori so v 90-letni stavbi ob okrajnem sodišču. Leta se jim poznajo, adaptacijo pa bodo najprej dočakali prav pripori. 3.000 tolarjev ali dan zapora V radovljiških zaporih so poleg pripornikov in obsojencev tudi upravno kaznovani v postopkih za prekrške pri sodnikih za prekrške. Lani jih je bilo i46, večinoma Eri haj aj o za dan ali dva, ker azni ne morejo ali iz principa nočejo plačati, v zapor se pridejo "spočit". Dan zapora odtehta 3.000 tolarjev kazni. Večina obsojencev dela V oddelku radovljiških zaporov praviloma lahko prestajajo pravnomočno zaporno kazen obsojenci z Gorenjske -t.i. regijski princip prestajanja kazni - za vse vrste kaznivih dejanj, obsojeni na do tri mesece zapora, povzročitelji prometnih nesreč z do šestimi meseci prisojenega zapora ter mlajši polnoletniki (do 23 let), obsojeni na zapor do šest mesecev. Obsojenci z daljšimi kaznimi so izjema, trenutno sta v Radovljici samo dva, zanje mora dati odobritev pravosodno ministrstvo. V Radovljici jo prestaja zaporne kazni po deset, Pogrešajo Nika Jensterla V petek zvečer je odšel od doma in se še ni vrnil 21-letni Niko Jensterle s Češn-jice 15a, Železniki. Oblečen je bil v termovelur jopič zelene barve, modre kav-bojke in obut v športne copate. Nazadnje so ga videli v pizeriji v Selcih in v gostilni v Lajšah. Kakršnekoli informacije o pogrešanem sporočite na telefon: 064/67-685 ali najbližji postaji policije. dvanajst obsojencev.Zanje velja t.i. odprti režim prestajanja kazni. Praviloma vsi zaporniki odhajajo na delo v podjetja in obrtne delavnice, preskrbijo si ga večinoma sami, pogodbo z delodajalci pa sklene uprava zaporov. Dva sta zaposlena v zaporih, prvi kot pomočnik kuharja, drugi kot hišnik. Dobijo četrtino bruto plače, kot bi jo sicer zaslužili, glavnina pripade upravi zaporov, ki za zaposlene zapornike plačuje prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Delo se jim torej šteje v pokojninsko dobo, z delom si prislužijo dopust, mnogi z njim nadaljujejo tudi po odpustitvi iz zaporov. Soba za obsojence "Sobe na zaporniškem oddelku so internatskega tipa. Za čistočo morajo skrbeti zaporniki sami, prek leta delajo tudi na vrtu, v prostem času pa lahko gledajo televizijo, berejo, igrajo šah, gredo na igrišče. Vikende preživljajo doma, skratka, v zapore hodijo praktično samo počivat," pravi Franc Porenta in dodaja, da se je tak način prestajanja kazni, ki seveda temelji na medsebojnem zaupanju, doslej izjemno dobro Padel iz avta Kranj, 17. januarja - Prejšnji teden je bilo na gorenjskih cestah šest hujših prometnih nesreč, ki so terjale eno smrtno žrtev in pet ranjenih. Trije povzročitelji so bili vinjeni. V soboto, 14. januarja, ob 23.25 je 22-letni Borut B. z Zg. Bele vozil z osebnim avtom po lokalni cesti od Tupalič proti Hotemažam. Ko je pripeljal v pregledni desni ovinek približno 300 metrov zunaj Tupalič, ga je očitno zaradi prehitre vožnje začelo zanašati. Avto je zasukalo v levo, bočno je drsel 19 metrov, nato še 12 metrov po travniku, po katerem se je prevračal še 14 metrov in obstal na levem boku. Med prevračanjem je voznik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, padel iz avtomobila. V Kliničnem centru so ugotovili hude poškodbe. Sopotnica v avtu ni bila ranjena. • H. J. obnesel. Zaporniki "svobodo" zelo redko zlorabljajo. Irena Hudovernik dela v zaporih že petnajsto leto, od tega v radovljiških sedem let. Za obsojence je vzgojiteljica, za pripornike bolj socialna delavka. Pomaga tistim, ki pomoč želijo, sodeluje s centri za socialno delo na terenu, ki zapornike prevzamejo po njihovem odpustu iz zaporov, z njihovimi družinami, s strokovnjaki medicinske stroke, zlasti ko gre za zasvojence z alkoholom ali trdimi drogami. Kaj pravijo obsojenci Jani Ros, ki je v radovljiških zaporih hkrati kuhar in paznik, je svojega pomočnika pohvalil. Ta prestaja zaporno kazen tri leta in osem mesecev zapora. "Odsedel" je dvajset mesecev. Takole je povedal: "Na Dobu sem bil v zaprtem oddelku, tu je bolj svobodno, več je ugodnosti. Delam v kuhinji. Če že moram biti v zaporu, potem i'e tu kar v redu. Pazniki so orektni, če smo tudi mi. Vsak konec tedna grem domov k staršem." Tudi zapornik, obsojen na poldrugo leto zapora, je prišel v Radovljico z Doba. "Za premestitev sem zaprosil predvsem zato, da sem bliže domu, ženi in otrokoma in da grem lahko delat. Hočem delati. V zaporu je na splošno v redu, kolikor v zaporu pač lahko je, pogrešam pa primeren prostor za obiske." Mladenič iz Kranja, ki prestaja desetmesečno zaporno kazen, ie prišel v Radovljico iz celjskih zaporov. Tu hvali predvsem dobro hrano, mesece, ki mu še preostanejo do odpusta, pa bo izkoristil za zaključni izpit v srednji šoli. Dogovorjen je že tudi za začetek dela. "Hrana je super, boljša kot v vsakem hotelu," pa je bil prav navdušen zapornik zrelih let, ki v radovljiških zaporih dela kot hišnik. • H. Jelovčan, foto: L. Jeras URŠKA (več kot pleana žola ) V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce S 064/41-581 Pretepaški mladoletniki Kranj - Na kranjski policijski postaji obravnavajo skupin0 desetih mladoletnikov, ki so se prejšnji torek zvečer pred dijaškim domom na Zlatem polju spravili nad dva dijaka, j" premlatili, nato pa pobegnili. Kot je povedal komandir kranjske postaje Jože Mencin. "spopad" nima kakšnega globljega ozadja. Gre za skupin*! prenapetih fantov s Planine, ki so izzivali in ustrahoval1 vrstnike tudi pred kranjskimi osnovnimi šolami, srednja mlekarsko in kmetijsko šolo ter gradbeno šolo. V torek so bili mladoletniki s Planine menda dogovorjeni j fanti iz dijaškega doma, da se dobe na tržnici, kjer naj bi bil veliki obračun. Ker pa skupine iz doma ni bilo, so jih šli iskat Pred domom so se "zadovoljili" z dvema naključnim* dijakoma. Fantje naj bi bili oboroženi z noži, bokserji i" gumijevkami, eden od napadalcev naj bi imel prek obraz* celo nataknjeno črno nogavico. Oba pretepena fanta so pregledali v kranjskem zdravstvi nem domu in ju nato poslali domov. Avtobus skril pred izvršbo Škofja Loka - Kriminalisti iz lokalne kriminalistične enojf policijske postaje Škofja Loka so državnemu tožilstvu ovadil* zasebnega podjetnika zaradi suma storitve kaznivega dejanj" oškodovanja tujih pravic Očitno močno zadolženi podjetnik je od sodišča v Kranj" dobil pravnomočni sklep o prisilni izvršbi, zasegu avtobus* vrednega petnajst milijonov tolarjev. Podjetnik se je izgub1 vozila, s katerim naj bi se poplačali upniki, skušal ogniti tak" da je avtobus skril. Kriminalisti so ga našli, sledi ovadba. Zakaj je bil tepen hokejist Bled - Policisti z blejskega oddelka policije so raziskal1 dogajanje v diskoteki Royal 1. januarja ob štirih zjutraj, ko j' je skupil vratar jeseniškega hokejskega moštva. Ugotovili so, da je takrat v diskoteko, ki je bila polna, prii>e' hokejist z ženo. Žena je torbico in plašč odložila na bokse # zvočnike, torbica je padla na tla, pobral jo je natakar in ji r\ vrnil, hokejist pa je natakarja napadel, zaradi česar so P varnostniki iz diskoteke pretepli. V jeseniški bolnišnici ^ ugotovili lahke telesne poškodbe. Osumljenega 28-letnega varnostnika H. S. iz Bos. Gradiške, ki začasno stanuje ^ Bledu, bodo ovadili (po novem kazenskem zakoniku ga lahk" kazensko preganjajo le na predlog oškodovanca), hokejista t bodo predlagali v postopek sodniku za prekrške. Ovadba proti Poklukarju "stoji" Kranj - Na novinarski konferencije Anton Poklukar iz Gorij; osumljen napada na 90-letnega Stanka Dežmana, dokazov*1 svoj alibi. Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštja" Sladic je včeraj povedal, da so Poklukarjev alibi v kritični" času, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje, preverili in vztrajen pri kazenski ovadbi, ki so jo posredovali na državno tožilsf*^ • H. Jelovčan Pijani za volanom Kranj - Decembra so policisti odredili 28 laboratorijskih odvzemov krvi za voznike. Negativnih je le sedem analiz- Pri dveh voznikih so analize pokazale od 0,5 do J grama alkohola na kilogram krvi, pri desetih od 1 do 2 grama, kar pri osmih pa od 2 do 3 grama alkohola-Rekorder je voznik s 3,10 grama alkohola na kilogram krvi. Decembrsko povprečje je tako 1,37 grama alkohola* lansko celoletno pa 1,29 grama. Lani je bil rekorden januar, ko je bilo povprečje 1,41 grama. • H. J. _ ^ UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 61 B.S. Radov1|lca tel.:064/715-242 MMM.. TAtf ZAtfo? B&J&iL VI/V A SCM togu. ffe snefj N