PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 142 (9144) TRST, sobota, 21. junija 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO ZAKLJUČKIH DEMOKRŠČANSKEGA VODSTVA Socialisti negativno ocenjujejo predlog KD o takojšnji obnovitvi levosredinske vlade Fanfanijev predlog ne upošteva volje volivcev in zahtev PSI po koreniti spremembi politične usmeritve - Tudi PRI in PSDI imata pomisleke do pobude tajnika KD RIM, 20. — Fanfanijev poziv levosredinskim strankam za takojšnjo obnovitev štiristranskega vladnega sodelovanja je naletel na dokaj hladen sprejem, kot je bilo mogoče pričakovati. ' Formalni odgovor socialistov bo prišel šele prihodnji teden, ko se bo sestalo vodstvo PSI, že sedaj pa so številni socialistični predstavniki negativno ocenili demokristjansko pobudo. Ostali dve levosredinski stranki, socialdemokratska in republikanska, sta sicer izrazili pripravljenost in željo, da bi obnovili organični levi center, istočasno pa poudarili, da bo treba pred tem rešiti še številna vprašanja in da vsekakor poziv k sodelovanju ne more imeti značaja ultimata. Kritične reakcije na Fanfanijevo pobudo niso presenetile nikogar, vsekakor pa so dale nov zagon govoricam o skorajšnji vladni krizi. S svojo potezo je namreč Fanfani posredno potrdil, da je vlada Moro - La Malfa zaključila svoj mandat, ki je bil izrazito prehodnega značaja, pa čeprav brez konkretnih časovnih omejitev. Toda odprtje vladne krize v trenutku, ko ni še dozorela nobena alternativna rešitev, pelje samo v eno smer: k predčasnim parlamentarnim volitvam. Ali Fanfani res želi priti do tega? Nekateri politični opazovalci so o tem prepričani. Po njihovem mnenju naj bi se po pričakovanem negativnem odgovoru socialistov odprla vladna kriza, po dolgih in neuspešnih pogajanjih pa naj bi sestavili enobarvno demokr-ščansko vlado, ki bi ji lahko predsedoval sam Fanfani in ki bi imela edino nalogo, da upravlja državo do predčasnih volitev, ki naj bi jih sklicali jeseni. Kaže torej — če naj verjamemo tej tezi — da je Fanfani prepričan, da bi krščanska demokracija v primeru predčasnih volitev in frontalnega spopada z vso levico lahko spet privabila pod svojo streho tiste volivce, ki so jo 15. junija pustili na cedilu, poleg tega pa bi še odjedla glasove desnici, predvsem liberalcem, pa tudi misov-cem. V to možnost pa nikakor ne verjame demokrščanska levica, ki vidi edini izhod iz krize, ki je zajela stranko, v popolni spremembi vodilne garniture in v koreniti reviziji politične linije. V pričakovanju zasedanja vsedržavnega sveta KD, ki sicer ni bil še sklican, ki pa se bo verjetno sestal v bližnji prihodnosti, bosta obe levi struji, «base» in «forze nuove», sklicali vsedržavne sestanke svojih pristašev v soboto, 28. junija. Na sestanku «forze nuove» bodo govorili tudi o funkciji, ki naj jo ima struja v stranki in o odgovornostih, ki jih lahko sprejemajo njeni predstavniki. V povabilu pristašem struje «base» na vsedržavno skupščino pa sen. Marcora med drugim piše, da so zaključki seje vodstva KD vzbudili razočaranje predvsem zaradi neodločnosti, ki jo je stranka pokazala v obravnavanju hudih problemov, ki jih je odprl rezultat volitev. Eden najbolj uglednih voditeljev struje, posl. Galloni, pa v noti za tiskovno agencijo «politična alternativa» poudarja potrebo po poglobljeni kritični in samokritični analizi volilnega izida in po ugotavljanju napak, ki so bile storjene pri izbiranju politične linije. Struja «base» — nadaljuje Galloni — je predlagala odstop celotnega strankinega vodstva, da ne bi ustvarila vtisa, da meče vso krivdo izključno na političnega tajnika, poleg tega pa je zahtevala takojšnje sklicanje vsedržavnega sveta, iz katerega naj bi izšla nova politična linija, na osnovi katere bi lahko obnovili dialog s socialisti ip z drugimi demokratičnimi strankami. Odprtje dialoga navzven brez predhodnega notranjega razčiščevanja pa utegne biti po Galloni-jevem mnenju nevarno: ko bi namreč socialisti sprejeli Fanfanijev poziv, bi morali odpreti vladno krizo, šele po rešitvi te krize pa bi se lahko lotili krize v KD. če pa bodo socialisti zavrnili pobudo, kot je bolj verjetno, se bo KD znašla pred nujnostjo izbire v še bolj dramatičnih okoliščinah. Toda poglejmo sedaj, kako predstavniki ostalih levosredinskih strank ocenjujejo Fanfanijevo pobpdo za obnovitev štiristranskega sodelovanja. Vodja sekcije za deželne avtonomije v vodstvu PSI Querci je dejal, da socialist' lahko samo negativno ocenjujejo zaključke demokr-ščanskega vpdstva, kjer je še enkrat prevladala politika odlašanja spričo zahtev volivcev po spremembah. Poleg tega pa demokrščanski poziv socialistom za obnovitev sodelovanja sloni pretežno le ne številčni nujnosti, brez upoštevanja socialističnih zahtev po globoki reviziji in volje volivcev. Querci ugotavlja, da bi se KD verjetno zadovoljila tudi z zadržanjem «dobrohotne nevtralnosti» socialistov do Morove dvobarvne vlade, vendar pa PSI ne more podpirati vlade, ki bi nameravala nadaljevati po poti odlašanja in nesposobnosti, medtem ko problemi države terjajo hitre in učinkovite odgovore. Na koncu Querci še ugotavlja, da bi odprtje vladne krize odprlo zelo hude probleme, še bolj nevarno pa bi bilo ohraniti pri življenju sedanjo vlado. Član vodstva PSI Vittorelli, pri padnik De Martinove struje, pa očita Fanfani ju tri stvari: da se hudo moti pri ocenjevanju volilnih izidov. vičila navezavo novih odnosov med KD in PSI. Do te revizije ni prišlo, zato pa je nemogoče misliti na obnovitev vladnega sodelovanja s socialisti. Po mnenju Vittorellija torej ni razlogov za odprtje vladne krize, še posebno, 'ker ni bila predlagana nobena alternativa, pač pa je treba sestaviti krajevne uprave, ki naj u-strezajo ljudski volji in splošnemu premiku na levo. Predstavnik leve struje PSI Signorile pa obtožuje KD, da je dala prednost interesom oseb ali skupin v škodo interesov države. Odgovor socialistov, na predlog o obnovitvi levega centra s strani stranke, ki se noče obnoviti niti po tako hudem volilnem porazu, bo nujno negativen. Nasprotno je treba ustvariti nove politične odnose, ki naj bodo v skladu z napotki volivcev. Treba je dati ustrezen odgovor splošnemu premiku na levo in priznati komunistom bistveno vlogo v upravljanju krajevnih ustanov v vsej državi: treba jim je torej priznati, da so vladna sila. To je treba uresničiti s primerjanjem stališč o programih, s prever- aiiiiiiiiuimiiiiiiHiiiiHiMuiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiuiiiiimiiuiuiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHimiitiuiuiiiiiiiii PO PISMU BREŽNJEVA GERALDU FORDU Polemike o strateškem ravnotežju velesil Tajnik NATO predlaga, naj bi evropsko konferen-co o varnosti sklicali za jesen in ne konec julija da ni opravil nobenega resnega poskusa samokritike ih da iz teh premis izvaja zaključke, ki so nujno zgrešeni. Vittorelli med drugim pravi, da so volivci glasovali za obnovo deželnih, pokrajinskih in občinskih svetov in da je torej prva politična in ustavna posledica, ki jo je treba izvesti, izvolitev demokratičnih uprav v skladu z napotki volivcev. Volitve imajo nedvomno politični pomen, toda bi lahko imele posledice na življenje vlade in samega parlamenta samo v primeru, da bi tisti, ki so ga te volitve prizadele, skušal doseči revanšo. Vittorelli nadaljuje, da bi samo globoka revizija temeljnih usmeritev KD in njenega načina vladanja lahko opra- WASHINGTON, 20. — Ameriški krogi so potrdili, da je predsednik ZDA Gerald Ford prejel pismo generalnega tajnika KP SZ Leonida Brežnjeva, ki predlaga, naj bi se 22. julija Začela V Helsinkih evropska konferenca o sodelovanju in varnosti s prisotnostjo delegatov 35 držav. Ford, zatrjuje glasnik Bele hiše, še ni odgovoril na Brežnjevo poslanico, ker «noče sprejeti nobene obveze, preden ne bodo omiljene sporne točke med ZDA in SZ». To izjavo povezujejo z obiskom sveta pakta NATO, ki ga vodi tajnik Luns, v Beli hiši. Luns je takoj izjavil, da ne verjame, da bi datum, ki ga omenja Brežnjev, bil sprejemljiv in predlaga, naj bi evropsko konferenco o varnosti sklicali oktobra. To utemeljuje z argumentom, da so v Evropi poleti dopusti, septembra pa se zbere v New Yorku skupščina OZN. Na razgovoru z voditelji NATO in Fordom je Luns poudaril, da SZ sicer daje pozitivne znake in torej želi, da bi evropska konferenca i-mela vsaj «skromen uspeh». Po Lun-sovem mnenju pa to ni dovolj, ker da SZ ne daje zadovoljivih jamstev glede odprtosti meja. V okviru polemike, ki se v zvezi z Brežnjevovim pismom razvija v krogih NATO, velja omeniti dejstvo, da se bo v ponedeljek obnovila konferenca o omejevanju strateške oborožitve med ZDA in SZ (SALT). S tem v zvezi so zanimive izjave ameriškega obrambnega ministra Jamesa Schlesingerja, ki sicer priznava, da je SZ začela rušiti rampe zastarelih raket, da pa istočasno namešča nove rakete z več jedrskimi naboji v konici. Schlesinger meni, da gre za najmanj 50 medcelinskih raket, v katerih so po pet ali šest jedrskih nabojev, ki lahko s presenetljivo kompjutrsko točnostjo zadenejo med seboj oddaljene cilje. To, meni Schlesinger, pa dejansko spreminja obstoječe strateško ravnotežje, kolikor so ZDA na tem področju doslej prednjačile in «nočejo biti na drugem mestu». Po mnenju ameriškega obrambnega ministra je namreč dosedanje ravnotežje slonelo na tem, da je SZ imela premoč v mornarici in jedrskih podmornicah. Povedati pa je treba, da so na zasedanju sveta NATO predlagali, da bi ZDA izročile svoje podmornice z jedrskimi raketami v upravo posameznih držav pakta NATO in se s tem «razbremenile» na tem področju. Na to polemiko posredno odgovor-ja sovjetski tisk. Glasilo sovjetske vojske «Krasnaja zvezda», na primer, poudarja, da «sila ni pogoj po-mirjevanja», ker da je «ravnotežje v sili ostanek miselnosti hladne vojne». Po mnenju sovjetskega časopisa je poglavitno «znižanje izdatkov za vojne namene in oboroževanje». Za dunajske pogovore SALT pa pravi sovjetski tisk, da se ne 'smejo spremeniti 'v «barantanje» v upanju, da se bo vojaško ravnotežje okrepilo na osnovi NATO. Ameriško zunanje ministrstvo je, pozno zvečer, sporočilo, da so ob-rtovitev podajani za krčenje strateške oborožitve SALT na Dunaju od ložili od 23. junija na 2. julij. Zaskrbljujoče znižanj« splošnega indeksa industrijske proizvodnje RIM, 20. — Splošni indeks industrijske proizvodnje se je v aprilu letošnjega leta znižal za celih 9,7 odstotka v primerjavi z aprilom lanskega leta. še bolj zaskrbljujoč je podatek, ki zadeva obdobje med ja-njarjem in aprilom 1975. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta se je namreč indeks znižal za 11,7 odst. Po podatkih, ki jih je objavil danes osrednji statistični u-rad ISTAT, je še najmanj občutila to nazadovanje proizvodnja električne energije, katere indeks se je znižal samo za 1,1 odst., najbolj janjem soglasij in nesoglasij, z izbiranjem ciljev in prednostnih lestvic. Signorile zanika, da bi bilo treba izbirati med levim centrom in frontizmom; treba je izbirati glede konkretne vsebine političnega preokreta. Za republikance je Fanfanijev predlog o obnovitvi levega centra komentiral tajnik Biasini, ki je vzel na znanje pripravljenost KD za srečanje med strankami sedanje vladne večine in potrdil ehako pripravljenost republikancev. Pač pa je Biasini dodal, da se mora to srečanje odvijati v konstruktivnem vzdušju in brez vsakršnih ultimatov, kar zveni kot polemika s Fanfanijevimi stališči in predvsem z grožnjami s predčasnimi volitvami. Tudi socialdemokrati so za obnovitev levosredinske koalicije, vendar pa se tudi zavedajo — kot izhaja iz izjav predstavnikov PSDI — da je treba tudi zadostiti zahtevam volivcev po korenitih spremembah. Tako je na primer voditelj organizacijskega urada PSDI Orselio ugotovil, da poskusi izsiljevanja ne prispevajo k reševanju hudih problemov države, tudi če vsebujejo pravilne predloge. Prav tako lahko samo povečuje sedanje težave misliti na frontalne spopade in na predčasne volitve. Socialdemokrati soglašajo s predlogom o obnovitvi organičnega levega centra — je dejal Orselio — do česar pa more priti ob pravem času in brez ultimatov. Prav tako polemičen do zaključkov zasedanja vodstva KD je bil predsednik parlamentarne skupine PSDI Cariglia, ki je ugotovil, da se je v KD spet začel «menuet» različnih struj v škodo jasnosti in odločnosti. Absurdno je po eni strani ugotavljati, da je komunistična zmaga rezultat protesta proti določeni obliki upravljanja oblasti, po drugi strani pa vztrajati v zadržanjih, ki jih je treba spremeniti. Predstavnik PSDI je tudi dejal, da bi bilo zgrešeno čakati na jesenske kongrese, v. tem času pa oditi na počitnice, kot da se ne bi nič zgodilo. Leone sprejel izvršni odbor združenja sodnikov RIM, 20. — Predsednik republike Leone je sprejel na Kvirinalu novi izvršni odbor vsedržavnega združenja sodnikov. Predsednik odbora Ruggero je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je sestava novega odbora izraz najbolj široke koalicije med raznimi komponentami na pa je bila prizadeta tekstilna indù- osnovni nekaterih bistvenih načel, strija. od katerih je glavno načelo nepo- litičnost sodnika, oziroma prepoved, da bi sodniki kakorkoli vzdrževali posredne ali neposredne vezi s političnimi ali sindikalnimi silami. Kot je znano, sestavljajo odbor združenja sodnikov zmerne in konservativne struje, medtem ko ni v odbor vstopila napredna struja «demokratično sodstvo», ki nasprotno trdi, da se sodnik ne sme izolirati od politične in družbene stvarnosti. To stališče «demokratičnega sodstva» je na današnjem srečanju napadel tudi sam predsednik Leone, po katerem bi povezava s političnimi ali sindikabhmi silami pomenila kršenje neodvisnosti sodnika, ki ima izključno nalogo, da aplicira zalcone. Leone je tudi dejal, da sodniki ne smejo polemizirati s pobudami in akti drugih sodnikov, ampak da jim je dovoljena le «mirna in spoštljiva kritika». RIM, 20. — Britanski zunanji minister Callaghan bo 3. in 4. julija uradno obiskal Rim na povabilo svojega italijanskega kolega Ru-morja. Prisega grškega predsednika republike V dvorani parlamenta je novi grški predsednik republike Tsatsos prisegel pred atenskim nadškofom Serafi-nom. Takoj zatem je položil venec pred spomenik neznanemu junaku. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifa MEDTEM KO SE AMERIŠKI VODITELJI POGOVARJAJO S KADAMCM IZRAEL SKUŠA IZSILJEVATI ZDA PRED OBJAVO MIROVNIH PREDLOGOV Rabin: «Hočemo varne meje, zato se ne nameravamo umakniti z vseh zasedenih področij» - Sirija je baje predlagala za Golan «demilitarizirano cono» WASHINGTON, 20. — Najprej zunanji minister Kissinger, nato pa predsednik Ford, sta sprejela na uradne razgovore sirijskega zuna- jal 'je ■ namreč, da kip .Izrael, tudi v primeru dokončnega sporazuma z Arabci moral imeti «zaščitene meje», kar pomeni, da namerava njega ministra Kadama, ki zaklju- zasede ne ga^abskega čuje zaporedje razgovorov ameriških voditeljev pred oblikovanjem predloga ZDA za prvo kompromisno rešitev bližnjevzhodnega problema. Medtem ko so se ameriški voditelji pogovarjali s Kadamom pa je iz Izraela prišla nova pesimistič-ha nota, ki dejansko pomeni izsiljevanje ZDA in grožnjo z novimi pustolovščinami. Izraelski premier Rabin je namreč na zboru v Tel A-vivu dejal, da je njegova država pripravljena «tvegati»,* toda le do dbločenih meja. Zato je pozval A-meriko, naj ne predstavi svojih predlogov za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, ne da bi ta predlog koordinirala sporazumno z Izraelom. Rabin je še dodal dva stavka, ki sta še posebej zaskrbljujoča. De- HiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim...«iuiiiiuii>iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii) FRANCIJA ZA TAKOJŠEN SKLIC EVROPSKE KONFERENCE O VARNOSTI Zaključen Giscardov obisk na Poljskem francoski predsednik Giscard Dbria. g nazdravlja poljskemu voditelju Edwardu Giereku ob zaključku uradnega obiska v Varšavi. VARŠAVA, 20. — Francoski predsednik .Giscard D’Estaing je zaklju- čil svoj uradni obisk na Poljskem, s distanciral od mnenja ostalih a- odnosih, a tudi o evropski konferenci o varnosti. Pri tem se je Giscard katerim je hotel doseči predvsem mednarodno politično priznanje, da je Francija vzor odnosov med zahodnoevropsko državo in socia lističnim svetom. V tem smislu se je s tajnikom poljske združene delavske partije Gierekom pogovarjal o dvostranskih tlantskih in ameriških partnerjev, ki skušajo konferenco odložiti, ter tudi v zaključnem sporočilu potrdil, da se strinja s sklicem evropske konference o varnosti že pred evropskih držav zbrale v Helsinkih čez en mesec. Giscard je v zaključnem sporočilu pristal tudi na znano formulo, naj bi se konferenca zaključila na «najvišji državniški ravni» Glede konkretnih dvostranskih četkom poletnim mesecev. Dejansko Giscard podpira tako predlog Brežnjeva, naj bi se 35 delegacij za- sporazumov velja zabeležiti, da je Francija podpisala s Poljsko spo- zemlja. Poleg tega je Rabin poudaril, da je pripravljen na kompromis z Egiptom, toda le pod pogojem, da ta sporazum traja nekaj let in da se Kairo obveže, da ne bo posegel, «karkoli naj bi se zgodilo na ostalih frontah». Preprosto povedano gre za izraelski predlog sporazuma o Sinaju, medtem ko želi vlada v Tel Avivu ohraniti proste roke do Sirije, glede katere ne izključuje tudi možnost novega vojaškega napada in nadaljevanja vojne proti Palestincem. Prav to pa je v nasprotju z ameriškimi težnjami po sicer prehodnem, vendar ozemeljsko širšem sporazumu, v katerega naj bi vstopili — poleg Egipta — še Izrael, Sirija in preko nje, posredno, še Palestinci. Domnevajo namreč, da želita Ford in Kissinger izvedeti od Kadama za stališča palestinskih osvobodilnih organizacij in torej upata na sporazum, na «obeh frontah». Po Fordu je tudi Kissinger dajal izjave o sedanjem stanju na Bližnjem Vzhodu. V razgovoru za neko televizijsko mrežo je namreč dejal, da je njegova vroča želja, da bi «težnjo k vojni» obrnili v nasprotno smer in da bo sporazum možen lahko že prihodnji mesec. Iz tega dovolj jasno izhaja, da pripravljata Ford in Kissinger ameriški «mirovni načrt», v katerem naj bi ZDA nastopilg kot posrednik, medtem ko bi Izrael želel imeti wa-shingtonsko vlado tesno ob svoji strani. Glede Kadamovega obiska v ZDA trdijo nekateri funkcionarji «State Departementa», da bo morala Sirija potrpežljivo čakati na rešitev vprašanja Golanske planote. Zdi se pa, da je Kadam angleškemu zunanjemu ministru Callaghanu predlagal, naj bi — v prehodnem obdobju — Golansko planoto demiii-tarizirali v nevtralni pas. Ameriški tisk ob Kadamovem o-bisku ne kaže prevelikega navdušenja in večina še vedno vztraja pri citiranju Kissingerjevega in Fordovega intervjuja, po katerem je izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu še vedno resna nevarnost, ki je ne gre podcenjevati. Da ameriško posredovanje ne jamči gotovega uspeha se zavedajo tudi v Kairu, kjer glasilo «Al Abram» piše v svojem komentarju, da je sedaj glavni cilj enotnost a-rabskega sveta, kar pomeni — po pisanju tega lista — da se morajo arabske dežele sporazumeti za enotno politiko, tako do ZDA, kot do ZSSR. «Naša politika gleda na daljši rok»,. nadaljuje list, «ker doslej ni bil storjen, korak, ki naj konkretizira rezultate in spoznanja razgovorov Ferda s Sadatom, Rabinom in Kadamom». Koliko je stvar arabske enotne- mu voditelju Gedafiju, ki se v e-giptovskem tisku množijo iz dveva v dan. «Al Abram» dolži Gedafija, da so njegovi agenti zanetili krvave spopade med palestinskimi gverilci in libanonskimi falangisti z upanjem, da bo tako ošibil Libanon in uresničil svoje «blazne sanje». Za katere «sanje» gre, list ni povedal. Iz Beiruta medtem poročajo, da je bst «Arab World» zabeležil nove dobave najsodobnejšega sovjetskega orožja Siriji, ki naj obnovijo ravnotežje z Izraelom po dobavah, ki jih je slednji doslej prejel iz ZDA. ZADNJA VEST RIM. 20. — Predsednik vlade Moro je imel danes zvečer v palači Chiei ločena razgovora z zunanjim ministrom Rumorjem in z ministrom za pravosodje Realejem, s katerima je obravnaval probleme njunih resorjev. H razum, po katerem ji bo slednja do- sti v visokih vod,ah dokazujejo tu-bavljala velike količine premoga. 1 di časopisne polemike proti libijske- Kot je bilo pričakovati, so bile prve reakcije socialistov na Fanfanijev predlog o takojšnji obnovitvi ergamene levosredinske vlade negativne, čeprav bodo dokončni odgovor dali šele prihodnji teden, ko se sestane vodstvo PSI. Toda niti ostali dve levosredinski stranki, republikanska in socialdemokratska, ne kažeta prevelikega navdušenja, saj se zavedata, da bi b.la pogajanja za sestavo nove vlade v tem trenutku izredno težavna. Začetek takih pogajanj pa bi terjal formalno odprtje vladne krize, ki bi utegnila biti dokaj nevarna, in bi lahko privedla do predčasnih parlamentarnih volitev. Medtem ko so se začeli a-meriški pogovori sirskega zunanjega ministra Kadama se v Izraelu množijo ostrejše reakcije na namen ZDA, da izdelajo svoj mirovni načrt za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Premier Rabin poudarja, da bi ZDA ta načrt morale oblikovati sporazumno z Izraelom, ki pa nima namena zapustiti vseh zasedenih arabskih področij. Življenje britanskega pisatelja Denisa Hillsa visi na nitki: u-gonska radijska postaja je sporočila, da bo pisatelj, ki je bil obsojen na smrt zaradi veleizdajstva, ker je označil predsednika Amina za «podeželskega trinoga», ustreljen v ponedeljek v Kam-pali, če ne bo britanski zunanji minister Callaghan prišel v U-gando in osebno prosil Amina, naj pomilosti pisatelja. Kot je bilo pričakovati je VB zavrnila to «grobo izsiljevanje», kljub temu pa se mrzlična dejavnost britanske diplomacije nadaljuje. Življenje Hillsa je sedaj v veliki meri odvisno od učinkovitosti te akcije in dejstva, koliko si bo pač ugandski predsednik upal zaostriti spor z nekdanjo matično državo. Predsednik Voxsona Amedeo Ortolani osvobojen v Rimu RIM, 20. — Danes zvečer ob 23.45 je bil v Rimu osvobojen Amedeo Ortolani, predsednik industrije Voxson, ki je bil ugrabljen pred svojim stanovanjem 10. junija zjutraj. Lažna karabinjerja sta ustavila njegov avto z izgovorom, da morata pregledati vozniško dovoljenje in prometno knjižico: pretepla sta šoferja in nato odbrzela z industrijcem neznano kam. Banditi so začeli pogajanja z družino nekaj dni po ugrabitvi in kot kaže so danes končno dosegli sporazum. V trenutku ko poročamo ni bilo še mogoče zvedeti, kje in kako je bil Ortolani osvobclen še manj pa, kolikšno odkupnino je plačala zanj družina. V ponedeljek v Lizboni socialistično zborovanje LIZBONA, 20. — Ministri portugalske začasne vlade ne bodo smeli v tujino brez predhodnega pristanka vladnega premierja Goncalvesa. Prav tako ni zaželeno, da bi dajali izjave, ki nasprotujejo definirani vladni koalicijski politiki. Ta sklep je bil objavljen v portugalski prestolnici in zdi se, da se na ta način skuša nekoliko omejiti polemike. Socialistični leader Soares io tajnik KPP Cunhal sta namreč o-ba ministra Goncaivesove vlade. Socialistična stranka je, medtem, napovedala za ponedeljek zvečer veliko zborovanje pred predsedniško palačo Belem, da bi «skupaj z vsemi demokrati», kot je rečeno v pozivu, podprla predsednika Costo Go-mesa in pluralistično pot v socializem. Polemična ost proti lizbonskemu vojaškemu guvernerju in poveljniku vojaške policije Otelu De Car-valhu je očitna. Slednji pa je, z izjavo poveljstva COPCON, poudaril, da izraža «simpatijo» nestrankarskim celicam ali organizacijam, vendar samo pod pogojem, da slednje podpirajo gibanje oboroženih sil, ne smejo se pa vanj vmešavati. Na sicer skrotovičen način se torej najbolj radikalni general MFA, ki je doslej zagovarjal nujnost diktature proletariata in gibanja oboroženih, brez poutičnih strank in ustanovitev «sovjetov vojakov in delavcev, distancira od nekaterih skrajnih organizacij, ki mu že dalj časa vzklikajo in ga skušajo prikazati kot «alternativo» večini v gibanju oboroženih sil. Nič ni novega glede socialističnega lista «A Republica». Tudi tokrat so tiskarji zasedli uredništvo in preprečili glavnemu uredniku Regi. da bi vstopil v prostore s skupino urednikov, ki so mu zvesti. Vojaška pobcija COPCON pa je meatem obtožila katoliške demonstrante pred radijsko postajo «Renascen-ca», da so izzvali incidente, ker so prišli s kob in nevarnimi predmeti. Socialistična stranka se je sestala s špansko socialistično stranko in ji izrekla podporo v njeni težnji, da oblikuje fronto demokratičnih in protifašističnih sil za zrušenje Francovega režima. V Lizboni so, končno, sporočib, da se bo zunanji minister Melo Antu-nes v kratkem podal v London, kjer se bo z britanskimi kolegi pogovarjal o sodelovanju Portugalske z evropsko gospodarsko skupnostjo ter o položaju v Afriki. TRŽAŠKI DNEVNIK GOVORA BORISA ISKRE IN TAJNIKA GIORGIA ROSSETTIJA TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM Tržaška federacija RPI je analizirala razloge svoje pomembne volilne zmage Deželni komite KPI o ustvarjanju širokega demokratičnega in antifašističnega sodelovanja - Neumestna polemika Včeraj zaključek «lesnih» dnevov in 2. srečanje o zavarovalstvu Manj znane vrste eksotov se polagoma uveljavljajo - Inflacija prizadeva tudi dejavnost zavarovalnic • Danes v ospredju avstrijski turizem Tržaška federacija KPI je sinoči priredila v Ljudskem domu zborovanje ob volilni zmagi, na katerem je najprej v slovenščini Boris Iskra poudaril, da je to zmaga partije, da pa je tudi ljudska zmaga. Iskra je podrobno analiziral volilne izide na slovenskem področju in ugotovil, da je kar 1700 mladih volivcev od dveh tisočev glasovalo za partijo. KPI je pritegnila tudi starejše volivce, ker je stari antikomunizem mrtev. Slovenski volivci so se čutili sestavni del splošnega političnega vala, usmerjenega v preosnovo in sedaj jih je treba nadalje prepričevati in usmerjati, da se volilno zmago utrdi. Tajnik federacije Giorgio Rossetti pa je analiziral vzroke za zmago in za tako številne glasove, ki so sicer tudi bili protest proti sedanjemu slabemu upravljanju, so pa nekaj več, ker odražajo voljo po preosnovi. V bistvu gre torej za potrditev politične linije KPI in strategije enotnosti vseh ljudskih sil. Tudi tržaška KD ni znala ob tej zmagi povedati nič novega in je ponovila predlog, da se obnovi stari levi center, kot da se ni nič novega zgodilo. Rossetti je v tej zvezi opozoril na nevarnost, da se bo skušalo, iz centra odločati, kakšne naj bodo krajevne uprave in da se bo zato zavlačevalo. Tajnik Rossetti je nato — večkrat prekinjen z aplavzi — analiziral tržaške podatke, saj je v Trstu KPI dosegla najvišje število glasov in je prvič presegla celo izide političnih volitev. Poudaril je važnost dejstva, da je napredovala celotna levica, da je nazadovala desnica in center ter podčrtal važen prispevek slovenskih glasov. Iz tega je izhajal tudi pri predvidevanju bodočih uprav, češ da izraža željo, da se «bo obnovil rdeči in demokratični obroč okrog Trsta». V zaključku je Rossetti obravnaval kongres in partijsko linijo, ki je bila osnova tudi za volilni uspeh in opozoril člane, naj ne «bodo prevzetni in objestni proti drugim», ker bi tako naredili napačne korake, ko pa je «treba prepričevati in usmerjati» ljudi. Deželni komite KPI je ocenil volilne izide in ugotovil novo razmerje sil, katerega je treba 'upoštevati v krajevnih ustanovah in na deželi. Zato bodo komunisti na deželni ravni ponovno zahtevali, da se sprejmejo konkretni ukrepi za omejitev globoke gospodarske krize in da se spremeni deželna politika. Zato pa je treba premostiti obstoječe prepreke in ustvariti široko demokratično in antifašistično Sodelovanje. Deželno vodstvo se nato obrača na socialiste in na tiste demokratične in leve sile KD, ki so se na področju dežele znale otresti Fanfanijevega integralizma in so zato obranile svoje glasove. Razumeti morajo, da izid volitev pomeni zahtevo, da se na nov način vodi in upravlja. Končno deželni odbor KPI pozdravlja mlade volivce, ki so omogočili napredek komunistične partije. * * * Tajnik tržaške federacije KPI je na zborovanju tudi javno polemiziral z našim listom (in samo z našim listom) ter trdil, da je «skril» volilno zmago KPI, kot da bi bil presenečen ali «vznejevoljen» (stizzito) nad volilno zmago KPI. Presenečeni smo rad temi očitki. Vest o volilni zmagi smo dali z največjim možnim poudarkom na vseh osem stolpcev: «Odločen premik glasov na levo» in spodaj «Zelo občuten volilni poraz KD», takoj nato v močnem podnaslovu «Velika volilna zmaga KPI in napredek PSI». Uvodnik v isti številki ugotavlja, da nimamo še vseh podatkov, da pa so izidi nedvoumni: «KD je izgubila dobre tri odstotke, komunisti so napredovali za 5-6 odst, napredovali so tudi socialisti» itd. Na tržaški strani je prav tako poudarjen napredek levice, nato pa utrditev naprednih slovenskih uprav in nadalje «V pokrajini komunisti napredovali kar za 6 odstotkov...» Na go-riški strani piše v naslovu «Napredne sile in zlasti komunisti okrepili». Te polemike nismo pričakovali ne želeli, ker ne vidimo nobenega razloga zanjo in nobenega smisla v polemikah med strankami in silami, ki se sklicujejo na levico, to pa še zlasti v obdobju, ko je nujno konstruktivno delo in sodelovanje in ko je tako nevarna «prevzetnost» in «objestnost», ha katero ' jé tudi po našem mnenju povsem pravilno opozoril tajnik federacije KPI Rossetti. Drugi dan proslave 30-letnice v Boljuncu Sinoči se je v Boljuncu nadaljevala proslava 30-letnice osvoboditve in 30-letnice obnovitve slovenske šole v organizaciji Prosvetnega društva «France Prešeren», Zveze borcev in mladine. Zaradi mrzlega vetrovnega večera se je predviden spored odvijal v mali dvoranici ha Jami, Tu je bilo za recital socialne in partizanske lirike «Ubijte vojno, prekolnite .volno» pravo prijateljsko vzdušje, kot na partizanskih mitingih. Nastopajoči Mira Sardoč, Jožko Lukeš in Stane Starešinič so s svojo zavzeto in mojstrsko recitacijo navdušili poslušalce. Recital je spremljala glasbena in zvočna oprema Petra Švaglja in Dušana Jazbeca, scena pa je bilo delo Demetrija Geja. Po tej točki je improvizirana vaška godba na pihala zaigrala nekaj skladb. Tako so tudi Boljunčani proslavili obletnico osvoboditve. Danes in jutri bodo nadaljevali z običajno vsakoletno šagro z upanjem, da se bo vreme nekoliko izboljšalo. L. V. PRIČETEK MIUSKEGA POLETJA V Miljah velik uspeh ansambla «Miramar» Z navdušujočim nastopom harmonikarskega ansambla «Miramar» se je sinoči začelo že tradicionalno miljsko poletje. V sugestivnem okviru Marconijevega trga v Miljah se je za to priložnost zbralo polnoštevilno občinstvo, ki je pazljivo sledilo izbranemu sporedu. Ansambel «Miramar», ki ga vodi prof. E-liana Zajec, pa je ponovno dokazal svojo visoko kvaliteto in ubranost. Drevi se bo miljsko poletje nadaljevalo s koncertom orkestra in zbora gledališča Verdi. Pričetek ob 21. uri. Ob isti uri v nedeljo pa bo nastopil reški ansambel «Fratellanza». Nepremišljena in neprevidna vožnja ter tragično naključje je terjalo še eno žrtev na naših cestah. Nesreča je tokrat še posebej presunljiva, ker je izgubil življenje 9-letni otrok. Fantek je izdihnil sinoči, sko-ro 12 ur potem, ko se je pri strahovitem čelnem trčenju hudo ranil. 0-bračun nesreče pa še ni zaključen, saj tudi življenje njegove 7-letne sestrice visi na nitki. V bolnišnici je še pet drugih manj hudo ranjenih. Ds trčenja je prišlo včeraj ob 9. uri na Trbiški cesti pri Padričah, na zloglasnem ovinku pred begunskim taboriščem, kjer je že bila cela vrsta hudih in tudi smrtnih prometnih nesreč. 9-letni Maurizio, 7-letna Giuseppina in 5-letni Roberto Barbagallo so se peljali z očetom, 37-letnim Giovannijem Barba-gallom z Nabrežja Venezia 1/6 v Miljah. Namenjeni so bili proti Opčinam v fiatu 850 z registrsko tablico iz Coma, ko je nekaj desetin metrov pred ovinkom njihov avto čelno trčil v Volkswagen nemških turistov, ki so se pripeljali iz nasprotne smeri. Vzroki hude nesreče niso še znani in cestna policija, pod vodstvom poveljnika Borsette, vodi preiskavo/. Kaže pa, da je nesreči botrovalo neprevidno prehitevanje in vožnja sredi ceste. Vsekakor je trčenje bilo sOovito. Oba avta je zaneslo s sredine do roba ceste in fiat se le za nekaj centimetrov ni prevrnil v jarek. Pri trčenju jo je izkupil manjši in manj odporni italijanski avto in seveda njegovi potniki. Med skrotovičenimi razbitinami so se zlasti trije otroci zelo hudo ranili, deklico in očeta pa je celo ožgala kislina iz razbitega akumulatorja. Na kraj so takoj prihiteli rešilni avti Rdečega križa, ki so nemudoma odpeljali otroke v bolnišnico «B. Garofalo». Zdravniki so ugotovili, da je mali Maurizio dobil hude poškodbe na glavi in da mu je tudi zlomilo bočno kost in obe nogi. Zato so ga brez nadaljnjega spet naložili na rešilec in odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so otroka sprejeli s strogo pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku. Od tu pa so ga popoldne prenesli v oddelek za oživljanje, ker se je njegovo stanje še poslabšalo. Kljub vsem naporom zdravnikov in drugega osebja bolnišnice je zvečer izdihnil, ne da bi prišel k zavesti. Njegova sestrica Giuseppina je ostala v bolnišnici na Istrski cesti, sicer pa je tudi njeno stanje zelo hudo, saj so si zdravniki pridržali prognozo: i V okviru 27. tržaškega velesejma sta bili včeraj ponovno na vrsti dve pomembni srečanji, in sicer mednarodno posvetovanje o uporabi manj znanih vrst eksotičnega lesa in 2. Dan zavarovalstva. Danes popoldne bo na vrsti srečanje z naslovom «Vabilo na italijansko - avstrijski turizem», v okviru katerega bodo na sejmišču zavrteli propagandni film o turističnih zanimivostih Dunaja. V dvorani za konference na sejmu se je ves dan odvijalo srečanje lesarjev, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki poslovnih krogov iz afriških dežel Kongo, Kamerun, Slonokoščena obala, Gabon in Zaire. Na srečanju, ki sta ga organizirala Italijanska zveza trgovcev in industrijcev s področja lesa in Gospodarska komisija EGS iz Bruslja, sta podala glavni poročili načelnik Centre Tehnique Forestier Tropical (Francija) J. Giuscafrè in predstavnik gospodarske komisije EGS J. David. Strokovnjaka sta o-pozorila na dejstvo, da so se tudi manj znane vrste eksotov ponekod v Evropi v zadnjem času obnesle, še vedno pa nastajajo težave pri u-streznih nabavah iz dežel izvoznic. Izkušnje so namreč pokazale, da se dobave tega lesa odvijajo neprimerno počasneje kakor dobave razširjenih eksotov, večkrat pa je opaziti, da tudi v samih afriških lukah, poleg opeklin od žveplene kisline, je zadobila hud udarec v obraz, da ji je zlomilo čeljust in ji zbilo 10 zob. Polomljen ima tudi gleženj. Mlajši bratec pa si je zlomil obe nogi v stegnu. Leva nožiča je še bila v mavcu, ker si jo je zlomil že pred nekaj dnevi. Ostal je v bolnišnici «B. Garofalo» in bo ozdravel v dveh mesecih, če ne bo komplikacij. Iz razbitega fiata 850 so bolničarji, agenti prometne policije in gasilci z veliko težavo izvlekli tudi ranjenega voznika, ki pa ni imel hujših poškodb. Poleg razumljivega šoka, so mu v bolnici ugotovili samo Skupina prebivalcev Kolonkovca, Sv. Ane in Pantelejmuna je včeraj zjutraj na pobudo rajonskega odbora Sv. Sobote iz protesta za nedoločen čas zasedla dohode k občinskemu upepeljevalniku na griču Sv. Pantelejmuna v Ul. Giarizzole. Razloge svojega protesta so navedli na transparentih in v ciklostiranem letaku, v katerem pravijo, da so se odločili za zasedbo zato, da prisilijo občinsko upravo da izpolni vse zahteve, ki jih je rajonski odbor že pred časom formuliral. Gre predvsem za zahtevo po pokritju grezničnih kanalov in po ureditvi greznic na področju Sv. Pantelejmuna, po asfaltiranju cest in po plinski napeljavi v hiše tega področja. Nadalje zahtevajo prizadeti prebivalci naj občina preko svojega higienskega in profilaktičnega u-rada da na razpolago inštrumente za ugotavljanje stopnje okuženja zraka, poleg nekaterih drugih stvari v zvezi z okuževanjem okolja pa zahtevajo tudi izvajanje konkretnega načrta socialnih služnosti kot so šole, vrtci, socialni centri in javni nasadi proti špekulacijskim interesom tistih ustanov, ki bi hotele na tem področju graditi nove oku-žr vaine industrije. Pozno zvečer je tržaško županstvo kjer se blago naklada na ladje, ne znajo pravilno ravnati s temi vrstami lesa. Italijanski izvedenec prof. G. Giordano je nato obravnaval nekatera vprašanja v zvezi z razpečevanjem eksotičnega lesa afriškega izvora in pri tem opozoril predstavnike afriških dežel, da se bo po ponovnem odprtju Sueškega prekopa v Evropi ponovno zopet močneje občutila konkurenca eksotov iz južne in vzhodne Azije, pa tudi iz srednje in južne Amerike. V razpravo so posegli številni izvedenci iz Italije in tujine, ki so v glavnem obravnavali tehnična vprašanja v zvezi s predelavo in uporabo eksotičnega lesa. V glavni dvorani trgovinske zbornice pa se je istočasno odvijalo 2. vsedržavno srečanje o zavarovalstvu. Po pozdravnih besedah predsednika zbornice dr. Caidassija in predsednika velesejemske ustanove dr. Slocovicha je osnovno poročilo o «Vplivu inflacije na razvoj zavarovalstva» podal predsednik Vsedržavnega združenja zavarovalnih industrij (ANIA) sen. G. Pella. Govornik je posvetil dober del svojega posega dokazovanju, da ni res, da bi se zavarovalnica v Italiji o-koriščala z inflacijo. To mnenje, ki je precej razširjeno pri nas, je povsem zmotno — je še dejal Pella — in dokazuje le, da javnost vse nekaj udarcev in ran ter opekline po nogah in bo ozdravel v 10 dneh. V nemškem avtu se je peljala družina Born iz Wormsa: najhuje je ranjen voznik, 33-letni Giinther, ki mu je stekleni drobec prebil levo oko, tako da bo verjetno nanj oslepel. Zdravniki okulističnega oddelka so mu ugotovili poškodbe tudi v nosni duplini. Njegova 30-letna žena Berta in 7-letni sin Wolfgang pa sta na zdravljenju v kirurškem oddelku zaradi številnih ran, udarcev in prask, vendar bi morala o-zdraveti v približno 10 dneh. Promet je bil na Trbiški cesti dalj časa prekinjen, ker so morali v posebni izjavi ocenilo nastop prizadetih prebivalcev za resen in pro-vokatorski, ker da so zasedli dohode k upepeljevalniku kljub takojšnjemu zanimanju in pripravljenosti občinske uprave na dialog. Z zasedbo so — pravi občinska u-prava — preprečili raztovarjanje kakih 40 tovornjakov mestne čistoče, ki so v dopoldanskih urah končali prvi krog pobiranja smeti v raznih mestnih predelih. Zaradi tega obstaja nevarnost samovžiga smeti v tovornjakih z možnostjo požarov in eksplozij. Občinska uprava — pravi poročilo — je že dopoldne povabila na razgovor delegacijo prizadetih meščanov. Ker pa so meščani povabilo odklonili, sta se podala k upepeljevalniku podžupan Giuricin in odbornik za urbanistiko De Luca, da bi slišala njihove zahteve in v mejah možnosti zagotovila zavzetost občinske uprave za njihova vprašanja. Podžupan je ljudem prikazal neodložljivo nujnost raztovorjenja tovornjakov, vendar — pravi sporočilo — je bil odgovor negativen. Občinska uprava sicer priznava, da obstaja vprašanje okuževanja o-zračja, ki pa ga ne povzroča upe-peljevalnik, kar so ugotovili s periodičnimi analizami. premalo pozna zavarovalstvo in njegovo strukturo. Vlada bi morala točno analizirati gibanje stroškov za-varovalske industrije, zlasti ko gre za določitev tarif (premij) za zavarovanje v prometu, Na tem področju — je dejal govornik — se priznavajo poviški vsem: tovarnam avtomobilov, avtocestnim družbam, proizvajalcem goriva, le zavarovalnice ne smejo. zahtevati višjih premij. Z vrsto poročil o vplivu inLacije na razne vrste zavarovalnih dejavnosti so nato nastopili glavni ravnatelj odseka za zavarovalstvo pri ministrstvu za trgovino in industrijo dr. G. Angela — ki je med drugim pozdravil prisotne v imenu ministra Donat-Cattina —, glavni ravnatelj Assicurazioni Generali odv. E. Duši, ravnatelj Riunione Adratica di Sicurtà odv. R. Erigessi, delegirani upravitelj SASA-Sicurtà fra Armatori iz Trsta F. Samaestri in osrednji ravnatelj zavarovalnice Lloyd Adriatico dr. A. Sodare. Danes bo kakor omenjeno na vrsti avstrijski in zlasti dunajski turizem, prihodnji teden pa bo na sporedu še vrsta pomembnih srečanj, med katerimi izstopa po svoji aktualnosti zlasti dvodnevno posvetovanje o vlogi tržaškega pristanišča «po Suezu». Posvetovanje bo v četrtek, 26. in petek, 27. junija. gasilci odstraniti razbitine in z vodo očistiti cesto, ki je bila prelita z bencinom in oljem. Na srečo ni prišlo do požara, saj bi v tem primeru prav gotovo bilo še več smrtnih žrtev. Koncert «Tria Loreni» v štivanski gotski cerkvi Na pobudo Avtonomne letoviščar-ske in turistične ustanove devinsko-nabrežinske obale bo v stari štivanski gotski cerkvi v torek, 24. t.m., ob 21. uri koncert znanega slovenskega «Tria Lorenz». Izvajal bo Beethovnov Trio št. 5 v D-duru op. 70, Labičeve «Ekspresije» 1970, napisane prav za ta trio, ter Dvorakov trio «Dumkij» op. 90. Trio Lorenz sestavljajo bratje Lorenz: pianist Primož, violinist Tomaž in čelist Matija. Vsi trije so diplomirali na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1966, skupaj pa so začeli igrati že leta 1954. Po diplomi in izpopolnjevalnem študiju pri prof. Pfeiferju, so dopolnili višje študije pri prof. Guidu Agostiju v Rimu, pri prof. S. Lorenziju v Sieni in z dvema članoma slavnega «Tržaškega tria» R. Zannetovichem in L. Lano. Poleg obsežnega klasičnega repertoarja izvajajo tudi moderno glasbo in so bili gostje številnih festivalov moderne glasbe. «Trio Lorenz» je doslej nastopal razen v Jugoslaviji in Italiji še v Belgiji, Franciji, Avstriji, Nemčiji, Kanadi, Sovjetski zvezi, Poljski, Braziliji, Argentini in Bolgariji. OSMIČ A Andrej Hrvat pri Hrvatih - Boršt toči pristno belo in črno vino. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 21. junija ALOJZ Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.57. — Dolžina dneva 15.42. — Luna vzide ob 17.53 in zatone ob 2.20. Jutri, NEDELJA, 22. junija AHAC VREME včeraj: Najvišja temperatura 22,8, najnižja 18, ob 19. uri 22,4 stopinje, zračni tlak 1015,7 rahlo narašča, veter 6 km na uro severo-zahodnik, vlaga 54 odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20.6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 20. junija 1975 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 63-letni Josip Marc, 47-letni Luigi Cutri, 76-letni Armando Mattioli, 73-letni Giuseppe Co-vacich, 67-letni Germano Versa, 75-letni Marco Pilato, 50-letrsi Enrico Svetina, 77-letni Angelo Fedel, 63-letna Anna Grbac por. Skedel, 68-letna Anna Albrecht vd. Tropper, 77-letna Anna Pelan, 72-letiji Ivan Pečar, 91-letna Marija Pitela vd. Primožič. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. utj) All'Alabarda, Ul. dell’lswjj 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al ! S. Andrea, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) 1 A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godi na, AHTgea, Ul. Ginnastica 6; Ghia- j ri - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. I UiMiiiiiiiiniiiiiiiimHiiiiiimiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiifiiiiiMiiiiitiiiiHiiiiMiiiiitfittiiiiiiiiitiiitiiiiiiirniiiiiiiiiiiit NA SLOVENSKIH NIŽJIH SREDNJIH ŠOLAH 226 SLOVENSKIH DIJAKOV OPRAVLJA MALO MATURO Največ jih je na Proseku (45) • Te. me pismene naloge iz slovenščine Velika večina dijakov nižjih in višjih srednjih šol je sicer že v čisto poletnem vzdušju, šolska vrata pa se le še niso zaprla. Prišel je čas izpitov: že v četrtek so se na vseh naših nižjih srednjih šolah začele male mature, medtem ko pride preizkušnja za «prave» maturante na vrsto šele v začetku julija. Malo maturo «naskakuje» letos 226 di iakov, od tega 122 deklet in 104 fantov, to je kar 20 dijakov več kot v lanskem šolskem letu. Mladi so se lani odlično odrezali, sa; sta bila od vseh odklonjena le dva, izmed katerih je bil en privatisi. Kot rečeno so se male mature pričele v četrtek, ko je bila na sporedu pismena naloga iz italijanščine. Včeraj so dijaki pisali v slovenščini, medtem ko sta danes na vrsti angleščina oziroma nemščina. V ponedeljek se bodo morali izkazati «latinisti», vendar je ta naloga neobvezna. Naslednji dan bodo morali dijaki pisati matematično nalogo, za konec pa bo v sredo na sporedu grafični izpit iz likovne vzgoje. Zatem bodo posamezne komisije pregledale in ocenile vse izdelke, nakar bo na vrsti še zaključna preizkušnja, to je ustni izpit. Pa preglejmo sedaj, koliko dijakov je na posameznih slovenskih nižjih šolah in naslove pismene naloge iz slovenščine. Na šoli «sv. Ci rila in Metoda» pri Sv. Ivanu in na Katinari opravlja maturo 42 dijakov, od tega 35 pri Sv. Ivanu ter 7 na Katinari. Deklet je 26, fantov 16. Izžrebana sta bila dva naslova, od katerih je vsak dijak lahko izbral enega: «Izgubiš prijatelja, izgubil si najdražje» in «Med raziskovalci našega planetnega sistema». Na srednji šoli «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu je 31 dijakov: 20 deklet, 10 fantov in 1 privatistka. Včeraj so lahko izbirali med naslovoma «Knjiga, ki sem jo bral z užitkom» in «Moja doživetja ob morski o-bali». Na šoli «Fran Erjavec» v Rojanu opravlja malo maturo 10 učencev, 5 deklet in 5 fantov. Naslova pismene naloge iz slovenščine sta bila «Tudi ti večkrat bereš časnike. Kaj te v njih zanima in za kaj se pa sploh ne zmeniš?» ter «Mesto, v katerem živim, po zunanjosti, po ljudeh in po življenju». Jt Dolini, na šoli «Simon Gregor- čič», je dijakov 30 (2 privatista), od tega 15 deklet in 15 fantov, ki so lahko izbirali med temama «Katerega dogodka (ali osebe) v življenju se najraje spominjaš?» in «Kaj zanima današnjo mladino?» Na srednji šoli «Igo Gruden» v Nabrežini se z maturo ukvarja 33 dijakov, 15 deklet in 18 fantov. Naslova sta bila «Srečanje s sošolci leta 1935» in «človek z eno roko u-stvarja, z drugo uničuje». Največ dijakov opravlja maturo na šoli «Fran Levstik» na Proseku: kar 45 (2 sta privatista). Deklet je 25, fantov 20. Naslova pismene naloge iz slovenščine sta bila «V morskih globinah» in «Kako si zamišljam svojo bodočnost». Nazadnje še podatki z openske šole «Srečko Kosovel». Dijakov je 35, od tega 15 deklet in 20 fantov. Prvi naslov je bil «Ali je starost vedno modrost?», drugi pa po Prešernovi Zdravljici «Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak». Pred usodnim skokom se je premislila Nepremišljeno dejanje mlade študentke je včeraj mobiliziralo gasilce, ki so morali prihiteti na Trg Libertà z rešilnim platnom. Dekle je namreč sedelo na oknu drugega nadstropja in kričalo, da bo skočilo na cesto. Gasilci so razpeli platno, na srečo pa se je študentka, ki je že svoj čas poskusila podobno dejanje, premislila. Bolničarji so jo odpeljali v bolnišnico, da si pomiri givce. Zaradi velikega števila avtov in tovornjakov gasilcev, policije in Rdečega križa je bil promet dalj časa prekinjen. V kratkem ukročen požar v starem mestu V starem mestu je v včerajšnjih poznih urah izbruhnil nevaren požar, katerega pa so na srečo gasilci dokaj hitro ukrotili. Goreti je začelo v Ul. Crosada 13 v ruševinah stare hiše, kjer je več kupov smeti. Ognjeni plameni so se hitro razširili in načeli celo tramove 1. nadstropja bližnje stavbe. Zelo verjetno so požar zanetili mladi pobalini, ki se običajno zbirajo med ruševinami. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiuiiiimiii NA TRBIŠKI CESTI PRI BEGUNSKEM TABORIŠČU V strahovitem trčenju pri Padričah izgubil življenje devetletni otrok Njegova sestra in brat sta hudo ranjena, oče pa lažje - Ranjeni tudi trije turisti v nemškem avtu, katerega voznik bo verjetno izgubil oko Tak je bil prizor po trčenju pri Padričah iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii ZARADI NEIZPOLNJENIH OBLJUB OBČINSKE UPRAVE Prebivalci na Pantelejmuna zaprli dohode k upepeljevalniku Brezuspešno posredovanje podžupana in odbornika za urbanistiko - Okuževanje ozračja glavni problem Šolskevesti Osnovna šola F. Milčinski na Katinari vabi na ogled ročnih del in risb, ki bo jutri,. 22. junija, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure ter v ponedeljek, 23. t.m., od 9. do 12. in od 18. do 20. ure. Osnovna šola Prosek sporoča, da je vpisovanje v prvi razred do 27. junija, od 9. do 12. ure. Šolska maša bo 28. junija ob 9. uri. Učenci celodnevne osnovne šole Ric-manje — Domjo priredijo danes, 21. junija, ob 20.30 zaključno šolsko prireditev v prostorih ricmanjske šole. Vpisovanje otrok v 1. razred o-snovne šole bo do 28. junija. Vpisujejo od 9. do 12. ure. Učenci openske osnovne šole vljudno vabijo starše in prijatelje na ogled razstave ročnih del in risb, ki bo jutri, v nedeljo, 22. junija, in v ponedeljek, 23. t.m. Razstava bo odprta jutri od 9. do 13. in od 16. do 21. ure ter v ponedeljek v dopoldanskih urah. Osnovna šola Alojz Gradnik na Re-pentabru priredi razstavo risb in ročnih del danes, 21. junija, od 16. do 29. ure in jutri, 22. junija, od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Osnovna šola v Barkovljah, Ulica Cerreto 19 ima razstavo šolskih izdelkov danes, 21. junija, od 18. do 20. ure in jutri, 22. t.m., od 8.30 do 12.30. Jutri, v nedeljo, bo odprta razstava ročnih del in risb v osnovni šoli v Boljuncu v dopoldanskih in popoldanskih urah. Na znanstvenem in klasičnem liceju «F. Prešeren» je odprta razstava grafičnih in risarskih izdelkov dijakov. Razstava bo odprta do vključno 28. junija, in sicer vsak delavnik od 10. do 12. ure. Prosveta SPD TABOR — OPČINE na željo številnega občinstva ponovi JUTRI, 22. junija, ob 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Cankarjevo farso v treh aktih «Pohujšanje v dolini šentflorjanski». Vabljeni! Ob 30. obletnici osvoboditve SAGRA in I. RAZSTAVA VAŠKIH VIN V PRAPROTU I SPORED: DANES, 21. junija Ob 16. uri odprtje kioskov in tekmovanje v briškoli. JUTRI, 22. junija Ob 10. uri začetek ex tempore za mladino od 6. do 18. leta in odprtje kioskov. Ob 16. uri zabavne igre Ob 18. uri nastop folklorne skupine iz Sovodenj in pevskih zborov Vesna iz Križa in Rdeča zvezda iz Saleža. PONEDELJEK, 23; junija x> Ob 17. uri odprtje kioskov. Ob 21. uri kresovanje sv. Ivana Vse tri dni od 20. do 24. ure brezplačni ples ob zvokih kvinteta «Praprot». Bogate nagrade za ex tempore in tekmovanje v briškoli. Vabljeni! MLADINA IZ BOLJUNCA PRIREJA ŠAGRO NA JAMI Spored: SOBOTA, 21. junija * ob 17. uri otvoritev H= od 20. do 24. ples. NEDELJA, 22. junija * ob 17. uri sprevod na Jamo H= ob 17.30 koncert godbe na pihala «Breg» # ob 18.30 kulturni program, s sodelovanjem tamburaškega ansambla in mešanega pevskega zbora «France Prešeren» iz Bo-Ijunca H* ob 20.30 ples. Igral bo ansambel Supergroup. Za dobro kapljico in prigrizek je poskrbljeno. Obiščite nas! SPD «L GRUDEN» - Nabrežina organizira CELOVEČERNI KONCERT moškega pevskega zbora pod vodstvom Sergija Radoviča in s sodelovanjem Staneta Raztresena. Koncert bo jutri, 22. junija, ob 18. uri v društveni dvorani. Vljudno vabljeni! Potovalni urad AURORA priredi 28. in 29. junija izlet na Krk Cena 19.000 lir Vpisovanje pri potovatoem uradu « AURORA » Ulica Cicerone št. 4 — tel. 60261 DANES PRIČETEK PREDSTAV «LUČI IN ZVOKI» Danes se pričnejo predstave «LUČI IN ZVOKI» v Miramarskem parku, ki jih prireja Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova v Trstu. Do 31. julija bo prva predstaj* ob 21.30, druga ob 22.45. Tedenski razpored je /isied-nji: ob ponedeljkih v angleščini in v italijanščini; ob torkih ni predstav zaradi tedenskega počitka; ob sredah v nemščini in V italijanščini; ob četrtkih v angleščini in v italijanščini; ob petkih v nemščini in v italijanščini; ob sobotah dve predstavi v italijanščini; ob nedeljah v nemščini in v italijanščini. Kino MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI - Predstavi «Cesarski sen v Mi-ramaru», v italijanščini ob 21.30 in ob 22.45. Ariston 16.00—22.00 «La tierra prome-tida». Režija Miguel Littin. Barvni film. Nelson VUlagra in Carmen Bueno. Grattacielo 16.30 «Mayerling». Omar Sharif, Catherine Denevue, James Mason in Ava Gardner. Barvni film. Excelsior 16.00 «Giù la testa». Igrajo: Robert Steiger, James Co- burn, Romolo Valli. Barvni film. Nazionale 16.00 «Mezzogiorno e mezzo di fuoco». Barvni film. Fenice 16.00 «Operazione "Costa brava”». Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film. Eden 16.30 «Non aprite quella porta». . Marilyn Bums, Gunner Hann-sen. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «Salvo D’Acquisto». Massimo Ranieri, Lina Polito in Enrico M. Salerno. Barvni film. Aurora 16.30 «La polizia accusa, il servizio segreto uccide». Tomas Mil-lian. Barvni film. Capitol 16.30 «Giubbe rosse». Barvni film. Cristallo 16.30 «L’ anticristo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.30 «C’era una volta Hollywood». Barrai film. Filodrammatico 16.30 «L’ ammucchiata». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Immersione mortale». David Janssen, Hope Lange. Barvni film. Ideale 16.00 «Tequila». Anthony Stef-fen. Barrai kavbojski film. Vittorio Veneto 17.00 «Uomini duri». Lino Ventura, Isaac Hajes, Barvni film. Abbazia 16.30 «1 tre moschettieri». Charlton Heston Oliver Reed, Ra-quel Welch, Christopher Lee. Barvni film. Radio Zaprto zaradi počitnic. Mignon 16.00 «L’’invincibile super- man». Barrai film. A’strà' 16.30‘«l tre avventurieri». Lino Ventura, Alain Delon. Barvni film. Volta - Milje 17.00 «Innocenza e tur-batnentq». Edwige Fenech. Vittorio Caprioli. Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Izleti SKUPINA bivših tržaških aktivistov OF priredi 29. junija izlet. Ogledali si bomo grobnico aktivistov OF in borcev usmrčenih na Urhu pri Ljubljani, nato taborišče v Begunjah na Gorenjskem, dolino Drage, rojstno hišo Prešerna v Vrbi. Vpisovanje do vključno 23. junija v Ulica Mon-tecchi št. 6, 3. nadstropje, soba št. 32 od 10 do 12. ure. Cena vožnje in kosila 7.500 lir. Kraj in uro odhoda bomo javili kasneje. MLADINCI SPDT organizirajo danes in jutri naslednjo turo: Tolmin — Razor planina (prenočevanje) in po transverzalni poti do Črne prsti (hoja 8 ur). Zbirališče ob 14. uri (danes) pred hotelom Krn v Tolminu. SPDT OBVEŠČA udeležence izleta na črno prst, da bo odhod avtobusa JUTRI, 22. junija, točno ob 6. uri zjutraj izpred sodnije na Foro Ulpiano. Začetek proslave v Domu Zorka Jelinčiča ob 12.30. Udeležence prosimo, da takoj poravnajo vpisnino. PD «KRAŠKI DOM» z Repentabra obvešča, da bo odhod avtobusa v Novo mesto JUTRI, 22. junija, točno ob 6. uri s trga v Repnu. Priporoča se točnost. SPDT vabi planince, ki so zainteresirani za poletno turo n? Dolomite in Triglav, da se udeležijo sestanka, ki bo v sredo 25. t.m. točno ob 19. uri v baru Slovenskega kluba (Ul. Geppa 9). Predsinočnjim je v starosti 91 let preminila Marija Rodela vd. Primossi-Primožič Pogreb drage pokojnice bo danes ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na mestno pokopališče. Žalostno vest sporočajo sinovi, hčere, vnuki in pravnuki. Trst, 21. junija 1975 ——— + ............................ Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi IVAN PEČAR - VANEK Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 11.45 iz mrtvašnice gl.iyiig tjol .išnice v bazovsko cerkev in nato na domače pokopališče. Žalujoči: hčerka Silva z družino, sinova Rafael in Franc z družinama, odsotni, sestri z družinama in sorodniki. Padriče, Melbourne, Bazovica, Gropada in Konkonel, 21.6.1975 IZIDI ZADNJIH UPRAVNIH VOLITEV NA SLOVENSKEM PODROČJU Podrobnejša analiza o občutnem premiku slovenskih glasov na levo Velik napredek K Pl, delni PSI, nazadovanje SS in KD - Podrobni podatki za slovenska volišča okoliških vasi s primerjavami VOLILNI IZIDI V ŠTIRIH TRŽAŠKIH PRETEŽNO SLOVENSKIH OBČINAH IN V SLOVENSKIH KRAJIH TRŽAŠKE OBČINE Pokrajinske 70 Politične 72 Deželne 73 Pokrajinske 75 KPI 6746 33,6 8891 42,4 7190 34,9 8849 39,4 PSIUP 486 2,4 366 1,7 — — —- — PSI 1311 6,5 1659 7,9 1912 9,3 2202 9,9 PSDI 1041 5,2 1010 4,8 758 3,7 866 3,8 PRI 254 1,3 384 1,8 451 2,2 549 2,4 KD 5647 28,1 6815 32,5 5332 25,9 5297 23,6 PLI 594 3,0 610 2,9 584 2,8 584 2,6 MSI 817 4,1 1210 5,8 1088 5,3 1163 5,2 SS 2945 14,7 — — 3095 15,0 2659 11,8 RAZNE 223 11 — — 166 0,8 275 1,2 SKUPAJ 20064 20945 29576 22449 129 — 8,5 (139 — 10,1; 145 - 10,4); KD 405 — 26,7 (403 — 29,3 ; 412 -29,7). BAZOVICA: (v oklepaju samo deželne 1973): KPI 315 - 53,9 (257 -47,2); PSI 82 - 13,9 (83 - 15,2); Slovenska skupnost 88 — 15,0 (118 — 21,7); KD 42 — 7,1 (44 - 8,0). LONJER — KATINARA: KPI 336 — 58,1 (282 - 5,4); PSI 46 — 7,9 (45 — 9,5); Slovenska skupnost 63 — 10,9 (68 — 12,9); KD 81 — 14,0 (70 — 13,2). OPČINE: KPI 1191 - 27,2 (879 -22,0); PSI 35’7 — 8,1 (317 - 7,9); Slovenska skupnost 392 — 7,5 (393 — 9,8); KD 1487 — 33,5 (1464 -36,6). BANI: KPI 92 - 45,5 (74 - 39,6); PSI 39 - 19,3 (42 - 22,4); Sloven 11,9); KD 2899 - 26,7 (pokrajinske ska skupnost 18 — 8,9 (22 — 11,8); i 1970 3550 - 32,5; politične 1972 3521 KD 27 — 14,4 (27 — 14,4). I — 32,9; deželne 1973 2963 - 29,5). uiujiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimtiiiiiiiiiiHiiiiiiimiimiiiiiii PREDSEDNIK FRAGIACOMO NA VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU Za četrtino povečane prodaje v trgovinah Delavskih zadrug V kratkem odprtje nove veleblagov-niče na Trgu Stare mitnice v Trstu Kakšni so bili premiki glasov med slovenskimi volivci? To vprašanje je prav gotov zelo zanimivo in na osnovi točne številčne analize, ki jo je izdelal Boris Iskra smo že lahko ugotovili, da je med slovenskimi volivci precej pridobila KPI, delno PSI, izgubila pa je Slovenska skupnost. Zanimivo je, da so šli glasovi SS izključno na levo, ker je KD istočasno prav tako občutno izgubila svoje glasove. O teh premikih govori objavljena tabela, ki se nanaša na štiri pretežno slovenske občine (Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina), in na slovenska okoliška volišča tržaške občine. Tako dobimo pretežno slovensko področje, na katerem je pomemben odstotek slovenskih glasov. Na tem področju je KPI v primerjavi s pokrajinskimi volitvami 1970. leta pridobila 2003 glasove ali 5,8 odstotka, v primerjavi z deželnimi volitvami leta 1973 pa je pridobila 1659 glasov ali 5 odstotkov. Pri tem pa je treba seveda upoštevati pri letu 1970 obstoj PSIUP in da so se ti glasovi kasneje zlili po veliki večini s KPI. Primerjava s političnimi volitvami ni možna, ker je takrat dobršen del slovenskih volivcev oddal svoj glas slovenskemu poslancu Škerku, prisotni so bili tudi številni vojaki, ki, kot je znano,^ v znatni meri podpirajo komunistično partijo. . . Socialisti so v primerjavi s pokrajinskimi volitvami pridobili 891 ali 3,3 odstotka glasov, v primerjavi z deželnimi volitvami 1973. leta pa so pridobili 290 ali 0,5 odstotka glasov. Slovenska skupnost je izgubila v primerjavi s pokrajinskimi volitvami 1970. leta 286 glasov ali 2,9 odstotka, v primerjavi z deželnimi volitvami 1973. leta pa 436 gjasov ali 3,2 odstotka. Končno je Krščanska demokracija izgubila v primerjavi s pokrajinskimi volitvami 1970. leta 350 glasov ali 5 odstotkov, v primerjavi z deželnimi volitvami 1973. leta pa 35 glasov ali 0,3 odstotka. Očitno je, da so skoraj vsi mladi slovenski glasovi oddani komunistični partiji, nekateri pa socialistom. Slovenska skupnost je izgubila del glasov, ki jih je imela prej, in je pridobila zelo redke mlade volivce. KD je uspelo na tem področju obdržati svoje glasove, izgubila pa je mlade volivce. Podatki torej nedvomno govore o premiku slovenskih glasov na levo. Zelo zgovorni pa so tudi podatki z nekaterih slovenskih volišč v tržaški občini: TREBČE: (v oklepaju najprej podatek za leto 1970, nato za deželne 1973): KPI 334 glasov — 71,6 odstotka (289 - 65,3; 295 - 64,1); PSI 24 - 5,1 (13 - 2,9; 40 - 8,7); Slovenska skupnost: 56 —- 12,0 (63 — 14,2; 59 - 12,8); KD 26 - 5,6 (34 - 7,7; 34 - 7,4). GROPADA — PADRIČE: KPI 291 - 52,7 (234 - 51,3; 257 - 50,6); PSI 71 — 12,9 (25 — 5,4; 48 — 9,4); Slovenska skupnost 65 — 11,8 (67 — 14,7; 88 — 17,3); KD 54 — 9,8 (55 - 12.1; 58 - 11,4). KRIŽ: KPI 652 - 42,9 (532 - 38,7; 537 - 38,7); PSI 134 - 8,8 (89 -6,5; 122 — 8,8); Slovenska skupnost NA ITALIJANSKO-MADŽARSKEM ZASEDANJU V GRLJANU Predlogi za izboljšanje prometnih zvez z Madžarsko Predlog o ustanovitvi mešanih podjetij na Trza- škem, ki bi se ukvarjala z blagovnimi izmenjavami med Madžarsko in tržaškim pristaniščem kot enega izmed najvažnejših faktorjev za uspešen razvoj medsebojnih blagovnih prevozov. Za njim je prevzel besedo glavni direktor italijanskih železnic ing. Lucio Mayer, ki je v glavnih obrisih prikazal program za izboljšanje železniških zvez med obema državama, nato pa se je razvila debata o možnostih razvoja prometa med podonavsko državo in tržaško luko. V tem smislu je prišlo do številnih predlogov, od katerih naj omenimo le predlog o ustanovitvi mešanih tvrdk na Tržaškem, ki bi se ukvarjale z blagovnimi izmenjavami. Trgovski svetnik madžarskega veleposlaništva v Rimu dr. Oblath je za predloge pokazal zanimanje ter je omenil možnost konkretnih rešitev na uradnih pogovorih v italijanski prestolnici. Včerajšnji dan se je zaključil z razpravo o možnostih za boljše sodelovanje pri gradnji in izdelavi omrežja prevoznih sredstev. PROSEK - KONTO VEL: KPI 949 — 39,5 (726 — 32,3); PSI 196 - 8,1 (172 — 7,6); Slovenska skupnost 236 — 9,8 (298 — 13,3); KD 705 — 29,4 (737 - 32,8). Celotni tržaški Kras: KPI 4162 — 38,6 (pokrajinske 1970 3309 — 32,1; politične 1972 4237 — 39,6; deželne 1973 3317 - 33,1); PSI 952 — 8,8 (pokraiinske 1970 553 — 5,3; politične 1972 80” - 7,5; deželne 1973 '872 — 8,7). Pri teh podatkih je treba upoštevati, da je na pokrajinskih 1. 1970 imela PSIUP 216 in na političnih 1. 1972 152 glasov. Slovenska skupnost 984 — 9,1 (pokrajinske 1970 1084 - 10,5; na pohtičnih 1972 se ni predstavila; deželne 1973 1194 — Za Delavske zadruge so bili v poslovnem letu 1974 značilni v glavnem trije elementi: visoka stopnja razvoja prodaj, znatne pobude, za boj proti draginji in izredno povišanje cen. Tako oceno je dal včeraj predsednik zadrug Oliviero Fragiacomo med letalna občnim zborom, ki je bil v zborniški dvorani trgovinske zbornice v prisotnosti številnih članov in predstavnikov oblasti, med katerimi sta bila deželni odbornik za zadružništvo Fabio Mauro in občinski odbornik Rino Bartoli, ki je zastopal župana. Deželni odbornik Mauro je v svojem pozdravu podčrtal socialno vlogo, zadružništva, zlasti na področju potrošnje v zvezi z umirjevanjem cen. Dejal je tudi, da bo deželni odbor v jeseni sklical konferenco o problemih razdeljevanja in preskrbe. Občinski odbornik Bartoli pa je med drugim izrazil željo po tesnejšem sodelovanju z javnimi ustanovami in po okrepitvi dejavnosti zadrug. V svojem poročilu je predsednik Fragiacomo poudaril predvsem, da so bile cene v supermarketih in trgovinah zadrug blokirane od 29. novembra 1974 do 25. januarja 1975, s čimer so zadruge pristale na zahteve sindikalnih organizacij za obrambo kupne moči delavcev in proti višanju cen. Omenil je tudi prodaja nekaterih izdelkov po močno znižanih cenah. Po mnenju predsednika je bila direktna posledica tega znaten porast skupne vrednosti prodaj v letu 1974, ki so dosegle 10.133.510.000 lir kar je za 2.207.888.000 lir več kot v prejšnjem letu. Fragiacomo je dejal, da potreba po nadaljnjem izvajanju programa modernizacije zahteva boljšo upravljanje in kvalitetno raven uslug. Zaključil je z napovedjo skorajšnjega odprtja novega velikega supermarketa na Trgu Stare mitnice v Trstu in novega supermarketa v Gradežu. V razpravo so posegli številni prisotni, poročilo nadzornega odbora pa je podal dr. Luciano Peloso. Turistični uslužbenci za družbeni turizem V tržaškem sedežu sindikata CISL je včeraj bila tiskovna konferenca, ki jo je sklicalo deželno tajništvo enotnega sindikata uslužbencev javnih lokalov in hotelov, na kateri so orisali splošne vzroke, zaradi katerih se na tem področju že d\lj časa vodi sindikalni spor, ki je privedel tudi do stavk. Uvodno poročilo je imel tajnik strokovne organizacije CISL Antonacci, za njim pa sta spregovorila še sindikalista CG IL Battilana in UIL Pettirosso. Razlogi sindikalnega spopada niso samo v golih finančnih in normativnih zahtevah, ker uslužbenci turističnih podjetij zahtevajo splošno napredno turistično politiko, ki naj dovoli vsem italijanskim delavcem, da gredo na zasluženi počitek v prijetnem okolju. Zaradi tega je treba drugače porazdeliti dopuste čez celo leto, treba pa je tudi javnih in zasebnih investicij, preprečiti špekulacije, ki kvarijo in uničujejo turistične lepote tudi v naših krajih in končno je treba zagotoviti uslužbencem te stroke, ki doprinese veliko milijard gospodarstvu naše dežele, dostojne plače in redno zaposlitev. ZANIMIVOSTI 0 NOVIH SVETOVALCIH Novi občinski svet v Gorici po 15. juniju precej pomlajen Srednja starost svetovalcev je 42 let - Polovica svetovalcev izvoljenih na novo - Število ezulov se je zmanjšalo na tri - V občinskem svetu tokrat samo dve ženski V grljanskem hotelu Adriatico Palače se je včeraj za zaprtimi vrati nadaljevalo prvo italijansko -madžarsko srečanje, ki sta ga organizirala ISDEE (Inštitut za preučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi) in Inštitut za svetovno gospodarstvo madžarske Akademije znanosti iz Budimpešte. Tema srečanja je bila «Problemi in perspektive italijansko - madžarskega sodelovanja na področju prevozništva». Prvi je včeraj spregovoril dr. Arnaldo Chisari, glavni direktor za načrtovanje, organizacijo in koordinacijo pri ministrstvu za prevoze. Chisari je predvsem nanizal nekaj konkretnih predlogov za razvoj stikov med Madžarsko in Italijo, pri tem pa je omenil, da se mora meddržavni promet stalno prilagajati politiki vmesnih držav. Ing. Michele de Juliis, poddirek-tor vodstva podjetja za avtoceste pri ANAS, je v svojem referatu o-značil ojačitev cestnega taški časnikarji v Furlaniji-J. krajini V okviru propagandne dejavnosti, ki jo deželno odborništvo za turizem izvaja v tujini, je te dni obiskala našo deželo skupina specializiranih časnikarjev iz Zah. Nemčije. Po enodnevnem bivanju v našem mestu, kjer so se sestali s predstavniki deželnega odborništva za turizem in pokrajinske turistične ustanove, so si nemški gostje ogledali še Čedad, Videm, Oglej, Gradež in Lignano. Prihodnji teden bo dopotovala nova skupina časnikarjev, ki predstavljajo najbolj razširjene časopise turističnega značaja v Zah. Nemčiji. Prizadevanja za poživitev gradbene dejavnosti V ponedeljek dopoldne ob 10. uri se bodo v Trstu sestali predstavniki deželne uprave in sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, da bi skupno obravnavali vprašanje ponovne poživitve gradbene dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Deželno u-pravo bodo na sestanku zastopali predsednik deželnega odbora Comel-li, podpredsednik in odbornik za načrtovanje in proračun De Carli in odbornik za javna dela Giust. Deželno odborništvo za načrtovanje in proračun je tudi letos pripravilo «Statistični letopis dežele Furlanije - Julijske krajine», ki so ga pravkar začeli razdeljevati. Letopis 1974 obsega običajne podatke o ozemlju, prebivalstvu, šolstvu in gospodarstvu Furlanije - Julijske krajine, poleg tega pa prinaša pregled področij, ki jih bremenijo vojaške i služnosti. Ob analiziranju izvoljenih svetovalcev v novi goriški občinski svet prihajamo do zanimivih ugotovitev. Prvič, da se je občinski svet občutno pomladil, čeprav ni bil vanj izvoljen noben mladenič med 18. in 21. letom, ki je kandidiral. Najmlajši izvoljeni svetovalec je namreč demokristjan Luciano Cicuttin, ki je letos februarja dopolnil 22. leto. še trije drugi občinski svetovalci spadajo med mlade, saj so se rodili po tej vojni. To je demokristjan Giuliano Stabon (27 let), demokristjan Luciano Aprilis (27 let) in socialist Vladimir Nanut (29 let). če pogledamo na drugo stran starostne dobe lahko ugotovimo, da je kar dvanajst občinskih svetovalcev, ki imajo nad 50 let. Najstarejši med njimi je misovec Eno Pascoli (62 let), sledijo mu Sergio Zattarin (KD, 58 let), Agostino Tacchinardi (PS Dl, 56 let), Sergio Fornasir (PLI, 55 let), Lanfranco Zucalli (PSDI, 54 let), Marino Piani (KD, 54 let), Luciano Luciani (PRI, 53 let), Mario Del Ben (PSI, 53 let), Guido Fornasir (KD 53 let), Marino Gaggioli (KD, 53 let), Benito Moruzzi (KD, 51 let), Pasquale De Simone (KD, 51 let). Srednja starost vseh 40 občinskih svetovalcev je nekoliko nižja od 42 let. V občinskem svetu sta tokrat dva brata: liberalec Sergio Fornasir in demokristjan Guido Fornasir. Še nekaj zanimivih ugotovitev. 18 te dni izvoljenih občinskih svetovalcev se je rodilo v Gorici. Med temi je največ mladih. Med šestimi svetovalci KPI so se trije rodili v Gorici, dva v drugih krajih naše dežele, eden pa izven dežele. Med socialdemokrati ni nobenega po rodu Goričana. Eden se je rodil v Trstu, eden v Istri, dva pa v drugih krajih države. Tudi med fašisti ni nobenega Goričana; dva sta rojena v drugih krajih dežele, eden pa v Firencah. Republikanca se delita na dvoje: en svetovalec je rojen v Gorici, drugi pa v Vilešu. Enako je tudi pri socialistih: dva sta se rodila v Gorici, ostala dva pa v drugih krajih naše dežele. Čisto gori-ško zastopstvo je pri dveh svetovalcih SS in enako tudi pri edinemu svetovalcu PLI. Pri demokristjanih pa prevladujejo po rodu Goričani: deset jih je. Od ostalih sta dva rojena v Istri, štirje v drugih krajih naše dežele, dva pa v drugih krajih države. Še ena zanimivost ki ima svoj politični pomen. Ezuli so v občinski svet tokrat poslali samo tri svoje zastopnike: socialdemokrata Fan-tinija ter demokristjana De Simona in Moiseja. V vseh prejšnjih občinskih svetih so imeli ezuli veliko večjo težo, zlasti pri demokristjanih, socialdemokratih in fašistih, in veliko jih je bilo tudi v občinskem odboru. Kar pet od devetih jih je bilo v prejšnjem občinskem odboru. To pomeni, da se je po rodu ali po čustvih istrsko - reško prebivalstvo vživelo v goriško realnost in ne daje več poudarka nekdanjim vplivom. Samo dve ženski bomo imeli v tem občinskem svetu. To sta komunistki Vilma Brajnik - Corva in Gianna Bigi - Pirella. V prejšnjem svetu je bila še demokristjanka, ki je kandidirala, ni pa bila izvoljena. Za zaključek še nekaj. Občinski svet je točno za polovico prenovljen. V občinski svet je bilo potrjenih dvajset svetovalcev prejšnjega občinskega sveta. Kandidiralo jih je več, vendarle niso bili vsi ponovno izvoljeni. Med dvajsetimi novimi je nekaj takih, ki so sicer že bili občinski svetovalci, vendar ne v zadnjem času. Navedeni podatki se nanašajo na izvoljene. Morda bo prišlo v dokončni sestavi občinskega sveta do določenih sprememb kajti nekateri bodo morda zapustili svoja mesta, ker so bili izvoljeni tudi v pokrajinski svet ali pa bodo zavzeli druge položaje v strankah ali v kakih u-pravnih odborih. Sindikalne zahteve šolskega osebja V teh dneh so se zaključile skupščine šolskega učnega in neučnega osebja, ki so jih sklicali šolski konfederalni sindikati CGIL, CISL in UIL. Na teh skupščinah so razpravljali o sporazumu, ki so ga dosegli sindikati z vlado. O nekaterih točkah tega sporazuma je bilo mnenje pozitivno, o drugih pa je bilo precej pomislekov. Pozitivno mnenje so izrazili goriški člani šolskih sindikatov o tem, da bo v vsakem razredu največ 25 učenčev ali dijakov, da bodo ojačili državne otroške vrtce (do 1. septembra 1976 bi jih morali odpreti 8.000 novih), o znižanju urnika za otroške vrtnarice. Pomisleki pa so o obnovi stažev, posebno kar se tiče začetne plače ter o prevelikih razlikah med diplomiranci, ki poučujejo na osnovnih šolah in vrtcih in onimi, ki poučujejo v srednjih šolah. Od o-srednjega vodstva sindikatov bodo zahtevali, da se nekateri nedostat-ki odpravijo do prihodnjega 31. maja 1976, ko bo prišlo spet do pogajanj za obnovitev delovnih pogojev. Nedeljski vozni red na progi št. 6 Občinsko avtobusno podjetje obvešča, da bodo od nedelje dalje uvedli na progi št. 6 (glavna pošta — go- riško pokopališče) nedeljski poletni vozni red avtobusov. Odhodi izpred glavne pošte ob: 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 16.00, 17.00, 18.00 in 19.00. Odhodi izpred pokopališča ob: 9.20, 10.30, 11.40, 12.20, 16.30, 17.40 in 18.20. Natečaj za slovenske učitelje bo 15. septembra Pismena naloga za udeležence natečaja za stalne učitelje na osnovnih šolah s slovenskim učnim je- zikom bo 15. septembra letos. To je odločil šolskih skrbnik dr. Camillo Imbriani in poslal ustrezno okrožnico vsem zainteresiranim uradom. Izpit se bo pričel ob 8. uri v učilnici štev. 7, v prvem nadstropju tehničnega zavoda «Fermi» v Ulici Diaz 20 v Gorici. Kandidati natečaja se bodo morah javiti ob navedeni uri na zbornem mestu. S seboj bodo morali imeti veljavni osebni dokument. Istega dne bo v istem šolskem poslopju tudi pismena naloga za u-deležence natečaja za učitelje, ki bodo poučevali na italijanskih o-snovnih šolah. ZAKLJUČEN PREGLED ZAPISNIKOV Včeraj uradna potrditev izvoljenih svetovalcev Potrjeni so bili že znani rezultati Na okrožnem in tudi na okrajnem sodišču v Gorici so včeraj uradno proglasili pokrajinske in občinske svetovalce, ki so bili izvoljeni na nedeljskih volitvah. Pregled zapisnikov, ki so jih napravili sodniki, potrjuje že znane rezultate. Na okrožnem sodišču je sodna komisija, ki ji je predsedoval dr. Silvio Costa, uradno proglasila 24 pokrajinskih svetovalcev včeraj popoldne. Zapisnike so poslali nato volilnemu uradu na prefekturo in pokrajinski upravi. Prav tako so podpisali dekrete, s katerimi se imenujejo pokrajinski svetovalci. Na okrajnem sodišču pa je predsedoval soidnik dr. Trotta. Tudi tu je komisija svoje delo zaključila včeraj popoldne. Sestala se je na volilnem sedežu št. 1 v Ul. Capuc-cini. Proglašenih je bilo 40 občin- NENEHEN RAZVOJ V GORIŠKIH BRDIH Škropljenje trt s helikopterjem: zanimiva pobuda v vinogradništvu Zasluga gre konzorciju za zaščito briških vin «Collio» 15 kmetovalcev se poslužuje novega načina škropljenja skih svetovalcev. Ustrežni zapisnik so poslali na občino in na prefekturo, imenovalne dekrete pa 40 svetovalcem. V prihodnjih dneh bodo objavili plakate, s katerimi bodo to javno razglasili. Pismo ravnatelja psihiatrične bolnišnice Ravnatelj psihiatrične bolnišnice prof. Domenico Zampano nam je poslal, s prošnjo za objavo, pismo v katerem pojasnjuje nekatere točke, ki so v zvezi z dolžnostmi in pravicami osebja, ki je zaposleno v tej bolnišnici. Ta svoja pojasneva-nja utemeljuje ravnatelj bolnišnice z nekaterimi, po njegovem dezin-formiranimi članki, ki so bili objavljeni v časopisju v predvolilni kampanji. Ne da bi se spuščali v podrobnosti dolgega pisma, omenimo le, da so v njem vsebovane razne točke dokumenta, ki ga je sindikalno predstavništvo uslužbencev goriške psihiatrične bolnišnice predstavilo pokrajinski upravi marca letos. V tem dokumentu so povzete dolžnosti in pravice bolničarjev in drugih uslužbencev bolnišnice, ki izhajajo iz vsedržavne delovne pogodbe, ki so jo predlagale in dosegle sindikalne organizacije. Ravnatelj bolnišnice prof. Zampare ne daje pojasnil, marveč samo citira točke tega pisma. Najbrž hočt polemizirati s pisci člankov, ki so trdih, da ne prihaja do dialoga med vodstvom bolnišnice in ostalim osebjem. Za milijardo lir novih ljudskih hiš Upravni svet zavoda za ljudske hiše je na svoji zadnji seji odobril dražbe, na podlagi katerih bodo zgradili 94 novih ljudskih stanovanj. V ta namen bodo porabili 1,077.500.000 lir. Finansiranje prihaja iz deželnih skladov, šeststano-vanjsko hišo bodo zgradili v Roman-su, dvanajststanovanjsko v Krmi-nu, štiri stavbe s skupno 40 stanovanji v Gorici, dvanajst stanovanj v Marianu, prav toliko v Ronkah in v Medeji. Poleg tega so v upravnem svetu preučili tudi deželni zakon štev. 26 z dne 22. maja 1975, ki predvideva nove cene za najemnine ljudskih stanovanj in določa nove predpise za podelitev stanovanj. Helikopter škropi trte vinogradnika na G slavju Vinogradništvo v goriških Brdih, na Oslavju, v števerjanu in na Kr-minskem se je v zadnjih letih razvilo in moderniziralo. Vsak vinogradnik razpolaga danes s stroji, ki nadomestujejo delo ljudi, tako da lahko že govorimo o načrtnem in polindustrijskem vinogradništvu. Poleg osebnih pobud vinogradnikov je k temu napredku v veliki meri pripomogel konzorcij za zaščito briških vin «Collio». Ustanova se namreč že vrsto let ukvarja z razvojem vinogradništva v teh krajih ter nudi našim vinogradnikom pomoč pri njihovem delu. Pred kratkim je konzorcij uvedel novost, za sedaj le za poizkušajo, ki bo našim kmetovalcem prihranila veliko dela in denarja. Običajno ročno škropljenje trt so zamenjali s helikopterskim. Nov način škropljenja je konzorcij uvedel prvi v Italiji. Konzorcij za zaščito briških vin se je za to pobudo odločil potem, ko so njegovi tehniki večkrat obiskali nemška vinogradniška podjetja. Trenutno se novega načina škropljenja poslužuje 15 briških vinogradnikov. Iz razgovorov, ki smo jih imeli z nekaterimi izmed njih, lahko ugotovimo, da so z novim načinom zelo zadovoljni, saj prihranijo veliko časa in denarja. Helikopter namreč v eni uri poškropi približno 20 hektarjev vinogradov ter porabi veliko manj škropila (za prejšnjih 1.000-1.500 litrov škropila je sedaj dovolj le 100 litrov). Za novi način škropljenja trt obstajajo še nekatere težave. V primeru vetra je tako delo nemogoče saj bi veter škropilo razpršil. Druga težava pa so električne žice nad vinogradi. Helikopter namreč pri svojem delu leti 10-20 metrov nad vinogradi in večkrat ga pri tem delu električne napeljave nevarno ovirajo. Letošnji novi način škropljenja trt s pomočjo helikopterja je le eksperimentalnega značaja. Konzorcij u-pa, da se bo velika večina naših vinogradnikov v bodoče odločila za tak način ter s tem pripomogla k razvoju briškega vinogradništva, ki je že sedaj med najbolj razvitimi v državi in v Evropi. iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiuium STAREJŠI PRECEJ DELUJEJO V Postojni so se srečali upokojenci vse Primorske Prihodnje leto bodo igre upokojencev v Sežani Kopalni vlak Nova Gorica-Koper Tudi letos so na železniški progi Nova Gorica-Koper uvedli poletno vožnjo, tako imenovano vožnjo «kopalnega vlaka», ki deluje le ob sobotah in nedeljah. Prva vožnja je bila prejšnjo soboto. S tem vlakom, ki je namenjen izključno prebivalcem novogoriškega območja, ki se nameravajo peljati do koprskih kopališč, se je prejšnjo soboto peljalo le 20 potnikov. Kaže pa, da se bo njihovo število znatno zvišalo, saj se je lansko leto s kopalnim vlakom peljalo nad 900 ljudi. Vlak bo odslej vozil vsako soboto in nedeljo. Odhod iz Nove Gorice bo ob 6.38 (7.38 po italijanskem času). Z živo voljo hočejo starejši obdržati tradicije dejavnosti, ki je povezovala primorsko ljudstvo v borbi za obstanek v preteklosti. Močan poudarek enotnosti volje, ki naj bi odmevala v drugih pokrajinah Slovenije, so športne igre upokojencev Primorske. Njihov bohoten utrip čutijo z občudovanjem upokojenci ostalih predelov. Zato so igre v spodbudo za razmah športa med u-pokojenci in srečavanj v republiškem merilu. S tem namenom so bile organizirane že tretjič športne igre upokojencev 10 primorskih občin in tokrat v Postojni. Tekmovalo je 40 ekip v 4 disciplinah. V prostornem hladnem parku pri domu upokojencev se je ves dan minulo nedeljo zabavala ogromna množica gledalcev in udeležencev. Med tekmovanjem je igrala mladinska godba na pihala iz Postojne. Združeni pevski zbori upokojencev iz Postojne in Pivke so s svojim ubranim petjem poživljali veselo družbo. Še nikoli se ob podobnih priložnostih ni dogajalo, da bi se množična družba tako prijetno počutila kot tu in tako veselo razpoložena ostala od jutra do večera. Vsa čast gre postojnskim upokojencem, da so znali uskladiti sodelovanje upokojencev, borcev, invalidov, mladine in pripadnikov vojske, ki so s skupnim prizadevanjem kar najbolje počastili 30. obletnico osvoboditve in zmage nad fašizmom. Po dosedanjih uspehih pričakujemo, da bodo 4. športne igre upokojencev Primorske prihodnje leto v Sežani prekašale dosedanje v organizaciji in zabavi. Izidi so sledeči: Šah — Nova Gorica 1., Piran 2., Tolmin 3., Koper 4., Idrija 5. in Postojna 6. mesto. Streljanje — Nova Gorica L, Postojna 2., Koper 3., Izola 4., Tolmin 5. mesto. Posamič: Jože Ravbar iz Nove Gorice z največ krogi je dosegel 1. mesto; Novogoričan Darko Žnidaršič 2. in Postojnčan Tone Križman 3. mesto, 4. je bil V. Pante-lič, 5. M. Vadnjal. Kegljanje — Koper L, Nova Gorica 2., Tolmin 3., Piran 4. in H. Bistrica 5. mesto. Balinanje — Koper 1., Tolmin 2., Sežana 3., Piran 4. in n. Bistrica 5. mesto. Po skupni uvrstitvi je izid sledeč: Nova Gorica L, Koper 2., Tolmin 3., Postojna in Piran si delita 4. in 5. mesto, Sežana 6., Izola 7., Idrija 8., H. Bistrica 9. in Ajdovščina 10. mesto. Predsedstvo republiškega odbora društva upokojencev je naslednjega dne 16. junija v počastitev 30. obletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom pripravilo lepo slovesnost v domu upokojencev v šiški v Ljubljani. V navzočnosti 60 udeležencev je za to priliko podelilo 60 podružnicam, pevskim zborom upokojencev in posameznikom priznanja in nagrade za uspešno delo v društvih za dobrobit upokojencev. Upokojenec Jutri odprte prodajalne časopisov Jutri, v nedeljo, bodo v Gorici odprte naslednje prodajalne časopisov: Costanzo, Ul. Crispi; Scuot-to, Ul. Santa Ghiera; Corubolo, Ul, Brigata Casale; Nanut, Ul. V. Veneto; Larise, Trg Cavour; Locur-lo, Raštel; Sussi, Travnik; Vidri, Ul. Silvio Pellico; Quali, Trg Municipio; Candotti, Ul. Carducci; Ber-tazzo, Kraška ulica; Derocchi, Ul. Garzarolli; Paulin, Ul. Veniero; Kristančič, Ul. Duca D’Aosta; Del Erari, Ul. Oberdan; Gurtner, Ul. Carducci; Manias, Ul. Enrico Toti; Cociani, Drevored 20. septembra; Trivellato, Verdijev korzo; Baren-ghi, Ul. 24. maja; Devecchi, Ul. B. Casale; Stabile, Ul. 9. avgusta; Brunzin, prodajalna pred bolnišnico; Cecotti, Korzo Italija; Depretis, Tržaška cesta; Fabris, Podgora; Fontanin, Majnica; Giorgolo, Ul. Capodistria; Laurenti, Mihaelova u-lica: Savio, Ul. Giustiniani. Priznanje statusa borca Pokrajinsko vodstvo ANPI obvešča, da 4. julija zapade rok za vložitev prošenj glede priznanja statusa partizanskega borca. Borčevska organizacija obvešča vse tiste, ki niso še izpolnili ustreznih pol, naj to storijo čimprej. Poseben urad ANPI bo odprt ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 18. u-re na sedežu delavske zbornice v Ulici 24. maja 1. Razstave OB 30. OBLETNICI osvoboditve sov prostorih Kromberškega grada odprli zgodovinsko razstavo «Zaključni boji in osvoboditev Slovenije». Razstavo sta pripravila Muzej ljudske revolucije iz Ljubljane ter Goriški muzej in Nove Gorice. Izleti SLOVENSKO PLANINSKO društi v Gorici priredi danes, 21. junij, vzpon na Črno prst <;1884 m). Sku ni odhod bo danes ob 14.30 pred m« nim prehodom pri Rdeči hiši. Druj skupina bo odpotovala v nedelj 22. junija. Slednji naj se pred g riškim mejnim prehodom zberejo : ob 5. uri zjutraj. Prevoz z lastnir sredstvi do Podbrda, od tu pa p< do Črne prsti. S P D priredi v nedeljo. 29. jur ja, družinski avtobusni izlet na Pia cavallo. Vpisovanje je že v teku. Kino Avtomobilist povozil žensko na Majnici Včeraj ponoči je na Majnici avtomobilist povozil 35-letno delavko Margherita Buiatti vd. Pusnar iz Ul. Mochetta 45. Ponesrečenko so nemudoma odpeljali v goriško bolnišnico, kjer ji je dežurni zdravnik ugotovil globoko rano in udarec na levi nogi ter poškodbe v prsnem košu. Zaradi hudega stanja so si pridržali prognozo. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Alla Salute», Ulica Cosulich, tel. 72-480. Gorica VERDI 17.30—22.00 «L’uomo del klan». R. Burton in L. Marvin. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.30—22.00 «L’esecutore oltre la legge». A. Delon in M. Darck. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Mimmi metallurgico ferito nell’onore». G. Giannini in M. Melato. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «Fimpem. il goleador». J. Bergman. Barali film. VITTORIA 17.00—22.00 «Africa nuda. Africa violenta». Barali film, mladini pod 18. letom prepovedan. «r • sr J rzic EXCELSIOR 17.30—22.00 «La pupa del gangster». Barvni film. PRINCIPE 18.00—22.00 «La mazurca del barone, della santa e del fico fiorone». U. Tognazzi in P. Villaggio. Barali film. Aoro Gorica SOČA «Najbolj nora dirka», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Vlak», francoski barvni filpi ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Zlomljena puščica», ameriški barvni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, teL 83-538. OBERLANDER JE PRIŠEL PONOVNO V OSPREDJE... Nedostojna provokacija bonskega funkcionarja Varšavske oblasti naj bi bile rehabilitirale nacističnega zločinca, ki je med najodgovornejšimi krivci za nacistični zločin v Lwovu EMIL FRELIH: FILMSKI SVET JUŽNE AZIJE f] bei e fui šli m prizadevanje podjetja «Breat Wall» Kader iz filma «A torn Lily», ki ga je režirala Yuen Yang-an Pred nedavnim smo morali iz tehničnih razlogov prekiniti Emila Freliha prikaz «Filmski svet Južne Azije». Danes s prikazom nadaljujemo, hkrati se bralcem za zamudo opravičujemo. Da so v Zahodni Nemčiji nasproti bivšim nacističnim zločincem zelo, preveč — velikodušni, smo že velikokrat ugotovili. To, posredno, potrjuje tudi dejstvo, da so posamezni nacistični zločinci prilezli zelo zelo visoko. O vsem tem nam bo zgovorno povedal primer, o katerem nameravamo pisati in ki je zadnje čase spet na dnevnem redu. Dvajset dežel danes, trideset let po vojni, ne more postaviti dveh nacističnih zločincev pred sodišče, ker na to ne pristanejo zahodno-nemške oblasti. Gre za dva nacistična zločinca, ki sta se žalostno proslavila med vojno, pravzaprav že v začetku vojne. «Lwovska drama», do katere je prišlo v juliju 1941, vzbuja razburjenje še danes leta 1975. Tri vlade pa so se sporekle v zvezi z «rehabilitacijo» enega izmed krivcev te’ drame. Nad 200 univerzitetnih profesorjev iz Anglije, Francije, Belgije, Holandske, Kanade, ZDA, Finske, Španije, Avstrije, Švice, Izraela, drugih dežel in same Zahodne Nemčije se je z neposrednim pismom o-brnilo na predsednika Zvezne republike Nemčije Walterja Scheela, od katerega zahtevajo, naj odločilno poseže v sramotno zadevo vojnega zločinca Oberlaenderja, ki se tako rekoč roga pravici, omiki, vsemu svetu... Razen gornje dovolj kvalificirane peticije pravnikov je tu še poseg poljske vlade. Poljska se je močno angažirala, da bi se vloga Oberlaenderja v «Lwovski drami» razčistila. In končno, je tu tudi dr. Robert Kempner, ameriški pravnik, tožilec na nuernberškem procesu proti nacističnim vojnim zločincem in danes odvetnik sorodnikov lwov-skih žrtev, ki se je vključil v mednarodno akcijo in dobesedno izzval samega Oberlaenderja. Nuerber-ški sodnik, ki bi bil že leta 1946 mogel nacističnega zločinca Oberlaenderja obtožiti, ga sedaj javno poziva, naj se več ne igra z zgodovino in naj končno svetu pove, kaj je 1941 počel v Lwovu. V Lwovu je bil v začetku julija 1941. leta izvršen strahoten zločin. Nacisti so pobrali po domovih in pobili v enem dnevu 3000 oseb, po večini Judov ter ukrajinskih in poljskih razumnikov, med katerimi je bilo tudi 34 znanih univerzitetnih profesorjev, celo bivši predsednik poljske vlade Kazimir Bartel. Med nemškimi enotami, ki so prav tedaj zasedle Lwov, je bil tudi prosluli bataljon «Nachtigal», ki so ga sestavljali v glavnem ukrajinski nacionalisti pod vodstvom pro-slulega Bandere. V nemškem poveljstvu bataljona pa je bil Theodor Oberlaende- kot protiobveščevalni oficir ter «strokovnjak za Vzhod». Oberlaender je pred vojno in še posebej v času «prijateljstva med Stalinom in Hitlerjem», večkrat potoval po Sovjetski zvezi in prebredel ves Baltik. V nacističnih krogih je bil znan kot odličen strokovnjak za vzhod. Vrnimo se za korak v zgodovino: do septembra 1939 je bil Lwov eno poljskih mest. Ko je nacistična Nemčija 1. septembra 1939 napadla Poljsko in zasedla zahodno polovico, so nekaj dni zatem Sovjeti zasedli vzhodni del Poljske. Ko pa so 21. junija 1941 nacisti napadli Sovjetsko zvezo, je tudi Lwov prišel takoj pod nemško zasedo. In že v začetku julija 1941 je v Lwovu prišlo do že o-menjenega pokola. Minila vojna, nacisti so dobili, kar so zaslužili, nekateri nacistični zločinci pa so se skrivali pod najrazličnejšimi izgovori, seveda ob blagohotnem ravnanju novih domačih in zasedbenih oblasti. Oberlaender je sploh zanikal sleherno odgovornost glede «Iwovske drame» in je krivdo zvračal na druge. Po vojni so krivce te drame iskali povsod. Esesovski šef policije v Lwovu Hans Krueger je bil obsojen na dosmrtno ječo in je še v ječi, njegov namestnik Walter Kutschmann je pobegnil v Latinsko Ameriko, kjer še vedno živi pod lažnim imenom. Theodor Oberlaender pa se je vrinil v zahodnonemško demokrščan-sko stranko in v tem svojstvu postal celo Adenauerjev minister. Od 1953. do 1960. leta je urejal zadevo nemških beguncev iz vzhodne Evrope. Oberlaenderja sta po vojni zahtevali Poljska in Sovjetska zveza. Toda zahodnonemške konservativne sile ga niso dale. Leta 1960 so mu v odsotnosti sodili v vzhodnem Berlinu in na tem čeprav simboličnem procesu je bil Oberlaender obsojen na dosmrtno ječo. Dokaznega materiala proti Oberlaenderju je bilo toliko, da tudi «dober želodec» določenih zahodnonemških demo-krščanskih vodilnih krogov ni mogel prebaviti in je štiri dni po obsodbi Oberlaender moral dati o-stavko. Oglasili so se k besedi tedaj tudi določeni ameriški krogi, da ne govorimo o demokratični javnosti vse Evrope. Točno 15 let po tem procesu v vzhodnem Berlinu, ko je njegovo ime šlo že v pozabo, je Oberlaender ponovno prišel «na dnevni red». O njem je bil govor v začetku maja letos v Varšavi in sicer med načelnikom poljske osrednje komisije za raziskovanje nacističnih zločinov Pilihovskim ter načelnikom u-streznega zahodnonemškega urada bivšim državnim tožilcem A-dalbertom Rickerlom. In ko se je poslednji vrnil iz Varšave, je rekel in zapisal, da je načelnik poljske komisije Pilihovski, čeprav neuradno, ublažil poljske obtožbe proti Oberlaenderju. Iz tega je zahod-nonemški funkcionar sklepal, da Poljska nima več Oberlaenderja za vojnega zločinca in krivca «Lvovske drame». Zahodnonemški funkcionar je to sporočil samemu Oberlaenderju v posebnem pismu. Temu pa se je mudilo, da je to koj spon> čil tisku, ki je «obelodanil» ugotovitev, da so v Varšavi Oberlaenderja «rehabilitirab». Seveda je Varšava to koj demantirala. Medtem pa se je začelo med Poljsko in Vzhodno Nemčijo dopisovanje v zvezi z izjavo poljskega funkcionarja Pilihovskega ter v odnosu na obsodbo, ki jo je pred 15 leti izreklo vzhodnonemško sodišče. Vzhodnonemški veleposlanik v Varšavi je od poljske vlade zahteval ustrezno pojasnilo. Hkrati so v vzhodnem Berlinu pozvali poljskega veleposlanika «na pojasnilo». Pot iz te zagate so našli na stolpcih poljskega dnevnega tiska, kjer je bila objavljena razlaga poljske časnikarske agencije PAP in kjer je bilo rečeno, da je bila izjava zahod- Krištof Kolumb naj kar mirno spi v svojem grobu. Nihče mu ne misli odvzeti slave, da- je on odkril Ameriko. Kljub temu pa bomo danes nanizali vrsto «pretendentov», ki si lastijo pravico, da so oni oziroma «nekdo njihovih» odkrili Ameriko. Začnimo s Kitajci. Kitajci so začeli osporavati Kolumbu to pravico v šestdesetih letih. Dva pekinška filologa, ki sta proučevala jezik Aztekov, sta odkrila veliko podobnost tega jezika s starokitajskim jezikom. Nadalje sta ugotovila tudi podobnosti v mitologiji in v umetnosti ali bolje v ljudski ornamentiki. Na -osnovi dokumentov o davnih potovanjih kitajskih pomorščakov sta znanstvenika iz Pekinga' točno določila tudi leto potovanja kitajskih «odkriteljev» Amerike. Bilo je to leta 449 po Kristusu, se pravi krepkih tisoč let pred ■ Kolumbovim odkritjem Amerike. Še več, kitajska filologa sta tudi ugotovila, da je posadka ladje, ki je preplula ocean, štela šest mož, njen vodja pa naj bi bil budistični duhovnik. Za Kitajci so se v tej borbi za prvenstvo oglasili k besedi Turki. Turški znanstveniki so namreč odkrili, da imata turški jezik in jezik naroda ali plemena Maya iste korene. Iz tega so sklepali, da so predniki današnjih Turkov prispeli iz njihove nekdanje domovine v osrednji Aziji na a-meriško celino verjetno preko Beringove ožine. Niso torej pluli čez ves Atlantik, pač pa so izbrali sicer daljšo kopno in nato še ozko morsko pot. Pa tudi Japonci so odkrili svoje «dokaze» in sicer v podobnosti črtežev na vazah iz žgane gline. nonemškega funkcionarja le navadna «nedostojna provokacija». V demantiju je bilo tudi poudarjeno, da Pilihovski nikakor ni oprostil O-berlaenderja krivde za pokol v Lwovu, pač pa je gostu iz Bonna nanizal še druga zločinska početja, ki jih je Oberlaender pustil za seboj na Poljskem in drugod v vzhodnem delu Evrope. Nadalje je bilo rečeno, da načelnik zahodnonemške komisije za ugotavljanje nacističnih zločinov ne uživa več v Varšavi zaupanja, ker «ni dojel, kaj poljski sogovornik misli o lwovski tragediji in o vlogi Oberlaenderja pri njej». Vtem ko se spor v zvezi z nesporazumom nadaljuje in se vesti med Varšavo, Bonnom in Berlinom neprestano križajo, pravniki dvajsetih dežel zaman zahtevajo, da naj «kompetentne sodne oblasti ne dovolijo Oberlaenderju, da se v bonskem zatišju še nadalje, norčuje iz pravice». B. D. starih 2500 let in ki so jih našli v Ekvadoru. Ti črteži so popolnoma enaki črtežem na japonski keramiki iz iste dobe. Zaključek, do katerega so Japonci prišli, je zelo enostaven: Japonci so prispeli na neki način na novo celino in vzpostavili stike s krajevnim prebivalstvom. Veliko je teorij in hipotez o pred-kolumbijskem odkritju Amerike. Posebno v zadnjem desetletju je tega vedno več in po navadi so te hipoteze rezultat sistematičnega raziskovanja na najrazličnejših znanstvenih področjih, začenši’ z 'etrRJibgija; pa vse do konkretne arheologije. Trenutno je na seznamu kolumbijskih predhodnikov. kar dvajset različnih «odkritij». Omenjajb se s tem v zvezi na primer Irci, Grki, Egipčani, A-rabci itd. Princ Madoc Ap Owain Gwynned je odpotoval iz Wallesa leta 1170. Prispel je na «novo celino» in ustanovil tam kolonijo. Izkrcal se je v sedanji Alabami. Vse te teorije o Kolumbovih predhodnikih niso naletele na u-strezen odmev, posebno ne med ameriškimi znanstveniki. Razlog temu je preprost, vsa ta odkritja temeljijo na «dokazih» in «dokumentih», ki imajo bolj malo avtentičnosti ali pa je njihova avtentičnost težko preverljiva. Podobnost v jeziku, mitologija, enaki črteži na vazah, arhitektura ter druge podobnosti in analogije so vse premalo in jih lahko’ z dobro voljo odkrijemo kjerkoli po svetu. Zato smo že v začetku rekli, da Krištofu , Kolumbu ne ospora-vamo prvenstva, da je on odkril 'Ameriko. In vendar je teorija, ki je znanstveni svet ni povsem odklonil. Je to teorija o Vikingih, ki naj Nedaleč od «Hong Kong Studia» deluje v precej skromnih prostorih filmsko podjetje «Great-Wall bi davno pred Krištofom Kolumbom prispeli v Ameriko kar večkrat. Na Groenlandiji so namreč odkrili več ostankov vikinških naselij, na Newfoundlandu so prav tako odkrili ostanke vikinške kolonije, ki jo je pol stoletja pred Kolumbovim odkritjem Amerike u-stanovil Leif Ericson. In ta kolonija je trajala vse do 1400. Na vsak način pa so Vikingi nato izginili, izumrli oziroma je njihova kolonija propadla. Toda v zadnjem času vzbuja pozornost ameriške javnosti nova domneva, ki temelji na arheoloških najdbah 'na ameriški celini. Novo-zelandčan Barry Fell, ki poučuje biologijo na harwardski univerzi in ki je hkrati tudi znan filolog, izjavlja, da mu je uspelo razbrati napise v jeziku, ki je zelo podoben baskovskemu jeziku. Drugi napisi pa so v jeziku, ki je podoben punskemu jeziku. Punski jezik so govorili nekoč v Kartage-ni, baskovski jezik pa je jezik nacionalne skupnosti Baskov, ki živijo na Pirenejih. In ti napisi so vklesani na približno 400 kamnih, ki so jih odkrili kakih 150 kilometrov od Filadelfije in izhajajo iz pozne bronaste dobe, to se pravi izpred 2500 let. «Baskovski» napisi so zabeleženi v abecedi, ki sestoji iz dvajsetih znakov, samih soglasnikov, ki so zelo podobni pisavi starih Feničanov. To abecedo so pred rimsko zasedbo uporabljali na I-berijskem polotoku. Barry Fell je razbral veliko teh napisov. Nekateri napisi se glasijo takole: «Onset in Laguna, solze nam tečejo, ker smo bili bratje». «Arano, tvoj duh za vedno počiva». «Inez, mala deklica treh let». Iz gornjega lahko sklepamo, da gre za nagrobne spomenike. In kako je ameriški strokovnjak ugotovil, da gre za napise iz bronaste dobe? Predvsem so črke zelo podobne tistim, ki so jih odkrili v Trasos Montesu na Portugalskem in ki izhajajo iz bronaste dobe. Z druge strani pa so nekatere besede zelo podobne celo sodobnim baskovskim izrazom. Doslej je ameriški znanstvenik odkril smisel številnih napisov, kot smo videli in po tej poti nadaljuje. Omenili smo tudi napise, ki so podobni punskemu jeziku. Ti napisi so baje še pomembnejši. Na kamnih, ki so jih odkrili v Penn-sylvaniji in v Massachusettsu, nekje v Mehiki in tudi v Sherbrooku v Kanadi je Barry Fell pogosto srečal ime Hanno. Po starih grških zgodovinarjih, po točno zabeleženem grškem zapisu iz 475. leta pred našim štetjem, je bil Hanno Kartažan, ki je «preplul severni ocean». Napise v punskem jeziku so odkrili v preteklih letih tudi v sami Španiji in sicer v bližini Ca-dixa. In tudi ti napisi posredno potrjujejo obstoj človeka, ki je odpotoval «v daljno barbarsko deželo na koncu sveta». Navajamo sklepe, do katerih je prišel ameriški znanstvenik Barry Fell, ki je iz vsega tega prišel do prepričanja, da so pred Kolumbom prišli «predstavniki narodov zahodne Evrope» na novo celino, v Ameriko, nakar da je odkritje nove dežele šlo v pozabo. Kaj je na stvari? Ne smemo pozabiti na Thora He-yerdala, ki je dokazal, da se z najprimitivnejšim plovilom morejo prepluti tudi veliki oceani. In zakaj bi tega ne zmogli Baski in Kartažani. Tudi to je eden izmed argumentov Barrya Fella, s katerim nekateri znanstveniki soglašajo, vtem ko ga drugi odklanjajo, Za konec bomo ponovili to, kar smo v začetku, da Kolumbu nihče ne oporeka prvenstva. Če pa ga bo nekoč zares izgubil, ga bo izgubil na osnovi konkretnejših dokazov. Film Studio», ki se pa odlikuje po nekaterih zelo uspelih umetniških filmih. V njihovem delu je opazno resno prizadevanje po ustvarjanju predvsem umetniško dobrih filmov. V zadnjih letih so dvignili proizvodnjo na povprečno deset do dvajset filmov na leto. Snemajo večinoma moderne filme v mandarinskem jeziku, predvsem melodrame, tragedije in komedije. S filmom «A Torn Lily» so uspešno sodelovali na filmskem festivalu v Edinburgu, kjer je evropski svet postal pozoren na hongkonško kitajsko filmsko produkcijo. Tembolj preseneča obiskovalca precejšnja skromnost tega malega filmskega mesta. Upravno poslopje, dva ateljeja in skladišča tvorijo zelo tesen krog, da je prostor na sredini komaj podoben srednje velikemu dvorišču in še to je zatrpano z grmader kulis. Pomočnik direktorja Dragon K. Lee mi je razkazal vse prostore in mi postregel z zanimivimi fotografijami njihovih filmov. Dva filma sem videl v njihovi prodvajal-nici, nekaj teh pa v mestnih kinematografih. Presenečali so me zlasti zaradi napredne vsebine. Skoraj v vsakem filmu obravnavajo socialne probleme, zato se nič ne čudim, da so mi že v informacijskem biroju in tudi v hongkon-škem filmskem svetu, označili «Great-Wall Studio» za levičarsko usmerjeno podjetje. Ko sem v u-metniškem krogu tega podjetja o-menil, kaj sodi javno mnenje o njih, so s ponosom potrdili, da je njihova proizvodnja v resnici socialistična in da skušajo v svojih filmih, kjer in kadar je to le mogoče, čimbolj verno pokazati svoj svetovni nazor. V svojih filmih so ohranili še največ tipično kitajskega kolorita, ki ga sicer v koketiranju s filmi zahodnih dežel v nekaterih drugih podjetjih vse bolj omalovažujejo in ga nasilno modernizirajo, največkrat po hol-lywoodskih receptih. Način resnega prizadevanja v a-teljeju se očituje tudi v vseh njihovih filmih, ki jih je v resnici šteti med najboljše, kar jih proizvedejo v Hongkongu. Tudi čas, ki ga porabijo za snemanje posameznega filma, priča o studioznosti in o resnih pripravah. Vsak film snemajo približno petindvajset do štirideset dni, Po ogledu ostalih prostorov in snemanja nekaterih kadrov najnovejšega filma, sem si ogledal dva filma njihove proizvodnje v lično opremljeni predvajalnici, ki so ju zavrteli posebej zame. Scenarij sta skupaj napisala režiser Soo Cheng-Shou in scenarist Hu Siao-Fung. Otožno melanholična zgodba z naslovom «Sončni vzhod» Fong Dah-Sen se vrne s severa in obišče svojce. Neizmerno si je želel videti, kaj se je zgodilo v njegovi odsotnosti z njegovo nekdanjo otroško ljubeznijo deklico Chen Pei - lu. Nekdanje ponižno dekletce pa se je med tem časom močno spremenilo; postala je domišljava. živela je lahkomiselno. Ljubimkala je z lastnikom Tah-Fungove banke Pan Yueh-dingom, ki jo je vzdrževal in živela brezdelno življenje v njegovem razkošnem stanovanju. Fong Dah-sen ji prigovarja, naj bi prenehala z nečastnim načinom življenja, vendar je naletel na gluha ušesa. Pei-lu, vajena svoje preteklosti, je še naprej živela razuzdano. Tudi družabniki lastnika banke, vdova Mmme-Ku in njen ljubimec Hu-Sze in drugi so si prizadevali, da bi se Pei-lu poboljšala. V tem času Tah-Fungova banka ni najbolje uspevala, čeprav je sodeč po bankirjevem stanovanju kazalo nasprotno. Eden glavnih bančnih klientov King Pa, ki bi se rad polastil Tah Fungove ljubice Pei-lu, je namreč stalno grozil, da bo v banki preklical velike vsote svojega depozita. Bankir Pan Yueh-ding je moral zastaviti del bančnega imetja. Njegov sekretar mu je namreč razložil, da si bo moral najeti finančnega partnerja, če se bo hotel obdržati. Nekega dne je sirota «Mala Cu-tie», kot so jo imenovali, zbežala iz nekega stanovanja in prosila, da bi jo Pei-lu vzela pod streho. Deklica je bila pred tem v službi pri dimnikarju Blackieju, ki je delal za Kin-ga Paja. S pomočjo hišnega sluge Fuh Sunga je Pei-lu poslala malo siroto v hišo nekega farmarja, ki jo je oskrboval Fong Dah-sen. Tako je bilo vedno več priložnosti, da sta se sestajala in obujala nekdanje otroške spomine. Pei-lu ni razmišljala o Dah-sensovih namenih in je, ne da bi se bila tega pravzaprav zavedala, krenila na novo življenjsko pot. Dimnikar Blackie je kmalu zvedel, kje je mala sirota. Pei-lu je zato posvarila Deh-sena, da je malo Cutie skril nekam drugam. Bankir Pan Yueh-ding si je medtem s špekulacijami pridobil dobiček, s katerim si je nakupil vsemogočih zakladov, da bi svoj položaj uveljavil in ga brezskrbno utrdil. Pei-lu je z bistroumno zvijačnostjo še nadalje hlinila svojo predanost bankirju Panu, čeprav je nameraval s siroto Cutie in Dah-senom pobegniti na sever. Tudi sorodniki in njihovi prijatelji so bili naklonjeni njihovi nameri. King Pa si je bil svest svoje moči, saj mu Pan-Yueh-ding ni bil več tekmec. Zato je nekega dopoldneva bankir Pan prosil svojo ljubico Pei-lu za pomoč, ker je vedel, da bi edino ona lahko pregovorila finančno močnega Kinga. Vendar se je bila med tem Pei-lu zatrdno odločila za svojo novo pot, ker ni več hotela biti komurkoli orodje izkoriščanja. Panova banka je propadla. King Pa je finančno zavladal in si pridobil nadzorstvo nad številnimi gospodarskimi podjetji. Dimnikarja Blackieja je poslal po nekdanjo bankirjevo ljubico Pei-lu z grožnjami, da bo uporabil tudi silo, če se bo še nadalje u-pirala. Toda Pei-lu je dobro poznala brezobzirnega Kinga Paja, kot tudi svoj prejšnji položaj. Vedela je, da se proti oblastnežu ne more boriti. Odločila se je končati s takšnim življenjem. Dah-senu je napisala poslovilno pismo, v katerem ga prosi, naj čuva malo siroto Cutie. Sonce vzhaja. Mala Cutie in Fong-Dah-sen zapuščata mesto. Večkrat se še ozreta, čeprav vesta, da njuna dobra Pei-lu ne bo nikoli več prišla za njima . . . Med prigrizkom v odmoru, med katerim smo se obilno zalivali z neizogibnim zlatim kitajskim čajem, po katerem sem postal menda že skoraj prav tako rumen, kot so Kitajci (menda le niso rumeni od čaja?), je ljubeznivi mladi operater že pripravil drugi film: Dekleta lepotnega salona. Po krajšem oddihu sem se spet zleknil v udoben naslanjač in se predal naslednji filmski zgodbi, ki sta jo napisala scenarista Ren Yi-Tse in Lou Ghun-Hsiun, zrežiral jo je Chu Shek-Ling. Lastnik Ting Hsiangovega lepotilnega kozmetičnega salona Yin Liah je vzgojil skupino lepih deklet za frizerke in maserke v u-panju, da mu bodo privabljale redne bbfskovalce. Dekle Wang Su-mei je prevzela šlužbo z namenom, da bo vzdrževala svojo družino. Zaradt-ljubez-ni z liftbojem Lee Wenchejem je po zaslugi njegovega trdosrčnega očeta zgubila službo. Eden izmed stalnih obiskovalcev kozmetičnega salona podjetnik Chang Tai Kang Co se je zaljubil vanjo, na kar pa Wang ni hotela reagirati. Nato je pričel Chang posvečati svojo pozornost še zelo mladi deklici Yin Hweigang, nečakinji lastnika salona. Vendar je deklica že imela fanta Zaslužek deklet v lepotilnem salonu je bil majhen, zaslužek v sosednjem kabaretu pa precej boljši. Yin Liah je po posvetovanju s Changom predlagal lastniku kabareta, naj bi sprejel njegova dekleta kot plesalke. Dekle Wang Su-miei je to odklonila, čeprav je bila brez dela, medtem ko je Yin Hweifang sprejela predlog v upanju, da bo tako pobotala svojega fanta Loha s Changom. Njena prizadevanja pa je Loh odklanjal. V kabaretu je često povzročal neprijetne prizore, tako da ga je Chang končno odpustil. Bresposelni Loh je ostal brez sredstev; zlomljen in potrt je docela izgubil upanje na boljše čase. Njegov dobri sošolec Lee Ven-Che ga je povabil k sebi. Medtem si je dekle Wang Su-mei pridobila Yin prosila, naj potrpi samo še toliko časa, da ji bo uspelo pobegniti iz krutih Changovih krempljev. Po zaslugi Changovega prizadevanja je Yin Hweifang kmalu postala vodilna plesalka kabareta. Bila mu je hvaležna za to, toda Chang je vedno bolj iskal priložnost, da bi ljubimkal z njo. V neki viharni noči jo je celo nasilno napadel. Yin Hweifang je bila brez prave pomoči. Na pritisk njene tete je bila prisiljena živeti s Changom v njegovem stanovanju. Teta jo1 je namreč izkoriščala za izsiljevanje Changa. Lepotilni salon Ting Hsiang so morali zapreti in Wang Sumei je ostala brez zaslužka. Bila je edinstvena priložnost, da bi se poročila z Lee-Wenchenom, v kar bi, vsaj tako je upala, privolil tudi njegov oče. Čutila je dolžnost še naprej vzdrževati svoje ljudi. Želela je odpreti nov lokal, ki bi služil resnično samo ljudskemu namenu. Njen načrt je Leejevega očeta, zdaj že postaranega moža, ganil in hotel jima je pomagati pri uresničitvi njunih sanj: podaril jima je svoje prihranke, ki si jih je bil odtegoval vse svoje življenje. Čeprav sta bila filma izdelana v ateljejih s skromnejšimi tehničnimi napravami, sta me vendarle presenetila s tehnično ravnijo spretno izkoriščenih sredstev, ki so na voljo in zlasti še z dobro režijo. Filma sta se bavila s tematiko sodobne psihološke drame, ki je med Kitajci tako priljubljena. E-tnična vrednost obeh filmov pa je bila precej vprašljiva, če pomislim na sentimentalni zgodbi, v katerih so se v precejšnji meri po-služnostnih efektov, ki so bili bolj samemu sebi namen in so zato v dobršni meri zamegljevali globlji umetniški smisel vsebine. {Nadaljevanje sledi) V OGNJENEM VRTINCU Risbe Vladimir Hercog Besedilo Ciril Calè f KONČANO ^ DE..! MARKU NAJBRŽ NI USPE' V OBKOLUENI VA* 51 DE MEDTEM 2AD3I PADEL KOMANDIR DUŠAN... RAZDORE* PITE SE OKRO , Sambened. 1 Arezzo - Brindisi 1 Atalanta - Pescara 1 Avellino - Genoa 1 X Brescia - Parma X Catanzaro - Palermo 1 X Como - Verona 1 X Perugia - Novara 1 Reggiana - Foggia 1 X Taranto - Spal 1 X Padova - Lecco 1 X Spezia - Modena 2 Turris - Catania 2 Evropskemu košarkarskemu prvenstvu v Beogradu je zavzeto sledil tudi sekretar Zveze komunistov- Jugoslavije Stane Dolanc, ki je znan ljubitelj športa. Na sliki: Stane Dolane med pogovorom s predsednikom mednarodne košarkarske zveze Jonesom V CONSKEM POLFINALU V PARIZU Po prvem dnevu srečanja za DP remi med Francijo in Italijo Nepričakovan poraz Panatte in presenetljiva zmaga Barazzuttija PARIZ, 20. — Skupni rezultat srečanja Francija — Italija v polfinalu evropskega področja mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal v Parizu je točno tak, kot so govorila predvidevanja. Razlika je le v tem, da v prvih srečanjih posameznikov ni zmagal Pa-natta in zgubil Barazzutti, ampak prav obratno. Kljub temu torej, da napovedi sploh niso obveljale, je rezultat po prvem dnevu tega srečanja le točno tak, kot so napovedovali poznavalci teniškega športa-V prvem srečanju posameznikov ■niiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiinHiiHmMiHinn'H'iiimm'i'iiiiiniiimniniiiuniimiiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiiiniHiiiiiii NA ZASEDANJU DIŽENIGA SVETA UliLAMJE-JiHIlSKl KRAJINE Posegi v korist športa in rekreativnih dejavnosti Sprejet je bil zanimiv zakonski osnutek Borova atletska sekcija je letos osredotočila svoje delovanje na ustvarjanje novih, mladih kadrov. področju je, kot kaže tudi naša slika, zabeležila res lep uspeh tem TRST, 20. — Na nedavnem zasedanju deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine so pod predsedstvom odv. Comellija sprejeli (na predlog deželnega odbornika za športne in rekreativne aktivnosti Renata Ber-tolija) zanimiv zakonski osnutek o deželnih posegih za razvoj športnih in rekreativnih aktivnosti. Glavne točk-' tega osnutka so: 1. načrtovanje deželnih posegov v zvezi s športnimi objekti; 2. izdelava unificiranih načrtov za gradnjo športnih objektov po najsodobnejših kriterijih uporabnosti in gospodarnosti, da bi jih dali na razpolago tistim, ki bi bili radi deležni deželne podpore; 3. ločitev športnega sektorja od rekreacijskega; 4. poenostavljenje postopka za pridobitev deželnega .prispevka; 5. določitev prispevka tistim krajevnim ustanovam, ki bi želele prevzeti v svojo last opuščene športne objekte, ali pa take, ki služijo trenutno drugemu namenu. Zakonski osnutek je vsekakor zanimiv, čeprav še zdaleč ne bo zadovoljil vseh tistih, ki se v naši deželi ukvarjajo s telesno kulturo v raznih odborih in ki si žele bolj dinamičnih postopkov za reševanje krize v našem športu. je Francoz Jauffret odpravil Panat-to s 6:1, 6:4, 8:6. Panatta je proti 33-letnemu Jauf-frettu zaigral izredno slabo. Francoz ga je s točnimi udarci potisnil na zadnjo linijo, od koder je vse preveč žog poslal izven igrišča. V kritičnih trenutkih se nikakor ni mogel zbrati in borbeni Jauffret je tako že po dobrih dveh urah igre in v samih treh setih slavil nepričakovano zmago. Vse drugače je igral Barazzutti, ki je odpravil št. 2 francoskega tenisa Domingueza s 4:6, 6:0, 6:1 in 6:3. Barazzutti je odigral srečanje na odličnem taktičnem nastavku, našel je šibko točko svojega nasprotnika in vsakokrat ko je prišel Domin-guez na mrežo/ ga je Italijan ukanil z dolgim udarcem vzdolž stranske črte. Jutri bo na vi^ti . srečanje dvojic, in sicer bosta Italijo .zastopala Bertolucci in Panatta, Francijo pa Jauffret ih Dominguez. Če lahko sodimo po današnji igri,- bo jutrišnje srečanje izredno izenačeno ter borbeno in napeto, zelo verjetno pa bo tudi že pokazalo končnega zmagovalca. ATLETIKA Evropski rekord v skoku s palico VARŠAVA, 20. - Poljak Wladi-slaw Kozakiewicz je postavil nov evropski rekord v skoku s palico 5,60 m. Prejšnji ER (5,59 m) je bil last Šveda Isakssona. * * * V Trstu ital. prvenstvo naraščajniških ekip Tržaški občinski stadion «Grezar» bo danes in jutri gostil državno e-kipno prvenstvo naraščajniških postav. Formula tekmovanja je seveda že prej izločila nekaj odličnih posameznikov (primer je Videmčan Di Giorgio, 217 cm v višino), katerih ekipe se niso uvrstile v finale, prireditev pa bo v primeru lepega vremena gotovo nudila obilo zelo dobrih rezultatov, saj je za italijansko atletiko značilno, da prav v mladostnih kategorijah posega po visokih mestih v Evropi. Pri moških bodo nastopile naslednje ekipe: FIAT Turin FIAT - OM Brescia SNAM Milan PRO PATRIA Milan ASSI GIGLIO ROSSO Firence FIAMME GIALLE Rim Pri dekletih pa: LIBERTAS Turin ATLETICA Livorno FIAT Turin NUOVA ATLETICA DUINA CUS Firence LATINA ASSICURAZIONI Arezzo Tekmovanja se bodo tako danes, kot v nedeljo, začela ob 17. uri. Skupno bo nastopilo preko 200 atletov in atletinj. MONTEVIDEO, 20. — V mednarodnem nogometnem srečanju je Paragvaj premagal Urugvaj z 1:0. Danes izredni občni zbor Vesne v Križu V soboto, 14. t.m., je bil redni občni zbor ŠD Vesna iz Križa. na katerem je odbor podal ostavko, ker člani in vaščani niso v zadostni meri sodelovali z odborom pri reševanju posebno pekočih problemov, predvsem pri finančnih in organizacijskih problemih. Brezbrižnost in nesodelovanje je torej primoralo odbor, skupaj s trenerji, da je podal nepreklicno ostavko. Zaradi izredno težkega nastalega položaja smo sklenili sklicati izredni občni zbor, ki bo danes, 21. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu. Zato pozivamo vse člane in vaščane, ki jim je pri srcu Vesna in nogomet, da se tega občnega zbora zanesljivo udeležijo. V nasprotnem primeru bo moralo športno društvo Vesna nehati s svojo dejavnostjo. Hvala! Skupina članov ŠD Vesna NOGOMET NA REKI Danes prvo srečanje za «Kvarnersko riviero» Tega mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja se bo udeležilo 16 moštev NAUČIMO SE PLAVATI VI. V začetnem delu vsakega zaves-Ijaja pod vodo vesla roka lahko skrčena v komolcih, tako da dlan vedno nekoliko prehiteva ostali del roke. Ko opravi roka pot do kota približno 30", prične najvažnejši del zavesljaja. Takrat roka krene s svoje premočrtne smeri in prične tako imenovani «S» zavesljaj s tem, da vesla preko vertikalne osi telesa na nasprotno stran. Približno pri kotu 110° krene na prvotno stran in nadaljuje pot do bedra, kjer jo potegnemo iz vode. (Od našega dopisnika) REKA, 20. — Jutri se bo začel na Reki 23. mednarodni mladinski nogometni turnir za tradicionalni pokal «Kvarnerske riviere». Na turnirju bo sodelovalo 10 najboljših jugoslovanskih mladinskih enajsteric, poleg teh pa še šest tujih. Te bodo prispele iz Italije, Francije, Češkoslovaške, Romunije in Tunizije. Svečana otvoritev tega tekmovanja bo na stadionu na Kantridi ob 17. uri, pol ure kasneje pa se bo začelo prvo srečanje med domačo Rijeko in beograjsko Crveno zvezdo. V nedeljo bo na istem igrišču (ob 10.30) srečanje med Napolijem in praško Slavijo. Turnir Je razdeljen na več kvalifikacijskih skupin. Tekme bodo igrali še na igriščih v Opatiji, Kraljeviči in Labinu. V nedeljo bodo odigrali še te tekme: V Opatiji Partizan (Beograd) — Nice Opatija — Tunis V Kraljeviči Mladost (Kraljeviča) — Politehnika (Temišvar) Dinamo (Zagreb) — Čelik (Zenica) V Labinu Hajduk (Split) — Fiorentina Rudar (Labin) — Velež (Mostar) Zmagovalec vsake skupine se bo uvrstil v polfinale, ki bo na sporedu na Reki 27. t.m. Dan kasneje pa bo na istem igrišču (na Kantridi) mali in veliki finale. E. K. KOŠARKA PEKING, 20. — Španska državna košarkarska reprezentanca je na svojem gostovanju v LR Kitajski v prvem srečanju premagala reprezentanco kitajske ljudske armade s 100:73. Tekmo si je ogledalo 18.000 gledalcev. Španci bodo ostali na turneji na Kitajskem dva tedna. BOKS PAULSEN ZMAGAL PROTI PUDDUJU OSLO, 20. — Norveški boksar Svein Erik Paulsen je ohranil svoj naslov evropskega prvaka težke peresne kategorije. Izzivalca Italijana Antonia Pudduja je premagal po točkah v 15 krogih. Visokorasli 28-letni Norvežan je to srečanje osvojil razmeroma lahko. NOGOMET PRAGA, 20. — Trnavski Spartak je premagal v finalu tekmovanja za češkoslovaški nogometni pokal praški Spartak z 1:0. V zraku nosimo roko sproščeno, tako da je komolec vedno najvišji del, podlahet pa prosto visi navzdol. Ritem hitrosti gibanja pod vodo se mora stopnjevati. Prvi del je počasnejši, ko pa roka naleti na odpor vode se zavesljaj pospeši. DIHANJE Pri crawlu vdihujemo tako, da glavo obračamo samo v vratu na stran (levo ali desno). Dihamo na vsak drugi zavesljaj ali na vsak zavesljaj iste roke. Glavno začnemo o-bračati v tistem trenutku, ko je roka na strani, kjer dihamo v zaključnem delu zavesljaja. V času, ko roko nosimo mimo glave pridejo usta iz vode in sledi hiter vdih, ki traja dokler ne pričnemo roke ponovno potapljati. Za izdih pod vodo imamo več časa na razpolago, mora pa zato biti izdaten. DELO NOG Noge udarjajo izmenično v celi svoji dolžini, od kolkov do stopal. Količina vode, ki jo noge pri svojem delu odrivajo, je v sorazmerju z rokami majhna. Delo nog mora biti zato hitrejše, da bi učinek ne zaostajal za delom rok. Koordinacija med obema nogama, je prirodna. Udarec ene noge navzdol izzove udarec nasprotne navzgor. Važno je, da plavalec pri u-darjanju navzdol drži stopalo obrnjeno tako, da so prsti navznoter. S tem nudimo odporu vode večjo površino in učinek je boljši. Posebno je treba paziti, da se udarja s celo nogo. Udarec samo s podkolenico in stopalom bi izključil najmočnejše skupine mišic. POVEZAVA MED ROKAMI IN NOGAMI Skupni seštevek sil, ki jih dajejo roke in noge, je vedno enak. Povezanost gibov med rokami in nogami i je v tem, da morajo noge opraviti • za vsak zavesljaj roke vedno enako število udarcev. Najbolj običajno je razmerje 3 udarcev nog na en zavesljaj roke. Večje število udarcev nog navadno opravljajo ženske, ki i-majo močnejše noge in šibkejše roke. Metodika prostega sloga Z metodičnim poukom crawla lahko pričnemo takoj, ko se je otrok toliko udomačil v vodi, da nima več strahu pred potapljanjem glave v vodo. Osnovne vaje dihanja lahko vadimo že prej, tako da v metodiki crawla pričnemo takoj z vajami nog. VAJE Z NOGAMI 1) Pravilen udarec nog vadimo na suhem v ležečem položaju na prsih tako, da boke in noge dvignemo. Stopala so obrnjena navznoter, noge u-darjajo v celotni dolžini z osjo v kolkih, noga je sproščena v vseh sklepih. 2) Isto vajo ponavljamo na klopi tako, da ležimo na njej samo z zgornjim delom telesa, noge pa nam svobodno udarjajo v zraku. 3) Z nogami vadimo v vodi ob steni bazena ali v plitvi vodi v opori ležno 4) Plavanje z nogami s pomočjo deske. Z rokami primemo desko, ležemo na vodo in z nogami udarjamo slično kot prej ob steni bazena ali v plitvi vodi. Za začetek je bolje, da je udarec nekoliko hitrejši, noge v kolenih pa manj krčimo. Šele pozneje, ko dobimo pravilen občutek za udarec, lahko noge v kolenih bolj krčimo. (nadaljevanje sledi) janko kersnik: 9. CIKLAMEN Le-ta je imel tudi svoja opravila in ga ni zadrževal. Na poti domov je ugledal Hrast že od daleč Boletovo guvernanto z otroki vred. Meden jih je pa spremljeval. Onadva sta hodila počasi, le otroka, dve dekletci, stari po osem in devet let, skakali sta po cesti in po snegu kraj ceste ter se do dobrega kepali. Sonce je sevalo z zadnjimi žarki čez belo planoto. Doktorja je v prvem trenutku jezilo, da ga Elza tu «Smejala se bo Medenu in meni,» dejal je sam pri sebi. Ogniti se ni bilo moči, in naposled — čemu tudi — mislil je dalje Hrast ter jako prijaznega obraza šel znancema naproti. «Ste li bili pri nas?» vpraša prva Elza. «Da, da; opravilo sem imel pri Boletu! Vi pa ste si ogledali vrtnarsko toplico pri gospodu Medenu!» reče doktor ter pozdravi vljudno. «Vse sem pozvedel na Drenovem!» «Da, gospod Meden je bil tako ljubezniv, da nam je razkazal svoje krasne naprave. Milica, ne skači tako po snegu!» Rekši, prime mlajšo deklico za roko. Hrast je hotel študirati obraze svojih dveh znancev, a videl je le, da je Meden jako dobre volje, Nemka pa taka, kakršna je bila sinoči. Neprilično je bilo tudi, stati dolgo v snegu, zato se je naglo poslovil. Tudi Meden se je vrnil; saj guvernanta ni imela več daleč domov. Pri slovesu sta si podala roki, kar je Hrasta zoper neprijetno dimilo. Molče in naglo je korakal proti trgu, tako da je oni komaj komaj ostajal poleg njega. «Fino dekle to,» reče zopet Meden ter si mane roki, «jaz ne poznam tu blizu nobene take!» «Vi se boste še zaljubili,» pravi doktor, «akoravno vedno pridigujete, da vse ženstvo ni počenega proša vredno ! » «Zaljubil? He, he — jaz poznam guvernante; in ta je taka kakor druge!» smeje se oni. «Tepec domišljavi!» mislil si je Hrast; glasno pa je dejal: «Ste se li že danes o tem prepričali?» «Vse so koketne in gledajo, kjer bi koga ujele!» «O Elzi tega ne morete trditi, gospod Meden!» oporeka Hrast skoro nejevoljno. «Ko bi vas ne poznal tako dobro, dejal bi, da ste se vi že zaljubili v njo, ker jo tako iskreno zagovarjate,» kriči oni ter se na glas zagrohota. Hrast bi bil skoro zardel. Nasmehnil se je posiljeno, a ker sta bila dospela na razpotje, od koder je vodila stranska pot na Medenovo posestvo, prihranjen mu je bil odgovor. Poslovila sta se oba s smehom na ustih. Doktor je bil storil komaj dobrih sto korakov, ko je postal priča čudnemu, smešnemu prizoru. Pod majhnim klancem, čez katerega je držala tukaj cesta, vil se je potočec in preko tega je vodil lesen most. z velikimi, okornimi držaji. Onkraj mostu je stal, ali bolje, upiral se je suh, koščen konj mučnim poskusom svojega jahalca, da bi ga spravil čez most. Bodisi da konj sploh ni rad zaupaval svojih kosti lesenim mostovom, bodisi da ga je kaj drugega strašilo: dalje ni hotel ne z lepo ne z grdo. Jezdec ga je udrihal po suhih plečih in krčevito stiskal mu pete ob život, pa zaman; konj je jel po rakovo stopati nazaj, in ker je bil ob cesti širok jarek, domislil se je nevajeni jahač, da je morda možno prekopicniti se s konjem vred vznak vanj. Skočil je torej raz sedlo, prijel konja tesno za brzdo ter udaril ga z bičem po rebrih in tako tiral ga peš čez most. Doktor je bil obstal vrhu klanca in se smejal na glas, spoznavši pogumnega jezdeca in njegovo Rosinanto. Bil je davkarski adjunkt Megla. «Dobro, izvrstno!» klical je Hrast; «mislil sem, da boste to suho kljuse na ramo vzeli ter ga nesli čez most. Pa kleka se je vas usmilila — ha, ha ! » «Ko bi ne bila cesta tako ledena in ko bi bil konj na ostro kovan, spravil bi ga bil pač čez most!» odreže se Megla resno; «tako pa se je bati, da si kako nogo zlomi, če ga zapodim.» «Vi se menda bolj za svoje noge bojite nego za konjeve!» smeje se Hrast. Medtem je lezel Megla zopet počasi v sedlo. «Kje ste si pa izposodili to Sentano kljuse? Kdo vam ga je zaupal?» «Izvrsten konj je to!» odgovori Megla, «ko bi le časi kaj ovsa videl! Kurentov konj je!» «Kupite mu ga vi za plačilo, da vas tako lepo nosi!» šali se Hrast. «Kam pa hočete vendar tako pozno?» «Prej nisem mogel; v pisarni sem moral sedeti! Po plesu pa je treba malo čistega zraka. Tu dol bom jahal proti Drenovemu.» Rekši, udari konja zopet po vratu ter odjaše v počasnem, težkem dirku. Svoje dolge pete je zopet pritiskal krčevito ob konjev trebuh. Doktor je s smehom zrl za njim, dokler ni izginil za bližnjim ovinkom, ter potem obrnil se proti trgu. Hipoma ustavi svoj korak. «Proti Drenovemu! Tako je dejal; kaj, vraga, ko bi bil to tretji — nas norcev?» zamrmral je sam pri sebi ter s porogljivim smehom stopil zopet naglo dalje. Tako poetičen ni bil več nego prej na poti iz trga. ČETRTO POGLAVJE Tisti teden je teklo doktorjevo življenje zopet po starem tiru. Mnoga opravila mu niso dopuščala, segati v mislih ven izza štirih sten temne pisarne, in morda je bil trden sklep njegov, ostajati s fantazijo doma. Tuti sprehajat se ni hodil veliko in, kadar je krenil iz trga, obrnil se ni proti Drenovemu. Nekaj dni se je jezil vselej, kadar se je spomnil, kako mladostno je šel onega dne tja ven k Boletovim, a v četrtek se je že smejal sam sebi, v petek pa mu vsa stvar ni prišla več na misli. V soboto dopoldne ga pa nenadoma obišče Bolè. «Doktor, ti jezični doktor,» kliče že med vrati, «pusti akte in pravde in meč pravice vtakni za omaro. Puško vzemi, ,puško svojo risano’ — .Allons, enfants de la patrie’!» «Kaj pa je za božjo voljo?» smeje se Hrast, «ali je Turek pod tvojim gradom, ka-li?» «Nič boljšega, prijatelj! Volka imamo v drenovskem gozdu, velikanskega volka, in jutri udarimo nanj!» «Jutri? Kje bo volk že jutri!» «Ne daleč! Navadil se je naše okolice. Ves teden prihajajo kmetje k meni pravit, da ga sledé ; včeraj je vzel gori nad Leskovim brdom tri ovce iz Bmotovega hleva in danes je že hodil okrog naše pristave. Jaz sam sem videl sled v snegu.» «Torej jutri,» deje Hrast, «ali imaš dovolj gonjačev?» (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 3 21. junija 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljane, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno« upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokraiino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S-P.L _ . , . Izdaja in tiska ZTT - Trst Odgovorni urednik Gorazd Vesel r 1 V ŠPANIH IZRINJENA IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA SKRAJNA DESNICA Likvidacija zloglasne «Falange»: zaostritev političnih odnosov «Falanga», ki jo je ustanovil Primo De Rivera, je bila pobornik državljanske vojne - Delavski uspehi na sindikalnih volitvah MADRID, 20. — Stalna komisija državnega sveta (senat španske organske demokracije) je zavrnila zahtevo skupine državljanov, ki so nameravali ustanoviti politično združenje španske «Falange» ter «Delavskih. nacionalnih sindikalnih mla-din». S tem ukrepom se je zaključil boj med Francovim režimom in Falango, ki jo je ustanovil leta 1933 Jose Antonio Primo De Rivera. Dve leti pozneje se je pojavil v političnem življenju sindikalist Le-desma Ramus, ki je ustanovil «delavske mladine». Falangi so se pozneje pridružili še «tradicionalisti» iz Navarre. Vsa ta tri gibanja so leta 1936 podprla tako imenovani «alzamiento nacional» to je upor, ki je prepeljal do državljanske vojne. Že v letu 1937 je general Franco, ki je prevzel odgovornost nad vlado in državo, začel izvajati svojo politiko glede teh treh gibanj ter jih je najprej zedinil ter potem popolnoma podredil, da bi tako preprečil vsako vmešavanje v svojo politično in vojaško linijo. Že takoj po koncu državljanske vojne je postalo očitno, da Falanga ne bo nikoli igrala v državi tiste vloge, ki jo je zamislil Primo De Rivera. V prvem trenutku se je morala Falanga zadovoljiti z vlogo «navdi-hovalke in osnove španske države». Pozneje pa je prišlo do hudih trenj, tako da je po zadnji vojni naslednik Prima De Rivere Manuel Hedila bil celo obsojen na smrt, pozneje pomisloščen ter zelo pozno rehabilitiran. V zadnjih letih se je večje število falangistov ločilo od Franca in njegovega režima. 17. maja 1958 je bil proglašen zakon o temeljnih načelih španske države (ustava). V tem dokumentu se ne govori o Falangi, temveč le o «nacionalnem gibanju», ki naj bi predstavljalo občestvo vseh Špancev v idealih, ki so porodili križarsko vojno. Tako je Falanga praktično izginila s površine španskega političnega dogajanja ter se je znašla v vlogi desničarske opozicije v desničarskem režimu. Od leta 1966, ko je stopil v veljavo zakon, ki izjavlja, da je politični d:alog od o rt vsem Špancem «na podlagi soglasja mnenj», se ne govori več o Falangi temveč le o nacionalnem gibanju, ki ureja politične razmere. Nekaj let pozneje izginejo «modre srajce». Celo v krogih Falange, ki je medtem postala sedež «Movi-mienta». bo fa!agist:čni dnevnik «Arriba» (ustanovil ga je Primo De Rivera), razpisal natečaj za dobavo 30.000 belih srajc za uradnike Movimienta. Od tedaj naprej so falangisti vedno huje protestirali proti vladni politiki ter so imeli o-pravka tudi s policijo. Potem, v zadnjih letih, je Francov režim začel preučevati možnost ustanovitve nekakšnih političnih strank,, oziroma združenj, ki naj bi bile zametek nekakšne demokrati!;:. O priznanju teh združenj kot politcnih teles sklepa «Mo-vimiento» kjer pa falangisti nimajo več nobenega vpliva. Zato so v določenem trenutku predstavniki Falange ter drugih organizacij, ki so leta 1936 podprle Franca, sklenile, da zahtevajo priznanje, da lahko delujejo na političnem področju kot samostojne organizacije. Sklep španskega senata je odločilen. V njem je rečeno, da‘ združenja ne morejo uporabljati naslovov, znakov, oziroma simbolov, ki so skupna dediščina «Movimienta». In prav sim- ' boli Falange so tako rekoč vključeni v «Movimiento». S tem sklepom je španska Falanga dokončno izginila iz uradnih političnih kadrov španske države. Zato lahko tudi rečemo, da je Falanga prešla v opozicijo (seveda desničarsko). Vsa ta dogajanja dokazujejo, kako politični položaj v Španiji postaja vedno bolj zapleten. Francov režim, ki je že. kot smo videli, pred leti izrinil Falango, se je dalj časa opiral na kroge iz vrst organizacije «Opus De.», ki je predstavljala določene katoliške kroge. Pozneje se je tudi to sodelovanje precej skrhalo zaradi odločnih na «topov španske katoliške hierarhije ter še posebej duhovnikov in škofov v baskovskih pokrajinah, Kataloniji in drugje. Tako se je Francov režim znašel v položaju, da je postal tarča napadov z levice in sedaj z dokončno likvidacijo Falange tudi z desnice. Zadnji dogodki, posebno na področju delavskega gibanja, so zelo pomembni. Sedaj so v Španiji v teku volitve sindikalnih predstavni kov, ki jih predvidevajo Francovi korporativni zakoni. Volitve se bodo zaključile na koncu tega meseca. Že do sedaj so demokratični predstavniki delavskih komisij (Comi-šiones obreras) želi velike uspehe. Skoraj povsod so prejeli absolutno večino delavskih glasov. Po Francovem zakonu gre za volitve, kjer naj bi bili zastopani delavci in delodajalci podjetij z več kot šestimi nameščenci. Volitev se udeležuje 645.000 volivcev, ki bi moral' izvoliti 17.483 delavcev in kar 13.982 predstavnikov delodajalcev. Že iz tega razmerja je razvidno, za kakšno vrsto demokracije gre. Na vs^t način pa je treba poudariti, da so na sovali demokratične predstavnike. Iz Burgosa sporočajo, da se je danes začel proces proti domnevnim aktivistom baskovske organizacije ETA, ki so obtoženi terorizma. Obtožili so jih, da so med drugim sodelovali pri tatvini 2.500 kg dinamita. Vojaški tožilec je zahteval, naj sodišče obsodi vsakega od obtožencev na 30 let zapora. Španski minister za informacije je danes izjavil, da bo ministrski predsednik Arias Navarro imel prihodnji ponedeljek zelo važen govor v katerem bo obrazložil novi program španske vlade v zvezi s sedanjimi notranjimi in zunanjimi težavami in zapletljaji. V dobro obveščenih krogih pravijo, da se je Španija znašla v zadnjem času v zelo težkih razmerah, ker narašča notranja opozicija in ker se ji ni posrečilo, da bi okrepila svoje stike in vezi z ZDA, NATO in EGS. NEW YORK, 20. — V okviru. načrta za skupni polet apollo-sojuz, ki bo predvidoma čez mesec dni, je Sovjetska zveza priobčila bro-šurico, v kateri je podroben, opis vesoljske ladjice sojuz, načrta zai skupni polet ter znanstvenih po-* skusov, ki so predvideni. Načrt za skupni polet predvideva priključitev ladjic apollo-sojuz v vesolju in 44 ur skupnega letenja, med katerim se bosta posadki zamenjali pri vodenju ladjic. Po mnenju sovjetskih znanstvenikov je skupni polet prvi pomemben korak na poti mednarodnega sodelovanja KORAK NAPREJ V PREISKAVI 0 PREVRATNIŠKI ORGANIZACIJI Skrivališče v Baranzateju tiskarna rdečih brigad Poskus ugrabitve livornskega sodnika Putignana spodletel v zadnjem trenutku iiuiiiiiiimmiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiit Bojevita ženska S sponkami med zobmi in čelado med koleni si Kathlen Newman spenja lase pred orožnimi vajami v oporišču Lewis pri Washingtonu. Newmanova, ki je rezervni častnik ameriške vojske, je ena od 59 žensk, ki se s 1000 kolegi udeležuje poletnih orožnih vaj. MILAN, ‘,0. — Načelniki protiterorističnih oddelkov vseh dežel srednje in severne Italije so se danes sestali v Milanu, da bi skupaj preučili gradivo, ki je bilo včeraj zaplenjeno v skrivališču samozvanih rdečih brigad v milanskem predmestnem naselju Baranzate. Sestanku je prisostvoval tudi namestnik državnega pravdnika dr. Liguoro, ki vodi preiskavo o rovarjenju prevratniške organizacije v Tombardijskem velemestu. Preiskovalci so prepričani, da so | izsledili eno glavnih skrivališč rde-jčih brigadistov in tiskamo, v kateri so natisnili vse svoje letake. Domne-Wo naj bi potrjevalo dejstvo, da so med zaplenjenim gradivom skrbno shutanjeni svežnji letakov, s katerimi so si brigadisti lastili očetovstvo ugrabitve .sodnika Sossija, napada na derpokrščanskega deželnega svetovalca De Carolisa, napada na razne in-dustVijce in letak, s katerim so naznanjali smrt Margherite Cagoi, žene domnevnega vodje brigadistov Curcia, ki je bila ubita v spopadu s karabinjerji pri Acquiju Terme. K temu gre šte dodati dejstvo, da so preiskovalci našli v stanovanju pisalne stroje, ciklostil in drugo tiskarsko opremo- vključno stroj za ponarejevanje avtomobilskih evidenčnih tablic. Kot smo poročali že včeraj pa je verjetno, najbolj zanimivo odkritje dokaza, da so brigadisti pripravljali ugrabitev livornskega preiskovalnega sodnika Vita Putignana, ki je hkrati nadzorni sodnik kaznilnice v Portu Azzurro. Vse kaže, da je bil načrt za ugrabitev povezan prav s to dejavnostjo sodnika, ki je znan po svoji strogosti. V letaku z datumom 18. junija 1975, ki so ga našli v skrivališču piše med drugim, da gre za «represalijo proti sodniku Putignanu zaradi njegovih maščevalnih ukrepov proti jetnikom kaznilnice v Portu Azzurro, zlasti proti tovarišem, ki so vključeni v organizacijo rdečih brigad in pripadnikom skupine XXII. oktober». Slednja je navadna zločinska tolpa, ki je skušala prikazati svoje kriminalne izpade kot boj proti buržujski državi. Značilno je namreč, da je bil njen ideolog fašist Diego Vandelli, bivši kandidat na listi MSI za občinske volitve v Genovi. če naj verjamemo letaku je bila ugrabitev dr. Putignana v načrtu za 17. ali za 18. junij, torej dan ali dva pred vlomom agentov protiterorističnega oddelka v skrivališče v naselju Baranzate. Čemu je naklep spodletel? Kaj se je zataknilo v stroju brigadistov, da so odložili ugrabitev? Ni znano če so preiskovalci našli odgovor na ta vprašanja v zaplenjenem gradivu, kaže pa vsekakor da ne, če so že včeraj takoj raztegnili preiskavo na livomsko sodno okrožje, kjer dela dr. Putignano. V skrivališču so poleg omenjenega gradiva našli še ogromno propagandnega materiala in kartoteko z imeni vidnih politikov in industrijcev. Poleg slike so bili v kartoteki za vsakega izrezki časopisov, v katerih je bilo govora o njegovi dejavnosti in življenju ter pripisi na roko. o-čitno informacije, ki so jih brigadisti zbrali po svoji mreži. Današnji sestanek načelnikov protiterorističnih oddelkov bo dal verjetno novega zagona preiskavi o rdečih brigadah. V prihodnjih dneh bodo preiskovalci vsekakor znova pregle- dali zaplenjeno gradivo v upanju, da dobijo nit, ki naj bi jih vodila do odkritja drugih skrivališč prevratniške organizacije. Dekletce vtaknilo glavo v varovalno mrežo postelje VIDEM, 20. — Enajstmesečno dekletce Francesca Brocca iz Pordenona se je zadušilo, ko je s silo vtaknilo glavico v varovalno mrežo isvoje posteljice. Otrok je bil s starši na počitnicah v nekem campingu v Bibionu (Benetke). Mati jo je spra-opoldanskemu počitku in se za trenutek oddaljila. Ko je malo pozneje pogledala, čo je hčerka že zaspala, je bilo prepozno. .. ftiJM / iiÉHRaSi H Avtomobilska tovarna Chrysler iz Detroita odpošilja z vso možno hitrostjo proizvedene avtomobile svojim odjemalcem pred začetkom splošne vsedržavne stavke železničarjev, ki je napovedana za 23. junij. Ker večina avtomobilskih industrij razpošilja svoja vozila po železnici, bo stavka predvidoma močno prizadela to industrijo, ki je tudi v ZDA v hudih škripcih zaradi energetske krize. KER JE DEFINIRA! AMINA ZA «PODEŽELSKEGA TRINOGA» V ponedeljek v Kampali usmrtitev britanskega pisatelja HHIsa? Ugandski predsednik bo pomilostil pisatelja, h bo zunanji minister Callaghan osebno prosil za pomilostitev - London zavrača «nezaslišano izsiljevanje» LONDON, 20. — Farsa se spremi-1 snične, še najmanj pa so jih ver-nja v tragedijo: vse kaže namreč, 1 jetno upoštevali na britanskem zu-da ugandski predsednik Idi Amin 1 nanjem ministrstvu. Vendar šala ni Dada ne namerava pomilostiti britanskega znanstvenika in pisatelja Denisa Hillsa, ki je bil prejšnji teden obsojen na smrt zaradi izdajstva, ker je v svoji še neobjavljeni knjigi ostro kritiziral Amina in ga ožigosal kot «podeželskega trinoga». Ugandska radijska postaja je namreč sporočila, da bo pisatelj ustreljen v ponedeljek ob 11. uri (ob 10. po italijanski poletni uri), če ne bo britanski zunanji minister o-sebno prosil Amina, naj pomilosti Hillsa. Vse se je začelo pred nedavnim, ko je bil britanski raziskovalec in pisatelj Denis Hills aretiran v Kampali in obtožen veleizdajstva. V svoji zadnji knjigi — pisatelj ima namreč raka in po oceni zdravnikov ne bo živel več kot leto dni — je bil Hills izredno kritičen do ugandskega režima, še posebej pa naj bi ostro obsodil predsednika Amina. Kazalo je, da se bo farsa, na katere nas je vročekrvni Amin že navadil, zaključila z obsodbo britanskega pisatelja in z njegovim izgonom. Konec prejšnjega tedna pa je bil Hills nepričakovano obsojen na smrt, Amin pa je še bolj nepričakovano postavil vrsto pogojev za njegovo osvoboditev. Zahteval je, naj Velika Britanija pošlje Ugandi naročene nadomestne dele za oklop-no orožje, naj izžene iz države vse ugandske politične begunce in naj prepove britanskim sredstvom javnega obveščanja «zmerjanje Ugande in njegovega predsednika». Malokdo je vzel te grožnje za re- iiiiiiiTitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiHiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii V CHICAGU V VČERAJŠNJIH ZGODNJIH JUTRANJIH URAH SKRIVNOSTNA SMRT GANGSTERJA SAMA GIANCANE Domnevni pomagač službe CIA in eden od dedičev Al Caponeje-vega «carstva» naj bi bil zapleten pri poskusu umora Fidela Castra NEW YORK, 20. — Zakaj so u-bili Sama Giancano. enega od najvidnejših zadnjih mafijskih veljakov, ki so bili deležni dediščine «carstva» znanega ameriškega gangsterja sicilskega porekla Al Capo-neja? Skrivnostno smrt tega predstavnika ameriškega podzemlja preiskujejo sedaj agenti FBI. Gre za u-mor zaradi političnih razlogov, ali pa za obračunavanje v krogih mafijcev in gangsterjev? Obe domnevi sta možni. Sam. Giancana je bil zapleten v neko afero v zvezi s poskusom umora kubanskega predsednika Fidela Castra in dveh njegovih bratov (Raula in Ernesta — Che Guevare), toda na drugi strani obstaja tudi možnost, da so ga likvidirali ljudje iz kroga ameriškega gangsterstva in mafije. Sam Giancana je bil star 65 . let. Šole je obiskoval do. svojega 14. leta pozneje pa se je posvetil več ali manj kriminalni dejavnosti. Med vojno so ga policijski organi spraševali, kako živi, Sam pa jim je odločno odgovoril, da se ukvarja s tatvinami in ropi. Zato so menili, da je neuravnovešen človek in da ima protisocialne težnje. To je bilo pravzaprav mnenje naborne komisije. Potem pa je ta' psihopat in antisocialen tip postal nenadoma izredno privlačen človek v nekaterih družbenih krogih. Vedno je bil izredno lepo oblgčen (svilene obleke itd.) in pra- ^ vijo, da so njegovi dohodki v zad-teh volitvah španski delavci gla-f njih časih znašali približno en mi-ali množično za levičarske in lijon dolarjev letno. I V današnjih zgodnjih jutranjih u- rah je policija našla Giancano' v njegovi hiši v Oak Parku (chikaškem predmestju), kjer je ležal na tleh hudo ranjen. Takoj so ga peljali v bolnišnico, toda še preden je prišel tja, je izdihnil. Neznani morilci so iztrelili vanj pet svinčenk iz revolverja kal. 22. V trenutku, ko je prišlo do napada, je bil Sam Gian-cana v pritlični sobi svoje hiše, v zgornjem nadstropju pa je bil njegov sobar Di Persio. Skupaj z ženo je' sledil neki televizijski oddaji ter je izjavil, da ni slišal nobenega strela. Sobar je še povedal, da je našel Giancano okoli 23. ure toda policija je bila obveščena skoraj eno uro pozneje. V sobi, kjer je bil Giancano ranjen, so našli na kuhla-niku ponev s petimi velikimi klobasami. Preiskovalci se sprašujejo, zakaj je Giancana pripravil tako o-bilno zakusko. Giancana' pa je, kot smo dejali, bil deloma povezan z dejavnostjo CIA, posebno zaradi domnevnega poskusa umora kubanskega predsednika Fidela Castra in dveh njegovih bratov. V tej zvezi je ameriški list New York Times objavil v teh dneh članek, v katerem meni, da je CIA konec leta 1960 (v zadnjih mesecih Eisenhowerjevega predsedništva) organizirala zaroto, ki naj bi jo izvedli konec marca ali v prvih dneh aprila 1961, ko je postal predsednik ZDA John Kennedy. Tedaj naj bi CIA naročila Johnu Roselliju in Samu Giancani, da izvedeta atentat na kubanskega predsednika. Pravzaprav je CIA pripravila tri verzije aten- tretjega pa s strelnim orožjem. Baje je ameriška vohunska in protivo-hunska služba nameravala tedaj fizično likvidirati kubanske voditelje, da bi tako pripravila ugodne pogoje za napad na Playo Giron, ki se je, kot znano, popolnoma ponesrečil. Po vesteh ameriškega časopisa je načrt za to akcijo pripravil Sheffield Edvards, neki bivši častnik, ki je več let potem vodil varnostno sekcijo CIA. Ta častnik, ki je pred časom pričeval za zaprtimi vrati pred senatorsko preiskovalno komisijo (komisija «Church») je baje pridobil nekega bivšega agenta FBI, ki se je povezal z Rosellijem in Giancano. Vsi prizadeti so se preselili v Miami, kjer so se povezali z nekim kubanskim zločincem, ki je obljubil, da bo zastrupil Fidela Castra in njegova dva brata. Namera pa se mu ni posrečila.. New York Times trdi ce- lo. da je sama CIA izročila Roselliju strup, s katerim naj bi umorili Fidela Castra in njegova brata. Sam Giancana je leta 1965 zbežal v Mehiko, kjer je ostal do lanskega leta. Lani so ga mehiške oblasti izgnale ter se je vrnil v Chicago. Upravičeno se ameriška javnost sprašuje, zakaj je bil ubit prav v tem trenutku, ko je CIA na zatožni klo- Sv«tovalec Formisano (MSI) premičen v zasebno kliniko RIM, 20. — Misovski deželni svetovalec Edoardo Formisno, ki je včeraj v trenutku blaznosti ranil ljubico in streljal proti policijskim agentom, je bil danes premeščen iz bolnišnice «San Giacomo» v zasebno kliniko. Kaže, da si je misovski veljak znatno opomogel, čeprav ni še popolnoma preboli! šoka. Formisano je v bolnišnici še vedno pod strogim policijskim nadzorstvom, saj je obtožen ugrabitve, upiranja javnim funkcionarjem in groženj v obremenilnih okoliščinah. Vodja letečega oddelka rimske kvesture je v zvezi s Formisanovim izpadom poslal izčrpno poročilo namestniku državnega pravdnika dr. Piotimi, ki vodi preiskavo in ki bo v prihodnjih dneh zaslišal svetovalca. KINŠAZA, 20. — Zairska vlada, ki jé včeraj izgnala iz države ameriškega veleposlanika, bo v kratkem odpoklicala iz • Washingtona svojega diplomatskega predstavni-ka. Tako poroča zairska časopisna agencija AZAP, ki poudarja, da bo pi in se od vsepovsod zahteva, da : v kratkem prispela v Kinšazo a- se pojasnijo številni dogodki (med meriška delegacija na pogovore o njimi so tudi mnogi umori ljudi, ki1 dvostranskih odnosih Zaire - ZDA. so bili na ta ali na drag način po-1 Ohladitev teh odnosov je posledica vezani z mafijo in tudi CIA). Ali se dejstva, da zairske oblasti sumijo, trajala dolgo in zelo možno je, da se v kratkem spremeni v tragedijo. Mrzlična dejavnost britanske diplomacije kaže, da je Hillsovo življenje privezano na zelo tanko nitko. V skladu z zahtevo ugandskega predsednika je danes prispel v Rampalo general Chandos Blair, ki je pred 15 leti poveljeval 4. odredu afriških strelcev, v katerem je A-min služil kot narednik. Visoki častnik ima s seboj osebno pismo kraljice Elizabete naslovljeno Aminu, v katerem se njeno veličanstvo zavzema za usodo Hillsa in poziva u-gandskega predsednika naj bo u-smiljen. Po poročanju ugandske radijske postaje je bil general sprejet na kampalskem letališču z god- bo in častno stražo, ni se pa sestal z Aminom. Še prej je radijska ugandska postaja sporočila, da bo Hills ustreljen na glavnem trgu v Kampali v ponedeljek dopoldne, če ne bo britanski zunanji minister Callaghan o-sebno prosil Amina, naj pomilosti pisatelja. V odgovor je ugandski predsednik dobil le užaljen «ne» britanskega zunanjega ministrstva. «Forcing office» ne prikriva svojega besa ob tem kar ocenjuje kot nezaslišano izsiljevanje, vsekakor pa kaže, da Callaghan ne bo odpotoval v Ugando, če ne bo Hills prej o-svobojen. «Pripravljen sem na pogajanja s predsednikom Aminom — je poudaril popoldne v pogovoru s časnikarji — britanski minister — vendar ne ob tako grobem izsiljevanju.» Pomanjkanje na Haitiju SANTO DOMINGO, 20. — Zunanje ministrstvo republike Haiti je sporočilo, da je zaprosilo za pomoč sosednjo dominikansko vlado in ves zahodni svet za boj proti pomanjkanju in suši. V svoji poslanici latinskoameriškim državam zunanje fninistrstvo Haitija prosi za nujne pošiljke živil, ker je suša hudo prizadela poljski pridelek. Kaže, da vsaj pol milijona ljudi trpi za lakoto. Radio Haiti je sporočil, da so se ZDA že obvezale za znatne pošiljke iimmiiiiimiiHiiiiiiiiMiiiiHimiiimmimiiHiititmiiiiiiiiiiuifiiiiimiumiiiiimmiiiiiiiiiiitimiiiiiHiiiiiiii POMEMBEN DAN ZA POMORSTVO NA REKI Zagotovljeno širše sodelovanje z Avstrijo in Češkoslovaško V ladjedelnici «3. maj» splavili novo ladjo za Sovjetsko zvezo REKA, 20. — Reško .pomorsko gospodarstvo beleži danes kar tri pomembne dogodke. S sprejemom, ki ga je v prostorih občinske skupščine priredil predsednik Nikola Pavletič, se je zaključilo dvodnevno srečanje odposlanstva združenih avstrijskih jeklarn «Voest-Alpine» iz Linza, ki ga je vodil glavni ravnatelj dr. Herbert Koller. Avstrijski gostje so v dvodnevnih razgovorih s predstavniki luške u-prave, podjetja za mednarodne špedicije «Transjug» in hrvatske železniške uprave obširno obravnavali možnosti za okrepitev sodelovanja, ki je steklo pred točno dvajsetimi leti in ki zadeva tranzit železne rude čez Reko. To sodelovanje se je znatno okrepilo zlasti po ureditvi no-: vega pristanišča za rude v Bakru. Medtem ko so se poprej surovine odpremljale v notranjost izključno po železniških progah prek Slovenije, je ‘v zadnjih treh letih stekla tudi posebna . pot «kombiniranega prevoza» po železnici in po rekah Savi in Donavi, kar je občutno povečalo tranzitni promet, ki ga reš* ka luka «Luka» opravlja za avstrijr ske kliente: Tranzit železne rude je namreč že presegel poldrugi milijon ton na leto in za letošnje leto »pričakujejo, da bo dosežen vrhunec 2 milijona ton. Ustrezne perspektive pa so še bolj ùgodne, kakor je bilo poudarjeno med dvodnevnim obiskom avstrijskega odposlanstva: predstavniki «Voest-Alpine» so namreč izrazili pripravljenost na uresničitev skupnih naložb za razširitev bakarskega pristanišča In za njegovo ureditev, tako da bi ob njegovih pomolih lahko pristajale ladje tudi nad 150.000 ton. : Drugi dogodek je podpis novega sporazuma o sodelovanju med pomorskim podjetjem «Jugoknijo» ih glavnim špedicijskim podjetjem na Čekoslovaškem «Cechofracht». Medtem ko so se ustrezne pogodbe o sodelovanju doslej obnavljale .iz leta v leto, je bil to pot podpisan sporazum, ki podaljša veljavnost prejšnjega dogovora za dve leti in pol. Sporazum se še posebej nanaša na storitve, ki jih bo Jugolinija v tem času opravljala ha račun svojega partnerja, in sicer na relacijah Koper in Reka na eni ter tu prepeljale za «Cechofracht», je dosegla približno 7,5 milijona dolarjev. Tretji in zadnji dogodek pa je, splavitev, v ladjedelnici «3. maj», ! petrolejske ladje «David Sikeiros». Gre za drugo ladjo v seriji pet e-nakih enot, s po 40.000 tonami, ki jih reška ladjedelnica gradi za Sovjetsko zvezo. Evelino Klarič Avto v tovornjak: 3 osebe ob življenje IVREA, 20. — Tri osebe so izgubile življenje, ena pa je bila hudo ranjena v strahovitem trčenju med tovornjakom in osebnim avtomobilom na avtocesti Turih - Aosta.'• Šoferja tovornjaka, ki je po nesreči pobegnil, so agenti prometne policije aretirali nekaj ur pozneje in prijavili sodišču zaradi nenamernega umora in kršitve prometnega zakonika. j Po ugotovitvah preiskovalcev je nesrečo zakrivil šofer tovornjaka, 45-letni Dario Bellillo iz Perugie, ki je neprevidno spremenil smer vožnje, ko je spoznal, da je zgrešil pot. ! Namesto, da bi zapeljal na cesto za Aosto, je Bellillo ubral pot za Turin: ko se je zavedel napake, 1 je ostro zavrl in kar na lepem za- : vil, .da bi zapeljal na sosednjo stezo. I V tem je privozil 58-lethi Luigi1 Maehiéraldo, je silovito trčil v nepričakovano oviro. Njtgov avto še je zagozdil pod tovornjak in iz skrotovičene pločevine so, reševalci le S težavo izvlekli trupih póne-: šrečehcev. Poleg Machieralda sò v nesreči izgubili življenje 46-letna Anastasia Fogu iri njena 4-letna 1 vnukinja Cristina Scurci, 1 ZADNJA VEST BOKS SINOČI V MILANU Zmaga Parlava MILAN, 20. — V svojem drugem ni to morda zgodilo, da se za vedno da je ameriška obveščevalna sluz- Srednji in Daljni vzhod na dru- Stečanju kot profesionalec je Jugo-j^. «'•'«' «m —- zaprejo usta eni ,od zelo pomembnih : ba vpletena v zaroto proti zairske-■ gi strani. Vrednost blaga, ki so slovan Mate Parlov danes premagal tata, in sicer dva z uporabo strupa, prič vseh .teh dogodkov? I mu predsedniku Mobutuju. Iga ladje «Jugolinije» v preteklem le- Amoryja s t.k.o. v 5. krogu. NENAVADNA VEČERJA Žirija, ki bo v začetku septembra podelila literarno nagrado za najbolj nenavadno francosko knjigo, je v središču polemik. Vzrok sporov pa ni njeno ocenjevanje, pač pa banket, s katerim si žirija postreže ob koncu vsakega delovnega sestanka. Predsinočnj m so se nenavadni razsodniki na primer mastili s pitonovo pečenko v ribji omaki, medvedjo pašteto, pečenko iz slonovega rilca, golaž iz kengurujevega mesa in s termiti, nadevanimi s čokolado. Ob takem izzivanju je zoofilsko društvo seveda vzrojilo, vprašanje pa je, koliko časa bo peristaltika razsodnikov mirno prenašala podobne gostije. SLAČENJE PREPOVEDANO Francija je od nekdaj veljala za strpno državo zlasti kar zadeva spolnost, vrhu vsega pa se je tudi ponašala s Parizom kot evropsko prestolnico strip-teasa. Kot je sloves Pariza v kratkem splahnel po «napadu» prestolne severne Evrope, tako je tudi strpnost le spomin na lepe stare čase. To sta na lastni koži okusila mlada profesorja nekega liceja v Alzaciji, ki sta plavala z odpustitvijo nenavadno lekcijo spolne vzgoje svojim dijakom. Vzgojitelja, mlad fant in prikupno dekle, sta se med zaključnim šolskim izletom slekla vpričo dijakov, ki so, kot kaže, cenili nepričakovani stip-tease, manj všeč pa je bila ta pobuda staršem, ki so ob opisu zlasti profesoričinih oblin ogorčeno vzrojili in zahtevali njeno takojšnjo odpustitev iz službe. PAZITE SE TELEVIZIJE Bolečine v križu, težave s prebavo, nevšečnosti s krvnim obtokom so bolezni, ki tarejo modernega človeka in ne samo starejše, pač pa tudi mlajše. Vzrok té . epidemije. ni virus ali bolezenska klica, pač pa televizija, oziroma dolge ure, ki jih presedimo v naslonjaču Kaže, da je. nemarnost resna in da sé s televizijo ni šaliti, sicer bomo, kot opozarja, bri-’tansko zdravniško društvo, vzgojili generacijo pohabljencev, Vprašanje je postalo še bolj pereče po izbruhu gospo-darske krize. Ljudje si ne morejo privoščiti druge zabave in zato presedijo še več časa v naslonjaču pred televizijskim sprejemnikom. KORISTNA POKORA Kaže, da je bil nekajmesečni zapor za vse Nixonove sodelavce, ki so bili vpleteni v vohunsko zadevo Watergate, res koristna 'pokora. Po bivšem svetovalcu Bele hiše Charlesu Col-sonu se je tudi nekdanji podpredsednik Nixpnovega volilnega štaba MagrUder spreobrnil in odslej se bo kot kaže posvč-til organizaciji «Young lifé», društvu mladih kristjanov, 'ki se ukvarjajo z asocialno mia-, dina. Njegovemu zgledu bosta kot kaže sledila tudi Egil Krogh in nekdaj mogočni John Ehr-lichman, ki sta izjavila, da bosta odslej delala «v dobro drugim». Edini nesporazum zadeva le besedico «dobro» in vprašanje, kako jo spreobrnjenci tolmačijo.