I Izhaj i> vsako sredo po celi poli Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 8 gold 40 kr., za pol leta 1 gold, r- 90 ki pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol 2 gold 0 kr četrt leta 1 gold. 0 kr., 10 kr za etrt V Ljubljani 28. decembra 1887. Obseg: Poročilo deželnega odbora deželnemu zboru o trtni uši na Kranjskem. Trgovinska in obrtna zbornica. Nasledki „šnopsa". (Dalje.) Vprašanja in odgovori. Zemlje- in narodopisni obrazi Eazne reci. Iz deželnih zborov. NaŠi dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. ne v že okužene okraje. Potrebovala pa bi ne samo deželna šola v Grmu najmenj 100.000 ameriških trt, temuč oglašali so se tudi že posamezni lastniki in Poročilo deželnega odbora deželnemu zboru cele občine. Deželni odbor torej prosi: trtni uši na Kranjskem 1. da vlada dovoli prost uvoz ameriških trt z Ogerskega v okrajna glavarstva Krško, Novomeško, Slavni deželni zbor sklenil v 10. seji dne 12. Črnomaljsko in Kočevsko; januarja 1887: da vlada podari občinam, od trtne uši okuženim Deželnemu odboru se oča in oma daje po- najmenj 100.000 ameriških trt; in oblastilo naj se v državni trtnici v Kostanjevici vloži da doseže od slavne c. kr. vlade izdatno gmotno letos vsaj 100.000 ameriških trt. podporo v gotovini v ameriških trtah, posebno vi tis Šolskemu vodstvu v Grmu pa je deželni odbor iparia souvage in da po potrebi tudi nakupi kakor hitro mogoče takih trt naročil, naj pozveduje, kje na Ogerskem in po kateri ceni bi se dobivale ameriške trte (ključi), kolikor jih da oddaja po ustanovitvi občinskih trtnic na bode treba za šolske vinograde. Dalje naj vodstvo iz- Dolenjskem onim občinam, katere so oddaljene od Grma in od Kostanjevice, ameriške trte ali proti plačilu ali revščino dotičnih vinščakov tudi brez- reče svoje mnenje ? kje na Dolenjskem bi napravili oziraje se na občinske trtnice in ali bi kazalo, ameriške trte nepo-žlahtnjene oddati vinščakom. plačn in da sme deželni odbor te trtnice, ako treba tudi gmotno podporo podeliti iz deželnega kulturnega zaklada tem občinam da se v vinarski in sadjarski šoli v Grmu na pravijo uže prihodnje leto trtnice 9 ameriške poplemeničene trte ali prodajale ali oziraje se na revščino prosilcev brezplačno oddajale Deželni blagajnici se je ob enem ukazalo, da izplača znesek 50 gld. društvu za obrambo avstrijskega vinarstva na Dunaji. Šolsko vodstvo je s poročilom dne 13. februarja iz katerih bi se 1887 naznanilo, da ima ogerska trtna kolonija v Kecs- kemetu še dovolj ameriških trt. Deželni odbor se je torej obrnil do vlade s prošnjo, naj dovoli za šolo v dunajskemu društvu » Verein zum Schutze des Weinbaues in Wien" se privoli donesek 50 gld. za leto 1887. iz deželnega kulturnega zaklada nemu 600 gld zvršitev imenovanih nalog se privoli dežel-odboru iz deželnega kulturnega zaklada kredita Grmu uvesti iz Kecskemeta 40.000 ameriških trt ri-paria in solonis. Toda ogersko ministerstvo je naznanilo šolskemu vodstvu v Grmu, da avstrijsko ministerstvo ne dovoljuje izvažati ameriških trt z Ogerskega deželna Deželni odbor je z noto z dne 25. januarja št 540 te deželnozborske sklepe vladi in se sklicaval na sklepe deželne filokserne ko- katera se je tudi odločno izrekla za nasaditev ameriških trt in da ni druge pomoči proti trtni uši. misije na Kranjsko. Z noto dne 7. marcija 1887 pa vlada objavila deželnemu odboru ukaz poljedeljskega 1887. ministerstva, da hoče šoli v Grmu oddati 6400 riparie iz neokuženih krajev po 10 gld. za tisoč. Deželni odbor je prosil vlade, naj te trse pošlje z Dunaja v Ljubljano, kamor so došle 19. aprila ter bile poslane v Grm. Vodstvo pa je tudi še od gosp. dr. Geršaka v Oi Ameriške trte pa se celo z Ogerskega 9 od koder bi naročilo 14.000 ameriških trt, katere so se se lehko prav po ceni dobivale, ne smejo uvažati, tudi trtnici v Grmu. Poljedeljsko ministerstvo je nadalje z ukazom 29. marcija 1887 št. 3986 12.000 riparie in 5000 solonis # poslalo okrajnemu glavarstvu na Krškem z ukazom, l L • daje 1000 riparie in 1000 solonis odločenih za državno trtnico v Kostanjevici, ostale trte pa se naj oddado tistim vinogradnikom, kateri hote poskušati kulturaino ravnanje. Tudi iz državne trttiice na Bizeljskem na Štajarskem je ministerstvo oddalo 4000 riparie in 3000 York Madeire za krški okraj in sicer 1000 York Ma-deire za Kostanjeviško trtnico, ostale pa privatnim vinogradnikom. Trte so se oddajale po 10 gld. za tisoč šib. Državna trtuica v Kostanjevici obsega zdaj dva hektara. Leta 1886. se je vložilo 38.000 riparie, katere 1 S"Hp ? i ' i tf * ' '-"f tSjhERKPI - Sv^ T ■ " t ' K rlr^Hiia^SilfB^ ^H^BHH Btb SSBor SBLEmP k ^CjkiM 1' IK^i A K i' seje najmenj polovico ukoreninilo. Od teh se je izbralo 10.000 najmočnejših, dobro ukoreninjenih trsov za napravo tako zvanega matičnega vinograda, kjer so trte nasajene po eden meter vsaksebi. Iz tega vinograda se bode sčasoma dobivalo na sto tisoč trsnih šib. Trtnica se je letos spet razširila, ter je bilo vloženih ne le po 1000 riparie, solonis in York Madeire, temuč tudi vse šibe prej omenjenih 15.000, kar se jih ni moglo oddati privatnim vinogradnikom. Poljedelsko ministerstvo v svojem ukazu 1. junija lt87 obeča, da bode znatno razširjalo trtnico Kostanjeviško. dopisom dne 20. oktobra 1887 št. 7292 je prosil deželui oibor c. kr. deželno vlado, naj bi mu blagovolila naznaniti, v katerih občinah na Dolenjskem so v tem letu zasledili trtno uš in koliko vinogradov je že tako okuženih, da so letos ali že popolnoma suhi ali vsaj več ne rode. Nadalje, koliko ameriških trt se je letos vložilo v državni trsnici pri Kostanjevici, koliko požlahtnilo in koliko jih je oddala vlada vinogradnikom t dopisom dne 18. novembra 1887 št. 11453 deželna vlada deželnemu odboru izročila poročilo Karla Reichela, zvedenca v trtnoušnih rečeh na Krškem, katerega je bistvena vsebina ta le: j ^pjk. .* 0 „Leta 1887. so zasledili trtno uš v naslednjih ka-tastralnih občinah: Davčni okraj Kostanjevica: katastralni občini: Ostre v..........52 parcelah Črneča vas v........ 35 „ Kostanjevica v.......25 „ skupaj v davčnem okraju Kostanjeviškem v 117 parcelah Davčni okraj Mokronog: katastralni občini: Dobrava v..........1 parceli Stara vas v ......... n Davčni okraj Krški: katastralni občini Bučka v . . 5 parcelah. Najbolj razširjena je trtna uš v davčnem okraju Kostanjeviškem; izmed navedenih treh občin pa najbolj v katastralni občini Ostre. Ko so leta 1887. preiskovali vinograde, ni bilo v imenovanih občinah še nobenega vinograda, ki bi bil popolnoma nerodoviten, vender pa je misliti, da bode, t • 0 1 A • • B % m v v I w * > \ i * ' • f j . jt- w - ■ v r r fc - JE f.v " * - t 1 f \ 4 .s ' • ♦ V" ' . 1,1 : 1 f L L V WT f | .t t % « * - " 1 f ' ■ - - * ; ' V ; j « -J ' ' L:- ^ kakor kažfjo dozdanje skušnje — postala četrtina parcel, ki so bile leta 1887. oku uih v prihodnjih dveh letih popolnoma odovitna Spomladi leta 1887. so se vložile v poskuševalnici v Kostanjevici sledeče trtne šibe: 2845 trt riparie, 5d00 trt solonis, 1509 trt York je dalo visoko c. kr. trt rupestris, še trte, katere in sicer: 100 Madeire, potem tudi poljedelsko ministerstvo 100 trt Othello in 50 trt riparie portalis. Zadnja tri plemena so se zasadila le za poskušnjo, da bodo naravnost rodila. Ker se je trtnica v Kostanjevici napravila še le 1886. leta, m se je prvotn j na- sadilo le 38.000 trt liparie souvage, in ker se je les prvo leto le počasi razvijal, zato se do zdaj ni nič po-žlahtnjevalo. Letošnjo zimo se bode požlahtnjevalo na roko toliko, da se nasadi greda z blizu 2000 trtami. Požlahtnjujejo pa se ameriške trte toliko časa, dokler se še ne ve, kakšen bo uspeh, samo za poskušnjo, ne pa za oddajo strankam v Kostanjevici. Leta 1887. se edino iz tega vzroka ni moglo oddati nikakeršno pleme ameriških trt strankam, ker se trtne šibe ob ugodnih vremenskih razmerah morejo narezati še le meseca decembra, ter se bodo te trsne šibe pri- m pravile še le meseca januarja ali februarja prihodnjega leta, da se bodo oddajale vinogradnikom." Zastran prošenj nekaterih občin na Dolenjskem za napravo občinskih ameriških trtnic je šolsko vodstvo v Grmu spon čilo, da bi bilo vse, kar bi se za občinske ameriške trtnice potrošilo zavrženo. Nepožlahtnjene ameriške trte bi se smele deliti teligentnejšim vinogradnikom. Vsled tega poročila je deželn dotičnim občinam naznanil sklepe deželnega zboi dostavil, kaj da je storil v tej i odbor ter eči in je Ker se trtna uš po Dolenjskem če dalje bolj širi, uže več sto oralov vinogradov popolnoma uničenih, in ker ni nobenega druzega sredstva proti filok nego zasajanje vinogradov z ameriškimi trtami: treba bo skrbeti, da se pridobi ameriških trt, kolikor le mogoče. Zato se bode na šoli v Grmu v prihodnjem letu spet znatno razširila ameriška trtnica, iz katere se bodo potem šolski vinogradi nasadili z že požlahtnje-nimi trtami. Za novo nasajenje okuženih in nekoliko že uničenih vinogradov pa bi trebalo več sto tisoč trt. Poljedelsko ministerstvo, katero je dalo napraviti veliko ameriško trtnico v Kostanjevici, bode gotovo še v drugih krajih Dolenjskih dovolilo napravo takih trtnic in tako omogočilo vinogradnikom, laže pridobiti si in hitreje nasaditi ameriške trte v opuščenih vinogradih. Ker pa je ljudstvo bas po vinorodnih revno, in se bode mali vinogradnik težko krajih lotil te- žavnega dela, katerega je treba pri napravi novih vi- nogradov, da namreč zemljo opuščenih vinogradov globoko koplje (rigola); moralo bi se ljudstvo spodbujati temu po premijah, kakor se spodbuja po darilih, da vzgaja plemenita živinska plemena. Obečati bi se torej moralo marljivim vinogradnikom, kateri rigolajo oku- ministerstvu o tej reči dobro utemeljeno prošnjo Ce žene vinograde ter jih pravilno zasade z ameriškimi bode prošnja uslišana, zvedeli bodemo še le maja me požlahtnjenimi ali naravnost rodečimi trtami, premije seca 1. 1888., in potem razpiše družba pogajanje za to ali darila proti velikosti na novo napravljenega vino- podporo po javnih listih. Deželni šolski svet odstopi grada. Premije bi se izplačale, kedar bi bilo konsta- prošnje za tako podporo vselej kmetijski družbi. Kme- tovano po veščakih, da so novi vinogradi pravilno za- tijska družba je tudi prosila deželni zbor podpore šol- sajeni. ta namen naj bi se v proračun deželnokul- skim vrtom; ako bode uslišana, pozvedeli bodete lahko turnega zaklada za 1. 1888. postavil znesek 500 gld., iz dotičnih razglasov. Če bode dal deželni zbor kaj kateri znesek bi gotovo zadostoval, ker ni pričakovati, podpore za šolske vrte, potem dobi vso, da jo razdeli j se že v 1888. 1. mnogi vinogradniki poprijeli kmetijska družba, in posamezne prošnje občin ne bode dela ter se lotili naprave novih vinogradov. Ob enem uslišane. bi se naprosilo visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo da tudi ono dovoli prenije v ta namen. Slavni deželni zbor naj sklene: > 1.) C. kr. poljedelskemu ministerstvu izreka de- Vprašanje 114. Svoje ovčje pleme bi rad zboljšal in sicer z ovni takega plemena, ki daje mnogo mleka. Svetujte mi tako pleme in sporočite, kje ga dobim. (N. želni zbor zahvalo za napravo državne ameriške trtnice v Kostanjevici. . na P.) Odgovor: Odločnega odgovora Vam ne moremo še dati v tej številki, vender hočemo v kratkem kaj na- 2.) Deželnemu odboru se naroča, naj prosi visoko tančnejšega pozvedeti ter Vam sporočiti v prihodnji c kr. poljedelsko ministerstv blagovoli številki. napraviti vsaj še na dveh krajih na Dolenjskem in sicer za novomeški in za metliški okraj državno ameriško trtnico; oddajati ameriške trtne šibe in ukoreninjene trte Razne reči. Da se ne nabira sneg konjem pod kopiti pri- revnim in menj premožnim vinogradnikom brez- poroča neki nemški gospodarski list to-le: Vzemi gladke plačno ali vsaj po kolikor mogoče nizki ceni; in nezmečkane ržene slame, omehčaj jo nekoliko v vodi dovoliti uvoz ameriških trt z Ogerskega v občine, ter naredi iz nje prst debel šop, katerega poveži na v katerih je že konstatovana trt na uš; in deliti premije v denarjih takim malim vinogradnikom, ki svoje vinograde pravilno zasade z ameriškimi trtami. 3.) Deželnemu odboru se dovoljuje za 1888. debelejšem koncu slame. Iz tega šopa spleti kito v tri plemena. To kito povij tako skupaj, da se naredi kolesce. Uže med povijanjem pa dobro prešivaj z iglo in nitko to kolesce, ki postaja vedno veče, tako, da naredi se dodelano kolesce dobro skupaj drži Kolesce kredita 500 gld. iz deželnega kulturnega zaklada v isti namen za premije ali darila. 4.) Poročilo se izroča upravnemu odseku v pretres in nasvetovanje. Vprašanja in odgovori. toliko, da je moreš s silo vdejati podkvi med rameni. Na kopito, ki ima med podkev vdejano tako slamnato kolesce, ne nabira se nikdar sneg. Kolesce se prav » trdno drži v podkvi in se zgubi le redko kedaj. Kolesce odstraniš pa iz podkve s kako topo rečjo. Zmrzla tla hitro utališ, ako jih pospeš z neu-gašenim apnom. Apno se prične gasiti, ter razvija tako toploto, da moreš čez kakih deset do petnajst ur zemljo Vprašanje 113 Ker mislim spomladi napraviti prekopati, če je tudi 20° R. mraza. vzgleden šolski vrt, a potrebujem ta namen denarne 5°/o mleka ii oreš več namlesti, ako se držiš podpore katere pa pri krajnem šolskem svetu ne mo ram dobiti, ker tako znaša proračun za prihodnje leto 1020 gld., izvolite mi sporočiti, ali bi bilo mogoče dobiti kaj podpore pri kmetijski družbi? Ali naj se morda naslednjih pravil, katera priporočajo Amerikanci: Molži vsak dan natanko ob istem času, molži hitro in snažno, molči in ne misli na druge reči nego na molžo; kadar stopiš kravi ali kadar greš od nje nagovarjal jo obrnem do deželnega zbor deželnega šolskega sveta? (V. B. v K.) Odgovor: Najprvo Vam moramo povedati ; da je deželni šolski svet izdal naredbo, vsled katere je krajni šolski svet dolžan plačevati stroške za obdelovanje prijazno in božaj. Kolikor prijazneje ravnaš, raje teče mleko. Race in gosi hitreje opitaš, ako jim med pijačo drobno zrezanega korenja ali repe jim devaš med pitno vodo oglja. toliko mesas in ako šolskega vrta. Kmetijska družba deli podpore za šolske vrte tedaj, če dobi v ta namen sama kaj podpore od države ali dežele. Sedaj nima nobene take zaloge. Dosedaj je dajalo podpore za šolske vrte kmetijsko Ob taki krmi ostane ta perutnina bolj zdrava in dobi nežno meso. Rman (Schafgarbe) po mnogih skušnjah prežene muhe in brenclje konjem in drugi živini tako go- tovo da ministerstvo, od 1888. naprej je bode pa dajalo na- to zelišče, katero pozna vsak pastir in ki raste povsod, najboljša pomoč zoper mrčese, ki včasih učno ministerstvo. Upajmo, da bode podpora izdat- hudo adlegujejo živino nejša > kmetijska družba vsaj je predložila naučnemu » Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Gospod zbornični svetnik Vaso Petričič iz- 80 pa stnikom trgovin malokedaj osobno znani, še manj kušeni v zaupnosti. Vendar pa imajo tudi oni pra- XII. vešča o stvari, ki jo je izprožila slavna šopronska zbornica z naslednjim dopisom: » Slavna zbornica! Zakona člen XXXVII. od 1875 vico, pobirati kupno ceno od sklenenih prodaj, dovoljevati plačilue roke, celo po ogerskem trgovinskem zakonu, tudi iztirjevati vnanje tirjatve svojega gospodarja. Nasledki vseh teh slabih odnošajev pojavljajo se v razveljavil je nekoliko do tedaj pravnoveljavne naredbe o trgovinskih agentih, odnosno trgovinskih potovalcih, vsak dan ponavljajočih se katero ne mine r cijah obenega trgovca poneverjenj » ogerski trgovinski zakon ali kakor jih zgoraj navedeni zove, trgovinske pooblaščence iu razširil izdatno njih pravice. ki ima opraviti s trgovinskimi potovalci. Po takem je čas, da se omeji to vedno bolj šireče se zlo in da se mu upremo s prenovljenjem te naredbe Dočim je namreč 10. trgovinskoministerske na- ali določila od 1852. redbe, izdane novembra 1852, izrekel, da ima tr- govinski agent „osobito samo takrat pravico prejemati denarje, ako je to pravo v pooblastilu natanko izraženo" ; določuje ogerskega trgovinskega zakona § 45.: „da je trgovinske potovalce osobito smatrati za pooblaščene, da smejo pobirati kupnino z ene strani od prodaje, ki so Podpisana zbo na višjem mestu. je tudi volje potegniti se za to Ker pa taka na prenaredbo obojih trgovinskih za z jo sami sklenili, ter za to dovoljevati plačilne roke, ■ ■ ^m * • druge strani pa iztirjavati tirjatve svoiih gospodarjev." Jed nako naredbo nahajamo v občnem avstrijskem trgovinskem zakoniku, s 17. decembra 1862 uvedenem, kateri pravi v konov naperjena struja more samo takrat biti vspešna, ako jo podpirajo trgovinske io obrtne zbornice obeh državnih polovic dovoljujemo si prositi slavno zbornico Naj seposvetuje o zgoraj navedenih stvareh in naj po končauem posvetovauji naznani, ali se smemo nam pri zgoraj omenjenem koraku zanašati ua častno podporo ? (Dalje prihodnjič.) 49.: Trgovinske pooblaščence, katere upotrebljuje njih gospodar kot trgovinske potovalce za trgovino na vnanjih krajih, „smatrati je osobito za pooblaščene pobirati kupnino od sklenjenih prodaj ali pa Pod učne stvari. za to dovoljevati plačilne roke u Nasledki V 77 snopsa u je To razširjanje pravic trgovinskih potovalcev moglo umestno za vladajočih odnošajev za stvarjanja biti (Dalje.) Beta, omenjenih zakonov danes ni več. Beta bila hči revnih in ubožuih gostaških sta Kajti zadnje desetletje bilo je za trgovino Avstro- rišev; v trgu Predkotji zagledala je beli dan; bratov in Ogerske doba težkih izkušenj, katerih nasledki so se sestric ni imela nobenih pojavili na vseh straneh. m w Prec v nježuih otročjih letih njenih vzbujala se je v njej strast nečimurnosti in na- Tudi napravi trgovinskih potovalcev niso prizanesle, puha. Starišev svojih ni kaj prida ubogala; bila j 'A Radi godnih odnošajev propali trgovci poprije- ob tem času prava trmasta nepokornica uže molitvi mo majo se najraje te vrste zaslužka, ustrezajočega najbolj rala sta jo skrbni oče in dobra mati vselej siliti njih imenju in njih število množica mlajših trgovcev, ta- je pomnožila še nepregledna najti nobene službe lentom bila sta jo pa Bog in narava precej dobro obda-niso za svojo stroko mogli rovala. Obiskovala je dobro redno domačo večrazredno šolo skoz Gospodarji propalih trgo postavno predpi čas primorani so namreč vseh drugih predmetih prav povolj radi slabih trgovinskih odnošajev in radi občnega narodno - gospodarskega pešanja znatno zmanjšati svoje ni imela nikoli kakega posebnega veselja; učila se ga napredovala je v do veronauka le, ker je bila k temu avno pnmorana osobje. in ta brezposelna četa vrela je h kardelu trgo- vinskih potovalcev i je najbrž obetala zaslužka brati Nič čuda Dovršivša domačo šolo, znala in umela je dobro , računiti in spisovati, a tudi v ženskih ročnih delih času ako se je o takih okolnostih o svojem je bila med svojimi sovrstnicami ena boljših. pljiva korporacija trgovinskih potovalcev pomno kateri ni najmanj ne zaslužij žila s takimi elementi pa Ker je oče in mati doma potrebovala nista, osobito ker jima je bila vedno nepokorna, sklenila sta ----- ------- -------7 * «_.* ul»jujuuj uu iaoiuiiju jiiua jo una. vouuv ua, omenila SlčL , JO obsežnih pooblastil, ki jim jih dajejo oboji trgovinski K tujim ljudem v službo dati, da se tako privadi malo zakoni v zgoraj navedenih paragrafih Temu se je pridružila še druga teškoča pokorščine ter sama poskusi, kako se potrebni krnhek služi in je. Dekle, takrat staro 13 let, bilo je tega zelo Neprestano pešajoča trgovina, rapidno rastoči pro- veselo. Ne dolgo potem in prilika je tu, da oče Beto pad posrednje trgovine ter neprizaneslj konkurencija omogočujejo namreč dandanes malokateri nenasitna sam v mesto t popelje sinžbe poiskati. Ker je bilo dekle prav čedne in krepke postave, bistrih oči ter naših trgovinskih hiš, pošiljati na vsa trgovišča svoje iz- v najpotrebnejših vedah tudi precej dobro podkovano, kušene trgovinska potovalce. Radi tega so prisiljene, ene, posrečilo se je očetu brez posebne težave ji pri pošteni ali na teh krajih stalnim ali pa tja potujočim trgovskim družini službo pestrnje vdobiti. Dekle bilo je živo in potovalcem poveriti svoje zastopstvo. Ti zastopniki pa urno kot frtavKa; čudo toraj ni bilo nobeno, da sije kmalu pridobilo vse zaupanje novega gospodarja in hišne teh raznih grobov, tedaj so morali Slovani steklo mnogo gospodinje. Prislužilo si je prec prvo leto poleg hrane preje izdelovati Kot Germani. Pri Slovanih nahajamo in nekoliko najpotrebnejše obleke, tudi še po 4 gold. v namreč stekleno lepotičje uže v onem časa, ko so še ka-gotovem denarji na mesec. Beta doma z denarom, razun, meno orodje rabili pri delu. Početkom srednjega veka se je v Evropi steklarstvo če so jo stariši to ali ono reč v štacuno kupiti poslali, nikdar nič opraviti imela ni. Dopadal in mikal jo je pa slabo gojilo. Še tedaj se je vzdignilo, ko so jeli de- ta okrogli mamon kaj zelo. Kolika radost za-njo pa lati steklena okna. Poznavali so steklena okna uže pred sedaj, ko je imela uže nekoliko prisluženega denarja v Kr. ? ali še v petem stoletju jih nahajamo na veliko svoji oblasti! Kolikor več si je prislužila, toliko več je izdelana v cerkvi sv. Sofije v Carjemgradu. Ali tisti imeti želela. Pohlep lakomnosti nastajal in vzbujal se je čas [n še v njej vedno ečji Beta je ostala pri prvem gospodarji tudi dokaj kasneje so bila taka okna zelo draga in redka. Vojvoda Northumberlandski je dal po pet let; prvi dve leti služila je kot pestunja, zadnja tri brati 1573. 1. vse steklo z oken, ko je šel z doma, da pa kot hišinja. Ker je za mamona živela, delala in ubogala je prav pridno. Gospodar ji je tudi vsako leto pogojeno plačilo za nekoliko goldinarjev sproti zboljševal. Tujega blaga se v prvi službi nikoli dotikala ni. Gospodar in gospodinja bila sta ž njo sploh v vsem popolno zadovoljna; le to jima na njej nikdar dopadalo ni, ker se je skupni družinski molitvi, če je le mogla, urnaK-nila; če ji pa to po nobenem r ačinu mogoče bilo ni, j pa med molitvijo vedno kinkala in dremala. Krščanski gospodar in pobožna hišna mati sta jo zavoljo tega večkrat opominjala in prav ljubeznjivo svarila, a vselej brez zaželjenega vspeha. Povedala sta večkrat, da molitev utrjuje dašo, delo pa telo; kar je v ohranitev telesa in zdravja primerno delo z tečno hrano vred, to je za dušni blagor pobožna molitev. Beta je take poduke in svarila sicer navidezno voljno poslušala, a za hrbtom se pa dobremu gospodarju in skrbni gospodinji zlovoljno posmehovala. tem je pa sama sebi škodovala Prilika nanesla je, da se je Beta soznanila z neko malovredno in popolno sprideno natakarico, Klaro po imenu. Le prehitro postali ste si topli in zaupni prija- teljici Beta razodene Klari vse okoliščine svoje pri se- danjem dobrem svojem gospodarji po vsem odkritosrčno Klara pa, sama hudobna in razuzdana spridenka prav po satansko 5 da stane ter ne miruje prej 5 popolno posreči Vrag želi tudi Beta popolno enaka poda se ji vražja nakana ta oče vsega hudega, oče laži in zapeljevanja, ima kaj meden in sladak jezik, kadar mu za to gre, nedolžno žrtvo v svoje kremplje dobiti. Klara bila mu je glede Bete vredna nadomestnica. načinom, kot bodemo to ravnokar pri Beti videli Enakim , prido- bila in zapeljala je ta vražja sotrudnica satanova uže preje več nedolžnih deklet, katere so, iz kmetov doma, poštene bile in v mestu T . . . u tudi pri poštenih krščanskih gospodarjih služile. (Dalje prih.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. t Nabral Fr. Jaroslav. 74. Steklo. (Dalje.) i Po prastarih slovanskih in germanskih grobovih na t se mu karkoli ne poškoduje za njegove odsotnosti. Najlepše pa se je razvilo steklarstvo v Benetkah. Benečani so bili v trgovinskih zavezah z vzhodnimi narodi, ter so od oudod presajali razne umetnosti in ve- ščine; tako tudi steklarstvo. devetem stoletju so uže Benečani na otoku Muranu izdelovali mozaiK od stekla. Pravi razcvet steklarstva pa se je začel tu 1. 1204. po vzetju Carjegrada, koje dože Dandolo nastojal, da Benetke povzdigne na ono višino, na kateri je Carjigrad stal. Razne umetnosti, kakor tudi razni obrti, so našli v Benetkah najugodnejše polje, in med njimi se je vzdignilo steklarstvo na izredno višino. 1291. 1. so se moralo mnogoštevilne steklane z Rialta na Murano preseliti. Državna oblast se je jela z osobito ljubeznijo brigati za 0 !•-> ■ j* i • fij L' i* PP * razcvet steklarstva, s katerim so se Benečani po vsem svetu ponašali. Steklarji so dobili velikih predpravic, pa tudi sami so poskrbeli z notranjo svojo uredbo, da jim je obrtnost tem bolje uspevala. Steklarski ceh je bil pou nadzorstvom upravnega sveta peterih članov, katere so vsakega leta mojstri izbrali; ali ti člani so morali biti tega zbora je imenoval tudi posestniki steklan. Glavar dva nadzornika, ki sta imela pravico vsak čas dojti v steklano, da vidita, ali se točno vrše zakoni in propisi cehovski. Upravni zbor je presojal izdeke onih, ki so prosili za podeljenje mojstrovstva. V Muranu ni smel noben tujec v delo priti, niti postati posestnik steklane. Celi otok se je uredil kot samostalna država. Muranezi so imeli svoje vlastito pravosodje, v katero se niso smeh mešati republikanski pravniki. Steklarji so se smatrali kot neka vrsta plemstva, ter niso dopuščali, da se jim hčere može z beneškimi patriciji. Na otoku so imeli zlato knjigo, v Katero so od 1602. 1. vpisovali vse do- mače stanovnike in njihove potomce. Muranezi so smatrali svoje delo kot plemenito, a sami so bili najboljše Ako delavsko plemstvo. Tajnosti svoje obrtnosti so čuvali na vso moč. se begunci niso hoteli povrniti, tedaj so jim rodbino kot taloge zaprli, in republika je za njimi poslala vohunov, da jih skrivaj ubijejo. No, vkljub vsej tej strogosti se beneškega steklarstva po ostalib je razširila veščina zemljah. Na osebitem glasu je bilo bojadisano steklo, ki so je znali Muranesi izdelovati. Tako stekleno posodje. • t čaše, svetilnike in razno lepotičje so prodajali kot oso- hajamo tudi stekleno lepotičje, in če sodimo po starosti bite umetnine po vsem svetu. Na debelo so začeli tu izdelovati tudi veče steklo za okua. Bojadisano steklo, tekočin, ne pri njih uvažanju v ozemlje dežel ali v kakoršno so tedaj radi jemali za cerkvena okna, doha- kate zunaj Ljub ne pri trgovinskem prometu jalo je edino z Benetk. Tu so začeli prvi pot izdelovati v množinah l hektolitra ali čez to mč 1308. 1. tudi steklena zrcala. Deželno naklado je v Ljublj katera za za Do najvišega sijaja pa se je pepelo steklarstvo v prto mesto, pobirati pri uvažanji žganih opojnih tekočin Muranu v šestnajstem in sedemnajstem stoletju. Vladarji in kot namestek za v mestu samem izdelane take teko- in kralji so obiskovali muranske tvornice, da se čudijo čine primerno doklado pri izdelovanji takih tekočin po- umetnosti in veščini, kateri ni bilo na vsem svetu para. vračati je nakladd pri izvozu takih tekočin iz Ljubljane Francoski "kralj Henrik III. je podelil ob svojem obisku v oni meri, po kateri je mestna občina ljubljanska za- vsem mojstrom plemiška pisma. V tem času je dobivala vezana, po obstoječih predpisih povračati mestne doklade republika z Murana osem milijonov zlatov letnega pri- Po deželi pobirati je naklado po volji dotične stranke hodka. koncu osemnajstega stoletja je začela steklar- kedar se te tekočine spravijo v obrtne prostornosti ali ska obrtnost na Muranu zelo propadati, in dandanes je shrambe, ali pa kedar se nastavijo ni več. Otok je imel nekaj časa do 30.000 stanovnikov To se na podstavi razpisa gospoda c. in 40 velikih steklan. Dandanes životari tamo komaj notranjih stvari z dne 13. decembra 1887 5000 ljudi. dogovorno z deželnim zborom kranjskim daj ministra 21.391, I splošno Benetk se je preselilo umetno steklarstvo v Nem- znanje s tem pristavkom, da bodo predstoječi sklepi de ško, kjer je uže v štirnajstem stoletju lepo cvelo. No, na večini proizvodov nemškega steklarstva se vidi več Samostalnega niso želnega zbora, kakor tudi k zakonu z dne 5. avgusta ali manj upliv muranskih uzorcev. izvedli Nemci nič. 1887. z dne dež. zak. št. 24, razglašeni izvršitveni predpis št. 30, stopili v decembra 1887 Drugo važno torišče steklarstvu se je odprlo dež veljavnost doe 1. januarija 1888. zak v C. kr. deželni predsednik: Ceski, kjer se je ono vse do danes obdržalo na najviši Baron Winklei s. r. • V • • visim. bregovitih in šumovitih krajih Češke so se vzdignile v petnajstem stoletju prve steklane, katere so nekaj kasneje bile uže tako urejene, da so mogle tek- Naši dopisi. movati z beneškimi. V Češki ne samo da so umeli oponašati bojadisano steklo in stekleno lepotičje, temveč se dneh Iz Igubljane in to nam daje Novo leto nastopimo v treh povod izrekati najboljša voščila razvili tu svoje steklarstvo v novem samostalnem pravcu. vsim prijateljem in podpornikom našega lista Češko steklarstvo je pa tudi najbolj uplivalo na razvoj steklarstva v Francoski, v Belgiji in v Angleški. in vsem boriteljem in prijateljem našega malega naroda sploh. Za saboj imamo leto Politično-^ospodarske stvari. polno prevažnib dogodeb v na državi in v druzih sosednih nam dr žavah. Večkrat pretila nam je v minulem letu huda ne šem narodu, v naši varnost krvave vojske Za edaj še od Kranjske dežele davek od leto 1888. volj žganja za Božji in po modri miroljubnosti ljublj vladarj se je po i našega od nas še narodno blagostanje, življenje ti sučero in tisučero državljanov pokončujoča vojska Razglasilo c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 16. decembra 1887 i št. 3481 Pr ohrani nam ljubi mir tudi prihodnje leto ima zahtevati še mnogo svojih pravic, iz Bog olj Narod naš ici njegovi j o pobiranji deželne naklade na porabo žganih opojnih tekočin za leto 1888. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Naj- storili so svojo dolžnost v popolni meri in v lepi slogi; Bog jim daj v prihodnjem novem letu vspehov v obilni meri višjim odločilom z dne 11. decembra 1887. najmilo- vspehov, ki povekšajo narodno in splošno izobra-ženj e, duševno in gospodarsko blagostanje slovenskega rod stiveje blagovolilo potrditi sledeče sklepe kranjskega de- strijske drž in s tem tudi blagostanje in moč mile nam av V želnega zbora z dne 30. novembra t. jim prijateljem in in sicer 1. Da se poravna nedostatek pri deželnem zakladu, prizadevanj delovalcem, ki podpirajo „No č pobirati je za gusta 1887 klade: 1888 v zmislu zakona z dne 5. av dež. zak št. 24, nastopne deželne na- pa nujno prošnjo h a j s e viceu v tem blagem vsem ostalim rodoljubom i m pridružijo: vse m k u p a j P veselo in č novo t od porabljenih likerj Zlato mašništvo Svetega Očeta Leona XIII ve tekočin brez razločka na stopinje alkoholovi vseh oslajenih opojnih selo praznuje sv. Silvestra dan in pa novega leta dan od hektolitra po 6 gold. av. vel. ves katoliški svet. Deželnemu zastopu kranjskemu pri i družil se od vseh ostalih tudi mestni ■ • porabljenih žganih opojuih teko- Ljubljana bode Silvestrov veče top ljubljansk Bela t / i> čin po stopinjah lOOdelnega alkoholometra za vsako hektolitersko stopinjo po 18 kr. av. vel. svitij v ta namen sijajno raz- Sram nas je, da v šem Trstu danes a dežel še gospoduje zastop, ki je odklonil predlog prav tako naklada sme zadevati samo porabo, kakor večina deželnih in mestnih zastopov obširne države slaviti zlatomašništvo najvišjega cerkvenega pastirja, in se ne sme pobirati ne pri izdelovanju žganih opojnih Deželni zbor kranjski zboruj jutri 29 de nepoterpežljive opozicije, izrekoma darilo cesarjevo je cembra in ima dnevnem redu 14 točk, večinoma ustna samo zahvala lepa cesarska zahvala za skazauo mu poročila fiuančuega odseka Pred temi poročili pa te- gostoljubnost. meljuje poslanec šanji pristojbin svoj predlog o nekolikim povek Veliko vriša je napravilo tukaj, da so vrednika tudi od ečjih puščin na korist normalno- slovenskih krogih znanega tednika „Der Parlamentar šolske klada Posamezni odseki zborovi imeli so dr. Živny-ja, zeta pokojnega časnikarja Skrejšovskega seje do vštete^ petka minulega tedua in pa včeraj in zarad veleizdajstva dejali v zapor. Živny prestopil >e danes. čeni mu zdravstveni postavi Občinski odsek zvršil je posvetovanje o izro- svoj čas s soprogo in svakom vred k ruski cerkvi in je sedaj deloval za tako odpaduištvo. Zadnje tri številke gradbi novega gledališča v Ljubljani storil „Parlamentarja u so zasežene. je mestni odbor ljubljansi in po naši misli po vsem reka: v svoji zadnji seji pomenljiv Gorice. Pred tednom napravil je laški sklep ki približno lz- adni list „Corriere" veliko hrup da je Goriški de Sprehajališča »Zvezde" ne pustimo kaziti » želni šolski svet storil soglasni sklep, v vse t za zgradbo gledališča, v sedaj, posestniki lož veliko besedo katerem bi imeli, kakor do mošnje ljudske šol m š č t kot podpo voljno in ako se pa gradiva eodvisno gledališče, pa smo pripravlj obligaten predmet. Levičarski krogi delali so s obema narodnostima po- to novico veliko vriša, sedaj pa se kaže, da je bila to privolimo ne solda pi vtih o t aplj raca, kakor smo sodili prvi izdatnim žrtvam trenutek. Prvi oglasil se je proti oni izjavi poslanec Novi slovenski doktorji zdravništva postali so in člen deželnega šolskega sveta dr vit Tonkl zadnje graškem K o p r n Julij D trije domačini, namreč: na vseu čilišči rekoč, da je k dotični seji prišel zarad druzih opravil Alojzij Hom iz Škofje Loke in Ivan nekoliko kasnej z Zagorja, na vseučilišči dunajskem pa i z Žužemberga. ker ni bilo na dnevnem redu nikakoršne pomenljive točke. Pokazalo pa se je, da se je res tikoma pred njegovim prihodom glasovalo o tem. Kmetijska podružnica v Rudolfovem ima redni Dalje oglasil se je profesor di občni zbor 31. decembra t. 1. ob dveh popoludne v „Na rodnem Domu" s sledečim sporedom: 1. Sporočilo o delovanji podružnice 1885 1887 . Maruš i č tudi člen deželnega šolskega sveta rekoč, da je on predlogu odločno ugovarjal in konečno oglasil se je ves goriški deželni zbor, Slovenci in Lahi v interpelaciji, v kateri 1885 1887. 2. Sporočilo o stanji blagajnice o. Pristop društvu v obrambo avstr. vinogradov. 4. Volitev novega odbora. dokazujejo protipostavnost onega klepa. Oni člen šol 5. Volitev 3 udov za pregled skega sveta pa, namreč poslanec Gasser, odložil je po sijajno mu izrečeni nezaupnici — svoj mandat. In tako je oni velikonemški sklep — pokopala lastna nespamet- Vreme Dr. P O Z n i k, načelnik. sv. Tomažem pričela se je po Pratiki nost njegova Češka. Češki poslanci deželnega zbora izročili iu v dejanji zima nam je toliko snega, slabo nasute, na Krasu pa Druga polovica minulega tedna nanesla so izostali nemški stranki ponudbo, da se spravite obe da so postale hipoma vse naše narodnosti na Češkem z lepo. Pa ponudbo, katero je blatnaste ceste lepe in gladke, železnica posredoval deželni maršal knez Jurij Lobkov ? so a e zaostala; danes pa tako. Mraz zrastel je v ponedeljek do 19 vnovič nastalo Nemci odbili Ko se je to zgodilo > poslal o včeraj in maršal izostalim poslancem uradni p deželni da naj danes odlegel je mraz nekoliko zato neprenehoma 3ji metra. pa suh sneg pada vstopijo v zbor, sicer izgube svoje mandate. To posto-ljubljanski okolici imamo ga uže blizo panje kaže, da Nemci na Češkem hočejo vojsko v svoji deželi, kakor hitro ne smejo gospodovati sami. Nemška Poslanik za Rusko Sch t ? Novičar iz domačih in tujih dežel. podal se je s posebnimi naročili v Petrograd, da bi posredoval za mir, izrekoma glede Ruske zoper Av- Dunaja Glasovi o krizah v ministerstvih strijsko. Pravijo, da prizadevanje Schweinitz-ovo ni nočejo popolnoma potihniti, akoravno se vsem takem bilo brez vspeha. Poročila o bolezni prestolnikovi Nov govoricam od merodajne strani odločno ugovarja. povod za take govorice podajale bodo pa sedaj Božična darila, katera je ravno sedaj cesar podaril grofu iz St. Remo so ugodnejša. An dr a sv-j pa tudi grofu Festetič in baronu Najnovejše vesti. Banfy-ju zarad gostoljubnosti, katero so cesarju ska Budapešt 27. decembra. Vodja ogerske konser- zali pri jesenskih vojnih vajah na Ogerskem. Ogerski vativne stranke znani baron Senyey, judex kurie in časniki prinašali so obširne telegrame, da je cesar An- predsednik tukajšnje gosposke zbornice, bil je previden drasvja svojo podobo poslal z daljem lastnoročnem pi- sanjem. & tega sklepali so opozicijonalni časniki, da Andrasy stopiti na mesto Kalnoky-jevo s sakramenti za umirajoče. Berolina 27. dec. se javlja: General Schweinitz Za tem bi sle- razgovarjal se je dvakrat z Giersom. Schweinitz ne pri- dil prevrat v Avstrijski vladi tako da bi stopil Chlu- kriva svoje zadovoljnosti z doseženim vspehom. Koj po mectiy na mesto Taaffe-j Pa vse to so zgolj želje drugem razgovoru podal se je Giers k caru v Gačino. Prage. Državni poslanec češki dr. Pravoslav številko pošljemo Trojan, odlikovan je z redom železne krone III. vrste. n<*> ogled nekaterim znanim rodoljubom, ki Dunaja. Fremdenblatt" odločno ugovarja tr- to leto niso bili naročeni na kovice" 9 ditvi, da ima grof Kalnoky odstopiti, enako tudi, da bi bila princesinja Waldemar caru izročila ponarejena nikov najstarejšega slovenskega tednika pisma. njo, da blagovolijo tudi vstopiti v vrsto naroč- ter Sofija 27. dec. ga širiti med svojimi znanci. Mesto poseb-Zbornica pooblastila je vlado, nega priporočila sklicujemo se na dosedanjo sklepati trgovinske pogodbe. Spanjska je ravno na tem, da bi povzdignila svoje zastopnike pri vnanjih državah v odličnejše uradniške stopnje poslanikov. Spanjski poslanik pri laški vladi, grof Ras con, dobil je uže o tem povikšanji glede njega uradno naznanilo. Masauhe se poroča, da se je angleško dosledno in vspesno delovanje „Novic" ter se sklicujemo na posebno Vabilo na narocbo 99 Novic66 tudi v tej številki našega lista. Vredništvo in založništvo ,,Novic". Laška. poslaništvo vrnilo, da pa ni pri Negus-u Abisinskem Žitna cena v Ljubljani 21. decembra 1887. 9 Hektoliter: pšenice domače 5 gold, 85 kr. opravilo ničesar, da je toraj pričakovati vsaki dan vojske 7 gold. med Abisinci in laškimi četami. kr. turšice 5 gold. 36 kr. banaške soršice 6 gold. kr. rži 4 gold. 6 kr. ječmena 3 gold. 41 kr. Petrograd 26. decembra. — Lord Churchill, angleški poslanec, obiskal je v soboto ministra Giers-a in ta ga je tudi obiskal po tem. Danes podal se je lord Churchill v Gačino na čarov dvor. prosa 3 gold. 74 kr. ajde 3 gold. 90 kr. ovsa 2 gold. 27 kr. Krompir 2 gold. 48 kr. 100 kilogramov. V Kranj 27 decembra Hektoliter: Pšenica 5 gold. 85 kr Rrž 5 gold. 36 kr Berolin. 26. decembra. Cesar bil je danes pri Oves 2 gold. 76 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen predstavi v operi. Feldmarschal-lieutenant knez Windischgratz dospel z Dunaja semkaj. Josip 4 gold 39 kr Ajd 4 gold. 22 k 1 gold. 60 k 54 kr. Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr na Novic l malo dneh nastopi na m novo leto. s katerim .,Novice" prestopijo v svoj 46. tečaj. Ni nam treba sklicavati se na vso dolgo častno preteklost .,Novic ampak zadostuje naj, da jih z malimi besedami priporočimo s tem, da prinašajo vsak teden mnogo gospodarskega, poduč nega in političnega gradiva v prostih, vsakemu razumljivih besedah. gospodarskem delu nahajajo se vedno najzanimivejše gospodarske skušnje in drugi v do- , pospe-Bogu. pravi mačem našem gospodarstvu koristni nauki. Enako koristni, kakor zanimivi so podučni spisi šujejo splošno izobraženje narodovo. c esa rj u m domovini zvesti političnem delu „Novic" pa se nahaja vedno duh, sreči m po katerem edino je mogoče, narod nas stan pripeljati trajnemu blagostanju. Hrana politična, in podučna, katero ,,Novice'4 podajajo svojim bralcem, iz zanesljivega staroskušnega, prvo t je nepokvarjena. Politične novice dohajajo ,,Novicam4 nega vira, tako da jih z vso gorkoto smemo priporočati vsem slovenskim krogom. Pri tej priliki izrekati nam je še najgorkejšo zahvalo vsem cesti tiru gospodom sode m pa častite naro lovalcem in dopisovalcem za dosedajno blagovoljno podporo ter vse te gospode čnike naše naj nam tudi v prihodnje ostanejo zvesti tovariši in podporniki pri blagemu prizadevanju to naših starih ..Novic" ter naj blagovoljno širijo naš list v vseh domačih priporoča ga tudi izredno nizka cena, svotica, katero brez težave vtrpi tudi manj premožen do krogi h. V mac posestnik in obrtnik. Cena po posti prejemanp za celo leto Novicam" ostane po vsem nespremenjena in veljajo : gid. kr za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. v tiskarni »i t » * 9 40 „ za 5 f 5 1 70 % % M J za • > 11 90 Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za e n gold majo »Kmetovalca". ceneje ako ne preje- Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr na leto več. Naročnina naj tiskarne v Ljubljani. se po • v • najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove redništvo in opravništvo ,,Novic". Odgovorni vrednik: Gustav Pire. laznikovi nasledniki v Ljubljani