Leto VII, stev. 78 Ljubljana, petek 2. aprila 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din = lihaja ca 4. zjutraj, ag Stane mesečno D ri 25—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica štev. 5/I. Telelon štev. 72, ponoči tud; štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravniShro: Ljubljana, Prešernov« ulica št 54. — Telefon št. 36. Inseratnl oddelek j Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. «r> Podružnici: Maribor, Barvarska ла St. i. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri postnem ček. zavodu s Ljub-jana št. 11.84s • Praha čislo 78.180. Wiea,Nr. 105.241. Ljubljana, 1. aprila. G. Radič je sinoči slovesno naznanil, da poteče rok njegovega ultimata danes ob 10. dopoldne. Od odgovora, ki ga da g. Pašič da bo odvisen nadaljni obstoj vlade RR, ker. so radičevski ministri podali pogojno demisijo. Rok je potekel — a zgodilo se ni nič odločilnega. G. Pašič ni pristal na Radičeve zaliteve, g. Radič ni izvajal napovedanih konsekvenc . . . Zdi se, da je voditeli HSS premalo računal s taktično veštino starega Pašiča. Na Radičevo ofenzivo je odgovoril Pašič s protiofenzivo, ki se je danes razvila v odločilni potezi. Mi smo že včeraj zabeležili, da se nam taktika g. Radiča ne zdi posrečena. Ko so se odkrivale radikalske korupcijske afere in je opozicija vlagala interpelacije, je HSS izjavljala, da smatra to zadevo za nepolitično, za stvar sodišča pred katerim se tožarita radi razžaljenja časti gg. Rade in Dragiša. Ko je opozicija protestirala proti odgoditvi skupščine ter zahtevala, da parlament svoje delo nadaljuje, je Radič pristal na odložitev in baš radičevci so s svojimi glasovi od-goditev skupščine omogočili! Drugi dan stavlja isti Radič ultimativno zahtevo po sklicanju parlamenta in proglaša za neobhodno, da se opozicijonalne interpelacije o aferi R. Pašič-Dragiša Stojadinovič takoj razpravljajo pred skupščino. Naravno je, da mora tako postopanje vzbuditi najresnejšo sumnjo, da Radiču ni za stvar, temveč da gre le za taktično potezo. S tem pa ie stališče voditelja HSS moralično silno oslabljeno in javnost je v pravu, če smatra sedanje dogodke le kot borbo med Pa-šičem in njegovimi nasprotniki, s katerimi se je sedaj zvezal Radie iz ne še povsem razjasnjenih razlogov, a verjetno v domnevi, da je Pašičeva pozicija že silno slaba in je torei priporočljivo se pravočasno pridružiti močnejši stranki Račun je bi! torej ta, da se Pašiča nažene v demisijo, s pomočjo njegovih nasprotnikov v radikalnem klubu napravi nova kombinacija RR ter se pod predsedstvom Ljube Jovanoviča ali Ninčiča établira režim, katerega pravi šef bi bil Radič, ki je osebno in intelektualno nesporno jak človek, vsekakor jačji nego g. Ninčič ali kateri drugi izmed radikalskih prvakov. Pašič se ni dal speljati v izolacijo. On, ki je prototip partijskega absolutista. se je tokrat zabarikadiral za ra-dikalski klub. Radikalska stranka naj da odgovor Radiču, ona naj pokaže, ali je solidarna s svojim šefom ali ne. Pašič je potisnil Radfča v konflikt z ra-dikalsko stranko in vse kaže, da bo ra-dikalski klub jutri sklenil tako. kakor Pašič želi, t. j. da bo odklonil Radičev ultimatum ter izrekel šefu stranke svoje popolno zaupanje. S tem je seveda močnejša pozicija v Pašrcevih rokah in načrt, da se RR nadaljuje z eliminacijo Pašiča in njegovih najožjih prijateljev, je izjalovljen. Radiču ne preostaja nič drugega, nego da izvaja konsekvence, gre iz vlade in pusti na bojišču Pašiiča kot — vsaj. trenutnega — zmagovalca. Ako se g. Radič morda še ne premisli. Današnji njegov pristanek na odlaganje odločitve kaže taktično slabost in se že tudi tolmači kot oprezno umikanje . . . A kaj bo potem, ko se razleti koalicija RR? Proti radikalom je mogoča le ena kombinacia: koncentracija vseh ostalih strank. To je silno malo verjetno. Z radikali so mogoče razne solucije. Radič sam je danes razglašal, da se na njegovo mesto silijo klerikalci. Mi radi verjamemo, da bi bili klerikalci takoj pripravljeni za ceno enega, dveh portfeljev požirati tudi radikalski ogenj in po stari metodi shraniti za nekaj časa svojo avtonomijo in svoja bojevita kopja v ropotarnico, a menimo, da je njihov vstop v vlado danes v Jugoslaviji vendarle politična in moralična nemožnost. Radikali s svoje strani so se spomnili na Narodni blok ter vabijo SDS in del davidovicevcev. Kar se tiče samostojnih demokratov, moramo ponoviti besede predsednika Pribičeviča: Mi smo pristali na koalicijo z NRS, ko je š!o za izvedbo politike državnega edinstva proti separatizmu, kar ie SDS smatrala brez ozira na svoje strankarske interese za svojo patrijotično dolžnost. SDS pa ni bila in noče biti rezerva za radikale, ona odločno odklanja, da bi sedaj pomagala vleči iz blata radikalski voz. S prestankom Narodnega bloka, ki so ga radikali razbili, se je SDS vrnila na svojo programatično pot in je odločena, da vztraja na tej poti, tembolj, ker se vidno vedno širše mase naroda pridružujejo njeni iskreni in trezni nacijonalni in gospodarski politiki. Situacija je danes temna in zapletena. V Beogradu računajo, da bo kriza težka in dolgotrajna. Kar se tiče SDS. ne bo naša stranka sodelovala ori nobeni rešitvi, ki ne bi v polni meri upoštevala glavne naše zahteve: uvedba reda in poštenja v upravo, dekoncen-tracija administracije, izvedba ljudske samouprave in predvsem ter v prvem redu: izenačenje davkov ter pametna gospodarska politika. Radie se že zopet umika? fSSL i3"" Iz svojega ultimata dosedaj ni izvajal konsekvence. — Pašič gospodar situacije v radikalskem klubu. — Nihče ne ve kakšne kombinacije bi bile mogoče po razpadu RR. — Klerikalci silijo v vlado. — Ponudbe samostojnim demokratom. — Pred dolgotrajno in težko krizo? kone ter šla v volitve. Pašičevci upa. Pašič se je postavil za radikalski klub, ki je sklican za danes popoldne. — Razburljivi dogodki včerajšnjega dopoldneva. — Izjave ministrov o položaju, — Radič vnovič v avdijenci. Beograd, 1. aprila p. Vladna kriza je v polnem razmahu. Do večera ni bito novih momentov za njen razplet, ki se je na izrecno željo ministrskega predsednika in s pristankom St. Radiča odložil do jutri popoldne, ko je sklicana seja radikalskega poslanskega kluba. Pašič bo predložil Radičev ultimatum klubu ter naglaša, da je radikalski klub odobril sporazum RR in da je zato edino kompetenten, da ga event. tudi odpravi, ker so se radičevci postavili na stališče, da je od sprejetja njihove zahteve odvisen njihov nadaljnji obstoj v koaliciji. Na jutrišnji seji radikalskega kluba bo Pašič, kakor izve vaš dopisnik iz njegove okolice, svojemu klubu poročal o položaju in takoj zahteval zaupnico. Ministrski predsednik je uverjen, da mu bo klub brez daljše debate soglasno izrekel zaupnico, ker je postala frakcija Ljube Jovanoviča sedaj v pravem pomenu besede »quantité négligeable.« Pašič je bil danes ves dan dobro razpoložen, kakor človek, ki ima položaj popolnoma v svojih rokali. Tudi tkzv. Jovanovičeva skupina priznava, da je nemogoča vsaka kombinacija brez Pašiča. Naravno je, da se seja radikalskega kluba, h kateri so bili poslanci tele-grafično pozvani, pričakuje z velikanskim zanimanjem. Smatra se, da bo Pašič takoj po končani seji krizo tudi formalno otvoril z demisijo celokupnega kabineta. Po dopoldanskih razburljivih dogodkih je popoldan potekel mirnejše. Pri ladikalih in radičevcih so se vršila dolga posvetovanja. Prvi so konferira-li v predsedništvu vlade, drugi so bili zbrani v kabinetu prosvetnega ministra. Delo v ministrstvih je popolnoma zastalo. Radikali smatrajo, da bo Pašič jutri dobil soglasno zaupnico svojega kluba. Razjarjeni so nad Radičem, češ Pašič ni tako neumen, da bi padel nad spletko, namreč zaradi interpelacije opozicije v zadevi afere Rade Pašiča . Dragiša Stojadinovič, ker da je gotovo, da je to edina tendenca Radičeva. Do večera so radičevci trdovratno vztrajali na svojem stališču. Vendar smatrajo nekateri, da ni izključeno, da S t. Radič zopet samega sebe démentira, kakor ie to že večkrat storil. Ako se to ne zgodi in ostane Radič tokrat dosleden, je več ko gotovo, da bo iu-tri zvečer vlada odstopila. Politiki vseh strank menijo, da bi takrat trajala vladna kriza zelo dolgo in da bi bila ena najtežjih, kar jih je bilo doslej. Soglasna sodba je, da je režim RR doživel popoln poraz, čegar posledic še ni mogoče predvideti. Radikali, kj stoje blizu Nikoli Paši-ču. polagajo velike nade v samostojne demokrate, ker računajo, da bodo pristali na koalicijo z njimi. Nova vlada naj bi izvedla nekatere najnujnejše za- jo, da bi se odcepil dobršen del Davi. dovičevih demokratov in prešel k sa mostojnim demokratom. Tudi namgu-jejo, da bi bila taki vladi zasigurana pomoč enega dela radičevcev Po seji je Pašič konferiral z nekaterimi uglednejšimi radikali, najda-lje pa s posl. Milutinom Dragovičem, ki za Pašiča predstavlja mnenje radikalskega poslanskega kluba. Posl. Dra-govič odšel od Pašiča izredno dobro razpoložen ter je izjavil novinarjem: »Gotova stvar je, da ostane Pašič na vladi. Pašič bo že našel način, da ustvari večino.« Pesi. Dragovič srna. tra, da bi moglo izstopiti iz Davidovi-čevega kluba kakih deset poslancev, ki bi se pridružili sam. demokratom nakar b sam. demokrati vstopili v vlado. Ko so nekateri novinarji naglašali, da dvomijo, če bo hotel Pribičevič danes iti skupno z radikali v vlado, je posl. Dragovič odgovoril: »Zakaj ne? Za g. Pribičeviča je danes situacija primerna. Radičevci so sprejeli proračun 13 milijard, zato prevzamejo oni nase odi. um in ne g. Pribičevič.« Širile so se tudi vesti, da je Pašič preko člana glavnega odbora SDS g. Milivoja Pav-loviča, s katerim da. je dolgo konferi-ral, stopil v stik z SDS. To je neresnično in kombinacija na podlagi dejstva, da je g. Pavlovič danes po svojih osebnih opravkih se mudil v zunanjem ministrstvu, ki se nahaja v isti hiši, kakor predsedništvo vlaide. Vse stranke opozicije so zelo rezervirane, vse so pa brez izjeme zadovoljne, da je vendar enkrat prišel konec sedanjega režima. Vaš dopisnik je nocoj govoril z dr. Spahom, dr. Beh-menom in drugimi politiki opozicije, med njimi tudi nek ^erimi davidovičev-ci, ki so vsi odločno izjavili, da s Pa-šičem nikakor ne morejo sodelovati. S posebnim zadovoljstvom ugotavljajo sam. demokrati polom politike sporazuma RR. Pri sam. demokratih ni opaziti nobene pripravljenosti za vstop v koalicijo z radikali. Veliko pozornost je zbudila izjava Stjepana Radiča, da se klerikalci ponujajo radikalom kot namestniki radičevcev. Klerikalni poslanci, ki se še nahajajo v Beogradu, demantirajo to Radi-čevo izjavo. Dr. Korošec sam ni v Beogradu, a so ga njegovi telegrafično pozvali popoldne so konferirali gg. Davido-vič, Spaho in Jovanovič. Jutri se vrši seia predsedstva kluba SDS. Kralj je popoldne pozval k sebi ministra Ninčiča, ki mu je poročal o razpoloženju v radikalskem klubu. Govori se, da Nincîâ odločno odklanja vsako kandidaturo za poskus sestaviti vlado brez Pašiča, ker je prepričan, da bi tak poskus bH popolnoma brezuspešen. Po dr Ninčiču je kralj sprejel ministra Maksimoviča. Kako sodijo radikali o Radičevem postopanju Beograd, 1. aprila, p. Zadnje raditevske zahteve označujejo, kakor poroča «Politika», radikali za nov napad iz zasede. Po njihovem mnenju se hočejo radičevci, ki se tako dolgo niso hoteli udeleževati parlamentarnega dela, sedaj predstavljati narodu kot borci za delavnost skupščine. Zakaj pa niste pokreniU vprašana skupščin, skega dela takrat, ko je bilo isto na dnevnem redu? In če naj skupščina v resnici dela, potem je ravno potreben ta odmor, da se medtem pripravi potreben materijal za skupščino Da ni zaenkrat za to delo takorekoč še ničesar pripravljenega, kaže že dnevni red za bodočo skupščinsko sejo. Poleg tega pa je poslancem samim potreben telesni počitek in ne gre, da se jih pošilja domov, ter čez nekaj dni že zapet kliče nazaj v Beograd. Tudi očitanje, da se namerava izogniti odgovorom na vložene interpelacije o korupciji, kakor so jih krstili radičevci, ne drži. Ker pristojni ministri so izjavili svojo pripravljenost, da odgovore, toda tudi za te odgovore je potrebna gotova priprava in čas, ki jim gre tudi po poslovniku. Končno pa se radlčev. ska zahteva ne more sprejeti tudi radi avtoritete skupščine, ker se njene odločitve ne smejo kar kratkomalo izpreminjatl radi volje enega samega človeka. Vsled tega radikali ne morejo sprejeti radičev-sMh zahtev. Radikali mislijo, da pri vsem raidičev-ci zasledujejo popolnoma drugačen cilj. Njim gre za to, da rešijo vprašanje velikih županov in da dobe čim večje število višjih uradnikov v vseh ministrstvih, posebno v monopolski upravi. Radičevci hočejo krat koimalo razdeliti državo na posamezne interesne sfere in hitro doseči ono, kar so zahtevali, dokler so bili v opoziciji, vsled česar ne morejo radikali sprejeti niti njihovih zadevnih zahtev niti njihove zahte^ ve o hitrem sklicanju skupščine . . . Te radikalske izjave v «Politiki» so vzbudile danes precej pozornosti ter se živahno komentirajo. -S®§- Oster nastop muslimanov proti radicevcem Beograd, i. aprila, r. Muslimanski klub je imel včeraj sejo, o kateri je izdal poročilo glasom katerega se je na njej razpravljalo o razmerah v Bosni in Hercegovini, pred* vsem o komisarjatskem režimu v občinah in pa krivicah in nasilju, katere zagrešujejo vladni organi nad pristaši JMO. Nato se je diskutiralo o različnih gospodarskih vpra. šanjih, posebno o agrarni politiki ministra Pavle Radiča in vsi muslimanski poslanci so soglasno ugotovili, da je njegovo pošto» panje naperjeno na uničenju ne samo me» ščanskega temveč tudi kmečkega musliman, skega dela naroda. Klub je sklenil, da se bo poslužil vseh sredstev v najostrejši bor. bi proti sedanjemu režimu. Opozicija postavlja «Dom» na laž Beograd, 1. aprila, r. Zadnji «Dom» je za. beležil, da «mnogi, posebno opozicijonalni poslanci žele, da se Narodna skupščina od* godi do srede maja». To vest Radičevega «Doma» opozicija kategorično demantira in se sklicuje na svoje zadržanje v skupščin, skem plenumu, ter pri tem ugotavlja, da se je Radič poslužil te neresnice samo za. to, da bi opravičil svoje postopanje pred volilci. Kongres ruskih emigrantov Pariz, 1. aprila, d. V nedeljo se otvori tukaj ruski kongres, ki se ga bodo udeležile vse ruske politične stranke v emgra-ciji po delegatih. Računajo, da ba na kongresu preko 300 udeležencev. Na kongresu bo ustanovljena posebna ruska centrala, ki naj izdela program za narodno Rusijo. v kateri пзј bi se združili vsi Rusi, ki hočejo osvobodili svojo domovino bolj-ševtSke vladavine. Beograd, 1. aprila p. Današnji dan je minul v izredni. živahnosti in razburjenju. Predsedništvo vlade je oblegala množica občinstva, novinarjev in politikov tako, da je moralo vzdrževati red orožništvo. V kabinetu ministra prosvete se je vršila konferenca radičevskih ministrov, ki se je pričela ob 9. dopoldne. Istočasno so pričeli prihajati v predsedništvo vlade rad. prvaki in ministri. Proti 10. je prišel Nikola Pašič, ki je otvoril posvetovanje radikalskih ministrov, katero je trajalo četrt ure. Ob 10.10 je prišel v predsedništvo vlade St. Radič s šefom svojega kabineta Ko-šutičem. Zbudilo je pozornost, da je Radič prišel peš. Ostali radičevski ministri so prišli istotako peš ob 10.30, samo minister trgovine in industrije dr. Krajač se je pripeljal z naletim avto-taksijem. Novinarji so ga obkolili: »Zakaj g. minister tako in ne v ministrskem avtomobilu?« »E, nisem več minister!« se je pošalil dr. Krajač v pričakovanju svoje skorajšnje usode. Ob pol 11. se je pričelo posvetovanje vlade, ki je trajalo pol ure. Po informacijah vašega dopisnika, je St. Radič na tej konferenci izjavil, da vztrajajo radičevci na svojem stališču, da naj Narodna skupščina prične zopet poslovati takoj po katoliških vel&onoč-nih praznikih. Pašič je sarkastično odgovoril: »Ako Vi v drugič ponavljate svojo zahtevo, potem pomenja to, da vi to resno hočete. Z ozirom na to jo hočem tudi jaz resno proučiti« Nato je izjavil v svojem in v imenu radikalskih ministrov, da je odločitev prepuščena poslanskemu klubu radikalne stranke, ki se sestane jutri ob 3. popoldne. Radič je vzel ta odgovor na znanje. S seje ministrskega sveta je prvi odšel vojni minister general Trifunovič, 'ki se je takoj podal na dvor, kjer je bil v avdijenci pri kralju celo uro. Nato se je vrnil k ministrskemu predsedniku Pašiču. Na razna vprašanja novinarjev je odgovoril vojni minister smehljaje: »V vojski je vse dobro.« Ko so ministri odhajali s seje so jih obkolili novinarji vprašujoč jih za njihovo mnenje. Marko Gjuričič je dejal: »Vladne krize ni!« Minister javnih del Nikola Uzunovič je izjavil: »Radič je ostal pri svojih zahtevah ter zagrozil, da bodo njegovi ministri podali ostavko, ako se ne sprejmejo njegove zahteve. Sedaj preostane edino to, da izreče jutri ob 3. popoldne radikalski klub svojo končno besedo.« Minister za narodno zdravje dr. Slavko Miletié: »Demisije ni in zakaj tudi? Radičevci vztrajajo pri svojem stališču.« Dr. Sr-skič je pripomnil: »To ni nobena kriza sporazuma, temveč samo vladna kriza. Radičevci vztrajajo na svojem stališču in radikali na svojem.« Minister za pošte in brzojav dr. Šuperina je izjavil na vprašanje, ali bo došlo do demisije: »Absolutno gotovo je, da od naših zahtev ne bomo odstopili niti za črko. Radikali imajo interes, da ostane parlament kolikor mogoče dolgo odgoden. Mislim, da bo jutri zvečer došlo do demisije celokupnega kabineta, ako ne že prej, zakaj tako ne more več iti dalje.« Na vprašanje, ali obstoji možnost za poravnavo spora, je odgovoril: »Mislim, na ta način ne.« St. Radič je izjavil: »Mi vztrajamo na svojem stališču, radikali pa bodo konzultirali svoj klub. Mi nimamo nobenega vzroka za sklicanje svojega kluba. Naš klub je svoje stališče že zavzel in to imajo sedaj storiti tudi radikali« Iz predsedništva vlade sta odšla oba Radiča na dvor, kjer sta bila sprejeta v kratki avdijenci. Po avdijenci je St. Radič izjavil novinarjem: »Kralju s®m poročal, da vztrajamo pri svojih zahtevah, ter ga obvestil o poteku vladne seje. Sedaj je potrebno, da izjavijo radikali, ali žele, da parlament dela ali ne.* Na vprašanje, kako se bo razvijal politični položaj, je St. Radič odgovoril: »Ne vem. Novost pa je, da hoče mesto nas v vlado dr. Korošec. Naj bo, kakor ga je volja, naj ga Bog blagoslovi, mi smo dobre volje in v opoziciji.« Francoska vladna kriza odstranjena Velika Briandova zmaga. — Zbornica sprejela finančni zakon. Komunistične demonstracijske stavke. Pariz, 1. aprila nsk. Zbornica ie nadaljevala včeraj debato o finančnih zakonih. Državljanski davek je bil sprejet z vzdihova- njem rok. Po tem načrtu bo moral vsak Francoz, ki ne plačuje nobene dohodnine, odračnnati enkrat na leto po 40 frankov državljanskega davka. Osebe, katerih dohodki znašajo med 7000 in 10.000 frankov morajo plačati po 60 frankov državljanskega davka Za dohodke čez 10.000 frankov je določena posebna tabela, ki doseže 2 odstotka pri letnih dohodkih 500.000 frankov. CHavni boj v parlamentu se bije za zvišanje davka na poslovni promet. Finančni minister pritiska na odločitev. Po današnjem zborovanju parlamentarnih skupin je soditi, da dobi vlada večino. Socijalisti so se sklenili zdržati glasovanja, da se izogne ministrska kriza. Ker je Herriot osebno sveto- val socialističnim radikalcetn, naj glasujejo za vlado, bo imel Briand desno krilo levičarskega kartela zase, s čimer izpade nevar nost vladne krize za Veliko noč. Danes popoldne ie zbornica sprejela osnu tek finančnega zakona v celoti z 236 proti 159 glasovom. Organizacije komunističnih smeri vršijo že nekaj časa propagando, da bi bila uvede na gibljiva mezdna lestvica. Danes so še vršile v več pariških avtomobilnih tovarnah in večjih podjetjih v okolici demonstracijske stavke, ki pa so potekle brez incidentov. Dunaj, 1. aprila, s. Francoski frank je danes zopet močno valoval. Dopoldne ie ra di vesti, da je francoska zbornica sprejela finančne predloge, dosegel najvišjo stopnjo. Vsled realizacijskih prodaj pa je postal frank zopet šibkejši. Priprave za pomladansko ofenzivo v Maroku Vojni svet v Parizu. — Abd el Krim pripravlja protinapad Pariz, 1. apriia d. Še vedno ni mogoče ničesar izvedeti o sklepih velike konference v zunanjem ministrstvu, ki se je vršila v torek zvečer in ki se je je udeležil tudi generalni guverner Steeg. Gotovo je le, da se je na tej konferenci razpravljalo o pred-stoječi veliki ofenzivi proti Kabilom. »Matin« pravi, da ni dvoma, da tudi Abd el Krim pripravlja velikopotezno akcijo proti Franciji in Španiji. Na treh točkah fronte se opazujejo znatna zbiranja čet. Glavni napad vstašev bo nemara na gorovje Bibane, ogroženi pa so tudi drugi deli fronte. Letalci so ugotovili, da se vrše v ozadju velike pregrupacije si! in da Abd el Krim zlasti izpopolnjuje utrjene postojanke, zaklone in važne artilerijske to5ke in pri tem uporablja najmodernejša izkustva. Njegov glavni stan je popolnoma moderen in tako utrjen, da vzdrži najhujše obstreljevanje z granatami in bombami. Premogovna kriza v Angliji London, 1. aprila, s. Posvetovanja med zastopniki premogovnih posestnikov in de» legati rudarjev o poročilu premogovne ko» mieije so zavzela ze.'o resen značaj. Vodi» telji delavcev so rapusdll konferenco z vti» som, da bodo podjetniki svoje zahteve, fci so za rudarje nesprejemljive, hoteli uvel je» viti v novi obliki. London, 1. aprila, k. Vod 'elji rudarske zveze so izjavili, da so predlogi posestni« kov nesprejemljivi. -sss- Kulturna svoboda v Italiji Trst, 1. aprila, o. Ob 7. zvečer so prišli tedarji v tiskarno «Edinosti», kjer so zaple« nili današnjo številko «Novic». Izvode so naložili na voz in jih odpeljali. «Novice» so bile zaplenjene, ker so objavile dopis z dežele, v katerih obsojajo postopanje itali» janskih otroških vrtcev med našim ljud= stvom, ker sramote učitelji v teh vrtcih spri čo naše dece jugoslovenski jezik in prepo. vedujejo malčkom, da bi se posluževali slovenščine. Za zbližanje cerkva Atene, 1. aprila, o. Danes se je zaključil kongres balkanske sekcije svetovne zvez« za zbližanje narodov potom cerkva. Spreje» te so bile razne resolucije, v katerih so med drugim izraža želja, da bi balkanski narodi kmalu dosegli prijateljski sporazum in da bi v to svrho uporabili vsa verska, socijal. na, gospodarska in politična sredstva. Pri. hodnji kongres bo v Sofiji. Odgoditev spodnje zbornice London, 1. aprila, s. V spodnji zbornict je izjavil neki zastopnik vlade, da bo Lord Cecil zastopal Anglijo na bodoči razorožit» vera konferenci v Zcrevi ter stavil predlo» ge glede splošne razorožitve. Spodnja zbor» niča je biLi r.ato.odgodena do 13. aprila. Odprava samostanov v Rusiji Moskva, 1. aprila d. Sinoda žive cerkve je sklenila razpustiti ruske samostane in s tem odpraviti meništvo v cerkvi, priznani po državi. Tak sklep so sprejeli že pred 3 leti, vendar so samostani v resnici še nadalje obstojali pod plaščem delovnih komun. Sedaj naj se menihi oproste samostanskega življenja m naj se posvete družim poklicem. Politika nove rumunske vlade Skrb za Besarabijo. Rumunija stremi po tesnejši zvezi z Italijo, — Bojna na? poved nacijonalne stranke. Bukarešta, 1. aprila, dl. Nova vlada je na svoji včerajšnji prvi seji sklenila, lia se bodo vršile državnozborske volitve v torek 25. maja. Nova vl^da bo sledila v zunanji po-lit.ki dosedanjim smernicam tako glede zapadnih velesil kakor glede Male antante. h kateri bo skušala pritegniti tudi Poljsko. Vprašanje Besarabije hoče rešiti z mednafodno pogodbo, po kateri naj bi velesile priznale rumunsko aneksiio Besarabije. Dasiravno se je Italija v posebni pogodbi z Rusijo obvezala, da ne bo priznala te anekšije, vendar upajo v vladnih krogih, da se bo kljub temu našel sporazum. V ta namen hoče Rumunija skleniti z Italijo prijateljski dogovor. Tozadevna pogajanja se' imajo pričeti že po Veliki noči v Rimu. Glede sovjetske Rusije bo vlada stremel^ po ohranitvi statusa quo Vzpostavitev diplomatskih odnošajev z Rusijo pa je mogoča le s pogojem, da se sovjetska vlada odipove vsem teritori-jalnim. aspiraciiam. Zunanji minister Mitilineu je izjavil uredniku «Universala» med drugim: Nadaljeval bom politiko svojega prednika z ozirom na dejstvo, da obstoja med generalom Averescom in Mussolinijem prijateljsko razmerje in ker igra Italija važno vlogo v mednarodni politiki, bom stremel po tesni zvezi z Italijo. Glede sovjetske Rusije pa je odklonil vsako izjavo. Kakor znano, je bil novi zunanji minister Mitilineu preje član Marghilomanove konservativne stranke, ki je zavzemala Nemcem prijazno stališče. V fjnančnopolitičnem oziru bo vlada skušala spremeniti davčni sistem v demokratičnem smislu. Dosedai so bili namreč najbolj obdavčeni delavski in uradniški sloji. Nacijonaina stranka je sklenila, da se bo zoper novo vlado borila z vsemi, sredstvi. Istočasno je sklenila, da se morajo izključiti iz stranke vsi oni člani, ki so sprejeli ministrska mesta v novi vladi. Ta sklep je naperjen v prvi vrsti oroti prosvetnemu ministru Qoldisu. • Averescov vladni in volilni mandat je zadel najbolj nacijonalno stranko, ki ie imela razmeroma največ šans, da sestavi novo ministrstvo Bila je svoj-čas že na vladi in je tudi po svojem programu sprejemljivejša za Bukarešt nego skrajno radikalna kmetska stranka A še več. Vidi se že zdaj. ko so potekli šele prvi dnevi novega ministrstva, da se misli utrditi Averescu razen na račun Hberalov v glavnem na škodo nacijonalne stranke. O tem priča že sestava novega ministrstva. Generalu Boj za predsednika grške republike Štirje kandidati--Radi strogih odredb fe volilna borba precej mrtva. — Pangalosov proglas na narod. Atene, 1. aprila, lp. Priprave za nedeljske kljuoena presenečenja. Averescu se je posrečijo odcepiti od nacijonalne stranke, stpječe pod vodstvom profesorja Jorge in gospod^ Maniu, del politikov, in sicer takozva-no ortodoksno nacijonalno skupino iz Crdeiia. Ta skupina ic dobila v vladi tri portfelje. kar sicer ni mnogo, toda od teh ima Lapodatu finance, dočim ima Goldiš vere in Lupaš narodno zdravje. Toda poleg tega sta še dva Erdeljca v novi vladi. Groza ima gradnje in Okta-vijan Goga ima ministrstvo notranjih poslov. Baš ministrstvo notranjih poslov kaže. da ie generalu Averescu mnogo na tem. da ima v njem dobrega poznavalca erdeljskih, to bi se po naše reklo «prečanskih» razmer, kjer imajo glavne postojanke nacijonalisti. V skladu s tem" se poroča, da vlada baš med nacijonalisti veliko razburjenje, ker je Averescu dobil vladni mandat; očitajo vodji Maniu. da je on s svojo nespretno taktiko zakrivil neuspeh. Trdi se, da misli še več vplivnih članov nacijonalne stranke preiti na vladno stran, smatrajo za poglavitno potrebo borbo zoper Bratianovo liberalno stranko, ne pa trdovratno vztrajanje v opoziciji. To naziranje izdaie tudi izjava treh ministrov Lapadata, Lupaša in Goldiša. ki proglašajo potom novin, da se smatrajo kljub temu. da so se pridružili Averescovi vladi, še vedno za člane nacijonalne stranke. Jasno ie iz vsega tega. da hočejo z Averescom vred potegniti za seboj del ali celo večino nacijonalnih pristašev. Za Averesca je vsekakor ugodno tudi sledeče: Nacjjonalna stranka je ponudila kmetski stranki volilno koalicijo s postavitvijo skupnih kandidatnih list. Toda agrarna stranka je ta predlog odbila in sklenila, da nastopi v volitvah sama. Ta njen sklep je razumljiv, zakaj ne sme se vezati z nacijonalci. ako hoče tekmovati z Averescom, ki tudi zastopa zelo radikalen kmetski program. Volilni načrt Averescove vlade tedaj ni slab in zelo verjetno je, da doseže uspeh. Nova vlada je določila na svoji prvi seji, da se vrše volitve dne 25. maja; po ustavnih predpisih se morajo vršiti zadnji čas do 27. maja. Za nas je še važno vedeti kaj o novem rumunskem vnanjem ministru Mi-tileneu. On je edini član nekdanje Marghilomanove naprednjaške stranke, ki se je po smrti tega politika fuziionirala z Averescovo. V vnanji politiki se doslej še ni nikdar udejstvoval. Trdi se o njem, da namerava nadaljevati oolitiko Rurnunije v istem smislu, kot njegov liberalni prednik Duca. volitve novega predsednika grške republike so v polnem teku. Prijavljeni so štirje kandidati, namreč diktator general Panga-los, skupni kandidat raznih političnih skupin odvetnik Demerzis, zdravnik Svaki a k a k i s № končno stari politik Z a i m I s ki ga kandidirajo njegovi pristaši, čeprav je izjavil, da ponujene kandidature noče spre jeti. Največ izgledov ima diktator Pangalos, ki je tudi določbe za volitve tako prikrojil, da je njegova izvolitev gotova. Ker je cenzura izredno stroga in so listi v večni nevarnosti, da iih oblastva. zaplenijo ali celo ustavijo, zato je volilna borba manj živahna, kakor so prvotno pričakovali. Opozicija se mora omejiti večinoma na osebno agitacijo od moža do moža. Pangalosov načrt je šel za tem, da izloči vse one kandidate, ki bi mu utegnili spraviti v nevarnost njegovo iz volitev za predsednika republike. Tako ne smejo kandidirati Grki, nahajajoči se v inozemstvu. To je zlasti naperjeno proti Venize losu in tudj generalu Plastirasu, ki pa lahko povzroči diktatorju še velike neprilike, ker je na potu proti Grčiji. Vse kaže, da se mu bo tokrat povratek posrečil. Zato niso Iz- Diktator Pangalos je v tej volilni borbi izdal na narod sledeči proglas, od katerega si obeta mnogo: »Narod! Prihodnjo nedeljo boš pred kritičnim preobretom lastnega obstoja. Pred teboj bosta dve široko odprti poti, od katerih vodi ena k razpadanju, anarhiji, narodnemu ponižanju in olaimovaževanju naše slavne domovine. Ljudje, kl so te toliko let zavajali z obljubami in lažmi, te hočejo pozvati, da jim slediš na njihovi poti. Druga pot, ki ti jo kažem jaz, vodi k ozdravljenju od gnilobe, ki se je v državi nabrala po kriv di poedinih političnih strank. Ta druga pot vodi k redu, varnosti tvojega življenja, časti m imetja Na vešala z onimi, ki so plenili državno blagajno, plod tvojega dolgolet nega delal Ta pot vodi k ustanovitvi ognjišča in končnem nastanjenju tvojih bratov-beguncev, kj bodo dali nove krvi ln novega življenja naši državi, pomagali bodo graditi pota, železniške mostove, kl so tako potrebni razvoju naše trgovine, spravili poljedelstvo na visoko stopnjo in oiačili vojsko ln mornarico, da se tako zaiamči svoboda in veličina našega naroda. Premisli dobro preden greš volit! — Pangalos«. Politične novosti iz Italije Mussolini potuje po velikonočnih počitnicah v spremstvu bojnih ladij v Tripolis. — Zanimiva oprostilna razsodba milanskega so- j>v v ® disca. ga bo spremljalo 14 edinic. Iz Spezzie od-plujeta dne 7 aprila veliki bojni ladji «Ca. ■vour» In «Gluilo Cesare» v Ostlo, kjer se ukrca Mussolini 8. t. m popoldne, nakar potuje proti Messtai. Tu se tema dvema ladjama pridružijo Se «Mirabelle», štiri kri žarke, štiri torpedovke In štiri podmornico, ki pridejo iz Tarante. Med vožnjo bodo velike bojne ladje brodovja. za katere se Mussolini kot vojni minister zelo zanima. Ministrskega predsednika bodo spremljali številni Italijanski in nizozemski novinarji. Washington, 1. aprila k. Ob priliki razprave v senatu o italijansko-amerišk pogodbi glede dolgov sta govorila demokratska senatorja Harrison in DIH zeio os-.ro proti Mussoliniju, ki ogroža svetovni mir ter nastopala proti temu da se Italijo še nadalje podpira s posojili. Poljski premog za Italijo Rim, 1. aprila k. Agenzia Radio N zio-nale sporoča, da bi bla morala na p dlagi pogodbe med Italijo in Poljsko poslati Poljska v tekočem letu 200 tisoč t n premoga v Italijo. Te pogodbe pa še ni fclo mogoče izvesti. Pošiljke naj bi.se bile pričele pričetkom marca, vendar pa do sedaj n Prišla iz Poljske v ïialn'o niti ena tona premoga. Verjetno je, da bo radi tega ta pogodba deloma spremenjena Milan, 1. aprila, o. S posebnim vlakom je prispel danes dopoldne ob 8.47 prvi mini. ster Mussolini v spremstvu svojega kabl. netnega načelnika Paoluceija de Calboli. Na kolodvoru so ga pričakovali brat Arnal-do. prefekt, župan, kvestor in drugi visoki funkeijonarji. Mussolini se je v spremstvu svojega brata odpeljal "k svoji družini, kjer bo prebil velikonočne praznike. Ostal bo T Milanu do 5. ali 6. aprila. «Popolo d' Italia» objavlja pismo znane, ga socljalteta inž. Antonija Valsecchija. kl prosi za sprejean v fašlstovsko stranko. Valseechi je nedavno izstopili fa italijanske socijaJietjčne stranke tn pravi, da si bo štel v zelo veliko čast, če ga sprejmejo v fašistovsko stranko. Kadi ščuvanja k razrednemu boju se je moral danes zagovarjati pred sodiščem oi. govorni urednik «Avantija» Pto GardenghL Xme 7. marca Je objavil list članek révolu, cijonarne socijaMstke AngeUke Balabano-ve in spise nekaterih inozemskih socialistov. v katerih «e poaMJaJo Italijani, da vržejo fašistovski režim. Državni pravdnik Je zahteval, da se odgovorni urednik «Avantija» obsodi na eno leto zapora in na tisoč lir gkrt>e. Navzlic teimu pa ga je sodišče oprostBo radi pomanjkanja prestop ka. Državni pravdnik Je Izjavil po razsodbi, da bo prijavil ničnostno pritožbo. Rim, 1. aprila- a MuesoWni se prihodnji teden odpelje na taspekcijeko potovanje V Tripolis z dreadnoughtom «Cavourjem», kl Izza fašistovskih kulis Nemoralen boj med Federzonijem in Farinaecjjem London, 1. aprila d. V krogih, ki dobro j poznajo italijanske razmere, pravijo, da i pomenja izvol.tev novih članov odbora vr- j hovnega sveta fašis.ov&ke stranke zmago > zastopnika italijanskega velekapitalizma v fašizmu, notranjega ministra Federzonija, ker so z odstopom Farinaccija kot glavnega tajnika stranke, ki postane najbrže m lanski prefekt, izločeni tudi njegovi najbližji prijatelji in najvernejši pristaši, k; jih označujejo za politično levičarsko.ra. i dkalnp fašiste. Kakor znano, je Farinacc j zastopal na sodn; razpravi preti rçforilcem Matteottija glavnega obtoženca Duminija in je spoznal koristnost sodišč za agitacijske procese. Na njegov prti.sk.se bo prh dnje dn; bavilo tudi sodišče v Sieni zaradi slišnega slučaja. Na posestvu generalnega ravnatelja Banke Commerciale Toepl tza, se je pred par leti baje ponesrečil na-lovu zelo vne-i pri- j staš Farinacojev Della R;>se. Iz te nesre^ > če heče sedaj napraviti bivši glavni tajnik fašistov umor. Upa, da bo na ta nač n razkril italijanski javnosti vzroke zakaj ga ie skušal Federzoni za vsako ceno s prjae-lji vred izriniti iz vrhovnega sveta faši- , stovsike stranke. Toepl tz je namreč finanî- : nj azadnik in p litčni pospeševalec. Feder-zonileve karijere. Pravijo, da je ona gonilna sila, ki je merodajna pri Federzoni- j jevi po!itki pomirienja med Italijo in Nem- • čijo. Angleški načrt za nemoteno delovanje Zveze narodov London, 1. aprila, d. Angleška vlada je poslala velesilam diplomatsko spomenico glede Zveze narodov, ki se ne smatra za ofi» cijelni program londonskega kabineta, am» pak naj služi za razpravo o zunanji politiki. Velesile se naprošajo, da o njej podajo svo» je mnenje. Spomenica veli, da Zveza na» . rodov ne bi mog!a preživeti drugoga take« ; ga poraza, kot ga je doživela v marčnem zasedanju v Ženevi. Zato naj se že pred jesenskim sestankom razmišlja o pozitivnih korakih, da bi se akcijska in življenjska j zmožnost Zveze povečala. Angleška vlada stavlja v to влгћо dvoje praktičnih predlogov: 1. Nemčija naj se de facto smatra že kot članica Zveze narodov in Sveta. V vseh komisijah naj bo zastopa» ! na, ako mogoče, s pravioo glasovanja, sicer j pa s pravico dajanja svojega mnenja. An» ' glija in Francija naj se obvežeta, da sc bo» sta za Nemčijo v Svetu uprli s svojima gla» sovoma proti sklepom, ki bi jih Nemčija sama odklonila, ako bi bila zastopana v njem. 2. Odpravi naj se samovoljna razde» litev članov Sveta v velesile in zastopnikov malih držav in določi stvarni kriterij za ugotovitev, katere države bodo imele v bo» dočnosti stalne sedeže v Svetu Zveze na« 1 rodov. Kot smernica za tak kriterij naj slu« ži praksa ženevskega delovnega urada pri izvolitvi osmerih v njegovem upravnem sve» tu zastopanih velikih industrijskih držav. Glavna razprava v falziiikator-ski aieri Budimpešta, 1. aprila, sk. Listi poročajo, da se bo glavna razprava v falizifikatorski aferi vršila pod vodstvom kurijalnega sod» nika Тбгбкуја. Razprava se bo pričela zad» nje dni aprila ali eventualno 3. maja. Francoski delegati so izročili državnemu pravdništvu prošnjo, ki obsega 11 točk, v ' kateri zahtevajo dodatno preiskavo radi fal» zifikatorske afere v razne smeri. Predsed* nik državnega pravdništva je odstopil vlo» go policiji ter označil vse točke, na katerih dopolnitev je prfetal. Grško-italijsnska trgovina Rim, 1. aprila, k. Ker ni bilo mogoče pra» vočasno sestaviti definitivnega besedila ti» govske pogodbe z Grško, je bil včeraj za. padli modus vivendi z Grško podaljšan. Krvavi izgredi v Galiciji Stryj, 1. aprila s. Včeraj se Je zbralo pred županstvom kakih tisoč ljudi, kl so se zelo razbur Ii, ker je župan odklonil velikonočno podporo. Demonstranti so vdrli v županstvo, grdili županovega namestn-ka in razbili pohištvo. Vmes le morala poseči policija, ki je končno posegla po orožju. ko je naletela na deianski odpoT. Pri tém je bilo sedem oseb ubitih devet pa hudo ranjenih Na pomoč pnkl cano vojaštvo je kmalu zopet vzpostavilo red. Po mestu vlada velikansko razburjenje radi tega dogodka. Odpravnina nemškim vladarjem Nemšike oblasti delujejo tako počasno, da Je šest dni po končanem podpisovanju peticije na razlastitev vladarjev znanih natančnih rezultatov šeJe iz četrtine okrožij. Približno se ceni število podpisancev na 12 milijonov, to je tretjina kvoruma. Še zanimivejše ko; ta številka je gibanje, ki je privedlo do nje. Vdeki smo ne samo novo mobilizacijo socijalistlčnih trum temveč tud posebno novo gibanje ki se Je razvilo samo po sebi. Navzlic nipom nom strank.nih načelnikov in čas pisja in desničarskih organizacij je šla cela vrsta državljanov vseh strank podpisal svojevnlj. 1 no protestno lisbno. Tak pokret je v Nemčiji zanimiv. Povsod je bilo število podpisnikov večje kot skupna vsota socijajističah in komuni- j stčrvh srla.snv pri zadnjih državnozborskih volitvah; razen Konigherga, kjer nI bi) napor delavskih strank popoln in Bavarske, kjer se smatara zadeva za ! kalno, ki je bila že urejena s posebnim sporazumom z dinastijo. Največji uspeh se je dosegel v ve'ikih mestih. V BerPnu. Lpskem Kamenicah Ha-novru, Maflheimu Geri, Goerlitzu in Oifen-bachu je število protestujočrh nrekosilo število, ki je potrebm za končni referendum. v —^lošnem se šteie v velikih mestih 30 do 50 odstokov podpisancev. To razmerje patje V Kan giburfc'U, nacionalistični trdnjavi, na 20, r§vno tako v Makovem m v neindustrijskih mestih zapaila, KarLsruhe, Parmstadtu, VV.esbadnu itd. Katerim strokam pripadajo ti glasovi, ki so se $еф» priključi. dciavcijp? Na Saksonskem, v Berlinu hi v velikih mestih severa so to v prvi vrsti demokrati. Toda njihovo število ni zadostno, da se doseže tako skupna vsota podpisancev. Zato n prturano reži. da je samo v prestolici glasovalo 200.U0J voiilcev za socialistični predlog, ki sicer pripadajo vrstam ljudske stranke in zlasti nemških na-cjonalçev. Na zapadu sj oč.v dno priskočjlj na pomoč preavsein katoliški delavci. Ti so se podpisali navzlic prepovedi svoj.h duhovnov, ki so na prižnici grmeli prut. protest kot proti grehu zoper sedmo božjo zapoved. Edina izjema je b la v Bochumu, kjer se že leta bjje hud bpj med soojalističnutn n katol.škimi strokovnimi organizacijami. Zelo zanimivi so doslej objavljeni iz;di v kmečkih okrajih. Na zapadu je število podpisnikov skoro povs >d presegio kvp'um 10 odsi.otkov vpisanih voiilcev. Čeprav je ta rezulta; številčno šibek, je vendar pomembnejši kot v mestih, kjer je nadzorstvo nad ljudmi manjše. Čeprav je dosedanji izid sijajen, vendar se ne da z gotovostj.. napovedati konkii nzHd. Tu je neba doseči 20 milijonov glasov. Razlika 8 »• lijnnov je zelo velika. Vendar stojita že danes dva politična rezultata. V prvi vTsti se že vlada nagiblje k iz-prememb' svojega prvo-nega odškodninskega r.ačru v ljudskem suuslu. Celo tned pristaši ljudske stranke se čujejo glasovi, ki p: znavajo kot zasebno lastnino vladarjev samo Л10 kar so pred vojno dali privatno zavarovati. Drugič jt ta zadeva prisilila socijalisie, da do kraja izvedejo mob lizacijo republi-kan.-.k h čet. Ta rezultat je morda pomembnejši, kot sam dosedanji izid glasovanja. Zar.,niivi. je, da je to pot s socijalisti po-;egnil tudi de, monarhističnih kmetov v vzhodni Prusk, ki bi glasovali za kneze, če bi bilo zasrenj. Tega pa niso storili iz sledečega razm.sltka: «Če smo že vsi uničeni, zaka. ne bi bili uničen, tudi vladarju« Tako enakostno stališče se je zelo slabo obneslo za vladarje. Splošni vtis peticijske akcije je, da so aktivni pristaši republike mnogo številnejši kot njihovi aktivni nasprotnki. Večina Nemcev pa se sicer ne navdušuje za republiko, vendar smatra monarhijo za preteklost. (f) Politične beležke Seja predsedstva kluba SDS Z ozirom na važna vprašanja, ki so v zvezi s političnimi dogodki v Beogradu ter zahtevajo takolšnjo odločitev, je predsetL nk SDS posl. Svetoaar Pribičevič ielegra-fiCrço sklical sejo predsedstva kluba SDS. Posl. dj. Žerjav, ki se Je nahajal na daljšem bolezenskem dopustu, je zato včeraj popoldne odpotoval v Beograd. Labudja pesem «Naše Straže» Preteklo sredo Je prenehala »Naša Straža«. Izšla Je zadnja številka tega zloglasnega mariborskega klerikalnega lista Slovensko novinarstvo je s smrtjo »Naše Straže« gotovo mnogo pridobilo. Saj menda razen »Domoljuba« in »Slov. gosp darja« ni bilo doslej še slov lista, ki bi bil tako profesijonalno izvežban v lažj in častikraji, kakor je bil mariborski Ust dr. Korošca, ki Je, odkar Imamo tiskovn zakon, zavaroval lažnjive tolovajske napade na politične na. spictnike s poslansko imuniteto raznih »ot-ov« m »ak.ov«. V svoji zadnji številki pri-pjroča »Naša Straža« glas lo ljubljanskega škofa »Slovenca«, V '.em priporočilu p še, da to, kar govori »Slovenec« govori slo-vensk. katoliški narod! Ker pa vemo, da sme »Slovenec« pisati samo to, kar mu dovolita Ijubljansk: škof in dT. Korošec, Je potem jasno, da sme slovenski katrlišk narod govoriti samo to, kar zapovesia ta dva gospoda. Siovensk; katoliški narod ne sme drugače mlsUti, kakor piše »Slovenec« ker bi se uprl škofu, ki ima po zatrjevanju kle-rikaln.h listov edini pravico odločati, kateri list: so d brL Ker še noben trgovec ni hvalil blaga iz konkurenčne trgovine, ie seveda popolnoma naravno da bo šikof proglašaj samo tis> e liste za dobre, ki se tiskajo v njegovi tiskarni. Zato je labudja pesem bvše »Naše Straže« samo hvalospev na du?èvno dik aturo. ki se širi iz ljubljanske škofove tiskarne. Kljub temu Ji kličemo. R. i. p. J Solidarnost SDS in SLS Na našo ugotovitev, da beže vollci od klerikalne stranke, ker je nazadovala pri občinskih volitvah v Trbov:jah za 500 gla" sov, kar je eden glavnih znakov razpadanja SLS. piše včerajšnji »Slovenec«: »M; si samo želimo, da bi SLS še naprej tak.) razpadala in bi voHci tudi v bodoče tako vztrajno bežali od nje.« Odkrito povemo, da si to tudi m: žel mo. Mislimo, da z ozirom na to skupno željo lahko vsaj v tej stvari ugotov mo solidarnost SDS in SLS n da z ozirom na to tudi že lahko govorimo — o enotni slovenski fronti. Obeta se interesanten proces Zagrebški »JutarnJi list« poroča iz Ljubljane da se bo 6. aprila vršla pred ljubljanskim sod ščem zelo ?animiva razprava po t.skovnem zakonu. Re.viz j ska zveza zadrug je namreč svoječasno izdala brošu. ro. v kateri se obožujejo klerikalna Go-spxiarska zveza in še nekatere druge gospodarske ustanove SLS z zelo težkimi očitk. Zaradi teh očitkov je vlmžila Vzajemna posoj'lniça to-žbo na podlagi tisk v-nega zakona pro;i t:skarnarju M haelu Ro. žancu. ki bn nastopil 4 kaz resnice Ome-nleno brošuro le Revizijska zveza zadru«. kl so jo ustanovil bivši pristaši dr. Su-steršiča in drugi kler kalni malkontenti, nezadovoljni z gospodarstvom v klerikalni zadružni organizaciji, t skala v Blaznikovi tiskarni, ki ji je za ravna elja g- R žanc. Mogoče je, da se bo v tej t.skovni pravdi tudi pokazalo, zakaj so prazne strankarske blagajne SLS. Z vilami nad samostojne demokrate Naš list je po zagrebškem »Jutarnjem ■ listu« poročal, da je vodstvo SLS razp sla-io krajevnim organizacijam klerikalne Km. zveze p.smo, v katerem jih ro;i za božjo voljo, naj kmetje vztrajajj v kler kalni stranki, češ da njena poli tka ni slaba Proti neuspešni klcrikaln. politiki so se namreč pričeli puntati tudi že kierkaln kmečki pris.aši. »Slovenec« tega ne demantira, pač pa piše v svoji- včerajšnji številki, da se bedo vile klerikalni kmečkih pristašev zarile v meso »Jutrovcev«. Mi sicer verjamemo ,da bi bilo klerikalcem zelo ljubo, ako bi mogli nahujskati svoje pristaše k pobojem samostojnih demokratov in prav nič ne dvommo da bi taka klerikalna vojska d„bila tudi že nadpas- irski blagoslov po vzorcu bratomornega žegna iz 1. 191-4., mislimo pa, da imajo za sedaj kmečke vile dovolj opraviti s klerikalnim gnojem, ker bi drugače ne blo mogr.če.. da bi vodstvo SLS v posebnih pismih prosilo člane Kmečkih zvez, naj vsaj še nekaj časa vztrajajo na njegovi strani. Slovenska kultura in klerikalci Razmerje med slovensko kulturo in klerikalci le podobno razmerju med cvetjem na travniku in kravo, ki ga žre in tepta. To so klerkalci že ponovno dokazali s svojimi nekuliurmmi napadi na slovensko lepo knjigo in umetnost, v zadnjem času pa z gonjo proti Vodnkovi družbi Spričo vsega tega, kar so klerikalci zagrešili nad slo, vensko kulfajro, se p .sebno zabavno čita v »Slovencu«, da so napredni listi z zaničevanjem pisali o slovenstvu in slovenskem kmeiskem ljudstvu in da je zaradi tega »Jutro« že davno izgub.lo moralno pravico pisati o slovenstvu in slovenski kulturi. Vprašamo, ali to moralno pravico podeljuje morebiti ljubljanski škof, ki je sežigal Cankarja in omadeževal celo spomin največjega slovenskega pesnika Prešerna? Pîavico govoriti o slovenstvu naj imajo samo ljudje, ki se branijo uvedbe slovenskega bogoslužja v katoliško cerkev in kl jim je Rim tudi v izključno narodnih stvareh merodajnejši kakor pa interesi naroda, kot so to neštetokrat p-kazali? Sicer pa nai »Slovenec« dokaže, kaj smo mi pisali proti slovenstvu in slovenskemu kmet-skemu Ljudistvu, četudi klerikalci, k ju izrabljajo v svoje separatistične politične namene, ne predstavljajo niti eno niti drugo in imajo najmanj pravice, postavljati se za sodnike. Razširjenje delokroga podružnice SPD v Sevnici Laško, 31. marca. Podružnica SPD v Sevnici je na pobudo planincev iz sosednjih okrajev sklicala za preteklo nedeljo sestanek v svrho pogovo. ra o načrtih za intenzivnejši razvoj planinstva tn tujskega prometa v Posavju. Sestanka so se udeležili v velikem številu planinci Iz Sevnice, Brežic_ Zidanega mosta ta Laškega. Predlog podpredsednika, sodnika dr. Orožna za razširjenje podružnice na okraj Laško in prenos sedeža na Zidani most kot center oikrajev, Je bil i odobravanjem sprejet. Podružnica bi Imela tako dosti večji krajevni delokrog. Na sestanku se je opazilo, da Imamo v naših vrstah dokaj navdušenih idealnih to delavoljnih turistov. Omenjena podružnica bi lahko postala ena najmočnejših ln najdelavnej. šib v Sloveniji. Tako se e članstvo n. pr z navdušenjem Oprijelo misli, da se posta, vi na LtscL ki jo pcaseča ob nedeljah na stotine izletnikov, lep planinski dom V sličen dom naj bi se razširila tudi koča na MrzlicL Ti načrti odpirajo članstvu Iz laškega okraja izglede na skupna delovna torišča to izletišča s Posavčani. Prijave novih članov sprejemajo — v Trbovljah: učitelj Anton Beg, v Hrastniku: učitelj Miloš Roš. v Zidanem mostu, učitelj Andrej Gostiša ta v Laškem poštar fvan Slavec. Novo pristopivši člani plačajo: vplsnlce 10 Dta, letne članarine 25 Dta ta za legitimacijo 10 Din Občni zbor podružnice se bo vrši] dne 18 aprila v Zidanem mostu in naj se planine! ter ljubitelji narave čim brž vpišejo med člane, da bodo že na tem zboru deležni vseh društvenih pravic Planinstvo je za povzdigo tujskega prometa velikanske važnosti. Zato trdno upamo, da bodo oni. ki sicer ne lazijo na hribe to ne posečajo naših krasnih, srce razve-seljujočih izletnih postojank, a jim je vzllc temu ležeče na pritegnitvi tujcev v na?e kraje, podružnico vsaj gmotno podpirali. Vse občinstvo, osobito našo kmetsko ljul-s-tvo pa prosimo, naj naših naprav (poseb no markacij) ne poškoduje In ne uničuje. Vse naprave stanejo veliko truda to denarja. Dobiček od nlih pa nimajo samo turisti, ampak v veliki meri tudi trgovci, obrtniki to kmetje Saj umeri tujec turist le tja svoje korake, kjer se mu nudijo ure jene planinske razmere. Dežele, kl se lahko ponašajo z visoko razvitim tujskim prometom. že leta sem slovijo po svojem ob!*-nem blagostanlu Turistika Hm ]e odprla bogate vire dohodkov. Tako se n. pr v Švici preživlja ljudstvo skoro izključno od denarnega donosa tujskega prometa. Pri nas smo še daleč, predno bodo ljudje na deželi spoznali važnost te pridobitvene pa-noge Mnogo propagande to vzgojevalnega dela bo še potrebno Zlasti labko v tem oziru koristi vpliv časopisnega pouka Tuli med Slovenci se že lahko ugotavljajo uspe-hi — vsaj ponekod Posavski planinci, vr-zimo se tudi mi na nesebično delo. Razšlr. Jeni podružnici pa želimo veliko vsestranskih uspehov. Ali ste naročili vsaj enega znanca ali znanko na tednik „DOMOVINO"? 2upan kamniški dr. Karba petdesetletnik Odličen naš somišljenik in zaslužen Javni delavec župan mesta Kamnika lekarnar dr. Rihard Karba slavi danes svojo petdesetletnico. Rojen je bil 2. aprila 1876. v Iljaševcih pri Ljutomeru. Po končanih gimnazijskih študijah v Mariboru je odšel v Gradec študirat medicino." S svojo ener- gijo in jekleno značajnostjo se je takoj uveljavil med svojimi tovariši in igral odlično vlogo med takratno akademsko omladino. S svojo dovtipnostjo. posebno pa s svojo žgočo kritiko, ki je vsikdar zadela v živo, nikdar pa ni žalila, a v glavnem s svojim zdravim delovnim optimizmom, je mnogo pripomogel, da se je dijaštvo odpovedalo zastarelim tradicijam in krenilo na nova pota. Promoviral je v Gradcu in nato dalje časa prakticiral v dež. bolnici v Ljubljani. Kot mlad zdravnik se je poročil s hčerko takratnega kamniškega župana in lekarnarja Jos. Močnika Marijo in se na to nastanil kot okrožni zdravnik na Vranskem. Tu je takoi posegel v javno življenje in stopil na čelo narodnemu in naprednemu gibanju. Kmalu je zaslovel ne le kot dober zdravnik, temveč si je s svojo požrtvovalnostjo in delavnostjo pridobil splošen ugled in uvaževanje. Takrat je napisal Ivo Šorli roman «Človek in pol» in ž njim postavil spomenik možu odličnih svoj-stev dr. Karbi tudi v slovenski literaturi. Po smrti svojega tasta se je dr. Karba preselil v Kamnik in po njem prevzel daleč naokrog slovečo njegovo lekarno. Ob njegovem prihodu v Kamnik je bil ondotnj napredni živelj potisnjen docela v ozadje. Z vnemo, ki jo daje zavest, da je človek na pravi poti. se je lotil dela in s pomočjo požrtvovalnih sotrudnikov dosegel, da je prišel napredni element v Kamniku zopet do veljave. Po prevratu se je z mlade-niškim navdušenjem postavil v prve vrste borcev za idejo narodnega edin-stva in demokratizma. In žel je tudi uspehe. Ne samo v "Kamniku, tudi v vsem okraju, ki je bil od nekdaj najbolj nazadnjaški, se je jelo svitati in danes je že tudi v kamniškem okrožju cela vrsta lepo delujočih naprednih organi-cij. A steber vseh teh in gonilna sila v njih delovanju je neutrudni dr. Karba. Naravno je, da zavzema dr. Karba tudi v vodstvu SDS odlično mesto. Član je njenega izvršnega odbora in njegova trezna in prevdarna beseda velja mnogo. Krona njegovemu delovanju je bila zmaga demokratske stranke pri občinskih volitvah v Kamniku leta 1921. S tem je prešla kamniška mestna občina v napredne roke in povsem naravno je. da je na čelo občine kot mož splošnega zaupanja stopil dr. Karba. Kot župan se je izkazal ne samo kot izboren upravnik, marveč tudi kot gospodarski organizator, poln inicijative. Uspehi njegovega sistematičnega dela se kažejo vsepovsod. Kamnik je danes eno naših najlepših in najurejenejših mest. ki mu je zasigurana najlepša bodočnost, zlasti ako se uresniči dr. Kar- bov načrt, da se Kamnik z dobro cesto zveže z Lučami v Savinjski dolini in izvede njegova zamisel — zgradba električne centrale na Bistrici v Stahovici. Ne dvomimo, da izvede dr. Karba kot mož jeklene vztrajnosti vse te načrte. saj je v njem še neizčrpna življenjska sila, ki je z uspehom klubovala in premagala zavratno bolezen. Odličnemu somišljeniku, požrtvovalnemu narodnemu delavcu — on je tudi starosta «Sokola» in predsednik «Narodne Čitalnice» — neupogljivemu značaju čestita ob njegovem jubileju vsa napredna javnost kličoč mu: Še na mnoga leta! Za povzdigo tujskega prometa V zvezi z anketo o reorganizaciji in po-vzdigi tujskega prometa v mariborski oblasti, kl se je vršila dne 15. marca pri velikem županu v Mariboru, je Zveza za tujski promet v Sloveniji sklicala za dan 31. marca svojo sejo v Maribor. Dnevni red je tvorila razprava o vprašanju, ali naj se ustanovi v Mariboru posebna organizacija in posebna informacijska pisarna z bi-ljetarnico Zveze za tujski promet v Sloveniji. Seie so se udeleiiil odborniki Zveze s predsednikom, dvornim svetnikom dr. Mar-nam in odborniki Zveze iz mariborske oblasti ter veliki župan' dr. Pirkmajer. Po vsestranski živalmi razpravi o predmetu je bfl sprejet sklep, da se občnemu zboru Zveze, ki se bo vršil dne 21. maja v Ljubljani, predloži izprememba pravil v smislu, da se ustanovita za ljubljansko in mariborsko oblast posebni podzvezi z avtonomnim proračunom in delokrogom glede vprašanja krajevnega značaja obeh oblasti, dočim bi se skupne zadeve, kakor propaganda in drugo, reševale v odboru Zveze za tujski promet v Sloveniji, v katerem bi bila cba oblastna pododbora za. Siopana po svojih delegatih. Občni zbor Zveze bo sklepal o sprejemu iigpremertjenih pravil, ki se bodo dotlej pripravila v posebnem redakcijskem odseka Zveza za tujski promet v Sloveniji je že sedaj ukrenila vse potrebno, da se v Mariboru čini bo zadevna pogodba med Put-n%om in ministrstvom saobračaja pcdpi-sanai, kar je pričakovati že v najkrajšem času, ustanovi Informacijska pisarna z bi-ljenarnico, ki bo poslovala za ozemlje mariborske oblasti. S tem bo organizacija pospeševanja tujskega promena postavljena na novo primernejšo osnovo, ki bo gotovo rodila najlepše uspehe. Vprašanje carinsko poštnega urada v Mariboru Maribor, 30. marca Na prizadevanje tukajšnjih gospodarskih krogov je M po dolgem moledovanju končno vstavljen v proračun kredit v znesku 1,800.000 Din za zgradbo carinsko-poštne-ga poslopja na mariborskem kolodvoru. Ne le,-da so sedanji prostori za obširno poslovanje tega urada neprimerni, nezdravi in nezadostni, je urad tudi že dobil odpoved od železniške uprave, ki rabi prostore za svoje urade. Splošno se je torej pričakovalo da bo vlada vsaj sedaj, ko je urad že takorekoč na cesti, uvidela potrebo zgradbe novega, primernega poslopja. Kakor pa poročajo iz Beograda, je vlada »šparovcerv«, ki so »prišparali« proračun že skoraj na 14 miltjard, tudi ta nepotreben kredit čmala. Vest je vzbudila v vseh tukajšnjih gospodarskih krogih velik} ogorčenj e. Mariborski poštno-carinski urad je eden največjih v vsej državi, kar sledi že Iz tega, da vrSi ocarinjenje za 33 naših carinarnic in izvršuje ves izmenjalni promet proti zapadu in severu. Že sedaj je bil radi nezadostnih prostorov zastoj rako velik, da so morali trgovci često po 14 dni ln še več čakati na ocarinjenje in ekspe- dicijo blaga. Sedaj pa obstoja celo nevarnost, àa bo nred moral sptob prenehati s poslovanjem, ako se mu pravočasno ne za- sigurajo primerni prostori. Škodo bo no-s9o seveda le trgovstvo. Zoper tako zapostavljanje Maribora je protestiral tudi trgovski gremij na zadnjem občnem ziboru. Temu protesiru se pridružuje vsa javnost, ks spričo visokih davčnih bremen pai lahko tudi zahteva malo več upoštevanja pri razdeljevanju kreditov in to za ustanove, ki ne pridejo v korist samo Mariboru, ampak vsej državi. Ali je bilHotko blazen ali simulant? Glose k celjski justifikaciji. Dne 29. marca so v Celju justificirali mo» rilca Josipa Hotka. Izvršitev sodbe se je za vlekla, ker je obsojenec po enih verzijah pričel simulirati blaznost, po drugih pa, da je res poblaznel. Resnica je, da Hotko niti po napovedi eksekucije v celem ni izpre* menil svojega ponašanja in vedenja, ki je bilo celo pod vešali čudno, presenetljivo in abnormalno. Umevno je, da se je torej raz. širil glas, da so obesili blaznega človeka in tisti, ki ljubijo rezke in zveneče besede ni« so odlašali in so proglasili urbi et orbi, da se je izvršil justični umor. To se čisto gotovo ni zgodilo. Jože Hotko je bil na podlagi dokazov radi svojega zlo» čina popolnoma pravilno spoznan krivim in prav tako pravilno obsojen na smrt. Tudi dejstvo, da ga sodišče ni priporočilo pomi« loščenju, ne smatramo za krivično. Časi, v katerih živimo, opravičujejo to trdoto ne glede na zločinca in njegovo dejanje samo, kj v tem slučaju ni bilo tako, da bi zaslu» žilo izrednih oztrov. Drugo vprašanje pa je, ali je bila izvrši» tev smrtne kazni dopustna za slučaj, da je bil Hotko res blazen. Naši zakoni namreč ne dovoljujejo, da se izvrši smrtna kazen na tegko bolnih in blaznih zločincih in na nosečih ženskah, dokler niso porodile. Ima» mo se torej pečati v slučaju Hotko samô s podobnim vprašanjem, kakor bi se imeli, če Di šlo za vprašanje: Ali je justificirati žen» sko X. Y„ o kateri trdijo eni, da je nosna, drugi pa da ne. Sodnik pri svojem delovanju in pri svo» jih sodbah sodi no svoji vesti in nikakor ni vezan na mnenja in izjave izvedencev. Upošteva jih, kolikor se mu zdi to potreb» no, lahko si jih osvoji popolnoma, se nanje sklicuje, ali jih pa tudi povsem lahko oma» lovažuje in ignorira. Tega pač navadno ne stori. Tudi ni treba, da izvedenca sploh za« sliši. V slučaju Hotko je sodišče najprej zaslišalo celjske zdravnike, in'ko so ti pred» lagali, naj se pozovejo na presojo ljubljan« ski psihijatri, se je sodišče odločilo, da ugo» di temu predlogu. Poslalo je Hotka v za« pore ljubljanskega sodišča in ga daio opa« zovati po izvedencih dr. Robidi in dr. Ser» ku. Izpregovorimo sedaj najprej par besed o Josipu Hotku. Ta je izvršil svoj zločin hladnokrvno in pripravljeno, nameroma in namenoma, motivi, dejanje itd vse je bilo jasno dokazano, o težki njegovi krivdi ni bilo moči niti najmanj dvomiti. Prav tako tudi ni bilo mogoče dvomiti o Hotkovi nor» malni duševnokti ves čas preiskave, niti po njej, niti po obsodbi. Šele potem, ko je Hotko zvedel ali vsaj slutil, da ga sodišče ne misli priporočiti kraljevi milosti, je naj» prej napravil par prav nerodnih tudi sicer običajnih poskusov, da se reši in je brez» dvomno pričel simulirati blaznost vsaj pr« ve dni. Da je bil Hotko ob času izvršitve zločina duševno zdrav in presoden, kakor tudi to, da je priče/ simulirati, o tem sta bila tudi oba ljubljanska izvedenca istega mnenja. Toda sedaj se prično težave. Hotko je nekako v septembru lanskega leta ponehal govoriti in je od oktobra pa do svoje smr» ti trajno obmolknil. Tudi sicer je ostal, ka» mor se ga je porinilo, trd in okorel, in je strmel, nepristôpen za kogarkoli, vedno predse, sedel ali čepel, p'rav tako nepremi» čen in čisto nič se zmeneč za svojo okolico. Tak je v bistvu ostal do konca dni in ko mu je sodišče naznanilo, da bo drugi dan obešen, je to kvitiral z isto nečuveno apa« tijo, t j. zmenil se ni tudi ne za to zanj gotovo grozno novico. Zmenil pa se tudi ni niti za svojega branitelja, niti za spovedni« ka, niti tisti dan, niti neposredno pred ekse» kucijo. Poročila v listih so netočna. Hotko ni odklonil spovednika in branitelja, ampak zmenil se ni zanje, to je pravilna beseda. Bili so mu deveta briga sodni stol in brani» telj in duhovnik in — končno tudi rabelj, HVBI7ÀHIKI DVOR ТК1КГ9И iiiv^io« Prednaznanilo : „Zadnji dnev> Pompejev' Vel. petek in soboto ie kino zaprt! Vesele velikonočne praznike Vam želi z nami vred „MARKO" v najnovejšem pusto ovnem romanu »Zmagovalec smrti" Senzacija nad senzacijo! Najboljše od najboljšega 1 Ni ga f Ima, ki Vam bi nud i boijšo zabavo. več smeha in pustolovščin kot „Marko, zmâgalec smrti " . Nov izdelek ! — Novi igralci ! - Največj film sedanjosti' 2085 vešola in smrt Da se je tresel in bil bled, ie mogoče; tresel in stresal se je pod goto» vimi pogoji tudi v zaporu, bled je bil pa vedno, ker je bil težko anemičen. Iz afekta pa prav gotovo nista bila porojena niti tre» senje niti bledost. O tej drugi fazi sta imela povedati svoje mnenje ljubljanska izvedenca, oba na gla» su kot razborita strokovnjaka, oba redno habilitirana na inozemskih univerzah in torej kvalificirana kot akademska učitelja. In ob teh mnenjih se prične tragika celj» skega incidenta. Dočim je dr. Serko progi a» sil Hotka za simulanta, je izjavil dr. Ro» bida, da vidi v njem psihopata, ki je sedaj obolel pod afektivnim pritiskom na reak» tivni psihozi, in sicer na tisti formi, ki ji vele psihijatri kolnosti, da so nas posetili skoro nepričakovano ter one» mogočili s tem vsako obveščanje občinstva o njihovem prihodu, kljub skrajno neugod» nemu času so privabili v gledališče mnogo odličnega občinstva, ki se je divilo kon« sekventnemu izvajanju njihovega načela: postaviti na sceno živega človeka, veren lik življenja, ožarjenega z ognjem lastne glo» boke duševnosti. — Dr. L V. Velikonočne predstave v mariborskem gledališču. Da se omogoči najširšim slojem in zunanjemu občinstvu obisk gledališča, se uprizorita na velikonočno nedeljo in pon deljek, obakrat ob 3. popoldne ljudski predstavi po znižanih cenah. V nedeljo narodna veseloigra «Cigani», na velikonočni pondeljek pa velezabavna Moli ér je va ko. medija «žlahtni meščan». Ugodne zveze za zunanje goste. — V nedeljo zvečer se uprizori -letošnji operetni «šlager» Grofica Ma. rica», v pondeljek zvečer pa priajubljena in melodijozna ljudska opera «Evangeljnik». ' Osiješko gledališče zopet v finančni zadregi. Osiješko gledališče, ki se nahaja skoraj stalno v finančni krizi, ie zaprosilo mestno občino v Osijeku za takojirrje izplačilo zadnjega obroka subvencije za tekočo sezono, ker bi v nasprotnem primeru ne bilo mogoče izplačati gaž Igralcem in pevcem. Mestna občina ima namen Izplačati zavodu' še 500 tisoč dinariev, toda s pristavkom, da ii ne bo mogoče Izven te svote nakloniti letos več nobene denarne podpore. »Haničina not v nebesa« — opera. NemSki sk'adatell Paul Graener iz Lipskega je napisal na Hauptmannov motiv »tlaniči-ne poti v nebesa« opero, ki se bo prvič Izvajala v draždanskem gledališču. Pristopajte h „Uodniftom družbi" Orožniku Živojinu Joksimoviču v Beogra» du se je dogodilo ono, kar pisatelji že sto» le tj a uporabljajo za svoje romane in dra» me: ljubil je namreč ženo, ki je ljubila dru« gega. Njen ljubimec je bil siromašni sme« derevski delavec Gjuro Pejanovič, rodom iz Gospiča. Stanoval je v hiši orožnika Jok» simoviča, ki je obstojala samo iz ene sobe, v kateri pa je mož le redkokdaj prenočeval. Kot orožnik je bil namreč ponoči vedno na patruljah v smederevski okolici. V so» bi sta ostala tako njegova žena in mladi delavec sama. Orožnik, ki je vršil zelo tež» ko službo in imel vrh tega še polno drugih skrbi, nI imel niti časa, da bi premišljeval o omahljivosti ženskega značaja. Neizmer» no je ljubil svojo ženo in se mu ni niti sa» njalo, da ga vara. Seznanil se je s svojo ženo v Temišvaru leta 1919., ko je bil tamkaj kot kaplar srb» ske okupacijske vojske. Roza Šamber je bi» la takrat siromašna poulična deklica, ki ji je ponudil Joksimovič časten zakon in udob no' življenje. Roza je privolila, odšla z njim v Smederevo, prestopila v pravoslavje in postala Roza Joksimovič. Toda tej Madžar» ki je bila prevara nekaj čisto običajnega. Svojega moža je varala že od prvega dne, ko je prišla v njegovo hišo. To je vedelo celo Smederevo, Ie naivni orožnik ne. Pre» govorila ga je celo, da je sprejel v svoje stanovanje Pejanoviča, da bi imela svojega ljubčka vedno pri sebi. Joksimovič ga je z veseljem sprejel, samo da svoji ženi poveča dohodke in olajša gospodinjsko življenje. Hotel je pokazati, da je pripravljen za njo vse žrtvovati. Kako pa mu je žena vračala njegovo neizmerno ljubezen, o tem se je prepričal neke deževne februarske noči. Takrat je bil običajno na patrulji in bi se moral vrniti šele v jutro. Slučajno pa je bila patrulja prekinjena že pred polnočjo in orožnik je vesel pohitel domov k svoji ljubljeni ženi. Čim je prišel pred hišo, je začudeno opazil, da je bila soba razsvetlje» na. Splezal je na slivo na dvorišču in po» gledal skozi gornji del okna, ki ni bil za« strt z zaveso, v sobo. Pogled ga je strašno porazil. Pridrvel je v hišo in nameril sa« mokres na ljubčka svoje žene. Toda vero» lomna Madžarka je s svojim telesom za» krila preplašenega delavca in mož je uvi» del, da bi v slučaju streljanja postala tudi ona njegova žrtev. Ljubezen orožnika Jok» simoviča je bila tako neizmerna, da je pred pogledom svoje žene klonil brez moči. Njej' na ljubo je poklonil življenje njenemu ljubč ku. Mislil je namreč, da mu bo vsaj ta ogromna žrtev prinesla zakonsko srečo. Pe» janovič je odšel iz hiše, Joksimovič pa se je nato z vso nežnostjo trudil, da bi njegova žena Roza pozabila onega, ki je prinesel razdor v hišo. Toda ni mu bilo dano niti tri dni, da pre« živi v sreči in miru. Četrto noč po prejšnji sceni je našel hišo prazno. Roza je odšla in se ni več vrnila. Orožnik je dobro vedel, kam je šla. Da se reši kraja svojega ljube» ženskega trpljenja, je podal ostavko na orožniško službo in odpotoval v Beograd, kjer je postal sluga v nekem ministrstvu. Vsi so mislili, da ga bo novo življenje v prestolici ozdravilo. Najbrže je mislil tako tudi on sam, ko je pobegnil iz Smedereva. A temu ni bilo tako. Preteklo soboto se je namreč nenadoma zopet pojavil v Smederc» vu, da se pomiri s svojo ženo. Poiskal je. za njo stanovanje v Beogradu in jo hotel od> vesti s seboj. V nedeljo je posetil svojo ženo, ki je stanovala pri Pejanoviču, a so ga vrgli na cesto. Njegova ljubosumnost jc nato prikipela do vrhunca. V sredo zjutraj je prišel v poslopje srezkega načelstva v Smederevu. Šel je v sobo, kjer so spali orožniki, njegovi bivši tovariši. Zbudil je enega in mu hladnokrvno javil, da je svojo nezvesto ženo Rozo zaklal z nožem in jo popolnoma razmesaril. Službujoči orožnik je preplašen skočil s postelje in mu ni hotel verjeti. Tu pa je pokazal Joksimovič svoje okrvavljene roke in rekel: «To je njena kri, popolnoma sem jo razsekal. Čakal sem jo pred hišo celo noč. Kar se je pojavila, ho» tela je cepit drva. Skrivoma sem se ji pri» bližal in ji zasadil nož v vrat. Padla mi je v naročje. Prerezal sem ji nato grlo in ji še desetkrat zasadil nož v prša. Sedaj sem miren!» Malo kasneje je prihitel na orožni, ško postajo tudi Rozin ljubček Pejanovič in natančno tako opisal zločin, kakor Jok« simovič. Pred sodniki «Pobec, ti bom že urico navil,» je dejal prometnemu uradniku mladi Tomaž, ko je isti opozorili nanj sprevodnika, češ, da Tomaž ni kupil karte. Saj je res ni kupil, ker se je vozil že iz Ljubljane, pa je v Kresnicah saimo izstopil med čakanjem vlaka in se peljal naprej brez karte ter po. tem moral dopilačati voznino. Navil je uro, pa ne Tomaž, ampak sodni predsednik To-mažu, plačal bo 300 Dim globe. Še bolj mu pa menda navijajo uro v Srbiji, saj je baš sedaj moral za 1 leto k vojakom. • Blizu Rudnika je vjeJ šimen lepega Jaz. beca. Nasoîil je meso tn kožo napel na desko in jo dal sušiti na podstrešje. Pa je ta smrdljivi Jazbec spuščal tak duh, da je opozoril nase orožnike. Šimen Je spravil jazbeca iz luknje, pa bo moral zdaj sam za 2 dni v luknjo. * Primorka Metka ni naša državljanka in izgnana je. To ji pa neče v glavo in posili hoče biti pri nas. Vrnila se je iz Italije in sodnik ji Je dovoMl lidnevno bivanje v Jugoslaviji, in sicer kar v zaporu, poten? jo pa zopet pošljejo v njeno domovino. • Lojze in njegov bratec Ven celj sta hodila okoli vode. VencelJ je dvanajstleten fantiček, ki rad gleda rïbe, in sicer raje pečene kakor žive. To je trdil tudi ribji lovec Andraž, češ da ni kar tako hodil z Lojzom ob vodi, ker Je tam, kjer sta opa. zovala valove, našel nastavljen trnek. Ker Andraž ni mogel dokazati, da bi bil Lojze sploh kaj nastavljal ali lovili, je bil oproščen, VencelJ je pa še premlad in še n) dozorel za paragraf. * «I, veste, gospodarja sem gledal in obču« doval, tako lepo se redi, da ima kar tri podbradke; a na njegovi mizi dehti dan na dan lepa, prešičja pečenka, katere duh mi je' slajši od vonja vseh rož. Pa sem tudi jaz sklenil, da si privoščim kaj boljšega: saj hlapec Janez ni tako neumen, da bi samo kosti obiral. Pogledal sem malo v gospodar« jevo mesnico in si privoščil samo malo ma« sti, ocvirkov in sala, da si zabelim žgance, ki jih tako rad jem, da bi umrl zanje. Zdaj bom pa 4 tedne brez masti in žgancev in na trdem bom ležal. Smrdi mi to, a kazen sprejmem, saj upam na boljše čase!» Ivan Prosenc, Josip Kokol, Rudolf Krevl in Albin Derča so se zagovarjali, ker so od-naaii svojemu delodajalcu, tvrdki Zanier v št. Pavlu pri Preboldu iz trgovine razne predmete. Po malem so si napravili precejšnjo zalogo. Pa jih je dosegla roka pravice in jih podučila, da se ne sme tako de. lati s tujim blagom. Da bo pa poduk zale-gel, so prisodili celjski sodniki Prosencu 3 mesece, Kokolu 2 meseca ' težke ječe, Krevlu in Derči pa po 1 mesec ječe. Vsem lepo po zaslugi. Fantje, pamet! • Dobro so se zabavali fantje v Podsredi na veselici gasilnega društva.. Bili so mne« nja. da spada k zabavi tudi malo pretepa. Auf biks, prerivanje, pesti in naposled se« veda tudi nož so si sledili kar po vrsti. Ivan Božičnik iz Velikega Kamna pa je bil z no« žem tako neroden, da je poškodoval težko Jožeta Kunsta in lahko Franceta Kunsta. Sedel bo zato 6 mesecev v celjskih zaporih, spal na trdem in. se postil vsakih 14 dni, Pipec bo pa doma ostal. * Delavec Stanko pod Možaklo dama, se je spri "s tovarišem Karlom in že je tičal v Karlovem obrazu nož. Ko Je potegnil Stanko nož iz obraza, je obstala klinja v licu in jo je šele čez 14 dni odstranil zdravnik. V Kranjski gori je bil Stanko obsojen radi lahne telesne poškodbe na 4 dni zapora in je kazen prestal. Nadaljna preiskava pa je dognala, da je bil ubogi Karel težko poškodovan; imej je ranjen podočni dnplfnstoi živec in če bi Sel nož le 1 cm višje v lice, bi takoj nastopila smrt. Deželno sodišče Je mladega, še ne dvajsetletnega Stanka obsodilo na 6 m«, secev težke Ječa Domače vesti Ljudske predstave Domač prijatelj z dežele mi piše: »Dragi M. A. C.! Citam v novinah vse. Tudi gledališke repertoarje. In že dolgo v.dim, da se ob nedeljah popoldne vršilo »ljudske predstave«. Stvar mora biti znamenita, ker se vrši samo ob nedeljah. Zato bi prosil pojasn la od Vas, ki se v takih stvareh bolj razumete. Za koga pa so predstave ob drugih dnevih, ko niso ljudske? O tem srno se mi de>želani že večkrat prepirali, ker Je bilo včasih v novinah na-mignjeno, da so nedeljske ljudske predstave namenjene tudi podeželskemu ljudstvu. Nekateri menijo pri nas, da se meščani lahko svobodno Izključujejo izven ljudstva, drugi pa zopet pravijo, da so ljudske predstave morda res namenjene le za ljudstvo, ne pa za meščane. Svar je torej vsekaikor potrebna pojasnila.« Odstopam to simpatično pismo p. t gledališki upravi. Pozdravi M. A. C. ♦ Odlikovanje. Častni predsednik trgovske fn obrtniške zbornice v Zagrebu g. Šandor Aleksander, znan po svojem humanitarnem delovanju, Je odlikovan z redom Belega orla 5. vrste. ♦ Odlikovani poštni uslužbenci. Kakor ob javljajo »Službene Novine«, so odlikovani naslednji poštni nameščenci: z zlato medaljo za vestno službovanje Jakob Cuš, poštni uradnik v Murski Soboti ln Vinko Zgur, poštni uradnik v Dolnji Lendavi; s srebrno svetinjo za vestno službovanje Hedviga Ko čevar in Justina Pupis, poštni pripravnici v Murski Soboti, Martin Cretnik ln Nikolaj Puhan, pripravnika v Murski Soboti ter An ton Cernezel in Franc Uršič, zvaničnika v Dolnji Lendavi. ♦ Izpremembe v državni službi. Naš ožji rojak dr. Tomo Tolazzi, doslej referent ra-ške oblasti. Je imenovan za pravnega referenta timoške oblasti. Trajno so upokojeni: višji davčni upravitelj Ivo Lavrič pri davčnem okrajnem oblastvu v Ljubljani in višji davčni upravitelj Anton Fabjan pri davčnem uradu v Mariboru. ♦ Novi direktor tnariborskga učiteljišča. Za direktorja mariborskega moškega učiteljišča je imenovan g. Fran Kad une, doslej direktor nižje gimnazije v Derventi. + Krjalica Marija za dečje zaščitne sestre Šola za dečje zaščitne sestre in dojenske negovalke v zavodu za socijalno-higijensko zaščito dece v Ljubljani ie zopet prejela dar kraljice Marije v znesku 10.000 Din za vzdrževanje dveh gojenk v tej šoli. Uprava šole je določila dve marljivi gojenki iz revnih rodbin z mnogobrojno deco kot gojenki Njenega Veličanstva. Ena je hči uradnika iz Škofje Loke, druga pa hči delavca iz Ho-ddnje pri Celju. * * Iz zdravniške službe. Minister za narod no zdravje je imenoval zdravnika dr. Josipa Ivanška, za zdravnika-volonterja v splošni bolnici v Celju. ♦ Dva zdravstvena inšpektorata ukinjena. Kakor poročajo iz Beograda, sta ukinjena inšpektorata ministrstva za narodno zdravje v Nišu in v Uiiicah. Oblasti, ki so pripadale kompetenci teh dveh inšpektoratov, so prideljene inšpektoratoma v Beogradu in Skoplju. ♦ S pomorske vojne akademije v Dubrovniku. Za redne profesorje v 3. skupini I. kategorije na pomorski vojni akademiji v Dubrovniku so imenovani Fran Vajda, Miloš Zečevič in dr. Jovan Krčmar. ♦ Geofizlčni zavod v Zagrebu. Upravitelj geofizičnega zavoda v Zagrebu, dr. Brani-mlr Truhelka, je trajno upokojen. Namesto njega je imenovan za upravnika omenjenega zavoda dr. Stjepan Škrbek. + Spomen'k kralju Petru v Velikem Beč. kereku. V Velikem Bečkereku bodo na Vi-devdan letos odkrili impozanten spomenik kralju Petri Osvoboditelju. Spomenik je delo kiparja Rudolia Valdeca ter bo eden najlepših spomenikov posvečenih kraljti-mu ceniku. V Beograd prispe te dni deputaoija lz Velikega Bečkereka, ki bo k slavnostnemu odkritju spomenika povabila kralja Aleksandra, predsednika vlade ter ostale ministre in narodne poslance. ♦ Ponovni pregled invalidov. Po odredbi ministrstva za socijano politiko so pričele te dni v vsej državi poslovati strokovne ko misije za pregled invalidov, da se doženejo procenti nesposobnosti, kar Je potrebno zaradi prevedbe na nov zakon o razvrščenju na kategorije. + Redukcije pri ljubljanski oblastni upravi. Kakor se nam poroča, so mnogi od objavije nih reducirancev pri ljubljanski oblastni upravi premeščeni k drugim uradom, kjer so prazna mesta. Tako je vladni tajnik g. P. Popovič dodeljen oddelku za notranje zadeve pri velikem županu v LJubljani. Istemu oddelku bo dodeljen tudi g. Silvan Pečenko in še nekateri drugi. ♦ Direktni vagoni Berlin-Sušak. Odsek za turizem pri ministrstvu za trgovino in Industrijo se je obrnil do prometnega ministrstva z zahtevo, da se uvedejo direktni vagoni Berlln-Sušak, ker bi se na ta način udobneje vršil transport turistov in potnikov v predstoječi sezoni. ♦ Poziv Javnosti! V Kninu (Dalmacija) obstoja že dalje časa »Hrvatsko starinarsko društvo«, ki ima namen raziskovati in zbirati izkopmne ter najstarejše umetne in pisane spomenike na našem jugu. Po izjavah domačih ln tudi inozemskih učenjakov so ti spomeniki, ki spadajo časovno po večini v zgodnji srednji vek, deloma pa v dobo pred rimskim gospodstvom neprecenljive vrednosti ne samo za jugoslovensko, temveč za splošno arheološko znanost, kajti v njih je ohranjen spomin na našo narodno preteklost oni pričajo, kedaj in v kakšnih kulturnih raz merah so se pojavili Slovani na Jadranu in v zvezi s tem lahko pomagajo rešiti razna zgodovinska vprašanja. D» nas pognejše ge neracije In tujci ne bi obsodili, da so se tako vaini spomeniki porazgubili po naši krivdi je hrvatsko starinarsko društvo sklenilo, da Jih shrani v posebnem muzeju; istočasno pa izvršuje dolžnost tudi v nacijonalnem smislu, ko s svojim plemenitim delom na obali Jadrana, kjer se križajo jugoslovenski in latinski interesi, stremi za tem, da z zgo dovinskimi spomeniki dokaže jugoslovenski značaj te zemlje ter historično in etnografsko pravo naše države do nje. Omenjeno društvo radi svojega delovanja, ki so ga odobrili jugoslovenski arheologi na sestanku v Beogradu L 1922, zasluži vsestransko podporo. Vsak naj po svoji možnosti priskoči na pomoč ali z dobrovoljnimi prispevki ali pa naj se vpiše med člane, da društvo na ta način pridobi čim več gmotnih sredstev v dosego svojega cilja. Prijave za vstop sprejema: Hrvatsko starinarsko društvo. Knin (Dalmacija). * Primanjkljaj v državnih blagajnah. Glav na kontrola je nedavno naročila 40 računskim revizorjem naj pregledajo knjige in ra čune posameznih oblasti v Sloveniji. Hrvatski, Dalmaciji ter v- Bosni in Hercegovhil. Iz poročila, ki so ga revizorji predložili ministrstvu, je razvidno, da so računi večinoma v redu. V nekaterih krajih pa so se ugotovili veliki blagajniški primanjkljaji. Država je oškodovana za ogromne svote. Na pod lagi poročila revizorjev bo glavna kontrola zoper krivce uvedla potrebne korake. * Razstava vojnih sfik in fotografij. V Beo gradu je bila včeraj otvorjena razstava voj nih slik Miloja Igrutinoviča. Razstava, ki se nahaja v- poletnem paviljonu »Oficirskega doma« obsega vse historično važne momen te kakor: prihod tedanjega prestolonaslednika na fronto, vse posnetke s terena 2. armije, položaja bolnice, grobišča № druge važne momente na fronti ln v ozadju. Vsaka slika nosi naslov v cirilici ln latinici. * Odpuščenim delavcem ln nameščencem v rudarskih revirjih! Vsi odpuščeni delavci ln nameščenci se vabijo, da izpolnijo vprašalne Pole, ki jih ie izdala Delavska zbornica za Slovenijo v nameri, da dobi točen pregled čez socijalen položaj odpuščenega delavstva. Ta pregled Je Delavski zbornici potreben, da more organizirati posredovanje za delo. V ta. namen je izdala zbornica vprašalne pole In jih razpoložila v času od l. do 10. aprila t. 1.: V Trbovljah: v Delavskem domu. V Zagorju: v prostorih Zveze rudarjev Jugoslavije. V Hrastniku: v Delav skem domu. V Rajhenburgu: v Delavskem domu. Razven tega bodo vprašalne pole na razpolago tudi v prostorih vseh pri zbor niči registriranih strokovnih organizacij, ko-jih uprave naj si preskrbe vprašalne pole Pri zgoraj navedenih zglaševalnicah. V osta lih rudarskih revirjih se dobe vprašalne pole pri podružnicah registriranih strokovnih organizacij dotičnega kraja. V lastnem Interesu vsakega reduclranea je, da izpolni čim preje vprašalno polo- Obleke za dečke trpežne in lepo izdelane, Vam danes najugodneje nudi tvrdka Fran Lukič, Pred škofi,o 19 * Za-Dečji dom. Prijatelji znane gostilne »Pri ruskem carju« na Ježici so zbrali v veseli družbi 100 Din ter izročili znesek uredništvu našega lista za Dečji dom kraljice Marije v Ljubljani. Denar je deponiran v naši upravi. * Novice iz Rogaške Slatine. Zdravilišče je pričelo s popravljanjem poslopij, ki so po večini že skrajno potrebna zidarjev. Se daj čistijo najlepšo stavbo »Aleksandrov dom« ki pa je bil že tudi najbolj zanemarjen. Letos ga prevzame nov najemnik S-Hlavač znan iz Mariborske koče in Beograj skega doma, kjer pa so letos opustili pen-zijo. Zdraviliški dom ima še g. Milan Marti novič, Švicarijo g. Fr. Ozom. tudi drugod ostanejo isti najemniki, samo trgovski lokal hočejo oddati nekemu krojaču, ki ie bil še po prevratu odslovljen kot nemčur. Re-aktiviranje takšnih podjetnikov se nam zdi umestno in v korist zdravilišča. Na,emniki se splošno pritožujejo, da ne morejo dobiti vsaj parletnih pogodb, kar neugodno vP-iva na kalkulacijo, ker si nihče he upa ničesar investirati in ta nesigurnost povečava cene. Naravno da skuša vsakdo iz gostov Iz-biti kar največ že v em sezoni, ker ni gotov, da bo drugič zopet dobil lokal. V tem treba vsekakor remedure. Sploh se naj-lokali ne razpisujejo samo v «Uradnem listu» ampak tudi večkrat v dnevnikih, da se mo rejo najširši interesenti informirati. — Dekliški zavod »Elita« je letos slabo prosperi-ral. Prišle so samo tri gojenke. Z zidavo obljubljene hiše ne bo nič Ako dobimo v Rogaško Slatino kaj več gostov na račun nemškega bojkota Italije, bo gotovo primanjkovalo stanovanj če že za občinskega tajnika zdravilišče seda' ni moglo najti prostora. Ker je tudi železnica v Krapino z novim proračunom zagotovljena in denar na razpolago, bi bilo pač v interesu zdravilišča in zmanjšanja brezposelnosti v okra Ju. da z zgradbo že par let obljubljene stavbe čimprej prično. Izdelovatelj zdraviliških prepečencev. tovarnar Bizjak, se je odpeljal na študijsko potovanje v Italijo. — Ravnatelj pa se ie že vrnil s študijskega potovanja po Dalmaciji m zopet prevzel posle. Povrnil se ie tudi iz rontgen-tečaja dT" Žavni kopališčni zdravnik dr. Kolterer. * »Pogled na naše Alpe med vožnjo«. Kon zorcij voznega reda »Ekspres« je izdal »tol mača«, ki potnikom na gorenjski progi tolmači razgled lz železniškega voza na bližnjo okolico in na gore. Tujcem, ki prihajajo na Gorenjsko, bo ta «tolmač», ki sicer ni popoln — označen ni na primer Sv. Jakob, pa tudi ne šmarjetna gOTa. dasi ta hriba vzbujata pozornost vsakega potnika — prav K VSTAJENJU dela, produkcije, živahnih kupčij in prometa pripomore vedno najuspešneje časopisna reklama z oglasi. Ena najuspešnejših reklamnih številk bo naša velikonočna številka «Jutra», ki izide jutri zjutraj v ogromni nakladi in v ogromnem obsegu. Sprejemanje oglasov za to številko zaključi oglasni oddeiek «Jutra» v Prešernovi ulici št. 4 danes ob 5. uri popoldne. dobro služil, to tembolj, ker ima na drugi strani na kratko navedene tudi izlete in ture, ki se lahko napravijo ob progi LJubljana-Planiča. »Tolmač« stane 4 Din. . + Dostojevski]. Idijot, roman v štirih delih je Izšel! Naroča se pri Zvezni knjigami, Ljubljana ♦ Vozila za Veliko noč so vedno ookusna v obliki parfumov. Slovite znamke Forvil, Houbrgant. Coty, Roger & Gallet. Dralle. v prelestnîh steklenicah se dobi le v drogerl-ji Sanitas. Ljubljana, Prešernova ulica 5. 435 * Koliko nesejo državi beograjske zabave. Po uradnih podatkih dajejo beograjeki bio-skopi državi okroglo 1 milijon dinarjev mesečnih dohodkov na pristojbinah. * Konjski tramvaj v Os joku opustil obratovanje. Konjski tramvaj v Osleku, ki je bil občinsko podjetje, je z včerajšnjim dnem po štiridesetletnem obstanku opustil celokupni promet. Do zgradnje novega električnega tramvaja bodo promet po osjeških ull c ah posredovali avtobusi. Vsak avtobus bo ime! 26 sedežev. * Pet smrtnih obsodb v Kragujevcu. V Kragujevcu je bla predvčerajčnflm končana sodna obravnava glede umora v NataUndb in drugih hajduških zločinov zopet Veselina Petroviča in njegove tovariše. Sodišče je petero obtožencev obsodilo na smrt, četvo-rico na 20, a enega obtoženca na 15 let težke ječe. Trije obtoženci so bili oproščeni. * Pri pregledovanju puške ponesrečit V hercegovinskem selu Potoku Je seljak Lazar Teleba pregledoval svojo pifško. Pri tem Pa je manipuliral ž n.io tako nespretno, da se Je puška sprožila. Krogla ga je zadela v prea Ranjenca so prepeljali v bolnico, кјет pa le naslednjega dne umrl. * Obračunavanje na promenadi. Radikal-ski Ust »Subotlčki glasnik« Je že dalj časa napadal ravnatelja državnih železnic v Subotici g. Mattča. Ko se je predvčerajšnjim opoldne ravnatelj sprehajal s svojo soprogo po korzu, se je nenadoma soproga oddaljila od njega ter šla k soprogi glavnega urednika g. Pamčiča. Začel se je med gospema prepir, ki je kmalu prešel v — pretep. Ravnatelj Matlč je pohitel na «bojišče» ter odve-del svojo soproga * Nekaj za naše gospodinje. Ako hočete da postane limona zelo sočna, jo denite za 1—2 minuti v pečico pri štedilniku. Ta poizkus se imenitno obnese in limona zaleže potem dvakrat toliko. * Maščevanje zapeljanega dekleta. Kakor javljajo iz Mostara, je v vasi Borovu v Her cegovini imel posestnikov sin Ljubo Karo-vič intimno razmerje z deklico Saveto Lu-kičevo. Razmerje ni ostalo brez posledic, vendar je Karovlč zapustil svojo ljubimko, četudi ji je prej obetal zakon. Ker Karovlč vkljub opominu ni izpolni! svoje obljube, ga je devojka te dni ustrelila. Po zločinu se ie podala k znani globoki jami Trnje in se vrgla v prepad. Našli so jo z zlomljenimi udi mrtvo v prepadu ie jutri « soboio - od 10 do pol 1 se dobijo vstop niče za sijajni Charlie Cha- plin velefilm ! Lov zq zlatom Povpraševanje ogromno! Hitit» da ne zamudite 1 El ini Kino Natca iz Ljubljane voz cestne železnice, od šentpeterskega mostu pa je pridrvel avto in . po Sv. Petra cesti zopet drugi avto. tako da se pasanti, katerih ie bilo posebno zvečer polno, niso mo gli nikamor umakniti In bi se bila kmalu pripetila velika nesreča, ki bi zahtevala več človeških življenj. Najenergičneje zahtevamo na podlagi cestno-pollcijskega reda. da se ta ulica takoj brez vsakega odlašanja razširi. — Očividec. u— Mestni odbor Udruženja gledaiiškh Igralcev v LJubljani pripravlja za soboto dne 10. aprila kot svojo letno predstavo, Nioodemijevo efektno komedijo »Scampolo« Predprodaja vstopnic od torka, 6. aprila dalje pri dnevni blagajni Nar. gledališča. u —Krščansko usmiljenje pri stanovanj h. V stanovanjskem vprašanju hočejo naši kle rïkalci vedno pradnjačiti. Kako pa izgledajo v praksi, kaže sledeči slučaj; Za neko skroin no stanovanje, obstoječe iz 1 sobice in ma lega prostorčka, ki se bo vporabil najbrž za kuhinjo, se poteguje veliko število stfank, med njimi tud'i družina z 8 otroci. Upravitelj hiše. odličen cerkveni dostojanstvenik pa lz bira med strankami, ki so brez otrok. Tako torej izgleda krščansko usmiljenje v praksi. O tem slučaju bomo še poročali, da ne bo umivanja rok. u— Razširite Skofjo ulico! Pišejo nam: Skofja ulica je na kraju, kjer zavije cestna električna železnica proti šentpeterskem mostu, polovico preozka. Promet na tem de iu Škofje ulice je ves dan tako ogromen, da se je bati velike nesreče za življenje pa-santov. Ta ulica nima ob Polakovem zidu nobenega pravega hodnika, na drugi strani ob zidu Šisen 12—18. čebula 2.50 do 3.50. kislo zelje 2.50—3. kisla repa 2, glav. nata solata 12 Din kg, ohrovt 1—5, svež« zelje 0.75—2 Din glava. Sadje: Jabolka 6 do 10, suhe češplje 10—12 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 4.50—5, smetana 15—16 Din liter, sirovo maslo 50, čajno 50—70 kuhano 40—50 Din kg. Jajca: 0.85—1.25 Din komad.- S t r d (med) : 88 do 100 Din kg. Dalje so pripeljali kmetje 4 vozove sena, 2 otave. 2 slame in t voz Skopov. Cenp: seno 60—85. otava SO—.10. slama 45—50 Din za 100 kg, Skopi 2 Din komad. Tržna coročila Novosadska blagovna borza (1. aprila). PSenica: baSka, 1 vagon 285.50. O ve?: baški. 1 vagon 165 TurSčlca: baška, ladja Tisa, 10 vagonov 120. Moka: baSka, «Os». Izvoz mlinov, 1 vagon 460. Otro bi: bpški, v jutaetih vrečah. 2 vagona 102.50. Tendenca nespremenjena Dunajska borza za kmetijske produkte (31. marca-) VčvrSčenje na ameriških bof-zah 1e že zaradi tega vplivalo na dunaiskem tržišču, ker je tu povpraševanje nekoliko večje, dočim ostaja ponudba stalno manjša Cene nekaterim predmetom viSJe. Uradno nortlrajo v šilingih vključno bla. sovnoprometni davek brez carine na debele w 100 кк: si eni ca: «inmaft* 40.Б0 do 41, madžarska potiska. 79—80 kg 44 do 46.50; ječmen: domači 30—33; tur. ščica: 19.75—28.75; moka: «0» domača 75—78, madžarska zacarlmjena 73.50—77. jugoslovenska 70—74.50. = Vračanje tovornlnskih pristojbin, železniške postaje so dobile navodila, da pri vračanju preveč vplačanih tovorninskih pristojbin in taks znova likalkulirajo to. vorne liste in vrnejo samo oni znesek, ki je bil res preveč vplačan. Ako se Izkaže, da je bil tovorni list popravljen aM radl-ran, ali če je postajno vodstvo naziranja, da prevlšek ni' pravilno izračunan, se ne sme nič izplačati ln ee morajo dobiti na. vodila pri direkciji za nadaljnje postopanje. = Pomen velesejmov. Zakaj je udeležba na velesejmu potrebna? Sejmstvo napravi kupčijo bolj priprosto, tako kakor borza, in združuje v sebi nazornost razstave, izložbeno okno in pisarno. Sejmstvo je neobhodno potrebno in zato je postalo trajen člen naprav modernega svetovnega gospodarstva. To priča že dejstvo, da hoče skoro vsaka dežela Imeti svoj velesejem, in to kljub vsej depresiji in pomanjkanju denar, ja. Torej se sejmstvo narodno - gospodarsko tn zasebno - gospodarsko vendarle izplača im stroške kmalu zopet pokrije. Sejm stvo je gotovo potrebno. Ali pa je potrebno, da je toliko velesejmov, kakor jih imamo sedaj? To odloči vsaka dežela zase. Ona najbolje vé, ali ji prinaša veleee-jem uspeh ali ne. Strokovnjaki, ki o tem odločajo, so seveda v prvi vrsti trgovski in industrijski sejmski interesenti. Na te se je ' uprava Ljubljanskih velesejmov obr-niila s tozadevnim vprašanjem in 85 odstotkov jih je odgovorilo pozitivno. Tudi je večina njih že v poslala svoje prijavnice za VI. Ljubljanski velesejem od '28. junija do 5. julija 1926. To naj bo v vzpodbudo vsem, ki se Se niso odločili za sodelovanje, da se požurljo s svojimi prijavami. = «Vinogradarstvo». Pod tem naslovom je Izšla izpod peresa Ivana Ritiga v nakladi Bibliografskega zavoda v Zagrebu knjiga, ki se bari z vinogradništvom. Njen avtor je znan kot strokovnjak na tem polju. Stane knjiga, ki ima 91 slik, 80 Din. = Dobave Direkcija državnih železnic v Ljubljani obvešča Zbornico za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani, da se termin 2. aprila 192S, ki je bil določen za predlo, žitev ponudb za dobavo 11.500 kg železne pločevine za tenderje ln za dobavo klln-gerit - plošč, ter termin 6. aprila t. 1. za dobavo 14 komadov «Minimax» . aparatov podaljša do 10. aprila. Ista direkcija sprejema do 10. aprila ponudbe za dobavo 2000 kilogramov obličnega železa. Predmetni pogoji 6o na vpogled Pri ekonomskem odelenju te direkcije. Dne 26. aprila se bo vr. šila pri Direkciji državnih železnic v Sa. rajevu ofertalna licitacija glede dobave ore hovih desk ter orehovega in bukovega furnirja. Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bo vršila 1. maja ofertalna licitacija glede dobave 50 komadov kirur-gičnlh omar za Instrumente. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogleid. 1, aprila. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe im v oklepajih kupčijeki zaključki.) Vrednote: investicijsko 73 do 75, Vojna Skoda 290—294, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—202 (202), Ljubljanska kreditna 190—0, Merkantilna 102—105, Praštediona 865—872, Siavenska 50—0, Kreditni 165 do 175, Strojne 98—105, Trbovlje 368—374, Vevče 105—0. Nihag 0—33, Stavbna 60—70, šešir 110—o'— Blago: Samo en zaklju. ček, in siecr: hlodi, smrekovi - jelovl, suhi, zdravi, 4 m dolgi, fco Domžale, 30 vagonov po 240. V premogu, poljskih pridelkih in gradbenem materijalu same ponudbe. Po premogu doslej sploh še nI bilo povpraševanja. ZAGREB. Bančni papirji brez spremembe. Srpska se od danes trguje brez kupona, ki znaša 14 Din. Vojna škoda čvrsta. Promptna se je začela trgovati po 292 in je tekom sestanka poskočila na 294. — Na deviznem tržišču tendenca čvrsta, kar se je odrazilo v zaključenih tečajih posameznih deviz. Izvoznega blaga zelo malo. razen v devizah na Italijo. Devlza na Pariz se je mednarodno popravila. Celokupni devizni promet v Zagrebu 6 milijonov Din. Notlrale so devize: Dunaj 801—805. ček 800.9—804.9, Berlin 1352.4—1356.4, Bruselj (zaključek 218), Italija izplačilo 228.12 do 229.32. London izplačilo 276.15—277.35, ček 276.138—277.338, New York ček 56.71 In pol do 56.01 in pol Pariz 200.14—202.14, Praga 168.184—169Ï84, Švica ček 1093.547 do 1097.547; valute: dolar 56.1—56.4; efekti: bančni: Eskomptaa 118—119, Poljo 17.5—18, Hipo 59.5—61, Jugo 98—98.5, Llubljanska kreditna 190—0, Praštediona 870—872.5, Srpska 131—133; Industrijski: Eksploataclja 24—25, Drava 180—195, Du. brovačka zaključ. 297, Šečerana 357.5—365. Isis '60.5—62 Slaveks 150—155, Slavonija 42 do 42.5, Trbovlje 370—380. Vevče 100.0: državni: investicijsko 75—76. agrarne 44 do 44.5, Vojna Skoda, promptna 293—294, za april 294.5—297. za maj 297—299. BEOGRAD. Devize: Atene 74—76, Dunaj 802—802.5, Berlin 1354—1354.25, Bruselj 213—215. Budimpešta 0.0798—0.0799, Bukarešta 23.4—23.75, Italija 228.65 do 228.75, London 276.5—276.6 New York 56.82-do 56.82 in pol. Pariz 199—201. Praga 168.55 do 168.6. Švica' 1094.75—1095. CURIH. Beograd 9.14. Berlin 123.55, New York 519 London 25.24, Pariz 18.10, Milai 20.88, Praga 15.39, Budimpešta 0.007275, Bukarešta 2.14, Sofija 3.75, Dunaj 73.275. TRST. Beograd 43.70—43.90, Dunaj 350 do 353, Praga 73.60—'73.90, Pariz 86.25 do 87.25, London 120.85—120.95, New York 24,75—24.85 Curih 478—480, Budimpešta 0.0347—0.0351, BukareiSta 10—10.50. Valu. te: dinarji 43 25—43.75, dolarji 24.70 do 24.85. 20 zlatih frankov 93—96, zlata lira 479.68. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4375 do 12.4775, Berlin 168.27—168.77, Budimpešta 98.95—99.25, Bukarešta 2.9175—2.9375, London 32.37—34.47, Milan 28.42—28.52, New York 706.55—709.05, Pariz 24.64—24.74, Pra ga 20.93—21.01, Sofija 5.10—5.14, Varšava 87—«7.50. Curih 136.12—138 62. Valute: dinarl 12.39—12.45, dolarji 706.10—710.10. Devlza Beograd na ostalih borzah: v Pra. gi 59.50, v Berlinu 7.387, v Londonu (popoldne) 276, v New Torku (po borzi 31. mar. M) 1.79. Flettnerjev rotor pred vožnjo v Ameriko Flettnerjeva ladja «Buckau». ki je prošlo leto srečno prestala svoje prve vožnje v Severnem morju, namerava podvzeti v bližnjih dneh pod imenom «Baden-Baden» vožnjo v Newyork. Tehnična oprema ladje se od prvotnega tipa ni dosti izpremenila, Le prejšnje, manjše tanke za olje so nadomestili z večjimi. Ladja bo imela posadke 15 mož. poveljeval pa ji bo. kakor lansko leto. kapetan Callsen. Vožnja Flettnerjeve ladje v Newyork bo po sedanjih dispozicijah trajala kakih 6 tednov, pri čemer bo velik del časa porabljen za studii atmosferskih razmer v srednjem Atlantiku Razen tega se bo ladja zamudila več dni na Azorih, kjer bo vkrcala olje. Tako ie pričakovati, da bo «Baden-Baden» dospela v Newyork sredi maja. Flettnerjeva rotorna ladja je morda s stališča moderne brodogradnje nenavadno vozilo. Vendar pa vse kaže. da se -bo to vozilo obneslo. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da grade zdaj v Bremnu za družbo «Sloman» rotorno ladjo s 3000 tonami. Ladja bo imela tri rotorje iz neke nove aluminijeve spojine, ki bodo merili v višino nad 80 čevljev, v premeru pa po 12 čevljev.' Pomožni Dieselovi motorji bodo proizvajali 1000 konjskih sil., rotorji sami pa okrog 2000. Ladja bo dograjena koncem pomladi 1927. Flettner, ki se bo sam udeležil vožnje v Newyork na «Baden-Badnu» po-četkom tega meseca, je izjavil zaston-niku «North American Newspaper Alliance», da bo skušal stopiti z ameriškimi ladjedelnicami v pogajanja za odkup «Baden-Badna». V Ameriki namerava tudi prirediti več predavanj, na katerih bo podrobno razložil princip svoje iznajdbe. Dunajsko pismo Koncem marca. Po velesejmu. — Kriza dunajskea luk-susa. — Propad elegance. Letošnji dunajski velesejem ni zapustil baš ugodnega vtisa o boljših, per-, spektivah avstrijske gospodarske bodočnosti. Hoteli so bili menda precej polni, sicer pa se je čulo mrmranje, da delata lipski in praški sejem preveč konkurence. Tudi tisti dunajski praznik v nedeljo po zaključitvi velesejma se ni posebno obnesel. Reklamne table po raznih zabaviščih: «Kljub velesejmu cene nezvišane» so povzročale veselo ironijo samih Dunajčanov. Iz naših krajev je bilo še vedno mnogo posetnikov, posebno je bilo opaziti nabito polne zagrebške brzovlake. Slovencev je bilo malo manj kakor prejšnja leta, vendar še vedno preveč takih, ki si gredo ogledati Dunaj radi zabave in morda dijaških spominov. Zvečer na promenadi na Kârntnerici nisi mogel preslišati mnogo slovenskih «hudičev» in kar čudno se ti je zdelo, če si sedel zvečer v «Capui» in prisluhnil na desno in levo slovenski govorici: tisti tamle da je mladi slovenski klavirski virtuoz, oni tam tajnik mogočne zveze in oni žur-nalist iz Ljubljane. Sicer pa niso naši obiskovalci velesejma prišli baš preveč v stike z našo kolonijo na Dunaju, ve-lesejmski teden .iim je bil dvakrat prekratek. Nekdanja carska prestolica jim tudi ni mogla mnogo nuditi. Oni, ki poznajo Dunaj iz let pred vojno in iz inflacijskih let, se ne morejo dovolj čuditi, kam je vse prešlo. Sejem sam je šel mimo Dunajčanov. sedaj zanima kibice po ka-' varnah semerinški turnir (kar fletno ie gledati po listih slike dr. Vidmarja, to je živahna nezavedna propaganda za nas), sicer pa revščina in zopet revščina. Zanimiva je statistika dveh zadnjih težkih let krize, ki so jo objavili nekateri tukajšnji družabni listi: več kakor 1600 oseb je moralo opustiti svoj avto, nad S00 družin je odpustilo kuharice, služabnike in sobarice, okrog 300 oseb je opustilo vozove in konje, celo število luksuznih psov se je zmanjšalo. Težka gospodarska kriza in predvsem še strašna špekulacija s frankom iz le- ta 1924., ki je Dunaj še ni prebolel, se je strahovito zajedla tudi v privatno življenje: kakor je bilo v inflacijskih letih izredno mnogo sklenjenih zakonov, ravno tako so bile v letih 1924. in 1925. na dnevnem redu ločitve zakonov. Zanimivo je, koliko lepih žensk je v zadnjih letih zapustilo Dunaj, na katere ie bil jako ponosen. Samo okvir ve-lemesta-daje prostora frkim luksuznim stvarcam. Sedanji gospodarji Dunaja niso baš preveč naklonieni lepoti in graciji. Zdi se, da bo njihov maskirani puritanizem pregnal z Dunaja lepe ženske. Beže v Pariz. Monte Carlo. Nizzo. Rim in Berlin. Interesantna je izjava ene izmed mondenk. madame Benesch, ki je tožila o propadu nekdanjega Dunaja: «Velemesto mora imeti lepe. mondene dame. One krasijo opero in gledališča, velike restavrane in zabavišča. Pravo buržoazno gledališče in zabavišče ima šele tedaj pravo vsebino. če so v njem lepe dame. Vedno je slabo znamenje, če začno moški piti: V puritanskih deželah je alkohol nadomestilo za lepo žensko. Na Dunaju se sedaj komaj še izplača biti modern in monden. Gledališča so prazna, nikdo se več ne potrudi, da bi bil lepo oblečen. Lepe toalete se opuščajo, družabna etiketa propada. Dunaj bo kmalu obžaloval, da so mu vzeli to, radi česar so ga ljubili in po vsem svetu zavidali...» Taka ie sodba lepe ženske, ki pozna predvojni in sedanji Dunaj. Da, da: cesarski Dunaj, nekdaj in nikdar več! ___J. T. Poslanci v Evropi Znameniti almanah Gofcha, ki je do zadnjih let prinašal obširne imenike kraljev in kraljic, cesarjev in knezov, grofov, baronov in plemenitašev, se je odkar je odklenkalo nekaterim krona-nim glavam, nekaiko pomeščanil. Letos vidimo na njegovi naslovni strani sliko maršala in predsednika nemške republike Hindemburga v civilu! Bog ve, kako se stari maršal, vajen uniforme, počuti v prezirani meščanski obleki? Gotha na to vprašanje ne da nobenega odgovora. Zanimivejša od slik pa je almamaho-va statistika. Ta pravi, da ima Evropa (brez Rusije in Turčije) 12.600 poslancev. Ед poslanec pride povprečno na 30 tisoč ljudi. Vse države seveda nimajo enakega števila parlamentarcev. Nemčija, ki sestoji iz 18ih dežel, ima poleg državnega zbora tudi druge ustanove, v katerih se čuje ljudski glas. Reichstag ima 493 poslancev, Reichsrat pa 66 članov. Poleg tega ima vsaka nemška dežela svoj zbor. nekatere pa se ponašajo celo s senatom. Razmerje •med zastopniki in prebivalstvom je na ta način- ponekod prav čudno, za naše razmere naravnost smešno. Hamburg ima n. pr. 160 domačih poslancev in 15 senatorjev. Na 7000 glav pride torej po en zastopnik, če seštejemo vse zastopnike, dobimo končni rezultat. da pride na vsakih dobrih 27 tisoč Nemcev po en poslanec. Hipertrofija poslancev je posebno velika v Avstriji. Dasi zelo majhna država. je Avstrija razdeljena na devet dežel, ki imajo svoja zastopstva s skupno 665 funkcionarji. V Avstriji pride torej en poslanec na 10 tisoč prebivalcev. Med ostalimi državami stoji glede števila poslancev na prvem mestu Italija. Ta dežela ima posebno mnogo senatorjev. Imenuje jih vedno kralj. Anglija v zajednici s Škotsko ima 1344 poslancev. Med njimi je 625 članov dolnjega doma. 719 pa članov senata. V Italiji in na Angleškem pride en poslanec na 30 tisoč ljudi. Približno enako razmerje vlada glede poslancev na ČeškoslovaškasL v Rumuniji in na Madžarskem. V Belgiji, na Švedskem, Norveškem, na Portugalskem in v Bul-gariji pride en poslanec na 20 tisoč prebivalcev. Pri nas v Jugoslaviji in v Litvi pride en poslanec na 25 tisoč duš, v Švici, na Finskem, na Danskem in Grškem pa pride en poslanec že na 15 tisoč prebivalcev. Na Francoskem je distança znatno večja, ker pride šele na vsakih 45 tisoč ljudi en poslanec. Še slabše pa je na Poljskem, kjer pri- de en poslanec šele na 50 tisoč ljudi. Končno imamo še nekad državnih telesc, kjer je razmerje med številom prebivalstva in številom poslancev še bolj čudno. V mali republiki San Marino, ki ima 60 poslancev, pride en poslanec že na dvesto ljudi. V Lichten-steinu pride poslanec na 800 prebivalcev, v Albaniji na 1500 ljudi, v Luksen-burgu pa na 5000 glav. Seveda, če bi hoteli med poslanec računati tudi občinske zastopnike in slične javne funkcionarje, bi se razmerje še bolj izpre-menilo. Zadostuje pa naj ugotovitev, da vrši vsak trideseti Evropejec kako javno službo. Velik koko-proces v Berlinu Berlinska kriminalna policija beleži nov uspeh: posrečilo se ji je odkriti enega največjih kokainskih brlogov, kar jih je dozdaj bilo v Berlinu. Policija je že dolgo časa imela na sumu gotove ljudi, da se vdajajo tajnemu uživanju kokaina. Njeno pozornost je vzbudil nočni lokal «Eldorado» na Lu-throvi cesti, v katerem so se shajali sumljivi tipi. V noči od 30. na 31. marca je močna policijska straža vdrla v zabavišče vzlic varnostnim ukrepom, ki jih je podvzel lastnik lokala. Le-ta ie dal namreč napeljati iz portirske lože v spodnje prostore električni zvonec, ki je ob slehernem najmanjšem sumljivem šumu posetnike opozoril na paž-njo. Policija pa je to pot nastopila tako nepričakovano, da portir niti ni imel časa, goste alarmirati. Aretiranih je bilo nič manj kakor sto oseb, mož, žen, mla-deničev in deklet vseh slojev. Okoli 80 oseb se ni moglo izkazati z legitimacijami, vsled česar jih je policija odpeljala v tovornih avtomobilih na policijsko ravnateljstvo, kjer jih je vzela na zapisnik. Pri večini izmed njih so bile najdene precejšnje količine kokaina. Kakor poročajo berlinski listi, se nahajajo med aretiranci ugledne javne osebe, med njimi tudi neki ugledni berlinski odvetnik. Zbiraj — šfedi, priložnost je tu, Ako si kupite perilo in krasno pomladansko oblfko pri tvrdki Drago Schwab - Ljubljana si prištedite takoj lep znesek. Prizna se Vam 20° o popust.. Dober nasvet Med ruskimi begunci vlada veliko medsebojno ogorčenje. V Parizu hočejo sklicati kongres, da določijo splošne politične smernice oziroma si izvolijo stalen odbor, ki bi naj predložil Zvezi narodov najbolj pereča begunska vprašanja (o zaslužku, kolonizaciji, potnih listih, šolstvu itd.). Pri volitvah je prišlo v posameznih krajih do političnih sporov. Del naprednih beguncev se ni udeležil volitev. Zveza ruskih industrijalcev v Parizu je odklonila denarno podporo kongresu. Večina beguncev je namreč jako monarhistična in je odločila kar naprej, da je predpogoj za ruski preporod — vodstvo velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Ni' čudo, da so se pričeli množiti dvomi o izvršljivosti in umestnosti kongresa. Organ »zmagovalcev«, »Vozroždenije« v Parizu piše sedaj, da se bo kongres vseeno vršil. Udeleženci pa se morajo izogniti: 1. govoričenja. 2. teoretičnih vprašanj, .3. .javnosti. 4. glasovanja. Ni dvoma, da bo dosegel kongres pod temi pogoji popolno složnost. Vprašanje je le, čemu bo sklican in kaj bo pomenil! Kaj vse vdihavamo Povsod na zemlji se nahaja v zraku mnogo prahu, ki prihaja z vdihava* njem v naša pljuča. Zrak ni nikjer na zemlji popolnoma čist, le na morski obali in na planinah je čistejši. . Naj« slabši zrak je navadno v mestih, kjer je močno razvita industrija in kjer vlada mogočen promet. даахоопшшпаоопаашаапаоаопаахЈапапаапоаоапаапопа: 1 Kdor prej pride, prej melje □ Stara prislovica velja tudi za veliko mladinsko reklamno in propagandno pred« □ stavo Charlie Chaplinovega velefilma «Lov za zlatom», ki se predvaja v nedeljo H 4. aprila ob pol 11. predpoldne po enotni ceni 5 Din brez ozira na vrsto sedežev. n Predprodaja vstopnic se vrši že v soboto 3. aprila od 10. do pol 1. in .v nedeljo □ od pol 10 naprej. Dworan» se odpre ločno ob 10. uri. O Redne predstave se vrše po nezvišanih cenah o ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. -----—--------------------—--------- □ Vsled ogromnega interesa in povpraševanja po vstopnicah si nabavite iste v pred» S prodaji. Krasna godba našega kompletnega prvovrstnega umetniškega orkestra g s vir a pri vseh predstavah. B Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124. O nasičenosti zraka s prahom se lah* ho vsakdo prepriča, če opazuje prah skozi solnčne žarke, ki lijejo v sobo skozi okno. Človek se kar prime za gla* vo, ko vidi, kaj vse prihaja v njegova pljuča. Prah sam na sebi ne bi bil škod* ljiv človeškemu organizmu, če bi ne bi* lo v njem polno nevidnih bakterij, ki povzročajo v človeškem telesu razne bolezni. Dokazano je, da se bakterije nahajajo povsod, tudi na najvišjih pla* ninah, kjer je zrak izredno čist. Ne manjkajo pa niti v ozračju sredi ocea* na. Razni poskusi so dokazali, da je ce» lo na Montblancu, v višini 4850 metrov, v enem kubičnem metru zraka 4 do 11 bakterij. V prostorih observatorija, ki leži par metrov nižje, pa so našteli v isti količini zraka 240 do 250 bakterij. Čim nižje živi človeški rod, tem več bakterij vdihava. V industrijskih sredi« ščih se število bakterij v enem kubič» nem metru pomnoži na milijone. Če vse to natanko premislimo, se moramo sploh čuditi, da človek, tako dolgo vztraja v borbi proti vsakovrstnim bo« leznim, ko ga je narava sama obda« la s tolikimi opasnostmi. Pristop® k „Vodnikovi ii"! Stedenie — podlaga blagostanju Vojna in povojna doba je prevrgla marsikatero gospodarsko načelo. V prejšnjih urejenih razmerah je za umnega, previdnega in solidnega človeka velialo pravilo, da je treba vsak vinar, preden se izda, trikrat obrniti. Res je tedaj tudi vinar že predstavljal nekakšno vrednost, kajti bilo je mnogo stvari, ki si iih lahko nabavil za vinar ali za par vinarjev. Vendar je razumeti gornje reklo v prenesenem smislu. Skrupuloznost povprečnega človeka, starega in mladega, posebno pa mladine in dece, je bila v tem oziru dosti večja od danes. Štedenje je bilo po večini v večji ali manjši meri vpeljano kot samoobsebi umevno. Ako je kdo potožil, da se mu slaba godi, navadno ni rekel, »nimam dovolj za življenje,« nego je potožil: »Nič mi ne ostane, prî najboljši volji ne morem ničesar prihraniti!« Vojna in povojna inflacijska doba je to razmerje temeljito preokrenila, da, skoro odpravila. Od ene strani je velika draginja vseh življenskih potrebščin zahtevala, da je človek izdal svoja zadnja denarna sredstva, da si je nabavil najpotrebnejše, in v času, ko je vsega zmanjkovalo', da si je pripravil malo zalogo. Z druge strani je po vojni na-stepivša velika brezposelnost zahtevala, da so se prizadeti znebili vseh svojih denarnih in drugih pripomočkov, da so si ohranili golo življenje. S tretje strani pa sta inflacija denarja in kopičenje gorostasnih svot denarja v posameznih rokah, ki prei niso bile vajene te obilnosti, direktno demoralizirala ljudstvo in izpremenila temeljito njegovo naziranje o vrednosti in pomenu denarja kot sredstva za preživljanje. Drobiž je vobče zgubil vso vrednost. Po vinarjih ali pa-Tah se sploh r.i več računalo; najmanjša edinica je bila krona, pol dinarja, dinar. Z največjo lahkoto je človek izdajal denar, kakor da bi sploh ne imel vrednosti; saj dejanski tudi ni imel posebne vrednosti Velikanske svote denarja, ki si jih je marsikdo z lahkoto, brez posebnega truda pridobil, so ravno tako z lahkoto zopet zdrsnile med prste v svet. Pojem štedenja je v takih razmerah sploh zgubil vsak pomen. No, ti burni, neredni časi so sedaj že precej za nami. Verižništvu je izpodneslo tla. Pridobivanje denarja — bodisi zaslužek delavca ali javnega in zasebnega nameščenca, bodisi iz trgovine, industrije in obrti — je postalo narobe še težje nego je bilo pred vejno. Kolebanje vrednosti denarja pa se ie vendar nehalo; vrednost denarja se ie kolikor toliko, če tudi še ne popolnoma, ustalila. Danes smo vendar tako daleč, da za primerno svoto denarja dobimo blaga v primerni vrednosti. Kalkulacija je že kolikor toliko mogoča, in konzument, ki je navezan na gotovo svoto prejemkov, si že lahko približno uredi izdatke v gotovem razmerju. Eden bolj tesno, drugi bolj obilno, si vendar lahko že določi stalne izdatke za odgovarjajoče življenske potrebščine: toliko za stanovanje, toliko za hrano, toliko za obleko itd. Naravno, ker niso še povprečni prejemki al pari zlate vrednosti, dočim je vrednost blaga večinoma že dosegla vrednost al pari, ni še pravo razmerje med prejemki in izdatki, kakor je bilo pred vojno. V zadnjem desetletju pa se ie konzument že navadil stisniti svoje potrebščine, žaHbog marsikdaj na najskromnejši minimum. A nekaka kalkulacija proračuna v zasebnem gospodarstvu je danes že mogoča, da se — hočeš, nočeš — spravi ravnotežje med prejemki in izdatki. Na tej točki Pa je moralna {n gospodarska dolžnost vsakogar,' ki si mora gledati skoz prste, da misli — četudi v še tako neznatni meri — na štedenje. Vsakdo, kdor hoče imeti svoje zasebno gospodarstvo v redu, mora absolutno urediti svoje razmerje med prejemki in izdatki tako, da izbtie tedensko ali mesečno, kakršni so njegovi prejemki, nekake prihranke za eventuelne slabe čase. Vobče je štedenje. seveda pametno ln raci-joneino štedenje podlaga za blagostanje posameznika, družine, naroda, Naglašali smo: pametno in racijonelno štedenje! Kdor brani večje svote denarja v svoH pušici ali v skrinji ali, kakor se med narodom govori, v nogavici, ta sicer zalaga prihranke, vendar on ne Stedi pametno in racijonelno. Denar mora, ako hoče bit) produktiven, krožiti pod eno ali drugo obliko, ki naj ima korist za posameznika in za splošnost. Prihranki, čim so dosegli količkaj imena vredno svoto, spadajo v hranilnico, večje svote pa je treba primerno naložiti v vrednostnih papirjih ia slično. Ker pa imamo pred očmi v prvi vrsti malega šteditelja, ki si takorekoč odtrga prihranek iz ost, veljaj zanj pravilo: s prihranki v hranilnico In sicer v dobro iundirano, dobro nadzorovano in kontrolirano hranilnico, zadrugo ail denarni zavod! Šteditelj mora Imeti občutek primerne gotovosti, da je njegov denaT varno naložen. Na ta način bo naloženi denar produktiven, ker se bo naložena svota z obrestmi in obrestmi od obresti sama po sebi večala. Obenem pa bo potom hranilnic in denarnih zavodov prišel isti denar v obliki kreditov v promet in s tem koristil sploš-nosti. Tako ima vsak posamezen pameten šteditelj zagotovljene svoje zasebne prihranke za slučaj potrebe, vsi ti prihranki skupaj pa tvorijio potom hranilnic in denarnih zavodov narodni kapital, ki oživlja narodni promet Cim večji so hranilni vložki pri hranilnican in denarnih zavodih — v tem pogledu lahko ugotovimo, da se v naši državi v zadnjem času hranilni vložki zelo razveseljivo množijo — tèm večji kapital dobiva narodni promet za svoj razvitek. In edino splošno pametno in racijonelno štedenje članov naroda ie v stanu osvoboditi naš promet od odvisnosti tujega kapitala in podpreti napredek ▼ korist naše mednarodne plačilne bilance. Juk. Marija egiptovska Rojena je bila okoli 1. 344. Ime njenega rojstnega kraja in stan' njenih staršev pa nam nista znana. Narava ji je podelila posebne darove duha in brhkosti telesa ter ji spletla venec ženske lepote in miline. Ali zala postava je nevarno darilo; lepota in nedolžnost sta večkrat podobni skledkama na tehtnici: kolikor više se ena dvigne, toliko niže druga pade. Tako je bilo pri mladi Mariji. Že kot deklica je izgubila deviški čut sramežljivosti in šele dvajset let stara je utekla staršem ter odšla v Aleksandrijo, na to pozorišče velikih čednosti pa tudi nesramne samopašnosti. da bi tam neovirano pasla svojo divjo meseno poželsi-vost. Kmalu je postala žalostno slovita med moškim spolom. S svojo strastnostjo omreži in zadrgne vse. kar se ji približa- , ,. Kakor je bila lepa. buhti iz njenega obličja le žerjavica pekla; ona ni pripravna obujati ljubezen, nego le domišljijo mož in čutila mladeničev dražiti ter počutke zavrevati. Le čudno se je zdelo vsem, da večidel plačila za greh ni majala, ampak da je predla in si je kruh služila. Tako je živela skoraj sedemnajst let.. Cvetice mladosti pa so ji začele veneti in bledeti... Jeseni'1. 374 so privrele, kakor vsako leto, romarske trume iz Egipta in Sibirije v Aleksandrijo, da bi odšle odondot v Jeruzalem k prazniku »povišanja sv. Križa«. Tudi Marijo je obšla misel, da bi sla tja, a ne zato, da bi se pokorila in prosila milosti Odrešenika, ampak da bi med množicami popotnikov zanke svoje zapeljivosti tem pogosteje nastavljala. Ali kje je vožnina? Ponudi se, plačati jo s telesom, in brodniki io sprejmejo. Iz luke aleksandrijske je plavala ladija, vedro je ostalo nebo, pokojno morje, brez nezgode se je vršila vožnja, toda na ladji se je uganjala grda pregreha in širil smrad vsaktere gnusobe. Tako ie delala Marija tudi v Jeruzalemu. Ko je prišel dan slovesnega izpo-Stavljeihja sv. Križa, je tudi Marija vsa bohotno nališpana hitela z množico k cerkvi božjega groba, ne Križ Odrešeni-kov počastit, ampak da bi sama časti-telja našla V trenutku, ko je hotela stopiti na sveti prag. pa se je čutila od nevidne roke 7«rabljeno in nazaj potegnjeno. Zopet se i*srči zagnjete med trume in pririje do vrat, ali zopet je vržena nazaj; poskusi tretjič, četrtič prestopiti prag, toda vselej je pahnjena nazaj, dokler se utrujena in upehana ne umakne v'kot- na dvorišču... Kakor iz dalje zasliši glas: »Pojdi čez Jordan, če hočeš najti mir!« Marija vstane in gre. Tuj mož ji podari tri srebrnike, zanje si kupi tri kru-he, se napoti čez Jordan in dospe na večer tja. V cerkvi sv., Janeza Krstnika najde duhovna, kateremu se skesano izpove... potem pa se potolažena in okrepčana poda dalje v puščavo... In tam na robu ozke tokave sedi v tihi samoti bleda, suha ženska... temni lasje pokrivajo opaljene rame in tenka obleka le revno pokriva medle ude... Kakor Jeremija na razvalinah jeruzalemskih kliče in moli tudi ona... Veliko je storila, veliko trpela, da bi storjeno bilo nestorjeno. Njeno življenje je bilo poslej veden boj s skušnjavami, s spomini pregrešnih užitkov sveta, s presilno razdraženo počutnostjo. z naravo, ki se je upirala rastlinski hrani in mlakužni vodi... Cozim v samostanu ob Jordanu je prišel 1. 420 v puščavo, da bi živel v samoti. Vedno dalje gredoč, je dvajsetega dne nekoliko počival. Strmeč za- gleda čudno podobo... v podobi pa spozna človeško telo, od solnca hudo zagorelo. glavo pokrito z dolgimi belimi lasmi. Cozim hiti k tej čudni prikazni, a ona zbeži. Cozim, Ineneč, da ie puščavnik. kliče za njim, naj se ustavi, toda odgovori mu: »Opat Cozim, jaz sem ženska in ne morem govoriti z moškim, ker sem naga. Vrzi mi svoj plašč, da lahko stopim pred te!« Cozim ji, čudč se, da ga kliče po imenu, vrže svoj plašč, in ona mu s solzami pripoveduje svoje prejšnje življenje ... »Še eno prošnjo imam, pristavi ona naposled: »Pridi véliki četrtek prihodnjega leta k Jordanu in mi prinesi presv. Telo Gospodovo!« Po teh besedah izgine v puščavi... Prihodnje leto ob določenem času je šel opat na breg Jordana in nosil v malem kelihu Kruh angelov s seboj. Proti večeru se prikaže svetnica na nasprotnem bregu. Loči ju torej reka. Pa kako ostrmi Cozim, ko ona križ stori čez vodo in potem gre po nji kakor po suhi zemlji! Po sprejetem sv. Rešniem Telesu pa reče Marija opatu: »Ne odreci mi te ljubezni in pridi prihodnje leto v postu zopet na mesto, kier sva se sešla prvič!« Opat ji obljubi in ponudi sadja, a ona ga vzame le malo in gre čez reko nazaj, kakor je bila prišla... Leto nato gre Cozim z brati zopet v puščavo iskat Marijo. A najde jo mrtvo. Tik trupla ie ležal palmov list, ki mu je povedal, da se je mrtva spokornica imenovala Marija ... Legenda poroča, da je pritekel lev in vpričo opata izkopal jamo. v katero je opat položil truplo. Ker se ie z 29. letom izpreobrnila in živela v puščavi 47 let, bi bilo leto njene smrti 421. p. K. Tako pripoveduje o nji dr. J. Rogač, duhoven ljubljanske škofije, v prvem delu svoje knjige »Življenje svetnikov in svetnic božjih«, izdane 1. 1867 v Celovcu po družbi sv. Mohorja. Tudi ta legenda bi dala lepo snov za operno besedilo. Proti arteriosklerosi zapisujejo zdra\ ni ki Radensko «odo, ker vsebuje iod in kremo* o k-.sl no Vndo razpliniti iu pož rkoma piti Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj! Staroslav: Gostilne u stari Ljubljani Gostilnam so dajali naši predniki različna imena. Nekatere so zvali po krstnem, rodbinskem ali hišnem imenu Rostilničarja, druge po hišni številki (izza leta 1771.. ko so bile ljubljanske hiše numerirame). po angelih in svetnikih, po vladarjih in njihovih dvorih, po izrednih ljudeh, po pokrajinskih in narodnih imenih, po stanovih, po legi, po velikih mestih, po- znamenitih dogodkih, po raznih orodjih in pripravah, po nebesnih telesih. Radi so imenovali ljubljanske gostilne po živalih in rastlinah. Mnogo je bilo tudi smešljivk: n. pr. Bahabirt, Figabirt. Intertat (na Zgornjih Poljanah leta 1775.), Klobasa-birt, Movzabirt (v Kurji vasi), Knedel-fabrika, Svederbirt. S tem zdevkom so dražili leta 1781. krčmarja Jakoba Kralja. Zanimati utegne, kako je bilo živalstvo zastopano v imenoslovju starih ljubljanskih gostilen. Po domačih živalih so se zvale krčme: pri Belem in Zlatem konjiču in pri Pramcu, pri Belem in Zlatem volu, pri Belem, Zlatem in črnem jagnjetu; po divjih živalih: Zlati lev. Slon, Mali slon. Črni medved, Zlati, Beli in navadni jelen, Srna (kje je bila gostilna »Zur Gemse«?).*) Po perutnini: Sokol, Črni orel, Petelin, Golobček. Škrjanček, Tiček; po vodnih živalih: Zlata riba. Rak. Pozabiti ne smemo Komarja. Na čebele spominja Panj. Izveski. Izveski s slikami in napisi so bili nekdaj na ljubljanskih gostilnah redki. Kolikor je bilo teh. so bili pred dobrimi 60 leti vsi nemški. Taki so bili do novejše dobe tudi jedilni listi. Z napisi na trgovinah in uradih vred so dajali gostilniški napisi Ljubljani nemško lice. Prvi slovenski napis se je prikazal na Sv. Petra cesta nad gostilno «pri Go-lobčku» konec leta 1866 (g. V. Rohr- Na vrra pri Srni sta igrali ob Anini svečanosti leta 1845. dve godbi (LZg 1845). (Dalje) man). Obešanje izveska ali «krščenje» gostilne se je vršilo večkrat na slovesen način, o čemer priča vest, |çi se nam je ohranila o ščitu nad vrati krčme «pri Črnem orlu» («Zum Schwar-zen Adler»1 na Luži — tako se je zval do nedavna zapadni del sedanje Rimske ceste. Tisti črni orel, ki ca je vpo-dobil neznan slikar, je prifrčal na Lužo 18. septembra 1858. O tej priliki je bila prirejena slavnost v krčmi Ant. Lisca vpričo stalnih in slučajnih gostov, ki šo se zabavali o tej priliki s netjem. godbo in plesom. Na sporedu je bila tudi priKodnica, ki jo je na krč-marjevo prošnjo v «naivečji naglici» skoval njegov prijatelj veseljak Fran Valenta, ki bi po mnenju staroste g. Frana Drenika utegnil biti oče pokojnega skladatelja in pevca Vojteha Va-lente. Dasi je poln hib, priobčujemo tu Valentov precej kosmati proizvod2: Lublanski zev -folk se po uleah vali. Škricmani stari in tudi mladi3 Use dirja na lušo, bog ve, kaj je tam Al tepe en mofh babo, al je sgoru en hram? Jest pertezhem tud vun, per usak stop- ni p..... Al vidu tam nesim ne vogen, ne dim, Pa pred eno hišo. velik folka stoji, Ed'n drug'mu pomiga — sa norca smo mL Na enkrat sagleda en gospod is očmi De nad hišnim uratam se nekej bliši, Savuka prov glasno — se prime sa ... Prav, vid'te en čudeš ,tle visi en škit Oštarija usa nova — sa lušo en cir Je vstvarjena tukaj — to je vunder hudir Kdo je neki tle birt, se šiher štirna Mende Lisec se piše — pa še lise ne ima. Birtna je prov lušna — poslušajte me vi, Takè kuharce dobre na svet nekir ni, Le Hčirka nar raj per mladenčah4 tizhi, Tam se njen serčik nar bol ohladi. U tej oštariji se ov5 in vinu dobi Birt ga pa uča§ en mal pokersti, On prav, kaj pa. je, če t'ga greha sim kriv, Sej sim čisto vodico u sočik uliv*. Sato, k'jc Tone pregrešen, k'ne mara sa nič, Je na Shild mu perletu en prov čern tič, Veš lubi moj Lisec, čern tič je urag, Če piačo boš mešov — tc bo opraskov ta spak. Namest Odlarja b'bin golobčka jest usev, Prov lepiga bel'ga, tega b'biv jest vesev, Nedolšnost je bela, čern je pa gréh, Lub' Tone! od Kreha je šje tok poln toj meh. Sato skerbi sa pijačo sa dobro uselej Tok bomo k'teb peršH še rad sa naprej Če pa tega ne očes, sturiš ti drugač7, Naj Odlar te sterga ta černi rogač Usak dan, če moliš — prosi Boga Deb ti na čelo ne srasla roga Maš šeničico fletno o srečen si ti Ona je čista, malktirkrat p .., Pridgvali so undan Pater Angelus Rant9 De pride Lisec Tone u kratkim na kant So rekli, on je bij malktirkrat golant Poreden pa smiraim. kje bil on še fant. Anton je pro(v) umen. on je ta prav tič, ' Pametnej koker ta nar starej čič. Sa vince popiti njma on par Sato ga pa mora tud večkrat isdar. Sdej sim povedov. kaj je treba blo bit Srečen postavlen sa oštarijo je škit, Sdej skusmo pa birtno in birta častit Tud Reško to fletno — na sdravje jim pit. Mi očmo tud usi — naj bo gospod ali kmét Veselja tud danes en malù.imét Sauriskajmo ukupaj, Bog nej nas šivi, Glaske sagrabmo — le pimo ga mi. 1 Že 20 let poprej se je nahajala nekje v Ljubljani gostilna «zum schwarzen Adler» z ostaflaliiščem. Sredi leta 1838 je namreč naznanil celovški prevoznik (Lohnkuischer) Prva na levi j.e nekdanja h ša Primoža Trubarja, druga Blagajeva gostilna in tretja Tomleškova gostilna, na desni pa Reduta na Sv. Jakoba trgu Ivan Pauritscli občinstvu, da ne bo več ostajal pri Maliču, nego «pri Črnem orlu» (LZg 1838). * Nemški naslov se glasi: Arie wie beim Stangenwaider Liede Verfasst in grôsster Eile, als bei dem Wirtshause an der Lusha in Laibach am 18. 7ber 1858 das Schild zum schwarzen Adler aufgestellt wurde, auf Verlangen vem Franz Vallen;a. Rokopis je najšel pok. tapetnik Fr. Stražar na nekem podstrešju. Zanimivo je, kako se je pisec tega «pesniškega» izdelka biril s pravopisom mešaje gajico z bohoričico. 8 Prva dva stiha sta se prvotno glasila: Po uleah lublanek'h ufe danes nori En drusga uipraša, kaj nek se godi 4 Izvirno: štedeniah. 5 Izv.; bir. " 2.-4. stih izv.: Pa veiïk ga u b;rtovo gerlo sleti Sato on to piačo îs vodo kersti In ne pomisli — de greh on sturi. 7 Izv.: Če boiš pa še favšov. ne ratov drugač, 8) Izv.: Nikar si ti vamp ne tok s vinam nalL ' V ljubljanskem frančiščanskem samostanu je bival tedaj bvši provincijal in dos luž en gimnazijski prefekt p. Angelus, ki pa se ni pisal za Ranta, nego za Gorenjca. (Cat. eleri 1858. 94). Ljubljančanom je živel leta 1858. še v spominu slavni pridigar p. Felic:jan Rant (t 3 4. 1842). Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—, Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I. Najmanjši znesek Din t9'-% "ЉЉлАЛЉ (iščejo) Šofer vesten in zanesljv, izučen avto-mebanik, želi premeniti mesto na osebni avto. — Dopise na upravo «Jutra» po«i «Dobre reference». 9065 Gospod vešč vseb pisarniških dei, z blagajniško prakso, išče kakršnekoli službe pod vsakim plačilnim pogojem. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Delaven 4565» 9064 Gospodična s pisarniško in blagajniško prahso, zmožna slov. korespondence, strojepisja in stenografije, želi mesta v pisarni ali podjetju kot strojepiska, stenografinja ali blagajničarka. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Ljubljana 1000». 90S1 Železnlnar strokovnjak, starejša moč, večletni potnik z Ia referencami, agilen in pošten, dobro vpeljan v Sloveniji in Hrvatski pri železninar-jih in tesni industriji, išče stalnega mesta kot potnik, poslovodja. skladiščnik ali slično. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Zeiezninar 1882». 8003 Šivilja dobra pomočnica, išče službe pri damskem krojaštvu; gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe na upravo «Jutra» poj značko «Šivilja 4». 9044 Prodajalka izučena v vseh strokah, ltatera je zmožna zastopati tudi šefa ali šefinjo, želi mesta. Cenjene dopise pod «Zaueslitva 10» na podružnico «Jutra» v Celju. 9025 Natakarica srednje starosti, s kavcijo. Išče mesto natakarice na račun. Naslov pove uprava «Jutra». 9020 Prodajalka dobra moč, z večletno pmkso. zmožna zastopati tudi šefa. išče namestitve za takoj. — Ponudbe pod «Zanesljiva 16» na opravo «Jutra». 8029 Stenografinja ln strojepiska, vešča tudi drugih ni arnišfcih del. išče mesta Nastopi lahko takoj Cenj ponndbe na upravo «Jutra» pod značko «Kontoristinja 19». 8012 (dobe) Bančni uradnik likvidator, perfektno zmoten italijanščine, se iiče ra Zagreb. — Ponudbe na ur.ravn «Jutra» pod značko «Zmotnost 32». 9057 Simpatična oseba ki zna samostojno kuhati ln bi pomagala gospej pri gospodinjstvu, se sprejme k majhni ugledni obitelji Osebe, vešče nemškega jezika. imajo prednost Ponudbe s sliko na naslov: Ebenspangei Rudolf. Belo-*ar. 9037 Službo na Jesenicah jako ugodno dobi, kdor po-Ioži manjšo kavcijo. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Takoj 8». 9046 Delavce za cementne izdelke, se sprejme. Naslov pove upr. «Jutra». 9051 Pekovskega vajenca starega od 15 let naprej, pridnega in poštenega, išče Andrej K o 1 a r, Grosuplje. 9038 Kuharica ki pozna nemško in češko kuhinjo, se išče za restavracijo v letovišču Dalmacije. Naslov pove uprava «Jutra». 0100 Na stanovanje in zajtrk se sprejmeta dva gospod». Naslov pove upr. «Jntra». 9041 Gospodična se sprejme kot sostanovalka na stanovanje ln hrano. — Naslov pove uprava «Jutra» 8039 Lepa soba v parterju, 6e odda dvema gospodoma, event. s brano. Naslov pove uprava «Jutra» pod iifro «V bliiini pošte». 9048 Na stanovanje se sprejme gospod pri hišnici na Starem trgu št. 9/1. 9019 Opremljena soba lepa, se odda solidni gospodični. Naslov v upravi «Jutra». 9033 Dekle marljivo in pošteno, z dobrimi spričevali, za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati, dobi stalno mesto. — Ponudbe na naslov: Emil Hirschl, Novska, Slavonija. 8041 Postranski zaslužek primeren za vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 Din. — «Propaganda», reklamna družba z o. z. v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 7/11. Zastopnike za mesto Ljuhljano, Celje in Novo mesto, išče velika domača zavarovalnica. — Ponudbe poslati na: Ljubljana, poštni predal št. 4. 8032 Vestna prodajalka sprejme mesto v trgovini s mešanim blagom, ali v špecerijskem oddelku, najraje v dobro idočem kraju. Nastopi takoj Naslov pove uprava «Jutra» pod značko «Vestna prodajalka». 8010 Krojaške pomočnike za damsko delo sprejme v stalno nameščenje «Elite», Ljubljana. Prešernova ni. 9. 7547 Vsak inteligent v Mežiški in Dravski dolini ter okrajih Slovenjgradee in Šoštanj lahko zboljša eksistenco s posredovanjem živ-ljenskih zavarovanj Izredno visoka provizija! Ponudbe na naslov: Poštni predal 6, Prcvalje. ' 7064 Mesečna soba 2 posteljama se odda, najraje s hrano Naslov v upravi «Jutra». 9060 Dva gospoda se sprejmeta na stanovanje, event. tudi na hrano. — Naslov pove uprava «Jutra» 9061 Solidna gospodična cel dan odsotna, gre kot sostanovalka k mirni gospe Ponndbe na opravo «Jutra» pod značko «Ankiea». 9080 Sobo čisto, zračno', z električno razsvetljavo, išče vseučilišči profesor. Oprema deloma svoja. Ponudbe sprejema iz prijaznosti vratar univerze pod «St»v. 129». 9052 Dnevne in mesečne sobe s separatnim vhodom odda hotel Tratnik. 9042 Sejm. restavracija se odda za dobo letošnjega velesejma od 26. junija do 5. julija. Krasen paviljon je opremljen s kuhinjo. — Odda se tudi vinotoč lep paviljon na vinskem oddelku velesejma Ponudbe je vložiti pismeno do 15. aprila t. 1. na Urad Ljubljanskega velesejma, ki daje tudi vse informacije. 9028 Dve trafiki na sejmišču Ljubljanskega velesejma se oddasta pri-likom letošnje velesejmske prireditve od 26. junija do 5. julija. — Paviijona sta opremljena. Informacije pri uradu velesejma. 9030 2000 Din n a g r a d e onemu, kdor preskrbi mirni stranki brez otrok stanovanje 3 sob in pritiklin. za takoj ali pozneje,— Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Nagrada št. 8016». 8016 Na stanovanje in hrano v sredini mesta, se sprejme takoj gospod. Naslov pove uprava «Jutra» Sostanovalec se sprejme v podstrešno sobo z elektr. razsvetljavo, proti mes najemnini 100 Din. Naslov pove uprava «Jutra» 9U98 Analitičko tehtnico novo ali dobro ohranjeno, knpim. Ponudbe s ceno na naslov: Rajko Turk. carinski posrednik v Ljubljani. 9037 Kdo ima naprodaj vse letnike revije «Naši zapiski» — Ponudbe na uredništvo «Jutra». 7991 Pisalni stroj Ideal ali tïnderwood, nov ali le malo rabljen, kupimo takoj. Ceno in naslov se javi na V. Bizjak &. drug, Rogaška Slatina. 7983 HRVA - ČEP1N Wolfova trn Telefon: 56 481/H Jaquard-blago za pletene telovnike, jum-perje in pnlloverje, dobavlja po najniijih cenah Maks Pollanz. tovarna pletenin. Klagenfurt (Celovec) 9059 «Slovenski Narod» letniki 1916—1925, ee prodajo Naslov pove uprava «Jutra». 9071 Otroški voziček in dobro ohranjen kožuh, poceni naprodaj. Naslov v upravi «Jutra». 9082 Proda se 10 krožnih žagnih listov 400 X 85 X 2 milimetra, nerabljenih. Naslov v upravi «Jutra». 9029 Gik in kočijo napol pokrito, proda po ugodni ceni Pavel Sedej, Javornik. S007 Posestvo s trgovino in gostilno se proda za 150.000 Din, ali pa pod ugodnimi pogoji da v najem. Dopise na upravo «Jutra» pod šifro «Zenen». 9024 Vilo ali hišo s vrtom in prostim stanovanjem, na' periferiji mesta kupim. Poniidbe na upravo «Jutra» pod šifro «Takoj- šnja kupčija». 9101 Enodružinsko hišo v dobrem stanju, z nekoliko njiv, travnikov in gozda zemlj.} proda Franc Rom, gostilničar v Uozelju pri Kočevju. 7947 Posestvo Izvanredno lepo, v bliiini Dobrnskih toplic, je po nizki ceai proti gotovini naprodaj — Pojasnita daje posestnik Maks Kraus, ženske toplice, Dobrna pri Celju. 6979 Avto švicarski, prispel iz generalne reparature, štirisedežen, 15 HP, se vsied družinskih razmer poceni proda. — Poizve s« v drogeriji «Sa-ultas» v Ljubljani, Prešernova ulica 5. 8006 Motorno kolo «Douglas», 600 cm z visečim ventilom, skoraj tovarniško novo, se zaradi bolezni lastnika po zelo ugodni ceni proda. Ogleda se v trgovini H Kenda, Ljubljana. Mestni trg 17 7955 Listnatih sadik ve5 sto komadov, proda V. Resman, Zapuže. pošta Lesce. ' 9068 Tovorni avto «Ford», lahek, v dobrem stanju, se prav ugodno proda Naslov pove upr «Jutra». 9072 Okaslonska velikonočna prodaja! Do 3. aprila prodajam vse čevlje za 10-20% ceneje. Izvolite se prepričati! — Aleks O b 1 a t, Sv. Petra cesta 18. 7911 4 Lep stavbni prostor v sredini Ljubljane ee ugodno proda, event. tudi hiša. Dopise pod «Ugoden nakup» na upravo «Jutra» 9063 Zemljišče v Opatiji 3000 m», na lepem prostoru, s palmami zasajen vrt, Ee ugodno proda. Naslov pove uprava «Jutra». 9045 Trgovski lokal pripraven za špecerijsko trgovino, v mestu, se išče za takoj. Ponudbe pod šifro «Specerija» na upr. «Jutra» 9054 Hlev za 2 konja, z uporabo dvorišča in podstrešja, se odda v Kiadezni ulici štev. 22. 9055 Družabnik (caj k dobro idoči trgovini, s kapitalom in soudeležbo, se išče. Ponndbe na upravo «Jutra» pod «Kapital 20». 9102 Damski slamniki najnovejše oblike po konkurenčni ceni se dobijo — kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v to. varni Alojzij Skrabar v Domžalah. 144 [* T. RABIČ Xp. Ljubljana ^VORSKP^ Mia moja Ponavljam Bvoja ustmena zagotovila, da Te ljubim Odsoten vseeno pri Tebi. Vedno Tvoj. 9084 Gospodična v stalni službi, značajna, se želi seznaniti z značaj-nim gospodom viš. izobrazbe ali slično. starim od 40 let naprej. Vdovci z 1—2 otrokoma niso izključeni. Le resne ponudbe s polnim naslovom na upr. «Jutra» pod šifro «Pomlad 4585». 9085 lujubtjtnp Zlat prstan se je našel v restavraciji pri «Sestici» . Dobi se pri plačilnem natakarju. 9036 Bilance, proračune železn. reldamacije. uvedbo amerikan. ali dvostavneg; knjigovodstva oskrbuje uspešno in diskretno 'teuie-ljito izvežban državni knjigovodja. Dopise na upravo «Jutra» pod «Mercantiles». 9035 Priporočamo novo izdajo romanov i Cyclamen BroS. 22 Din, vez. 27 Din. poSL 1*25 Din Agitator Broš. 18 Din, vet. 23 Din. pošt I-25 Din Izdala fih |» Tiskovna zadruga v Ljubljani Trg. mešan, blaga podružnica Kranj, se odda v najem ali na ra£un agil-nemu, neoženjenemu trgovskemu sotrudniku. — Imeti mora vsaj 30—50.000 Din gotovine ali prvovrstno garancijo pri manjši gotovini Prednost Imajo tukajšnji. ki so zmožni trgovino samostojno voditi, ki so pro sti vojaščine, ter jim je okolica Kranja znana. Pogoji ugodni Ponudbe je nasloviti na imetnika: Frane Majdif Krani !>0P« Foto aparati in potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogeri a ANTON KANC sineva, Ljubljana, Židovska ulica štev. 1. Aparati v trgovini na ogled ! — Zahtevajte cenik z* osta'e notrebščine 144-a 4f/y џ * * * % ee zaključi sprejemanje .MALIH OGLASOV za vel konočno številko .Jutra". Naiočn ke prosimo, da j.h če le mugoče oddajo ie v dupuldanskih urah v oglasnem oddelku .Julr -" Prešernova ulica šte*. 4. Telefon 492. Organizacije stroj. in gradb. tehnikov občni zbor i "P vrši na velikonočno ne-deljo ob H9- uri pri Mraku na Rimski cesti. 9099 f : t ; ORKESTRIJON velik, lep, z elektr. pogonom fStreichorcfcester) in druge lepe godbene avtomate na ntež ali elektriko odda zaradi pomanjkanja prostora skoraj zastonj A. RASBERGEP. zaloga gramofonov in plošč Ljubljana. Tavčarjeva (Sodna) olica št. 5. 7975 Orehe domače, prodaia M Geršak. Ljubljana, Prečna ulica 4. vhod Mestne zastavljalnice. 6326 Semenski krompir lep, zdrav, zbran. beli. razpošilja samo na vagon* franka vsaka postaja т 8loveniji kg po 145 Din Jos. Hartmana nasl. V. Shil, Velike Lašč*. 7977 M».....................», Manrnriai io се,°*по. obširno, v ItapiUlidj JC zapuščino gospoda AVGUSTA TOMAŽIČA spadajoče posestvo v Ljubljani na Dunajski cesti bsto eče iz h'ïe, dvoriščnih in eospo- ..... . .i.- daiskih siavb in veiikee^ v'ti. Pojasnila glede prodaje se dobe v odvetniški pisarni dr. Albina Saioleta, odvetnika v Ljubljani, Sodna ulica št. 9 2036 a ' i r šteemo Budatov Križev pot Petra Kupljenika. Povest se godi u protestantski dob> na Slovenskem. Cena Uro!. 17—, Ш. 22'—. naštnina tSO Karat« » « Knligitfli Шкош zadrege v ШЦш. * * * Dopisi STRA2ISCE PRI KRANJU. Sokolski oder ponovi na željo občinstva na velikonočni ponedeljek 5. aprila še enkrat »Vstajenje«, dramo mladih, spisal Iv. L. Pleter-sky. Iz prijaznoeti sodeluje polnoštevilui orkester Narodne čfialnice v Kranju. Zdravo! 2IRI. Dne 21. marca so vprizorili igralci sokolskega gledališča Meškovo dramo »Mati« z naravnost izvrstnim uspehom. Hvaležni smo spretnemu režiserju in igralcem za izredni užitek ter jim izrekamo vso čast in pohvalo. Na velikonočni ponedeljek se vprizori lepa igra »Na razvalinah življenja« na kar že danes opozarjamo. Želeti je obilne udeležbe. Predavanje »O jetiki« dne 25. t. m. je izborno uspelo; nad 350 slušateljev je z zanimanjem sledilo izvajanjem ravnatelja big. zavoda dr. Pirca, ki je v zjv.h besedah pojasnjeval sproti filmske slike, ki so prikazovale bolno in zdravo človeško telo in njegove organe, razvoj bolezni, nje širjenje ter opasnosu Tej grozni morilki človeškega rodu, ki podavi v Slovenija vsakega trinajstega človeka, je treba napovedati odločen boj. Trezno, pametno in čisto življenje je treba živeti, utrjevati telo, izpostavljati se solnčnim žarkom, umivati, dihati globoko in skrbeti vedno za čisti zrak. Snaga je nad vse potrebna, predvsem pa čisti zrak ln solnčna svetloba. Solnce, solnce in solnçe, ie zakli-cal g. predavatelj. Cdpirajmo zaduhle prostore in u-živajmo to, kar nam narava nudL Dne 18. aprila bo zopet zdravstveno predavanje. BOJANCI PRI VINICI so daleč proč od vsega prometa oddali ena, zapuščena vas ica, katero je pred časom sploh malokdo poznal. Odkar pa službuje tu učitelj g. Slobodan Zivojmovič, je postalo na Bojan, cih vse drugače. Ob svojem prihodu je ustanovil Sokola, ki prireja vsako leto *po več dramatičnih predstav. Te dajejo povod, da poišče marsikdo to, nekdaj zapuščeno vas. V začeiku so se vršile predstave večinoma na prostem, ker v mali šolski zgradbi ni bilo prostorai Agilnj brat Slobodan pa je iziposfoval, da se je šola dozidala — pridobil je lepo podporo od vlade v ta namen — in sedaj ima ne samo prostor v šoli za igre, ampak tudi krasen oder, katerega je naslikal sam. — V nedeljo 14. marca so vprizorili zgodovinsko trodejan-ko »Senkovic Ivo«. Igralci so bili tako tia svojem mesiu, da je neki gledalec, ki je h:' prvič na Bojancih, vprašal svojo sosedu učiteljico: »Kaj so to mestni igralci?« Mislim, da je brat Slobodan lahko tega vesel. Obisk je bil lep. Solnčen dan iu simpatije do Bojancev in Bajančanov so pripeljali posetnike iz vseh bližnjih vasi. Pevski zbor viniški je po igri zapel par pesmic, kar je bilo občinstvu prav všeč. Po predstavi se je razvila pri braiu Sloboda-nu in njegovi ljubki ter gostoljubni ženi prav prisrčna zabava. PRISTAVA. Dne 14. marca je šolsko upraviteljstvo v Pristavi priredilo dramo »Veroniko Deseniško«. Posebno priznanje se mora izreči narodni delavki gdč. učiteljici Dori Jutraževi pri Sv Emi, ki je kljub temu, da ni nameščena na pristavski šoii, pokazala izredno zanimanje za dobro izpeljavo drame in je priskočila na pomoč v vseh slučajih. V splošnem se lahko reče, çia so bile vloge temeljito naštudirane, posebno pa so ugajale vloge: Jel.sava, Veronika, Herman Celjan, Friderik II. in Bo-naveniura. Pri tej drami vidimo jasno vse neupravičene pritožbe, češ da na deželi ni dovolj inteligence za rešitev raznih težjih .vlog. V Veroniki Deseniški so igrali razne vloge prav dobro kmetski fantje in dekleta, kar se zepet jasno vidi ono, kar je rekel naš veliki psatelj Levsiik, da talenti in prava kultura še vedno leži zakopana med narodom, katero pravi podeželski učitelj ne sme nikdar pozabiti in lo gojitL Po izjavi tamošnjega uû teljstva se izreka najtoplejša zahvala veletrgovcu gosp. Zupan-cu, ki je zelo naklonjen s svojimi nastavljene! pristavškemu odru. V imenu inteligence pa gre nad vse priznanje neustrašenemu narodnemu borcu in režiserju »Veronike Deseniške« gospodu šolskemu upravitelju v Pristavi. Želeti bi bilo, da bi s pomočjo njemu naklonjenega učiteljstva nudil željni in smiselni publiki še mnogo enakih deL ZGORNJE DRAVSKO POLJE. Ker čita-шо v zadnjem času le slavospeve o elektrarni Fali, hočemo navesti tudi nekatere njene senčne sirani, da se bedo mogli vsaj na novo se priključujoči kmečki prebivalci orijentirati pri sklepanju pogodbe. Prve so se priključile na Dravskem polju elektrarni Fala cbčine: Račje, Orehova vas, Slivnica, Hoče, Bohova in Limbuš. M pred-pogajanjih se je tem občinam zagotovilo, da bq cena toku padla, čim se naša valuta v Curih« dvigne. V letu 1921 in 1922 je stal naš dinar v Curihu 6 cenu Elektrarna Fala je tedaj tud: res nastavila nizke temeljne cene. A sedaj, ko se je naš фчаг v Curihu dvignil nad 9 cent., poviši^e Fala •emeljne cene leto za letom tako, da sedaj za kmeta električna razsvetljava ni cenejša, temveč še dražja nego petrolejka. Razen tega nam zaračunava Fala stroške vzdrževanja proge, izmenjave varoval, transformatorja itd. kavallrsko tako, da jiji po-samezne zadruge oziroma občine le s skrajnim naporom prenašajo. Nove odjemalce bi opozorili pri sklepanju pogodbe na paragrafe 6 in 12, na katere se sedaj ' Fala na n3še proteste vedno sklicuje. Na naše grožnje se nam Fala ironično posmehuje, ker' ve, da smo investirali v občinska omrežja ter hišne inštalacije več sto ttsn-čev. Svetovali bi tudi odjem samo po števcih ter fiksnih cenah, .katere se цај eventualne spreminjajo samo po dvigu aij patjfU dmarja V Curihu. Tok za Ifevečno e!ek;r!čno žarn:co stane sedaj mesečno 7 Din dočim je stal leta 192? Ie 4 Din, kljub temu, da se le naša valuta ?a 50 odštet •dvignila. Darujte za sokolski Tabori Gaston Leroux : 8 Prikazen v Operi To je, zdi se mi, zadosten razlog. G. Moncharmin pravi v svojih »Spominih« sledeče: XI. — »Kadar mislim na oni večer, ne morem ločiti tajnosti, ki sta jo nama zaupala v svojem kabinetu gg. Debienne in Poligny, od navzočnosti pri naši večerji te fantomatične osebe, ki je nihče ni poznal.« Takole se je zgodilo: Gg. Debienne in Poligny. ki sta sedela na sredi pri mizi, še nista bila opazila človeka z mrtvaško glavo, ko je ta nenadoma izpre-govoril: »Miške imajo prav.« je dejal, »smrt ubogega Buqueta morda le ni tako naravna, kot nekateri mislijo.« Debienne in Poligny sta skočila pokoncu. »Buquet ie mrtev?« sta kriknila. »Da!« je mirno odvrnil človek ali senca človeka... »Našli so ga obešenega nocoj v tretjem podzemlju med sliko kmetije in dekoracijo iz „Kralja lahorskega"«. Ravnatelja ali prav za prav bivša ravnatelja sta takoj vstala, čudno strmeč v govornika. Bila sta bolj vznemirjena, kot je bilo treba, to se pravi, bolj kot bi imela razloga na novico, da se je obesil nadstrojnik. Spogledala sta se: Bila sta boli bleda kot prt. Končno je Debienne pomignil gg. Richardu in Moncharminu, Poligny se je s par besedami opravičil gostom iri vsi štirje so se napotili v ravnateljsko pisarno. Dajem besedo g. Moncharminu: »Gg. Debienne in Poligny sta bila čimdalje bolj vznemirjena,« pripoveduje ta v svojih spominih, »in zdelo se nama je, da hočeta nekaj povedati, kar ju je zelo težilo. Najprej sta naju vprašala, če poznava osebo na koncu mize. ki je naznanila smrt Jožefa Buqueta. Najin nikalni odgovor ju je še bolj razburil. Vzela sta nama vretriha iz rok, ju ogledovala trenutek in odkimala z glavo. Nato sta nama svetovala, naj dava napraviti v največji tajnosti nove ključavnice za sobe, kabinete in za vse predmete, ki jih hočeva imeti varno zaklenjene. Pri tem sta se vedla tako čudno, da sva se začela smejati in ju vprašala, če so tatovi v Operi. Odgovorila sta nama, da je v Operi še kaj hujšega, namreč fantom. Zopet sva prasnila v smeh prepričana, da uganjata šalo, ki naj bo nekaka krona mali intimni slovesnosti. Na njuno prošnjo pa sva zopet naredila »resne« obraze odločena, da se njima na ljubo spustiva v to igro. Dejala sta nama, da nama nikoli ne bi govorila o fantomu, če ne bi dobila izrecnega ukaza od fantoma samega, da nama svetujeta, naj se skaževa ljubeznjiva z njim in mu vse uslišiva, česar naju bo prosil. Vendar presrečna, da zapuščata kraj, tf katerem je neomejeno vladala ta trinoška senca, in da se je rešita enkrat za vselej, sta do zadnjega omahovala, ali naj nama sporočita to nenavadno zadevo, na kakršno najin kritični duli gotovo ni bil pripravljen. Toda novica o smrti Jožeta Bu.ueta ju ie surovo spomnila, da jima je vsakikrat, kadar nista ubogala fantomove želje, kak čuden ali zlokoben dogodek hitro vrnil občutek odvisnosti. Med tem nepričakovanim govorom, ki sta ga izrekla, kot da sta nama zaupala najtajnejšo in najvažnejšo skrivnost, sem opazoval Richarda. Richard je v dijaških letih slovel kot burkež — to se pravi, da mu ni bil neznan niti eden' izmed tisoč in enega načina norčevanja iz ljudi — in hišniki saint-michelsKega buivarja vedo kaj o tem pripovedovati. Zato sem dobil vtis, da mu izvrstno tekne jedača, s katero so sedaj tudi njemu postregli. Izpustil ni niti enega grižljaja, čeprav je bila začimba malce mrliška zavoljo Buquetove smrti. Žalostno je majal z glavo in obraz mu je med pripovedovanjem onih dveh postajal vedno bolj beden, kot obličje človeka, ki grenko obžaluje, da se je vtaknil v to zadevo z Opero sedaj, ko je zvedel, da v njej straši fantom. Ni mi kazalo drugega, kot da hlapčevsko posnemam njegovo obupanost. Vendar se navzlic vsemu prizadevanju nazadnje le nisva več mogla zdržati, da se ne bi zakrohotala v brado g. Debiennneu in Polignyju, ki sta se spričo najinega nenavadnega skoka iz najhujše potrtosti v najnesramnejšo veselos't delala, kot da mislita, da sva ponorela. Ker je burka trpela že predolgo, je vprašal Richard s sladkim obrazom: »In kaj hoče pravzaprav ta fantom?« G. Poligny je stopil k svoji pisalni mizi in se je vrnil ^ prepisom službenih pogojev. Seznam služenih dolžnosti začenja s temile besedami: »Ravnateljstvo Opere je dolžno dajati predstavam Narodne Glasbene akademije sijaj, ki se spodobi za prvo francosko lirsko pozomico,« in konča s čl. 98.: »Pooblastilo se lahko umakne: 1. če ravnatelj krši določbe službenih pogojev.« Slede določbe. Ta prepis, pravi gospod Moncharmin, je bil pisan s črnilom in je popolnoma enak najinemu. Toda opazila sva, da je imel izvod, ki nama ga je predložil g. Poligny, na koncu odstavek,- pisan z rdečilom. Pisava je bila čudna, izkrivljena, neenakomerna, kot da bi bil pisec rabil ožgane žveplenke, pisava otroka, ki čečka s pomočjo črt in še ne zna vezati črk. In ta odstavek, ki je tako čudno raztezal čl. 98, je dejal doslovno: Če ravnatelj zakasni dalj ko 15 dni z izplačilom mesečnine, ki jo dolguje fantomu Opere, mesečnine, ki je določena do nove odredbe na 20.000 frankov, — 240.000 frankov letno. G. Poligny nama je obotavljaje pokazal to zadnjo klavzulo, katere se gotovo nisva nadejala. »To je vse?- Ali ne zahteva ničesar drugega?« je vprašal Richard skrajno hladnokrvno. »O pač!« je odvrnil Poligny. In prelistal je še enkrat seznam službenih dolžnosti in je brai: »Čl. 63. Velika desna loža št. i v prvem redu je pridržana pri vseh predstavah za poglavarja države. Pritlična loža št. 2 in loža št. 30 v prvem redu sta ob četrtkih in sobotah na razpolago ministru. Balkonska loža št. 27 se rezervira vsak za načelnika seinskega okrožja in za policijskega prefekta.« In na koncu tega člena nama je g. Poligny pokazal vrsto, ki je biia dostavljena z rdečo tinto: »Loža št. 5 v prvem redu mora biti pri vseh predstavah na razpolaganje fantomu Opere.« Pri tem zadnjem zamahu si nisva mogla kaj, da ne vstaneva in prisrčno stisneva rok svojima prednikoma, čestitaje jima, da sta izumila to dražestno šalo, ki priča, da stara francoska šegavost še ni izumrla. Richard je celo smatral za umestno dostaviti, da sedaj razume, zakaj zapuščata gg. Debienne in Poligny upravo Narodne glasbene akademije. S tako pohlepnim fantomom seveda ni mogoče izhajati. »To je očividno.« je odvrnil g. Poliny, ne da bi trenil: »240.000 frankov ne potegneš konju izpod podkve. In ali ste šteli, koliko naju to stane, da ne oddajamo lože št. 5 v prvem redu, ki mora biti pri vseh predstavah na razpolago fantomu? Ne glede na to, da sva morala vrniti naročnino za ložo... To je strašno! Kdo pa naj dela samo zato, da yzdržuje fantome?... Zato greva rajša proč!« »Da,« je ponovil g. Debenne, rajša greva! Pojdiva odtod!« In je vstal. Richard je dejal: »Navsezadnje pa se mi le zdi, da sta predobra s tem fantomom. Če bi jaz imel tako nadležno prikazen, se ne bi premišljal, da jo dam zapreti...« NE POZABITE. da ie tvrdka B. WEÎEUMOtfiï - dr. v Mariboru sa praznike znižala cene za 20 Vo in uvedla novost, da vrne denar zaSetkom maja nazaj za blago. ki se te kupilo pri nas meseca aprila 1.1. Kateri dnevi so določeni v to, se Je to strankam že sporočilo, zato shranite koplje blokov naše b'agajne, da jih pozneje vpošliete. Poglejte si našo zalogo, niste obvezani, da kupite! мз JL da si nabavite za Velikonočne praznike po nadvse ugodni f * J ceni lepe in trpežne spomladanske obleke, \ A Ifk r^f površnike ter obleke» za otroke — Krasna in IÏT Lflj velika izbira, priznana irpežri st in bre'.konkurenčne cene, J ЧРВв^ Odjemalci deležni posebnih nagrad. '2022 a Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & Detajlna prodajalna Erjavčeva cesta 2 CIE, Liublfana. Izkoristite priliko Mlinarji. Proda se stroj za luščenje žila (Schàlma-schlne) Rex, valjčni stol Qautz s štirimi gladkimi valjarji, par posebej ostrih, par umetnih kamnov 42 col, 2 stroja za čiščenje zdroba (Griesputz-masehine) in več cilindrov s svilo, vse v dobrem stanju. — Naslov: Ivan Kuralt, valjčni mlin, Domžale. 1942 a I Zahvala. Za tako mnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubljenega in skrbnega očeta, tasta, starega očeta in brata, gospoda Jakoba Tome se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa še izrekamo darovalcem krasnih vence.' in šopkov kakor tudi vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. 2067a V Ljubljani, dne 1. aprila 1926 Rodbina Tome. I ■■■■■■■■■■■■non lûOiliil oAvOS ERNA ШЂКттт LJUBLJANA, SV. PETRA C. 27 (poleg holela Tratnik) priporoč.r najnovejše svilene klobuke In slamnike. Popravila in nrcoblikovanie ločno in po A 149 л na;ii h cenah. priporoča veliko izbiro različnih ročno 1670-a izdelanih in tovarniških 111н111шп1в1к«вншиа№ Za Veliko noč 1 = čevljev po najnižjih cenah trgovina ANGELA G08SE. l ubrana. itar irg )5 шмнтшшипшпвип Tomo Fia:, specialni izdelek s premikajočimi sedeži, nov, 5 mest cev star, 6 kratno balonsko pnevmatične 3000 km voženi, se proda radi nakupa reaiitete po zelo nizki ceni. Auto je sedai na ogled pri Puntigam, spada pa v Jugoslavijo in se na željo tja dostavi. Simentshitsch, Puntigam bei 2089 a Gratz, Steiermark. Stefan Шпсек auto-tapetr.it. in sedlai Tržaška cesh 9, Glince Specijalna delavnica za tapeciranje avtomobilov in olrnč] h voi čkov, (.delovanje denarnic, aktovk, damskih loib c ter vse'h usniatih popotnih predmetov U A «Jutrov» roman LUCIFER katerega ëkozinskoz napeta vsebina, prepletena • fan tastičnimi zapletljaji o«i za 6etka iio kenn». ki prina šajo navdušenemu čitatelju z interepautoim razmotri vanjem vpak bip predene čenja, ki mu že eledi raz očaranje in konsternacija in zopet preeeneČ^nje tako. da 80 čltatelji nestrpno pnfca kovali vsako nadaljevanje romana, je izšel in ee do biva pri upravi «Jutra» » Ljubljani Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si. ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. ioij zabavati Vas ne nore nobena knjiga! /---v KI iii vsej ostali reklami so vendarle naši čevlji najcenejši in nailrpeinefši» FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana, Gradišče štev. 4. I_2026-a _J Kje se najbolje, ie kupi brez dvoma znano pri Pri nizki ceni. Vezana ctan* Broširana pa 55 Dio 45 Dir + Sporočamo prežalostno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog in oče, gospod Ivan Premete trgovec danes nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 3. t. m. ob pol 4. pop. iz Slomškove ulice št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne l. aprila 1926. Franja Premelč, soproga — Marta, hči Ladislav, sin. 1847-a Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 3 Nudi se cen], odjemalcem raznega perila, vsakovrstnih nogavic, rokavic, ter veliko izbiro vezenin, nakitov, très, svile raznih kravat, posebno samoveznlc i. t. d. Po pl.i*„ano nizkih cenah. - жјтб Vrtnarja, elektrotehnika, pomočnika elektrotehniku in mizarja sprejme v službo tabo] Prizreaska okrožna bolnica I. reda v Prizrenu. Reflektanti morajo dokazati, da so odslužili vojsko, ne smejo biti pod 20, niti nad 30 let stari, samci, in mo rajo predložiti prošnjo, kakor je to predpisano v čl. 1 z za kona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, in prošnji predložiti vse dokumente, katere zahteva ome' njeni zakon. Poleg v prej imenovanem zakonu označene plače bodo imeli dotičnj brezplačno hrano in stanovanje v bolnici. V prošnji treba navesti, da-li je prosilec absolvent kake strokovne šole, sicer pa dokazati s spričevali daljšo prakso. Prosilec, ki bo sprejet, bo telegrafski obveščen in mora takoj nastopiti službo. Prošnjo je taksirati s 5 dinarsko taksno znamko, ostale priloge kakor to zahteva zakon o taksah. 2083 a lz pisarne prizrenske okrožne bolnice v Prizrenn, dne 28. marca 1926. Pazi prigodom kupnje na gornje Ime I zaštitnl znak. PENKALA TVORNI CE, ZAGREF швешт Veliko pozornost je vzbudil Šorlijev roman ZADNJI VAL ki se godi v Rogaški Slatini Cena broš. knjigi Din 42-—, vezani 48'—, pošt. 1*50 Naročila пз Knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani r V zbirki „Oder" je izšel Vrtinec 1 Drama v treh dejanjih. — Spisal lanez Žagar. Vrtinec je kratka kmetiška drama samo štirih a dobrih vlog Cena Din 18 — Izdala knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. U Zadnja moda ie ažur in entlane čipke v perilu — Ugodne nizke cene pri. TONI J AGE It - CERNE, Ljubljana, Dvorni trg 1. 122a NA3&OU1 ižK. ZA KURJE OČI SMRT Zahtevajte samo originalni „Smrt žulje» vima"! U apotekama m drogerijarna 1 zavo: 10 Dinara. LABORATORIJA LAMICO, Beograd Kondina 11. ei-s 100 do 200 m dobrih, že rabljenih tračnic za jamske vozičke se kupi. Najzadnje ponudbe na : Celjska opekama Edm. Unger-UIImann, Celje. 1939-a Urejuje dr. Albert Kramer. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskamarja Fran Jezeršek Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak, Vsi v Ljubljani,