Slev. 15. T nunam, v CeirleK dne !9.lamr|a 1922. Leio L. Naročnina m—1 ea državo SHSt M oek leti, aaprti Otu te pol leta „ >. a 45-— aa četrt iata m , * a 12 «0 ca en mesec a .< a 1-St nlku ob 5. url zjutraj. Meso ena priloga; Vtstnlk SKSZ. Poštnina plačana v tolovioL n L amr Uredništvo je v Kopitarjevi allol itev. 6/U1. Husuptsi se ne vračajo, nelranklraoa pisma se ae sprejemalo. Uredn teleL it?, 50, nprtvn. itv. 328. Oprava 0rso della Rebbia je čisto neoporečen dečko; jaz zanj odgovarjam.« »Verjamem,« je rekel prefekt. A kraljevi namestnik (ti gospodje kakor sploh uradniki vedno sumničijo) se mi ne zdi prav ugodno razpoložen. Ima namreč v rokah nekaj kočljivega za vašega prijatelja. To je grozilno pismo, naslovljeno na Orlan-duccia, kjer ga vabi na sestanek ..., kar se mu zdi zaseda.« »Ta Orlanduccio pa,« je zopet ugovarjal polkovnik, »se ni maral boriti v odkritem boju, kakor se junaku spodobi.« »Ni tu te navade. Tu so napadajo in more zahrbtno. Vendar imamo eno ugodno pričevanje; neki otrok je namreč izpove- dal, da je slišal štiri strele, izmed katerih sta bila druga dva veliko močnejša, izstreljena iz puške velikega kalibra, kakor je puška gospoda della Rebbia. Žalibog pa je ta otrok nečakinja nekega zloglasnega ban-dita, ki je osumljen, da je v celo zadevo zapleten tudi sam, vsled česar se torej podtika pristranost temu pričevanju.« »Gospod,« je prekinila miss Lidija ln zardela prav do belih oči, »bili smo na potu, ko so bili streli oddani in •smo slišali prav isto.« »Da,« je živahno nadaljevala miss Lidija. »Prav moj oče, ki dobro pozna orožje, mi je rekel; »čuj, gospod della Rebbia strelja z mojo puško.«« »In ti puškini streli so bili zadnji?« »Zadnja dva »ta bila močnejša, kajne, dragi oče?« Polkovnik nI imel prav dobrega spomina, a vsekako pa ni hotel ugovarjati hčeri. »Tako moram o tem govoriti s kraljevim namestnikom, polkovnik. Sicer pa pričakujem danes zvečer zdravnika, ki preišče obe trupli m ugotovi, so li rane prizadete z dotično puško.« »Puško sem dal Orsu jaz,« je dostavil polkovnik, »in rad bi, da je na dnu morja... To se pravi... junaški dečko, zelo ljubo mi je, da jo je imel pri rokah, kajti brez moje mantonke. ne vem, kako bi se rešil.« nika toplo zahvaljuje vsem onim v državi in inozemstvu za lepe želje in mnogobroj-no čestitke, poslane Nj. Vel . — Bolezen dr. Žerjava. Osebni zdravnik obolelega ministra za socialno politiko dr. Žerjava je v bulletinu od 17. t. m. izjavil, da je splošno zdravstveno stanje ministra dobi o. Nevarnost še ni popolnoma odstranjena radi eventualne sekundarne infekcije- Vendar pa zdravniki upajo na dober uspeh. _ Škandalozne razmere na železniški progi Trebnje—Št. Janž. Človek bi mislil, da se bodo v treh lelih tudi železniške razmere spremenile na bolje, a vidimo, da je tudi tukaj vsaki dan slabše. Kar pa ie na naši progi progi, presega vse meje malomarnosti. Preje smo imeli vsaj za silo dobre zveze, čeprav ni bilo nobenega osebnega vlaka in so bile vedne zamude vlakov. Sedaj pa imamo le štiri vlake na dan, seveda zopet samo mešane; a če imajo ti vlaki po eno uro zamude, za to se uprava ne zmeni. Zadnjič je imel večerni vlak proti Trebnjem tri ure zamude. Potniki morajo zmrzovati v nezakurjenih čakalnicah, potem pa še zamudiš zvezo v Trebnjem in ne moreš naprej. To je vendar škandali Če smo že ljudje ob tej progi manj vredni, da se moramo voziti v najslabših vozovih in z najslabšim strojem, ki se kar sredi pota ustavi in ne more naprej, dasi ravno tako pošteno plačamo kot na drugih progah, naj bi vsaj ti vlaki redno vozili in prišli ob določeni uri na svoje mesto. Pa kdo se briga za potnike! Kaj mar upravi, če potniki po tele ure prezebajo radi nerednosti vlakov in pri tem odide vlak proti Ljubljani! Gospod poslanec Majcen! Tukaj imate hvaležno nalogo, da se pobrigate za red na tej progi, pa boste veliko več koristili kot z denunciranjem vam neljubih oseb. Pa tudi železniško ravnateljstvo naj bi poskrbelo za red na tej progi. — Kamnagorica. Odsek »Orel« priredi v nedeljo dne 22. t. m. pop. ob pol 3. uri »Akademijo«. Vrši se v zadružnem skladišču. — Afera Vašič v RumunijL — Rumunski trgovinski minister je predložil kralju Ferdinandu raport, v katerem ga obvešča o velikih umazanijah trgovinskega atašeja rumunskega poslaništva v Rimu, Ivana Siilescu. Ta gospod je uničil in popravljal mnogo aktov svojega urada, da se ne bi iz njih videlo, da ima tesne zveze z nekim milanskim trgovcem, kateri je ▼sled svojega znanstva s Sillescom imel vedno prioriteto pri vseh ofertah na rumunski erar. Scilescu je tudi skužal rumunsko komisijo v Italiji, ki nabavlja uniforme, pregovoriti, da sprejme ponudbe neke zasebne družbe, dasi je italijanski erar ponujal uniiorme veliko ceneje. Stvar je imela tudi v osebnem oziru tragično posledico. Siilescu je namreč ponudil članu te komisije Cesarescu dva milijona lir, da njegovemu načrtu pomaga do zmage. Cesarescu pa je bil tako tenkovesten, da ni samo ponudbe odbil, marveč se je ce!o sam ustrelil, da ne bi prišel na sum, da je sploh kaj imel opraviti s Sillescom. Kralj Ferdinand je Sillesca odstavil; značilno pa je, da se je trgovinski minister moral naravnost na kralja obrniti. Afera je zelo podobna Vašičevi, o katerem v Belgradu še vedno skrivnostno molče, — Zvišanje con za kruh in meso \ Zagrebu. Odbor za določanje maksimalnih cen je določil za Zagreb sledeče cene: bel kruh 21 kron za kilogram, črn kruh po 19 kron, pri treh slabših vrstah mesa je dovoljen povišek za 4 krone pri kilogramu, dočim so finejše vrste proste; telečje meso se podraži za 6 kron pri kilogramu, mast pa na 80 kron. Cena krompirja je 5.50 kron, jajca so po 6 kron. — Povišanju živežnih cen v agrebu bo nedvomno sledilo tudi povišanje cen v naših krajih. — »Slovenskega lovskega društva* XI. redni občni zboi se vrši letos na Svečnico, dne 2. febr. ob 3. uri pop. v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Pozivi amo člane, da so zborovanja zaneslljivo udeleže, ker bo rešiti več aktualnih vprašanj. Vsak član zastopa lahko še pet odsotnih Članov. Kot pooblastilo velja društvena izkaznica (plačilni list) zastopanega Vel ii vne so tudi še lanske izkaznice. Samostojne predloge je priglasiti 8 dni prej odboru, sicer pridejo v razpravo le, če jim občni zbor prizna značaj nvjnosti. — Odbor. — Tečaj za keramično slikanje. Za razvoj keramične industrije v Sloveniji so dani vsi predpogoji. Primanjkuje pa tehničnih moči. Ker v naši državi še nimamo posebnih keramičnih šol, keramična obrt je pa vendar zelo razširjena, četudi se na najprimitivnejši stopnji, se je odločil urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, da priredi po svojem strokovnem učitelju tekom leta več v keramično stroko spadajočih tečajev. Koncem leta 1921 je priredil za lončarje, Iti so še ponajveč zaposleni v domači obrti, splošen keramični tečaj, na katerem so se obiskovalci seznanili z napredkom keramične industrije ter se jim je pokazalo vse napake v njihovem obratovanju. V kratkem namerava prirediti specialen tečaj ta keramično slikanje na majoliki in porcelanu. Tečaja se lahko udeleži vsakdo, ki se zanima za tozadevno slikanje ter Ima že predizobrazbo v risanju in slikanju. Interesent naj ustmeno ali pismeno priglasijo svojo udeležbo v uradu za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22. — Nova železniška nesreča. Komaj so se popravili tiri na železniški postaji v Ba-tajnici, kjer sta zadela skupaj dva vlaka, je 17. t. m. zopet došlo do nove železniške nesreče. Včerajšnji mešani vlak št. 5513 je skočil na progi Batajnica—Beljevac s tira radi slabih pragov. Škoda je znatna, več vagonov je popolnoma razbitih. — Kam je šlo zadnje notranje posojilo za popravo železniških prog? —■ Deželnemu muzeju t Ljubljani jo podaril gospod Ivan Bahovec, trgovec in veleposestnik, 4 divje mriasce in sicer: velikega starega samca, težkega nad 880 kg, manjšega 10 mesecev starega ter dva 3—4 tedne stara mladiča. Prva dva je ustrelil g. Ivan Bahovec sam na svojem posestvu Padež pri Novem mestu, mladiča pa istotam njegov lovski čuvaj g. Ludovik Smrekar. Ta lepi dar izpopolnuje zoološke zbirke domačega muzeja in bo in'.eresirana javnost hvaležna g. Babovcu, da ji je dal svoj lovski plen trajno na razpolago v poduk iu veselje nad prirodo. Želeti je, da bi našel velikodušni čin g. darovatelja mnogo odmevi« v lovskih krogih. — Klub »Seča«, podružnica Jesenice, naznanja. da se vrši redni občni zbor društva v nedeljo, dre 22. t. m. ob pol 3. uri popoldne v hotelu pri »pošti« na Jesenicah. (k) — Zopet monstre-proccs t Zagrebu. V kratkem bo pričela pred zasrrebškim senatom razprava proti 109 kmetom iz Dugoselskega okrožja. Obtožnica jih dolži, da no ob priliki proglasitve poziva na 0 tedensko orožno va o letnika 1917 in poziva gloda oddajo koni in voz sporazumno nastopili, Češ, da ni treba nobo.nemu k vojakom in da ni treba oddajati konj. Izorali so posebno deputa-cijo, ki je odšla v občinski urad in podala tozadevno izjavo. Državno pravdništ<-o jo dvignilo proti njim obtožbo po zakonu o zaščiti države in zahteva kazen po 20 let z* vsakega od 109 kmetov. — — Odlikovane hrvatske vasi Za njihove zasluge na kulturnem polju je k>-alj Aleksander podelil vaškim občinam Malo Nabrdje in Draškovac red Sv. Save IV razreda . — Izvršitev smrtne obsodbe. Kakor poroča,'o subotiškj ilsti. je bil \ petek ob 7. uri zjutraj ustreljen 25 letni hlapec Josip Marianušid, ki je bil radi večkratnih umorov obsojen na smrt. — čuden deficit Carinarnice so najbogatejši vir za državno blagajne, ki jim prinašajo ogromne dohodke. Izjemo v tem je naredila bitoljska carinarnica, kjer so izkazali 5 mili onov deficita. Ker je ta deficit povzročen vsled raznih manipulacij carinikov, so več uradnikov zaptli. — Kako se miliarde potapljajo v morje. Da se sklep vvashingtonske konference glede mejevanje graditve velikih bojnih ladij tea-tralično proslavi, se ;e sklenilo, naj se slovesno potopi bojna ladja »Kentucky«, ki je bila spuščena v morje 1. 1910. »Kenlucky« bo odplula r visoko merje v spremstvu celega atlantskega brodovja, tam bo moštvo odprlo takozvane »sealocks«, to je odprtine v ladji-nem telesu pod vodoi nato bodo pomorščaki ladjo zapustili. Medtem ko se bo ladja potapljala, bodo ladje posestrime pozdravljale to-nečo družico vsaka z 21 streli iz topov. Tako »Ncw York Herald«. — Po našem mnenju bi bilo bol; pametno, da bi to in še druge nepotrebne ladje prodali kot staro železo in ta denar na kak pameten način porabili, saj je re-vežev dovolj v Ameriki. — Zaradi komunizma za vedno izgnan tz naše države ;e bil dne 17. februarja 1894 na Dunaju rojeni, v St. Michael na Solnograškem pristojni samski dninar Julius Hainrich. in sicer vsled pravomočne razsodbe policijske direkcije v Sarajevu. — Na težkih opeklinah umrla je v ljubljanski bolnici 65 letna Maria Pegan iz Oselce. Reva je prevrnila na sebe škaf vrelega kropa in je živela po nesreči še 10 dni. Doma je v Oseiici ležala ves teden, preden so jo odpeljali v bolnišnico. — 60.000 kron ukradla je 26 letna Jakica Kastelan s Sušaka Josipu Mohoriču in pobegnila. — Dezerter. Dne 6. t. m. ie pobegnil redov Ostrelič Franc, rojen 1898, pristojen v Artiče, od 30. pešpolka v Celju. — Nesreča na Savi pri Belgradu. Re-morker »Bačka« je včeraj zvečer zadel v pomol, na katerem se nahaja pisarna pristaniškega poveljništva. Zadel je ob bok ter povzročil veliko škode Ob pomolu se je nahajal motorni čoln »Jadran«, ki ie bil državna lastnina ter se ga je posluežvala direkcija rečne plovbe in ki se je po močnem udarcu razbit potopil. Vrednost čolna znaša 60 000 dinarjev, medtem ko je tudi ostala škoda zelo velika. Uvedena je preiskava. — Pobegli kcznjencc. V Vidovu je pobegnil na dve leti težke ječe obsojeni kaznjenec JosiD Šoiič. — Pogrešano dekle. Dne 29. decembra 1921 je zapustila svoj dom 17 letna Marija Ra-žun brez dovoljenja staršev in brez dokumentov. Domov se dekle še ni vrnilo. Marija Ražun je sredne velika, rdečih lic. ozkega obraza. Oblečena je bi'a v belo. pisano krilo brez pasu, modro bluzo, na glavi je imela rumen robec, obute je imela zakrpane črevlje. — Vlomi v Osjeku in v Vinkovcih. V Os-jeku in v Vinkovcih so ruski begunci izpraznili več oklopnih blagajen. Vlomilci so bili trije, katere varnostni organi pridno izsledujejo. — Tatvine. Natakarici slavki Hudoverni-; kovi v Gradcu je bilo ukradenega nekaj nad ' 4000 kron denarja. Žendarmerijska postaja v Litiji je prijela nekega moža, ki je nujno sumljiv, da ie okradcl Hudovernikovo. — V Zg fvašlju je bilo ukradene Antonu ŠeSku obleke v vrednosti 3000 kron, — Tvrdki Pittel & Brausevvetter je bil ukraden z dvorišča gradu na Fužinah štirikolesni ročni voziček., kateri ima na več mestih vžgani črki P. B. Voziček je bil vreden 6000 kron. Dalje je bil istotam vevški popirnici ukraden voz tramov in desk v vrednosti 100 kron Deske so bile do 4 m dolge in večkrat z žeblji preluknjane. — Zavoi rjavega papirja, v katerem ie bilo 43 ducatov belih robcev v vrednosti 10.246 kron, je bil ukraden iz skladišča Balkan. — Podporno društvo slepih v Ljubljani, WoI« fova ulica 12, se najiskreneje zahvaljuje vsem plemenitim srcem, ki so doprinesli dar za Božič in Novo leto in s tem pripomogli našemu odboru, da je lažjo razdelil med vso svoje redne člane — rnzun odbornikov — po 350 K kot prvo novoletno podporo. Tu smo spoznali požrtvovalnost za naše društvo, kajti marsikatera revna starka jo prinesla zadnji dinar, da je prispevala našim potrebnim rednim Čl.anom. Želimo, dn bi so tudi premožnejši bolj zanimali ia naše društvo, ki zbira in 03krbu-jn najpotrebnejše, to je slepo. Za odbor: O. F. Ju-rAsek, tč. predsednik. — Volkovi po Srbiji ia Bosni. V srbskih in hrvatskih listih čitamo, da so se vsled velikega snega pojavile v bližini vasi in mest cele črede volkov, ki so postali nevarni prebivalstvu. Te dni je čreda šest volkov pribežela v vas Čičevci na Kosovem. Volkovi so sledili ovco, ki je pobegnila v hlev, katerega so volkovi naskočili. Gospodar je prišel, da vidi kaj je. Videč volkove, je pričel klicati na pomoč .Prihitelo je več sosedov, ki so bili oboroženi z vilami in palicami. Volkovi so kmete napadli in razvila sc je krvava borba. Deset kmetov je bilo ranjenih, a en sam volk je bil ubit. V vasi Maričiči v koramiškem srer.u je čreda volkov napadla družbo kmetov in kmetic. Volkovi so štiri kmete in tri žene precej nevarno ogrizli. Ker je mogoče, da so bili volkovi stekli, so bili vsi ranjenci prepeljani v Pastcurjev zavod. Slični dogodki so se odigrali tudi v bližini Sarajeva in po drugih krajih Bosne. — Velika tatvina služkinje. V Zeinunu je služkinja pri trgovcu Kremencu, ko ni bilo nikogar domačih v hiši, s sekiro razbila blagajno in iz nje pobrala nad 200.000 dinarjev, mnogo srebrnine in zlatnine ter pobegnila. — Žrtev pijanosti in policijske hrcisrčnosti. 20!etni prodajalec listov Lauševič se je na pravoslavni božič precej napil. Ko ni mogel več piti in je zadremal v noki zemunski kavarni, ga je lastnik iz hvaležnosti, da jo pusti! pri njem ves zaslužek. vrgel na cesto, kjer je obležal. Tu ga je našel l.očni stražnik vsega zmrznjenega. 01 vedel ga je n.a policijo. Tu pa so ga, names'o, da bi ga oddali v bolnico ali pa vsaj pustili v topli sobi, zaprli v hladno celico, kjer so ga našli zjutraj mrtvega. Zrvr-nil je od prevelikega mraza Zemunska policija jo potem milostno dovolila njegovi stari materi., da mu je preskrbela pogreb. p Izredni deželni odbor za IsSro sc je sešel 15. t. m. v Poreču. Iz poročila v italijanskih listih ni razvidno, če so slovanski člani (4) podali kakšno izjavo. Pri tej priliki se je izreklo mnenje, da naj bi Poreč postal defjnitivno glavno mesto Istre. p Volitve za občine v Venezifi Giuliji so se 15. t, m. začele. Italijanski nacionalisti se veselijo zmage v Tržiču na Furlanskem, kjer je lista nacionalističnega bloka dobila 1122 glasov, socialisti pa 556. V Gra-diški je nacionalistični blok dobil 247, komunisti 206 glasov. Vidi se, da so fašisti in popolari tukaj šli skupaj proti komunistom in socialistom. Drugod pa so povsod, kolikor se da dozdaj razvideti, zmagali popolari in komunisti, torej se nacionalisti nimajo povoda veseliti. V slovenskih goriških občinah so zmagali seveda Slovenci; ponekod pa so tudi komunistične večine. Končne slike seveda še ni. Koroške novice. Neznosna draginja je nastala na Koroškem pod avstrijsko vlado. Neki gospod jc pisal meseca decembra: »Zelo se bojimo, da ne nastane revolucija, ko država odtegne svoje prispevke za živila, zakaj že danes so cene neznosno visoke.« O Božiču nam Je sporočil kmet iz velikovške okolice cene raznim predmetom. Tako je stalo tedaj jajce 80—90 K, kilogram ovsa 250 kron, rži 300 K, pšenice 400 IC, sirovega masla 2200 K, (zadnje je na Koroškem pred vojno veljalo 2—2.40 K, torej je sedaj ravno tisočkrat dražje). Sedaj nam je z dne 8. januarja neka oseba iz pliberškega okraja pisala sledeče: »Menda nisle preveč zadovoljni v Jugoslaviji. Menjajn-io! Tukaj pri nas je boljše. Napišem nekaj cen, da boste videli., kako dobro živimo. Moka na karte po en kilogram ali včasih samo po pol kilograma na osebo stane kilogram 400—500 K, v prosti trgovini, ako se sploh še dobi, 700—-S00 K. meso (govedina) 800—1000 K, sladkor na karte 600 K, mleko liter 50—100 K, jaj:a komad 100 K, mast 2000 K, kava črez 2000 K, meter pavolnastega blaga 1000—1200 K, volnenega pa 8.000—10.000 K, špula cvirna 1500 K. Vlak do Celovca iz Plibcrka je veljal dosedaj 90 K, odslej bo 500 K.« Piscc pristavlja: »Me je že skoraj strah teh številk. — Duhovnike, ako se količkaj pokažejo Slovence, tožijo na vseh koncih in krajih. Vsi protesti in prošnje Slovencev nc izdajo nič. Sedaj preženejo č. g. Koširja iz Pllberka. Vidiš, kako je dobro pri nas. Pridi v Avstrijo.« Pripominjamo zlasti še, da je Spodnja (slovenska) Koroška po veliki večini agrarna (kmečka), in se cene živil še itak nižje drže kot drugod. Stafersta nnvtee. š Dovolj mleka v Mariboru. Odkar je mestni magistrat v Mariboru dvignil za mleko maksimalne cene, je na trgu vsaki dan toliko mleka, da ga komaj prodado. Zanimivo je tudi glede cen. V prvih urah se predaja mleko po 10 K, pozneje po 8 K, proti poldne ga jc dobiti žc po 6 K, torej še 2 K ceneje, kot je bila maksimalna cena. i Veterinarski nadzornik g. Hinterlechner v Mariboru je v torek pred okrajnim sodiščem srečno dokončal svoj vet mesecev trajajoči križevi pot preiskave, Gostilničar M5scha ga jc ovadil, da mu je ntkoč plačal pasjo globo s 400 kronskim bankovcem; ker Hinterlechner ni imel drobiža, da bi mu vrnil 100 K (globa je znašala le 300 K), je Mfischa trdil, da )e ostanek 100 K določil za mestne ubog«, česar p« Hinterlechner ni storil. Pri glavni razpravi pa s« je po zanesljivih pričah ugotovilo, da Moscha ni določil 100 K za uboge, nego da je, ko mu Hinterlechner ni mogel izplačati 100 K na 400 kronski bankovec, le rekel, naj pa ostane do prihodnjič, ko zopet pride. Na podlagi tega pričevanja in ker je Hinterlechner naknadno založil 100 K za mestne reveže, je sodišče izreklo popolno oprostitev š Tatvina kož. V tovarni Franc« Wosch-nagga v Šoštanju ,e bilo ukradenih 23 boks-kož v vrednosti 14.000 kron. Tat si je pripravil še 15 kož, d« bi jih bil vrgel skozi okno, toda jih ni odnesel. š Pobegli komunist. Dne 12. t. m. so orožniki privedli iz Avstrije v Maribor Ceiinška Rudolfa, kateri je osumljen komunizma in bolj-ševiške agitacije. Med predajo obmejnemu komisarju jc pa Celinšek pobegnil. š Od svoje čet« pobegnil je Karel Pipen-bacher, ki je služit pri obmejni četi v Mariboru. Proračun in policija. Z ozirom ns številke, ki jih izkazuje državni proračun za leto 1922 o statusu policije, ugotavljamo sledeča dejstva: Policijsko opob.je Slovenije ni tako številno kakor ga izkazuje proračun za leto 1922. Dejan-,ko stanje je sledeče: Konceptnih uradnikov ni 31, ampak snnio 12 in sicer: t. Policijski direktor dr. Guštin v VI. č. razredu v Ljubljani; 2. Policijski nadsve'.nik Mihael Pcrtot kot personalni in policijski referent pri predsedstvu pokrajinske uprave. 3. Policijski nadsvetnik Oskar V račko, kot vodja oddelka za potne liste v Ljubljani; 4. Policijski nadsvetnik dr. Josip Mlekuš, kot vodja zgla-siluega urada v Ljubljani; 5. Policijski svetnik r naslovom nadsvetnika Vekoslav Keršovan kot vodja policijskega komisarijata v Mariboru. 6. Policijski svetnik Alojzij Gerzinič v Ljubljani; 7. Policijski svetnik dr. Ivan Senekovič na bolniškem dopustu; S.Poliiejski nadkomisar Avgust Del Line v Ljubljani; 9. Nadkomisar, Gusiav Puš, dodeljen okr. glavrstvn v Murski Soboti in gerent ondotne občine: 10. Komisar Karol Pestovšek pri policijskem komisarijatu v Mariboru; U. Komisar Rudolf Kokalj pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani ; 12. Kor.ceplni praktikant Stanko Kos v Ljubljani. Namesto sistemIziranih 29 konceptnih uradnikov in 2 policijskih zdravnikov se nahaja dejansko v policijski službi samo 12 konceptnih uradnikov in 2 policijska zdravnika. Policijska služba je namreč (ako neprijetna, da so naši abs. pravniki nič kaj ne potegajo zanjo in je zato 17 mest nezasedenih. Pisarniških uradniških mest je sistemizira-nili za 30 gospodov. Prepričali smo se, da na teh mestih ne Godi SO gospoodv, .ampak samo 26 gn-račev, kafer i morajo opravljati radi pomanjkanja konceptnih uradnikov j>oleg svojega pisarniškega posla tudi dela konceptnih uradnikov. Od teh 20 garačev j« zajioslcnih 8 v Ljubljani, 10 v Mariboru, 4 v Celju, ? v Ptuju, 1 na Jesenicah in 1 v Murski Soboti. Detekiivskih uradnikov je slstemi-ziranih 13, nastavljenih pa j' samo 10. Pri uniformirani straži je od sislemiziranlh 20 uradnških mest zasedenih samo 11. Pisarniška oHcljanta st; pri policiji namesto 8 samo 2. Predstoječe številke, o katerih točnosti nI dvoma, bajno osvetljujejo način, kako »e delajo pri nas proračuni. Kakor kaže prnksa, posluje policijska služba v Sloveniji izborno, čeprav jo dejansko opravlja znatno nižjo število uslužbencev, kakoi Jih navaja uradni proračun. Zato je bi lnaš sklep čisto pravilen,da se d£, in če se da, tudi mora znižati, število si3t©niiziranega uslužben-stva pri jjoIIcIji. Naše mnenje je, liaj izkazuje proračun kolikor mogoče natanko dejanske izdatke. Da bi bilo potrebno za izvrševanje službe, ki jo danes opravlja 12 konceptni huradnikov na splošno m-dovoljnost, kar na enkrat še 17 novih moči, če bi se oglasilo dovolj prosilcev, tega pri najboljši volji ne moremo verjeti. Ce je v kakšnem uradu potrebna kakšna nova moč, naj se to v kaki opazki izrecno pove, n. pr. r. dostavkom »nova«, kakor ;e to čisto lepo izvedeno pri postavki »tro-škovi konfidenata«, kjer stoji zraven v oklepaju dodano »nova«. Ravno tako naj bi se postopalo tudi vseh drugih postavkah, kajti davkoplačevalci imajo pravico in tudi dolžnost vestne kontrole, ker ni vse eno, kako se denar troši. Najsolidnejša podlaga za točen pregled gospodarstva z državnimi denarji jc do skrajnosti natančen proračun, ki izkazuje to, kar je, ne pa kakšnih »hišnih številk«. GosiMriarst * Svetovni trg. Vsa pozornost svetovne trgovine je obrnjena sodaj na sovjetsko Rusijo, ki se smatra za ozemlje, katero tuj kapital z velikim dobičkom lahko eksploalira. Nemčija je na trgovino z Rusijo že danes dobro pripravljena. Ima v Rusiji svoje Izborno gospodarske zastopnike, cel štab Inženerjev in kvalificiranih delavcev. Rusija že nalaga svoj kapital v nemške banke in kupuje marke. Isto-tnko so poljska skladišča napolnjena za eksport v Rusijo in poljsko-ruska trgovska pogodba Je malo-dane že dovršeno dejstvo. Poljska marka v ta namen že raste. Da se Amerika, Anglija in Francija ter Japonska kar kosajo med seboj, kdo bo Rusijo preje eksploatiral, je samoobsebi »mevno. Tudi Češkoslovaška je pripravljena in Češkoslovaška železna industrija deli mrzlično željo za eksport v Rusijo. Poljedelski stroji se Že pridno Izvažajo. Rusija pa ustanavlja banko, truste ter plačuje inozemstvu z rumenim zlatom. Na ostalem svetovnem trgu so bila zadnje čase na dnevnem redu dalekosežna posojila. Na nowyorškcm trgu je bilo vse poluo notranjih posojil in pa posojil za inozemstvo. Domača posojila so bila izdana po emisijskem kurzu 75 ter 4%. Tudi Cchoslovnška Je bila deležna SSmlllJoitskeua dolarskega posojila po 8%, kar Je znatno dvignilo kurz čsl. krone. Danska Jo nnjela fposojilo po kurzu 94K. Holandska *a holandsko Indijo 40 milijonsko dolamko posojilo po 6%. V Londonu i* Je najela republika Chlln potom posredovanja banke RotschiUl vcCje posojilo po 7K% po kureu 95. — Jugoslavija pa nič. Na Francoskem so bila na dnevnem redu 6?» notranja komunalna posojila. Celokupna vsota vsega v Franciji najetega notranjega dolga v letih 1019—1921 znaša 97 milijard trankov, od katere vsote pripada 75% na francosko notranje državno posojilo. Na modnarodnem deviznem trgu se govori največ o nemški marki, katere kuri odvisi od ureditve reparncij. Amerika kupuje na angleškem trgu velike množine funtov šterlingov, da regulira tako visoki kurz dolarja. Tudi v Svlc! kupuje Amerika nevtralne valute, poleg nje največ tudi Anglija. Samo g tega razloga je razumljivo, da je bila pariteta švicarskega franka višja, kakor predvojna pariteta dolarja. Za italijansko liro ni bilo zadnjo čase vsled bančnega poloma v Italiji velikega povpraševanja. Rumunski lei se je povpraševal v Londonu, in sicer je bil njegov kura 500 do 600 lei za f. šterl. Avstrijska krona stalno pada. Poljska marka se počasi, toda stalno dviga. Tudi grška drahma se je vsled vesti o novem grfikem posojilu dvignila. Jugoslovanska valuta pa stoji na mednarodnem trgu zelo nizko, povpraševanja ni po njej, in to vsled pasivne bilance v Jugoslaviji in pa vsled zamotanih političnih razmer. Csl. krona se je silno dvignila, kakor rečeno, vsled najetja posojila v Ameriki in pa vsled ugodne čsl. trgovske in plačilne bilance. Posebno sta kupovali čsl. krono Amerika in Anglija. Giavni trg za čsl. krono je Berlin. Drugod ni velikih množin čsl. kron na trgu. Danes čsl. krona ponovno raste in notira v Švici 8 70 (jugoslov. krona pa 1-80). BORZA. Zagreb, 18. jan. (Izv.) Devize: Budimpešta 40, Berlin 157, Italija 12.85, London 12.55, Pariz 24.40, Praga 502—504, Dunaj 3.75, Ziirich 57.75. — Valute: laške lire 10.15, dolarji 295. Dunaj. 18. jan. (Izv,) Devize: Budimpešta 10.25, Berlin 43.25, Italija 345, London 33.600, Pariz 645, Praga 137.50, Ziirich 1550, Bukarešt 79 50, Zagreb 27, Holandska 2930. Curih, 18. jan. (Izv.) Devize: Budimpešta 0.67 Berlin 2.72 Italija 22.40, London 21.74, Newyork 515, Pariz 42, Praga 8.70, Dunaj 0 16, Zagreb 1.80, Varšava 0.18, Holandska 189.25, Bruselj 39.50. g Davek na ponovni promet. Spričo dejstva, da so se pojavile v časopisju o veljavnosti tega davka najrazličnejše vesti in so interesirani krogi, kakor se vidi iz mnogobrojnih vprašanj, v veliki nejasnosti glede svojih dolžnosti, ugotavlja fin. delegacija no prošnjo trgovinske in obrtnijske zbornice, uradno, da ooslej ni niti posnela iz »Službenih Novin«, niti prejela oficielnega obvestila finančnega ministrstva, ali in koliko je zako-nodainl odbor premenil uredbo o davku na poslovni promet. Ker na osnovi ne vedno zanesljivih, vsekako pa nepopolnih informacij dnevnega časopisja — razume se — ne more dati podrejenim organom nobenih priredbenih navodil, ki bi nasprotovala dosedanjim formalno še vedno veljavnim določbam, se je morala omejiti na odredbo, da se, kolikor ne pridejo v poštev pavšalirana pod jat ja. kazenska in drugn prisilna sredstva opu-ste .dokler ne pridejo nove instrukcije, ki pravni položaj avtentično pojasnilo. Koi je teh pričakovati v najkrajšem času, dočim je ob vsi nejasnosti trenutnega položaja vendar izven diskusije, da se bo davek le premenil, se priponča davkoplačevalcem, da v lastnem interesu skrbe za to, da bodo mogli, če treba, zsdostH tudi še starim pri-redbenim predpisom. g Cene vinu v Medjimurju. V Medjimurju se prodaja vino po 14—18 K liter. g Kupčija z zajčjimi kožami je letos jako živahna. Plačujejo se cene od K SO.— do K 40,— za komad. Izvažajo se kože v prvi vrsti v Nemško Avstrijo in na Češko. Da zaščiti potrebo domače industrije, namerava ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu vpeljati na zajčje knže visoko izvozno carino, do K 15.— na 1 komad. Izvoz kož je bil sedaj prost, medtem ko so druge države izdale izvozno prepoved. lj Starešinsko predavanje se vrši v petek, dne 20. januarja ob 8. uri zvečer v dvorani Akademskega doma. Predava tov. Iv. A v s e n e k o denarnem problemu. — Vabljeni so tov. starešine, po njih vpeljani gostje in člani kat. akademskih društev. — Predsednik. lj Roalčno podporno društvo v Ljubljani ima svoj rodni občni zbor dno 28. januarja t. 1. ob 18. uri v realčni zborovalnici. lj Tatjanin dau. Kako se vesolo in zadovoljno smehljajo naši Rusi, ko se ji in omenja Tatjanin dan! Prenesejo se za nekaj ur v duhu v svojo širno, ljubljeno Rusijo, kjer se praznuje Tatjanin dan povsod po mestih in deželi. Kolo Jugoslovanskih sester jim pomaga prirediti praznik, ki jim vzbudi ue le lepe spomine, ampak prinese tudi pomoč bednim ruskim dijakom. Udeležiti se morajo tega dne vsi, saj bo za vsakiga nekaj, bodisi na koncertih, v kavarnah, na elitnim koncertu v veliki dvorani Nar. doma ali v va jeteju v spodnji dvorani. Naše pridne in dobre gospodinje pa napravite, kar morete, za paviljone: kruh, pecivo, darujte čaj, sladkor itd. Vsaka po svoji moči. Pomagajo vsi, da se posreči Tabi.nin dan kar naj-sijajnejel lj Umrli so v Ljubljani: Marjeta Auernik, vdova žel. pisarnika, 45 lei. — Ivan Pavlin, sin trž. vodje, 1 uro. — Jernej Urbas, posestničin sin, 1,9 let. — Marjana Korbar. hiral ka, 69 let. — Marija Sibie, mestna uboga, 76 let. — Terezija Košir, mestna uboga, 67 let. — Marija Pagon, užit-karica, 65 let. — Anton Kočar, poljski dninar. 64 let. — Janez Žabjek, ubožec, 59 let. — Slava Sirk, šiviljska pomočnica, 20 let lj Snaženie hodnikov. Ker niso osnažili hodnikov, je bilo ovadenih dne 16. t. m. 24 hišnih gospodarjev, kateri bodo vsi strogo kaznovani lj Prijatelje glasbe in petju vabi k predavanju vlč. g. kanonika dr Kiinovca v četrtek, dne 19. t. m. ob pol 9. uri zvečer mladeniški krožek na Rakovniku. ,Jj Tatvine bakronc galire. Državno pravdni-štvo je odstopilo od preganjanja Alojzija Metelko, ker se je ovadba, o kateri smo poročali 1. decembra, izkazala kot neutemeljena. lj Druiobni klub opozarja svoje člane in prijatelje na današnji prijateljski sestanek, ki se vrši ob 8. uri zvečer v Akademskem domu in na katerem bo predaval g. prof. Janko Mlakar o svojem potovanju po Mont-Blanku. (k) lj Obsojen Rns, Dne 12. septembra 1921 1'e 8 sekiro po glavi udaril Novgorodčan Ale-csandr Villevaldt Teodora Kovalenka in ga nevarno ranil. Villevaldt je bil obsojen na 7 mesecev težke ječe. lj Poneverba pri Bolaffiju. Stanko Jankar je bil pri Bolaffiju sluga in ie svojemu gospodarju poneveril 11419 kron 40 vin. Deželno sodišče mu je prisodilo zato 3 mesece težke ječe. lj Obsojeni talc?L Lojze Škodlar iz Dornic ie bil z.tradi tatvine žc trikrat kaznovan. Enkrat je sad?! dve leti v iefki ječi, toda kradel ie naprej. Okradel ie lani spomladi g. Alojzija Vodnika v Ljubljani, 10 julija Ivana Breskvama v Spodnji Šiški, dne 3. novembra Marjano Rebolj v Hrašah, 12. oktobra Andreia in Jero Cvajnar v Hrašah in rafs;ca avgusta je kradel v idrijski okolici, Z njim s<= je k'ati'a tudi Tržačanka Marija Lenarčič, ki je živela na Škodlar;ev račun. Skodlar je bil obsojen na 7 mesecev težke ječe, Lenarčičeva p.i na 1 mesec zapora. — Na 1 mesec ječe je bila obsojena Terezija Intihar, rojena Tržačanka, ko je služila pri rranchettiju in mu pokradla razne predmete v vrednosti 1267 kron. lj Tatvine. Juriju Griscenku iz Novega Sada je bil ukraden suknjič, vreden 1000 K. — Dijaku Jožefu Vodeniku je bila ukradena zimska sukn;a, vredna 2000 kron. — lj Tatvine. Tvrdki »Alko« je bil na državnem kolodvoru ukraden zaboj, v katerem ;e bilo 75 steklenic konjaka — Tatvina posebne vrste se ie izvršila pri mesarju Ivanu Rodt-tu v Vodmatu. V mesnico je prišel fantiček v starosti 12—14 let, kateri je izmaknil dve kn;igi, v katere je g Rede zapisaval, koliko so mu ostali njegovi odjemalci dolžni Fantiček je s knjigama urnih krač bežal proti Selu. Dobili ga niso. lj Linbeznlv soprog. Ivan K. stanuie v Križevniški ulici njegova ločena žena pa na Tržaški cesti. Nekega večera se je K. precej napil in je šel na Tržaško cesto, kjer je prea stanovanjem svoje ločene žene razgrajal in ubil šipo, vredno 60 kron, lj Mlad berač. Na Kongresnem trgu je beračil 18 letni vajenec Janez K Državna varnostna straža je aretirala fanta, kateri je povedal: »Danes zjutraj sem pobegnil od svojega mojstra, ker me je tako pretepal, da se ■EasKtsansr? «MB»K!fi«Fir ■-•>-vn»>. »i^«? ga^^ipiHHrMiMrarr - mi je ulila kri iz nosa. Ker nisem imel dovolj denarja, da bi se odpeljal domov, sem beračil in priberačil 4 krone ...« lj Žeparji na delu. Magdaleni Prclc so ukradli žeparji na glavnem kolodvoru, kjer je čakala na vlak, 50 firski bankovcc. lj Prijet vlačugar. Jurij Potočnik iz Rudna je bil že 17 krat predkaznovan. Samo zaradi tatvin je bil že desetkrat obsojen. Dne 16. januarja je prišel v Ljubljano. Ker se ni mogel izkazati, da bi bil delal in ker je imel v svoji delavski knjižici potvorjeno spričevalo, ga je policija aretirala. Povedal je, da je pred dvema mesecema odpotoval iz Rudna v Avstrijo, da je bil v Celovcu, v Celju, Krškem, v Sevnici in v Trbovljah. Narodno gledališče. ~ DRAMA. Četrtek, 19. januarja: Revizor. Izven reda. Petek, 20. januarja: zafJrto. Sobota, 21. januarja: Revizor. Red B. Nedelja, 22. januarja, popoldne ob 3. uri: Peterčkove poslednje sanje. Izven reda. Nedelja, 22. januarja, zvečer ob 8. uri: Pohujšanje v dolini šentflorijanski. Izven reda. Ponedeljek, 23. januarja: Revizor. Red E. Torek, 24. januarja: zaprto. OPERA. Četrtek, 19. Januarja: Evangeljnik. Red D. Petek, 20. januarja: Labodje jezero. Red B. Sobota, 21. januarja: Trubadur. Red E. Nedelja, 22. januarja: Tosco. Izven reda. Ponedeljek, 23. januarja: zaprto. Torek, 24. januarja: Trubadur. Red C. pr časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Izdajajo in urejajo F. Kidrič, R. Nahtigal, Fr. Ramovš. Prva dva snopiča III. letnika sta pravkar izšla in prinašata sledečo jezikoslovno vsebino: R. Nahtigal, lnsirumental sing. fem. -ojo: -o; P. Skok, Oglej i Celje; Fr. Ramovš, Celje; J. Kelemina, Slovarski doneski; A. Bajec, O prvotnem slovenskem naglasu v rezijanskem narečju; Fr. Ramovš tolmači besede: desten, res, nejoveren, jež, jezero, nisem-nesem, teden in virij ter krajevno ime Kobarid; R. Nahtigal: Prisuha — prešuštvo. — Naslednja dva snopiča bosta izšla poleti in bosta imela literarno-historično vsebino. Časopisa III. letnik stane 20 dinarjev; kdor si ga naroči, naj javi svoje ime upravništvu Časopisa v Ljubljani, univerza. pr Umjctnost, IV. zvezek (II. izdaja) je izšel ter se dobiva v Jugoslovanski knjigarni. Ta lepa revija, katero izdaja »Kolegij jugoslav. umjet. gra-fičara«, ima namen širiti ljubezen do grafične umetnosti in do umetnosti sploh in družiti vse jugoslovenske grafike v tem delu. K. J. U. G. hoče tudi v naprej iskati ožjih stikov s češkimi umetniki ter je stopil v ožjo zvezo z grafičnim klubom >]lollar«. Prihodnja številka češke revije »Dilo< bo priobčila več jugoslovenskih (tudi slovenskih) reprodukcij. Občinstvo opozarjamo na to, da je tudi od II. izdaje »Umjetnosti« le majhno število še na razpolago. Cena izvodu je 20 dinarjev. pr Savremena knjižnica, 1. svezak: Udri popa! Napisao Matija Rihtarič. Dobiva se pri »Hrv. kat. nar. Savezu v Zagrebu, Cena 12 K, str. 224. Knjižica je obramba katoliške duhovščine pred klevetami in dobro zavrača plehke aj^itacijske udrihalice, preračunjene za malo misleče ljudi. Hkrati je knjiga ogledalo soci-alnoku.turnih razmer med hrvatskim ljudstvom. pr V našem jugoslovanskem glasbenem svetu si je pridobil v zadnjem času častno mesto profesor klavirja na tukajšnjem konservatoriju Glasbene Matice gospod Janko R a v n ' k. Posebno pozornost vzbujao njegove klavirske skladbe, posebno pa še samospevi, ki so deloma isšli v Novih Akordih, deloma pa v založništvu Glasbene Malice v Ljubljani. Ravnik soclelu.e v komornem večoru, katerega priredi <1ne 23. t. m v Filhar-monični dvorani kvartet Zika. Igral bo klavirski part v Dvorakovem klavirskem kvintetu, ki spada med najboljša komorna dela slavnega Čeha. Začetek koncerta točno ob 8. uri zvečer. Več letaki. Vstopnice od 18. t. m. dalje v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica št. 8, prvo nadstropje. pr Gledališče za poizkuse. V Parizu se je ustanovilo društvo mladih pisateljev in dramskih igralcev, ki so ustanovili »Gledališče za poizkuse«. Kakor običajno, so tudi oni polni nade na uspeh in pozivajo vse avtorje in mlade Igralce na sodelovanje. pr Bernardino Molinerl, znameniti italijanski dirigent, gostuje te dni v Pragi. Dirigiral bo dela Respighia, Vivaldia, Rossiuia, Tomnssia in drugih. Katoliški vestnik. e Novi kardinali. »Journal des Džbats« poroča: Karuinalski kolegij sestoji danes iz 31 italijanskih in 30 neitaliianskih članov. Od kardinalov iih ie 18 starih okoli 80 let. Zato se misli na obnovitev tega yisokei»a kolegija v prihodnjem konzisloriiu, ki se vrši naibrže marca meseca. Misli se na imenovanje več italijanskih prelatov. Med temi se imenujejo: Achilles Locatelli, nuncij v Lizboni. Pacaili, Nasalli de Rocca, nadškof v Bolonji, bivši tržaški škof Bartolomasi, kanonik Talamo, tainik akademije Sv. Tomaža v Rimu in morebiti tudi P, Gemelli, rektor katoliške univerze v Milanu. — Seveda so to le več ali mani verjetne kembinaciie. c Konkordat z Letonijo. Kot prva izmed novih držav, ki so nastale po vojni, je ie dni sklenila konkordat z Rimom Letiniji. Bistvene točke pogodbe so tele: Katoliška cerkev dobi v urejanju in upravi svojih zadev popolno svobodo in samostojnost. Riga postane nadškofija in bo v neposredni odvisnosti od Vatikana; sveta stolica obnovi diecezanski kapitel. Letonska vlada se obveže, da bo za potrebe katoliškega bogočastja zgradila v Rigi katedralo. prav tako tudi primerno poslopje za nadškofijski kapitel. Vse duhovnike imenuje škof temeljem kanoničnega vakona in vlada za-jamči nadškofu in kapitlju primerno plačo. Katoliška cerkev ustanovi svo e lastne šole. V Rimu se usianovi letonski kolegij. — Ako pomislimo, da je dežela do štirih petin protestantovska, treba priznati, da je pokazaia letonska vlada nasproti katoliški cerkvi veliko širokodušnost. Katoličani 2i večinoma v pokrajini Latgaliji. Pod rusko o: -io so se vzgajali ietonski duhovniki v Pe-troi-.iadu, Kovnu i. dr., t( je izven domače dežele; donos ima Letonija lastno modroslovno-bogoslov-no visoko šolo s 30 semeniščniki. Vseli katoličanov je približno 490.000, ki so razdeljeni na šest vika-riatov v Latgaliji, na dva v Kurski in enega v Livoniji. Župnij je 127 s 140 duhovni. Vestnik S. K. S. Z. SKSZ opozarja vsa izobraževalna društva na shod za nravni prerod, ki se bo vršil v nedeljo 22. t. m. v veliki dvorani hotela »Union«. Društva naj po možnosti pošljejo svoje zastopnike na to velevažno zborovanje, na katerem se bodo pretresavala globoko v življenje našega naroda segajoča vprašanja. Predsednik SKSZ. Organizatoričnl tečaj Orlovsko Podzveze v Ljubljani oil 23. do 28. januarja. Ud dežni ki naj so javijo ob 11. uri v pisarni Orlovske Podzveze. — S seboj naj prineso Poslovnik, Zlato knjigo, Pesmarico, gorko odejo in telovadne čevlje. Meteor o iogičiio poročilo, Ljubljana 300 m n. m. vtš. LU8 opaRU-van a Huio. meto i v mm iuruiu* m-'i ti) v C L'.iurun, >1 iturunuit v C iNeoo, ^ etrov t^a-iftvinu v mm 17. 1. 21 h 731-7 — 1-9 C-5 obl. 18. 1. 7 h 735-6 - 0-5 0-5 obl- — 18., 1 14 li 730 2 66 1 obl. Pred ogledalom more vsak opažati vsak dan, kako izgleda mlajše in lepše, ako rabi lekarja Fellerja nad 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerjeva pomaila vlilsal za lice, Fellerjeva »Elsa« Tumochina pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupno s poštnino 52 K), Fellerjevo »Elsa« lilijno mlečno milo, uaj-boljše milo, 4 kosi poštnine prosto 98 K. Evgen V. Feller, Slubica donja, Elsa trg 134, Hrvaško. 3924 Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. Stadler, Sv. Petra cesta štev. 23. FOTOGRASKI ATELIJE: Grabicc Ftanjo, Miklošičeva eesla št. 6. KLEPARJI: Korn T., Poljanska cesta štev. 8. Remžgar & Smerkol, Florijanska nI. 13. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarno, Pred škofijo. KONFEKCIJSKE TRGOVINE: Olup Josip, Pod Trančo. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bor Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jean Srhroja nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev 5. PISALNI STOROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 SOBNO SLIKARSTVO: 2uran Martin, Mestni Irg štev. 12. 3 Din.) SPEDICIJSKA PODJETJA: Ransinger R., Cesta na juž. železnico 7—9. TELOV. POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Iran, Stari trg Stev. 10. STAVB. IN GALANT. KUEPARSTVO: Fercnc & Fuchs, Ljubljana, Mirje št. 2. TROOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z 2ELEZN1N0 IN CEMENTOM: Erjavce & Turk pri »zlati lopati«, Valva- zorjev trg šlev. 7. Snšnik Alojzij, Zaloška cesla Stev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Scllškar Ivan, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cihlaf Josip, Dunajska cesta štev. 07. ZALOGA POHIŠTVA: P. Pajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. flOPO lf s,ar 15 1®'' poštenih star-UCLGIV, : šev, so želi izučiti v : stroj, ključavničarstvu. — Nuslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 216. Pocfllllin sprejme takoj ELZA rcoiuilju SEVER, Ljubljana, WoI-fova ulica št. 12, II. nadstr. 193 □V* Kupim gostilno ali trgovino v okolici Jesenic, Radovljice ali Trliča. Evenluelno vzamem v najem. — Ponudbo prosim poslati takot na upravo »Slovenca« pod »TrgovM 217c Ugodno prodam ntanjnn - skoro nov - JJIdlllllU. Več se izve v upravništvu »Slovenca« pod štev. 213. KurJni železno garnituro Hiacinte Vvinap? sS1 severg& aa vodno žago na jermena, v dobrem sta uju. Črno in opis posnmnih delov na na slov: STOJ AN B0SANČ1Č, Bihač, Bosna zvitke sveče za po zmernih cenah priporoča svečama J KOPAČ & CO. Ljubljana, Celovška cesta št. 90, KOMP., Ljubljana, Wolfovn ulica št. 12. — Cenik semen pošljemo na zahtevo. I PETROLEJ | Radi izselitve je naprodaj okoli 100hI :: belega in rdečega, prav dobrega :: ŠTAJERSKEGA VINA, Odda se tudi manjša množina Naslov se poizve v upravništvu lista pod štov. 168. Lepa darila za vsako priliko 1 Zlatnina, srebrnina, namizno oprava In budilke, po nizkih cenah, kakor je bila zaloga brez carine prevzeta od gosp. Krepeika (MeUetz). los. Šelovin-Čuden, Mestni Iro 13. S MINERALNA OLJA i vsake vrste nudi po najpovoljnejših cenah S f' 61 O. ZAGREB Preradovičeva ulica 2. J Int. tel. 23-88. Brzojavi: Astra, J ta IS B ■ U ffi B «1 b * M & Ki iii U b Ul H B HI U £1H B B B Prodam 50 lil VIN A, rfn,ins burgundcc, lastnega pridelka, letnik 1921, iz ljutomerskih goric. Več se povpraša pri postajcnačclniliu, VEL. NEDELJA. NA PRODAJ je na lepem prometnem kraju, 20 minut od Ljubljane ^ večje posestvo ^ obstoječe Iz dveh stavb ter gospodarskega poslopja in nekaj *rta. V njem se nahaja vinska in špecerijska trgovina. Pogoji ugodni. — Kje, nova upravniitvo »Slovenca« pod stev. 214. mm d. d. d LJUELJ9HI gmeM zavod za prems® prodaja iz slovenskih premogovnikov vslen:ski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čehoslovaški ia angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog Prometni zavod u premog d. d. v LMni, (nista nI. 19 Naslov: Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik Mihael Moškero v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.