Msatfieifia stemm® t um.
Ste¥s 232.
¥ yybSiami, ¥ soböto 3, nö¥8tolbra 1913.

Leto L
Izheja vsak dan zjutraj» teemii pondaljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din tO-—, sso polti Din 12-—, inozemstvo Din 22'-
Uredništvo: Woifova uilca žt. 1/1. — Telefon ši. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubijana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se n< Pismenim vprašanjem naj Račun pri poštnem
po tarifu.
za odgovor.
■ffeloge
žumalizma.
Predsednik T. G. Masaryk je o priliki petletnice obstoja češkoslovaške republike sporočil poslancem, senatorjem ter pri češkoslovaški vladi akreditiranim diplomatom svojo globoko poslanico. Prvi del poslanice govori o političnem položaju republike, drugi del je namenjen slovanski politiki republike, v tretjem delu — tu je obravnaval notranje - po-iftščae probleme — pa se je dotaknil demokratizacije šole in tiska.
Dotično mesto poslanice se glasi: »Demokraciji pa ni potreba samo šole, temveč tudi dobrega tiska. V kratkem se otvori novinarska šola. Tudi tu H dejal, da ne gre samo za znanje. Ce primerjam naše novinarstvo z novinarstvom drugih narodov in držav, se mi dozdeva,, da, v kolikor se tiče znanja, nikakor ne zaostaja. Primanjkuje pa praktičnega znanja o tujih narodih. Sploh pa je preveč nepotrebnih prepirov za splošna načela in preveč polemike. Nekak provinci]alizem mm čestokrat sploh škoduje, zlasti v očeh inozem-cev. Vsa naša politika in naš nastop mora biti svetovno - velkopotezna.«
V kratkih, lapidarnih stavkih je veliki, predsednik povedal vse, kar je imel povedati o sodobnem žurnalizmu. Kar je povedal, ne velja samo za češkoslovaško republiko, marveč tudi za nas. Če se ozremo po nalil jugoslovanski žur-nalistiki, vidimo, dia se razblinja vse preveč v perspektiviranju osebno - po-litičnih momentov^, da se — to velja zlasti za gotovi del strankarskega tiska — naravnost in s sadizmom valja po lužah najogabnejšega lokalizma, izgubljajoč pri tern iz vida velike naloge tiska v narodno - prosvetnem oziru. Pri nas imamo liste, katerih uvodničarji tekmujejo v vsestranskem obdelovanju enega in istega predmeta, ene in iste klevete ali ciničnega podtikavanja, kar je seveda prav izdatno pomešano in zabeljeno z neslanimi prispodobami, izposojenimi od kakega židovskega šmoka. Nikjer one velike in vzvišene odgovornosti, tistega globokega pojmovanja resnih nalog novinstva! Medtem pa gredo svetovni do-gjodki mimo naroda, valovi svetovno -političnega oblikovanja butajo ob granice, a časopisje se trga zai oslovsko senco: po naraslu in diktatu gotovih Iju-<fi, ki stoje za kulisami, pred fasadami političnih strank... Da, tudi nam Jugo-slovenom škoduje novinstvo te vrste bolj ko delovanje separatističnih strank. Iz tiska črpa v današnji dobi marsikate-jJ človek svojo povprečno opiljenosti jTodst spričo takega tiska nastane vprašanje: Kako hočemo vstvariti iz državljana dobrega svetovnega državljana, če mu bo življenje in mišljenje drugih narodov tuja stvar? Kako naj se to zgodi, ako se posveti malenkostnemu dogodku gasilske akcije (ki pač spada izključno v dnevno kroniko) kar na uvodnem mestu večja pozornost kot pa z veMMm vprašanjem naše dobe? In pri vsem tem Še ima tako časopisje pogum, "dnevno dokazovati, da je »demokratično«, najmodernejše urejevano in vsestransko informirano...
Naloga modernega tiska je, sezna-njevati čitatelja z vsemi važnimi dogodki doma in na tujem. Tradidjonalen je b2 Predsodek, id se je vzdržal v naši žuraalistiki malodane do danes: češ, da našim ljudem, Slovencem, ni treba vedeti, kako se gibljejo politične stranke n. pr. na Finskem, ah v Španiji, ker take stvari — hi mnogo sorodnejših — se med našim ljudstvom ne čitajo. Temu pa ni tako. Za izobraženega človeka, ki išče v sodobnem tisku izpopolnitev tekoče zarezanih vrzeli, je neobhodno potrebno, da izvć iz svojega dnevnika kaj več o političnem, gospodarskem, soci-ialnem in kul turnem življenju narodov. To je nujni postulat demokratizacije tiska. Časopis bodi vzgojno sredstvo zrelega državljana ter naj mu nudi resnič-nih vrelcev izobrazbe, ne pa izcedkov iz smdrljitvih kloak strankarske gonje, osebne zavisti in mržnje do vseh, ki se ne marajo slepo pokoriti diktaturi organizirane manjšine.
Naš Ust je ostal vse do danes zvest započeternu kurzu. V času, ko je neko ljubljansko glasilo vzdrževalo večtedensko kanonado iz najtežjega kalibra, se naš list ni spustil v polemiko, zavedajoč se svojih dolžnosti napram čitateljem. Zavedali smo se, da je reparacijsko vprašanje, vprašanje dolgov, problem evropske obnove itd., da je vse to mnogo bolj važno kot pa inspiracije užalje-
Movi italijanski predlogi v reikem
vprašanju.
Beograd, 2. novembra (B) »Vreme« piše: Delo na reševanju re-škega vprašanja je v zadnjem času povsem zastalo. Razen ustmenih razgovorov preko našega poslanika v Rimu in italijanskega opravnika poslov v Beogradu, kakih drugih pogajanj ni bilo. Izgleda pa, da se v zadnjem času poskuša, to vprašanje spraviti preko mrtve točke. Kakor čujemo, je italijanska vlada poslala zopet neke nove predloge. Tudi je italijanski opravnik poslov večkrat posetil našega ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča. Dr. Nin-čič se je začel posvetovati z našimi člani posvetovalne komisije za rešitev roškega vprašanja. Glede nato, da se je dr. Ninčič včeraj o tej stvari dalje časa posvetoval z dr. Matkom Laginjo in z ostalimi člani te komisije, se pričakuje, da se bodo v kratkem zopet nadaljevala direktna pogajanja z italijansko vlado. Sodi se, da se bo to pot našla ugodnejša osnova za pogajanja, ki bodo dovedla do povoljnega rezultata.
Promet med Reko in Sušakom se ne vzpostavi.
Beograd, 2. novembra. (Z) Pres-biro zunanjega ministrstva objavlja: Že nekaj dni se razširjajo v naših listih vesti, da je naša vlada pristala na vzpostavitev železniškega prometa med Reko in Brajdico (Sušakom). Pooblaščeni smo izjaviti, da je ta vest popolnoma izmišljena in da ne odgovarja resnici. Razume se, da je izmišljena tu-
iela mlniftrflcega
Beograd, 2. novembra. (B) Ministrski svet ima nocoj sejo. Med drugim se bodo na seji začeli izdelovati oni pravilniki za ureditev uradniških položajev, ki jih predvideva zakon o civilnih državnih uslužbencih. Razen tega se bodo izdala navodila dr. Mileti Novakoviču, predsedniku naše delegacije v Sofiji, ki vodi pogajanja z Bolgarsko glede izplačila rekvizicijskih priznanic.
Pswacim pr&cl fiiraaftiiiisf? ©dhomiti.
Beograd, 2. novembra. (Z) Danes dopoldne so zborovali vsi trije pododbori finančnega odbora. Prvi pododbor je razpravljal v finančnem ministrstvu in je po daljši debati sprejel razdelitev proračuna za vrhovno državno upravo s precejšnjimi izpremem-bami in dopolnitvami. Druga sekcija je dokončala debato o proračunu ministrstva za narodno zdravstvo in ni napravila nobenih posebnih izprememb. Tretja sekcija je nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva za notranje stvari, vendar pa ni končala svojega dela, ker je naletela na znatne razlike v naziranju med člani vladne večine in opozicije. Prvi pododbor bo jutri vzel v pretres proračun finančnega ministrstva, drugi pa ministrstva za socijalno politiko.
Pewecanl® nale umraark©.
Beograd, 2. novembra. (Z) »Preporod« piše, da je naša vojna mornarica dobila od Italije tri vojne ladje, ki so ji pripadle v smislu svoječasnega dogovora med obojestranskima delegatoma Bertolinijem in dr. Trumbičem. Te ladje so služile za lov na tihotapce in za nadzorovalno službo in imajo imena »Ragusa«, »Split« in »Najade«. Ladje se bodo morale sedaj popraviti.
RAZKOL MED DEMOKRATI V JUŽNI SRBIJI.
Beograd, 2. novembra. (Z) Kakor piše »Pravda«, je sklicala demokratska stranka na Kumanovem zborovanje, na katerem je obsodila poslanca Rajka Arsiča, ki je, kakor znano, pred kratkim izstopil iz demokratskega poslanskega kluba.
dl vest, da bi bil pri tej priliki neki član paritetne komisije, ki je hkrati višji uradnik ministrstva za zunanje posle, izjavil, da ta pristanek naše vlade ne odgovarja naziranju naše paritetne komisije. Tega pristanka ni in zato se tudi v nobeni smeri ne more komentirati.
Usoda reških avtonomistov.
Reka, 2. novembra. (Z) Povodom proslave obletnice zavzetja Rima po fašistih je imel guverner general Giar-dino slavnosten govor, v katerem je dejal o Zanelli in ostalih emigrantih, da so to ljudje, ki bivajo v inozemstvu in vrše veleizdajo. Zato ne bodo smeli nikoli več stopiti na reško ozemlje.
Sprememba na Reki.
Trst, 2. novembra. (Z) V zmislu določb rapaliske pogodbe je združil reški guverner general Giardino z reško državo ozek ozemlja in je na ta rektno zvezo med Italijo in Reko.
General Spreafico, ki je bil prej do j časa poveljnik zasedbenih čet na Reki, je bil premeščen, na njegovo mesto pa je prišel general Caviglia, ki ga je svojčas poslala italijanska vlada na Reko, da prežene D’Annunzia. Guverner Giardino je nadalje imenoval rimskega sodnika dr. D’Altana za predsednika reškega sodišča in je odstavil s tega mesta znanega Stiglicha, ki ga
Situacija v Nem
Zavezniki in nemška plačilna zmožnost.
Pariz, 2. novembra. (Havas) Francoska vlada se je odzvala povabilu angleške vlade, v katerem se naproša, da se pridruži skupnemu koraku, ki naj bi se napravil pri Zedinjenih državah, da bi se le-te dale zastopati pri izvedeniški konferenci. Francoska vlada pa prosi, naj se določi, da se preiskava raztegne edinole na sedanjo plačilno zmožnost Nemčije in da ostanejo nedotaknjene pravice reparacijske komisije.
London, 2. novembra. (K) Kakor doznava Reuterjev urad, so se vršila med vlado v Washingtonu in med zastopniki zavezniških vlad nadaljnja pogajanja o nameravanem izvedeniškem odboru za preiskavo plačilne zmožnosti Nemčije.
Predstoječa izprememba nemške vlade.
,	^ B e r 1 i n, 2. novembra. (K) V smi-
pas primorskega j c.ju ski3pa socijalno-demokratske stran-nacm omogočil cL i-e) po katerem naj bi odstopili njeni člani iz vlade, je šel danes državni kancelar dr. Stresemann k državnemu predsedniku Ebertu in mu predlagal, naj izda pooblastilni zakon, ki velja le za sedanjo vlado Stresemannovo v njeni današnji sestavi, na podlagi člena 48. državne ustave, tako da bi nared-benim potom ostala še dalje v veljavi. Državni kancelar dr. Stresemann ne namerava odstopiti, ampak bo posle
je svoje dni napravil D’ Annunzio pisarja za predsednik;, sodišča, kar bil do danes.
Wlasfsr raa
Beograd, 2. novembra. (Z) Iz Niša poročajo, da se je v sredo povrnil Nj. Vel. kralj Aleksander v Niš z lova v vranjskem okrožju. Večerjal je s spremstvom v dvornem vlaku, kjer je tudi prenočil. Včeraj je priredil zajtrk, na katerega so bili povabljeni tudi uglednejši nišani. Kralj se. povrne jutri s kneginjo Jeleno v Beograd.
Potovanje Eiaiilis p©» slancew na P&Usfc©.
Beograd, 2. novembra. (Z) Danes dopoldne je posetil zunanji minister dr. Ninčič predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanoviča, da bi se z njim sporazumel glede potovanja naših poslancev na Poljsko. Nista se mogla zediniti, ker se morajo prej baviti s stvarjo in se sporazumeti načelniki parlamentarnih skupin o dnevu odpoto-vanja, ker morajo naši poslanci takrat posetiti Poljsko, ko zboruje poljski sejm.
nih veličin. Tisk je eminentno orodje v svrho moralne obnove, lahko pa se spremeni tudi v poneumnevalno sredstvo par excellence... Kot prvi smo krenili na pot, ki jo je imenoval izkušeni in modri državnik Masaryk kot edino pravilno, zato nam pač ni potrebno še posebej naglašarti, da te poti naš list ne bo zapustil. Ostal bo verno zrcalo svetov-
Beograd, 2. novembra. (B) Vlada je bila včeraj ves čas zaposlena z vprašanjem razvrstitve uradnikov, čeprav je bila uredba o razvrstitvi uradnikov že predsinočnjim dokončana, se je ministrski svet vendar moral z njo baviti tudi še na dopoldanski seji, ker je bilo mnogo stvari v njej nejasnih. Zaradi mnogih sprememb, ki so bile vnešene v prvotni načrt, ni bilo lahko izdelati končne redakcije in poslati uredbo v tiskarno. Oni del, ki govori
0	vrhovni državni upravi, je bil najprej gotov in še dopoldne poslan v državno tiskarno, ostale dele pa je bilo še-le na večer mogoče oddati, ker je vsak minister še pregledal to, kar se je nanašalo na njegovo ministrstvo. Danes je uredba natisnjena v »Službenih Novinah«.
Beograd, 2. novembra. (Z) Naredba o uvrščanju državnih uradnikov v kategorije predvideva, da spadajo stalni učitelji v drugo kategorijo uradnikov (srednješolska matura ali strokovna naobrazba) in da imajo v V. skupini služiti 3 leta, v 4. 5, v 3. in 2. skupini pa po 6 let, tako da po končanem 20. letu službovanja pridejo v I. skupino te kategorije in s tem dosežejo polno položajno plačo.
ne politike, objektivno bo risal dnevne slike našega parlamentarizma, vse to pa iz utemeljene zavesti, da je treba popraviti vsaj na enem voglu steber naše kulturne streha, ki jo drugi podjed,ajo kar na treh mestih. Demokratični (nedemokratski) tisk v naše hiše, to naj bi bilo geslo vseli naših prijateljev in istomiš-
1	j Klikov.
vodil dalje in le ti: socijalno-demokratske državne ministre zamenjal z drugimi pripravnimi osebami
Ublaženje napetosti na Saksonskemt
Draždane, 2. novembra. (W) Danes je vlada razveljavila splošno prepoved shodov in zborovanj. Državna bramba je vkorakala danes brez pripetljajev v Chemnitz.
Boji renskih separatistov v Aachens
Aachen, 2. novembra. (Havas) Snoči je prišlo semkaj 1300 separatistov iz Koblenza, Krefelda in Duisburga. Davi so oblegali magistrat, ki so ga branili gasilci, varnostna straža in komunisti in metali na napadalce bombe z žvepleno kislino. Več vrat poslopja je bilo razstreljenih z dinamitom. Na obeh straneh so pričeli živahno streljati. Končno se je posrečilo separatistom vdreti v magistratno poslopje, na katerem so ob 10. uri dopoldne razvesili zastavo renske republike. Pri tem boju je bilo mnogo oseb ranjenih. Proti poldnevu so izvršili redarji in komunisti protinapad na magistrat.
Aachen, 2. novembra. (W) Belgijski orožniki so danes razorožili separatiste po naredbi prometnega delegata, ki postopa po nalogu porenske komisije. Za varnost separatistov je vodja nemške policije osebno odgovoren. Nemška policija je zasedla državna poslopja.
Položaj na Grškem.
Atene, 2. novembra. (B) Ministrski predsednik Gonatas je izjavil listom, da so včeraj objavljeni sklepi definitivni. Ugotovljeno je, je pristavil predsednik, da reakcije ni več in da se ni bati spremembe političnega režima. Na svojem včerajšnjem posvetovanju so protivenizelosovski politiki izjavili, da je sreča za volilno borbo in sploh za vso državo okolnost, da je izginila stranka, ki je postavila svoje delo na temelj skrajnih sredstev in prevratne politike. Izjavili so, da se udeleže volitev. Polkovnik Plastiras je poslal narodu manifest, v katerem kategorično izjavlja, da se bodo volitve izvršile 2. decembra popolno svobodno. Z zakonskim sklepom je bil znižan proračun vojnega ministrstva za 450 milijonov drahem. Glede na to se za isto vsoto zniža primanjkljaj splošnega pro-
računa. Listi prinašajo vest, da je general Metaxas s svojo ženo in z neko drugo damo ter s svojim tajnikom na neki norveški ladji pobegnil v Italijo.
Pariz, 2. novembra. (B) »Journal des D e b at s« objavlja neko pismo princa Nikole. V pismu trdi princ, da on ni odgovoren za zadnje nerede v Grčiji. List pravi da se princ ne čudi, če se v Grčiji širijo take vesti; kajti on je že za časa vojske in tudi kesnejć že igral tako vlogo. Slabi nasveti, dani kralju Konstantinu, so bili njegovo delo. Princ Nikola je imel tesne vezi z germanofili in je zato popolnoma naravno, da se je pri teh dogodkih v Grčiji takoj mislilo nanj. »Journal des Debats« dostavlja, da je prav lahko mogoče, da princ Nikola v zadnje nerede ni bil zapleten, ker bi Beograd tega ne hotel sprejeti
¥Sad@
k smrti toinap Lawa-
Beograd, 2. novembra. (Z) Včeraj je poslal zunanjemu ministrstvu naš poslanik v Londonu Mihajlo Gavri-lovič brzojavko, v kateri ga obvešča, da je v imenu naše vlade izrazil angleškemu kabinetu sožalje povodom smrti bivšega ministrskega predsednika Bonar Lawa.
Italiiasišlia propaganda
Beograd, 2. novembra. (Z) »Novosti« javljajo iz Skadra, da je italijanska vlada ponudila Bajramu Curu po sto napoleonov mesečno za razširjanje italijanske propagande v Albaniji. Ne ve se, ali bo Bajram Cur to ponudbo sprejel ali odklonil. Albanska vlada mu je ponudila polkovniški čin, a je ponudbo odklonil.
. Basfsust nacäi@iiaiistIcsiiBi organizacij v HadiarsSti.
Budimpešta, 2. novembra. (Z) Madžarska vlada je razpustila vse ekstremistične nacijonalistične omladinske organizacije in je izgnala vse njihove člane iz Budimpešte, ako niso tjakaj pristojni. To je storila zaradi ponovnih napadov teh organizacij na pocestne pasante.
PREMOG Z MADŽARSKE.
Beograd, 2. novembra. (B) Zaradi raznih tehničnih težkoč je nastal zastoj v dobavljanju premoga iz Pe-čuha, ki ga je madžarska vlada po mirovni pogodbi dolžna dajati. Ministrstvo za zunanje zadeve je sedaj od madžarskega poslaništva obveščeno, da bo Madžarska odslej zopet pošiljala naši državi premog. Zaradi tega je ministrstvo za promet dalo na razpolago večje število vagonov, s čimer bo precej olajšan prevoz premoga
Pogajanja w Sofiji.
Beograd, 2. novembra. (B) Dr. Mileta Novakovič, predsednik naše delegacije v Sofiji, je včeraj poročal zunanjemu ministru dr. Ninčiču o delu konference v Sofiji. Bolgarska je sklenila, da zviša od 250 na 300 milijonov levov številko svojega dolga, ki ga mora plačati kot odškodnino za rekvizicije v času zasedbe med vojno. Konvencijo o vzajemni pravni pomoči obeh držav, je dr. Ninčič sprejel in poroča o tem nocoj vladi. Ko dobi dr. Novakovič od ministrskega sveta navodila, odpotuje nocojšnjo noč nazaj v Sofijo.
VOLILNA REFORMA NA FRANCOSKEM.
Pariz, 2. novembra. (W) Minister za notranje posle je predložil včeraj komisiji poslanske zbornice načrt volilne reforme, ki predvideva razdelitev v volilna okrožja po okrajih, tako da bi štela nova zbornica namesto dosedanjih 626 poslancev le 506, torej za 120 manj.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 2. novembra. Napoved; Lahno poslabšanje, pooblačitev; niso tudi izključene manjše padavine. Nadnormaln» toplina bo trajala naprej.	„
...	---jm.-.'i*•.	lua
šlaeialnle prireditve.
V Ljubljani:
Drama: »Danes bomo tiči«. Izv.
Opera: »Seviljski brivec«. Red F.
V Unionu: »Koncert Lisinskega« ob 8. uri zvečer.
Kino Matica: »Modri Natan«.
Kino Ideal: »Skrivnost cirkusa Eddie Polo«. I. del.
Kino Tivoli: »Od smetarja do senatorja«.
Kino LJublj. dvor: »Demon cirkus«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Prochazka na
Jurčičevem trgu. Ustar na Sv. Petra cesti in Jošt v Spodnji Šiški
0.0. Slovenske Orjune— I» glave.
M@! treći obračun.
Pri stvarnom i ozbiljnom polemisanju treba,^ u koliko je to moguće, apstrahovatl sve lične stvari; potrebito je mirno in trezveno razlaganje; potrebita je logika u izlaganju svoga stanovišta; potrebita je, sem ■ toga, i stanovita lojalnost prama svom protivniku ecc. ecc. Kad, naprotiv, čitamo odgovore »Orjune« na moje polemičke članke, Vidimo da svega toga kod nje nema. Razume se, da je tada malo teško s njom po-lemlsati, a da čovek koji put ne kaže koju oštriju reč. Toliko da se nekako izvinim pred javnost, ali nikako pred »Orjunom«, koja ne samo prema meni nego u opšte prema nikome ne pozna »rukavica«, i s kolom i ne treba baš »u rukavicama« raspravljati.
»Oriuna« 27. oktobra posvetila je cio svoj broj meni 1 ja ću nastojati, da joj u ovom trećem obračunu odgovorim u koliko mi to prostor lista dozvoli, a ostalo ću da učinim u četvrtom, petom ili šestom obračunu, kako to bude potrebito. Odmah ću, da konstatujem, da ml »Orjuna« nije »kvitirala« račune kako to ona misli. Ali šalu na stranu...
I.	Zašto sam ja istupio iz Orjune, to
sam dovoljno obrazložio u pismu upravljenom g. Inž. Ferdinandu Kranjecu, a publi-kovanom prigodom neverovatnog in Skandaloznog postupanja Orjune prema jugoslovanskima dobrovoljcima; postupanje za koje je odgovoran Učno i sam g. Kranjec, jer je meni poznato, da su mnogi članovi 0. 0. bili proti g. Kranjčevog »ukaza«
o bojkotu dobrovoljačkoj akademiji.
Meni je čak doznato, da je taj idijotski »ukaz« pri sastavljenju lista bio odložen, ali da ga je u zadnjom trenutku, bez znanja urednika, uvrstio sam paša Kranjec! U ostalom to je sve jedno, na stvari se ništa ne menja. To nelepo i nečuveno postupanje prema dobrovoljcima, za što su mnogi i mene lično činili odgovornim, bio je razlog, da sam napao otvoreno »Orjunu« i bez ika-kovog straha, a ne koji drugi sitni ili lični razlozi, kako to misli 0. 0. Orjune, pod čijim se plaštem lcukavički krije sam gosp. Ferdinand Kranjec.
U svom »pojasnilu« od 21. oktobra O. 0. Orjune, odnosno g. Kranjec, nije obranio i opravdao svoje nekorektno postupanje prema dobrovoljcima, radi čega sam ja napao Orjunu, nego je mirno prešao preko toga I napao lično moju malenkost! Jasno je, Orjuna nije nikako mogla da opravda svoje gadno postupanje prema dobrovoljcima; postupanje radi koga je 0. 0. Orjune, barem po mom skromnom shvatanju društvenog reda, morao proti g. Kranjeca odrediti »strogo preiskavo« 1 pozvati ga na odgovornost — i g. Kranjec bi morao da radi toga izvodi konsekvencije! Ali konačno, to je stvar u koju ja neću da ulazim, »to je končno rkv t okusa«, kako bi rekla »Orjuna«; ja to samo konstatujem radi toga, da dokažem kako nisam napao Orjunu radi ličnih osetljivosti, nego radi drugih važnih razloga, — razloga, koji su ml dali povoda da Orjunu javno napadam i koje čitači sami vide iz ovog mog javnog obračunavanja.
II.	O uticanju demokratske stranke na O. O. Orjune za Sloveniju odgovorio sam opširno u svom drugom obračunu 1 ako se potreba ukaže, o tome ću još da mnogo toga ne samo kažem nego 1 dokažem.
III.	Što se tiče mišljenja O. O. Orjune o meni, to me, zaista, ni najmanje ne inte-resuje, samo ću toliko da kažem, da u Or-juni imade takovih elemenata iz čijih ruku ja ne bi ni oraha jeo! I kada bi upotreblo poznati aforizam (čija je vrednost vrlo problematična).
»Povej s kom hodiš, pa ti povem ka] si«
tada bi izgubio svako mišljenje o mnogim svojim ličnim prijateljima u Orjuni. U opšte taj »zrnar« u »Orjuni« (to je glavom sam g. Kranjec) nije srećne ruke, imade »smolu«, i — fali mu soli...
IV.	Delovanje Orjune u istini »leži vsakomur na vpogled«, ali onaj koji to delovanje upozna dobfja jednu sasma drugu sliku od 0. 0. Orjune. Istina je, svi greše, ja opetujem, jer je takova narav ljudska, ali
Errare humanom est, — diabolicum per-severare
kaže latinska poslovica, čiju prvu polovinu citira 0. 0. u svom komunikeju od 27. oktobra (iz riznice g. Aleša Potočnika). Orjuna je toliko toga zgrešila, da se iz toga
J više Izvući ne može, jer su u Orjuni pre j vladali ljudi, koji su nesposobni, da vode ! jedan idejni pokret kao što je bio ovaj za i mišljen.
Da je Orjuna počinila samo jednu gre šku ili nekoliko grešaka, ja bi i danas bio Orjunaš, ali tih je grešaka bilo previše, da bi se ja smatrao protivnikom jugoslavenske ideje, kad bi o tome ćutao! Naročito je krivnjom tvrdoglavog g. Kranjeca, masu nesnošljivih grešaka počinio 0. 0. za Sloveniju, j to ne prema mojoj malenkosti, — ta jedan čovek u društvu mnogo i ne znači —, nego prema Orjuni kao organizaciji i prema načelima koja ona pro-poveda! I još ti 1 takovi ljudi usudjuju se, da uvode nekakove »stroge preiskave« prema onima koji traže Iskrenost i poštenje u pokretu 11
Kad čovek sve to vidi i čuje — prosto da mu stane pamet! Ja sam baš razmišljao dali sa takovim ljudima ima u opšte smisla voditi polemikul?! AH eto, bojim se, da radi Orjune, koja se je nekako smatrala za glavnu voditeljicu jugoslavenske ideje,
—	dotično radi njenih nepametnih akcija štetuje sama Ideja, kojoj se je ona, kao organizacija, potpuno izneverila. Orjuni je na zalazu sunce, Orjunu kakova je danas, treba ukloniti, ali zato
treba čuvati jugoslavensku Ideju,
treba da za njenu pobedu radi svaki iskreni _ patriota, na svakom mestu i u svako! prigodi; i baš radi toga, po mom skromnom mišljenju, potrebito je, da se javno i otvoreno govori protiv današnje Orjune. Ako se sama očisti i krene drugim putem,
—	tada dobro; ako pak ustraje na započetom putu; — tada neka propadne, jer svojim delovanjem može samo da štetuje ideji za koju se tobože bori, a bolje je da propadne Orjuna, nego da se ospori ostvarenje jugoslavenske Ideje.
Svi treba da rade na pravilnom razvoju i ustvarenju istinske jugoslavenske ideje; one ideje za koju su se borili ponajbolji sinovi našeg naroda a za koju je današnji predsednik naše Narodne Skupštine
radikalni prvak g. Ljuba Jovanovič
kazao u svom glasovitom govoru u Narodnoj Skupštini 11. juna prošle godine:
».... onako isto kao što je celom našom narodnom životu prosvetnem, književnom, umetničkom, političkom 1 nacljonalnom u XIX. i XX. veku bila vodilja narodna misao, ona misao Do-sitejeva 1 Gajeva i svih radnika i mučenika na njoj, ta je misao — i da mi nećemo — temelj naše države. Kad bi neko hteo da bude drugčije, to nebi moglo da bude. Ta je misao nacionalna, a u isto vreme politička, ta je misao demokratska i u ovoj će zemlji ta demokratia, ovako ili onako, imati pravac razvitka državnog u svojim rukama. I kad je to demokratska narodna misao, ona ne može biti uzana, nego će biti široka, i vi već vidite po mnogim pojavama — ma da ima nešto što se i protivno javi — da je to zdrava široka misao, koja će Srbina, Hrvata i Slovenca, i svakog drugeg stanovnika i sina ove grude podjednako prigrliti i dati mu i zagarantovati mu jednaka prava! Kad mi stojimo na takvo] bazi, mi istina na toj bazi možemo trenutno i kolebati 1 ne dati joj svaki put pravoga izraza, ali ipak svaki može bez brige ozbiljno verovati, da će ona biti živa i da će iz sebe, — kao god što planine naše iz sebe daju izvore iz kojih teku naše Save, Morave, Vardari i Neretve, dati i ona onaj ele-menat iz koga će se život, jedinstvo, napredak i lek za svako zlo stvoriti...«
Ovaj deo govora ' našega rađikalskog prvaka citirao sam radi toga, da gg. oko Orjune vide, da oni nomadu nikakovo pravo da monopollšu jugoslavensku ’deju, jer se za nju staraju stariji pametniji i iskusniji ljudi, i to baš oni, koje Orjunaši u svojoj naivnosti i savršenom nepoznavanju stvari, drže za odlučne zatirače i neprijatelje te ideje. Kamo sreće kad bi Orjuna u radu za Jugoslavenstvo sledila stopama radikala!
V.	Na drugi komunike] O. O. Orjune
od 27. oktobra težko je odgovoriti sve na jedan put, jer je vrlo opširan, uvijen i za-
Iz prosvetnega življenja.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBUANL Drama:
Začetek ob 8. url zvečer.
Sobota 3. nov. Danes bomo tiči. Izv.
Nedelja 4. nov. Ob 3. pop. Povodnji mož, mladinska igra. Igrajo otroci mestnega liceja; ob 8. zvečer: Gospa z morja. Izven.
Pondeljek 5. nov. AzazeL Red F.
Opera:
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Sobota 3. okt. Sevilski brivec; gostuje ga. Wesel-Polla. Red F.
Nedelja 4. nov. Psoglavcl. Izven.
Pondeljek 5. nov. Zaprto.
— V današnji operni predstavi v »Se-vilskem brivcu« gostuje kakor vedno v viegi Rosine ga. Wesel-Poila, vlogo brivca pa poje baritonist g. Robert Primožič iz Zagreba kakor gost. Vse ostale vloge so v običajni zasedbi. Predstava se vrš? za red F. V nedeljo pa se poje kakor izven predstava Kovafoviceva f pera »Psoglavct«.
— »Danes bomo tiči«, “eseloigra v osmih slikah, z godbo in petjem, ki >' dosegla pri premieri polno smeha In aplavza, se prvič ponovi v soboto, dne 3, \ m, V glavnih vlogah nastopijo gg. Juvanova, Wlntrova, Medvedova, Rakarjev^. Oorju-pova, Rogoz, Kralj, Lipah, Plut, Drenovec, Skrbinšek itd. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Danes zvečer točno ob 8. url se tVrši v Unionski dvorani koncert hrvat-skega pjevačkega udruženja »Lisinski« Iz Zagreba. Sloves »Lislnskega« je dobro poznat in Ljubljančanom so niegovi koncerti v najboljCem rponrinu, saj je »Lisinski« brez dvoma ede*1 najboljših pevskih zborov v naši drtavL Vsako ‘ivaUsanje In slavospevi »Lisinskema« so prav gotovo odveč, saj so tako njegovi sporedi kakor fevajanje v vsakem pogledu prvovrstni. Za aocojšnji kc*cert si je izbral »Lisinski« klasični program, na katerem Iryaja PalestrL nlieve skladbe in sicer celotno »Mlm Pa»
pae Marcelli« in štiri madrigale. V Ljubljano se pripelje zbor ob 6. un zvečer in sicer prispe 75 pevcev in pevk ped vodstvom svojega zborovodje opernega kapelnika Krešimira Baranovića. Sedežev za koncert je še veliko število na razpolago, zato poživljamo vse sloje našega občinstva, ki se zanimajo za koncertno petje, da v obilnem številu prisostvujejo temu koncertu, kajti bil bi prav gotovo kulturni škandal, ako bi bil koncert slabo posečen. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in na večer pred koncertno dvorano.
— Gospa Marija Vera gostuje v nedeljo, dne 4. t. m. kot EUda v Ibsnovi igri »Gospa z morja«. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Mladinska pravljična igra »Povodni mož« osnovne šole »Mladika«, ki je dosegla ob premieri popoln uspeh, se ponovi v nedeljo 4. novembra ob 3. url popoldne v dramskem gledališču. Vstopnice prodaja dnevna gledališka blagajna v opernem gledaUšču. Opozarjamo starše, naj ne zamude prilike, nuditi malčkom zabave in plemenitega razvedrila.
— Anton Trost igra na svojem koncertu, ki ?a priredi v pondeljek, dne 5. t. m. med drugim tudi Brahmsovo sonato v f-molu. To skladbo je igral gospod Trost na enem svojih dunajskih koncertov in kritik Valter NIemann piše v svoji knjigi »Meister des Klavieres« sledeče: »In tako se je uvrstil v pestro vrsto mnogih dunajskih pianistov, o katerih se zadnje čase mnogo govori, tudi Anton Trost, ki je izvrsten igralec Brahmsa, ki se odlikuje po svoji velikopoteznosti in skrbni detajlni obdelavi, samozavestnem povdarku in poetičnem smislu«. Brahmsova sonata bo ena glavnih točk ljubljanskega koncerta. Za koncert so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni in se vrši Isti v dvorani Filharmonične družbe.
— Henri Barbusse — obtožen. Kakor poročajo iz Pariza, je bii znani avtor knjige »Ogenj« obtožen rad! navajanja vojaških oseb k nepokorščini. Pisatelj je Imel na mednarodnem kongresu bivših udeležencev svetovne vojne hujskajoči govor proti tai-ikariano.
mršon. Mene je vrlo začudilp i, otvoreno da kažem, iznenadilo, da se celi O. O. iden-tifikaje sa g. Kranjcem, jer tada ie O. O. Orjune za Sloveniju doista bez glave. Ali to se vidi i iz celog tog »komunikeja«. Meni je vrlo žao, da O. O. ne može da ladje nikoga koji bi došao na čelo Orjune, na mesto nesposobnog g Kranjca oromda oni »že dolgo iščeju nacionalista, ki bi mu odvzel tako zaželieno glorijo oblastnega predsednika«.
*
Tražiti g. Kranjecu namesnika
to doista nije moj posao, jok gospodo! — To je čisto i samo posao O. O. Orjune. Ja
razumem, da se O. O. nalazi u vrlom nezgodnom položaju, jer je, u istini, teško i to vrlo teško, da se nadje čovek, koji bi bio voljan da pere i popravlja sve one kolosalne greške £. Kranjeca, ja to priznajem i uvidjam; ali ako ga O. O. sam ne može da nadje, tada je svakome jasno, da se Orjuna u Sloveniji nalazi u teškom stanju, — da le bez glave.
To je doista žalosno, — ali to je tako!
Ovo je odgovor samo na uvod komunikeja, i na prva dva dela njegova. Malo ustrplenja; obračunavanje sledi u »Jutarnjim Novostima« od dojduče sedmice.
Ljubo D. Jurkovič.
Tragedija miru.
Znani i talijanski socijodog in zgodovinar Qtiglielmo F e r r e r o je obelodanil nedavno svojo najnovejšo publikacijo: »Tragedijo miru«.
Ferrero sam je bil priča, ko se je rodila versailleska pogodba, razgovarjal se je z najodličnejšimi državniki in njegova objektivnost v presojanju zgodovinsko velevažnih trenutkov je iznad vsakega dvoma dvoma.
»Eropa umira za intelektualno nesposobnostjo. Svetilnik ideje ugaša. Mnogi preklinjajo danes Nemčija toda z zmedenimi besedami in v zadregi Te besede done onemu, ki jih razume, prej kot pohvala in oboževanje. Po tolikem krvoprelitju, po toliki podlosti in nasilju nihajo mnogi sovražniki Nemčije med nejevoljo in željo, storiti kaj sličnega. V štirih letih se je prelilo več krvi kakor v vseh stoletjih od ustanovitve Rima do začetka dvajsetega stoletja. Razim tega se je spremenila polovica vašega bogastva, plod tako dolgotrajnega dela, v pepel... Ta štiri leta so zatajila šest-najststo let krščanstva, dvesto let humanosti in sto let svobode ter so nad seboj podrla temeljne stebre moralnega in političnega reda. Reparacije spadajo v kraljestvo materije; poleg hiš in obzidij pa moramo obnoviti tudi red v Evropi. Narod se ne more od enega do drugega dne spremeniti v boga ali poluboga samo na ta način, če se v svojem napuhu vzrepenči ali pa opaja ob ponavljanju: Mi smo zmagovalci, zmagovalci zmagovalci!«
Znameniti kritiki so si edini v tem, da je Ferrero napisal s pričujočo knjigo svoje najzrelejše delo. Silen je jezik, ki se očituje v sleherni vrsti te knjige. Še večja je njegova moč v dokazovan ju, ki se mu ne more nikdo odtegniti. Cela knjiga je velika obtožnica, ali ne samo proti Franciji, marveč proti vsej Evropi. Toda Ferrero se bavi največ s Francijo. Prvo dejanje versailleskega miru je bilo to, da sta se Ciemencau in Lloyd George privatno pogovorila ter sklenila izključiti pomorsko svobodo od mirovnih pogajanj. Tako je Anglija zagospodovala nad vsemi vodovji ter si je zajamčila svojo insulamo varnost. In Ferrero pravi: »Ali se je moglo zahtevati od Amerike, naj se zaveže, podpirati Anglijo na kopnem), ko se je Anglija vendar branila dati najmanjšo garancijo proti nevarnosti kake hegemonije na morju. Sedaj je bila nevarnost za Ameriko v Angliji, ne pa v Nemčiji; zato se jo je sililo v zvezo z Anglijo proti Nemčiji? ...« V trenotku pa, ko si je Anglija zasigurala svojo vojaško varnost, je prišla s svojimi zahtevami tudi Francija in je vanje vnesla porenjsfco barijčro. Bile so še spočetka hude borbe, ali vsaka stvar ima svojo notranjo konsekvenco, ki se končno prerine do veljave. Ves kaos današnje Evrope je učinek tistega
prvega dogovora med obema državnikoma zapadnih velesil. To je bl formal» ni povod umika Amerike, užaljene in za dragoceno zmago ogoljufane velesile. Francija se je zarila pod uplivom te okolščine vedno globlje v politiko, ki mora prej ali slej privesti do velikanske katastrofe. Stari diplomati Dunajskega kongresa so bili pravi modrijani napram današnjim oblastnikom Evrope — tako pravi Ferrero — kljub njihovi pretkanosti in hlinjenju, ali hlinjenje današnjih zaupnikov demokracije prekaša vsa kar se je doslej zagrešilo. Ferrero je bi v zimskem času 1. 1919 osebno v Parizu in je slišal od strani diplomatov, kako so se norčevali iz idej, za katere so narodi umirali: Svoboda, pravica, samoodločba ... Ali kaj sledi te tega? Politično vojaške garancije, ki jih Francija zahteva imajo za posledice, da Nemčija v gospodarskem pogledu ne more plačati zahtevanih reparacij. To bi morda še šlo, če bi narod hodi bosonog ter se živel od soli in kruha. Tega pa noče, in ga tudi nihče na svetu prisiliti ne more. če bi se ga moglo prisiliti — t. j. treba pripomniti — bi nastal v svetovnem gospodarstvu tak nered, da bi imeli narodi ki jim gredo reparacija več škode kakor pa koristi. Vse to je seveda nemogoče. »Francija«, pravi Ferrera »namerava zastaviti posteljo in lonec, da bi igrala z veliko armadio žandarja antante in mirovnih pogodb v kontinentalni Evropi ter si hoče kot nagrado nakopati še splošno sovraštvo.«
Francija se sklicuje na ta da je Nemčija podpisala versaillesko pogodbo ter da mora ostati pri besedi. Ferrero pa odgovarja, da so Francozi od leta 1871. do leta 1914. zastopali načelo, da izsiljena pogodba narodov moralno ne veže ter zato tudi niso priznali frankfurtskega miru in odstopa Alzaško - Lo-tarinške.
Zanimivo je tudi vprašanja zakaj Anglija ne intervenira v poruhrski bitid. Ferrero pravi, da je imel Lloyd George zavezane oči: Mislil je samo na pomorsko nadvlado Anglije in ni videl, da izroča v tem trenutku kopno zemljo Franciji. Reparacijsko vprašanje, pravi pisatelj, je hujše nego gordijski vozel. Saj ga ni mogoče razvodjati in ne presekati.
Ali Ferrero vi prijatelj Nemcev. Nekoč je objavil preiskavo o nastanku svetovne vojne, kjer prihaja do ugotovitve, da Nemčija do 29. julija 1914. ni storila ničesar, kar bi utegnlo onemogočiti vojno. Nemški cesar se je nenadno brezmiselno vrgel v vojno. Pa tudi v tej knjigi (na strani 124), piša da so bile velesile hinavsko in nenadoma napadene«. Ta knjiga je glas evorpske vesti, ki je v petem letu po krvavem klanju dozdevno utihnil.
Preokret v reparacijskem
vprašanju.
Reparacijsko vprašanje, ki se že dolgo ni pomaknilo z mrtve točke, je nenadoma stopilo v novo fazo. Ko je angleški ministrski predsednik v svo jem zadnjem govoru pozval javno Poincareja, naj v interesu vse Evrope pristane na zasedanje komiteja izvedencev, ki naj bi določili plačilno zmožnost Nemčije, še ni vedel, da je bil med tem ravnokar odposlan odgovor pariške vlada ki je dala k temu svoje privoljenje. Zajedno je tudi belgijska vlada dala v Londonu in v Washingtonu oficijelno vedeti, da pristaja na zasedanje posvetovalnega komiteja izvedencev, ki ga naj bi imenovala reparacijska komisija in ki naj bi deloval v okviru versajske mirovne pogodbe.
V oficijoznih angleških krogih se je izrazilo, da se je zvedlo iz oficijelnoga vira, da je francoski odgovor natančno tak, kakor si ga je želela angleška vlada.
Oficijozni britanski urad Reuter javlja te dobro informiranega vira, da se splošno misli na zasedanje izvedencev, ne pa na polnoštevlno konferenco v reparacijskem vprašanju. Agence Reuter nadaljuja da se bodo poslala vabila na to zasedanje Zedinjenim držvam, kakor tudi ostalim zaveznikom.
Laška agencija Stefani javlja v tej zadevi, da je italijanska vlada dala ugoden odgovor na angleško noto glede skupnega povabila, ki bo poslano na ameriško vlado, naj se ta soudeleži zajedno z zavezniki pri rešitvi reparacij-skeggg problema.
V Beli hiši in v zunanjem ministrstvu v Washingtonu se kaže splošno velika zadovoljnost nad sedanjim potekom dogodkov. Ko se bodo evropske velesile zedinile o načinu, kako bodo izvoli e gospodarske izvedenca bodo tudi Zedinjene države določile svojega delegata. V ameriškem tisku vlada splošno veliko zadovol jstvo.
G. Mac Nel, državni podtajnik britanskega zunanjega ministrstva, je izrazil v svojem govoru, ki ga je imel v soboto v Canterburyju, svoje veselje, da je pristala Francija na angleški predlog in dejal, da vsled tega. sporazuma moremo pričakovati na obzoru nov položaj.
Po poročilu Evening News bosta zastopala v zasedanju izvedencev Veliko Britanijo lord Curzon in sir John Brad-bury. Zedinjene države bodo menda poslale senatorja Roota in g. Pierponta Morgana, če seveda kongres v to privoli.
Brzojav javlja iz Washingtona, da je celo Lloyd Georga ki je sedaj tam na potovanja dejal pri neki pojedini, da nima nobenih pomislekov zoper zasedanje tevedencev. Seveda morajo biti to mo-žia v katere ima ves svet zaupanje in pred vsem ne smejo piriti v ta komitć politiki.	—žn—
Rešimo
Sokolski Tabori
Bsusisiia nizozemske vlade.
Ker je ministrski svet odkloni zakon o povečanju kontingenta vojne morna-rice. je podala vlada, ki ji je načeloval g. Ruys de Beerenbrouck, svojo ostavko. Kraljica je demisijo sprejela. Katoliško ministrstvo je dobio svoj smrtni udarec od članov lastne stranke. Dasi-lavuo je vodja stranke in kabineta napravi s svojo grožnjo o demisiji velik pritisk na celokupno frakcijo, se je vendar našlo deset katoliških poslancev, ki pač niso mogli združiti to čisto militaristično podjetje s svojo vestjo. Kakor znana igrajo na Nizozemskem politični momenti pri trgovskih in političnih odločitvah veliko vlogo. Omenjeni poslanci so s tem, da so glasovali proti povečanemu kontingentu bojnih ladij, onemogočil v prvi vrsti svojo vlado, na drugi strani pa so pripomogli nizozemskemu socijalistu Troelstri do absolutne zmage. V Amsterdamu je te dni manifestiralo 75.000 socijalistov svoje ogorčenje nad tem zakonskim predlogom. Istočasno je bi predložen vladi obširen dokument celokupnega delavstva. Akcija socijalistov je imela velik uspeh. Troelstra je izjavi, da je nizozemska socijalna demokracija pripravljena, nositi vso odgovornost, katero si je naložila s kampanjo proti mornariškemu zakonu. Veliko vprašanje pa ja če bo kraljica poverila sestavo nove vlade socijalistu Troelstri, Najverjetneje ja da si bodo pomagali v sili s poslovnim kabinetom.
Melika železniška nesreća.
Beograd, 2. novembra. (B) Davi okoli 7.30 se je pri Zemunu zgodila velika železniška nesreča. Potniški vlak št. 212, ki je prišel te Beograda in bi namenjen v Subotica je pri kretnici pred postajo Zemunski Obori trčil v zagrebški potniški vlak št. 11, ki je vozil proti Beogradu. Lokomotivi sta zadeli draga v druga vagoni obeh vlakov pa so skočili s tira. Po dva vagona vsakega vlaka sta se zarimla drug v dragega. 19 oseb je težko ranjenih, dve pa sta bii na mestu mrtvi. Oba smrtno ponesrečena sta srbska vojaka. O nesreči je bila obveščena zemunska policija, ki je takoj prišla na lice mesta. Ranjenci so bili prepeljani v zemunsko bolnico, kjer se jim je nudila pomoč. Takoj uvedena preiskava je dognala, da se je nesreča zgodila prejkone zaradi tega, ker je strojevodja vlaka št. 212 vozi preko zaprtega varnostnega signala. Strojevodja je neki Madžar, star 30 let. Ko se je nesreča zgodila, sta oba vlaka drvela s predpisano hitrostjo 50 km na uro. Na lice mesta je prišel takoj minister za promet dr. Jankovič s svojim pomočnikom Novakovičem in generalnim ravnateljem državnih železnic Iličem. Iz Beograda je bil poslan na kraj nesreče sanitetni vlak.
Is boilševiške Rusije.
Zunanje delovanje boljševikov-
Preiskava o delovanju komunistov na Bolgarskem je razkrila zelo čudne stvari Ruski boljševik! so skušali pod krinko Rdečega križa doseči, da se izžene Wranglova armada iz Bolgarske. Skušali so radi tega uveriti bolgarsko vlado, da nameravajo Wranglovci napraviti v Bolgarski prevrat Sef boljševiške misije st je najel sobo v istem hotelu, kjer je stanoval šef Wran-glovega štaba general Samohvalov. Boljševik! so ponaredili ključ Samohvalove sobe in mu podtaknili neke ponarejene dokumente, katere so potem našla oblastva pri preiskavi, ki so jo povzročili boljševikL Podtaknili so tudi orožje na vrtu ruskega poslaništva ter na ta način povzročili veliko ogorčenje proti Rusom, češ da se ti vtikajo v bolgarske notranje zadeve. To je povzročilo, da so bili tisoči Rusov izgnani in preganjani, mnogo pa je bilo celo usmrčenih.
Novi bankovci
Po naročilu sovjetske vlade so tiskali sedaj v Rusiji nove bankovce po 5 mili» jard rubljev.
Višje šolstvo v Rusiji-
Boljševiška vlada je Izdala letos naredbo, da se smejo sprejemati v višje šole samo komunisti in proletarci. Buržuiem je dovoljen vstop samo proti šolnini 500 milijonov rubljev ter jim je dostopno samo 10 odstotkov vseh prostih mest, kakor je to veljalo za 2ide za časa carstva. Dijaki se nahajajo v zelo žalostnem položaju, ker nimajo stanovanj In so državne podpore premajhne. Poleg tega primanjkuje dobrih profesorjev, katerih je bilo veliko pregnanih v inozemstvo, nekaj pa upokojenih. Šolam primanjkuje tudi skoro vseh potrebnih učIL
Iz društvenega življenja.
— Poziv postajnim odpravnikom dr-e in bivše južne železnice. V torek, 5. t. m. ob 10. uri važen sestanek v re-aciji »Novi svet« v Ljubljani. Poro-delegata, ki sta bila v Beogradu pri ministru. Odsek postajnih od*
•>ov
Društvo slušateljev juridične fakul-v Ljubljani Poroča* da se ne bo »Elitni juridičnl ples« šele meseca fe-ja prihodnjega leta, temveč že začet-
decembra t« 1.
ec emu ra. i.
Ceskoslovenskä obec v Ljubljani po-in es v sobotu pfednešku se svčtehtf-
fZy~0 8driadiaZv^taS
lomu. nraje se *
kh X hüd.
»Kaipärek hiedä lyt*
..... . -----------..
Dnevne novosti.
-	— Današnji številki so priložene po-
ložnice. Prosimo one ceni. naročnike, katerim je potekla naročnina, da nemudoma obnove naročnino, ako želijo prejemati list redno in brez prestanka.
— Odlikovanja. Z redom Sv. Save II. reda so blU odlikovani gg. Leon Babin-ski, pravni konsulent pri ministrstvu zunanjih del poljske republike, Brodzimjef J a b 1 a n s k i, direktor pri ministrstvu pravde poljske republike in Zaris Rožči-zevski, konzulent poljskega poslaništva. Z redom Sv. Save III. razreda sta bila odlikovana Tadea Römer in Zan Karzo S i d 1 e- v s k i, tajnika poljskega poslaništva. Z redom Sv. Save IV. razreda je bil odlikovan Marjan Kosov, vicekonzul poljskega poslaništva v Beogradu.
— Gosp. polkovnik Daskalović je bil včeraj brzojavno pozvan v Beograd k ministrstvu zunanjih del. Verjetno je, da je njegov odhod v zvezi z rešitvijo roškega vprašanja.
j— Češko-slovaškl zastopniki parlamenta !. decembra v Beogradu. Naš parlament je definitivno sklenil, da povabi če-ško-siovaške narodne poslance in zastopnike senata v Beograd za 1. december, da skupno z našimi parlamentarnimi zastopniki proslave praznik osvobojenja in ujedinjenja.
— Pogreb bivšega beograjskega župana. V četrtek sc odpotovali na obmejno postajo Jesenice kmet-pravnik Protić in dva odbornika mestne občine beograjske, kjer sprejmejo zemeljske ostanke pokojnega bivšega predsednika beograjske občine in narodnega poslanca Dobre Mitroviča, ki je umrl v Švici.
— Francosko odlikovanje našega prometnega ministra. Včeraj je francoski po-fslanik Clemens Simon izročil našem« pro-metnemu ministru g. Velizarju Jankoviču križ častne legije,' s katerim ga je odlikovala francoska vlada. Ob tej priliki je g. Simon osebno čestital g. dr. Jankoviču.
—- Mednarodna železniška konferenca se vrši od 3. do 10. novembra v Nizzi. Na tej konferenci se bo razpravljalo o voznem redu tn o direktnih vozovih posameznih držav. Naše interese bodo zastopali načelnik prometnega ministrstva A. Panič, načelnik generalne direkcije Popovič, načelnik zagrebške direkcije Jovanovič, inšpektor .Gregorka in višji kontrolor Petek iz Ljub-iljane Sa Josip Horvat od zagrebške direkcije.
— Prihodnji teden —- teden Invalidov. V dneh od 4. do 11. novembra se bodo po vsej kraljevini pobirali prostovoljni donosi za zgraditev invalidnega doma v Beogradu. Poleg prostovoljnih prispevkov na nabiralne pole se bodo prodajale tudi posebne dopisnice in znamke.
— V ministrstvu za narodno zdravstvo fe Ml te dni podpisan večji ukaz o postavljanju novih zdravnikov in o imenovanju nekaterih okrožnih in okrajnih zdravnikov ter upraviteljev oddelkov v raznih bolnicah. Zasedenih je bilo tudi nekaj izpraz-njenib mest.
— Nabava učil. Na temelju poročila poedinih prosvetnih nadzornikov je sklenilo ministrstvo za prosveto, da se posveča največja pažnja nabavi potrebnih učil. Zato so bila poslana vsem šolskim voditeljem Naročila naj predlože ministrstvu zadevna Poročila o sedanjem stanju učil in šolskih pripomočkov, kakor tudi O' potrebnih »a-bavah.
— Madžarski železničarji. Ker sta prejel! ministrstvo za promet in generalna direkcija državnih železnic precejšnje število pritožb {z krogov potujočega občinstva, da se nameščenci državnih železnic v Vojvodini še vedno poslužujejo v službi madžarskega jezika kljub vsem zadevnim prepovedim ministrstva, je generalna direkcija državnih železnic poostrila zadevne naredbe in sklenila v bodoče postopati z vso strogostjo proti tem železničarjem.
— Carinske tantieme. Ministrstvo je z odlokom šl 64.953 od 11. oktobra t. 1. odredilo, da naj obremenjujejo odslej carinarnice pošte Maribor 2, Ljubljana 2 in Celje vse ocarinjene pakete, ki so naslovljeni na trgovce ali trgovske tvrdke, s tantiemo ^ Din.
.— Uradae ure v zimski dobi pri poštnih uradih. Ker so se nekatere pošte obr-nfle na poštno ravnateljstvo s prošnjo, da bi se jim v zimskem času skrčile uradne we, javlja poštno ravnateljstvo, da po do-tačilii člena 7 poštnega pravilnika I. del in v smislu ministrske naredbe št. 76.515 od 12. Januarja 1923 takim prošnjam ne more Ugoditi ter ostanejo uradne ure nespremenjene 1 v zimskih mesecih.
— Pokojninski zavod za nameščence uraduje vsled preselitve od pondeljka, dne 5- novembra t. 1. naprej v svojem lastnem uradnem poslopju na vogalu Aleksandrove in Gledališke ulice.
— Ljudska visoka šola v Ljubljani načne s svojimi predavanji v nedeljo, dne 4. t m. ob 10. url dopoldne v zbornični dvoran! na univerzi. Predava g. vseučillški profesor dr. K. Osvald o temi: O potrebi nove orientacije. Odbor vabi naj-jtljudneje vsakogar, komur pomeni prava izobrazba temelj življenja, da se predavanja in porazgovora udeleži.
— Vseh mrtvih dan. Prijazno vreme je / četrtek privabilo na ljubljanski pokopali-prt Sv. Križu in gv. Krištofu tisoče in S*o5e ljudi, k! so šU obiskat svoje drage. Eni starše, drugi otroke, sorodnike, znan-ee* prijatelje, zaslužne narodne može in JUučeniške žrtve. Tramvaj, ki je imel pri-‘popne vozove, Je bil prenapolnjen cel dan. Avtomobili, izvoščki so dirkali po cestah S* bi se šlo za prvenstvo. Na pokopališču, f ie bilo kakor velik cvetličnjak se je do Wre popoldne nabrala velikanska množi-^ občinstva. Ob Ppl 4. url popoldne je pevska zveza« pod vodstvom g. Zoriča /Jelovca zapela tri v srce segajoče žalo-®trnke: F. Ferjančičevo »Slovo mrtvim«, E. ftdamičevo »Slovo« in J- Pavčičevo »Na-f^dno nagrobnioo«. številne množice so obiskale grobove naših zaslužnih mož Can-";a!K Ketteja in Murna. Največ pa jih je |ötovo obiskalo dr. Kreka in ludenburške Zrtve, ki letos prvič ta dan počivajo v do-
1.—4,Xi.	1
|“S
I „Modri Nafsn
L
»«ar®
po znani drami Lessinga.
»Kino Matica“.
i
«t®*!
ma£3 grudi. Grobovi teh zadnjih so bili lepo okrašeni, kakor tudi groba Lundra in Adamiča. Usmiljena srca so se spomnila tudi na grobove tujih vojakov, ki jim je vojna utrgala nit življenja in kot spomin na težke čase v naši zemlji počivajo. Ko je nastopil mrak, je izgledalo pokopališče kot nebo posejano z zvezdami. Luč pri luči, tu majhna, ponižna, tam razkošna, pozlačena svetilka, vse pa, prva kakor druga, so bile znak globokega spoštovanja do umrlih. Pozno v noč so se množice razšle proti mestu, ker je bilo do polnoči živo bolj kot podnevi.
— Razne nesreče. Na parni žagi lesne trg. družbe Maček, Gregorlg, Hren v Lo-gatcu je padel delavcu Nikolaju Tripolski na roko hrastov hlod in mu zmečkal prste desne roke. — V parni opekarni F. Kotnik se je opekel na desni nogi kurjač France Skodlar. Padla mu je, ko je odprl vrata peči, na nogo žerjavica iz peči. — v predilnici in tkalnici v Tržiču je padel delavskemu mojstru Juriju Šveigerju kos vrtalnega stroja na levo nogo, pri čemer je dobil tri precej nevarne vbodline. — Pri upravi škofijskih posestev v Gornjem gradu je spodletela v gozdu pri sekanju lesa delavcu LudoViku Bitencu sekira in mu odletela v desno nogo. Mož ima precej težke poškodbe. Na podoben način se je poškodoval delavec tvrdke Heinrichar na Trati pri Škofji Loki Ivan Borislav. Sekira mu je presekala stepalno kost in so ga morali odpeljati v bolnico v Ljubljano. — Pri grad-bi železnice Murska Sobota--Crmož Je padel voziček na kretafrnici pri obračanju delavcu Avgustu Mlinarju na desno nogo in mu jo tako zmečkal da so ga morali oddati v bolnico v Mursko Soboto. —- V tobačni tovarni v Ljubljani je zgrabil v kar-tonažnem oddelku delavki Ivani Grafolj stroj desno roko in ji zmečkal prste. — Pri sekanju hrastov se je vsekal v levo koleno sodar pri »Sodarski zadrugi v Češnjici«, Primož Lotrič, na levo nogo pod koleno in si presekal kost. — Na Fužinah pri Zireh je spodrsnil na gladki skali v rovu pri gradbi električne centrale delavec Jakob Ivančič. Padel je na hrbet in se precej nevarno poškodoval. — V tovarni za pohištvo Karla Vesjaka v Mariboru je raztrgala krožna žaga delavcu Janezu Reušler-ju tri prste na desni roki. Odpeljali so ga v mariborsko bolnico. — Strojnemu delavcu »Splošne stavbne družbo v Teznem pri Mariboru« je poškodovala kovinska stružnica na električni pogon desno roko.
— Težka nesreča v Christofovem zavodu. O nesreči v Chrištofovem zavodu smo prejeli sledeči popravek: Gojenec Butinar se med poukom ni igrni s samokresom, pač pa je ob svojem prihodu k večernemu stenografskemu pouku neopaženo odložil pod klop med drugim tudi samokres, o katerem ni Uhče kaj vedel, in kateri samokres najbrže ni bil dobro zaprt. Ko je došel sogojcnec, ki ima svoj prostor poleg Butinarja in porinil svoje knjige pod klop, nevedoč za samokres, je pri tem zataknil z robom v petelina samokresa, ki se je sprožil. O krivdi kateregakoli govoriti, je zlobno, ker je dogodek zgolj le nesrečen slučaj.
— Vrečo suhih gob, 15 kg težko, v vrednosti 750 Din je ukradel nekdo Frančiški Ankerstovi iz Ihana z voza, ki ga j s pustila stati brez nadzorstva pred Lenčko-vo gostilno v Klečah v Dolski občini.
— Cerkveni rop. Neznan ropar je vlomil v cerkev v Dolskem. Odprl je glavna vrata s tatinskim ključem in šel v zakristijo. Vlomi! je v omaro za cerkveno obleko in je odnesel žametast mašni plašč s širokim pozlačenim robom, vreden 3000 Din. Poleg tega je vlomil v cerkveni nabiralnik, katerega je odprl z dolgim bodalom, ki se mu je pri odpiranju zalomil in je ostal v nabiralniku. Pobral je tudi tam ves denar.
— Prepoden vlomilec. V Prevratu je Vlomil neznan tat v shrambo posestnika Ivana Povheta in je odnesel več vreč moke in nekaj ženske obleke ta perila. Tatu so iznenadili domačini ravno, ko je hotel uteči v bližnjo šumo. Prijeli so ga in mu odvzeli pokradeno blago. Posrečilo pa se mu je, da jim je utekel.
— Prijatelj medu. Neznan tat je vlomil v podstrešje posestnika Jakoba Podbregarja v Podbrežju pri Hruževki in je ukradel 38 kg medu, deloma v satovju deloma _ očiščenega, v vrednosti 1000 Din. Vlomilec je zlezel na streho, odtrgal tri deske in je prišel na ta način do shrambe.
— V Mihovcih pri Cirkovcih je bilo ukradeno Mariji Gojkovičevi več ženske obleke in kos blaga že prikrojenega za obleko, v skupni vrednosti 4000 Din.
— V Spod. Mamolu pri Polšniku je vlomil neznan tat, med tem ko so bili domači na polju, v stanovanje Andreja Viranta in mu ođnesd 65 Din gotovine in žepno uro, vredno 300 Din.
— V Župeči vasi je bilo vlomljeno v podstrešje posestnice Marije Piškove in ukradeno več metrov porhanta, klobuk, sukno, srebrn goldinar, svetinjo in zlat uhan v skupni vrednosti 4000 Din.
— V Opačah je bilo pokradeno prt Francetu Zajšeku več moške ta ženske obleke, katero je nabasal tat v ukraden nahrbtnik. Poleg tega je ukradel črno usnjato denarnico s 600 Din.
— V Hotunju je bilo vlomljeno v trgovino Štefana Gobca. Tat je odprl vrata z vitrihom ta je odnesel več raznih trakov, stenjev, bičevnikov, kave ta sladkorja y približni vrednosti 1200 Din.
— V Zabukovcih je bito vlomljeno v stanovanje pollrja Vincenca Geršaka, Tat je odnesel moško obleko, čevlje, več kosov perila, britev, nekaj moke, soli in slanine in 1000 Din v gotovini tako, da znaša vsa škoda skoro 3000 Din.
— Tat v viaku. Med vožnjo iz Zidanega'mosta v Ljubljano je bila ukradena profesorskemu kandidatu Jugoviču rjava usnjata denarnica, v kateri je imel dva bankovca po 1000 Din ta 4 bankovce po 100 Din. Sumljivi so trije mladi dečki, ki so se zelo sumljivo vsiljevali raznim potnikom in se mešali v gneči v vozu in posebno pri vratih.
— Kako je Bosanec Anton Jožica Iskal in našel svojega konja. Pred dobrim pol letom je bila v sarajevski okolici kmetu Antonu Jožica ukradena štiri leta stara kobila »Brnja«. Zvečer prejšnji dan je bila še privezana v hlev, ko je pa ubogi seljak prišel zjutraj v hlev, je ni bilo več. Ante je nekaj časa pomišljal, pa je naložil v popotno torbo brašna in je šel iskat svojo žival. Vsaki teden je prehodil precej naselbin ta tako prepotoval malone celo Bosno. Ob sredah pa je vsakikrat prišel v Sarajevo, kjer je vsako sredo velik konjski semenj, če bi morda tam našel svojo žival. Ko je zadnji teden zopet prišel v Sarajevo m
sejmski prostor, je pa ha svoje veliko veselje zapazil žival, ki jo je iskal 7 mesecev. Pogladil jo je, poklical po imenu in zvesta žival ga je še poznala. Z- veselim hrzanjem mu je odgovorila. Ko so dozdevni lastniki to videli, so žival odvezali, da bi odšli. Toda Ante je zagnal krik in vik, da je prišla policija, ki je poštenjakoviče aretirala, kobilo pa kot corpus delicti odvedla s seboj na policijo. Drugi dan so napravili preizkušnjo, če je Brnja res last Jožice. Na več krajih jo je moral poklicati, ko so jo spustili, je vsakokrat poiskala Jožico. Ta čas sta pa izrabila konjska tatova _ in sta pobegnila. Ko so enega od njih prijeli, se je izgovarjal, da je hotel iti klicat priče, da bi z njimi dokazal, tla je kobila njegova last. Drugi poštenjakovič pa še danes išče priče, pa tudi policija Išče njega, ker dobro ve, da je izurjen konjski tat.
— Življenje pustolovca. V Banja Luki ?o zadnje dni zaprli nekega Gjuro Tenodl iz Varaždina. Mož je star 38 let in je študira! gimnazijo in napravil tudi maturo. Pred vojno je bil sprejet v trapistovski samostan v Banja Luki. Kuta pa lahkoživemu Tenodi ni dolgo ugajala in jo je prav kmalu slekel. Od tega časa je bil v službi pri raznih tvrdkah kot knjigovodja in blagajnik, katere so ga pa navadno po kratkih dobah odstavljale, ker se je vedno jzkazal kot nepošten in je poneverjal tu večje, tam manjše vsote. Po prevratu se je pojavil nekje v Macedoniji, kjer je bil na podlagi ponarejenih dokumentov nastavljen kot pro-tesor na gimnaziji 3 leta. Ko so mu zadnji čas prišli na sled, so ga izročili v zapore v Banja Luki.
— Neprijeten doživljaj našega mornarja v Bremenu. V Split je došel zadnje dni mornar Ivan Alaga doma iz Tribunja pri Splitu. Zaposlen je bil začetkom t. m. na parniku »Dubac«, ki se je pred 14 dnevi nahajal v pristanišču v Bremenu. Kapetan mu je dal nekega dne 30 milijonov mark, da si kupi perilo. Ta je pa res odšel v mesto kupil za 20 milijonov mark perila in se hotel vrniti v pristanišče. Toda ubogi mornar je med tem zgrešil ulice ta, ker ne zna nemški, ni mogel vprašati, po kateri poti bi prišel v pristanišče. Drugi dan ga je nek! redar odvedel na policijo, kjer je zvedel, da je njegov parnik odpotoval. Po par dneh ga je policija izpustila in je te dni dospel v. Split.
— Celjske «ovciti. Praznik V3ek svetih je bi lep solnčnl jesenski dam, kateri je zvabil velike množice občinstva ha celjska pokopališča, katera so bila letos vsled ugodnega vremena v najlepšem cvetju krizantem. Na okoliškem pokopališču je moški zbor Celjskega pevskega društva zapel ob 3. url žaiostinke. Na mestnem pokopališču je vojaška oblast letos popravita že skoro popolnoma zapuščene vojaške grobove. — Strokovna šola za hotelirje, kavamarje in gostilničarje se dne
5.	novembra otvori v Celju. Oprostitev obrtniških vajencev v mesecu o k t o b r u. V minulem mesecu je bito pri obrtnih zadrugah v Celju oproščenih skupno 52 vajencev raznih obrtniških strok. Skušnji podvrženi vajenci so dosegli detoma dober, deloma prav dober uspeh. — Tedenski svinjski sejmi so v Celju radi šibrovke do nadaljnjega ustavljeni. Za te sejme, kakor tudi za vse druge, ki bi se imeli vršiti v celjskem političnem okraju, mestni magistrat do preklica ne bo izdajal živinskih potnih listov. — Ciril-Metodova podružnica v Gaberju si je na svojem občnem zboru izvolila predsednikom zopet gosp. Ivana Škofa. — Mestni občinski svet je v svoji zadnji seji sklenil, oddati ribarsko pravico v zakup za 6 let dražbenim potom. Dosedanjo zakupno pogodbo, katero je sklenil do leta 1945 tik po preobratu še nemški občinski svet za nizko ceno 850 kron letno, je na predlog občinskega sveta pokrajinska uprava razveljavila.
— Mariborske novostL V torek, dne
6.	t. ni. ob 7. uri zvečer se bo vršila seja mairiborskega sveta z nadaljeval-njem dnevnega reda zadnje seje. — Okrog 25 hrvatskih članov planinskega društva v Zagrebu je dospelo v sredo zvečer v Maribor. V četrtek so se gostje odpeljali do Ruš, nato pa so odšli k ruški koči, kjer jih je pozdravil predsednik dravske podružnice SPD, Davorin Lesjak. Nato so odšli k mariborski koči, kjer sta jih sprejela g. Rotter in dr. Šnuderl kot zastopnika mariborske podružnice SPD. Gostje so biii navdušeni nad lepoto naših gora In so obljubili, da bodo redno prihajali na Pohorje. — V nedeljo, dne 4. t m. dopoldne se v navzočnosti češkoslovaškega generalnega konzula v Ljubljani dr. Otokarja Be-neša otvori v Mariboru češka šola. — V sredo popoldne je v Pavličevi gostilni v Stolni ulici našel neki gost menico, izdano v Gradcu na ime barona Axela Bi-berstina. Menica zapade 17. novembra in se glasi na štiri milijone avstrijskih kron. — 18letnega ključavničarskega vajenca Ivana Zupančiča je v sredo pri delu zgrabil stroj ta mu zmečkal tri prste leve roke, da mu jih je bilo treba odrezati
Sokolski vestnik.
— Temeljni kamen za Sokolski dom na Taborni Smo v potrebi! V potrebi di-čita požrtvovalna ljubezen in velikodušje v dejanjih značaj in zvestobo do ideje. Ako premoreš mnogo, daruj mnogo! Ako živiš v težkih razmerah je Tvoj skromni dar izraz velike duše socialno malega človeka. Iz drobnih prispevkov so se zgradile velike vse narodne ustanove. Snovnost podlega smrti, narod ta človeške vrline varujoča sokolska Ideja živi večno. V dnevih vseh mrtvih in vseh živih se sleherni spominjaj dolžnosti, ki jo imaš do nesmrtnosti naroda in do neumrljivosti ideje razvoja in večnega izpopolnjevanja v duševnem in snovnem svetu. Od naroda si prejel življenje in svoj obstoj, narodu vračaj življenje in pogoje za krepak obstoj. S svojim sodelovanjem si od naroda prejel bogastvo; del tega bogastva vrni narodu, da moreš sam postati deležen nesmrtnosti in da moreš sam živeti v znamenju večnosti! Izkop za sokolsko zgradbo na Taboru je dovršen. Prve prihodnje dni potožimo temelje. — Pričakujemo, da bo pokazala sokolska Ljubljana toplo srce in odprte roke v prid temeljnemu kamnu za sokolski dom na Taboru. S prvim pobiranjem pričnemo te dni in prosimo napredno občinstvo za naklonjenost. V Ljubljani, dne 2. novembra 1923. Za finančni odbor: Josip Turk. Za Sokola L: Dr. P. Pestotnik.
— Sokolsko društvo na Viču vprizori v nedeljo, dne 4. t. m. dramo v dveh dejanjih »Roža Kavkaza« ta enodejanko »Vesela Igra o žalostni princezlnjl«. Predprodaja vstopnic pri br. Jetočniku v Rožni dolini ta br. Uranu na GLincak. Začetek točno ob ppl 8. «rt »m&S.
Novosti h Primorske.
— Iz Vipave prihajajo razne pritožbe s strani prebivalstva, ker je goriška oblast prepovedala izvrševati dalje zdravniško prakso g. dr. Kancu, ki je v Vipavi že 20 let izvrševal vestno in uspešno svojo službo. Edini vzrok za to je pač ta, da ni rojen na sedanjem zasedenem ozemlju in mu Italijani ne priznajo državljanstva. Seveda so jim nadomestili slovenskega zdravnika z nekim Italijanom, katerega so hodili predstavljat vipavskim trščanom kot spasitelja v vseh mogočih boleznih.
— Zapretje premogovnikov v Lablnju. Zadnje dni je ravnatelj premogovnikov v Labinju obvestil prefekturo istrske pokrajine v Puli, da bo družba »Arsa« prenehala 15. nov. t. 1. z izkoriščanjem premogovnikov v Labinju. S tem dnem bodo vsi delavci — okrog 2000 jih je —, ki so zaposleni pri rudniškem podjetju, odpuščeni.
— Aretiran ponarejevalec dinarjev. V Trstu so aretirali na podlagi anonimne ovadbe nekega Frana Jakasa iz Vipave. Mož je bil ovaden, da razpečava ponarejen denar in res so med preiskavo našli pri njem 96.000 ponarejenih dinarskih nov-čanic. Mož se je zagovarjal s tem, da ni vedel, da je denar ponarejen. Vendar pa na vprašanje, kje je dobil denar, ni dal nobenega odgovora.
Spor! in turlsfika.
— S. K. Ctovan : S. K. Siac'üa 3 : 1 (0 : 1). Včeraj popoldne se je vršila na igrišču Ilirije prvenstvena tekma med navedenima kluboma. Favorit Slovan, ki je sicer nastopil s 4 rezervami, je v nedeljo predvedel dokaj šibko igro. Osobito slaba in neodločna je bila napadalna, vrsta, ki množino najugodnejših pozicij in situacij ni izrabila. Tudi Igra krilcev je bila zelo pomanjkljiva ter ni dobro podpirala napadalno vrsto. Slavila je ugodno iznenadila. Dasi tehnično in taktično zelo zaostaja za Slovanom, igrajo njeni mladi igralci s toliko ambicijoznostjo in požrtvovalnostjo, da lahko uspešno kljubujejo tudi močnejših klubom. To je Slavija pokazala tudi v nedeljo, kajti v prvem polčasu je bila svojemu rivalu popolnoma enakovreden aasprotnik ter ga celo v toliko nadkrljevala, da je v prvem polčasa vodila pred njim s enim srečnim zgoditkom, ki ga je v tem času dosegla. V drugem polčasu se je šele Štovan kolikor toliko znašel, izravnal naskok Slavlje tor po nadaljnih dveh zgoditkih priboril zffi&üo. S to tekmo si je Slovan priboril končnoveljavno drugo mesto v II. razredu LNP v jesenski prvenstveni tabeli, medtem ko je Slavija ostala na predzadnjem mesto. Slovan je dosegli v štirih tekmah 6 točk ter diferenco golov 15 : 3.
— Prri ljubljanski lahkoatletski medklubski turale LASK kontra S. K. Jadran, ki bi se moral vršiti dne 27. oktobra t. 1., a se ni vršil vsled manjkajočih tekmovalcev S. K. Jadrana, se preloži fiksno na nedeljo, dne 4. novembra t 1. ob 9. url dopoldne na igrišču S. K. Ilirije. Prireditev bo prva ts vrste v Ljubljani Vstopnice: Sedeži 5 Din, stojišča 2 Din se dobijo v predprodaji v trafiki Sever, šelenburgova ulica.
— S. K. Primorje v Ljubljani priredi v soboto, dne 3. t. m. v dvorani Kazine: Soiree dausante. Klubovlm članom je dovoljen vstop proti izkazilu klubove legitimacije, akademikom proti akademskim, ostalim proti vabilu. Pomotoma Izostala vabila naj se reklamirajo pri g. Savi Sancinu, cand. inž, Erjavčeva cesta št. 24.
Izprad sodišča.
KURJI ŽENIN.
Neki Z. Sj Iz ljubljanskega okraja je zamenjal ženske s kurami. Mož je 6 kokoši tako zdelal, da so jih morali poklati. Obsojen je bil po tajni obravnavi zaradi te packarije na 6 tednov zapora.
NEPOBOLJŠLJIV TATIC
je še nedoleten dečko, Josip Martinjak, ki se je že v zgodnji mladosti seznanil z zapori. Komaj je prišel iz zapora, se je zopet lotil tatvine. Vdrl je skozi okno v postajno poslopje na Otočah in se lotil voznih listkov, ki so bili tam v zalogi. Dečkp je priznal In odpeljali so ga zopet v 8 mesečno težko ječo.
g 104. S. K. Z.
V gostilno Albine Vidrihove na Planini je prišel carinik Alojzij Hrovat ki je zasledoval dva tihotapca. In razhudila se je žena, češ, da ji odganja goste in ga je oštela kasneje na cesti z besedami: Kaj bo ta hudič tu norel In lovil ljudi po gostilnah, na mejo naj gre, kamor spada. Zena se je izgovarjala, da Hrovat takrat ni bil službeno opravljen, kar so potrdile njene priče, večina prič pa je potrdila nasprotno. Žena je bila obsojena radi žalitve javnega organa v službi na 100 Din globe.
IZNENAĐEN VLOMILEC.
Ko je prišla Helena Jančarjeva Iz Besnice s polja domov po malo južlno, je naletela na tatu, ki je skočil skozi okno in pobegnil v sosednjo goščo. Bil pa je ie še prepočasen, ker dekle ga je spoznalo. Ouido Božič je prvotno kljub dekletovi ugotovitvi tatvino pormlnoma zanikal, vendar se je končno le vdal. Odnesel je Francu Jančarju 1200 Din gotovine, pri oknu pa je imel pripravljeno Jančarjevo puško ta harmoniko, kar pa ni mogel vzeti s seboj, ker ga je dekle prepodilo. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe in mora plačati Jančarju 1325 Din.
SUMLJIVE KUPČIJE,
Jože Vidmajer, delavec v Strojnih tovarnah in livarnah, je izmaknil v tovarni 44 rešetk in 4 obročke za štedilnik, v vrednosti 2700 Din, in je prodal to blago ključavničarju Josipu Kosmaču. Kosmač je kupil svoječasno tudi od neznanih delavcev 75 kg razne medenine sumljivega Izvora. Obsojen je bil Vidmajer radi tatvine na 6tednov težke ječe, Kosmač pa radi neprevidnega nakupa na 10 dni zapora.
POZOR!	POZORI
KINO TIVOLI
1.—4./XI.
Veseloigra v 5 delanjih.
Dopisi.
— Iz Kranjske gore. Banda vlomilcev in tihotapcev saharina, ki je ogrožala severni kot radovljiške občine, je pod ključem. Vsa čast javorniškim orožnikom. Med vlomilci je znani Ambrožič, utekli kaznjenec mariborske kaznilnice, kateri je 26. okt ponoči okoli 1 ure skušal pobegniti iz zaporov. Z nekim železom je dolbel zid že 3 do 4 mesece. Nakano mu je preprečil jetničar, ko je ravno pregledoval zapore. — Zelo nas nadlegujejo Nemci iz Nemčije, ki brezposelni uhajalo črez državno mejo. — Proti Italijanskemu nasllstvu smo manifestirali28. okt, torej prvi v državi in takorekoč pred nosom Italije. — Orožništva tu zelo primanjkuje. Na obmejni postaji sta samo 2 moža; treba je nujne odpomoči. — Vreme je postalo zelo hladno. —- Koče SPD so že zatvorjene od 1. L m. Članov šteje naša krajevna organizacija okoli 40. Upamo pa, da bo pristopilo še več novih članov.
— Iz Leskovca nam poročajo; Kolikor smo imeli v juniju preveč dežja, toliko ga zdaj pogrešamo, zakaj naši vodnjaki so suhi, kar je v jesenskem času pač nekaj nenavadnega. — Z letino smo lahko zadovoljni zlasti z jesenskimi pridelki. Ajde, koruze, krompirja, repe in zelja je toliko, da ne vemo, kam bomo vse spravili. Zeljnate glave, ogromnega obsega so po krom, kar je toliko kot zastonj. Junij ni bil ugoden trti, a suho in vroče poletensko vreme je toli dobro delo trsjn, da smo pridelali imenitno vinsko kapljico. Ob trgatvi smo imeli najlepše dni, kar je vsekako tudi vplivalo na kakovost vinskega pridelka. Splošno se sodi, da imamo letos več in pa dosti boljšo kapljico v hramih ko lansko jesen. Cene novemu vinu so 20—24 kron, ki pa utegnejo prejkone še kaj pasti.
GLEDALIŠKO VPRAŠANJE V PTUJU.
Dne 14. in 15. oktobra t. 1. le ptujsko »Dramatično društvo« prvič nastopilo v tej sezoni; igralo je dr. Štolbovo veseloigro »Stari grehi«. V Igri so pokazali diletanti, da so burki dobro kos, resnejši momenti, ki jih vsebuje igra, pa nam bude upanje, da se bodo izkazali tudi drugače. Ker ne nameravamo pisati o tem prvem nastopu kake ocene, naj zadostuje ta konstatacija, opozoriti pa hočemo s temi vrsticami slovensko javnost na delovanje ptujskega »Dramatičnega društva« vobče.
Po dolgih pogajanjih se je »Dramatič-nemu društvu« vendar enkrat posrečilo, napraviti z mestno občino kot lastnico gledališkega poslopja in inventarja v Ptuju v toliko ugodno pogodbo, s katero i« društvu zasiguran obstoj ta razvoj, ptujskim Slovencem pa stalen oder. Zavedajoč se svoje kulturne naloge si je Dramatično društvo za letošnjo zimsko sezono priredilo delovni program ter prevzelo v repertoar vrsto iger, od katerih omenjamo: slovenske:	Meško »Na smrt obsojeni«.
Medved »Za pravdo in srce«, Jurčič- Govekar »Rokovnjači«, Spicer »Miklova Zala« in »Patrioti«; od slovanskih: Stari grehi (Štolba), Golgota (Sergjan Tucič), Ploha (Peter Petrovič), Spavaj moja deklica (Sjeverny), Mrak (Petar Petrovič); od tujih »Odgojitelj Lanovec« (O. Ernst); V dolini, (Don Angelo Gvinera), Dolski župnik (Anzengruber) in še neka? drugih. Tudi za mladino so predvidene 3 do 4 otroške igre.
Razen teh iger, ki jih priredi Dramatično društvo z lastnimi močmi, pa je pod njegovim okriljem na vidiku tudi gostovanje mariborskega gledališča, s katerim se vodijo tozadevna pogajanja ta o katerih je dano upanje, da privedejo do povoljnoga uspeha. Pričakovati smemo tedaj, da nam bo v Ptuju dana prilika, da vsaj vsak teden po enkrat lahko vidimo dramsko umetnost na svojem domačem odru.
Razen večernih predstav za meščane bo prirejalo Dramatično društvo po možnosti ob nedeljah popoldne tudi predstave za okoličane ta sicer v prvi vrsti dobre ljudske In šaloigre. Ker pa mora Dramatično društvo delovati brez subvencij ta vsakršnih podpor, ter je navezano edino le na prihodke od iger, bo pač dolžnost vsega zavednega slovenskega občinstva v Ptuju ta bližnji okolici da z rednim obiskom predstav podpira idealno stremljenje Dramatičnega društva ter mu daje svoje priznanje tako, da igralcem ne bo treba nastopati pred praznim gledališčem.
Borzna poročila.
Beograd, 2. novembra. Devize, unaj 0.1210—0.12125, Budimpešta 0.45-49. Bukarešta 41.50-42, Ženeva 1530-
532.50,	London 385—386.25, Italija 387—
37.50,	New York 86—86.25, Pariz 506— )7.50, Praga 252.50—252.75, Solun^ 130—
Zagreb, 2. novembra. Devize. Dunaj 0.1210—0.1220, Budimpešta 0.45—0.47, Italija, izplačilo 386—387.25, London, Izplačilo 386.50—387, New York, ček 85—86, Pariz 500—510, Praga 253—254, Švica 1525 —1530. — Valute. Dolarji 84.25—85, avstrijske krone 0—0.1225, češkoslovaške krone 247—249, francoski franki 0—510, švicarski franki 1525—0, lire 382—0.
C u r 1 h , 2. novembra. New York 562, London 25.14, Pariz 32.75, Milan 25.15, Praga 16.45, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.70, Beograd 6.575, Sofija 5.275, Varšava 0.0003, Dunaj 0.007925, avstrijske krone 0.00795.
Praga, 2. novembra. Dunaj 4.7075, Berlin 0.80, Rim 156.50, avstrijske krone 4.68, Ure 155.75, Budimpešta 18, Pariz 20425, London 155.75, New York 3420, Curih 623.50, Beograd 4025.
Dunaj, 2. novembra. Devize. Beograd 830—834, Berlin 021—027, Budimpešta 3.77—327, Bukarešta 339—341, London 317.000—318.000, Milan 3164—3176, New York 70.935—71.185, Pariz 41.32—41.48,. Praga 2075—2085, Sofija 653—657, Curih 12.625—12.675. — Valute. Dolarji 70260 —70.960, boCgarsk! levi 631—639, nemške marke 0.17—027, funti 315.200—316.800, francoski franki 4085—4115, lire 3130-3150, dinarji 819—825, romunski leji 333— 337, švicarski franki 12210—12290, češkoslovaške krone 2057—2073, madžarske krone 2.60—2,80.
Berlin, 2. nov. Dunaj 4,389.000, Milan 14.965,000.000, Praga 9.177,000.000, Pariz 18.354,000.000, London 1,396200,000.000, New York 319.200,000.000, Curih 54 milijard 663,000.000. Beograd 3.691,000.000,
Obnovite naročnino za .JUTRANJE NOVOSTI*!
reže preče} ostro v naše gospodarstvo). Krediti so silno dragi, radi tega tudi blagovne cene. Tu je treba nujne odpomoči, država mora na vsak način odstraniti po-manjkane denarja, vrniti po možnosti Narodni banki najeta posojila, redno plačevati svoje obveznosti raznim dobaviteljem.
Kaj nam pomaga močan dinar, če pa je doma njegova kupna moč slaba in radi tega življenje širših plasti naroda neznosno? In to stanje Je pri nas popolnoma odveč, niti preveč truda bi ne bilo treba, da se ga odstrani. Kajti zaupanje inozemstva v naš dinar se je že zelo učvrstilo in naša valuta je sedaj že tako krepka, da sama kljubuje raznim _ špekulativnim izpadom. Dokaz so dogodki zadnjih dni, ko so hoteli nekateri industrijci in bankirji pritisniti dinar navzdol. Dinar je kljub dobro organiziranemu napadu vzdržal sam, špekulacija se je morala umakniti. Pač pa ne bi imela molčati na take napade država in naj bi vse podobne poskuse eksemplarično kaznovala. Te škodljive transakcije ravno dokazujejo, da špekulaciji prav nič ne primanjkuje denarja; nasprotno, ona ima ogromne razpoložljive vsote vedno pripravljene, da povzroči pošteni privredi kako škodo in da se iz nastale, zmotnjave v gospodarskem življenju okoristi. Tudi taki poskusi v ve-
liki meri povzročajo in poostrujejo draginjo.
Onemogočiti nepotrebno prekupčevanje blaga, zabraniti in brezobzirno kaznovati špekulacijo v škodo dinarja ter z raznimi drugimi smotrenimi koraki dvigniti notranjo kupno moč dinarja, naj bo glavno prizadevanje državnih oblasti. Potem bodo padle blagovne cene, produkcijski stroški se bodo zmanjšali in dinar bo zadobil še večjo vrednost. Obenem pa se bo v narodu zopet vzbudila štedljivost, ki je sedaj pri nas žalibog zelo majhna, morda ravno radi nezaupanja prebivalstva v dinar radi njegove majhne kupne moči. Tedaj bo mogoč uspešen gospodarski napredek in z njim večje blagostanje ter tudi politična okrepitev.
X Baker v Cmi gori. V Crni gori so odkrili v bližini sela Sinijeva veliko ležišče bakra.
X Letina sladkorne pese je bila letos v Bolgariji zelo dobra, tako kvalitativno, kakor tudi kvantitativno. Pet velikih bolgarskih rafinerij je produciralo do sedaj povprečno 14.000 ton sladkorja na leto. V letošnji kampanji cenijo, da bodo izdelale te rafinerije do 40.000 ton sladkorja. Domači konzum znaša letno 30.000 ton, tako, da bo mogoče 10.000 ton izvoziti. Cene slad-
korja pa kljub dobremu pridelku in veliki produkciji niso nazadovale. Sladkorne tovarne so namreč plačevale producentom sladkorne pese zelo visoke cene, da razširijo gojenje pese.
X Gradba železnice Ormož-Murska Sobota zelo dobro napreduje, ker so dela zelo olajšana radi lepega vremena. Trasa bo gotova še letos. Mostova Kostanjevica in Olobetko pri Ljutomeru bosta v najkrajšem času dogotovljena. Sedaj se že grade železniške čuvajnice in se vrše pripravljalna dela za zgradbo postajnih poslopij, od katerih jih je že nekaj skoro dograjenih.
X Potniki III. razreda v brzih vlakih se morejo posluževati po odredbi generalne železniške direkcije restavracijskega voza, v katerega pa imajo dostop samo za časa obeda in večerje, ne pa sicer.
X Za pospeševanje naše živinoreje. Poljedelsko ministrstvo je zahtevalo za proračunsko leto 1923/24 vsoto 1,500.000 dinarjev za nabavo plemenske živine. To živino bodo izročili posameznim poljedelskim ustanovam.
X Žetev v Avstriji je dala skoro 4000 vagonov žita.
X Nova splošna carinska tariia. Komisija Id je sestavljala projekt nove uvozne in izvozne tarife, v katero so vstavljene
razne izpremembe in dopolnila, je dokončala svoje delo. Komisija izdeluje sedaj projekt novega zakona o splošni carinski tarifi, ki bo skoro končano.
X Zakup monopol predmetov. UpraVa
državnih monopolov bo dala te dni v za. kup pravico prometa n transportiranja raznega blaga v našem pristanišču v Solunu. Nadalje bo dala monopolna uprava v zakuj skladišče soli v Novem Sadu.

7rfo®weMsh$
premog m drra
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba „iUSOA“, Ljubljana,
Kralja Petra trs 8. Tel. št 220.
_______
Glavni urednik; Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Gospodarstvo.
DRAGINJA.
Čudno je pri nas, da obenem s porastom dinarja narašča tudi draginja. Tako dosledno in trdovratno, kakor se družita pri nas ta dva pojava, se jih druži le malo.
Človek bi mislil, da bo porast dinarja vplival na cene in jim dal padajočo tendenco, toda v resnici se godi ravno narobe.
Tu bi morala poseči vmes predvsem država sama. Na vsak način je treba stopiti na prste raznim mnogovrstnim prekupčevalcem, ki dražijo blago in kradejo ugled solidni in pošteni, trgovini. Začeti pa bi bilo seveda treba odzgoraj, v veletrgovini pri pravih, najškodljivejših špekulantih in ne samo pri malih trgovcih in branjevkah, če bo nastopila država trdo in neizprosno zoper številne pijavke v velikem, bo mnogo manjših samih od sebe odpadlo. Red je treba napraviti na vsak način, ker postaja življenje vedno neznosneje. Kupna moč dinarja v državi je že tako nazadovala, da se temu čudi vsak inozemec.
Seveda povzroča draginjo v precejšnji meri tudi pomanjkanje gotovine v naši državi. O tem se sedaj mnogo razpravlja, ker
3ul. Zeysr:
ioipsi in KomurasaH
(Japonski roman.)
(Nadaljevanje.)
Gompači ni skrbel za to, da bi dospel kmalu Iri po najkrajši poti v Jedo. Hodil je brez nacrta m cilja, kakor mu je hipoma prišlo na misel, svet se mu je zdel, da se preveč smeje, da je preveč vabljiv, zapeljiv in lep, kot da bi hitel v mesto za dolžnostjo, ki ga bo vezala. Saj ni čuda v teh blagoslovljenih krajih, kjer cvetijo izmenoma kamelija in sliva, češnje in sveti lotus in se njive in gaji in nasadi odevajo z vedno novim čarom! In Gompači kot pravi Japonec je strastno ljubil cvetje. Prava slast mu je bila, zasenčiti si oči proti solncu z bogato cvetočo vejico veličastne pavlovnije in se opajati s prekrasnim vonjem njenih nežnovijoliča-stih zvončkov. V pestrem lesku orožja, obleke in cvetja se je pojavljal mladeniško lepi Gompači kot junak iz pravljice in povsod, kamorkoli je prišel, so navdušeno sprejeli junaškega in ljubeznivega samuraja (viteza), povsod v tistih vljudnih, tihih in srečnih vaseh in mestecih, kamor je dospel, in kjer se je zdelo, da je bilo vse življenje le milo ščebe-tanje in smeh po vrtovih, kjer so mu nudili sladkorčkov, kjer so mu podajali na gracijozno slikanih pahljačah čašice iz prozornega porcelana, polne
sladkega sakija. Zdelo se je, da je vse to prebivalstvo vedno v gostih; pred vsako hišo so ležale na širokem kamenu lesene sandale, ki si jih pri obiskih odpenjajo pred vrati, in majhni ptički so sedali nanje in žvrgoleli na njih, dočim so se ti, ki so jih sezuli, zabavali pod čudno obstriženim drevjem za hišo, kjer se je mešalo cingljanje bronastih verig in steklenih krogel, visečih raz strehe med papirnatimi pestrimi svetiljkami, z žuborenjem potočkov, padajočih v majhne ribnike, v katerih so plavale zlate, ribice in na katerih gladini se je zrcalila fantastična pokrajina v miniaturi z jamo in s porcelanastim zmajem. In kako vabljiv je bil marsikdaj usmev deklic, ki so stale pred čajarnami na kraju malih mestec in podajale potniku krasno slikane pahljače! Kako malo so skrivale svoje občudovanje, čeprav so povešale oči, in kako so opajale Gompačija s temi dokazi svoje naklonjenosti!
Cesto se je tudi pripetilo, da js prišel nekam, kjer so ravno slavili bodisi budistične praznike ali pa vršili obrede pri slavnosti, ki je bila v čast starim bogovom Kamijem. Slišal je svete pesmi romarjev, pesmi slepcev ali pa ga je očaral fantastični ples s svetiljkami in maskami, čudno rajanje kakor pri slavnosti Cu-ki-mi t j. »pobožno premišljevanje o ščipu«. Njegova cela pot je bila dolga vrsta zabav. Njegova cvetoča lepota, moč, čista jasnost njegovih oči in sladki tok njegovega govora mu je pridobival vsa srca in Gompači, ki je videl, da ga povsod ljubijo in negujejo, si je često rekel; »Zakaj se tako često govori o trpkosti živ-
ljenja? Zakaj so pripovedke in pesmi polne žalosti? Meni se zdi življenje veselo godovanje. Samo prisesti je treba in izprazniti čašo blaženosti, če je kje kdo, ki mu čaša uide, naj ne toži, gotovo je tega sam kriv.«
Nekoč se je spomnil na kneginjo Nade-si-ko in njeno kletev. To ga je za hip nekoliko vznemirilo. Dvignil je roko in se nehote zagledal v prstan, ki mu ga je bila nekoč podarila. Bilo je dragoceno delo starega slavnega umetnika Gotö, japonskega Cellinija. Rubin najsijajnejše barve in neprimerljivega sijaja je rdel v njem in ta sijaj ga je tako očaral, da je zaradi njegovih čarobnih žarkov pozabil na svoj nemir, na kneginjo in njeno kletev. Ta mali oblaček je čudovito naglo izginil iz njegovih misli in nekoliko utrujen od svoje nepretrgane sreče je Gompači vzkliknil: »Vedno lepo vreme in solnce! Ali nima nebo več oblakov?«
In kot da ga je nebo uslišalo; drugi dan je bilo pokrito in oblačno in pokrajina, kamor je tekom nekoliko ur dospel, je začela biti pusta in neprijazna, brez usmeva in cvetja. Cel dan je potoval čez to žalostno plan brez drevja, veter je tožil v trstju in v visokem bičju. Bilo je že proti večeru, solnce je prelomilo oblak in vse nebo se je zdelo kakor temno rumeno morje, po katerem vesla dolga vrsta žerjavov.
Prvikrat je bilo Gompačiju nekamo tesno.
»Bržkone bom moral prenočevati pod milim nebom,« si je mislil. »Danes me sreča zapušča.«
Komaj je to premislil, že je zagledal prav ob reki med bičjem majhno hišico, ki je prej ni videl
»Sreča mi je zvesta,« se je nasmehnil in stopal z malo hitrejšim korakom proti samotni hiši.
Ko je prišel bliže, je slišal koto, neke vrsto japonsko harfo, in akordi, ki so se zibali v zraku, so ga presenetili s svojo čistostjo, s svojim bogastvom in z neko posebno nežnostjo. Bili sc kakor vzdihi. Stal je, ne da bi se ganil, ter poslušal in njegova domišljija mu je pričarala v duhu krasno mlado deklico, ki je sedela na tleh, na lepi pleteni rogoži, in potapljala dolge tenke prste v strune kotoje. In res se je oglasil sedaj spev in ta sladki, tihi glas je mogel prihajati le iz čarobnih ust. Pesem je bila otožna in polna hrepenenja. Spominjala je na cvetoče polje, po katerem blodi mlada srnica, na belega ptiča, na katerega čaka na solnčni gori bor, dočim stoka nesrečno dekle v senci zapora, v pustem kraju sredi šelestečega trstja. Kako so mogli bogovi dopustiti tako krutost, da vene srce v žalosti, ko vendar solnce vzhaja v vsej svoji slavi nad goro Fuži in razsvetljuje luna morje s svojim srebrnim svitom? O, bolje je biti bel oblak, ki svobodno pluje nad goro, ki rdi v jutranji svetlobi!. ä s
(Nadaljevanje sledi.)
9 :: Zahtevajte povsod :: f • JUTRANJE NOVOSTI •
flifiLI OGLASI:
Cena oslasom do 20 besed Din 5*—; vseka nadalin^ beseda 25 »ara, z davščino vred.
Beso
BBB
BBSŠ
iščem. Kot garancijo dajem eno drevesnico in še posebej poroštvo. Plačam 10 °/0 obresti. Ponudbe prosim na upravništvo tega lista pod: Varno posojilo.
lUe. 'm
morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za Izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje eenel — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike!
Iši
vdovec, se želi poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok 40—60 let staro, katera ima nekaj premoženja. Ponudbe pod „Hitro“ na upravo lista.
Dve novi
s trgovino z mešanim blagom, katera se lahko prevzame, z vrtom in gozdom naprodaj za 750.000"— kron. Pojasnila v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12.________________
s štirimi sobami, pritiklinami in 3000 ms naravnega parka proda za Din 150 000"— Reali-tetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta 12.
iskušen, vešč centralne kurjave, pri lokomobilah, tovarniške kurjave itd. išče primerne službe. Naslov v upravi lista.
4 politirane hrastove in 1 jesenova se prodajo po ugodni ceni. Alojz Andlovič, Sodarska ulica štev. 2 (nad Florijansko cerkvijo).
ni is
v Mariboru, Jenkova ul. 6, priporoča dnevno sveže dobro mleko a 14'— K liter. Stalnim odjemalcem celoletna dobava zagotovljena.____________
z orodjem, in stanovanje se išče. Naslov v upravi lista.
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
več vagonov zdravega, lepega in čistega korenja, belega, rumenega in rdečega Tudi nekaj vagonov lepih, letošnjih orehov. Ponudbe s ceno, franko postaja na upravo lista pod »Korenje, orehi«.
priden, vesten, zanesljiv in zmeren se sprejme s 1. novembrom t. L v zdravilišču Golnik. Pismene ponudbe s spričevali je poslati upraviteljstvu drž. zdravilišča Golnik, p. Tržič.
dobrih pevcev, par 150 Din, se proda v Florjanski ulici štev. 13, L nadstropje, levo. Vprašati: Lapajne - Žuraj.
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih._ Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
dobro idoča, s stanovanjem, cena 350.000 K se proda. Kupec se lahko naseli takoj. Pojasnila daje Pleško, Zagreb, Maruličeva ulica 5.
v Ol
m
išče primerne službe v Ljubljani ali izven. Naslov v upravi lista.
od 3 do 175 oralov.
Posestvii
Brajšfinslior,rr»Ss
vila po kupu takoj prosto stanovanje.
BOStilna vMariboru600.000K
njln tovarne, gozdna jllfUB, HUB, posestva proda pisarna Zagorski Maribor, Bar. varska ulica 3.
Kaiail,
harcerji, izvrstni pevci, pojejo tudi pri luči in zanesljive samice, se ceno prodajo. Ponudbe pod „Kanarček“ na upravo lista.
d. 3akil, “S 5.«
Jalna Ljubljana, Poljanska c. 13.
^	■ Bogato skladišče moških, ženskih in otro-
i cene gg ških čevljev iz telečjega boksa v vseh > blagO a a barvah, govedjega boksa in rjave kravine.
m
■i
Oglašujte
v „Jutranjih Novostih“.
AÄÄÄÄÄÄÄÄ
i
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
zuerinjal^
knjiga n 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6" -
W{ejl ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—<
Iliadi slikar
10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4"-
V
Crnipeter
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. I igra
Din 4’—.
Na novo izšla knjižica:
Ivan Albreht:
Zeleno Hunde
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15"—.
Vse se dobi v
Zvezni hnjipni
e [jubl oni, Marijin trg8
▼TTTVTVTV
„Syrandija“
zavarovalna In pozavarovalna družba v BEOGRADU JakSKeva ulica 8
Glavni zastop za Slovenijo: Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 prevzela je imenom „Udruženja za likvidacije inozemskih zavarovanj" poslovanje življenskih zavarovanj zavarovalnih družb Gresha-n v Londonu in New York v New Torku ter bode na podlagi sklenjenih pogodb sprejemala v bodoče premijske obroke, likvidirala zavarovanja in ista ob dospelosti izplačevala. Zavarovanci dobe vse potrebne informacije pri:
Šumadlja,
BEOGRAD, Jakličeva ul. 8.
Delavnica
za pmo iHo
Viljem
Deport
Ljubljana
Šelenbursova ulica 4
(na dvorišču).
Šolska in precizna risalna orodja.
Merilni instrumenti.
Merila in tehnične potrebščine.


Pftfm? I hoče imeti lepo pletene vence, Cfinfan I 6 f UhUi • šopke itd. naj se obrne direktno na IuhUi ! ^
„Vrtnarja"
na Poljanski cesti štev. 12.
Izdelava krasna. Cene konkurenčne.
Brata Pohlin i. dr
tvornica vlasnlc, kljukic, rinčic za čevlje, kovšnastih gumbov 1.1. d.
Ljubljana I., polsni preda! št. 126.
Sprejema vsa naročita, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri več|ih naročilih popust.
99
mi

Leo Malaje
(Anton (ilob®činš§t)
Stražili© pri Kranju
dobavlja vsako množino vrst
za.žimnice, fapatssišfoi
£iSbhbv in sedlarska dela»
za
c
Izšli so sledeči zvezki:
St 1. Tajnost.
„ 2. Jenufa.
„ 3. Seviljski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeies.
„ 6. Prodana nevesta. „ 7. Nižava.
„ 8. Vrag in Katra.
„ 9. Carostrelec.
„10. Janko in Metka.
„ 11. Zapečatenci.
„ 12. Tosca.
„ 13. Aida.
)
Izdala in založila
„IntisliaiiDluijiDia“
v Ljubljani, Wolfova ul. 1.
Vsak zvezek stane 4 Din.
Cisto zastonj
ne — ampak po izredno nizkih cenah
dobite
vse vrste sukna, hlačevin, žameta, bar-henta, flanele, klota, platna, trikotaže, jopic, pletov, ogrinjalk, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vseh velikostih (domač Izdelek) in najrazličnejše drugo blago
v novootvorjeni trgovini
„DANICA“
Majzelj & Rajšelj
Ljubljana, Turjaški trg štev. 1
(bivša „Preskrbovalnica“).
Samo dobro, solidno blago. - Postrežba točna.
Cene konkurenčne.
I Istotam ss otvori v kratkem oddelek za
f usnje vseh vrst. — s! rs| ogleda.
I	&äiidü n! prteüien kupiti.
I MA DSD3MO.	NA DEBELO.
I
S
i
i
I
todaj* ia ttak* »Zvezna tfekasaa ia knjigarna« v Ljubija’