Ima 10.000 Naročnikov
list slovenskih delavcev v Ameriki
The only Slovenian cL
in the United States ■ ■ ■
Issued every day except Sundays and Holidays|jj
TELEFON FISA&NE: 4687 CO&TLANDT. Entered u Second-Class Matter, September 11, 190S, at the Fort Office at New York, IT. Y., inlir the Act of Congress of March S, 1879«
TELEFON PIS AKNE: 4C87 CORTLAND*
NO. 161. — ŠTEV. 161.
NEW YORK, SATURDAY, JULY 10, 1915. — SOBOTA, 10. JULIJA, 1915.
VOLUME XXTTT. M LETNIK XXIII,
ČETAM JOSIPA FERDINANDA PRETI NEVARNOST. PROTIOFENZIVA RUSKE ARMADE JE USPEŠNA.
POLOŽAJ NA VZHODNEM BOJIŠČU JE SKORAJ NEIZPRE-MENJEN. — ARMADA AVSTRIJSKEGA NADVOJVODE JE IZGUBILA VSE STIKE S ČETAMI GENERALA MACKENSENA. ATENTAT NA EGIPTOVSKEGA SULTANA. — TURŠKA POSADKA V CARIGRADU SE JE UPR LA. — VOJAKI SO UMORILI VEČ NEMŠKIH ČASTNIKOV. — ARTILERIJSKI BOJI PRI SED-IL BAHRU. — TURKI SE PRIBLIŽUJEJO MESTU ADEN.
•-o-
Položaj na vzhodnem bojišču. Dunaj, Avstrija, 9. julija. — 1'radna izjava avstrijskega generalnega štaba se glasi:
Na severnem bojišču se ni ni-
Napad na bolgarskega carja. Berlin, Nemčija, 9. julija. — Včeraj se je začela v Sofiji obravnava proti atentatorjem, ki so lansko leto o priliki nekega plesa u-
t'esar posebnega prigodilo. V juž-, smrtili več uglednih Bolgarov. Senčni delu Poljske se boji še vedno .daj se je dognalo, da je bil atentat
nadaljujejo. Včeraj se je nam posrečilo odbiti več močnih sovraž-niških napadov.
Berlinska vest.
Berlin, Nemčija, 9. julija. — Nemški veliki generalni štab naznanja :
Na vzhodnem in na jugovzhodnem bojišču je položaj neizpreme-n jen.
Ruska protiofenziva.
Petrograd, Rusija 9. julija. — Rusi so zaustavili prodiranje avstrijskih in nemških čet v ozemlju. ki leži med Vislo in Bugom in začeli z močno protiofenzivo. Na nekaterih mestih so že začeli prodirati proti sovražniškim postojankam pri Bihavi in Krasniku.
Avstrijska armada.
Petrograd, Rusija 9. julija. —
Avstrijska armada, kateri poveljuje nadvojvoda Josip Ferdinand, je izgubila stik z armado nemškega generala Maekeusena. Ker so Avstrijci mislili, da se Rusi umikajo, so začeli hitro prodirati proti Krasniku in Lublinu, toda sled-njič so naleteli na hud odpor. Avstrijci so nameravali prodreti rusko fronto, kar se jim pa lii posrečilo. Armada nadvojvode Ferdinanda je izgubila več kakor 15 tisoč mož.
Situacija na Galipolisu.
Carigrad, Turčija. 9. julija. — Turški generalni štab poroča: —■ Pri Sed-il-Baliru so zavzele naše čete dvoje vrst sovražniških strelnih jarkov. V bojih so se najbolj odlikovali naši poizvedujoči oddelki. Na levem krilu so se vršili ostri artilerijski spopadi. Danes zjutraj se je pojavil nad našimi postojankami neki sovražniški letalec in začel metati bombe na nas. Dombe niso napravile nobene škode. V okolici Avi Burna se ni od srede ničesar posebnega prigodilo.
Poškodovana ladjedelnica.
Atene, (irsko, 9. julija. — V turški ladjedelnici pri Corncdoru je nastala na zagoneten način silna eksplozija, ki je povzročila o-gromno škodo. Med prebivalstvom je nastala panika, ker je mislilo da obstreljuje rusko brodovje mesto.
Italijanska vest.
Rim, Italija. 9. julija. — Cari-gradski dopisnik "Tribune" naznanja, da so se vojaki turške gar-nizije v Carigradu uprli, ter pomorili 1 (X) nemških častnikov. — Prebivalstvo je silno jezno na nemške častnike in daje pri vsaki priliki duška svojemu ogorčenju.
Boji na Galipolisu.
Rim, Italija, 9. julija. — Z Miti len poročajo, da se boji na Galipolisu še vedno nadaljujejo, toda posebnih uspehov nimajo uiti Torki niti zavezniki. Turki baje dobivajo vedno nova ojačenja.
Aden v nevarnosti.
London, Anglija, 9. julija. — Turške čete, ki se nahajajo v ju-gozapadnem delu Arabije, ogrožajo važno angleško pristanišče Aden. Turkom pomagajo tudi A-rabei. Najprej so porazili neko močno angleško kolono, sedaj pa prodirajo proti mestu. Padee Ade-hi bil 7.m Angleže zelo hud uda-
naperjen pravzaprav na carja Ferdinanda. Zaroto je baje vodil srbski major Tankosič.
Atentat na egiptovskega? sultana.
London, Anglija, 9. julija. — Iz Aleksandri je poročajo, da je bil na egiptovskega sultana zopet vprizorjen atentat. Ko se je peljal v mošejo je vrgel nekdo z okna bombo pred njegov voz. Bomba je padla ravno pred konje pa ni eksplodirala. Atentator je pobegnil, toda policija je prepričana, da ga bo dobila v svoje roke.
Angliji zopet preti
ministrska kriza.
Med lordom Kitchener jem in Lloyd George-om je baje prišlo do velikega nesporazumljenja.
REKRUTIRANJE.
Pri uvedbi nove kampanje je izjavil lord Kitchener, da se pri-glaša vedno manj novincev.
\ na bi
London, Anglija, 9. julija. — Velike ljudske množice so se zbrale danes v okolici Guild Hall, kjer je imel lord Kitchener govor v prilog rekrutacije.
V svojem govoru je izjavil Kitchener, da rabi dežela vedno več možkih, dasiravno je situacija v tem pogledu boljša kot je bila pred desetimi meseci. Vojaško situacijo je označil za tako resno kot je bika v onem času ter je ponovil svoje prorokovanje, da bo vojna še dolgo časa trajala. Kitchener je tudi pohvalil delo eauad-skih in indijskih čet v Flandriji ter Avstralcev v Dardanelah ter je namignil, da bo tudi južnoafriška Unija poslala nekaj svojih čet v Evropo.
Nadalje je izvajal, da je dolw-la vlada denar za nadaljevanje vojne potom novih uspešnih posojil in da se vrši izvrševanje muni-tije na zadovoljiv način, tako da bo dosti materijala in municije za vežbanje novincev.
Glede števila novincev je Kitchener izraza upanju, da bodo Nemcem viri za nadaljevanje vojne kmalu usahnili, dočim se bo Anglija vedno bolj krepila.
Ministrska kriza?
"Daily Chronicle" poroča, da preti izbruhniti nova kriza v an gleškem ministrstvu, ker sta se Kitchener in Lloyd George baje sprla radi zmožnosti generala Dohop, prvega tajnika munieij-skega ministra. "Chronicle" pravi, da pojde Lloyd George, če ne pojde Dohop in če ne pojde Do-hop, bo odstopil Kitchener.
Angleška smodišnica razdejana.
Velika smodišnica v Houslow, Middlesex County, je bila danes skoro popolnoma razdejana vsled cele vrste eksplozij. Eksplozije so se završile malo potem, ko je šlo sto delavcev na delo in uradniki zatrjujejo, da je izgubil le en delavec življenje, dočim so bili drugi le ranjeni.
Prva eksplozija je bila slaba in delavci so imeli priliko za beg, predno so se završile druge eksplozije, ki so razdejale napra\e. Detonacije je bilo čuti na deset milj daleč.
Z
Izgube in pridobitve.
Nemci so zavzeli celo vrsto zako-pov, a izgubili so grič št. 631 pri Ban-de-Sapt.
BOJI ARTILERIJE.
Nemški aeroplani so obstreljevali francosko pozicijo s torpedi in gorečo tekočino.
Berlin, Nemčija, 9. julija. — Nemški generalni štab je izdal danes sledeče poročilo glede operacij na zapadnem vojnem pozo-rišča:
"Severno od cukrarne v Soil-dies se je odbilo neki naskok sovražnika in majhne oddelke, ki so udrli v naše pozicije, se je uničilo. Dosedaj pa se nam še ni posrečilo pregnati sovražnika iz pozicij, katere smo izgubili včeraj zapadno od Sonchez. Francoska poročila o zaplenjeuju nemških tonov so netočna.
Iztočno od Ailly so se vršile posamezne, brezuspešne atake. O-svojili smo z naskokom več črt nemških zakopov, ki se raztezajo na razdaljo 350 metrov.
Po ostrem obstreljevanju arti-lerije so naskočili Francozi grič št. 631 pri Ban-de-Sapt, kateri grič smo zavzeli dne 22. junija. Prisiljeni smo bili zapustiti zako-pe na vrhu griča.
Rd-zdejana skladišča v Arras.
Prekmorska agentura poroča danes, da so bila angleška armad-na skladišča v Arras vsled nemškega obstreljevanja ter temu sledečega požara popolnoma razdejana. Nadalje se javlja, da je izgubila angleška artilerija vsled razdejanja katedrale v Arras svojo opazovalno točko ter bo treba vsled tega nanovo grupirati angleške črte.
Francoska poročila.
Pariz, Francija, 9. julija. — V danes popoldne objavljeni izjavi francoskega armadnega vodstva se glasi, da se je završil v pretekli noči med reko Aisne in morjem, pri Souehez, zelo oster spopad. Zelo živahno je bilo ponoči tudi v ozemlju med rekama Maas in Mosel. Pri Fay-en-Haye se je posrečilo Francozom z uporabo ročnih granat pridobiti nazaj 150 mel rov zakopov, katere so izgubili dne 4. julija.
Pri Croix des Larmes so vpri-zorili včeraj zvečer Nemci naskok na fronti 350. Ta naskok so uvedli aeroplani, ki so metali iz višine na francoske pozicije torpedo in neko gorečo tekočino. Potem. ko se je Nemcem posrečilo udreti v naše pozicije, se jih je s protinaskokom zopet pregnalo iz njih.
Francoski uspehi v Vogezih.
O znamenitem uspehu v Voge-zlii poroča francosko armadno vodstvo. V okolici Ban-de-Sapt so včeraj pregnali Francozi Nemce iz zakopov, katere so slednji zasedli dne 22. junija ter se sami polastili obrambnih črt Nemcev. Francozi so napredovali za 700 metrov na 600 metrov dolgi fronti. tjjeli so 19 častnikov, 2 zdravnika in 767 neranjenih vojakov.
V	večernem poročilu vlade se glasi, da ni s fronte poročati o nobeni infanterijski akciji in da je potekel dan primeroma mirno. Nemci so obstreljevali Arras s težkimi topovi. Med Oise in Aisne ter med Maas in Mosel so se vršili le artilerijski boji.
V	gozdu pri Apremont so reorganizirali Francozi osvojene pozicijo in pri Fontenelle so odbili vse naskoke Nemcev.
Molitve za zmago.
Londonski škof je odredil, da se imajo tekom julija meseca vršiti molitve za zmago zaveznikov. V nedeljo 25. julija se imajo vršiti slovesne službe božje, procesije, zborovanja in molitve pod milim nebom itd.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Odgovor Nemčije na ameriško poslanico.
Nemški cdgovor na drugo poslanico Združenih držav tvori precej obširen dokument.
NEZADOVOLJIV.
V Washingtonu se smatra odgovor za nezadovoljiv, ker se ne u-pošteva pravic Amerikancev.
Washington, D. C., 9. julija. — Objavljenje besedila nemškega odgovora na drugo ameriško poslanico potrjuje domnevanje ofici-jelnih krogov, da bo Nemčija odklonila zahtevo vlade Združenih držav, naj se ne ogroža življenj Amerikancev, ki potujejo na visokem morju na neoboroženih ladi-jah katerekoli narodnosti.
Tiskovna kopija je dospela prepozno. da bi s«' jo moglo kritizirati od strani administrativnih u-radnikov. Oni pa, ki so jo čitali. je niso komentirali, dokler ne dospe ofieijelno poročilo od poslanika Gerarda v Berlinu. To ofieijelno besedilo bo prišlo najbrž v soboto popoldne ali v nedeljo in predsednik Wilson se bo najbrž nemudoma vrnil v Washington ter sklical kabinetno sejo.
V poslanici se zagotavlja, da se ne bo napadalo ameriških par-nikov. ki vodijo legitimno trgovino in da se tudi ne bo ogrožalo živi jenja Amerikancev. Nemškim podmorskim čolnom se bo naročilo. naj puste parnike z ameriško zastavo pri miru, če nimajo na krovu vojnega kontrabanta. — Nemčija hoče baje celo dovoliti, da vozijo štiri sovražne ladije med Ameriko in Evropo pod ameriško zastavo in z ameriškimi potniki na krovu, seveda brez kontrabanta. —
Kot rečeno je odgovor Nemčije povsem nezadovoljiv ter se ne dotika principijelnih vprašanj, katera je bil stavil predsednik Wilson. V odgovoru se le sknša predlagati dogovore, vsled katerih bi bilo življenje Amerikancev pod gotovimi pogoji zavarovano. Glavna točka nemškega odgovora je ponudba Nemčije, da ne napade potniških parnikov s podmorskimi čolni, če Amerika jamči, da ne bodo vodili parnikih, na katerih se nahajajo Amerikanei, nikake-ga kontrabanta na krovu ter bodo na zahtevo podmorskih čolnov ustavili ter se dali preiskati.
Dasiravno se priznava, da se laliko stavi predlog v drugi obliki', se ga kljub temu smatra nesprejemljivim. Istočasno so dali uradniki izraza upanju, da bo tvoril nemški odgovor temelj za na-daljna pogajanja. Prijazni ton poslanice se smatra za dober znak in splošno prevladuje prepričanje. da si večina naroda ne želi pre kinjenja prijateljskih odnošajev z Nemčijo. Daje se pa obenem izraza bojazni, da bi ponoven slučaj kot oni 'Lusitanije" popolnoma izpremenil situacijo.
Nemški odgovor na ameriško poslanico bo tvoril v torek predmet kabinetne seje.
Opravičilo Avstrije.
Dunaj, Avstrija, 9. julija. — Avstrijska vlada je sporočila (lanes ameriškemu poslaniku Frederic C. Penfield-u ofieijelno opravičilo radi nekega članka, ki je izšel v Neues Wiener Tageblatt". v katerem se na oster način kritizira in zasmehuje predsednika Wilsona in ameriški narod radi druge ameriške poslanice.
Ker je avstrijska cenzura pustila ta članek na svetlo, je stavil ameriški poslanik na vlado vprašanje, če se avstrijska vlada identificira s temi nazori. Posledica tega je bilo opravičilo ter o-ster ukor dotičnemu cenzorju.
Skočil z Brooklvnskega mosta.
Včeraj je skočil z Brooklynske-ga mosta v East River 30-letni slikar Walter Orgienus, ker ga je zapustila žena. V vodo je skočil tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Bil je na mestu mrtev. — Pri njem so našli pismo, ki je bilo naslovljeno na njegovo nezvesto ženo.
Velika bitka na Krasu se bliža odločitvi.
Pretirana poročila o mehiških razmerah.
Italijani pravijo, da jim je zmaga i zagotovljena, dočim so Avstrijci! drugega mnenja.
ITALIJANSKI KRALJ.
Italijanski kralj je baje le za las ušel smrti, ko se je nahajal na neki točki fronte.
London, Anglija, 9. julija. — Iz Rima se poroča na 'Daily Mail*:
Pet kupol na fortu Belvedere v Trentinu je bilo vsled ognja italijanske artilerije stavljenih izven akcije. Ta fort, s svojimi 12-palčnimi topovi, je tvoril eno največjih ovir pri prodiranju Italijanov proti Roveretu in Tridcntu.
Bitka na Krasu.
London, Anglija, 9. julija. — Vsaki trenutek je pričakovati odločitve v veliki bitki, katera se vrši na kraški visoki ravnini. Dosedanji potek bitke kaže, da se bo končala v prilog Italijanov. (To je še velikansko vprašanje).
"Junaštva" kralja Viktorja.
Rim, Italija, 9. julija. — Kralj Viktor Emanuel, ki se nahaja na fronti, stavi vsaki dan svoje življenje v nevarnost kot kak pripro-sti častnik. "Tribuna" je priobčila neko storijo, v kateri se popisuje eno takih episod.
Ko je vodel ogenj neke baterije, je baje rekel kralj poveljujočemu častniku:
"Ali mislite, da bi mogli pogoditi ono daljno kočo, od katere prihaja ogenj na četo ravno pod nami? Meni se zdi, da je nemogoče!"
Par minut pozneje je bila koča kup razvalin.
"Sedaj lahko grem", je rekel kralj ter stisnil častniku roko.
Nekaj časa pozneje je srečal kralj enega svojih generalov ter mu opisal delo dotične baterije in častnika.
"Oni častnik je bil ubit pred pol ure", je rekel general.
Naskoki Avstrijcev.
Rim, Italija, 9. julija. — Današnje uradno poročilo se glasi:
"V Aone dolini je skušal sovražnik zavzeti pozicije na Boaz-zola, katere smo zasedli, vendar se je naskok zavrnilo.
V četrtek je naskočil sovražnik naše pozicije med Zellenkogel in Crestaverde v Karnskih Alpah, a se ga je vrglo nazaj.
Naša artilerija obstreljuje še naprej utrdbi Naborjet in Predli. Situacija na ostali fronti je neiz-premenjena." (Torej uikake zmage!)
"Zvon neodvisnosti."
St. Joseph, Mo., 9. julija. —Danes se je ustavil tukaj poseben vlak, ki vozi proti San Franciscu "Zvon neodvisnosti". Na kolodvoru se je zbrala velikanska množica ljudi. Zvon bo razstavljen na Panama Pacific razstavi. — Včeraj je minilo ravno 139 let, ko se je vprvič sestal kongres, ki je izdelal proklamaeijo neodvisnosti.
General Botha.
Pretoria, Južna Arika, 9. julija. Vse nemško vojaštvo v južno-za-padni Afriki se je udalo angleškemu generalu Louisu Bothi. Botha je poslal Nemcem idtimatum, kateri se je iztekel v torek ob peti uri zvečer.
London, Anglija, 9. julija. — Tukajšnji vojaški strokovnjaki so mnenja, da je dogodek, ki se je izvršil v južni Afriki največji tri-umf Anglije v sedanji vojni.
Bryan kot pridigar.
Oakland, CaL, 9. julija. — V tu-kajšni babtistovski cerkvi je govoril danes bivši tajnik Združenih držav, Bryan. Odločno je napadal sedanjo modo, slavohlepnost, kvar-tanje in pijačo. Rekel je, da vodijo te stvari ameriško ljudstvo v pogubo. Na koncu govora je citiral rek postave: — Ne imej drugih Bogov razen mene.
Washington je še vedno odločno zoper intervencijo. — Poraz Vil-lovih Čet pri Aguas Calientes.
DRŽAVNI TAJNIK.
V teku enega meseca se bo mogoče že odločilo. — V bitki pri Monte rey je zmagal Carranza.
Washington, D. C., 9. julija. Državni tajnik Lansing je danes izjavil, da so poročila, ki prihajajo iz Mehike zelo pretirana in večji del neresnična. Res je. da pri manjkuje živil, toda ameriški kon zuli so sporočili, da imajo ljudje še za cel mesec hrane, do tedaj bodo pa že pospravili po nekaterih krajih del nove letine. Ko so Lan-singa vprašali, kaj bodo storile Zd ružene države z ozirom na razmere v Mehiki, je izjavil, da zaenkrat še ničesar. Predsednik Wilson bo počakal še en mesec, potem bo pa začel delati v smislu manifesta. katerega je izdal 2. junija.
Washington, D. C., 9. julija. — Carranzove čete so potolkle deset milj južno od Aguas Calientes Vil-lovo armado. Ostanki Villovih čet se umikajo proti severu. To poročilo je poslal ameriški konzul in pristavil, da bodo sledile podrobnosti v kratkem. General Villa je baje rekel nekemu ameriškemu agentu, da je zvabil pri Aguas Calientes generala Hilla v past, iz katere mu ne bo mogoče*tako lahko priti.
Državnemu dopartmentu so sporočili danes iz glavnega mesta Mehike ,da stane tam funt govejega mesa .$2.50 centov. V Victoriji sta ne par čevljev $75. Generalni kon zul Hanna v Monterey je dobil na logo pomagati, kolikor je v nje govi moči.
Laredo, Tex., 9. julija. — Pot niki, ki so prišli iz Monterey, so izjavili, da so Carranzovi pristaši zavzeli v sredo mesto Icomile. Vjeli so 800 mož in zaplenili precej vojnega materijala. Včeraj so baje osvojili Paredon, ki je odda jen samo nekaj milj od Monterey. Villa je izgubil s tem nekaj zelo bogatih premogorovov.
Douglas, Ariz., 9. julija. — Me hiški bandit Alfred Duarte je re kel, da bo pomoril vse inozernce ki bodo od danes zanaprej preko račili mehiško mejo. Bandit hoče maščevati, ker so Amerikan ci, ko je bil še zaprt v Fort Bliss ž njim zelo slabo postopali.
Tajnik srbskega konzulata obso-jen.
Včeraj se je moral zagovarjati pred sodiščem v New Yorku tajnik srbskega konzulata Vid Vu-jič, ki je bil obdolžen da je razširjal knjige nenravne vsebine. — Sodnik ga je obsodil na $100 kazni, oziroma na 30 dni zapora. Obtoženec je bil izdal brošuro "Propast Avstrije", v kateri je bilo več izrazov proti javni morali. Polovica čistega dobička od prodaje knj ige je obdržal sam, polovico ga je poklonil srbskemu Rdečemu križu. Rekel je, da se ne čuti krivega, ter da ni poslal v inozemstvo nobenega izvoda. Sodniki so rekli, da se Vujiča ne sme preveč kaznovati, ker se sedaj tudi države ne obdajajo s posebno čednimi priimki. Obsojen je bil torej samo na sto dolarjev denarne kazni. — Prej je izjavil, da je skoraj brez sredstev, ker ima kot tajnik srb-sekga poslaništva samo $60 mesečne plače, ko mu je pa sodnik rekel, da naj plača omenjeno kazen, je potegnil iz žepa debelo denarnico in brez obotavljanja odštel na mizo deset bankovcev po •W.	.. ^
Švica potrebuje denarja.
Bern, Švica, 9. julija. — Švicarska vlada je sklenila najeti 100 milijonov frankov posojila za pokritje stroškov mobilizacije.
Holt ni imel pomagača.
Washington, D. C., 9. julija. — Detektivi so dognali, da ni imel Holt, ki je uprizoril atentat na milijonarja Morgana, nobenega pomagača.	.^^.i.^.Sa*
Posvetovanje v Calais.
V Calais se je vršilo posvetovanje francoskih in angleških ministrov ter vojskovodij.
London, Anglija, 9. julija. — Ministrski predsednik Asquiiii in Hord Kitchener sta se vrnila včeraj zvečer v London, potem ko sta bila odsotna celih pet dni. — Sele na povratku se je zaznalo, da sta se vdeležila konference, ki se je vršila v Calais. Tiskovni u-»•ad je izdal danes sledečo izjavo glede te konference:
— Ministrski predsednik, nadalje lord Crowe, predsednik sveta, lord Kitchener in lord Balfour so zapustili v ponedeljek London, da se vdeleže konference z francoskim ministrskim predsednikom. Viviani-jem, vojnim ministrom Millerandom, zunanjim ministrom Deleasse-jem in municijskim ministrom Thomas. Navzoča sta bila tudi generala Joffre in French.
se
Bivši mehiški diktator Huerta.
El Paso, Tex., 9. julija. — Mehiški general Victoriano Huerta se bo moral zagovarjati pred veliko poroto v San Antonio, ker je prekršil postave ameriške nevtralnosti. Sedaj so ga postavili pod varščino $15.000. Nekaj Časa bo še o-stal v Fort Bliss v varstvu zveznega maršala Rogersa.
Trije parniki napadeni.
London, Anglija, 9. julija. — Parnik "Guido" Wilson črt**, ki se je nahajal na poti iz Hull a v Arhangelsk, je bil na škotski o-bal i potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. Posadka se je rešila.
Peterhead, Škotska, 9. julija. Ruski parnik "Anna", na poti iz Rige v IIulI. je bil včeraj torpc-diran od nekega nemškega podmorskega čolna. Posadka se je rešila v čolne ter se domneva da se je obdržal parnik nad vodo.
Queenstown, Anglija. 9. jul-jn. Neki n inški podmorski čoln jo potopi! neko rusko barko in posadka slednje je dospela danes v to pristanišče.
Zagonetna smrt.
Policija v Chicagu. 111.. «i mogla včeraj dognati, če je bil milijonar Frank P. Graves umorjen ali če je izvršil samomor.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni x Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem, Primorskem, za TRST, ISTRO in DALMACIJO. — Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej.
Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati.
Cene:
K	$	K	$
5____	.80	120...;	19.20
10____	1.60	130.»»»	SO.fcO
15____	2.40	140....	22.40
20...,	3.20	150....	24. i »C
25....	4.00	160....	25.60
30....	4.80	170....	27.20
35____	5.60	180____	2«. 60
40....	6.40	190....	30.40
	7.20	200____	32.0«)
50....	8.00	250___	4O.00
55...	8 80	300 ...	48.01»
60...	9.60	350 ...	66.C0
65....	10.40	400,...	61.00
70____	11.20	450,...	72.00
75....	12.00	500..,.	80.(0
80....	12. SO	600 ...	96.00
85 ...	13.60	700....	112.00
90 ...	14.40	800____	128.00
100,...	16.00	900....	144.00
110 ...	17.60	1000....	160.00
Ker	se cene	sedaj jako spremi-	
njajo, naj rojaki vedno gledajo n« naš oglas.
TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N, T,
"SUii NARODA"
(Stoveok Daily.)
Owned and published by tb« Uofenic Publishing Co.
(a corporation.) SAKSER. President. » LOUIS BENEDIK, Treasurer. 4.
Place of Business of the corporation and
addresses of above officers : K Cortl&ndt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto Telja list za Ameriko in
Canado........................$3.00
I* pol leta....................... 1.50
m Uto za mesto New York........4.00
f * pol leta za mesto New York ... 2.00 " Evropo za vse leto...........4.50
pol leta .
2.55
" " " Četrt leta............ 1.70
•XSLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") lMoad every day except Sundays and Holidays.	\
Subscription yearly $3.00. v
Adwttoemwit on agreement
Dopisi brez podpisa in osobnosti ee ne
priobčil jejo.	—
Dvoar oaj se blagovoli pošiljati po —
Money Order.	"
Pri spremembi kraja naročnikov pro-simo, da se nam tudi prejšnjo biTsliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta naslov: "GLAS NARODA".
M Cortlandt St., New York City
Telefon 4687 Cortlandt.
Vojno prisilno delo v Angliji.
Voditelji delavskih organizacij v \ngliji so se dali pregovoriti od munieijjikoga irinistra Lloyd-lieor<?e-a, da so privolili v njegove načrte glede nove organizacije municijske industrije. Glasom poročil, ki so d osla iz Anglije, se javljajo delavci v zadostnem številu, da se bo laliko opustilo prisilni rekrutiranje delavstva. Patriotizem je celo v angleških de lavukih krogih sedaj zelo razširjan, a delavci bodo kmalu, kot po v -od drugod, spoznali, da so '>ni tisti, katere so vara.
" W \v Statesman" v I>ondouu dvi^-a v svoji zadnji številki sva-ree glas proti državnemu socializmu te vrste, katerega vsiljuje J.liivd « Jeoroe delavcem svo-je dežele.
"\Yw Statesman" meni, da ni lian, rtv v novem zakonu ničesar omenjenega o kakem vojnoprav-nen prisilnem delu, da pa se bo < dpravilo vse "omejujoče" orga-iii/ icijske določbe in predpise za čas vojne. Stavke ne bodo dovoljen,- in tudi izprtja ne. Trpelo se tudi ne bo pozivov na stavko. Vsak spor med delavstvom in delodajalci se bo rešilo prisilnim potom p rt-d vladnim tribunalora ter bo odločitev slednjega mero-dajna. Odsotnost od dela in pijanost tekom delavnih ur sta prestopku. katera se bo kaznovalo z •denarnimi globami. Kršitelje bo - idilo posebno sodišče, obstoječe zastopnikov delodajalcev in de'aveev.
Druga določba nove postave daj«.* vladi pravico, da proglasi gotove tvornice za ''kontrolirane luinrave", v katerih se bo izvršilo nekako omejitev dobička. S 1em se hoče preprečiti izrabljanje vlade od strani podjetnikov, ki so dobili vladna naročila. Te kontrolirane tvornice pa s tem ne postarajo državne tvornice in lastniki, ravnatelji in poslovodje ne dobivajo od vlade nikakih plač. Onemogočuje se s tem le previsoke dividende. Delavce v teh tovarnah se sprejema na delo za določen čas in za določeno plačo in delavci se morajo obvezati, da bodo bi i, kam or jih bo poslalo vodstvo naprav.
"New Statesmna" se boji, da ni danih nikakih jamstev, da bodo dobivali delavci dobre unijske pla re ali pa da se bo pri mezdnih sporih upoštevalo višje cene za živila.
Z l delavce je zelo neugodnb, ker so ostali vsi prejšnji podjetniki in to tudi v takozvanih kontroliranih tvornicah. Podjetniki so oni. k« imajo določiti, katerega naj se kaznuje radi tega ali onega pregrešita. Podjetniki bodo nadalje odločili, katere unijske določbe je treba odpraviti kot ''omejujoče". Pri izvrševanju v^ega tega bodo podjetniki goto-ao zasledovali v prvi vrsti ngih, i&stng kg>;*istL .
Kljub vsem lepim besedam, katere se je izreklo ob tej priliki, pomeni ta postava za angleškega delavca kaznilno odredbo, ki bo postala v kratkem času neznosna.
Pro domo sua.
Nabožni list "Ave Maria" je priobčil sledeči članek, katerega pouEtiskujeino brez vsakega komentarja :
PRO DOMO SUA.
Pod tem naslovom sino prisiljeni v samoobrambi prinesli v zadnji številki par opazk, ki so krivce v živo zadele, obenem pa popolnoma dosegle namen, kar smo hoteli doseči.
Naš list ni političen list. Zato se le silno neradi spuščamo v kako polemiko. Vendar pa nismo kaki kimavčeki ali slabiči, da bi se bali povedati resnico vsakemu, in naj je še bolj neprijetna, ali da bi se ne znali braniti, ako smo napadeni.
Kar se tiče ukradenih naslovov, smj dotičnemu človeku pisali o-sebno pismo, naj nam samo pod častno besedo izjavi, da jih ni u-kradel, pa smo zadovoljni. Pa do danes zastonj čakamo odgovora.
Pač pa je dobil naš urednik v nekem listu jako "gentlemanski" "odgovor", spisan v tonu, ki je jako žalostno spričevalo ubožno-sti za onega, ki ga je spisal. Mi nismo imenovali nobene osebe, ker se nam ne gre za osebnosti, čemu se je potem ta človek izpostavil, nam je neumljivo.
Vendar je pa ta odgovor toliko podlejši, ker pride od osebe, ka-I tera bi morala biti uredniku hvaležna za marsikako uslugo in dobroto v skrajni sili. Ne bomo očitali nikomur skazane dobrote, vendar dobrote skazovati je u-smiljenje, hvaležnost pa dolžnost pravičnost. Ni dolgo tega, kar je bil ta človek v potrebi, takrat mu pa naš urednik ni bil "umazan kamen ob cesti", ampak zadnje pribežališče v skrajni stiski in pomanjkanju. Vendar mu to rade volje odpuščamo, kakor smo mu že preje enkrat, in ako bo še tretjič v stiski in mu bodo zopet vsa vrata "zAprta, naj ve, da mu je pri nas zopet odprto srce in odprta roka, ker mi ne gledamo, kdo prosi, temveč gledamo samo na potrebo.
Dalje odločno oporekamo, da bi si bili "frančiškani in Sakser v luseli". Frančiškani v New Yorku žive v jako lepi slogi in edinosti z vsemi svojimi župljani, kaker tudi z g. Sakserjem.
Njegovega oglasa se pa nikdar ne bojimo priobčiti, ker vemo dobro, koga priporočamo. Dokler bo podjetje Sakserjevo vodeno tako, kakor je bilo dosedaj, dokler bo imel g. Sakser v trgovini može a la Burgar, Avsenik, mu lahko vsakdo zaupa tudi milijone. Naše osebno prepričanje glede Sakserjevega podjetja je to-le: Vsi vemo, da so ubogi Slovaki izgubili nad milijon krvavo zasluženih dolarjev, ko je prepadla banka Rovnianek. Vemo vsi, koliko stotisočev pristradaneg-a denarja so izgubili ubogi bratje Hrvati, ko je propadla znana hrvatska banka moža, ki se sedaj usi-ljuja Slovencem, da bi še nje v nesrečo pripravil. (Francesco Zctti Co.) Več milijonov dolarjev so izgubili Poljaki in Rusini, ko so propadle banke Schwenk, Kass i. dr.
Mi Slovenci pa dosedaj nismo niti centa še izgubili, ker smo svoj denar zaupali Sak^erju. ki je znal voditi svoje podjetje skozi vse viharje. Zato njegovega podjetja nismo nikdar napadali in dokler bo tako, kakoršno je bilo dosedaj, ga tudi nikdar ne bomo.
Nikdar in nikjer si pa dosedaj frančiškani še niso bili v laseh z g. Sakserjem in upamo, da si tudi ne Tiodo.
Silno smo pa veseli, da smo z našim zadnjim člankom dosegli to, da se je nov slovenski list raz kriukal in nam pokazal svojo barvo. Ne slepomišariti pod napačno zastavo. Mi hočemo videti barvo, da \eino, s kom imamo opraviti. No, hvala Bogu, zdaj smo na jasnem. Rojaki sedaj vedo, pri čem da so in vedo, ali naj naročajo ta list ali vržejo v peč. To smo pa naj\eč hoteli doseči.
S tem je cela s+var za nas končana in gremo zopet mirno naprej, ne zmene se ne na levo, ne na desno. In na noben napad od te strani ne bomo odgovarjali. — Sapienti sat!
Dopisi.
New York, N. Y. — V spomin-
Čast izobrazbi.
Enajst mesecev velikanskega
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Naročnik, Sheboygan, Wis. —
V državi Colorado je res še dovolj državne zemlje na razpolago.
skem programu "Slavčevih" kon- boja je za nami. Med tem časom' Vsaka odrasla oseba dobi lahko certov v Forest City, Pa^ je "Sla-'se je število sovražnikov Avstro-1160 akrov, ako plača prepisne vec" pozdravil tamošnjo sloven-'Ogrske in Nemčije že res tako stroške. Lastninsko pravico dobi sko naselbino sledeče: — Cenjeni 'zvišalo, da se jih ne more več na' dotrenik šele po petih letih, seve-rojaki in rojakinje v Forest Ci- prstih ene roke prešteti. Zares! da mora pa zemljo obdelovati m tv. Pa.: — V zgodovini ameriških Človek se mora čuditi nepremag-'na bivati, ker inače se izgubi Slovencev slavimo danes prvič ljivi sili Avstro-Ogrske in Nem-'vse pravice. Zemlja je vsake vr-dan zbližanja dveh slovenskih na- Čije, ki kljubujeta velikanski člo- ste, dobra in slaba, paziti se mora selbin! Prišli smo k Vam v ne- veški premoči svojih sovražnikov tudi, da se izbere homestead v znatnem številu, žal! — a bodite in upravičeno vpraševati, kje čr- kraju, kjer ni celo leto brez dež-prepričani. da nas spremljajo po- pata ti dve državi tako neizčrp- Ja 111 Pa v bližini gozda., da se za-zdravi great erne wyorške r;aše ljivomoč?	jmor* napraviti poslopje in pre-
slovenske naselbine in izročamo Kdor pozna razmere v vseh bo- skrbeti kurivo. A bližini Colorado Vam jih v našem in njih imenu — jujočih se državah, bo kmalu iz- Springs, kakih 80 milj od Pueblo, vroče, iskrene! — Z divno našo previdel, kje je oni vir, iz kojega vfelo je več rojakov pred kakimi slovensko pesmijo kažemo ame- črpata Avstrija in Nemčija svoje	homesteade, toda mnogo
riškemu Slovencu in Amerikaneu.'moči. Saj zveni naravnost never- Ji'1 -ie izgubilo in nekateri so pa 'da se ne sramimo slovenske oje jetuo, da bi Rusija, ki šteje okoli prerrpeli vse težave in so sedaj Izibeli. da polni srca naša z vzhi- 170 milijonov prebivalstva, ne zadovoljni. Ime oglaša telja zveni toni in ponosom; da vodi do brat- mogla vgnati Avstrijo in Nemči- kot slovensko, toda črke "cli pa Iske sloge, skupnega delovanja na jo, ti imata komaj okoli dve tre- nimamo v-slovenščini. Osebno ga ! narodnem polju, do uvaževanja tjiui toliko prebivalcev, kljub te- ne poznamo.
mu, da ju ogrožajo preštevilni " sovražniki od vseh mogočih dni-gili strani. Na Rusijo sta gotovo tudi ob poČetku vojne Anglija in Francija z ozironi na njene neiz-! črpljive človeške mase računali v prvi vrsti.
Življenje v sedanji vojni pa je, dokazalo, da v moderni vojni ne milo za j odločuje več množina vojaštva,1 — "i>!a- j ampak veliko bolj kakovost vo-jaštva. Ne gre toiiko za število, j kakor mnogo bolj za izobraženost,
Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe. Ne dajte se prevarati. Ne poskušajte. Rabite
Severn's -Balsam of Life
(Severov Življenski Balzam) ter bote kmalu opazili njegove krepilne in tonične kakavosti. Posebno se priporoča pri zdravljenju nepreba-ve, težke prebave, zapeke, ponavljajoče mrzlice in otrplih jeter.
Okrevanci, stari in slabotni ljudje bodo tudi našli njegovo rabo
zelo koristno.
tlačenega našega slovenskega na-1 roda edinole — slovenska pesem' 1— Sprejeli ste nas — bratski: — Hvala Vam! — Gostoljubnost je pri Slovanih znana cvetka — gojimo jo i tu na tujih tleh! In ko napoči dan, da Vi posetite nas, smete biti prepričani že danes, da Vam bo greaternewyorska slovenska naselbina vrnila — drago ! — Popr in narod ! vec." — In danes, ko nam polni jo srca spomini v bratski nase!
sorodnik GEORGE LiATJRICH ? Doma je iz Travnika pri Loškem potoku. Prosim cenjene čitatelje, če kdo ve, naj mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam javi. — Math. Russ, P. O. Liverpool, Ala.
(10-17)
KcZtio zdr.ivje je odvisno večinoma cxl mila, katerega rabite. Mi varu priporočamo
SEVERAS
Medicated Skin Soap
{Saverovo Zdravilno Milo)
za vsakdanjo rabo ra kopelj, toaleto, britev in izaiivanje las. Cena 2o centov.
Cena 75 centov.
Čitajte. kaj nara je pred kratkim pisala ca. Mart. Pasme, iz Moquah, Wis.: "Zahvaljujem se Vam za Severov Življen<ki Balzam. Trpela sem na želodcu. ter sem bila zelo slabotna ter nisem imela nobene slasti. Porabila se:n eno steklenico Sevcrovega Življcnskega Balzama ter so vse te neprilike izginile. Prosim objavite moje pismo v časopisih v korist vsih tistih, ki enako trpijo."
SliS
Vsi lekarnarji prodajajo Sevemve Prirmvke. Zahtevajte Severove. Ako jih ne morete dobiti v vaši okoliščini, naročite jih od nas.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
bini preživelih zlatih dni, danes I voditeljev in podrejenega mo-zvedi ameriška Slovenija, da so štva. Človek je občudoval avstro-
nas sprejeli knežje, pogostili kra-	nemško armado, ki je toliko časa ljevski! Že v Scranton. Pa. nas odbijala v Karpatih silovite naje pričakoval celo popoldne Slo- pade mnogo številnejših Rusov
venec, da nas pozdravi in popelje	in jim prizadjala tako silovite iz-do drugega kolodvora. V Carbon- gube. da so morali naenkrat vsak
dale, Pa. nas je pričakovala depu-tacija foresteitiških Slovencev, na čelu gg. Telban in Ch. Zalar z šestini avtomobili. Zaseli smo vozove in liki blisk hiteli po zelenem gozdu k našemu cilju, v Forest City, Pa. Pred Muhvičevim hotelom nas je pričakala nebrojna slovenska množica s svojim voditeljem. Rev. Jos. Tomšičem. Spoznali smo kmalu drug drugega in čutili smo celi oni čas, kot da smo prišli domov, k očetu, materi. bratom, sestram.... Obširno poročilo o epohalni tej aferi sledi na drugem mestu. — Naselbina v Forest City, Pa! Hvala vam tisoč-kratna! Pokazali ste, da Vam bije jo srca na pravem mestu, dokazali ste, da zavzemate na mogočnem slovenskem drevesu odlično mesto, ameriški Sloveniji pa ste dali sijajen vzgled, kaj pomenja gostoljubnost in kakšne zlate sadove rodi medsebojna ljubezen, vzajemnost in tako potrebna sloga ! Presrčna hvala Rev. Jos. Tomšiču in cerkvenem odboru, Clias. Zalarju in obitelji, mest. sodniku J. Deemanu, predsednici Sv. Ane. gospej Fanv Susman, tajnici go-spej Mariji Spec in članicam, čast in hvala podpornim društvom Sv. Jožefa, Marije Vnebovzetje. Sv. Barbare in samost. društvu Sv. Lovrenca. Tebi pa. bratsko društvo "Zvon*' posebna hvala, posebna čast! — Stopili ste v naše vrste kot bratje naši! — Pesem je vrela iz naših src, nastopali smo drug za drugim in peli skupno! Mučili smo se dolge in mnoge večeri in trud nam je poplačan bogato! Vspeh je bil fenomenalen. a Vaš in naš! — I)o zadnjega kotička obakrat napolnjena dvorana nas je navdajala z zadovoljstvom
—	radostjo in — zavestjo, da slovenska pesem vžiga, vzbuja in kliče dobro naše slovensko ljudstvo k delu na narodni njivi, kjer je
—	žal — še dokaj ledine! Na obzorju vstaja misel velika, mogočna misel in osvaja srce za srcem bratov pevcev, da vstane društvo za društvom ter da se združi v krepko pevsko društvo in da v dogledne mčasu zaori naša pesem iz stoterih in stoterih grl.... — Iskrena hvala i našim newvor-škim pevcem, g. R. Troštu in njegovemu "trio", gospicam Mirni in Blanche Renis in Kristi pi. Roe-siger. Pomagali ste nam, da je bil naš obakratni program raznovrsten, zanimiv in — izbran! — Veliki lepaki po oknih, zidovju, prodajalnah, da — "16 members of the famous Slavec Club of Brooklyn, N. Y., all skilled Vocalists and local Talent will make a pro-gramm of rare excellence", — so nam povedali vse in na tako priznanje zremo s ponosom! — Naselbina v Forest City. Pa.! — Še enkrat: hvala Vam tisočkratna in
—	na svidenje. S pevskim pozdravom! — Za slov. pevsko društvo "Slavec" : Josip Rems, predsednik in Ivan Adamič, tajnik in pevo-
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-STVO NE
Iščem svojega brata JOSIPA BARBLŠ in prijatelja FRANKA ŠENK1NČ. Pred 4 meseci sta odšla iz Verone, Pa., in se-; daj ne vem, kje se nahajata. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — Frank Barbiš, Box 273, Midland, Pa.	(10-12—7) j
Za slovenske grafofonske ple-
nov napad v Karpatih opustiti.
Š. bolj pa se je moral človek ^ Columbia grafofone, zlatnino!
euditi, ko so avstro-nemske cete^ srebrnino obrnite se name. neprieakovano izvojevale veliko,	^ j 'pj^RBOVEC
majnisko zmago nad Rusi, ki so 'Frontenač, "	' Kana.
bili utrjeni v takih postojankah,	,n ,,
,	, .	(7—11 T 10D)
da .so se zdele naravnost vsakemu -—---
kot nezavzetne. Ta zmaga je res Rad bi izvedel dokaz, kaj zmore duševna zmožnost voditeljev in podrejenega moštva.
Duševna zmožnost je odločevala že dosedaj, ko se je še vendar morali računati, da so imeli sovražniki v prvih vrstah vendar svoj prvovrsten človeški izvežba-ni materijah kar velja osobito za Rus?. Danes se pa lahko vidi, da so zavezniki, osobito Rusi, svoje
za svoj c'j a sina ALOJZIJA KRAMAR, Star je 17 let in male postave. Pred 4. tedni je zapustil dom in ni nič povedal, kam je namenjen. Mislim, da je šel proti Clcvelan-du, Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegovo bivališče, da mi javi. — Joseph Kramar, Box 43, Lemont Furnace, Pa.	(8-10—'7)
prvovrstne čete že žrtvovali in da Kje je moj brat JOIIN FERAN?
imajo razven edinih Italijanov na razpolago po veliki večini le manj ali pa sploh še popolnoma nič izvežbane rezerne.
Priznati se mora, tla imajo zlasti Rusi še gotovo veliko številnejše rezerve za seboj kakor Avstrija in Nemčija; prezreti pa se ne sme. s kako duševno neprimerno višje stoječimi rezervami pred-
njaiita ravno Avstrija in Nemčija pred Rusijo. Če kliče Avstrija ali Nemčija, četudi vojaško še popolnoma neizvežbano moštvo pod oroije, ga brez dvoma poprej popolnoma izvežba kakor pa ruska država ali pa Anglija prebivalce Indije. Kajti, da je navadno ljudstvo Avstrije in Nemčije duševno na neprimerno višji stopinji, kakor v ogromni ruski državi, ali pa po raznih kolonijah zaveznikov. se ne tla tajiti. Ravno v tem pa tiči vzrok, da je zlasti Rusija naenkrat opešala, dasiravno je njeno ljudstvo zelo dobro. Prvovrstne čete so se neprimerno skrčile, že v bojih stoječe čete tudi bržkone povprečno niso dovolj izvežbane, predno pa izvežbajo poDclnoma neizvežbano moštvo za boj proti avstro-nemškemu vojaštvu, trpi v Rusiji neprimerno dal"|e nego v Avstriji in Nemčiji. V tem oziru so Srbi na boljšem od Rusov.
Duševni izobrazbi gre brez dvoma prvo mesto pri uspehih av-stro-neinških armad. "D. N."
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS.

Vojna orhideja.
Na cvetlični razstavi v "Horticultural Hall v Londonu, ki se vr ši vsako leto, je letos vzbujala posebno zanimanje bogata zbirka orhidej, ki jo je razstavil slavni angleški gojilec orhidej I. Gurney Fowler. Te čudovite cvetlice so zavzemale eno celo stran velike dvorane in so nudile krasen pogled vseh svojih raznoličnih oblik in barv. Fowler je dobil za to zlato kolajno, ki jo podeljuje razstavni odbor. Največje občudovanje pa je vzbujala nova vrsta, ki jo je imenoval Fowler Odontoglos-sum Mars. Ta vojna orhideja, ki naj zbiralce in poznavalce orhidej vedno spominja na leto 1915, kaže velik šop rjavordečih cvetov, ki izgledajo kakor "posušene kaplje krvi". Ta turobna barva in skoro grozen značaj te nove orhideje, sta dovedla Fewlerja do
Pred nekaj časom je bil v Vc-roni, Pa., in sedaj pa sploh ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, naj mi naznani, ali naj se pa sam javi. j Anton Feran, Box 27, Clover-1
lick, W. Va.	(8-10—7) ;
" ~ .
Iščem svojega brata JOSIPA; ZXEBELJ. doma iz vasi Mar-. košna, občina Materija na Pri- j morskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, di mi ga naznani, ali pa če sam bere, da se mi javi. — John Žnebelj, Box 546, Sheffield. Pa. (9-12—7)_j
160 AKROV HOMESTEAD
I
Government je odprl 150 tisoč akrov najboljše zemlje ob železnici med dvema železniškima po-stajainfi v južnem Coloradu. Dosti vode, dosti lesa. Seda<j je priložnost dobiti res dobro farmo zastonj. Stroški za naselitev in u-radino vknjižbo znašajo samo 125 dolarjev. Za natančnejša pojasnila se obrnite takoj na:
Frank Chancher, 2008 Blue Island Ave., Chicago, (3-12—7)	111.
JSČE SLUŽBO NA FARMI. |
Mladenič, star 20 let, išče slu-; žbo na farmi. Glede plače se bomo že domenili. Kdor potrebuje delavno moč na farmi, naj se o-glasi na:
Joe Malovrh, Tony Požar Camp,
Litonia, Tioga Co., Pa. _(9-13—7)_
Rad bi izvedel za natančen naslov svojega prijatelja JOSIPA KOROŠEC. Doma je iz Cirkni-ce na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi. Pred enim mesecem mi je pisal iz Rfeitz, Pa. — Matija Ujčič, Box 456, Davis, W. Va. (9-12—7)
HARMONIKE
Miiaiwi ia mu, * fitto 1* bumIJIto. T 9oikt< iut-tiffTv mklo ponj«, kar mwm bmi i« tat tak>| t Ka foali te mlaj v wwm-Coat. T »npirrMi kakor m iroK hanuilki «•1• kakovfm* Ut m-
JOHN WENZEL
i ^-lli tega, da je. imenoval cvetlico Mars. lflj 1, O. H, OJmlan«, OUo,
'KRACKERJEV' BRINJEM"
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena za "BRINJEVEC" Je: 6 steklenic * 6.50
12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi čisti domači TROPINJEVEC In SLIVOV-KA kuhana v naši lastni distileriji.
Naše cene so sledeče: Tropin j evec per gaL $2.25, $2.50, $2.75 ln $3.00
Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00
Tropinjevec zaboj .................... $ £».00
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
"66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00
Rudeča Ohio vina per gal.....55c., 60c.f 65c.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order ln natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Go.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
PIŠITE PO ILl'STROVAXI CENIK!
"I Z V R S T N O!"
Tako se je 5e vsak izrazil kdor rabi brivski aparat, kar je y>a tudi res, kajti s tem aparatom se zelo hitro in čisto obrijete in glavno je to, da se ne morete raniti.
Najbolj v rabi so aparati, kot ga vidite na sliki, stane samo $1.00 s poštnino. V UCci usnjati škatlji je poleg aparata tudi sedem najfinejših klin, ki so izdelane iz najboljšega jekla.
Denar pošljite po Postal Money Orderu ali gotov denar v registriranem pismu. Naroča se pri:
Alois Adamič & Co.,
P. O. Box 1581,	New York, N. Y.
a
•m
PIŠITE PO ILUSTROVANl CENIK!
"Clevelandska Amerika
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLASS AYE.
CLEVELAND, 0„
GTjAS NARODA, 10. JULIJA, 1H15.
Štiri milijarde vojnega posojila.
Avstrija se je na vojno dobro pripravila, toda denar, ki ga je imela v svojih blagajnah, ji je kmalo pošel. — Nobena država, najmanj pa avstrijska, bi se ne mogla vojskovati, če bi ji ne šlo v v^ch ozirih prebivalstvo na roko. — Država, ki napove vojno, se zanaša na dve stvari: — na svoje izvežbano vojaštvo in na pomoč prebivalstva.
Včasih je bilo drugače, kakor je sedaj. — Narodi so imeli svoj.- vladarje, in vsak tak narod je bil podoben veliki družini, k it' ri je načeloval vladar-oče. — Prigodilo se je. da je prišel sovražnik in napadel deželo. — Vojaki so bili takoj pripravljeni, vojak je bil vsak, ki je zamogel nositi orožje. — Ljudje so preskrbo-
vojaštvo z živili in vsem potrebnim. — Ce so vojaki zmagali, j.- bila dežela prosta in zmago se je praznovalo na najslovesnejši način. — Tedaj so ljudje vedeli, zakaj se borijo, prepričani so bili, da ji- edino od njihove hrabrosti odvisen obstanek dežele. — Ce se jc komu reklo, da naj gre v boj za domovine, je res šel in se je tudi boril za domovino. — Nobena žrtev ni bila prevelika, ker so imeli vsi v srcih zavest, da se da edinole z žrtvami obraniti ogroženo svobodo, ker jim je bila svoboda in neodvisnost čez vse na svetu. —- Dandanašnji je pa ravno nasprotno.
Vsi tisoči in stotisoči, ki umirajo in krvave na bojiščih, ne umirajo za svobodo, ne zato, da obranijo svoj dom in da preskrbe svojim boljšo bodočnost. — Na čelo držav so se postavili večinoma J judje. ki nimajo ničesar drugega skupnega z narodom, pri tem si pa lastijo '»t tudi imajo oblast nad vsem, kar je v notranjosti državnih mej. — Nikdo ni klical teh ljudi, nobeden pameten človek ur odobrava njihovega ravnanja. — Toda načeljujejo državam iu jim po božji volji gospodarijo.
Ljudstvo jim mora biti pokorno, pomagati jim mora pri poštenem in zločinskem delu. Sedaj se noben vojak več ne bori za domovino, pa"* pa vsi zato, da se uresničijo želje nekaterih pre-napetežev. ki so po krivici vzeli v zakup vse gospostvo, ki na dopustne in nedopustne načine slepijo, prigovarjajo ljudem in jih kušajo prepričati, da se ta grozna krvava borba bije za svobodo narodov, za dobrobit vseh skupaj in vsakega posameznika.
Anghži in Francozi se borijo zato, da bo konec nemškega nad-gospodstva. Rusi se borijo proti germanstvu, Nemci proti slo-vanstvu, angleški nadutosti, francoski zahrbtnosti; Avstrija se bori ob rami Turkov iu Nemcev za sveto vero proti srbski ušivosti in italijanskemu izdajalstvu. — Italija se bori za sveto vero proti Avstriji, tla osvobodi svoje brate in tla zavzeme naše slovenske pokrajine. —
Zakaj se bore Slovenci? Mogoče za svojo domovino? Ne!
Niso šli radovoljno v ta strašen bojni metež, toda iti so morali, ker je velela postava. — Avstrijska postava namreč pravi, da se morajo boriti za Avstrijo vsi njeni narodi, ni pa omenjeno v postavi, da se mora Avstrija boriti za Slovence, če bodo v nevarnosti. Nastala je vojna z Italijo in rekel bo morda kdo, da ima Avstrija samo zaradi Slovencev, postavljenih par tisoč mož na Primorskem. To se kaj lahko ovrže z dokazom, da je Avstrija Slovence iu njih zmeljo že prej prodajala Italiji, predno je bila vojna napovedana. —- Hoji se za Trst in za Primorje, ker bi ne mogla brez Trsta več dihati.
Na tisoče in tisoče mladih Slovencev je padlo na bojišču, tisoče in tisoče jih bo pohabljenih iu bodo bolehali celo življenje, toda Avstrija se ni solzila za njimi. — Vseeno ji je tudi, če izgine iz njenih mej vse. kar je slovenskega, nikdar se ne bo žalovala za Slo-venci. — Samo vzela je, kar smo ji dali, če smo jo pa prosili česa. nas ni poznala.
Že prej sn>o omenili, da se vsaka država zanaša na vojaštvo in na prebivalstvo. Vojaki so stroj, prebivalci pa morajo dajati mazilo, da se stroj ne ustavi, ampak, da dela uspešno naprej. — Avstrija je kmalo izpraznila svoje blagajne. — Nekaj časa je najemala posojila. ki jih ne bo nikdar plačala, slednjič v skrajni sili, se je pa zatekla k svojemu ljudstvu, ki ji je v svoji zaslepljenosti še vedno priteklo napomoč.
Vsak strel iz topa velja par tisoč kron. vsak infanterist povprečno po 32 kron na dan. — Sedaj je pa treba pomisliti, koliko tisoč strelov iz velikih topov je oddanih v slepo, kolikokrat po dvanajst kron pride letno na vsakega vojaka. — Pomisliti je treba koliko stotisoč vojakov je in kdaj bodo plačani vsi ti silni stroški.
Vladi je zmanjkalo denarja, kar je povsem umevno. — Obrnila se je torej na svoje prebivalstvo in naprosila pomoči. — Nemci in Madžari, ki bodo mogoče res kaj imeli od tega klanja, so priskočili na pomoč. — Seveda tudi Slovani niso smeli zaostajati in so dali razen sinov-vojakov še svoj težko prisluženi denar.
Vlada je rekla: — Posojila potrebujem, pa ga rajše vzamem o<l vas, kakor da ga bom iskala drugod. — Pozabila je omeniti, da drugod ne dobi več denarja in da svojim ljudem najbrže ne bo treba nik«tar vrniti.
Avstrijski Nemci, Madžari in Slovani so ji sedli na lini. — Znane SO nam slovenske posojilnice, ki so podpisale na tisoče kron posojila, pisalo se je že o slovenski udovi, ki je dala par sto kron. katere je desetletja in desetletja hranila. Avstriji. — Par sto kron je premalo za strel iz topa, zadostuje pa za par strelov iz pušk in zato jih sprejemajo z veseljem. — Le naprej, le denarja sem. samo da bo padlo več sovražnikov in da se bo smel postavljati ta ali oni general.
Štiri miljarde so dali avstrijski narodi zadnji čas Avstriji. — Izvedelo se je, da sta največ prispevala najnižji in srednji sloj. — Veliki dunajski bankirji so dali pa par tisoč, banke, ki imajo na miljone in miljone premoženja, so dale mogoče po stotisoč kron; kmetovalec, ki je imel dva tisoč kron, je dal dva tisoč. Čegava žrtev je bila večja?
Toda Avstrija hoče še in še. Njene zahteve so že sedaj tako velike, da jim skoraj ni mogoče zadostiti.
Vsa polja, vsi pašniki morajo biti obdelani. Kdor jih ne bo obdelal, bo plačal kazen, če pa denarja ne bo imel, ga 7>odo zaprli. Ce bo letnina dobra, jo bo pobrada država in ljudstvo bode stradalo. Ce letina ne bo dobra, ne bo mogla država ničesar vzeti, ljudstvo po pa tudi stradalo. — Vse vire se mora izčrpati samo, da se zadosti slavohlepnosti in da se doseže konečno zmago.
Kakšna bo ta zmaga v najugodnejšem slučaju?
Avstrija bo ostala, toda Bnkovino in Sedmograško bo najbrže moral a dati Rumunski. — Rusiji ne bo mogla ničesar vzeti, Italiji ničesar, še manj pa Srbiji.
Spi ošna kriza, dolgovi, ki jih nikdar ne bo mogoče plačati, nezadovoljstvo narodov, punti, revščina, bolezni to bo slavna zmaga avstrijskega orožja.
Kaj bodo imeli od te zmage ljudje, kaj bo imelo slovensko ljudstvo" — Ljudi, ki jih je žrtvoval slovenski narod za Avstrijo, Avstrija ne bo mogla vrniti, denarja, ki ga ji je posodil, ne bo dobil z lepa nazaj.
Začela se bo zopet doba zatiranja in preziranje.
Kako malenkostno plačilo bodo dobili Slovenci za prelito kri. za pretočene solze in za vse junaštvo, ki so ga izkazali, misleč, da branijo svojo zemljo, in da se borijo za čast in slavo svojega naroda. —
Časopis.
Spisal Fedo Plemič.
I
šejo v njem one novice, ki se zgo-'	NEQUJTE
de med tem časom, ko smo mi tu1	pi | ^y^gpi |
v šoli. Imenuj mi dele telesa, Peter."
"Deli telesa so: glava, trup, udje."
'Kateri del je najznamenitejši?' "Glava."
"Dobro; po glavi pač spoznamo človeka. Tudi časopis ima, kakor
Učitelj Srnee je imel mačka t. j. maček je imel učitelja Srnea. Učiteljski stan gotovo ni najlažji na svetu, in dasi mu nihče ne odreka ideal nosti, vendar tudi nihče'sem vam že rekel, svojo glavo, ne pomisli, da je treba marsikdaj j Gospod nadzornik Pravec je navdušiti se za ideale, drugače ti strmel. Kaj takega še ni bil slišal oteinne. Sicer je to zgodovinska vse svoje žive dni. Ta ubogi za-resniea. Naj le omenim Noeta, ki I kotni učitelj Srnec je pravi Kose je tudi navdušil in je vsled te- lumb na vzgojeslovnem polju. «
ga navdušenja ovekovečen celo v sv. Pismu, stare zaveze, da se u-memo prav.
Učitelj Srnec se je tudi navduševal za ideale in sieer sredi dobre
"Praktičnost šolskega pouuka" povdarjajo vsi moderni vzgoje-slovci, in tudi on, nadzornik Pravec, jo je povdarjal večkrat ust-(meno in pismeno, ne da bi vedel, družbe in to v nedejo, ker o delav- j kaj je s to praktičnostjo pravza-, irou* u iasen; u-nikih in imel mnogo časa. Danes' prav početi. Tu je mož, pravi mož stroj !a.s in temena; ,pa je bil pondeljek, in učitelj Sr- t;	a*.* i^ „	vzroki izpadanja las
nee je imel mačka t. j. maček je
Uspešno znanstveno zdravljenje popolnoma zastonj za možke in ženske.
'""'	Ali vam izpadajo
lasje?
Ali se vam pričenjajo lasje predčasno redčiti?
Ali so vaši lasie suhi in lepljivi?
Ali imate luskine in vas srbi glava?
Ali ste plešasti, ali pričenjate dobivati plešo?
Pred lečenjem	Ako trpite na ka-
teri gorinavedenih bolezni, ne čakajte, ampak se pričnite takoj zdraviti, kajti vsako zavlačevanje je nevarno. Pišite takoj po našo ilustrovano knjižico s naslovom:
"RESNICA O LASEH"
(episana od slavnega evro ; ukepa špeci jalista) Knjižic« vsebuje sledeča Dogltrja:
Pouk o laseh; U-
m
Ustavljeni list 'La guerre sociale'.
K ustavitvi lista "La guerre sociale" poročajo:
Cenzura je grajala oba članka Herveja, tako članek, ki se obra-a proti načinu, kako se francosko ljudstvo informira o vojnih do-odkih, kakor tudi članek, ki se
obrača proti vodslvu vojne po francoskem generalnem štabu. — Ker je pa Herve kljub temu obelodanil ta dva članka, ste bili obe številki lista "La guerre sociale" tako v kioskih in drugih prodajalnah. kakor tudi v tiskarni sami za-plenjeui.
imel učitelja Srnea. Z mačkom, in najsibodi tudi pedagogičnim mačkom. se ne da posebno dobro poučevati. Učitelj Srnee pa je bil mnenja, da se le dobro poučuje, ali pa sploh nič. To mnenje se bo vsakemu razsodnemu možu zdelo
, - - , , ~ lil - vzroKi izpadanja las ki živi v duhu časa, kaj v duhu ca-(in plese; Kako ohra-
sa, več še, ki je duhu časa za ti- niti zdrave in dobre
soč korakov naprej. Vsa čast temu j ^	!'
vzornemu učitelju. In
on ga je pri vstopu skoraj po krivem obsodil ! To treba poravnati.
Učitelj Srnec je žel obilo hvale. Teden kasneje pa je bilo brati v nekem slovenskem vzgojeslov-
CCENIK KNJIG
katere ima v zalogi
r( SLOVENIC PUBLISHING CO.
^ 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIH:
.60 .50
Duhovni boj Evangeljska zakladnica Gospod usliši mojo molitev
z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat	—.50
nedvomno jedino pravo. Zato tak nem časopisu jedernat članek o
praktičnosti ljudskošolskega poduka iz peresa gospoda nadzornika, Pravca. Koj za tem člankom pa je bil ponatisnjen nastop gospoda u-j čitelja Srnea od besede do besede, kakor ga je bil stenografoval tedaj nadzornik.
Muzal se je učitelj Srnec, ko je
"Tu se vidi, kaj včasi zaleže pe dagogičen maček I"
0 97. pešpolku.
bi na severnem bojišču: Kot po-!
mož tudi ne bo zameril učitelju Srncu. da je ukazal svoji malo-brojni deei držati roke mirno in jezik za zobmi. Sploh bi bil jaz mnenja, da se te dve poslednji reči vse premalo vadi v ljudski šoli, in da bi se jima morale odmeriti posebne ure v šolskem urniku, ali kakor se že reče oni razdelitvi šolskih predmetov na posamezne lire. Jaz n. pr. se ni imel učitelja, ki je "roke mirno" pridno vadil, a na "jezik za zorni" je pozabil. Zato tudi nisem kasneje v življenje nikdar prišel v konflikt s kazenskimi paragrafi glede pretepanja, pač pa mi pravijo, da imam včasi predolg jezik.
Ko so tedaj učitelja Srnea u-čenci držali roke v miru iu jezik za zobmi, vsedel se je gospod učitelj za mizo in nakrat se mu je zazdelo, da ima pred seboj Saharo. Zato je privlekel na dan včerajšnji časopis, razgrnil ga pred seboj po mizi, naslonil čelo na pesti ter se vglobil v dnevne in svetovne novice. Otroci so seveda imeli sedaj priliko opazovati vpliv kulture na dejstvu, da jih učitelj vsled časopisa ne muči z onimi neumnimi vprašanji 'koliko je 8 x 't itd ter da jih gotovo kake pol ur
lie bo. To je tudi dobro, da se po-jp0lk, ki je bil v bojih od 9. do 25.
kaze otrokom vpliv kulture na dra-j marca, podrejen domobranski pe-
n1a"n-	hotni diviziji, je bil pod povelj-
Lcitelj Srnec je tedaj prav rav-]stvom majorja Micolija postavljen liodusno bral najgrozneje atentate; na Poborilo in Ivrasnoboro ter je na potentate, m cisto nič ga ni to imel ti višini držati. Hrabro drža-vzriemirjalo Kar potrka nekdo na nje pri zavrnitvi dveh močnih so-1 m Soapod učitelj se strese po vražnih napadov in spretni proti-vsem telesu. Je pa res čudno, kako sunki so prinesli vrlemu polku v
stejo lasje v šestih tednih; Osivelost; Brada in brke; Pri- Četrti teden, znanja in zahvale ozdravljenih ljudi.
, Brezplačen poskus zdravljenja.
Želimo vas prepričati na svoje lastne stroške, da bo zdravilo "Calwacura" u-stavilo izpadanje las, odstranilo luskine in srbečico ter p^. pe-šilo rast las. Pošljemo vam $1 vredno steklenico * Calvacu-re** št. 1. obenem z gorinavedeno knjižico "Resnica o laseh", ako nam pošljete svoje ime in 10 centov v srebru ali znamkah, da se pokrije poštne stroške.
šesti teden.	Izrežite kupen spo-
neke sobote zvečer to prebral in' . fe8ti teden" _ Izrežite kupen spo-...	.. 1	. daj ter ga pošljite se danes na: UiSi ION
vzdihml je ves prepričan:	I LABORATORY. Box 567, Union, N. Y.
i. t m	• 1- 1 • V *	i v	I TKIirkM ■ A C»r\D A Ttf V
UNION LABORATORY.
Box 56V. Union, N. V
Priloženo vam pošiljam 10 centov za poštnino ter vas prosim da mi pošljete $1 vredno steklenico "Calvacure" št. 1 ter vašo knjižico z naslovo.n *Kesn:ca o leseh" (Ta kupon priložite pismu
PEVSKA DRUŠTVA, PRLTATE-
Divizijsko poveljstvo jc 12. ma-j^ g^C)VENSKE NAR. PESMI.
ja izdalo povelje, v katerem pov-j	POZOR i
darja uspešno drža nje v težki bor-	.	.
1 Slovenci gojimo svojo pe^em iz
Jezus in Marija Marija Varhinja Marija Kraljica Marija Kraljica, vezana
elegantno
r—.40 —.60 —.60
$1.20
Pot k Bogu, v šagriu vezano $1.20 Rajski Glasovi	—.50
Rajski Glasovi, elegantno vezano	—.90
Rajski Glasovi, v slonovo
kost vezano	$1.20
Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 Sv. CJra, v slonovo kost vezano	$.1.20 Skrbi za dušo —.60 Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Nebesa naš dom, elegantno
vezano Vrtec nebeški
Jeruzalemski romar	;—.45
Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	t—J2&
Križana umiljenost	.— 48
Kaj se je Makaru sanjalo 1 —.SO
$1.20 t—.40
prepričanja, iz ljubezni do pesmi.
veljnik 45. domobranske pehotne P,1*
___n.„ i.:	i Slovenska pevska društva v stari
in novi domovini streme po po-
divizije izrekam polku, ki že tedne stoji in se bori rama ob rami s četami 43. brigade, in sieer pred-vse mnjegovemu hrabremu častniškemu zboru, za uspešno sodelo- j vanje v naši Vroči borbi najtoplejšo zahvalo in prisrčen "Bilo srečno!*' za nadaljno vojno pot. Nemecek, general, m. p.
Neko drugo povelje domobranske pehotne divizije se glasi: — Z j1
polnosti v predavanju umetne pesmi in to visoko stališče zavzema pri vseh tudi naša narodna (pesem. In da moremo svoje narodno blago, v narodni pesmici, v kateri odkriva slovenski rod svoje čustvovanje, svojo dušo, o-hraniti in gojiti, je samoposebi umevno; z narodno pesmijo doka-
"	peiioiiie divizije se glasi: — z, i----' ..........1 ----">
7' današnjim dnem stopi 97. pešpolk zujemo tuicu> da Slovenec, četudi re zopet v zvezo pehotne divizije. — maloštevilen in skromen, ve celi- Polk, ki ie bil v bo i i h od 9. do 25 niti melodije, ki so se v teku časa
pojavile po poljih gorskih naših vasi.
izšel je drugi zvezek izbranih narodnih pesmi in prepričan sem, da ustreženi z izdajo tega zvezka vsem slovenskim pevcem in prijateljem domačega lepega petja. — Pesmarica obsega 32 narodnih
-	---1/1 menu »licmu IJOil __
more Kakšna malenkost preplašiti[teh dneh veliko uspeha. Nad S00!Pesmi» i!1 sicer: 20 niožkih, 7 mena j večjega junaka. A takrat res' ujetnikov je v teh bojih padlo pol-'«anih in 5 ženskih zborov. Pesmi lil bila malenkost, temveč gospod ku v roke. En list slave več v zjro-'so sledeče: 1. Dekle, podaj mi
Ililr) znrn i L- Pruvo.. i.i.	l ..	< - -	..........°	i_ ____l .	ta 1 - i • ___■
pal v sobo, najprej s tolstim tre-! vražnemu napadu, in* prepričan fPa za eno deklico vem; 7. Je pa buhom, potem z dolgo brado, po- sem, da bi bil vrli polk tudi v temjdavi slanca pala; 8. Kako bom tem sele z vsem telesom, a vendar j slučaju pod vodstvom svojega I>01-1 ljubila; !). Le nocoj še luna njila; se prehitro za učitelja Srnea, ki ni'kovnega in četnega poveljnika pol- 10- Gorenjskem je fletno; 11. mogel odpreti mizinega predala, kovnika Gherija. popolnoma iz-iNaš maček j» ljubeo imel; 12. Oj, kamor je želel iz dna srca svoj ča-j polnil pričakovanje predpostav- deklica, povej mi to; 13. Odpiraj, sopis. Hočeš, nočeš iti je moral tu- 1 jenih. Vsem častnikom iu moštvu\dekle, kamrico; 14. Oj, kod bova
polka izrekam za njihovo vsikdar vandrala; 15. Oh, žena nie krega; zadovoljivo obnašanje priznanji1 in želim polku nadaljno vojno sre-čo. — Schmied, generalmajor.
di gospod u nadzorniku naproti, pozdraviti ga in ponuditi mu sto-lico.
Časopis je ostal na mizi, in gospod nadzornik Pravec ga je začel že ogledovati z nepritajenim zanimanjem. Tudi učitelj Srnec ga je gledal, njega izdajalca.
Hm, hm!" naredi gospod nadzornik, čelo se mu mrači, in roka mu seže po časopisu.
"Dovolite!" de galantno jro
POUCra EN JIM:
Abecednik »lovenski, T«an Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan A ngleško-slo venski in slo-
vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Pobra kuharica, vezano Domači zdravnik, vezan Domači živmozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Hitri računar, vezano NesEŠčina brez učitelja, 1.
fri 2. del po .iemščina brez učitelja, 1.
in 2 del, vezano Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo
Popolni nauk o iebel&r-
Btvn, vezan Postrežba bolnikom Prva nemška vadnica Sadjereja v pogovorih Schimpffov nerasko-aloven-
ski slovar Schimpffov slovensko-nem-
Ski slovar Slovenski pravnik Slovar nemško-slovenski (Janežič-Bartel), vez. Slovenska kuharica, vez. Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po Slovensko- angleška slovnica, vez. Spisovnik Ijubavnih pisem Spretna kuharica, nrošir. Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalee Žirovnik, narodne pcRmi, 1., 2. in 3. zvezek, rez., po
Lažnjivi Kljukec	_,2f
Leban, 100 beril	^f
Maksimilijan L	.21
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman.	$1.00
Malome8tne tradicije	■_29
Mir Božji	j_
Miklova Zala	^-.35
Mirko Pošt en jako vii	,—.26
Na divjem zapadu, ve*.	.—
Na indijskih otokih	■—.30
Najdenček	i—.99
Na jutrovem	—.88
Na krivih potih	.—,30
Na različnih potih	__.28
Narodne pripovesti, 1., I.
in 3. zvezek po	■—M
Naseljenci	—.2f Na valovih južnega morja f—.11
Nezgodan a Palavanu	—.26
Nikolaj Zrinski	t—.20
O j etiki	_.l§
i Odkritje Amerike, vol.	—.80
—.25 j Pasjeglavci	$1.06 Prihajač
'—-SO Pregovori, prilike, reki	.—.21
Pri Vrbčevem Grogi	—.2®
—.40 Prst božji	__jg
—.30 Randevouz	>_
.40 Revolucija na Portugalskem —.28 —.40 Senila
—.70 Simon Gregorčič;, poezije —.4!5
$3.00 Stanley v Afriki	^J3C —.75 Sherlock Holmes, —.50 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.88
—.50 Sveta noč	—.28
—.45 Srečolovec	,—.28 —.40 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.88
1—.50 Strelec	—.28
Sanjska knjiga, velika	•—.38
$1.20 §tiri povesti	—18 $4.00 Tegetthof
$1.00 i Turki pred Dunajem	—.38
—.50 j Trije rodovi ~	—.§8 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.83
Čepice iz kovin.
Francoska vlada je vsled mnogih slučajev strelov v glavo odredila, da se poizkusi s čepicami
16. Pa bom Šel na planince; 17. Rože je na vrtu plela; 18. Se davno mrači; 19. Soča voda je šumela ; 20. Vsi so prihajali. Za mešan •zbor: 21. En hribček bom kupil;
22.	Imenitna je zemlja in okraj;
23.	Jagar mi jaga; 24. Laudon; 25. Slavec; 26. Tam, kjer teče bi-
$1.00 —.20 —.35 —.25
$1.20
$1.20 $2.00
$2.50 $3.00 $1.25
—.60
$1.00 —.40 —.80 >—.40 —.50 —.50
—.50
X ------ "	| -	----------7--------1 —o	------
iz kovin. O dosedaj doseženih u- stra Zilja; 27. Večerna. Za ženski
spehih je poročal Le Deutu v pari ški akademiji za medicino. Opazo
- o-----------uanuiiuij i t^a. lilL-UlCHlO. V/paZO-
spod Srnec in vzame gospodu nad- valo se je 55 strelov glavo. Od teh zorniku časopis iz roke. Potem ga' je bilo 42 strelov takih, kjer gla-do cela razgrne ter se obrne* proti ve moštva sploh niso bile varova-deci. Oko se mu zasveti in glas mu ne, v 23 slučajih se je zlomila lo-zazvenci z nekako gotovostjo po banja, v 19 slučajih so nastale ra-.	|ne- P" katerih je bila samo koža
^ ledaj otroci, kakor sem vam poškodovana. V ostalih 13 slučajih ze rekel, to je časopis. Ponovi Ja-!so bili vojaki opremljeni s kovi-
V7rrkaj* J(: t0?'.' ,,	nastimi čepicami. Osem strelov je
^To je časopis", tenek diskant.'povzročilo pretresenje možganov Dobro si si zapomnil. V časo- (in le površno ranitev kože. nevar-
SABAVNE IN RAZNE	DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	»—.20
Belgrajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	;—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj za pravico	—.40
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	—.15
Burska vojska	—.25
Cerkvica na skali	■—.15
Cesar Jožef II.	»—.20
Ciganova osveta	—.20
zbor: 28. Jaz pa vrtec bom kopala; 29. Kako bom ljubila; 30. Ko ptičiea ta mala; 31. Ko sem juz še mlada bila; 32. Lahko noč.
Evo vam torej 32 slovenskih narodnih biserov! Da si jo lahko vsakdo naroči, posamezni pevci in pevke, društva, sem določil ceno eni pesmarici samo $1-50. Društvom pri večjem naročilu 25% popusta. — Pesmaric 1. zvezka Dobrota in hvaležnost imam le še par v zalogi in ako želi Evstahija dobra hči še kdo 1. zvezek, naj se z naročbo Fabiola
Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00
Človek in pol (Cankar) Cvetke Don Kižot
. . ......................., ^ puviouu i an i lc v itoze, nevar- se koo i. zvczck, naj se z narocut
pisu tiskajo novice. Ponovi Ton- ne ranitve lobane se niso pojavi-'požuri; cena sedaj tudi $1.50. Na
$1.00 —.20 —.20 «—.60 —.20 —.35
ček.
"V časopisu tiskajo novice", drugi diskant.
"Ce se v vasi kaj zgodi, nam to povedo sosedje. Kaj pa, če se v mestu kaj zgodi? Nam more to hitro kdo povedati?" Ne."
Kaj bi moral storiti tvoj znanec iz mesta v takem slučaju?"
Priti bi moral k nam povedat, kaj se je zgodilo," "Pa če ne more?" "Pisati bi moral". "Dobro. V mestu so pa ljudje, ki zberejo vse novice, kar jih zve
le. Ker so se torej te kovinaste če-jročilu je priložiti dotično svoto v pice izkazale kot praktične, zalite-' gotovini, poštnem Money Orderu vajo zdravniki in častniki, da se ali v znamkah. Vsako naročilo se jih vpelje pri armadi. Vojak ne izvrši z obratno pošto.
ceni teh čepic tako visoko, ker so silno težke in vroče. Pod temi čepicami se glava silno poti, kovina pa lahko zarjavi. Tudi niso te čepice umerjene za vsako glavo.
V Belgiji odkrito vohunstvo.
'1 Wolfov urad'' poroča: — Odkrili so celo organizacijo s sedežem v Maastvichu, ki je delovala pred vsem v Belgiji. Zaprli so 17
Razen tega je pri meni dobiti muzikalije kakršnekoli vrste, par-titure ali poedini glasovi katere koli pesmi, s61o, dvospevi, fin papir za kopiranje not, kemična črnila in instrumente za orkestre, citre, violine itd. Pišite!
Ivan M. Adamič, pevovodja slov. pevskega društva
"Slavec", 1336 Lincoln PL, Brooklyn, N. Y.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA
vohunov, med njimi so jih 8 > do čez dan, potem ji pa tiskajo Luettichu usmrtili, 6 jih pa obso- oojaiul nmKA/jwin ob (na takole velik papir, kakor sem dili v skupno 77-letni zapor. Tri' "GLAS NARODA", NAJVEČJI I vam že pokazal. Ta papir se ime- na smrt obsojene vohune namera-' SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. nuje časopis in sicer zato, ker pi- vajo pomilostiti-	DRŽAVAH.	.........
George Stephenson, oče železnic	,—.20 Grizelda —.10 Grof Radecky =—.20 Hedvxka, banditova nevesta —.20 Hirlanda, «—.20
Hlapec Jernej
Hubad, pripovedke, 1. in 9.
zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Izlet v Carigrad Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobruio Jaromil
«—.60
.20
■—.20 i—.20 ►—.20 —.20 i—.20 1—.20 «-.20
Zlate jagode, ves.	—.38
Življenjepis Simon Gregorčiča	—.88 Življenja trnjeva pot —.38 Znamenje štirih —.38 Za kruhom .—.18 Življenje na avstr. dvoru all
Smrt cesarjeviča Rudolfa —.T®
8PILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite uvoje sovražnike	r—.28
2.	zt. Maron, tričanski deček	.—.£S
4. zv. Prask: jndek	—.28
6.	zv. Arumugan, ain indijskega kneza	—.38
7.	zv. Sultanovi sužnji --.23
8.	zv. Tri indijanske povesti	i—>.38
9.	zv. Kraljičin nečak —.38 10. zv. Zvesti ain	— .99 U. 7v. Rdeča in bela vrtnica —.38
12.	zv. Korejska brata i—.58
13.	zv. Boj in zmaga	—.38
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—M
15fe zv. Angelj sužnjev	—.38
16.	zv. Zlatokopi	—.M
17.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—,38
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev 19. sv. Klada mornarja
m
—.38
_. i
T ALU A J
Zbirka gredaliških tg«r.
Brat sokol	«—.H
Cigani	—.48
Dobro doSli	.28
Doktor Hribar	r— J8
Dve tašči	—.28
Pri puščavnik*	.28
Putifarka	.—.28
Raztresenca	j—.38
Starinarica	.—J8
V medenih dneh	»—J8
Zupanova Micka	—.18
RAZGLEDNICE:
Nbrr/orške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	>—.88
ducat po	'—JM
Z slikami mesta New Yorka
po	—.18
Album mest New Yorka krasnimi slikami, mali veliki
—.18
i
Opomba: Naročilom Je prilož iti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali pottnih znamkah. Poštnina je pri vsek "•nah le fitiSn&aoii _ ^ „	__________ _________ i
EE
Jugoslovanska
S	:
S
Katol. Jednefa
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI U RAD Km j
Predsecmi*: J. A. GEB.M, bu7 Cherry Way or boa »T, Hrmd-
doek, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BA L ANT, 112 Sterling ^.ve., »ar
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Min*, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTEUC, Box 583, Salida, Colo,
VEHOVNIZDRAVNIK:
Di. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI, NADZORNIKI:
MIKE ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, Mick. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JTJSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo, G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOK:
JOSEPH MERTEL, od društva «v. Cirila in Metoda, Itv. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezuaa, It v. 1, Blys Minn.
JOHN GRAHEK, it., od društva Ilovene«, ltv< 114, JBly, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-tjatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode Miralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Članom in odbornikom krajevnih društev v naznanje!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne etvari oziroma dopise, ki se tečejo J. S. K. J. JE pošiLJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. n.
VAŽNO NAZNANILO,
Vsem krajevnim društvom JSKJ. se tem potom naznanja, da nimajo pošiljati v glavni urad nobenega zdravniškega spričevala za bolniško podporo za dalje časa, kakor do dne 1. julija t. leta, dokler te ne vidi, kako izpade volitev glede centralizacije. Volilni listi in poročila zelo počasno prihajajo v glavni urad. Naznanili bodemo, kakorhitro dobimo poročila od vseh.
Če bode večina za odpravo centralizacije, bode stopila v veljavo s 1. julijem in od tega časa bodo društva morala sama plačati podporo. J cd nota bode prevzela le staro bolnike, kateri bolehajo nad šest mesecev. Ce se to zgodi, bode odpadel asesmont za bolniško podporo takoj meseca julija in s tem tudi bolniška podpora od Jednote.
Nadzorniki Jednote se snidejo v glavnem uradu sredi julija in bodo ukrenili, kar bode potrebno za to spremembo. Vsled tega bode moral tudi asesment nekoliko zaostati, kar naj gg. tajniki blagovolijo vzeti na znanje, Asesment od članov vseeno lahko pobirate. Ce ne bo šla bolniška podpora na Jednoto, Vain ostane v društveni blagajni.
Z bratskim pozdravom Vam udani: __GEO. L. BROZICH, gl. tajnik.
Hudournik.
M h k s i in Gorki j.
Satira na ruske družabne razmere.
Na vrtu za oknom moje sobe so skakali vrabci po golili vejah akacij in so se na glas razgovarjali ji vrb strehe je sedela na sosednji hiši častitljiva vrana, poslušal« govor sivih tičic in važno pokima-la z glavo. Topli vzduh, prepojen v. solrnimi žarki, mi jo prinašal 119 ulio vsak zvok, in zato sem slišal urno in pritajeno šumljanje potoka, slišal sem tihi šepet vej, razumel sem, o čem grulijo gol obje in obenem z vzduhom se mi je vli-va!a v dušo prelestna poezija nastopajoče vesne.
—	('ik-čirik ! — se je oglasil stari vrabec in se je obrnil k svojim tovarišem. Zopet smo dočakali spomladi . . . nili res? Čik-čirik!
—	Fa-akt, fa-akt! — mu je od govorila vrana in je graeijoznc stegnila vrat.
Dobro poznam to solidno tieo: govori vedno na kratko in nikdar drugače. kot v pritrjevalnem smislu. Od narave je neumna, po leg tega pa še plašna, kakor ve čina vran. V javnosti zavzema odlično mesto in vsako zimo napravi kako ustanovo za stare golobe.
Poznam tudi vrabca: čeravno na videz Inbkomislee in eel liberalec, je vendar v istni zelo prebrisana tica. Okoli vrane se suče na videz s spoštovanjem, vendar
pa ji v globini duše dobro pozna pravo ceno. 111 če nanese prilika. >c ne brani povedati o nji dve. tri pikantne dogodbice.
Nad mojim oknom pa je mla-i golob goreče uverjeval skromno golobico, da umre od žalosti, ako pa ne usliši in 11111 ne vrne ljubezni.
—	Ali ž«' veste, milostiva, čižki so prileteli! — se je zopet oglasil vrabec.
—	Fa-akt!
—	Prileteli so in razgrajajo in s<-( beeejo . . . Strašno nemirne tiso to. Tudi senice so že prišle
za njimi . . . kakor vselej, hehelie! Včeraj, veste, sem vprašal za šalo enega izmed njih: dragee, kaj ste že prileteli? — Odgovoril mi je predrzno ... Te tiče nimajo ni-kakega spoštovanja do čina in dostojanstva svojega sobesednika. Jaz sera dvorni vrabec.
Tu se je nenadoma pokazal na strehi mlad vran in je polglasno poročal: — Po dolžnosti, ki mi jo nalaga moja služba sem pazljivo poslušal razgovore vseh stvari, ki živijo v zraku, v vodi in na zemlji, in imam čast javiti, da omenjeni čižki o vsem na glas ščebe-'ejo, in da se drznejo upati, da se bo priroda kmalu obnovila.
—	Čik-čirik ! — je vskliknil vrabec in se je nemirno oziral na po-ročitelja.
Vrana pa je samo dobrodušno pokimala z glavo.
—	Pomlad je že bila, ni bila samo enkrat, se je zopet oglasil vrabec. I11 to je pravzaprav prjetno, ker se takrat vsa priroda prenovi, a to se sme zgoditi samo z dovo-
ljenjem tistih sil. ki so za to postavljene.
—	Fa-akt! — je pritrdila vrana in se je z dobrovoljnim okoui ozrla ria sobesednika.
—	K temu, kar sem ravnokar sporočil — je nadaljeval vran — moram še dostaviti, da so omenjeni čižki tudi še druagče izražali svojo nezadovoljnost, češ, da so motni potoki, ki si v njih gasijo žejo. nekateri pa si drzenjo celo misliti o svobodi . . .
; — A kaj. oni so zmeroma taki! — je vskliknil stari vrabec. To 'navado imajo že od mladosti in J ni nikakor nevarna. Jaz sem bil [tudi mlad in sem ravnotako mislil.... o njej. To se razume, — skromno sem mislil.... No, potem pa je to prešlo. Pojavila se je druga "ona", bolj realna... . lie-belie. ... in veste, bolj prijetna, bolj potrebna vrabcu.... hehe!
—	Ehm! — se je zaslišal hripav glas. Na vejah lipe se je pokazal pravi državni snigir (kalin), milostno se je klanjal na vse strani tica m in se je začel na glas kregati.
—	Enne. ali ste opazili gospoda, da v zraku po nečem diši, e?
—	Pomladni vzduh, Vaše -stvo. — je pripomnil vrabee.
Vrana pa je samo sklonila glavo 11a stran in je kraknila z glasom, nežnim kot ovčje meketanje.
-	N-da. sovi se je včeraj ravnotako zdelo, ko sva sedela skupaj 11a plotu. Po nečem, je rekla, diši.. .. Jaz pa sem odgovoril: — poglejva. poduhajva. pa bova i-zvedela. Ali je bilo prav takole?
—	Popolnoma prav. Vaše -stvo.
—	Zelo pametno. Vaše -stvo. — je spoštljivo pritrdil stari vrabec.
Nenadoma se je spustil z neba škrjanček. in je. nemirno skakaje po vrtu. začel peti:
—	In zarja s svojim smehom nežno gasi 11a nebu zvezde.... noč bledi, noč trepeče in kakor led 11a soliicu, tako se taja težka odeja nočne teme. Kako laliko in sladko diše srce. upa polno, svetlobi in svobodi nasproti....
-	Kakšna je to tica? — je vprašal snigir mežikaje z očmi.
—Škrjanček, Vaše -stvo, — j« z resnim obrazom odgovoril vran.
—	Pesnik, Vaše -stvo, — je pristavil vrabec.
Snigir se je po strani ozrl na pesnika in je zamrmral :
—	M.... ali ni pel nekaj o solncu. o svobodi? Meni se vsaj tako zdi.
—Prav tako je, Vaše -stvo. — je pritrdil vran. — s svojim petjem vzbuja v srcih mladih tic ne-osnovane upe. Vaše -stvo.
—	Grajevredno početje in____
neumno!
—	Popolnoma prav. Vaše -stvo. se je odzval stari vrabec, — neumno! — Svoboda. Vaše -stvo, je nekaj, kar se ne da opr deliti in takorekoč nikdar doseči....
—	Vendar ste tudi Vi, ako se ne motim, sanjali o njej?
-	Fa-akt! — je zopet kraknila vrana.
Vrabec se je prestrašil.
—	Res je, Vaše -stvo, nekdaj sem sanjal o njej.... pa v okoliščinah, ki zmanjšujejo krivdo.
—	Ah!____torej kako?
—	Po obedu. Vaše -stvo, pod vplivom vinskih duhov.... in s pogojem. Vaše -stvo.
—	S kakim pogojem ?
—	Tiho sem rekel: naj živi svoboda. brž pa sem pristavil na glas: v postavnih mejah.
Snigir se je ozrl na vrana.
—	Tako je, Vaše -stvo, — je odgovoril vran.
-	Jaz sem. Vaše -stvo. dvorni vrabec in zato se ne morem resno pečati z vprašanjem o svobodi, ker tega vprašanja ne razpravlja veda, ki ji imam čast služiti.
-	Fa-akt! — je zopet kraknila vrana. Njej je bilo vseeno, kar naj potrdi.
Po dolini pa so tekli potoki in so peli tiho pesem o reki. kamor se bodo zlili na koncu svoje poti 111 o svoji bodočnosti.
—	Široki, bistri valovi nas bodo sprejeli, objeli nas bodo in ponesli s seboj v morje, potem nas bodo vzdignili pod nebo gorečega sol lica žarki in* spet bomo padli na zemljo kot hladna rosa v noči. kot snežinke ali kot obilni dež.
Prekrasno pomladnje solnce se je prijazno smejalo na jasnem nebu, kakor se smeje bog. poln ljubezni. poln ustvarjajoče sile.
V kotu na vrtu je sedela h a vejah stare lipe jata žižkov, in eden izmed njih je pel svojim tovarišem s proroškim duhom pesem o Hudourniku, ki jo je nekje slikal:
—	Nad sivo morsko gladino zbira vetder oblake. Med oblaki in morjem ponoRno šviga Hudournik, črni streli podoben.
Zdaj se s perotmi dotakne valov, zdaj kot strela zleti med ob-
lake in kriči — in oblaki slišijo radost v kriku smele tiče.
V	tem kriku se razodeva žeja po burji. Silo gneva, plamen strasti in zaupanje v pobedo slišijo oblaki v tem kriku.
Tonovčice ječijo pred burjo — ječijo in se mečejo nad morje in na njega dno skrivajo svoj strali pred burjo.
Tudi pondirki ječijo; njim, — pondirkoiu, — je neznana slast bojnega življenja: grom in tresk jih plaši.
Nerodni pingvin bojazljivo pomika tolsto telo med pečinami... . Samo ponosni Hudournik šviga smelo in svobodno nad morjem, sivim od pen.
Vse mračneje in nižje se spuščajo oblaki nad morje, in valovi pojejo in plešejo navzgor, gromu nasproti.
Grom grmi. Valovi se penijo od gneva in ječijo in se prepirajo z vetrom. Tu jih zgrabi veter s krepkim objemom in jih meče v divji zlobi na pečine, da se raz-bijejo in 11a vse strani brizgnejo gromadne mase.
Hudournik šviga s krikom, črni streli podobnim; zdaj ko blisk preletava oblake, zdaj se dotika s perotmi morske pene.
Glej ga. kako se nosi, ko demon — oholi, črni demon burje — in se smeje in plače.... Smeje se oblakom, plače od radosti.
V	gnevu groma sluti že davno utrujenost, prepričan je, da ne skrijejo oblaki solnca — ne. nikakor ga ne skrijejo.
Veter piha, grom grmi. . . . Morje lovi strele, ki švigajo iz oblakov, in jih gasi v svoji globini. Ko ognjene kače se vljejo v morje in izginjajo v njega brezdnu.
Burja ! Skoro nastopi burja ! — Smeli Hudournik pa ponosno šviga med bliski nad zdivjanim morjem in venomer kriči ko prerok pobede:
— Naj le še silneje razsaja burja!__
Kjo sta moj polubrat FRANK CEVKA in prijatelj FRANK KREK} Prosim cenjene rojake, če kdo ve, naj mi javi, ali naj se pa sama oglasita. Imam njima poročati več važnih stvari. Miko Jerše, 5S0 San Bruno Ave., San Francisco, Cal.
sta moja dva strica JOE MEZG EC in JOIIN MRŠNIK? Prvi se nahaja nekje v AVest Virgin i ji, drugi pa nekje v Calif orni j i. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama javita. — John Mišnik, Box 546, Sheffield, Pa. (8-10—7)
Iščem svojega brata FRANKA ŽAGAR in prijatelja ANTONA BENCINA. Oba sta doma iz Še-gove vasi pri Loškem potoku. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi javi, ali naj se sama oglasita, ker poročati njima imam nekaj važnega. — John Žagar, Box 733, Port Allegany, Pa. (8-10—7)
in kratek čas.

&
Upliv vojne.
JSr" P O Z O R 1
Čitateljem in naročnikom naznanjamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega. Koledarja za leto 1915.
Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig.
Uredništvo Glas Naroda.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn-sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
—	Ce hočeš, ti pomagam po-stlati,
—	Ne, hvala, prosim te, bodi popolnoma nevtralna.
Če je to res?
Graška "Tagespošta" poroča, da je v Stanislav v Galiciji prišlo za ruskimi vojaki mnogo prostitutk in da je rusko poveljstvo dalo petdeset prostitutk ustreliti.
To ali ono.
—	Moj Bog. gospodična! Tako vesele, kakor ste danes, vas pa še nikdar nisem videl. Ali ste zadeli glavni dobitek, ali ste pa izgubili srce? Nekaj mora biti!
V kaznilnici.
* Paznik (lumpu) : - — No. kaj je pa tebe prineslo sem ? — Si pa gotovo kaj skrivaj vzel.
—	Ne. gospod paznik, preveč očitno sem vzel.
Enakih misli.
Žena možu : — Moj oče je vedno rekel da bi bil veliko bolj vesel, če bi prišla jaz kakor deček na svet.
Mož: — Snj bi bilo res boljše. Potem bi se ne mogla poročiti z menoj.
Škoda.
Mati: — Pepček. nocoj je šola zgorela.
Pepček: — Ali ji' gospod učitelj tudi zgorel?
Mati: — Ne.
Pepček: — Potem pa mi tako ni nič pomagano.
Filozofija mlade žene tri tedne po poroki:
Vedno sem mislila, da je zakon raj ljubezni, zdaj sem pa spoznala, da je samo zavetišče za ljubezenske invalide. Sv. zakon igra
v	ljubezni tisto vlogo, kakor jo igra v politiki gosposka zbornica.
Pred vešall.
Rahel ju se je primerila nesreča. Ko je obsojenca spravljal na ve-šala. se je pretrgala žica in obsojenec je padel 11a tla.
—	To se mi še ni zgodilo, je v svoji jezi zavpil rabelj.
= Meni tudi še ne. se je odzval obsojenec.
Pri zdravniku.
Zdravnik: — Ljubi gospod —
vi	ste nevrastnik in dijabetik.
Bolnik: — Ljubi gospod doktor. jaz sem vas poklical, da bi me zdravili in ne da bi me zmerjali.
Potem pa že.
Gozdar: — Prijatelji! Pozdravite našega Svedrea. To bo pravi nedeljski lovec! Prvikrat je bil danes na lovu in ko je prvikrat ustrelil je zadel nekega kmetske-ga fanta.
Svedre: — Kaj ga ne bom — ko mu je Zajec ime!
Otroci.
Mali Pepček je padel in si jo-kaje izpira rano.
Mati: — Kaj pa je bilo, da si padel.
Pepček: — Sem pozabil na 110-gal: stati.
Grozno.
—	Po mojih mislili mora biti grozno, če operna pevka zapazi, da je izgubila glas.
= Se grozne j še pa je. če tega ne zapazi.
Pred sodiščem.
Sodišče je malopridnega fanta zaradi težke telesne poškodbe obsodilo na več mesecev zapora. Pri obravnavi je navzočen tudi malo pridnežev oče. Ko je sodni dvor razglasil obsodbo, se je oče obrnil k svojemu sinu:
—	Zdaj si iztaknil, kar si iskal ! vedno sem te svaril. A ti nisi poslušal. Samo kvartal si. ženske lovil, popival in se pretepal. Zdaj pa poglej krog sebe v kakšno kakšno družbo si prišel.
Izpoved priče.
Sodnik: — Priča Janez Cmok! Poglejte tega fanta, ki je danes obtožen. Ali ga poznate?
Priča: — Dobro.
Sodnik: — Povejte nam. kaj veste o njem ?
Priča: — 1. kaj bi povedal ? _
Kar ga poznam, zmerom je v božični strahu kradel.
Skoraj in mogoče
Gospod Jazbec se je pomenjko-val s svojo soprogo o neki novi znanki. Sinko ga je pazljivo poslušal.
Gospod Jazbec: — Res. prav škoda, da ta žena nima otrok.
Sinko: — Ata — morda je pa niandelje.
Višek sovraštva.
Na Ruskem je bil nekoč grof Dimitrij Tolstoj minister pvosve-<e. Ta Tolstoj je bil zagrizen reak-cijonaree in zlasti velik sovražnik časopisov. Nekega dne se je od njega poslavljal visok uradnik, ki se je odpravljal na ženit vo van j -sko potovanje.
-- Ze-im Vam srečno potovanje — je rekel minister. — Kam mislite potovati.
=-= Na Nemško, ekscelenca, na Reno in v bližja mesta.
—Slišite, — je vzkliknil minister »;es raz vnet. — če pridete v Mogunec, lepo Vas prosim, po iščite spomenik Gutenberga, in pljunite v mojem imenu trikrav v obraz temu hudiču, ki je izumi' tisk!
V umetniški razstavi.
—	Poglej to sliko. Kako je nežna. Mlada deklica, ki pošilja za odhajajočim moškim pozdrav. — Res krasna je . . .
= Pa nič prida; glej, spodaj je zapisano: "na prodaj."
IZPRED SODIŠČA.
Oče in sin.
—	Poslušaj, moj sin! Naj danes ko si postal polnoleten, izpregovo-rim resno besedo. Kar ti je znano, sem precej premožen. Marsikdo je že poskušal izvedeti, kako sem si pridobil svoje premoženje,
a jaz tega nisem nikomur razkril. Tebi. moj sin. bom zdaj to tajnost razodel. Jaz sem delal noč in dan in štedil, kakor največji skopuh. To je tajnost moje sreče.
= Hvala, papa, za tvoje zaupanje, a moj ponos mi brani, da bi izrabljal tajnosti drugih ljudi. Bodi prepričan, da bom čim prej pozabil, kar si mi zaupal.
Pri vojakih.
Prostak Joško se oglasi pri zdravniški vizitaciji.
—	Javljam pokorno, gospod polkovni zdravnik, da sem bolan.
= Kaj vam je?
—	Kadar zakašljam. me v pršili boli.
= Čemu pa kaši jate, če veste, da vas potem v prteili boli. — Marš!
Prepozno.
Mati: — Pepček. ali slišiš? Kaj pa stojiš tam ob vodi in zijaš vanjo?
Pepček: — Gregoračev Tonček je v vodo padel in zdaj čakam, da bo ven prišel.
Mati: — Jezus! Kdaj je pa notri padel?
Pepček: — Ze več kakor eno uro!
Nesrečna pleša.
—	Zdi se mi, gospodična, tla sva se že nekoč videla.
—	Ilm. — Ne spominjam se skoraj.... Dolgo je že tega. — Čakajte. kakšne lase ste imeli, rjave ali črne?
Pogum.
Slišite, kakšen pa je ta vaš novi prijatelj. Ali je to pogumen človek.
= Pa še kako! Le poglejte njegovo ženo!
Potem pa že.
—	Moja nevesta je vedno v zvezi z najodličnejšimi hišami v mestu.
= Lej, lej, — kako pa to?
—	Ker je — telefonistinja.
\
Hvaljen bodi . . .
Pred gostilno se ustavi potujoč človek in pozdravi krčmarja.
—	Hvaljen . . . prosim, ubog vandrovec, ... če bi mi dali kaj piti ... ,
= Tam le je vodnjak!
—	Če dovolite se bom pozneje umil, prej bi prosil za kak po-žirek . . .
Mr. 2V0NK0 JAX8HS,
M je pooblaščen pobirati »aroč-nino in izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj ae mudi t Pittsburgh, Pa., in okolici. UgrftvfliatTO "Gta NSTddft".
vjeli.
Sodnik: Obljubite mi, da se boste poboljšali. Lopov: — Bodite brez skr bi, gospod sodnik. — Nikdar več ne bom tako neumen, da
4 k
mmmmmmmmm
r jomh	* • •
IZVRŠEVALNI ODBOBt Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New Xork. N. X, Tajniki i
Edward K»Ush. «119 St. Glair Ave., Cleveland, Ohio.
Budolf Trost, 383 W. Central Park, New York, N. T.
Mm Jaier, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
Denar, kolikor pa podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati (r'jiviKinu tajniku. Vsaka vplaf-ana svota bode potrjena ik» tajniku in raz-y;.iM'iitt i>o slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvesti gl. blagajnika, koliko
denarja so posla i L
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik.
6119 St. Clair Ave., Cleveland', Ohio.
Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G- N.
S i n,
odsl j«» l)
I vat zda i
Spisal Ivan Baloh. —o—
Čevljar Ogrin je imel edinega sina, kateremu je bilo ime Ivan. Oee in siti sta se ljubila tembolj, kr;* je manjkalo pri hiši gospodinji' matere. Majhna lesena koča to je bilo njuno stanovanje, ko^-rk vrta koncem koče in hlev na drugi strani in v hlevu edina Uravira — to je bilo vse premoženje čevljarja Ogrina.
1 iili so hudi časi, ko je umrla dobra Ogrinka v najlepših letih, pustivši svojemu možu edino dete — slabotnega Ivana. Težak u-daree je bil to za Ogrina. Sam je ostai pri hiši, vse je moral opravljat: sam. Sam je oskrboval in pe- j M oval malega Ivana, sani delal v j delavnici, sam kuhal in sani o-pravljal edino živinee. Sicer je imel tuintam kakega pomočnika in vajenea, tudi s kako postrež-j nieo je poskusil, pa videl je na-zaduje, da najboljše vse sam o-J pr-ivi in preskrbi, /.ato je vsakega i! čez nekaj časa. In Ivan) vedno večji in skrbi za oče-vedno manjše, ker mu je mali i!i sam [»omagal zdaj pri delu, i
tj pri živini. To je neizmerno ... i »••lilo očeta njegovega, ki je v
>,i< m edinem sinu gledal vso' ►jo srečo, vso svojo prihodnost.! Mali Ivan je dorastel in se raz-j v krepkega deeka. Zelo je bil: »i I oče njegov, ko je Ivan do-1 domov spričevala z lepimi I Kadarkoli so imenovali prid-1 otroke, vselej so imenovali tu-1 njegovega Ivana. In kadar je( *klep šolskega leta in so se iz, t-- šolske knjige prečitala itne-j pridnih učencev, tedaj se je I: o na prvem mestu bralo ime;' iu Ogrin. Tega j«' bil oče nje-1 gov zelo vesel. Vesel je bil. da je' sli.vil i/ ust učitelja vedno le kaj' lepega o svojem sinu, vesel je bil. p'»s- bno, ko je veroučitelj tudil rad imel malega Ivana. Vsako ju-, tro zgod.ij je vstal Ivan in šel v! ec>kev streč svojemu katehetuJ Nobenega dne ni izostal. Bil je, reden, priden, resen in pobožen,' da j" svojemu predstojniku izredno ugajal.	!
S kolikim veseljem je gledal niiiij oče njegov ob nedeljah in priznikih, ko j«' vpričo vseh ljudi stregel sin njegov gospodu ali pravzaprav Bogu! V srcu je takrat na tihem gojil željo, katere m pa ni upal povedati nikomur in k.it» ro je ze gojila rajna žena njegov... da bi; edini sin Ivan kedaj ii;i domači farni eerkvi zapel "'Dominus vobiscum".
Seveda je bila to le tajna želja njegovega srca. Kadar sta se pa t:ikcle pozimi ob dolgih večerih1 nedelj in praznikov pri peči po-' govarjala o tem in onem, ko ga i je oče že vse vprašal, kaj je sli- j šal v cerkvi in kaj v «oli, tedaj ga je |>a večkrat tudi vprašal, kaj ga vendar veseli, ko enkrat šolo konča. In mali Ivan se je še tesneje »klonil k očetu ter ga .še bolj il > pogledal s svojimi lepimi očmi ter mu nazadnje de-
ve Iv
jal nekako boječe: "To, kar je gospod.' *
Milo se je storilo to očetu tembolj. ker je videl v očeh svojega edinega sina oči svoje rajne soproge.
Ali kadar je sam zatopljen v delo premišljeval, kako bi spolnil želj.) svojemu otroku, kadar je pomislil na dolgo število let, ko bo moral sam s težkim delom preskrbeti kruha sebi in v mestu vse od prvega do zadnjega plačati tudi /a sina, tedaj je skoro obupal, da bi se kedaj uresničila njegova zelju. Imel je le še edino tolažbo, da bi znal dobiti kakega dobrotnika.
Ivan je dokončal domačo štiri-razredno šolo z izvrstnim uspehom Sam šolski vodja je dejal Ogrinu, da bi bilo fanta škoda, ko bi šel za hlapca ali v tovarno, ker ima talent. Pa vedel je, daje oče njegov le ubogi čevljar, zato ni s.'lil Ogrina, da bi dal sina v šole v mesto.
O^rin pa ni izgubil poguma. Ljubil je svojega otroka in zato je bil pripravljen zanj vse storiti, vse žrtvovati, samo da bi si sin njegov lažje služil kruh kakor on. Itajši bi si odtrgal od svojih ust, da bi le sinu pomagal. Samo za eno je Boga prosil, da bi mu podelil trdnega zdravja.
Ko sta bila Ivan in oče njegov prvi* nedeljo v počitnicah sama doma, tedaj ga je oče še enkrat vprašal, če gre res rad v mesto, če se bo pridno učil, če bo ubogal in te na Boga ne bo pozabil; pa še druga slična vprašanja mu je stavi! oče njegov. Z veseljem mu je Ivan vse obljubil.
,4Ce je temu tako?', dejal je oč \ "potem pa vzemi klobuk in greva k gospodu/'
Težka je bila ta pot, ko je šel Ogrin prosit pomoči in podpore. Še nikoli ni prosil, zdaj pa je bila sila; in saj ni prosil zase, ampak za svojega ljubega sina.
Prijazno sta bila sprejeta. Veroučitelj je potrese! kodrasto glavo Ivanovo in ga vprašal podo-niače: "No, Ivan, kaj boš pa sedaj počel?"
In Ivan je uprl svoje globoke oči v svojega dobrotnika, katerega je ljubil kot svojega očeta, in rekel samozavestno: "Gospod bi bil rad."
"A tako!'' je dejal katehet iu prišel je pogovor sam ob sebi.
Ogrin je prosil gospoda, če bi bilo mogoče, da bi mu kaj pomagal. da bi fant rad v šolo hodil, da bo priden, da na gospoda ne bo nikoli pozabil itd.
Iii katehet je sklenil svoji roki, pogledai doli na svojega strežnica in dejal: "Težko bo šlo, leta so dolga, in Bog ve, kaj bo še iz tebe." Po kratkem molku je pa vpr^al Ivana: "No, dečko, ali bo* res priden?"
"Bom", je odgovoril Ivan, kateremu je močno bilo srce-v prsih.
In pogovorili so se, da bo gospod prosil v mestu v samostanu za prosto hrano, za kar bo pa Ivan stregel pri službi božji, poprosil bo tudi za stanovanje, če ga pa ne bo mogoče dobiti, plače-
vala bosta z očetom vsak polovico.
Neizmerno je bil tega Ogrin vesel. Še nikoli ni šel Ivan od gospoda po stopnicah tako" srečen kakor sedaj. Odprl se mu je cel raj srečne bodočnosti. Oba sta bila zadovoljna — oče in sin. Oče, ker je bila uslišana njegova prošnja, sin, ker je bil prepričan, da ne bo čede pasel, kakor drugi njegovi sošolci.
Ivan je dobil od mlinarjevega dijaka par knjig, da se je pripravljal za sprejem na višje šole. Ilitio mu je šlo vse v glavo. Par-krat ga je vprašal njegov veroučitelj in vse je šlo dobro. Nekega lepega jutra mu je pa povedal, da je dobil iz mesta odgovor, da je prošnja njegova uslišana, da bo dobival hrano zastonj v samostanu, ako bo pomagal pri službi božji ali pel na koru.
Zelo je bil s tem zadovoljen 0-grin. Prvič je bil rešen težkih skrbi ^lede stroškov in drugič je bil ve-sel, da bo fant pod nadzorstvom.
In šla sta nekega dne oče in sin iskat v mesto stanovanja. Ni bilo drago. Polovico bo plačeval sam, polovico pa dobrotnik njegov, pa bo šlo — tako si je mislil Ogrin. Za obleko in druge stvari bo pa že kako preskrbel. Zdrav je, krepak, dela mu ne manjka, lahko bo c.lo, če bo le Ivan ostal dober deČKo — tako si je mislil oče njegov.
Ko je jesen nastopila, pa sta naložila kovčeg na voz in se odpeljala v mesto. Nič kaj ni bilo težko slovo; saj je šel v mesto s trdiio voljo, da bo delal veselje svojemu očetu in s prepričanjem, da bo večkrat lahko pohitel k očetu domov, ker ni bilo daleč.
Začeli so se dolgočasni dnevi za Ogrina. Že popreje ni bilo živahno pri hiši, ko sta bila sama z Ivanom, ali sedaj je postalo prav tiho in pusto, ko je bil vedno sam doma. Zato je Ogrin sklenil, da vzame pomočnika. Dela je imel dovolj, vsi so ga radi imeli in pomočnik je bil rad pri njem.
Ti ko so hitro tekli dnevi in meseci. Prišli so prazniki in Ivan je prihitel iz mesta domov k očetu. Neizmerno sta se veselila drug drugega. Še nikoli ni Ogrin delal tako rad in tako dolgo kakor sedaj, samo da je bil sin njegov čedno oblečen. Kadarkoli je vedel. da njegov bivši veroučitelj ni zadržan, vselej je Ivan šel k njemu in šla sta skupno na iz-prehod.
Tako je minulo prvo leto. Ivan je prinesel domov ne sieer izvrstno, pač pa dobro izpričevalo. Temu ni bil sam kriv, ker mu domača šola ni mogla vsega podati, kar je potreboval. Tolažil se je, da bo s pridnostjo in vstrajnostjo vse še lahko nadomestil.
Preteklo je drugo leto. In res je prinesel domov izpričevalo jako uobro; ni bil sicer prvi, pač pa eder. najboljših.
I:i tako je šlo hitro leto za letom Ivan je bil prav priden dijak, zgled drugim, veselje očetu. Ogrin še sam ni vedel, kako liitro so tekla leta. Preteklo je že pet let, odkar je Ivan zapustil domačo hišo, pa zdelo se mu je, kot bi se zgodilo pred enim letom; on je bil vedno enak, le Ivan je bil vef-ji in krepkejši.
Zgodilo se je pa nekaj, kar je Ogrma zelo zabolelo. Ivanov dobrotnik je zapustil faro in dobili drugo službo. Bal se je, da ne bo mogel plačevati stanovanja in da sin morda celo hrano izgubi. Še bolj se je pa prestrašil, ko je zvedel od drugih ljudi, da sin njegov noče več v samostanu jesti in da ima sam svojo hrano. Po opravkih je še! oče v mesto in vprašal Ivana, ali je kaj res. kar ljudje govore. Ivan ga je pa potolažil, da je predaleč do samostana, da je hrana preslaba, da dobi drugod. kjer podučuje, še boljšo zastonj itd. Tudi za stanovanje, je dejal očetu, da ni treba skrbeti, da ;.e sam toliko prihrani, da lahko stanovanje plača.
Oče se je vrnil domov, toda ne popolnoma miren. Zdelo se mu je, da Ivan ni več tako prijazen ž njim. kakor prejšnja leta. A mislil si je: dosti učenja ima in skrbi, nI čuda, če ni več tako domač, kakor včasih.
Prišle so počitnice. Ivan je prišel domov, pa ni bil več tisti lju-beznjivi otrok, kakor nekdaj. Nobena stvar mu ni bila všeč. Imel je v podstrešju svojo lastno izbi-co; pa bila je večinoma prazna. Skoro nikoli ga ni bilo doma. Imel je vedno tovarišijo iz sosednjih vdfei, včasih je prišel pozno zvečer domov, včasih ga ni bilo po dva, tri dni, nič ni povedal, fkam gre, kje je bil, postal je čisto sam zase. To očetu ni bilo
prav nič všeč. Prosil ga je, naj gre vendar kaj k gospodu, saj je ravno tako prijazen kot prejšnji, pa Ivan je našel vedno kak izgovor, da ni šel. Zato je prijel enkrat trdo Ogrin svojega sina, vse mu povedal, kar je imel na srcu; pa kaj je pomagalo. Ivan je vzel svojo palčico, prižgal smodko in šel na izprehod.
Tega ni bil prav nič vesel oče Ogrin. Pa tolažil se je: mlad je še, neumen, brez izkušnje, bo že k pameti prišel.
Leta so hitela hitro in Ivan je bil zadnje leto v gimnaziji. Očeta je skrbelo, kaj bo sedaj, kam se bo sin odločil. Kadar je prišel domov, ga je bil bolj žalosten kot vesel. Nobenega reda ni poznal, še ob nedeljah ga je komaj v cerkev spravil. To je bolelo skrbnega očeta, bolelo ga je tembolj, ker so mu ženske očitale, da je slabo vzgojil svojega sina, ki nima nobene vere, se pregosposko nosi itd. Nikomur ni potožil Ogrin, kaj ga je bolelo, ali skoraj mu je bilo žal v srcu, da je dal sina v šole.
Ivan je prišel domov k očetu po dokončanih šolah in mu povedal, da bo šel za eno leto prostovoljno k vojakom. To je bilo všeč očetu. Tam se bo naučil pokorščine in pameti, saj sem bil sam vojak — si je mislil Ogrin.
Leto je hitro preteklo in Ivan se j;.' vrnil domov. A kam sedaj? To je skrbelo očeta. Skoro se ni upal vprašati svojega sina. Nekega večera je pa Ivan dolgo časa pisal neko pismo in potem je dejal očetu: "Veste, oče, k železnici pojdem!"
"Kakor hočeš", mu je mirno Ogrin odgovoril, "samo da boš srečen." V srcu pa je bolelo Ogrina. Imel je samo eno željo še na svetu, pa tudi ta se mu ne bo izpolnila. Žalosten je bil Ogrin. Pa mis.il si je: če je res tak, kakor pravijo ljudje, je pa boljše, da ni gospod, saj jc tudi drugod lahko srečen.
In res je dobil Ivan službo. Poslovila sta se od očeta nekako hladno in mrzlo. Odšel je precej daleč na neko postajo in pustil očeta samega doma. Tedaj so nastopili žalostni dnevi za Ogrina. Zdelo se mu je, da je kakor pu-ščavnik v svoji hiši. Nobenega veselja ni imel več; moči so mu opešale in vsega se je naveličal. Pisal je večkrat sinu, naj mu kaj pošlje, pa le redko je dobil odgovor. Preteklo je pet let. Ogrin se je postaral, oči so mu odrekle, delati ni mogel več, in pisal, oziroma pisati je dal sinu, naj ga k sebi vzame, drugače mora beračiti od hiše do hiše.
Dolgo ni bilo odgovora. Pisal je T-e enkrat in slednjič je dobil odgovor, da naj le pride. In prodal je Ogrin svojo kajžo, poplačal dolgove in se s culico obleke preselil k svojemu sinu. Lep.človek je bil njegov Ivan v železniški uniformi. Tudi lepo, in kakor je slišal, tudi dobro službo je imel. Pa Ivan ni bil več sam. Imel je mlado, lepo ženo, ki pa ni razumela jezika starega Ogrina. Tudi dvoje otrok je bilo že pri hiši. Vsega tega ni vedel stari Ogrin. kaj i; leta hitro teko — tako je dejal.
Odkazali so mu sobo v shrambi za jedila. Lepša je bila res. kakor v njegovi domači koči, ali vendar se je čutil tukaj tako zapuščenega in zaničevanega! Celo noč in cel dan ni prišel nikdo k njemu. Le kadar mu je dekla prinesla jedi. je izpregovoril par besedi. Sina ni videl včasih po več dni Izgovarjal se je, da ima težavno službo podnevu in ponoči in vrjel mu je. Z ženo in otroci se pa itak ni razumel. Tako so tekli dnevi, meseci in leta. Stari Ogrin se je že vsega naveličal. Prosil je Boga, da bi ga k sebi vzel. Videl je tudi, da ga nobeden več ne mara in marsikatera solza mu je na tihem pritekla doli po licih.
Prišla je jesen in stari Ogrin je jel ),udo kaši jati, nazadnje pa se niti odkašljati ni več mogel. Prosil svojega sina, naj pošlje po gospoda, pa mu ni hotel ustreči. Presil je dvakrat, trikrat in ko-nečno so mu le ustregli. Prenesli so ga iz njegovega kota v lepo, krasno sobo ter ga položili na divan. Tam se je spravil z Bogom. Še isto noč je izdihnil.
Kupili so mu krasno krsto, veliko sveč je gorelo ob njej, velikanski venec je dičil njegovo truplo s pomenljivim napisom: "Nepozabljivemu očetu — zadnji pozdrav!"
Spremili so ga v lepem sprevodu na kraj počitka, na parte-li-stih pa je bilo brati, da se bodo za nepozabnega rajnika brale za-dušnice v raznih cerkvah.
Ko so truplo djali v zemljo, jokala sta na glas sin in gospa njegova — in vsi ljudje so rekli, kako so se ljubili med seboj.
Čez pol ure pa je bilo pokopališča prazno, niti enega človeka ni bilo na njem.
In grob očetov je zarastel mah in ostal je pozabljen — in nastopili so dnevi, ko se nihče več ni spominjal, da tukaj počiva Ogrin — oče edinega sina.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA SMRDEL. Doma je iz Petelinj pri Št. Petru na Notranjskem. Pred dve-mi leti je bival nekje v Morlev, Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Morelj, 427 Depot St., Conneaut, Ohio.
(9-10—7)
Slovenska naselbina.
V slovenski farmarski naselbini v Sheldonu, Rusk Co., Wis. je že27 slovenskih familij naseljenih. Prostora imamo še za 1000. Za natančen popis, mape inMUŠTER prsti pišite na:-
A. H. SKUBIC
Sheldon, Wis.

Kje je moj oče JOSIP G LIVAR? Doma je iz Brezovega dola, fa-ra Ambruž na Dolenjskem Pred 24 leti je prišel v Združeno države in pred tremi leti je bival v Tower, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se sam oglasi svojemu sinu: John Glivar, 3525 E. SO. St., N. E., Cleveland, Ohio.
(9-12—7)
Kje je moj brat FRANK ADAMIČ? Doma je iz Lužarjev. pošta Nova vas pri Rakeku. Pred 8 leti je dospel v Ohisholm, Minn. Ker nič ne piše, ne veni, kje se sedaj nahaja, zato prosim cenjene rojake, ako je komu znan njegov naslov, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam zglasi sestri: .Mary Se reel. 125'? E.*60. St., Cleveland, Ohio. (10-1-3—7)
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.

Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
za revmatične bolečine, okrrelott in oefib-čnost sklepov in mišic
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. —
25 in 50 centov v lekarnah ali naravnost od
F. AD. RICHTER & C0.
74-80 Washington St., New York, N. Y.
PHONE 24«
Zastopnik "GLAS NARODA''
82 Cortlandt Street. New York, N. Y.
Frank Petkevšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKRQAN, IUL.
PRODAJA fina vina, izvrstna smotka patentirana; zdravila.
PRODAJA Toinc listka vseh i rekoči;- £ ekih črt.
POŠILJA denar v stari kraj fane«lji?c g in pošteno.
UPRAVLJA vsa ▼ notarski posel ■padi joča delr.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
ir


/ Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10)
HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s« ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več red nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na Bih HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. 1. (Ta ponudba ngasne 31. derembra 1915.)
Običajna zmota
Na tisoče Amerikancev trpi na boleznih v d robu in najnavadnejša med temi je konstipacija (zaprtje) iu nje komplikacije. Večina teh bolnikov dela isto napako, to je, da rabi pilule in različna odvajalna sredstva, ne da bi se kdo informiral, če so ta sredstva škodjiva ali ne. Vsako močno odvajalno sredstvo, ki oslabi telo ali ki povzroči, da se telo navadi na to sredstvo, je škodljivo. Ako trpite na konstipaciji ali kaki bolezni, ki izvira iz nje, rabite sredstvo, ki vam bo ne le prineslo olajšave, temveč bo v istem času tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je
TR1NER-JEVO
ameriško Elixir grenko vino
Napravljeno je iz rdečega vina in zdravilnih rož, odvajalnih, toničnih in aromatičnih — ter je namenjeno za
KONSTIPACIJO, KOMPLIKACIJE SLEDNJE, SLABO PREBAVO, NAPETOST, BOLEČINE V DROBTJ, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST, OSLABELOST.
Uspeh tega zdravila je zelo dober pri boleznih, povzročenih ali zvezanih s konstipacijo in slabostjo. Vsled tega naj bi se rabilo ob prvem znaku nerednosti prebavnih organov.
Cena $1.00
V lekarnah
JOS. TRINER, izdelovalec
1333-1339 S. Ashland Ave.
Chicago, 111.
Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolesti, poskusite Trinerjev Liniment. Olajšal vam bo takoj bolečine. Cena 25 in 50c; po pošti 35 in 60c.
Angleiki spisal Robert Bi chanan. •— Za Glaa Naroda
prevel G. P.
58
(Nadaljevanje.)
St:iri korpora! ni odgovoril ter le obrnil obraz proti ognju. Po-t.'klo j<- par minut v popolni tišini. Nato pa se je naenkrat brez vsakcjra svarila, hiša zopet stresla. V tem slučaju ni bilo videti, da je bil vetrovni sunek. Obeh. korporala in Gildasa se je polastila ona groza, ki zleze človeku v srce pri potresu. Sunek je bil le trenoteu in ko je jenjal. sta se oba spogledala.
—	Strašno je! — je rekel koporal. — Sto vragov! Kje jo le ostala mati t!
Z iienadnosljo. ki je presenetila Gildasa ter še povečala njegovo nervozuost, je pričela udarjati ura-kukavica dvanajsto uro! Polnoč!. ...
Tudi korporal je postal strašno razburjen ter rekel :
—	Naravnost nepojmljivo je! — Pojdem še enkrat in jili po-
išeem!
Predno je mogel Gildas izreči besedo, se je korporal zopet zavil v plaši'* tei* odšel skozi vrata, v temno noč .Dasiravno je udarjal de/, ob tla ter je žuborel po cesti studenec, je Gildas vendar razločno slišal udarce lesene nogi*, ki je tolkla ob tla. Konečno je utihnilo tudi to. —
To je bila situacija, kateri Gildas ni bil kos. Ni mu manjkalo navadnega poguma in v večji družbi bi zrl celo vragu samemu v obraz. Vojna, katere se je vdcležil. pa je izpodkopala njegovo živčevje in posebno v tej čudni noči bi ne ostal sam doma. Celo bolj prosvitljen človek bi se ne počutil posebno dobro v tej okolici. Zrak je bil polu onega neprijetnega molka in tišino so prekinjale le težke kaplje dežja....
(i tldas je Stal pri vratih ter gledal ven v dež. Tema je bila popolna in le luč. ki je padala iz kuhinje, je osvetljevala cesto. V daljavi je bilo videti lučice iz hiš.
< iihhis je zopet stopil v kuhinjo, se približal lesenim stopnjicam ter zaklical:
—	Marcela! Marcela!
Nobenega odgovora.
—	Marcela! Ali spiš?
Odprla so m* vrata soW v prvem nadstropju in slišati je bilo Marcel in glas:
—	Ali ste vi. stric?
Ne. — jaz sem, Gildas! Ali si že v postelji?
—	Slečena sem in napol v spanju. Kaj pa je?
(iih I as se ni upal reči, da ga je strah in da si želi družbe. Ra-ditega je zamrniral:
<> ni«'*! Matere še ni i/, cerkve, 1o je vse. Stric jo je šel iskat. Dežuje kot ob vesoljnem potopu.
—	Rekla mi je. da se ne bo vrnila pred polnočjo in Alain in Jan nick sta z njo. Torej lahko noč, Gildas!
Lahko noč! — je zamrmral junak iz Draždan. Takoj nato |.,i je zopet zaklical: — Marcela!
—	Da.
Ni — ni treba zapreti vrat.... Rad bi se pogovarjal s
teboj!
—	Dobro!
Zopet je nastala tišina in Gildas se je vrnil k sedežu pri ognji-šču. Ko je sede nekaj časa. se je hiša zopet stresla. Vstal je ter se zopet približal stopnjicam.
—	Marcela! — je zakričal.
—	Da! — je odvrnila.
—	Ali si slišala?
Glas? Da! Le veter je!
Ne veter, ampak sam vrag! — je mrmral Gildas sam pri | M-hi t» r se jezil, ko je videl Mareelo tako mirno in hladno. Zopet je j stopil k vratom ter gledal v temo. Pozorno je prisluškoval, a ni mogel začutiti nobenega vetra. Kljub temu pa je bilo razločno slišati buča nje in grmenje morja.
Naenkrat jo slišal glas. ob katerem mu je pričelo utripati srce ter mu ji pričela ledeneti kri v žilah. Iz notranjosti dežele, iz smeri od cerkve, je prihajalo mrmranje, grmenje, kot da leži morje v o ii i smeri ter se je pričelo dvigati v viharju. Predno je dobro ra/.uti>'*! situacijo, je slišal iz daljave presunljiv krik In iz vaškega zvonika .je pričelo bili plat zvona. V tem trenutku je tudi zapazil temne postave, ki so hitele navzgor po cesti iz smeri od morja. Dasiravno jim je klical, mu ni nihče odgovoril.
Da, nobenega dvoma ni bilo. Zvon je zvonil in nekaj neobičajnega se je pripetilo, — kaj. tega ni mogel razumeti.
Prihitele so mimo tri ali štiri postave in vprašal jih je .kaj je pravzaprav. Le eden teh je zakričal: — V tej smeri, če vam je življenje drago!
Nol»eiie;ra rasa ni bilo za premišljali je in brez nadaljnega obo-lavljanja je pričel Gildas bežati za ostalimi po cesti navzgor.
; i * * * t***
De/i valo je tedne in tedne in doline v notranjosti dežele so bile že napol preplavljene. Tako kot isti večer pa ni deževalo še nikdar in videti je bilo, da so se odprle vse zatvornice neba. Zemlja se je tresla in skrivnostna podzemska reka je šumela. Konečno, kot na določen signal, pa so vstali vsi elementi ter trobili na vihar. Morje se je dvignilo, vihar je pričel tuliti svojo divjo pesem in skrivna reka je privrela na dan.
Citateljem je znan naravni položaj vasice Kroinlaix. Ležala je v odprtini ali zarezi na milje daleč raztezajočega se zidu iz rdečega granita. Vsled tega je bila izpostavljena poplavam, prihajajočim in notranjosti dežele ter visokim plimam, prihajajočim z morja. Razventega je stala vrh podzemske reke in morja, ki se je na tem mestu globoko pod površino družilo z reko. K!]ub temu pa je stala že stoletja ter kljubovala vsem vremenskim neprilikam.
Najstarejši prebivalci so se spominjali, da je bila vasica nekoč razdejana. To pa se je zgodilo pred tako številnimi leti, da je izginil iz naroda že skoro vsak spomin na to.
Tekom jeseni leta 181:1 ni manjkalo svarilnih znakov. Že dol-go vrsto let ni tako neprestano deževalo in dolgo že ni bilo takih viharje\ kot ravno v tej jeseni. Noč za nočjo je dajala skrivna reka svoja znamenja, katerih ni bilo mogoče napačno razumeti.
In se.laj. v noči mrtvih, ko se je strnilo nebo z morje in kopnimi, ko so bile razsvetljene vse cerkve in kapelice ob tej viharni obali t. r je bila pripravljena pojedina za mrtvece v vsaki hiši, se je dvignilo vodovje ter prihitelo, želeč plena. Po ozki dolini, stekajoči se nad vasico, je prihajala povodenj, ki je naraščala z vsakim trenutkom ter nosilo s seboj proti morju gorje in razdejanje. Prišla je v temi ter jo je bilo mogoče le slišati, ne pa videti. Da jo j- moglo gledati človeško oko. bi videlo izruvana drevesa, strehe hiš in druge predmete. Hitreje kot more teči najhitrejši konj, br-Zeje kot je mogoče jadrati z najbolj brzo jademico. se je podilo vodovje naprej, vedno naraščajoč radi stranskih dotokov. Ko pa j.' dospela povodenj do močvirja Ker Leon. ki je ležalo nad vasjo, je za eno uro obstala. Videti je bilo, da se hoče pogrezniti v zemljo Jsot reka. ki izginja v tem močvirju. Ojačena vsled neprestanih do-
I tokov pa je preplavila povodenj močvirje, se pričela valiti naprej in usoda vasice Kromlaix je bila zapečatena.
Za časa kratkega odmora v močvirju Ker Leon, je skočil neki pogumni kmet v bližini na svojega konja ter galopiral proti Kromlaix, kričoč svarilne besede.
Ob polnoči je dospel do cerkve ob griču, stgpil vanjo ter sporočil navzočim strašno vest. Na srečo je bil večji del prebivalstva še vedno v cerkvici.
—	Zvonite plat zvona! — je zakričal oče Roland in že je pričel udarjati zvon.
Bilo je ravno v tem času, ko je dospel korporal, premočen do kože, k cerkvenim vratom ter zapazil svoja nečaka ter udovo, ki so se ravno pripravljali, da odidejo domov. Preril se je skozi množico razburjenih vaščauov ter pričel sam govoriti s farmerjem.
—	Morda pa ne bo prišla voda tako daleč, — je rekel. — Močvirje Ker Leon je globoko!
Odgovor je prišel, a ne iz ust kmeta, temveč iz doline, po kateri je hrumela voda.
—Na grič! Na grič! — je zakričal oče Roland. — Rešite se!
In množica je bežala v temno noč ter pustila za seboj cerkvico. razsvetljeno, a zapuščeno. Dež je še vedno lil v potokih. Pod vodstvom par mož, ki so ostali bolj mirni, se je gnetla množica naprej v grič. ki na srečo ni bil daleč. Stari korporal, katerega se je tudi polotila splošna panika, je podpiral udovo Derval. Niso bili še daleč, ko je zaklical neki glas prav v bližini:
—	Mati! Stric!
—Gildas je! In sam! — je vskliknila udova. — Bog v nebesih. ! Kje je pa Marcela ? !
In glas Gildasa je odgovarjal:
—	Pustil se m jo v hiši spodaj. Kaj se je zgodilo? Ali ste vsi ponoreli ?
Divji krik. ki se je izvil takrat iz prsi vseh navzočih, je bil edini odgovor. — Povodenj! Povodenj! — so kričali ter bežali za življenje. In res, ura sodbe je prišla in luči v cerkvici so že ugasnile. d očim se je valilo vodovje navzdol proti vasici____
(Nadaljuje se).
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRI1LL
Prodaj« belo vino po................ 70c. gallon
cmo vino po ................ 50c. ,,
Drožnik 4 gallone za .................... $11.00
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
4 gallone (sodček) za..........$16.00
Za obilno naročbo se priporoča
Marija Grill, f
5308 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio f
»Vfri ii	m mm	■ — Vt»■ ii	■ ii nflfii —
8
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost J g? pri 28 palcih. Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri naa je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer cd Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na£
Slovenic Publishing Company,
82 CortUodt Street,
New York. N. Y.
TISKARNA
"GLAS NARODA'*
Izvrfiaje vsakovrstne tiskovine po nizkih!coaafe
Delo ©kniao._lxvrfaje prevod« jr 4 UaUsko organizira Posebnost m Anitasa pravila, ofcrvbfotT

ry »naročila 'pošljite jug
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, H. t.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Michigan u, Wisconsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik.
Mr. OTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"TM Bureau of ladustrl«« Immigration" ca državo New York yarn je i* pomaga priseljencem, ki »o bili otleparjeni, oropani ali ■ katerimi te je slabo rav-aalo.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem. kateri so bili oslepsr-jeni od bankirjev, odvetnikov, tr-goveev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostil«.
Daje se informacij« v »»turali zaeijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti sa državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali ■ priseljenci na Ellis Islud« ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAV3J3 DEPARTMENT
(State Department of Labor}
BUREAU OF IXDUSTRnS AND IMMIGRATION.
Urad v mesta New Yorknx M East 29th St., odprt vsaki daa od 9. ur« xjntraj do S. popoldne ln v sredo STežer od 8. do IS.
POZOR ROJAKI!
Najbolj n-■peš oo ma- J£t\
žilo za žen- V eke in moške lase. kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo, zrastejo v 6 tednih krasni. KOBti in dolgi lasje. kakor tudi moškim krmene brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah, nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule, ture, kraste in grinte. potne nopre. kurje oči, bradovice, ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHČIČ,
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil
Obsega 1 1 raznih zemljevidov, ■a ZOtih straneh in vsaka Btran je 10i pri 13* palca velika;
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
Obsega devet rožnih zemljevidov j
■a 8 straneh, vBaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov, ▼si semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen našlo* mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri veČina odjema damo popust,
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y*
<a» <s> <ž> <s>
NAJBOLJŠA
® <s) <s> e>
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Gena ? platno rezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe v isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair A?e., N. E.
francoska parobrodna družba.))
Dlraktni (rta do Ham, Pariza, Svics, laemosfa Id Ljubljani
m
•AiraOVEKCKM
Mir* vllaka
UBAV3B1 !ia rft a viiaka
LORE AM £1 hsM e£rj«ta
•tAlFRAACZ'
la*3tiriH{ffcke
1692 E. «4th St„
Cleveland, Obte.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DR2AVAH.
fl&spraisg 9*fifkg Ig "Cttctgo", "La loerams", "Sochambeai" b "ffiagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK torner Fearl St., ©heeeferongfc BaildJbsf, PeSfa! parniki odplajejo vedne es ar«lati ta	ftcrrPig
s?, m. n.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.