Štev. 1 Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up-ravnišivi v Črenšovcih. Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. izdajateo: Klekl Jožef, vp.‘pleb. nar. poslanec. Cena edne številke dinar. Poštnina v gotovčini plačana. 2. januar 1927 Leto XIV. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je i do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1'50 D., v » Poslanom« 2'50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, KÜHAR ALOJZIJ Tužen glas, kak je zimski veter, je doneo v sredini božičnoga veselja, da so g. Kühar Aloj-zij plivanoš pri Nedeli mrli. že na sveti večer se je razneseo glas, da so težko betežni, a bilo je vüpanje, da ozdravijo. Na Sveti den pa je naednok nastopo smrtni boj, Šteroga so pokojni mirno prenesti i okoli poldneva se je blaga düša ločila od tela. Pokojni so bili dobro vzgojeni od svoje matere. Že v njihovi dijaški letaj se je kazalo, da je to posebno pobožna düša za dühovnika. Bili so Srednje na-darjeni, pa tembole Pobožni. Vsak njihov spis, vsaki govor, posebno pa začetne predge v bogoslovnij Semenišči So kazale, da so pokojni düša, ki moli i dosta i globoko premišlavle. Vsaka miseo v njihovoj predgi je bilo nekaj posebnoga, nekaj lepoga; vsaka miseo puna ognja, ki je zmogla iskro pobožnosti zanetili tüdi najtrdokornejšem grešniki. Oj, i krsčanska lübezen do bližnjega, kak lepa je bila v düši pokojnoga gospoda. Što se ne spomina i se nede spominao njihove lübeznivosli, što bi jo mogeo pozabiti, kikoli ji je spoznao! Do vsakoga so bili puni ljübezni do mladine, do starejši, do svoji farnikov pa tüdi do evangeličancov, najbole pa so lübili malo nedužno deco. O kak ne, vej je njihova düša bila tüdi detinsko nedužna! Ta lübezen ji je genola, da so v šoli skoro niedno vöro krščanskoga navuka ne zamüdili. Pa lübezen rodi lübezen. Kak so ji nedužna deteča srca rad:, mela se je vidlo pri pokopi. Okoli mrtvoga tela so se izjokale te najmlajše ovce dobroga pastira. Kak redkošto, ste zarazmeli, velko istino, ka je pri deci zamüjeno se ne da nikdar popraviti., I štero človeča roka naj popiše Vašo gorečnost za zveličanje düš? To zmeriti more samo Bog, ki je že tüdi Vaš velki plačnik. Bili ste dühovnik popunoma po navuki sv. apostola Pavla, ki pravi: »Vsem sam bio vse.« Bili ste pobožnim düšam pravi pastir na nebeski Irataj večnoga zveličanja, njihov, da tak povem, skoro nedoseglivi vzgled. ?0 grehi ranjeníh düšam ste bili v spovednici smileni sa-maritan. Vaša gorečnost i lübezen je *j izklüčila nikoga, niti nasprotnikov, štere ste znali s posebnim načinom pridobiti. Kristus je pravo ednok. »Zaistino Velim vam, či nete takši kak eden med malimi ne bote šli v kralestAO bože". Pokojni so te rečí do piknjice zvršavali. Bili sq pravi vučenec Gospodnov, v šterom je ne bilo jalnosti. Njihova odkritosrčnost je bila občüdi-vanja vredna, lepo düšo, lepe misli i čütenje si Spoznao na njihovi vüstaj. V sredini plemenitoga živlenja i dela za zveličanje düš ji je dosegnola smrt. Hodili so v Šülinec na spovid. Pot je bila za že betežasto-ga gospoda pretežka. Šli so na spovid skoro na tešče i kda so prišli domo so šli itaki v spovednico spovidavat. Pri toj priliki so se prehladi i so morali v posteo. Sledkar so se njim pa zvüžgala plüča i to jim je bilo k smrti. Kak celo živlenje tak tüdi Smrt je bila aldov svojega pozvanja. **K . 27. deg. 1926. ob desetih je. bio sprevod, šteroga so vodili bot? g. kanonik Ivan Szlepecz iz M. Sobote. Pri sprevodi je bilo navzoži 9 dühovnikov več škol-mkov ne Samo z okolice, nego oddaleč í do trijezero lüdi. Nedelska fara ma samo okoli_____570 düš, vsi drügi So prišli iz Sosedni far. Dosta je bilo tüdi evangeličancov, med njimi g. farar GodinaJz Križavce i več evangeličanski školnikov. Vsi, ki so Poznali dobroga gospoda so prišli, da njim skažejo Slednjo čast i zahválnost. Po čarnoj meši za pokojnoga, štero so opravili mil. g. kanonik je bio sprevod. Pred Cerkvov je vzeo v genlivi rečaj slovo g. Sebeščanski školnik Berdon, ki je tüdi pri celom opravili popevao i pri odprtom grobi njemi je popevao pevski zbor, šteroga je vodo evang. školnik g^Pavlik Iepo zadüšnico „Vígred sie po-vrne Hvala vsam pevcom, med šterimi so bili tüdi Orožniki i financi! Pokojnoga so na njihovoj zadnjoj poti Sprevajali tüdi njihov brat Anton iz Ižakovec, ki so njim tüdi verno stali na strani pri njihovoj smrtnoj posteli. Tak so bili pokopani pastir med svojimi ovcami. Ljüdstvo je za nji nevtoljivo jokalo. Vsaki je ešče ednok šteo videti obraz dobroga očo, iz šteroga obraza je telkokrat sijala očinska lübezen na nje. Že od küge so ne mogli vkrej spraviti lüdi, kda so ji pokopali je ešče ljüdstvo dugo stalo pri grobi, na šterom je bilo nebroj vencov iz živi rož. Pri zaprtom grobi je prav povedao eden ugleden Človik í »Svetnika smo pokopali!" To so slabe reči, komaj senca toga, ka čüti srce tistoga, Šteromi ste sejali nekda prvo seme nebeskoga navuka v njegovo düšo. Pisane pa so te reči v zahvalo Vam dober oča, ki ste kak goreči pastir mene ovco pelali prvokrat k angelskomi stoli Svetoga prečiščavanja i komi ste bili Sledkar zgled vestnoga dühovnika. Reči te prejdejo, Vašo gomilo obraste trata, a Spomin na Vas v düši vučenca ne mine. Dober oča molite za nas i počivajo v miri! Kandidati Slov. ljudske stranke v Slovenskoj Krajini za prišest-ne oblastne skupščine. Murska Sobota. KANDIDATI: Faflik Franc, plivanoš v Kančovci. Horvat!! Geza, upraviteo, Krajna. Kerec Franc, posestnik, Prosečka ves. . Bačič Franc, posestnik i zhpan, Gornja Lendava. Vogrinčič Anton, posestnik, Cankova. NAMESTNIKI: Domjan Alojz, posestnik, Sodišinci. Forjan Andraš, posestnik, Rakičan. Kühar Jožef, posestnik, Gradišče. Kornhauzer Alojz, posestnik, Sv. Jüri. Panker Ivan, posestnik, Pečarovci. Dolnja Lendava. KANDIDATI | Baša Ivan, plivanoš, Bogojina. Osterc Peter, trgovec, Beltinci. Litrop Štefan, čevljar i posestnik, Turnišče. Matjašec Ivan, posestnik, Dolina. NAMESTNIKI: Horvat Jožef, posestnik, Črensovci. Trajber Jožef, posestnik, Dobrovnik. Bedrnjak Ivan, posestnik, Trnje. Horvat S. Ignac, posestnik, Gornja Bistrica. Ka nam ta lista pove? Pove nam. 1. Da kandidirajo sami naši domači ljüdje, zato poznajo naše zadeve bole kak štošteč drügi. Poznani so tüdi, da majo zadosta dobre vole bojüvati se za pravice i haske našega lüdstva. Že njihove osebe nam garanterajo, da mamo lehko do nji popuno zavüpanje. Sinovje našega kraja so, zato naj bodo tüdi za naše kraje zvoljeni. 2. Lista SL ljudske Stranke je tak sestavlena, da so v njoj zastopani vsi stani, poledelsko trgovska, obrtniki in delavski. S tem je preskrblene, da bodo zastopniki tem ležej zagovarjali vsaki svojega stana pravice. Misli za novo leto. Naš kmetič ma prav lepo navado, da na konci Svojega dela pravi. Bog naj blagoslovi. Novine, štere so štele biti verna podoba düševnoga, gospodarskoga živlenji našega človeka i se teda neščejo v ničem ločiti od njega, tüdi na konci staroga leta prosijo. Bog naj blagoslovi njihovo delo, Minoče leto so Novine doživela s svojim lüdstvom vred vnogokaj. Prinašale so tužne glase, da so nam vnogo kvara napravile nevihte i dežčovje v minočem leti. Prosile so i opominale, da merodajni ljüdje na pomoč priskoči Ponesrečeni!!!. Glavna zadeva našega kraja pa je agrarna reforma. Kak vsikdar tak tüdi letos smo zagovarjali pravice vsej, posebno pa Siromaškoga naroda. Ta plast ljüdstva je najbole potrebna pomoči i zagovora. Vsefele nepoz-vani i pozvani ljüdje so šteli meti dobičke pri odaji zemle i to na rovaš siromaškoga človeka. Novine So opominale ljüdstvo, naj se ne prenaglo naj ne verje sladkim rečam tisti, ki so se njemi samo zato približali, ar to zahteva njihov dobiček. Se zna, da so se vsi tej začeli besno bojüvati proti njim. Novine so te boj mirno oprijalé, ga bojüvale v imeni na hasek naši širo- 2. januar 1927. NOVINE 2. makov. Zmagale so Novine. Nasprotne lendavske novine so že mrle. Njihovi trabantje se eščo postavlajo na noge nego ljudstvo njim pri Prišestni volitvaj spodnese tla, da bo zmaga popuna. Miljoni so ostali Ijüdm v žepi, ar je ne vervalo sladkim rečam tej »voditelov«, ki so se sami zglasili za voditele naroda. Novine so se tüdi trüdite, da bi kemveč mogle prinašati ljüdstvi potrebnoga včenja na njegovo izobrazbo. Boj, šteroga so morale voditi je nekelko zadržavao pri tom deli, v bodoče, či Bog da, to zamüdo prav radi popravimo. Ka pa prišestno leto? Prišestno leto bomo naprej delali v tom dühi, v dühi Kristusovom, ki je odihavao krivice i zagvvarjao pravico, ki je posebno smileno srce do potrebni i siromaški. Novine majo natenko zasnovani program za agrarno reformo, na naš gospodarski napredek, za naše šolstvo itd. I te program te svoj cio bodo zasledovale tüdi za naprej. Zato pa v vsako hišo v našoj Krajini morajo priti Novine, Či je što Želej naj se zglasi pri širiteli domače vesi, ali pa naj piše i si je naroči pri Upravništvi Novin p. Črensovci. Bog nam naj tüdi v prišestno da svojo pomoč 1 Z Bogom začni vsako delo, da bo dober konec melol NEDELA. Evangelij sv. Lükača v 2. poglavji 21. vrsta. »Kda je bilo dopunjeni S dni, da bi bilo dete obrezano, njemi je bilo dano ime Jezus.« Obreza je bila boža zapoved v stárom zakoni. Njeni pomen nam po- ve prav lepo sv. pismo: .Gospod obreže tvoje srce, i srce tvoji potom-cov, da boš lübo Gospoda, tvojega Boga«. (Dent. 90, 6.) Obreza je pomenila, da človek nesmi preveč navežüvati svojega srca na svetske reči. Že tüdi moramo za te skrbeti, nego to v pravoj meri. Najlepše so to pove z rečmi, skrbi za svetska tak, ka večnosti ne zgubiš, ali prizadevaj si predvsem za nebesa, za vse drügo pa telko, kelko te v nebesa pomaga. Te skrbi za svetsko spraviti v sklad z božimi zapovedmi, to je tisto ka pravi Bog v svetom pismi od obrezavanja. Obrezati trbe srce od vsega, ka bi nas zadržavalo na poti k našemi zadnjemi cili najmre lübezni do Boga. .Ludvik Granaški, ki je zapisal v svoji knigaj telko lepi misli, pravi, da je cil krščanskoga življenja lübezen. I vse ka nasprotüje tomi cili, mora odpasti, se mora od srca odrezati. Zapomni si za volitve! Alí znaš kak Radič, za šteroga nešterni tak jako kortešerao, lübi svoj narod ? Tak. Kda so glasili za ustavo, Štera je fundament vsem drügim zakonom, te je Radič doma sedo i obetao nepremišleno!!]! ljüdstvi nemogoče reči: republike brezi dače, brez gospode, brez žandarov. Tak so zglasali centralistično ustavo, da ide vse v nenasitni Belgrad nazaj pa ne dobimo nikaj. Radič je na te način pomagao, da je ne brano pravice ljüdstva, štero ga je zvolilo. Sledkar je ne šo v Belgrad popravlat, ka je pokvaro, nego, kda so batinašali hrvatski narod političari, te je on šo v lüknjo. »Junak« ki beži, kda bi morao nasprotnikom protistanoli. Kda so ga pa z lüknje potegnoli „junaka« te je ves svoj program na šterom ga je lüdstvo zvolilo zatajo. Postao je najvekši centralist. Radičovci so skrpali vküp Vsefele mesta za ministrske pomočnike z mil-jonskimi plačami, tisti radičovci, šteri so vsikdar proti gospodi gučali. Radičovci so pomagali strašne šume zglasati ministrom za automobile i benzin, da se po nepotrebnom vozijo i trošijo peneze, štere siromak z žülami pripravla. I povej, ali je ešče stranka, ki je tak sramotno zatajila svoj program, ali je takša stranka vredna, da bi njoj vrgeo vsaki pošteni Človik svojo kruglico, Ne? Obsodba mora püti i ta obsodba pride na den volitvi Zato pa vsaki, ki šče našemi kraji dobro, na] ne meče kruglice v njegovo škatlo. Naj si zapomlijo radičeva, da je ljüdstvo obsodi zavolo prelomitve svoji oblüb i svojega programa. Shodi Slovenske ljudske stranke v murs-ko-sobočkom okraji: V soboto, 8 januarja dopoldne ob 9. vöri v Murskoj Soboti v Dittrihovoj dvorani za fare M. Sobota i Martjanci. V nedeljo 9. januara. 1. ) po velikof sv. meši v Gornjoj Lendavi v gostilni Rogan. 2. ) popol d ae po večernica) prí Sv. Jürji v gostilni Rafi za fare Sv. Jüri i Sv. Jeleno (Pertoča). V pondelek, 10. januarja: 1. ) zajtra po sv. meši vCanko. vl pri cerkvi. 2. ) popoldne ob eni na Tišini pri cerkvi. Na vsej shodaj govorijo g. narodni poslanec Vlado Pušenjak z Maribora in kandidati. Slovenska Krajina. — Srečno i blagoslova puno novo leto žele vsem naročnikom i širitelom „Novin" — Upravništvo. — Elektrika v M. Soboti. Po težkom čakanji vendar smo se tüdi toga včakali. Že 22. t. m. so kušali kak de gorelo. Zadvečara pri belom dnevi se je prvokrat na cesti. zosve-tilo. Na drügi večer pa je bila slovesna Otvoritev. Igrali so po varaši 1 bili so guči. Tak de se Sobota svetila, pa do se svetili tüdi naši žepi, kda bo trbelo vse to plačati. — Čüdna rešitev. V Prosečkoj vesi co nedavno podirali eden debeli bor. Pri-spadaji pa jeobviso v okoli 2 metra višini na garaj edne bük ví. Med tem, ka so ga klestili, je eden ruš, ki je pomagao, presekao na bükvi edno garo i bor je ravno spadno, kda je domači sin šo skoz pod njim. Steblo ga je pritisnolo z vsov žmečov k zemli. Pritisk je bio tak močen, da je nesrečnom krv pritisnolo z oči. Z velkov nevolov sta oča i ruš komaj [rešila sina. Či pomislimo, da je bor takši, ka ga niti 4 konji nebi vozili i da je bio skleščeni, pa so ga na veke nadrža- Romanje v .Rim. .Med ogledovanjem staroga Rima zapaziš lehko dva velkiva slavoloka. Pri stari Riml'anaj je biIo v navadi, da so vojskovodji, či je preobladao kakšega nevarnoga neprijatela domovine, dovolili zmagoslavni pohod po varaši. Postavili so njemi s kamna i lepo izrezani i okinčani slavolok, skoz šteroga je šo z zmagoslavnov vojskov. To je bilo najvekše poceŠ čenje i so ga dovolili samo redkokda. Nas najbole zanimata dva slavoloka, najmre Titov i Konštantinov. Tit je bio vojskovodja v boji proti Židovom. On je v 70. leti preobladao Židov« i pozajeo Jeruzalemski varaš. Okoli je vzeo varaš z globokimi jarki i z močnov vojskov i na te način izstradao njegove stanovnike. Takši glad je bio v varaši, da je ed na mati celo svoje lastno dete potrošila. Na zadnje so se Židovje li podali i varai je rimska vojska porüšila do teo kak je napovedao Kristus, da niti kamen na kamni ne ostane. Prí toj priliki je zgoro tüdi Jeruzalemski tempel, ki je bio tistoga časa najlepša zidina na sveti. Tit je šteo obvarvati tempel i prepovedao, da bi ga vojaki oškodoval!, pa zaman, eden vojak je vrgeo skoz okno gorečo baklo i ognja je nihče ne mogeo več pogasiti. Prej se je celo sam Tit razjokao, kda je vido, kak ogen vničüje to lepoto. Tistokrat se je dopunilo proklestvo, štero so zvali Židovje na sebe i na svojo deco, kda je Pilat mujo roke i povedao, da je nedužen od krvi toga pravičnoga, ar so v besnosti kričali: .Njegova krv naj pride na nas i našo deco!' I resan se je zgodilo. Drügi slavolok je Konstantinov. Te je velkoga pomena posebno za nas krščenike. Konštantin je bio prvi krščeni rimski casar i je da v vojakom na ščite napraviti znamenje kriza. Krstiti se je dao samo na smrtnoj posteli, ar so te tak ljudje mislili, da tem ležej pride v nebesa, či se da na smrtnoj posteli krstiti i se njemi v sv. krsti zbrišejo vsi grebi z düše. Proti njemi se je bojüvao Mck-Sencij, poganski casar, ki si je prizadevno, da bi znova vpelao i vtrdo pogansko vero, štera je z razširjanjom krščanstva začela pripadali. Maksenci-ja je pri Mil vijakom mosti preobladao i v spomin na to zmago so njemi postavili poleg koloseja velki slavolok. Prišla sva v Rim na božo pot, zato sva predvsem obiskavala cerkvi, da se pomoliva na sveti mestaj Prosiva pomoči našemi lüdstvi v vsej njegovi düševni i telovni zadevaj. Da se nama je to natelko posrečilo, se máva zahvaliti ednoj gospodični z Beča, štera je cele 4 dni aldii-vala za naj, da nama je razkazala znamenitejše cerkvi i razložila pomen ednoga i drügoga. Že prvi den najno-ga prebivanja v Rimi sva jo iskala i ne naišla, dogučali smo se za silo z Italjani, kde je {na stanüvanji, da se drugi den ob osmi vidimo. Na drügi deo smo sklenoli, da de odvečara Šla z nama, ar predpoldne mora delat' pri ednom, šteri dela vaze (kupice) za rože. Po svojem pozvanji je ona slikarica porcelanaste i glažovenc posode, štera zna imenitno slikati. Jako je pobožna, ide vsaki den k svetomi prečiščavanji i goji lepo versko živlenje. Pred podnevom sva Šla sama v cerkev sv. Ignacija. Tű počivleta teli sv. Alojzij i sv. Janoš Behrmansa. Cerkev i klošter poleg nje majo jezu-itje, zato je tli red. Tüdi pri mešaj, Što se prvle vpiše v posebno za to pripravleno knjigo, prle mešüje. Tisti den je bila prijavlena edna romarska procesija z Sicilije s svojim püšpekom, ki je mešüvao na grobi sv. Alojzija. Pred dugo sva Jže čakala kda so prišli. Potom pa se je začelo popevanje, štero je trpelo celo večnost. Ljüdstvo razdeljeno, püšpek na sredini. Pa da bi ešče kaj lepše popevali. Za naša vüha je taljanska pesem ne. Spe vlejo tak nemarno kak či bi meglo za sebov vlekli. Bila sva pri meši, nato nekdi proti dvanajsti sama me-šfivala. Ne da se popisati, ka mi je srce čütilo, kda sam Pristopo k oltari. Tak blüzi biti k teli, Štero je angelsko čisto živelo i delalo trdo pokoro za slabosti, štere mi grešniki niti nemamo za slabosti. Tak zbrano kak tű se malo kde lehko mešüje. Mešüvao sam za mladino sobočke fare, da bi je prehodo düh svétoga Alojzija, düh angelske čistosti i spokornosti. I nikaj z Rima mi je ne ostalo tak živo v spomini kak ravno te oltar. V glavnom oltari je krasna truga z zemelskimi ostánki svetnika, za oltarom pa se zdigavle veličastna reliefna slika, štera predstavla svetnika v njegovoj nebeskoj diki. To ešče moram tüdi povedati, da sva si z gospodom ves čas romanja eden ovomi ministrirala. Ta je za mene bila ne mala sküšnjava. Da eden kaplan ministrira Staromi plivanoši i nar. poslanci, to je ne nikaj posebnoga, da so pa g. Klekl meni ministrirali pa bi me skoro gizda prijela, da mam tak imenitnoga administ-ranta. Včasi bi njim dao kakšo liro za trüd pa sam njim. ne šteo zaslüžena pri Bogi menšati. Naj njim povrne to slüžbo Bog, kde se plačüje v najbogšo] valuti. Samo to ešče moram povedati, da tű v ednom oltari čuvajo roko sv. Frančiška Ksaverija, z Šterov je prej več kak 100 jezero poganov okrsto. Pri tom oltari sam mešüvao zadnji den najnoga prebivanja v Rimi. V kloštri poleg cerkvi je jezuitski klošter, kde sta stanovala sv. Alojzij i sv. J. Berchman. Obe hižid sta ešče obvarvanivi i nekelko povekšane. V vsakoj je po eden lepi oltar, kde vka-ki den je več meš. V Alojzijovoj sobi je ešče njegova obleka, njegove knjige, s šteri se je vči i pisma, štera je pisao. O sveta mesta, srečni Prostori, ki ste vidili živlenje najlepših düš angelsko nedužni mladencov. Bilo je ravno poda«, kda sva zapüščala prijetnimi čüstvi r srci cerkev, kde se düša lehko izmoli kak nikdi indri. Za te prepoldnek nama je ne bilo Žao. (Dale). 3 NOVINE 2. januar 1927. Vale, je naravnoč Čüdno, da ga je ne zdrüzaolo. Streljeni švercar. Ne samo naše finančne straže, nego tüdi vogrske strelajo na švercare. Z Velki Dolinec je eden dečko 18. toga meseca švercao cuker z Magyarszkoga. Tista straža je za njim strelata i ga k smrti strelila. V pondelek 18. t. m. je bio v Števanovci na Vogrskom pokopani. . — Nesrečna smrt našega rojaka V Ljubljani pri železnici majo prostor, kde odkladajo iz lokomotive prhajco, štera ma včasi tüdi žareče vogelje v sebi. Na to prhajco radi hodijo spat ljüdje, šteri nemajo svoje lastne strehe. Že lani so najšli na njoj ednoga mrtvoga. S pepela se najmre kadijo strupeni (giftni) gazi, šteri človeka zadüšijo.. Zdaj pa se je prej nekši Ivan Morčič (najbrž Norčič), ki je zleženja z M. Sobote, že duže se tožo da ga po ledavjaj trga, tüdi šo z glažom jabočnice ležal na to vročo prhajco, rekši da topeo pepeo proti protini. Na drügi den so ga najšli mrtvoga i poleg njega na pol [prazen glaž z jabočnicov. Telo je meo od žerečega vogelja na. več mestaj obežgano. Domača politika. Celi Osemnajst dni jetrbelo, da je mogeo skrpati vküp vlado. Težki položaj države v znotraš-njem i zvünešnjem pogledi je prisili! vlado, da je odstopila. Zato je vsaki čakao, da se bo g. Uzunovič, šteromi je krao naročo naj Sestavi vlado, z vsov resnostjov delao na to, da se postavi vláda, štera se močno popotne dela, da zbogša z naj-potrebnejšimi zakoni znotrašnji gospodarski položaj. Močna Vlada je potrebna tüdi za to, da dobi držáva ugled na zvüna. Naša zvünešnja politika je bila zozidana na prijatelstvo med nami t Italijov. To prijatelstvo pa Italija ne mela za resno. Ravno s Svojov pogodbov z Albanijov je to očivesno pokazala. Ar Se je fundament naše zvünešnje politike ponesrečo, Stojimo z našov zvünešnjov politikov preci slabo. Uzunovič pa je ne mogeo takše vlade stvoriti, ar bi v toj vladi morali biti i Slovenci. V vlado je Sprijao 1 generala. Korošec je protestirao i je Uzunovič telko oblübo, da general zapüsti vojaško Službo i kak civil sprime železnično ministrstvo. Korošec se je v pogajanji z Uzuno-vičom imenitno držao. Vsa politična javnost je bila zadovolna z nastopom dr. Korošca. Pogajanja tečejo i je jako mogoče, da SLS. zasede dve ministrstvi, šterivi čakata na voditele. Sam Uzunovič je pripoznao, da ma Slov. ljudska stranka najbogši program v vsakom pogledi. srečno novo Leto želi FERID L. HIRSCHL ravnatelj Kreditne zadruge za trgovino in obrt. Mali oglasi. VESELO NOVO LETO želem vsem, ki so mi kaj darüvali i pomagali pri delanji hiš.:, posebno pa se zahvalim črensovskoj i žižkovskoj občini. ANDRDAŠ SARJAŠ, krojač v Črensovci. SREČNO I BLAŽENO novo leto želejo vsem odjemalcom i prijatelom: BAUER ŠAMU, gostilničar Črenšovci. KOCET IVAN, trgovec, Črensovci KOLENKO IVAN, trgovec, Odranci. DOMA JOŽEF, mizar, Trnje. Agrarnim interesentom. Vsi agr. int., kateri imajo na veleposestvu Szapáry od okr. agr. urada v Mariboru drva in les nakazana se tem potom zadnjič opominjajo, da naj pridejo po nakazana drva in les ker drügače se bodö drva in les drugim prodala. VELEPOSESTVO. PRODA SE oziroma da tudi v najem v Gornji Radgoni na Spodnjem grisu tik sodnije, davkarije, carinarne, ob-mejnega komesarijata, finančne kontrole in drugih uradov eno-nadstropna hiša z gostilniško koncesijo, ki obsega dve kühinji, edenajst sob, obširne kleti, Iede-nice, veliko Skladišče, hlev, vrt, betonirano dvorišče. Upeljana je električna razsvetljava. Pojasnila daje do 1. U. 1927 iz prijaznosti g. Dr. LENART BOEZIO, odvetnik v Gornli Radgoni, kjer Se vložijo tudi kupne ponüdbe. Kake3 minute izven Ormoža je na prodaj krasno posestvo v izmeri krog 7 oralov; isto sestoji iz skoraj nove, lepe zidane hiše z Strelovodom, krita z opeko, ima 4 Sobe, kühinjo jedilno shrambo, klet za zrnje in pivnico pod hišo. Zraven je gospodarsko poslopje, zidano in krito z opeko, hlev za govejo živino, O svinja-kov, škedej, parma, drvarnica in koruznjak. Pred hišo je yrt za zelenjavo, okoli hiše sadonosnik, kovačnica z vsem inventarjem in orodjem njive, travnik in gozd. Kake 2 metra mimo hiše vodi električna napelava, ki bi se dala z majhnimi stroški vpel-jati v dotično hišo, brez kovačnice se tudi oda. Več se pozve v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti. Srečno novo leto želi vsem svojim gostom in prijateljem VELIKA KAVARNA Meolic MURSKA SOBOTA. Srečno NOVO LETO žele vsem pristašem Slov. ljuds. stranke CELEC FERDINAND tajnik Sl. ljuds. stranke v M. Soboti SREČNO NOVO LETO želim vsem svojim naročnikom in gostom SLAVIC MATIJA krojač in gostilničar Lipovci. Pozor!! Radi slučaja smrti se proda tik mesta Ormož zidan mlin na 4 pare kamnov, dva za izdelovanje fine moke, dva za navadno mletje. Za pogon mlina je celo leto neprenehoma dovolj močna votočna voda na razpolago. V mlinu semem so tri sobe in ena kuhinja. Zraven spada še druga zidana hiša ob stoječa iz dveh sob, kuhinje ter podzemeljsko kletjo. Gospodarsko poslopje obstoji iz hleva za 4 goveda, ter 7 svinjakov Škedenj. K mlinu spada tudi 7 oralov zemlje in Sicer njive, senokoša sadovnjak in šume. Posestvo kakor tudi mlin je zelo v dobrem stanju, poslopja zidana in z opeke krila. Pogoji ugodni. Natančneja pojasnila se pozvejo na licu mesta. Ponudbe na upravo ' lista pod Br. 1001. Več se pozve v PREKMURSKI TISKARNI v M. Soboti. Važno! Pazite! Naznanje vsem onim, šteri ščejo v Severno ali Južno Ameriko potüvati kakti v Argentinijo, Uruguay, Brazilije i v Australijo, naj se oglasijo prí podzastopstvi Francoske linije v D. Lendavi Poslopje Hotel KRONA, štera linija je naj bogša in naj bol hitro prevaža prek vode, v Severno Ameriko 5 dni za Južno pa 14 dni na vodi Vsa pojasnila, informacije dobite brezplačno v mojoj trgovini v Dobrovniku ali pa v D. Lendavi v pisarni, Hotel Krona prek od sodnije vsaki tork, četrtek in soboto. Pazite na takše agente, šteri okoli hodijo, pa je ne poznate, ne dajte se zepelati od njij, ka bi Vas od penez Spravili, zavüpajte Samo domačemi človeki. V 8 dnevaj lehko že odpotüjete. Podzastopnik Francuske linije Josip Gerenčer. 4 NOVINE 2. januar 1927. BLAŽENO NOVO LETO ŽELEJO vsem svojim prijateljem in odjemalcem: BRATA BRUMEN trgovina z mešanim blagom in manufakturo Murska Sobota. SLOVENSKA KNJIGARNA Murska Sobota. LUDVIK BENKO trgovina z mešanim blagom Murska Sobota. JANEZ CVETIČ trgovina’«"manufakturnim blagom in Izdelava perila Murska Sobota. ŠTEFAN MAJER krojač Murska Sobota. BRATA ŠIFTAR & HAHN Murska Sobota. KMEČKA POSOJILNICA Murska Sobota. BARNABAŠ ERDŐŠY trgovina z papirjem in igračami v Murski Soboti št. 180. prej vodja tiskarne BALKANYI-ja FRANC KÜHAR trgovina z mešanim blagom Murska Sobota. IZIDOR HAHN trgovina z papirjem in šolskimi potrebščinami PREKMURSKA TISKARNA Murska Sobota. MARKO KEMÉNY mesar Murska Sobota. ANA CÖR trgovina z usnjem Murska Sobota. ČEH & GÁSPÁR trgovina z mešanim blagom Murska Sobota. KARDOŠ JOSIP trgovina z železnino Murska Sobota. EUGEN in ARNOLD HEIMER trgovina z mešanim blagom,fapnom, cementom, deskami in tes. lesom Murska Sobota. SIDONIJA NOVÁK slaščičarna Murska Sobota. LAINŠČEK JOŽEF krojač Murska Sobota. ADOLF PREISZ trgovina z mešanim blagom in manufakturo Murska Sobota Štev. 179. KR. HIRSCHL in SINOVA Murska Sobota. Naročnina ino oglasi se sprejemajo za „Novine“ pri L HAHN trgovina s papir- s pisarniš-:ami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Novi bagerli je kodaji na ölaks naredi, cena Din. 6200. Več se zve pri ŠTEFAN SEVERI v Vučji vesi št. 22. na .Štájeri. Za dve poštenji drüžini z večimi delavcami se da z arende dve večjivi posestvi z živinov, gospodarskim orodjem, Prednost majo goričanci šteri so v bregaj včeni. Zglasiti se je na Posredovalnici dela v Murski Soboti (poleg špitala). Proda se lepo posestvo z gospodarskimi poslopji, z zidano hišo vred. Lepa klet, po dogovoru z vinom in sodi. Obstoji iz 3 orale goric, na lepi solčni legi, njiv sadonosnika in gozda, skupaj 12 oralov. Nadaljna pojasnila daje g. HUGON ZOTTER, trgovec v Gornji Radgoni. Posestvo je od Gornje Radgone oddaljeno SU ure. Podpirajte „NOVINE“! KANADA POLJSKI DELAVCI POLJEDELSKE DRUŽINE SLUŽKINJE Ul??? Potovanje v pomladi 1927. v Kanado od konca februarja do začetka aprila po nad vse udobnih, dobrih in brzih parnikih. Dobra hrana in lepe kabine v tretjem razredu. Zastopstvo za Slovenijo: J. O. ZIDAR Ljubljana Dunajska cesta 31. — Pojasnila tudi pri g. IVANU FORJAN, trgovcu, Lipovci. PREKMURSKA BANKA D. D. (SZTARA GASZA) MURSKA SOBOTA. 53. POSLOVNO LETO. V LASTNI HIŽI. Vplačana glavnica Din 1,250.000.— Rezervni fondi Din 40.000.— Vloge na knjižicah in na tekočem računu Din 14,000.000.— Celoletni skupni promet Din 600,000.000.— VLOGE OBRESTUJE OD NOVEGA LETA NAPREJ po višini šume PO 6—7—8% IN PLAČUJE VSE DAVKE NA VLOGE. Dava posojila na fal interes na vknjižbo (inta-bulacijo) i odprete kredite na poroštvo (kezes). Edina banka v Prekmurju, katera je od Ministerstva financje pooblaščena na trgovanje z valutami (kak Dollar, Frank, Lira, Font Silling, Pengő itd.) štere po najkulantnejši dnevni ceni kupuje in Prodaja. Izvršuje vsakovrstne bančne transakcije in borzna naročila. Nakazila v tu- in inozemstvu brez vsakih stroškov, j Vljudno .naznanjam vsem p. n. interesentom, da imam'v/zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami priznavam 10%-ni popust pri večjem naročilu. Priporočam se X. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ